PRIMORSKI DNEVNIK ^ wsiaie l gruppo “ Cena 35 lir Leto XVII. - Št. 33 (4807) Včeraj so se fašistični pobalinski demonstranti umirili Protest slovenskih profesorjev in dijakov Pn namestniku vladnega gen. komisarja Uspela enotna protestna stavka na slovenskih višjih srednjih šolah - Protestni pismi vdihata slovenske šole in Slov. prosvetne zveze Fanfaniju - Protestne resolucije inskega sveta občine Dolina, tržaške Nove delavske zbornice CGIL, deželnega °miteja KPlza Furlanijo in Julijsko krajino - Lepaki s pozivi mladine NSZ in KPI Protifašistični napisi po tržaških ulicah mMistracHo protis3ovenske de. ,le- DiiakiS° Se v4erai kon-ivni. _ Jalvl so &P€t zasedli »voja Poaeknrf V klopeh i P°d silo razmS°n1:an0’ dru£5e \ Stu ie zavUa?r ~ in v ">e- } P«W mir' Pred šol‘ več one l mestu ni bd° I pt6išnjih H 'Iahv'riosti. kot v I ?etn° mnJUT ~ ae izvza-biio prna^oni inštitut. Tu je 1 -P5 dijaknJ zbranih kakih I a4 kdo Poveri1 S° čakali. da f va Pravih S T mest0- T°-I asProtno- 3-ev ni bi,°-lno- številni dijaki sc I 1\ """""""""''n..111111 Na oblika, i V brez ^ 1)11. prvi dan in pr°tislovenskih j skih de„, Pr°tijugoslovan-^edniih c ?stracii- Učenci I“Silnice i 86 vrnili v er je Vol. vsem 7t\to, t i^Pektorat n ka?ai šolski ker So n Pa tudi zato, j ?rašli nJ® organizatorji j Pju Prppj,1 .svojem div.ja- jk°t smo V rani- tak0 j Poudarili ,tem mestu N najLff . včeraj. Tudi Kre n0ben X0«1 si ne j!feti od^vo stranka prelce namInosti za zl°-r- e ostani na sloven-S kajti Trza- I .^Srajan - ogabnega 01i. ker £ ?e ved kot do-1° vodi p® 'edai°’ kam -■ en doka® Pa b-kTati za k^r seSfgk °kd.asti za vse, .Toda 4 ZSodll°-?;Va s tem^8^ ofen' čru^oč : m .Preneha- soodgovomo- EL °P’sk J pred-^v- Harah^r Nazionale ^rl smo jpg pri Pala’ S? Pa bondt ?menili: da-nrgaPizac^o 'lamo> da to stavmki pred- anih 8ah. tako imeli a,nk, da ?cl°Palističnih a devneJf- °dv. Hara->1o kustian i dv vgradi tflsti MSI. ^ .^ogfeje.. bilo po- n zunanie-v kateri ‘je vjt^nida ie fa-eJ.°Pdrich^pnec Gefter-25 vložil še tahtn !stra laga .statuta pIa^ P°seb-ker ne bo izvaia-ja^bščine ava ’raorabo ^oblasti nosu do tvjade .le 0dw^v Maik?; Ja!mk li-v Rb?1 2ave7nu? 1 edird Stain Pri to! fašistov v| ^otrii raSjtJ-xnainoveiši skunki1 Slovenski1' 0fenzi' VicPb°sti in”*?1 narodni Siasiu Na žaiovfmm pra‘ ♦Dant tudi ° se je o-■šaia AUaiie^—acija ?ahio. s svnt/v ln vme-spreio?’ daj sramotno vezn 6 mori Pstava in lenosti ^dnarodne ol> Oblega ^Postujeio, ce. . njen'^_ia> ki da san,11 ne I Piam trskih ^*?.novanih d’k| . skup^ obcm» nič jkib tako jji ® Predstav- kru.3. ^ je t??u. a noro-v zv^” Posia ask3 demo-?atij^?s PrihoriC-- oloena i^ JpRosin0 zase- feorTke?a miLVansk0-ita- S. Za izva^afpeSa od-?■ *1ktuta h v poseb' ?roti iQviriistično 0 20- t-torej ”asim n”a . gonja Padaiio,adaljuie i am se bc , ‘JsvaiaJU’e m se ho v ‘ občili n. _m.oidente lat?« ”a zadnji se-■ ^ a SaPi javVf,ta' toda ^ IL^di Javil- da jih tega, *$*Ah'*n'tč •ki ritl itainVsehS8di sloven-I 2*1 v th »en. prepričevali svoje kolege, naj vendar ne bodo neumni, češ kaj bodo sami demonstrirali!? Počasi, počasi so se začeli naj. bolj pogumni odpravljati v šolo. Pravimo najbolj pogumni zato, ker so za njimi letele psovke in njihovi kolegi so jim žugali s pestmi. No, počasi je prevladala razsodnost in eno minuto pred 9. uro jo je tudi zadnja skupina u-cvrla v šolo, v veliko zadovoljstvo nekaterih mater, ki so svoje sinove spremile ■ v šolo. Na ulici je ostala samo še skupinica kakih desetih pobalinov, ki so dajali duška svojemu nezadovoljstvu, a so potem 'zavili v bližnji bar. Vsi slovenski srednješolci in srednješolke so se včeraj odzvali pozivu enotnega koordinacijskega odbora dijakov slo. venskih šol na stavko, v katerem so zastopani dijaki različnih organizacij. Vsi dijaki so se soglasno zavedali, da morajo enotno nastopiti proti nesramnim protislovenskim izgredom fašističnih agitatorjev, ter da je do teh izgredov prišlo s podporo oblasti. Večina srednješolcev je bila, kljub pozni uri, ob kateri je enotni koordinacijski odbor izdal svoj proglas, že pravočasno obveščena, tako da v šolo niti niso prišli. Ostali pa so za stavko izvedeli pred šolskim poslopjem, od koder so se mirno odpravili na svoje domove. Protesti dijakov Okoli 9. ure zjutraj pa je osemčlanska delegacija slovenskih srednješolcev na prefekturi zahtevala razgovor z vladnim generalnim komisarjem dr. Palamaro. Dijaki so, zavedajoč se svojih osnovnih pravic, že takoj pri vratarju izrazili svojo željo v slovenščini. Odgovorili so jim — kar je prevedel tolmač — da je dr. Palamara v Bimu, nakar jih je na njih zahtevo sprejel podprefekt dr. Cappon. Dijaki so mu predložili krajšo izjavo naslovljeno na vladnega komisarja, v kateri ostro obsojajo napade podivjanih tolp na slovenske ustanove. Izjava se zakliučuje: »Vsa ta dogajanja pa grobo kršijo določbe londonskega sporazuma, s katerim je Italija prevzela pravice, a tudi obveznosti. Tudi Vi, gospod vladni generalni komisar dr. Palamara, ste prevzeli državno upravo na osnovi londonskega sporazuma, saj je demokratična Italija prišla v Trst po tem sporazumu z obvezo, da bo spoštovala njegova določila. Zato Vas v imenu vseh slovenskih dijakov pozivamo, da nam zajamčite takojšnje ukrepe, ki naj preprečijo šovinistično - rasistične izgrede in napade na Slovence in da se nam omogoči redno in nemoteno "-pravljanje naših šolskih dolžnosti v ozračju mirnega sožitja italijansko mladino. Dijaki so nato zahtevali, naj oblasti njih ogorčenje in upravičene zahteve za spoštovanje določb londonskega sporazuma ter obsodbo fašističnega divjanja sporoče vladi in hikrati še zlasti ministrstvu za notranje zadeve in ministrstvu za šolstvo. Še posebej so poudarili in obsodili dejstvo, da so policijski organi omogočili napade na slovenske kulturne ustanove in med drugim tudi izzivanje pred njihovo slovensko srednjo šolo. Dr. Capon je odgovoril, da bo njih zahteve in težnje sporočil vladinemu generalnemu komisarju, ki jih bo podrobno proučil. Trdil pa je tudi, da so bile oblasti dovolj odločne, ker da so v ponedeljek policijske sile nastopile proti demonstrantom. Številni dijaki so nato odšli v Ul. sv. Frančiška, kjer so obislkali slovensko knjigarno. Dijaki so izrazili svoje ogorčenje nad vandalizmom fašističnih pobalinov in predlagali, naj bi po šolah napravili nabiralno akcijo za nove šipe. V tej zvezi moramo omeniti, da je včeraj prišlo v knjigarno mnogo tržaških Slovencev, ki so obsodili fašistični napad in izrazili svojo solidarnost. V knjigarni so se zglasili tudi nekateri Italijani, ki so obžalovali, da je prišlo do tega terorističnega dejanja, ki je plod — kot so dejali — po fašistih in šovinistih zapeljane mladine. >> Trstu od! ^'a »t. > Prvi' v ona P°r°-^0gra(j> Rim, dru- Skupina izoliranih ultrasovsko fašističnih pobalinov je včeraj zaman poskušala mobilizirati dijake za nadaljevanje protislovenskih demonstracij. Šolski inšpektor je namreč ukazal, da se morajo učenci vrniti v šolo. To bi lahko storil že pred šestimi dnevi; zato je za demonstracije soodgovoren 1. da so v izgredih zadnjih dni predvsem sodelovali dijaki italijanskih srednjih šol, ocividno pod vodstvom sovini, stičnih hujskačev; 2 pri zadnjih izpadih je bila ogrožena tudi slovenska šola, zlasti Znanstveni in Klasični licej; ogrožene so bile pri teh demonstracijah tudi nekatere druge slovenske šole v Trstu; 3. vsa slovenska javnost je hudo ogorčena tudi zaradi div. jaških napadov na slovenski kulturni dom, slovensko banko in slovensko knjigarno, kar dokazuje, da je gibanje na splošno usmerjeno proti slovenskemu narodu; 4. z razočaranjem moramo ugotoviti, da večina vzgojiteljev na italijanskih šolah ni pri tem ničesar storila, da bi vplivala na gojence in jih pre. pričala o nesmiselnosti in krivičnosti takih dejanj; 5. slovenski dijaki so med tem redno obiskovali šolo in zadržali v sebi ogorčenje zaradi dogodkov, ki so močno žalili tudi njihovo zavest. Vse to se je dogajalo prav tiste dni, ko je bilo dijakom naročeno, naj pišejo nalogo o evropski vzajemnosti in o koristi medsebojnega razumevanja in sodelovanja evropskih narodov. Po vseh teh ugotovitvah ravnatelji in šolniki slovenskih šol, ki jih Sindikat slovenske šole v Trstu pri tem zastopa, odločno obsojajo ravnanje šolskih in vseh odgovor, nih oblasti, ki niso znale tega preprečiti, in zvračajo nanje vso odgovornost za krivice, ki so se zgodile, in za podpiranje nacionalistične mržnje, ki nasprotuje ponovnim izjavam, oblasti in prizadevanju vseh tistih, ki delajo za zblizanje in mirno sožitje obeh tu živečih narodov ter za koristno sodelovanje na gospodarskem in kulturnem področju. Trst, 7. jebruarja 1961. Predstavniki Sindikata slovenske šole so bili včeraj ob 13 uri sprejeti pri prefektu dr. Capponu in mu obrazložili pismo, poslano vladnemu generalnemu komisarju. Kot smo že poročali je slovenska mladina izdala skupen proglas tržaškim Slovencem Proglas so v jutranjih urah nalepili po zidovih mesta in okolice ter raztrosili številne letake. Letake je raztrosila tudi mladina Neodvisne socialistične zveze in v niih se pozivajo Tržačani: «Z enotno borbo moramo preprečiti poskuse oživljanja fašizma! Uprimo se fašizmu in rasizmu! Borimo se za mirno sožitje med obem» narodoma!« V tej zvezi moramo orne-niti pobudo nekaterih mladincev, ki so na svojo roko izvedli napisno akcijo. V središču mesta so po zidovih pisali razna gesla, kot na primer «Smrt fašizmu!«, »Slovencem pravico«, «Tu smo Slovenci« itd. Policija je vse le napise do jutra prebarva la, poleg tega pa Še Požgala plakate slovenskih mladinskih organizacij s proglasom tržaškim Slovencem. In sedaj zanimiva ugotovi X - ... tev: že v zgodnjih dopoldan- Solnikl skih urah so nekega mladin- “ ca poklicali na policijo, kjer so od njega hoteli zvedeti kdo mu je pri akciji poma gal itd. , Pri tem moramo zares od-čudovati izredno hitrost policije: ko je šlo za protifasi stične napise, so takoj izsledili «krivca», ko pa so fašisti razbijali slovensko knjigarno, napadli Kulturni dom itd. — ni bilo nobenega zraven! Očitno je, da so za kve^ slovenskih | sturo protifašistični napisi I hujši zločin kot pa razbija- Sindikat slovenske šole je poslal vladnemu generalnemu komisarju dr. G. PALAMARI v Trstu in v vednost predsedniku vlade A. FAN-FANUU, ministru za javno šolstvo dr. BOSCU in šolskemu skrbniku dr. PU GLIARELLU naslednje pismo: «.9indikat slovenske šole V Trstu ugotavlja v imenu ran nateljev in vseh šolniicou sledeče; nje slovenske knjigarne. Sinoči so se sestali predstavniki dijakov slovenskih višjih srednjih šol. Delegacija, ki je bila pri podprefek-tu dr. Caponu, je poročala o izidu razgovora. Zjutraj so se pojavili tudi veliki zeleni lepaki KPI in Zveze komunistične mladine pod naslovom’ »Demokratični in antifašistični Trst zavrača fašistično provokacijo«. Protest Doline Dolinski občinski svet pa je sprejel naslednjo resolucijo: Občinski odbor dolinsk« občine je na svoji seji od 7. februarja 1961 vzel na znanje ogorčenje svojih občanov zaradi fašističnih izgredov proti slovenski manjšini in njenim ustanovam v Trstu. Ugoiavlja, da so te pobalinske in šovinistične izgrede skrbno pripravili skrajni fašistični elementi, da bi na ta način preprečili izvajanje dvojezičnosti in vseh demokratičnih določil ustave in posebnega statuta londonskega sporazuma. Odgovorne za to novo ofenzivo proti Slovencem so tudi razne oblasti, ki zapostavljajo Slovence in njih strokovne in gospodarske organizacije. V trenutku, ko se z ogorčenim protestom pridružujemo vsem demokratom, pozivamo merodajne oblasti, naj v prihodnje preprečijo vsa izzivanja proti Slovencem in naj izvajajo italijansko demokratično ustavo in obveznosti londonskega sporazuma v korist resnične demokracije, za mirne sožitje med tu živečima narodoma, za vedno boljše odnose med sosednima državama v korist Trsta in vse države.« Tudi Slovenska prosvetna zveza je poslala predsedniku vlade pismo, v katerem je rečeno : ♦ Slovenska prosvetna zveza v Trstu, ki združuje slovenska prosvetna društva na področju Tržaškega ozemlja, odločno obsoja fašistične' demonstracije, naperjene proti csnovnim človečanskim in narodnim pravicam Slovencev v Italiji. Protestira proti očitne, mu podpiranju teh izlivov sovraštva s strani odgovornih cblasti, ki bi morale v spoštovanju in izvajanju ustavnih določb in zakonitosti ščititi razvoj mirnega sožitja in dobrih odnosov med tu živečimi narodoma*. Slovenska manjšina v Ita-liji, ki je v svoji celoti pobe rnica svetovnega miru in medsebojnega razumevanja med narodi, je lojalna do italijanske republike, vendar za. hleva, da italijanska vlada izpolni brez odloga in izmika, nja vse obveze nasproti manj. šini, ki izvirajo iz republiške ustave, deklaracije o človečanskih pravicah in iz spomenice o soglasju. Napadi na še nedograjen kulturni dom, na srednjo šolo in knjigarno dokazujejo, da se hoče izvršiti nad našo manjšino kulturni genocid, ki se more vzporejati samo z na srečo neuspelim poskusom propadlega fašizma. Kot predstavniki prosvetnega in kulturnega življenja izjavljamo, da ne bomo nehali protestirati in zahtevati pra-vico vse dotlej, dokler ne bo vlada z vsemi svojimi odgovornimi organi ustvarila takih pogojev, da se bo naše kulturno in prosvetno življenje razvijalo v tako svobodnem ozračju in s tako podporo oblasti, kakor to pritiče zares demokratični državi*. Tajništvo Nove delavske zbornice CGIL Trsta obsoja primere rasne nestrpnosti in barbarska dejanja, do katerih je prišlo v Trstu in ki so jih sprožila dobro poznana gibanja in podpihovalci, ki nimajo nobenega opravka z resničnimi študenti in z veliko večino tržaškega prebi- valstva. Tajništvo Nove delavske zbornice CGIL zahteva od odgovornih oblasti naj poskrbijo, da preneha to sramotno ravnanje. Prizanašanje in blagohotni odnos do tistih ki So prepustili Južno Tirolsko nacistični Nemčiji, pomanjkanje pouka zgodovine zadnjih desetletij v italijanski šoli. in še zlasti tragične posledice fašistične diktature so razlogi za nezavestno zastrupljanje dela študentovske mladine, ki je lahek plen podpihovalcem rasističnega so vraštva med tukaj živečimi Italijani in Slovenci. Nova delavska zbornica CGIL poziva italijanske in slovenske delavce ozemlja, naj okrepijo svojo enotnost obrambo republiške ustave in pravic, ki so zagotovljene vsem državljanom ter etničnim manjšinam, za ohranitev miru med sosednimi narodi. Deželni komite KPI za Fut-lanijo in Julijsko krajino je včeraj objavil protestno resolucijo, v kateri poudarja, da vsi komunisti v deželi obsojajo sramotno kampanjo hujskanja jiroti slovenskemu ljud. s?vu Tržaškega ozemlja, ki jo razpihujejo in organizirajo šo. vinistični in fašistični krogi. Razgrajanje in pobalinska na. silja, ki so se razbesnela v Trstu kakor tudi v Rimu in drugih mestih Italije, so izraz poskusov najbolj reakcionarnih krogov, sovražnikov u. stave in demokratičnega razvoja države ter naše dežele. Deželni komite poudarja odgovornost neV,;erih vladnih in šolskih oblasti za poskus pretvarjanja dijakov v manevrsko množico za izvajanje politike, ki je nasprotna demokratičnim načelom in koristim naše države. Komite poudarja pravilnost akcije tržaške federacije KPI in Zveze komunistične mladine in pozi. va vse demokratično javno mnenje ter delavce, naj odločno zavrnejo izzivanja in ponovno potrdijo nujnost spoštovanja manjšinskih pravic, kar je bistvena podlaga za mirno sožitje in demokratičen razvoj v teh krajih. ________________________ TRST, sreda 8. februarja 1961 Zaradi protislovenskih in protijugoslovanskih napadov v Trstu Ostra protestna nota vlade FLRJ izročena veleposlaniku A. Beriu Jugoslovanski tisk z zadovoljstvom ugotavlja, da je demokratična javnost Italije napade in izzivanja obsodila - Protestno zborovanje v Kopru (Od našega dopisnika) BEOORAD, 7. — Jugoslovanska vlada je danes odločno protestirala pri italijanski vladi zaradi grobih šovinističnih napadov na Slovence v Trstu in zaradi protijugoslovanskih izzivanj. Pomočnik državnega tajnika za zunanje zadeve dr. Jože Brilej je izročil danes v Beogradu italijanskemu veleposlaniku Albertu Beriu noto, v kate- ri jugoslovanska vlada o-stro protestira pri italijanski vladi zaradi grobih iredentističnih in šovinističnih napadov na slovensko narodno manjšino in hudih protijugoslovanskih izzivanj, do katerih je prišlo v Trstu od 2. do 6. februarja, ki so povzročili veliko ogorčenje pri jugoslovanski javnosti. Jugoslovanski politični o-pazovalci, ki so pozorno spremljali šovinistične izpade v Trstu proti Slovencem in Jugoslaviji in zadržanje italijanskega tiska, niso spregledali poskusa nekaterih italijanskih listov, da neobjektivno prikažejo dogodke in da zmanjšajo pomen divjanj* nahujskanih pobalinov. Zapaženo je namreč bilo, da so nekateri italijanski listi zamolčali dejstvo, da so se neofašistične demonstracije v Trstu spremenile v surove in žaljive napade na Jugoslavijo, njene narode in na Slovence v Trstu, skušale prikazati, kot da gre samo za protest proti nameram italijanske vlade, da uvede dvojezičnost v Trstu. Zapaženo je bilo nadalje, da razen nekaterih naprednih listov, sicer ugledni italijanski listi kot «11 Popo-lo», «Messaggero», «Stam-pa», niso niti z eno besedo obsodili fašističnega divjanja. Jugoslovansko časopisje pa z zadovoljstvom ugotavlja, da je demokratična javnost Italije obsodila ta divjanja. B. B. (Od našega dopisnika) KOPER, 7. — Fašistične demonstracije v Trstu so vzbudile veliko ogorčenje tudi med prebivalstvom koprskega okra. ja. Včeraj in danes so bila številna protestna zborovanja v organizacijah in društvih. Na teh zborovanjih so sprejeli resolucije, v katerih poudarjajo zlasti svoje začudenje, da so tržaške oblasti te dogodke tolerirale. Sinoči je imel protestno zborovanje italijanski kulturni krožek v Izo. ; li «Giordano Bruno«. Na se- stanku so v resoluciji poudarili, da pomenijo tržaške fašistične demonstracije ne le neposreden napad na obstoj slovenskega življa, marveč tudi poskus, da bi zastrupili odnose med Italijo in Jugoslavijo. Protestno zborovanje je bilo nocoj ob 8 tudi v italijanskem kulturnem krožku v Ko. pru «Antonio Gramsci«. Danes dopoldne so imeli pro. ski dijaki. Protestno resolucijo so poslali italijanskemu generalnemu konzulu v Kopru. Protestno resolucijo proti fašističnim izgredom so poslali tudi udeleženci letne konference organizacije Zveze komunistov radia Koper. V njej poudarjajo, da so bile demonstracije premišljeno organizirane in deležne neprikrite pod. pore krajevnih oblasti. ‘Resolucija izreka ob koncu prepričanje, da bo jugoslovanska vlada sprejela vse potrebne korake za zaščito slovenskega življa v Italiji. Protestno resolucijo je poslalo tudi koprsko poverjeništ. vo društva novinarjev «Slove_ nije« v imenu svojih 35 članov slovenske in italijanske narod. nosti državnemu tajništvu za zunanje zadeve in italijanskemu generalnemu konzulu v Kopru. L. O. L. Bignami v FLRJ BEOGRAD, 7. — Na vabilo centralnega sveta Zveze sindikatov Jugoslavije je prispel danes v Beograd član centralnega sveta generalne konfederacije dela Italije Lionello Bignami. Med desetdnevnim bivanjem v Jugoslaviji bo Bignami imel v Beogradu, Sve-tozarevu, Sarajevu, Zenici in Tuzli predavanje o borbi italijanskih sindikatov in politiki generalne konfederacije de-la Italije. testno zborovanje tudi pošlojn. niiiiiiNiiHiHiiimmiiiiliiiiiHmiiiiimlliiiiiniiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiHHiliiiiiiiiiiiMiiMiinHiiiiiiiiiiiiiiilliiiiiiiiiiiHiHilliliiiiiifiiHiiimiHiiiiiiii Novi pozivi Varnost naj odtočno nastopi v Kongu Izpustiti je treba Lumumbo ter omogočiti delovanje zakoniti vladi in parlamentu NEW YORK, 7. — Varnost, ni svet se je davi ponovno sestal, da razpravlja o Kongu. Predseduje britanski delegat Patrick Dean. Predsednik je povabil tudi predstavnike držav, ki so zahtevale sejo Varnostnega sveta, naj zavzamejo mesto pri mizi. Med temi je tudi Jugoslavija. Prvi govornik na današnji seji je bil libijski delegat, ki je izjavil, da so Hammar-skjoeldovi predlogi »konstruktiven napor*. Pripomnil pa je. da te izjave dajejo večjo moč zahtevam konference v Casablanci, t.j. zahtevi za takojšnjo osvoboditev Lumumbe in njegovih tovarišev, sklicanje parlamenta in razorožitev Mo. butujevih oboroženih sil ter umik Belgijcev iz Konga. Jugoslovanski delegat Miša Pavičevič je izjavil, da je pr-va stvar, ki jo mora Varnostni svet storiti, osvoboditev Lumumbe in ostalih kongo-ških politikov in zagotoviti normalno delo kongoškega parlamenta. Pavičevič je obsodil nečloveško ravnanje z zakonitim predsednikom Konga in ugotovil, da ustanovitev tujske legije in zloraba ozemlja Ruanda Urundi za napade na Kongo ogroža mir v Afriki in na svetu. Jugoslovanski de. legat je opozoril, da je to mogoče zadnja priložnost Varnostnega sveta, da sprejme sklepe, ki bi preprečili držav. ljansko vojno in kompromitiranje Organizacije združenih narodov. Jugoslovanski delegat je zahteval, naj Organizacija združenih narodov prepreči vse tuje vmešavanje, posebno pa belgijsko vmešavanje v notranje zadeve Konga, ker samo na tak način lahko izpolni mandat, ki ga je dobila od skupščine. OZN je neobhodno potrebna človeštvu, je ugotovil Pavičevič, toda ne kot zastor za kolonialistične manevre, temveč kot ščit za obrambo in utrditev neodvisnosti vseh držav. Gvinejski delegat je zahteval, naj OZN začne izvajati resolucije iz konference v Casablanci, ker bodo v nasprotnem primeru države, ki so bile zastopane na tej konferenci, svobodne, da začnejo svojo akcijo. Poudaril je, da je edini predstavnik Kongc v OZN Thomas Kanza, ki ga je določila Lumumbova vlada, te.- je pozval Hammarskjoel-da, naj točno pojasni, kakšno pooblastilo zahteva _ od Varnostnega sveta. Končno je izjavil, da bi moral Varnostni svet pooblastiti Hammarskjo-elaa: 1. da napravi konec tujemu vmešavanju v Kongu ter Combejevi, Kalondžijevi in Mobutujevi rekrutaciji pla. čancev; 2. vzpostaviti zako-nitost v Kongu z izpustitvijo Lumumbe in političnih vodi-teliev, ki so protizakonito za- ■imiuimiHimiitiiiliniMiiiiMHiiiMiiiiimuiiiHiimiiMiiiMiiMiimiiitiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiimilimiiuiiiiiMiiimiiMiimuutiiiiiiiiimmiiniiimiiininiimiiiHiiimiiiiMiiiMiimmiHiiimimiiiiiiiii Diskusija v poslanski zbornici o vprašanjih italijanskega Juga Minister Colombo poudarja, da bo vlada vodila politiko nagle Po približnih ocenah so v lanskem letu investirali v južni Italiji od 350 do 400 milijard - Danes seja ministrskega sveta (Od našega dopisnika) RIM, 7. — Na današnjem zasedanju poslanske zbornice je minister za industrijo in trgovino Colombo — namesto ministra Pastoreja, ki je še na okrevanju — odgovoril na kritike raznih poslancev glede vladne gospodarske politike na italijanskem Jugu. Colombo je v svojem goveru poudaril med drugim, da je sedanja vlada naklonjena politiki naglega industrijskega razvoja italijanskega Juga, in to v «čim krajšem času>. in dodal, da Vlada računa pri tem na sodelovanje delovne sile, hkrati pa zavrača tezo. na podlagi katere naj bi privabili na to področje zasebni kapital s politiko nizkih mezd. Nato se je minister zadržal na dosedanjih uspehih in podčrtal kmetijsko preobrazbo področja, pri tem pa poudaril potrebo po razvoju zadru-garstva, da bi kmečko delo postalo bolj rentabilno. Kar zadeva industrijski razvoj, je minister dejal, da ce-nijo investicije na tem sektorju od 350 do 400 milijard v lanskem letu, v letošnjem in Storti pa sta bila z njim povsem zadovoljna. Razprava se bo nadaljevala jutri. Jutri se sestane ministrski svet, ki pa ne bo razpravljal o vprašanju Južne Tirolske, ker se to vprašanje obravnava po redni diplomatski poti. V vladnih krogih se priporni-nja, da dokument avstrijskega zunanjega ministra Krei-skega sicer vsebuje že znano stališče avstrijske vlade, vendar pa vidijo možnost za na-claljevanje pogajanj v tem, da Kreisky ne omenja več avto. letu pa da bodo to vsoto celo nomije za bocensko pokraji- presegli. Potem ko je naštel razna podjetja, ki so bila zgrajena tako na zasebno, kakor na javno pobudo v južni Italiji, na Sardiniji in Siciliji, se je minister dotaknil vprašanja načrtnega gospodarstva in dejal, da gospodarstvo, ki proizvaja za tržišče ni nujno v nasprotju z demokratičnim načrtovanjem in da država mora pospeševati resno načrt-no politiko javnih investicij, mere in mora usmerjati investicije z državno udeležbo v smeri politike razvoja, kakor tudi v protimonopplistični vlogi; zasebne investicije pa more usmerjati s kreditno politiko. Ob zaključku je minister dejal, da se vlada zaveda potrebe po organskem programu za razvoj italijanskega Juga. , Komunistični poslanec Na-pclitano je izrazil svoje nezadovoljstvo nad odgovorom no, ki bi bila izločena iz se. danjega upravnega okvira. V Firencah se nadaljujejo ločeni stiki med strankami, da bi premostili sedanji zastoj v pogajanjih za sestavo občinskega odbora levega cen. tra. V Milanu je pokrajinski odbor KD imenoval komisijo, ki naj ugotovi ali obstaja možnost za sestavo pokrajinskega upravnega odbora med KD, PSDI in PLI. Znano je, da PSDI nasprotuje takemu odboru, kakor mu nasprotujejo tudi socialisti, ki poudarjajo, da je nemogoče uresničiti ' občinski program, če bi pokrajina imela drugačno u-pravo. Malagodi se je spet razburil zaradi sestave občinskega odbora v Genovi in grozi, da bodo liberalci upoštevali to in kar bi še sledilo, ko bodo na zrsedanju glavnega odbora, ki se bo vršilo med 20. in 25. ministra, poslanca KD Isgro t.m., odločili o svojem zadr- žanju do Fanfanijeve vlade. V zvezi z ostavko poslanca KD Duranda De La Penne, ki je bil izvoljen tudi za občinskega svetovalca v Genovi, glasilo KD «11 popolo* piše v jutrišnji številki, da ta korak ne predstavlja nikakršnega presenečenja, ker je bilo znano, da Durand De La Penne, ki je bil izvoljen za poslanca kot neodvisni kandidat na listi KD, «ni nikoli razumel idealov in zgodovinske vioge KD in se ni prilagodil duhu stranke*, kakor je bila znana njegova »nestrpnost in nezmožnost, da bi se prilagodil politični liniji svoje stranke*. A. P. Priprave za sestanek De Ganile-Burgiba? PARIZ. 7. — De Gaullovo vabilo tunizijskemu predsedniku Burgibi, naj pride v Pa- riz, je dalo povod za domneve, da bi ta obisk pomenil pripravljanje pogajanj med Francijo in Alžirci. V pomanjkanju uradnih pojasnil s tem v zvezi je govorice o obisku še bolj podkrepil nocojšnji prihod tunizijskega državnega tajnika za informacije Masmu-dija v Pariz. Govori se, da je njegova naloga pripraviti obisk Burgibe. Masmudija bo sprejel tudi francoski zunanji minister de Murville, jutri pa ga bo sprejel de Gaulle. Verjetno je tudi, da bo Masmudi prekinil za en dan svoje bivanje v Parizu in odpotoval v Ziirich, kamor bo Burgiba prispel v petek. Dejstvo, da je Burgiba poveril poizvedovalno nalogo prav svojemu ministru za informacije, s katerim se ie davi dolgo raz-govarjal, je po mnenju opazovalcev zelo važno. Masmudi je zelo inteligenten diplomat, toda velja tudi za «najbolj go-lističnega« med tunizijskimi ministri. prti, ter z zaščito zakonite vjade in parlamenta. Indonezijski delegat je pozval velike države, naj dajo novo smer svoji politiki ter naj zastavijo svoj vpliv, da preneha sleherna tuja intervencija, ter naj se ponovno obvežejo, da se ne bodo vmešavale v notranje zadeve Konga. Na večerni seji je Kasavu-bujev in Mobutujev predstavnik obtožil »interventistične sile iz Casablance*, zlasti ZAR in Gvini jo, ter se je uprl izpustitvi Lumumbe. Francoski predstavnik je iz-javil, da se bo položaj ustalil, ko bo postavljena v Kongu stabilna vlada, in da mora OZN učinkovito podpirati za-kenito oblast v Kongu. Ni pa pevedal, katera oblast je zanj zakonita. Seja je bila nato odložena, ne da bi bil določen datum prihodnje seje. Ameriški delegat Stevenson je začel posvetovanja zlasti s sovjetskim delegatom Zori-nom, da bi našli kompromis. Stevenson je predlagal raz-oiožitev vseh oboroženih sil v Kongu, sklicanje parlamenta, izpustitev Lumumbe in drugih političnih voditeljev ter umik belgijskih čet iz Konga. Zorin je načrt zavrnil, ker postavlja na isto raven kongo-ško oborožene sile z Mobutu-jevimi, Čombejevimi in Ka-Icndžijevimi tolpami. Kakor poročajo iz Leopold-villa, se je polkovnik Mobutu vkrcal na rečne splave skup. no s petnajstimi jeepi, od ka-terih so nekateri oboroženi s težkimi strojnicami, s štirimi topovi in z drugim materia. lom in se namenil na mejo z Vzhodno pokrajino. Prostovoljci v Alžiriji? ALŽIR, 7. — V dobro pouče- nih krogih poročajo, da je alžirska vojska zbrala na meji med marokom in Alžirijo 5.000 prostovoljcev. Alžirska vlada upa. da bo zbrala v prihodnjih tednih v Maroku olkoli 30.000 mož ter od 25 do 30 tisoč ton streliva. «»----- Za razvoj Beograda BEOGRAD, 7. — V perspektivnem načrtu gospodarskega razvoja Jugoslavije bo glav-no mesto v prihodnjih petih letih vložilo v razvoj indu. strije in gradbeništva in drugih vej gospodarstva 320 mili-jard dinarjev. V Beogradu, ki bo do leta 1965 imel 900 tisoč prebivalcev, bodo v pri-hodnjih petih letih zazidali ekrog 36.000 novih stanovanj, šol in bolnišnic, število za. pcslenih v industriji se bo povečalo od 76.000 na 110.000. Okrog 69.000 milijonov dinar^ jev bo vloženih v petih letih z, rekonstrukcijo železniškega vozla, izgradnjo novega mostu na Donavi, velikega letališča, tovornega rečnega pristanišča na Donavi in drugih objektov tmiiiniiiiiNiiiiiiiiiiitiiiiiniiiiiiiiiiimiiiiiiininiiiiiimiiiiMiiitmimn,,, timiiiiiimunimiiii mniitiiiHtni IMINIIIIH immiminiimm, uma, u Vedno ali je v nova ugibanja sputniku človek STOCKHOLM, 7. — Davi je več ljudi opazilo zadnji sovjetski sputnik nad švedskim nebom. Predstavnik raziskovalnega laboratorija je izjavil, da satelit redno nadaljuje svojo pot okoli Zemlje, kakor so predvideli sovjetski znanstveniki. Dodal pa je, da so številni opazovalci opazili nereden čas posameznih krogov okoli Zemlje. Po njegovem mnenju delajo morda poizkuse z uporabljanjem raket in zaviralnih raket, katerih naloga je pospešiti ali zavirati hitrost satelita Nemški astronom Lengrues-ser je izjavil, da se je kabina sputnika ločila od njega. Astronom trdi, da je ujel znake drugega oddajnika, ki je bil prej v bližini prvega oddajnika sputnika. Južnoafriški astronom Ot-tens pa je izjavil, da je ujel znake sputnika, ki bi utegnili pomeniti, da je v njem človeško bitje. Dejal je, da so bili znaki periodično prekinjeni in da se je zdelo, kakor da nekdo odpira in zapira pre-kinjač, kar naj bi pomenilo, da ie v sputniku mikrofon. Zato je po njegovem mnenju mogoče, da je v satelitu človek. Vreme včeraj: Najvišja tem- peratura 6,3. najnižja 3,4, ob 19. uir: 6,3 stopinje, zračni tlak 1014,6 se dviga, veter 9 km se-verozahodnik, vlaga' 78 odst., padavine 7,1 mm, nebo pooblače-no, morje skoraj mirno, temperatura morja 9,3 stopinje. Tržaški dnevnik Danes, SREDA, 8. februarja Janez - Sonce vzide ob 7.18 in zal« ob 17.20. Dolžina dneva 1«» Luna vzide ob u.13 in za« ob 11.02. ... Jutri, ČETRTEK, 9. februar)« Polona Včeraj na Trgu sv. Antona Mogočno zborovanje vseh tržaških o v Žvižganje delavcev pod sedežem «Lege Nazionale» - Delavci so šli v povorki pred prefekturo, kjer je njihovo delegacijo, v odsotnosti dr. Palamare, sprejel podprefekt dr. Capon Posledice Sinoči okoli 19. ure se je v Ul. E. Toti zgodil nezaslišan primer fašističnega napada na tri mlade slovenske dijakinje, ki so se vračale iz šole. Dijakinje II. razreda nižje slovenske gimnazije v Ul. Frausin pri Sv. Jakobu — 12 let stare A. Z., K. S. in M. Z. — so po končanem pouku zavile iz Ul. Bosco v Ul. E. Toti ter se med seboj pogovarjale v svojem materinem jeziku. To ni bilo povšeči skupini kakih 17 let starim pobalinom ki so dekletca napadli, češ kaj govorijo po slovensko. Dijakinje se za nesramne opazke niso zmenile in so nadaljevale svojo pot. Toda pobalini so jim sledili in jih zmerjali s psovkami, kakršne smo v teh dneh slišali med fašističnimi demonstracijami. Pa jim še ni bilo dovolj: nekaj pobalinov se je zagnalo proti dekletom in jih začelo suvati. Eno so začeli vleči za lase, izvajanja zaključil z opisom sedanjega položaja naročil in gradnje ladij v ladjedelnicah ter drugih obratih OBDA. Tudi včerajšnje stavke v CR DA so se udeležili vsi delavci v Trstu in v Tržiču. Stavka se bo zaključila v četrtek dopoldne. Sindikalne organizaci. je pa so že proglasile novo enotno stavko, ki bo od 13. do 15. februarja. ih ......................................................................................... Iz sodnih dvoran druga je dobila udarec v trebuh, tretjo so udarili v čelo. Takrat se je na ulici pokazal civilni policist, in ko so ga fašistični pobalini zagledali, so jo ucvrli proti Ul. Bosco. Policist jim je sicer sledil, a so zbežali. Dekletca so nato odšle domov in povedale, kaj se jim je zgodilo. V spremstvu odraslih so nato odšle v bolnišnico, kjer so jih pregledali in jim nudili prvo pomoč, potem pa še na policijski komisariat v Ul. Caprin, kjer so bile zaslišane in kjer so napravili zapisni^ . Za to kar se je zgodilo v Ulici Toti niso krivi samo mladi pretepači, temveč pade glavna krivda na vse tiste, ki so v teh dneh del italijanske mladine naščuvali proti Slovencem in organizirali protislovenske demonstracije ter na vse, ki jim dajejo potuho. Množica ladjedelskih delavcev na zborovanju na Trgu sv. Antona Po enotnem in močnem protestnem zborovanju na Trgu Sv. Antona, ki je bilo včeraj pozno popoldne in sta ga organizirali Zveza kovinarjev CGIL in sorodna sindikalna organizacija CISL, so delavci, ki že več dni stavkajo, da bi dosegli svoje upravičene zahteve, krenili v povorki po Ul. Dante proti Korzu, nato pa na Trg Unita pred palačo prefekture. V povorki je bilo več kot tisoč delavcev, ki so nosili transparente in glasno ponavljali svoje zahteve glede izboljšanja prejemkov in delovnih pogojev, novih naročil za ladjedelnice, stalne zaposlitve, pravice do dela itd. Ko se je tako spontan° sestavila povorka, so se agenti javne varnosti in karabinjerji postavili cez cesto in se obrnili proti delavcem, da bi jim preprečili pot, toda kmalu so uvideli, da jim ne bo uspelo, ker so delavci odločno in mirno korakali naprej. Tedaj so se organi javne varnosti in karabinjerji obrnili in hodili pred povorko. Zaradi zavednosti in discipliniranosti delavcev ni prišlo do nobenega incidenta. Ko je povorka prispela na Korzo pred sedež «Lege Nazionale«, je priskočila na balkon skupina Leginih članov in vneto ploskala. Eden izmed njih je imel v rokah trikoloro in je že začel z njo mahati. Nenadoma pa se je premislil in je nehalo ploskanje z balkona, ker so jim delavci močno žvižgali. Verjetno so na sedežu Lege mislili, da gre za šovinistično manifestacijo, pa so se ušteli. Povorka je šla po Korzu in Borznem trgu na Trg Unita. Tu so delavci žvižgali in še bolj glasno ponavljali svoje zahteve. Takoj se je sestavila delegacija članov notranjih komisij obeh struj iz ladjedelnice Sv. Marka, Trža- jem pri vladnem generalnem komisarju. V odsotnosti dr. Palamare je delegacijo sprejel podprefekt dr. Cappon, kateremu so predstavniki stavkajočih delavcev obrazložili svo. je zahteve, da bi se spor či-m-prej ugodno rešil. Dr. Cappon je izjavil, da se je vladni generalni komisar že zanimal za ta problem in je obljubil, da bo posredoval na pristojnem mestu v Rimu. Po razgovoru z dr. Capponom je neki član delegacije sporočil delavcem, ki so še vedno čakali pred prefekturo o izidu razgovora. Delavci so to sprejeli z žvižga, njem in vpili; «Vedno iste in enake obljube.« Nato so se razšli. Zborovanje delavcev CRDA, ki sta ga enotno sklicali obe sindikalni organizaciji kovinarjev, se je pričelo okoli 16. ure na Trgu sv. Antona. Na trg so prišli delavci iz ladjedelnice Sv. Marka v povorki. Prvi je spregovoril predstav, nik Delavske zbornice — CISL Pinguentini, ki je poudaril, da so bili delavci prisiljeni na enotno in odločno stavko, da uresničijo svoje pravične zahteve, Dejal je, da gre pred- škega arzenala in Tovarne strojev Jpl je zahtevala ^pre- Hlliiiiiii)lllliiiiiiniiiiiilliiiniiiiiiiiiiiiHliii'»,"""i”i<|uiullltili"piil>nlMli|ilnllllnH!'illniiiiiiii'iiiii<>i>1,ll||lli'i|,>l,i)"",l,",,i,iiiii,iiilii> Predstavniki KZ in ZMP pri predsedniku prizivnega sodišča Protizakonita s za reševanje kme Predlog za imenovanje članov obeh sodnijskih komisij je bil že potrjen v Rimu, ko so KZ in ZMP komaj vprašali za imenovanje predstavnikov! Kmečka zveza in Zveza ma-| misij takrat že dejansko potr-lih posestnikov sta včeraj ob-1 jeni. Baje je hotel dr. Casoli javili naslednjo izjavo: napako kasneje popraviti, a _ ioro I n i n n nntini (1 UTI • Danes dopoldne je predsed. nik prizivnega sodišča v Trstu sprejel na razgovor predsednika in tajnika Kmečke zveze J. Škrka in J. Pečenka ter tajnika Zveze malih posestnikov M. Grbca, in sicer v zvezi s protestom, ki sta ga obe organizaciji vložili zaradi izključitve njunih predstavnikov iz dveh sodnijskih komisij za reševanje kmetijskih sporov. Predsednik tržaškega prizivnega sodišča dr. Palermo je v razgovoru najprej izjavil, da so bili predlogi za sestavo teh komisij pripravljeni in odposlani v potrditev na višji scdni svet v Rim še takrat, ko je prizivnemu sodišču v Tistu predsedoval dr. Casoli. Na pobudo vladnega gene-ralnega komisariata je prizivno sodišče v Trstu in zanj tedanji predsednik dr. Casoli — pozvalo dne 2.12.1960 z nujnim pismom Kmečko zvezo in Zvezo malih posestnikov, da predlagata svoje predstavnike v obe sodnijski komisiji za reševanje kmetijskih _ sporov, — čeprav so bili člani teh ko- r PRIMORSKI DNEVNIK UREDNIŠTVO TRST• UL. MONTECCHI 6-II. TELEFON 93-808 IN 94-638 Poštni predal 559 PODRUŽNICA GORICA Ulica S. Pellico 1-II. — Tel. 33-82 UPRAVA TRST - UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 — Tel. št 37-338 NAROČNINA Mesečna 650 lir — Vnaprej, četrtletna 1800 lir, polletna 350C lir, celoletna 6400 lir — FLRJ-v tednu 20 din, nedeljska 40 din — Nedeljska: letno 1920 din polletno 960 din, četrtletno 480 din — Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Stritarjeva ul. 3-1., tel. 21-928, tekoči 'račun pri Komunalni banki v Ljubljani 600-70/3-375 OGLASI Cene oglasov: Za vsak mm v širim enega stolpca: trgovski HO, finančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir. — Mali oglasi 30 lir beseda. — Vsi oglasi s? naročajo pri upravi. Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Izdaja in tiska ZTT, Trst^ je moral nujno odpotovati na svoje novo službeno mesto. Novi predsednik tržaškega prizivnega sodišča dr. Palermo se je torej znašel pred izvršenim dejstvom. Protest, ki sta ga poslali Kmečka zveza in Zveza malih posestnikov sedanjemu predsedniku, je le ta poslal v Rim na višji sodni svet skupno s svojo obrazložitvijo primera in sedaj pri. čakuje zadevni odgovor. Predstavniki Kmečke zveze m Zveze malih posestnikov so vzeli izjave predsednika sodišča dr. Palerma na znanje, vendar so si pridržali pravico do nadaljnjega ukrepanja*. Iz izjave Kmečke zveze in Zveze malih posestnikov je predvsem razvidno, da je prejšnji predsednik tržaškega prizivnega sodišča sestavil predlog za imenovanje komisij za reševanje kmetijskih sporov, ne da bi poprej vprašal za mnenje tudi KZ in ZMP — kot bi to moral sto-iti po nedvoumnih zakonskih dc ločilih. Šele na pobudo vladnega generalnega komisariata je kasneje pozval KZ in ZMP, da predlagata svoje predstavnike, čeprav je takrat že vedel, da sta komisiji, v kateri so bili samo člani Poki ajinske zveze neposrednih obdelovalcev, dejansko že potrjeni. Zato se vprašamo, kako je mogoče, da je prišlo pri ime-novanju teh komisij do tako grobe napake in tako grobe kršitve zakona. Po vsem tem pa lahko ugotovimo, da je se-stava obeh komisij, ki ju je potrdil tudi višji sodni svet, ilegalna in protizakonita, kajti člani so bili izbrani enostransko. Nestrpno pričakujemo odgo. vor iz Rima, ki ga je napove, dal predsednik tržaškega prizivnega sodišča dr. Palermo. Upamo, da bo ta odgovor pozitiven, namreč v smislu, da bo popravljena krivica, ki je bila storjena v odnosu do dveh kvalificiranih strokovnih kmečkih organizacij. Upamo zato ker je po sredi sodišče, torej ustanova, ki mora vedeti in razločevati pravico od krivice! Trst sedež za inštitut teoretske fizike? Na vabilo rektorja je bil na univerzi sestanek, na katerem so razpravljali, kaj bi lahko nudil Trst za uresničenje načrtov, po katerih bi sezidali pri nas stavbo za inštitut teoretske fizike za agencijo atomske energije na Dunaju. Sestan-i ka so se udeležili tudi dr. Pa- lamara, župan-dr. Franzil, predsednik pokrajine dr. Delise ter predstavniki nekaterih velikih podjetij. Iz razpravljanja je bilo razvidno, da Trst lahko nudi vse pogoje, ki bi zagotovili redno delovanje inštituta. Zato so menili, da bi lahko uradno predlagali tudi Trst za sedež inštituta. O sestanku in njegovih zaključkih so poslali poročilo vsedržavnemu odboru za jedrsko energijo in pristojnim vladnim organom. Tako se bo tudi Trst vključil v tekmo z raznimi drugimi Večjimi mesti, ki so se ponudila, da zgradijo inštitut. Sporočilo Neodvisne socialistične zveze Tajništvo Neodvisne socialistične zveze sporoča, da se vsi tržaški občani vsako sredo ob 15.30 do 16.30 lahko obr-nejo na njegov sedež v Ulici sv. Frančiška 20-1., kjer jim bo odv. Gruden na razpolago za vprašanja, ki se tičejo Ob činske podporne ustanove (E CA). —.—«»----- Razgovori dr. Palamare o uslužbencih bivše ZVU Vladni generalni komisar dr. Palamara, ki je v Rimu, je imel tudi številne razgovore v uradih predsedstva vlade, kjer je skupno z raznimi funkcionarji proučil nekatera vprašanja. ki se tičejo uslužbencev bivše ZVU. — «»----- Sestanek odbora «Autovie Vcnetc» Včeraj se je v Trstu sestal izvršni odbor družbe «Autovie Venete«, ki je razpravljal o raznih tehničnih vprašanjih in med njimi tudi o načrtih za gradnjo avtostrade Trst-Benetke z odcepkom Palmanova Videm. Odbor je sklenil, da skliče v marcu sestanek upravnega sveta družbe. Zakaj je zaužil toliko uspavalnih tablet? Sinoči so z rešilnim avtom pripeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli s pridržano prognozo na IV. medicinski oddelek, 18-letnega Bruna Sof-ficija iz Ul. delle Doccie 1 Nihče ne ve, zakaj je fant za. užil večjo količino uspavalnih tablet, ki so ga spravile v smrtno nevarnost. vsem za rešitev treh vprašanj. Predvsem gre za povišanje in izpopolnitev sistema plačevanja dela, ki ga izpolnjujejo po akordnem sistemu ter dejal, da je sedanji sporazum o akordnem delu iz 1958. leta ter povsem zastarel in neprimeren, tako da se dobi več za isto opravljeno delo po stalni tarifi, kot na akord. Urediti je treba vprašanje proizvodne nagrade, ki jo letos ravnateljstvo sploh ne namerava izplačati. Gre za načelno vprašanje, saj se skuša ravnateljstvo z vsakoletno raz. pravo o proizvodni nagradi iz. ogniti reševanju vseh drugih in zelo perečih sindikalnih vprašanj, ki obstajajo v podjetju. Končno je treba ustanoviti na paritetni osnovi ustrezni fond za dopolnilo pokojnin, saj so pokojnine, ki jih prejemajo delavci, sramotno nizke, tako da ne zadostujejo za naj. bolj skromno življenje. Delavci so pripravljeni, da sprej. mejo na svoja pleča del tega bremena, vendar pa zahtevajo, da so -pri tem udeleženi in da se to vprašanje ne more rešiti na paternalistični način. Ob zaključku svojih izvajanj je sindikalist Delavske zbornice poudaril važnost dejstva, da so pri tej stavki združeni delavci Trsta in Tržiča, ki enotno nastopajo. Nato je govoril tajnik FIOM. OGIL Semili, ki je uvodoma pozdravil in poudaril požrtvovalnost delavcev podjetja AFA, ki že 22 dni enotno stavkajo za svoje pravice ter delavcev podjetja SAIFAC, ki že drugi teden stavkajo proti krivičnemu ravnanju ravnateljstva. Prisotna množica delavcev je glasno pozdravila te besede in s tem tudi izrazila svojo solidarnost z borbo delavcev omenjenih podjetij. Tajnik nove delavske * zbornice CGIL je nato ' poudaril, da delavci ne zahtevajo nemo. goče stvari, niti ne morejo njih zahteve predstavljati ne. vzdržnega bremena za podjetje. Produktivnost dela se nam. reč stalno zvišuje, s čimer se tudi veča izkoriščanje delavcev. Tako so na primer pred nekaj leti v eni delovni uri izdelali po 13 kg litega železa, sedaj pa v istem delovnem ča. su napravijo 27 kg. Z novo (tehniko se splavi 45 tisoč-tonsko petrolejsko ladjo v bo. rih 100 dneh, kar pomeni, da se sedaj v enem dnevu proizvede dvakrat več kot pred nekaj leti. To pa tudi pomeni, da so postale zahteve po povišanju delavskih prejemkov v bistvu zahteve za modernejše delovne odnose, da so nujne, če se hoče napredovati. Tudi tajnik Semili je pouda. ril veliko važnost enotnega in odločnega nastopa ter svoja Nasilni pijanec obsojen na skoraj leto dni zapora Namesto obtoženca bo sodne stroške plačal kanclist - Obsojen zaradi izkoriščanja prostitutke Pred kazenskim sodiščem, ki mu predseduje dr. Boschi-ni, se je moral zagovarjati včeraj 20-letni Sergio Giovannini od Spodnje Magdalene 1901’ ki je bil obtožen, da ni na zahtevo javnega funkcionarja pokazal osebne izkaznice, da ga je žalil ter se mu fizično uprl Primer Giovanninija je za- po kosilu počivat v spalnico. nimiv, ker meče čudno luč na metode, ki jih včasih uporabljajo organi javne varnosti pri izvrševanju svoje dolžnosti. Giovannini je namreč pek, ki je 29. maja lanskega leta šel okoli 3. ure zjutraj na delo v neko pekarno v Cavani, Ko je bil že tako rekoč na svojem delovnem mestu, ga je ustavil neki agent javne varnosti ter zahteval, da mu Giovannini pokaže o-sebno izkaznico. Delavec pa je izkaznico pozabil doma, ali pa je verjetno ni 'nikoli nosil s seboj. Beseda je dala besedo, dokler ni Giovannini zabrusil v obraz agentu, da je pijan. Kot trdi obtožnica, ga je nato še podrl na tla ter ga obdeloval s pestmi. Giovanninija so seveda takoj prijeli ter ga prijavili sodišču. Obravnava proti obtožencu se je pred ča. som že začela, toda so jo morali odložiti, ker je Giovannini služil svoj vojaški rok v vojni mornarici. Včeraj pa je obtoženec sedel na zaftožni klopi, toda razprava se ni premaknila niti za las naprej. Njegov zagovor, nik odv. Padovani je namreč zahteval, da sodišče proglasi za neveljavno pozivnico na razpravo. Pozivnico so sicer poslali obtožencu, niso pa je poslali zagovorniku, čeprav se je že pri prvi razpravi vedelo, da bo Giovanninija zagovarjal odv. Padovani. Sodišče je sprejelo zagovornikov ugovor ter odložilo razpravo. Proti tej odločitvi se niti državni tožilec ni upiral. Zahteval pa je, da se odgovor, ni kanclist obsodi na pla. čilo sodnijskih stroškov. Tej zahtevi je sodišče tudi ugodilo. Predsednik Boschini, tožilec Visalli, zapisnikar Urbani, o-bramba Padovani. * * * Pred istim sodiščem se je zagovarjal tudi 40-leini Giordano Suban iz Ul. Bonomea 209, ki je bil obtožen pijanosti, vdora v zasebno stanovanje ter hudih groženj. Sodišče ga je spoznalo za krivega ter ga obsodilo na 11 mesecev in 25 dni zapora ter na 28.000 lir denarne kazni. Do dogodka, ki je pripeljal Subana pred sodišče, je prišlo v popoldanskih urah 5. julija lanskega leta. Tedaj je nekdo telefoniral na leteči oddelek kvesture, da blizu gostilne «Al 1 a bella vista« v Ul. Bono- mea razsaja neki moški, ki grozi ljudem z železnim kavljem, ki ga rabijo luški delav. ci pri delu. Policisti so seveda takoj odhiteli v Ul. Bonomea, kjer jim je prišla naproti neka ženska, Rafaela Skrl, ki jim je izročila kavelj, ki so ga bili medtem odvzeli Subanu. Zenska je povedala, da je šla Nenadoma jo je prebudilo pas. je lajanje. Pogledala je skozi okno ter opazila Subana, ki je s kavljem skušal vlomiti hišna vrata. Tekla je v pritličje, toda medtem je bil moški že odprl vrata ter ji začel groziti s kavljem. Zbežala je po stop. nicah navzgor ter začela klicati na pomoč. Pritekli so sosedje, ki so pijanega nasilneža razorožili. * * * Antonio Faggiani, star 50 let, je zobozdravnik po poklicu. Pred kazensko sodišče, ki mu predseduje dr. Boschini, je prišel iz pripora, ker so ga svoj čas aretirali zaradi iz. koriščanja prostitutke najprej v Milanu in potem v Trstu. Obtožnica ga je dolžila, da,, je izkoriščal neko prostitutko, ki/ teri je obljubil, da se bo z njo poročil. Poleg tega je bil Faggiani obtožen, da je nezakonito vršil zobozdravniški poklic, ker so ga bili leta 1954 zbrisali iz profesionalnega seznama zobozdravnikov, ker ni bil poravnal dolgov. Državni tožilec je zahteval, da sodišče obsodi obtoženca na 3 leta, 3 mesece in 30.000 lir globe. Sodniki so Faggianija spoznali za krivega ter ga ob. sodili na 2 leti in 42.000 lir globe. Poleg tega bo moral plačati 150.000 lir odškodnine zasebni stranki, a njenemu zastopniku 25.000 lir. * * * iltitiiiimiimiMititmiliiiimmiiitiiiiiiititiiiitimiiimniiHiiiiimiiimiiiHiiitiiniilliiliiiiiiiiiil Seja tržaškega občinskega odbora Nadaljevanje razprave o proračunu za leto 1961 Na dnevnem redu tudi številna upravna vprašanja sprejeli na dermatološki oddelek in se bo morala zdraviti tri tedne. Nerodno je vtaknil roko med valjarje Med delom se je včeraj o-poldne ponesrečil 17-letni Giu. seppe Anesini iz Istrske ulice 12. Zaposlen je bil v tovarni igralnih kart v Ulici Baiamon. ti, pa je nerodno vtaknil desno roko med valjarje, ki so mu poškodovali dva prsta. Njegovi delovni tovariši so mu takoj priskočili na pomoč; rešilni avto pa ga je odpeljal v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na drugi kirurški oddelek in se bo moral zdraviti 20 dni. O Predsednica tržaškega odseka ženskega združenja So-roptimist gospa Costantinides je obiskala predsednika pokrajine dr. Deliseja in mu sporočila, da bo imelo združenje junija v Trstu svoj vsedržavni kongres, ki se ga bo udeležilo .300 delegatk iz Italije in tudi iiftitujine. i ni Tečaj fotografije Slovenskega fotokluba Tudi letos organizira Slovenski fotoklub v Trstu tečaj fotografije za amaterje začetnike. Tečaj vodijo starejši m izkušeni člani fotokluba in je pristopen vsakemu, ki se želi spoznati in izpopolniti s to vsestransko priljubljeno ljudsko tehniko. Tečaj ima namen spoznati udeležence s tehniko snemanja, razvijanja filmov in tiskanja, odnosno povečevanja na papir, in to v glav- POZIV Kot poročamo na prvi strani, so nekateri slovenski dijaki predlagali, da se prične nabiralna akcija za povrnitev škode, ki je bila prizadejana z vandalskim napadom na slovensko knjigarno. To pobudo pozdravlja Primorski dnevnik in se akciji pridružuje. Uredniki Primorskega dnevnika so danes ponoči takoj nabrali 5.500 lir, kot prvi prispevek, in pozivajo vse čitatelje, da prispevajo po svojih močeh. Zaradi protislovenskih manifestacij Izredna seja občinskega sveta v Danes ob 18. uri bo na županstvu v Nabrežini izredna seja devinsko - nabrežinskega občinskega sveta, ki je bila sklicana v zvezi s protislovenskimi demonstracijami v Trstu. Na dnevnem redu je samo ena točka, in sicer »Obramba slovenskih manjšinskih narodnostnih pravic«. Občani devinsko-nabrežinske občine so vabljeni, da se te izredne seje udeležijo v čim večjem številu. HHSSIISSISHSIIISBI]®®®®!® PUSTNI PLES ■j ® ri 11 Prosvetno društvo ® 1] 'SLAVKO ŠKAMPERLE’ p ~ tl Vas'vljudno vabi na Sj H tl n H i pustni ples, ki bo v dvoranj na stadionu «Prvi maj« v soboto dne 11 t. m. z začetkom ob 21. uri d IGRAL BO ZNANI IN ® 1] ODVlTCTfTJ li 11 MODERNI ORKESTER p lil d d Opozarjamo, ljubitelje d d pustne zabave, da se bo d " rezerviranje miz pričelo ® p 9. t. m. v Tržaški knjigar- jg p ni v Ul. sv. Frančiška 20 p d d i.jdddddddddddddddddd SZ Bor priredi v lorek 14. t. m. velik pustni ples Rezerviranje miz od četrtka dalje v Tržaški knjigarni, Ul. sv. Frančiška 20 ( Ul »SkA PKOSVKTA Pred prizivnim sodiščem, ki , nih teoretičnih osnovah ter s Včeraj je bila redna tedenska seja tržaškega občinskega odbora. Na seji je odbornik za računovodstvo dr. Rocco nadaljeval svoje poročilo o proračunu za leto 1961, ki predvideva 1953 milijonov lir primanjkljaja, to je 95 milijonov več kot lani. Na dnevnem redu seje je bilo kar 63 točk, večinoma upravnega značaja, ki so se tikale zlasti socialnega skrbstva m zadev osebja. Odbornik Puppis je poročal o pomoči družinam, ki so se morale izseliti iz nevarnih stanovanj. Nadalje je pristojni odbornik poročal o sklepu, po katerem se prizna občinskim uslužbencem, ki imajo nizke plače, zvišanje družinske doklade za 1.000 lir za otroke v njihovo breme. Odbornik Visintin je poročal o raztegnitvi vsedržavne pogodbe za uslužbence Ace-gata. Ta pogodba predvideva neke poviške prejemkov. Na dnevnem redu je bilo tudi vprašanje dovolitve izjeme glede višine stavbe, ki jo bodo zidali na vogalu Trga Stare mitnice z Ulico Vidali. Gre ce SPRIA. Sprejeli so tudi sklep o dovolitvi izjeme za plačilo odvečnega števila nadur uslužbencev mestne čistoče, Ki morajo delati mnogo nadur, da so lahko kos obilnemu delu. Končno je bilo na dnevnem redu tudi poročilo odbornika Geppija o regulacijskem načrtu. «»--------- o zidanju stanovanj Poslanec KPI Vittorio Vidaii je vprašal ministra za javna dela, zakaj je prišlo do tolikšne zamude prt zidanju stanovanj INA-Casa na Gornji Carboli v ulicah Ronchetto in Pola, in sicer na pobudo šestih gradbenih zadrug, ustanovljenih leta 1958. Zadruge so namreč že plačale predpisana jamstva, dela so bila oddana na dražbi podjetju Formenton iz Mestre septembra 1960, toda zidati so začeli samo eno hišo in še dela na tej le počasi napredujejo. To povzroča mnogo težav 80 družinam, ki žive v slabih za veliko stavbo veleblagovni- stanovanjskih razmerah. mu predseduje dr. Calvelli, se je nadaljevala včeraj razprava proti obtožencem iz znanega procesa o sladkorju. Na zasedanju so govorili od. verniki Sordillo, Berton in Antonini, ki zagovarjajo obtožence Stello, Stubla, Monta-gno in financarja Ferraro. Razprava se bo nadaljevala danes popoldne. Razbil je šipo da bi ukradel blago v izložbi Predsdnočnjdm sta agenda javne varnosti, ki sta bila na izvidnici na Korzu slišala žvenket razbitih šip v Pasaži Protti. Pohitela sta in zapazila nekoga, ki je bežal. Takoj sta razumela, za kaj gre in sta tekla za malopridnežem. Pomagal jima je tudi neki noč. ni čuvaj, ki je dohitel 31-let-nega Maria Brecevicha iz Ul. Pescheria 7 na Trgu Ponteros. so. Krepko ga je prijel, nato pa sta ga agenta javne varnosti odpeljala na sedež letečega oddelka, kjer se je začelo zasliševanje. Brecevich, ki je stari znanec policije, je razbil šipo izložbenega okna trgovine Zande-giacomo, a ni utegnil odnesti ničesar. «»------- Na ulici mu je nenadoma postalo slabo V prvih dopoldanskih urah je včeraj nenadoma postalo slabo 52-letnemu Carlu Volsi-chu, ki stanuje v Ulici Ponda. res 5. Volsich je bil takrat na Trgu Stare mitnice blizu trgovine Donda in se je nenadoma zgrudil. Zvijal se je v krčih, pa ga je zapazil neki mestni stražar, ki je poklical rešilni avto in nesrečneža spremil v bolnišnico. Tu so ga najprej sprejeli na opazovalni oddelek, nato pa s pridržano prognozo na II. kirurški oddelek, ker se je njegovo zdravstveno stanje poslabšalo. Volsich si je ranil jezik in se pobil po obrazu ko je padel in zgubil zavest. Triletna deklica se je oparila z vrelo juho Predsinočnjim se je oparila z vrelo juho 3-letna Ornella Sergon iz Farnejev štev. 863. Približala se je štedilniku in prevrnila lonec vrele juhe, ki ji je povzročila opekline druge stopnje po nogah. Z rešilnim avtom so jo odpeljali v tržaško bolnišnico, kjer so jo praktičnimi predvajanji v temnici. Lahko se udeležijo tečaja tudi bodoči ljubitelji, ki trenutno še nimajo kamere. Takim članom bo tečaj celo koristnejši, ker jim bo lažja izbira pri nakupovanju aparata. Za prve korake se bodo lahko okoristili s fotoklubovo Leico, ki je brezplačno na razpolago vsem članom. Tečaj se prične danes, 8. februarja ob 20.30 v prostorih Prosvetne zveze v Ulici Geppa Prosvetno društvo Bark<>vlje bo imelo v četrtek 9. februarja t. 1. ob 20.30 v sedežu društva predavanje s predvajanjem kulturnega filma. Vabimo k številni udeležbi. K A /, V A OltVI.srilA 9-II. Tečaj priporočamo vsem pcsebno pa še mladini. iiiiiiiiimiiiuiiiiinilllllimiiillilllliilliiliiiiiiiniiniiimiliiMimiimniiiililiimiiiiiiiiliniiiiii« Filatelistični klub »L, Košir«. Danes 8. februarja ob 20.30 obl čajni sestanek. Slovenski fotoklub v Trstu obvešča člane, da je danes v sredo, 8. februarja ob 20.30 reden sestanek, s katerim pričnemo letošnji tečaj za začetnike. Ker se poleg tečaja prinašajo tehnične novosti, zanimive tudi za najnaprednejše ljubitelje, priporočamo, da se sestanka udeleže vsi člani. OD VČERAJ DO DANES ROJSTVA. SMRTI IN POHOKE Dne 7. februarja se je rodilo v Trstu 5 otrok, umrlo je 13 cseb. RODILI SO SE: Sergio Centis, Michele Petrachi, Andrea Se-gre, Ileana Bertogna, Marina Coalovi. UMRLI SO: 74-letna Livia Silvia Sussan vd. Olivetto, 75-1 et-nj Giovann-i Paliaga, 88-letna Gioseffa Vecchiet por. Cok, 87-letna Maria Cecconi vd. Millo, 80-let ni Edoardo Tomasinl, 71-letni Adriano Balbi, 81-1 ebni Vittorio Miani, 76-letnl Gi-no Romani, 60-letnj Francesco Krečič, 69-letna Graziedla Coruzzi por. Radicohi, 72-le’n: Giuseppe Bo-n-nes, 55-letna Marcella Šuligoj por. Marco, 64-letna An-na Pau-letic-h por. B-ugliovaz. —— - ------ NOČNA SLUŽBA LEKARN Biasoletto, Ul. Roma 15; Man-zoni, Ul. Settefontane 2; De Col-le Ul. Revolfella 42: Rovis, Trg Goldoni 8; dr. Rossetti, Ul. Com-bi 19. VČERAJŠNJE CENE NA TRGU NA DEBELO (V prvem stolpcu so najnižje cene. v drugem najvišje, v 3. prevladujoče) pomaranče ..... 65 176 71 limone ............. 118 147 141 mandarini........ 123 206 123 jabolka 1......... 83 147 94 jabolka II........ 24 94 59 hruške 1......... 118 176 123 hruške II......... 24 106 41 pesa ................ 71 118 94 artičoke........... . 33 40 38 zelje . 53 71 65 cvetača ............ 53 106 65 ohrovt ........ 41 71 53 cikorija ....... 41 59 47 čebula............ 88 118 100 koromač ............ 59 77 71 razna solata .... 75 163 100 krompir.......... 26 66 41 rdečj radič . . . . . 250 463 375 zeleni radič II . . . 175 250 225 zelena.................. 71 176 83 špinača................ 138 175 150 Večina blaga se prodaja po prevlad, ceni (3. stolpec). Valute Trst dolar 626,87 švicarski frank 145.57 funt šterlmg 1760,00 francoski frank 126,82 marka 150,00| ši l ing 23,861 dinar 0,70 niarengo 5000] zlato 715] Slovensko gledali v Trstu V soboto, 18. t. m. ob^ v Avditoriju v Ttstu premiera PAVEL GOLIA SNEGULJČICI Slovensko gledališče Hola, la, hola, la, v gozdu škratje smo doma. Delamo do ure kasne, dokler so-nce ne ugasne. A dvanajstega, to vam F na otroški na stadion gremo I Pridite tudi vi mali, ® očki, mamice, sestrice i" ^ dobro obložen bifč in U nudi vam Sneguljčica ins TRADICIONALNO OTROŠKO PUSTNO bo v nedeljo v dvorani na «Prvi maj». Pričetek 0 ( OCEDAU^ VERDI J Danes ob 21 ponovit^? pa gledališke skupine “in« vi-Massimo Girotti 1 (-if| hovo igro «Becket i0f£rfj kralj«; režija Mario . Pri gledališki blagajn' j daljuje prodaja vstop TEATRO NUOVO Danes ob 21. uri vitev Shakespearove * ^ ste noči«. Prodaja . . f1 pri gledališki blagaJ0' 650. 450 in 250 lir. ( K 1 IN Fenice 16. «2ivela Italiji* f, m-aiKolor, Renzo Stoppa, Giovanna 8®^ Louise. Exce!sior 15.00 «Veliki ~,p Charles Chaplinov ve' ^ Zgodba navadnega ze Jj Filodrammatico l®-®®- ;tt-ki ubija«. Vincent °r. nji Grattaciel.) 16.00 «Sin°vl|I1iJ» Dimke«, prepovedano „1 Arcooaleno 16.00; «8azV.eft’ Supercinema 16 00 j sarjev». Walt Disney-Alabarda 16.00 «Vojak Alb- rio So rdi im V Si ca. ; Aurora 16.30 «Veliki Pie^ Capitol 16.00 «Pisma 5 p ske novinke». Pa5caj^ Jean Paul Belmondo. ^ Girotti. Prepovedano J Garibaldi 15.30 «DalJL 1 ja». Tecnnicolor. A* : Virginia Mayo. Cristallo 16.30 «Po PrSl . thony Perkins. JI Impero 16.30 “ ,ref A biger. . f Massimo 16.OO «Most P looju». Roberc Tayl°l \ Moderno J 6.30 «Ta opica«. John Wel . Teehnicolor. JA Astra 16.O0 «La notte -Astoria 16.00 «Zadnji f -ljenje Rasputina). no mladini. Vittvrio Veneto 15.45 in junaki«, john F°r j. film, F. Hunter. , Marconi 14.00 «Vibarn technicolor, Carrol! 0 torio Gassman. Ideale 16.00 «Tat »n na«. Alberto Sordi- Jtl Savcna 16 00 «Krinka ^ ca«. Technicolor. j| Qu i nn. ^jl1’ Odeon 16.00 «PepeIka»-nej<-ve risanke. J KINO PROSEK- KO#! ----------------S predvaja danes f z zadetkom ob 19 «e Metro Cinem3sC j Ubežnik iz San Quin*f (L’evaso di San Qu‘ J 2? predvaja danes 8. t. m. z začetkom ob !*• «0peracsja urttfi (Operazu ie uranicn Igrajo: EDWARD KEMMER, JACKIE LOUG in MASON ALAN DINEHART I Ustvarjalna koeksistenca in manjšine | Položaj slovenske narodnostne skupine v Italiji Praktična koristnost fotografiranja Priče vandalstva Tehnika in znanost Kdaj bo ameriški študent Roger Pield dobil pri nas prvega posnemovalca? Ključ za razumevanje evolucije človeka Dr. Leo A. Estel z univerze v Ohiu je na konferenci ameriškega antropološkega združenja izjavil, da povedo orodja, ki jih je človek zapustil za seboj, znanosti več kot pa njegove kosti. Po besedah tega znanstvenika je .mogoče najvažnejše faze v človekovi evoluciji ugotoviti iz ostankov njegove materialne kulture in z etnološkimi proučevanja, pri čemer je gotovo, da so najvažnejši faktor v človeški evoluciji možgani m ne kosti. Davni obrisi razvoja človeškega okostja so znani in se istovetijo s tem kar je poznano po razvoju opic. Mnogo manj pa je poznana evolucija važnih mehkih tkiv človeškega organizma, razvoj centralnega živčnega sistema in možganov pa razen nekaterih podatkov o obliki in velikosti sploh ni poznan. Stara lobanja ne pove mnogo o možganih, ki so bili v njej. Naprava s satelita v službi kardiologov Miniaturni elektronski ra-diooddajnik, ki tehta le 100 gramov in ki ga lahko pacient nosi okrog vratu ali v žepu, je prav takšen kakršnega uporabljajo na satelitih vrste «Discoverer» in raketah vrste «Polaris». Ta oddajnik oddaja sprejete e-lemente, ki se potem združijo v elektrokardiogramu klasičnega tipa. Čeprav ja radius te naprave omejen, pa je mogoče elektrokardio-gram, če je povezan s telefonom, oddajati tudi v zelo oddaljen medicinski center, kjer ga takoj razberejo. Podvodne farme Oceanograf Jacques Yves Cousteau se kot direktor pomorskega muzeja Mona-kova ukvarja s poskusi, ki naj privedejo do prve podvodne farme na svetu. Potapljačem in ribičem je prepovedan dostop v velik del monakovskega zaliva. Raziskovalci nameravajo »paš-niše« na morskem dnu zasejati z algami. Njihovi poskusi bodo trajali nekaj let. Pokazati bi morali katere vrste alg so najprimernejše za vzgojo in katere bodo največ prispevale h krepitvi «ribjega prebivalstva«. Ti poskusi bi morali tudi pokazati katere ribe so najprimernejše za gojitev v u-metnih podvodnih farmah. Opeke iz mavca V Avstraliji so proizvedli opeke iz mavca, katerih glavne odlike so v tem, da so izredno lahke, močne in odpornejše od navadnih. Popolnoma so odporne do temperature in dobro izolirajo zvok. Izdelujejo jih v dvakrat večjih oblikah kot navadne opeke. O zadnjem sovjetskem sputniku Predsednik mednarodnega komiteja za proučevanje meteoritov prof. Klinov je po radiu izjavil, da je namen zadnjega sovjetskega sputnika «proučiti Zemijo kot planet in njegovo najbližjo okolico, vključno z nevarnostjo meteoritov«. Povedal je tudi, da v sputniku ni človeškega bitja. Vendar pa ugotavljajo, da je sputnik dovolj prostoren a enega in morda celo tudi dva človeka. Nov up za slepce Prof. Teo Erisman z inštituta za psihologijo na u-niverzi v Innsbrucku je izdelal aparat s pomočjo katerega lahko slepi varno hodijo tudi v največji gneči brez vodiča in brez palice, ker «vidijo» s pomočjo ušes. Aparat T. Erismana oddaja valove, ki se prosto širijo če se jim na pot ne postavi kaka ovira. Ce pa naletijo na oviro, se oddani valovi od nje odbijejo in vrnejo v svoj izvor. Slepec jih sliši in na osnovi njihove jakosti si ustvari predstavo o objektu, ki je pred njim, kakor tudi o njegovi oddaljenosti. «Vsemirska» plastika V laboratoriju neke ameriške tovarne so proizvedli novo vrsto superplastike, ki jo zaradi njenih izrednih lastnosti imenujejo «vsemir-ska« plastika. Po sporočilu dr. Karla Schneiderja se ta nova plastika odlikuje po tem, da je odporna proti ul-travioletnim in drugim iz-žarevanjem. To lastnost naj bi dobila z novo razporeditvijo molekul v drugo molekularno verigo. Uporabili jo bodo verjetno pri izdelavi enega izmed oklepov, ki jih bo imela vsemirska ladja. Prsti izdajajo bolnika Skup.na ameriških psihiatrov iz neke bolnišnice v Bostonu je prišla do zelo koristnega odkritja, ki bo dobrodošlo specialistom-ne-vropsihiatrom, kakor tudi zdravnikom splošne prakse. Ce prsti pacienta med psihiatrično intervencijo postanejo toplejša je to zanesljiv znak, da se pacient hoče izmakniti odgovoru. Ce pa se temperatura prstov med takim razgovorom zmanjša, gre verjetno za pacienta, kateremu je bilo zelo na tem, da se sodelovanje med njim in psihiatrom nadaljuje. Poskusi na večjem številu ljudi so pokazali, da o verodostojnosti novega odkritja ne more biti dvoma. Slika v desetih sekundah Herman Mark, vseučiliški profesor kemije v ZDA, je v Muenchenu nedavno pokazal kamero, ki lahko v desetih sekundah izdela sliko. Po njegovem mišljenju bo mogoče čez šest mesecev na isti način napraviti tudi sliko v barvah. Tehnična visoka šola v Muenchenu je izumitelju podelila častni doktorski naslov. Odnosi šolskih in pedagoških krogov do fotografije so pri nas na sila primitivni stopnji. Sele v višji srednji šoli ali na tehnični univerzi se fotografija omenja v skrajno omejenem obsegu v knjigah fizike v poglavju optike. V ilustracijah je ponazorjen kak objektiv, ki je veljal morda pred sto leti in kaka lesena kamera mehovka, ki bi jo lahko zamenjali z ono, ki sta jo uporabljala Niepce in Daguerre. In s takim pomanjkljivim osnovnim znanjem o fotografiji vrše pozneje svoj poklic mnogi zdrav, niki, kemiki, fiziki, notarji, inženirji, novinarji, prirodo pisci. raziskovalci itd., ki se v večini niti ne zavedajo, kako velike koristi bi jim lahko nudila fotografija. V nekaterih modemih državah je postala fotografija važen in obsežen učni predmet v nekaterih srednjih šolah. V Koelnu, v Nemčiji na primer obstaja vi soka šola za ljuje. Vzporedno s tem seveda tudi raste površina na ta ali oni način razlaščene slovenske zemlje. Slovenski krogi na Tržaškem sodijo, da je bilo na prisilen način razlaščeno, če ne upoštevamo tako imenovanega ((prostovoljnega« odkupovanja slovenskih zemljišč, preko pol milijona kvadratnih metrov zemlje, pri če. mer pa je nujno dodati, da je količina zemljišč, ki je prišla na ta ali oni način iz slovenskih rok, v primerjavi s prej omenjeno številko nekajkrat večja. O tem pričajo (v glavnem begunske) naselbine pri Sesljanu, Sv. Križu, Proseku, Kontovelu, Opčinah, Zavljah in drugod. In najno-vejši primer! Tržaški podpre-fekt je 14. oktobra 1960 izdal odlok o razlastitvi 10.500 kvadratnih metrov zemljišč pri Kontovelu zaradi »javnih koristnih namenov«, konkretno pa za zgraditev dve sto novih stanovanj za begunce. ((Dokler se bo po vsem našem narodnostnem ozemlju vodila načrtna in umetna raznarodovalna akcija,» komentira ta aspekt razmer n,a Tržaškem «NOVI LIST« (št. 329, z dne 1. decembra 1960), ((ka- nem kažipotu na kakem kra-škem razpotju, o zmanjšanju števila učencev na kaki predmestni šoli ali indiskrecije glede kake skrivne, politične spletke«, revija »TR1ESTE« (»L intelldttuale sloveno«, št. 40, november-december 1960). Torej bo treba podreti še marsikateri ((kitajski zid«, saj je danes kljub nekaterim poskusom in prizadevanjem še vedno sorazmerno malo storjenega za zmanjšanje teh nevidnih, vendar pa skrajno trdoživih predsodkov. Zaradi tega ne smemo podcenjevati (splošno vzeto in ne da bi se spuščali v vrednotenje posameznih prispevkov), pionirske pobude tržaške revije »TRIESTE«, da bi prikazala tudi to stran življenja na njihovem področju. V primerjavi s številom šovinističnih izbruhov pa je to nedvomno še zdaleč premalo, da bi stvari postavili na mesto, ki ga jim je prisodila objektivna zgodovina in sedanji konkretni pozitivni razvoj jugo-slovansko-italijanskih stikov. Ti ostanki nekdanjega maksi-malizma so namreč skrajno zakrknjeni, gluhi in slepi za stvarna dejstva. Njihova pojmovanja pa so tudi, če jih pogledamo iz sedanjega liberalnejšega meščanskega vidika raznih integracijskih procesov, prav groteskno zaostala. ŽaJ pa ta preživeli ekskluzivizem nima zagovornikov le med krogi, ki duhovno živijo v preteklosti in bodo v niej tudi umrli, marveč tudi tam, kjer že "Spričo odgovornosti samega položaja tega nikakor ne bi pričakovali. Zaupno pismo najvišjega izvršnega in zakonodajnega organa na Tržaškem — generalnega vladnega komisarja namreč bistveno presega pomen predmeta (recipročno priznanje diplom), ki ga obravnava in je značilen dokument politične in mentalne fiziognomije nekaterih odločujočih činiteljev, kako si zamišljajo pravice in sploh vlogo slovenske etnične skupnosti. Ne glede na nekatera osrednja izhodišča, kot na pr. zavirati rast slovenskega jz-obraženstva, čimbolj skrčiti stike z matičnim narodom, že v naprej preprečiti zahteve po stvarni enakopravnosti; je vse to manifestacija politike, ki skuša slovenski etnični skupini dovoliti zgolj možnost nekakšnega vegetiranja in jo obsoditi na počasno hiranje. Da bi dosegla to, pa je treba radikalno preprečiti vse, kar bi manjšini lahko ' Zagotovilo skladen, normalen razvoj. ... Jasno precizirana stališča jugoslovanske in italijanske vlade v sklepnem poročilu po. liričnih razgovorov, «da morajo biti manjšine činitelj zbliževanja in, izhajajoč s tega stališča, da sta se sporazumeli, da bosta sprejeli nadaljnje ukrepe v skladu z obveznostmi in ustavnimi določili, da bo hitro dosežena pravična in zadovoljiva rešitev nekaterih vprašanj, ki so še vedno odprta in ki zadevajo narodnostne skupine,« podpora večine italijanske javnosti taki politiki, vse to upravičuje upanje, da bodo slednjič premagane prej omenjene ovire in neskladnosti, da reševanje manjšinskih proble. mov ne bo več zaostajalo za 'rastočo splošno ravnijo plodnega sodelovanja med jadranskima sosedoma. JANKO JERI DRAGO DRUSKOVIC (KONEC) Slovenske knjige za razbitinami izložbenega okna knjigarne v Ulici sv. Frančiška 20 Uspešna prizadevanja jugoslovanskih astronavtov Prva jugoslovanska raketa bo izstreljena poleti 1962 Podgora-Sokol. «Sokol» v Podgori je imel občni zbor dne 21. 1. Udeležilo se ga je 35 članov. Pozdravil je navzoče brat Faganel. V novem odboru so naslednji bratje: Alojz Bande!, starosta, Milan Klančič, podstarosta, Anton Faganel, načelnik. (Soča 31.1.1911) Doberdob. Ze zadnjič smo opozorili ljudi, da so v Ameriki jako slabe delavske razmere in da ni mogoče dobiti zasluška. Ameriški izseljeniški komisar je izdal odredbo, po kateri mora vsak izseljenec prinesti s seboj v gotovini 25 dolarjev ali 125 kron. Zadnji čas so nad 2000 Izseljencev pridržali na EUis Islandu, ker niso imeli prav nič denarja, da bi se mogli nekaj časa preživeti. (Gorica 31.1.1911) Prvi poskusi z japonskimi raketami «Kappa - 6» Izstrelitev na nenaseljenem otoku na Jadranu Tako je prišlo do sklenitve dogovora za nakup nekaj raket vrste «Kappa-6». Te rakete so dolge okrog 6 metrov, med poletom tehtajo 260 kg, njihova koristna nosilnost pa je 10 kg. Raketa doseže največjo hitrost 825 metrov na sekundo, kar pomeni, da razvija hitrost okrog 3000 km na uro. Je dvodelna in deluje na trdno gorivo. Moč odriva prvega dela je okrog 3000 kg, motor prvega dela. pa deluje osem sekund. Drugi del, ki nadaljuje polet, ima motor z odrivno jakostjo 1500 kg in deluje do pet sekund. Domača raketa . ((Selenit« Prva domača raketa, ki naj bi bila izstreljena v sredini prihodnjega leta, bo močnejša od rakete vrste «Kappa-6». Izstrelek bi moral doseči višino nad 100 km in ponesti pri tem s seboj inštrumente, ki bodo tehtali okrog 20 kg. Po izjavah jugoslovanskih a-stronavtov bo uporabljala kombinirano tekoče-trdno gorivo, ki bo dajalo raketi močnejši odriv kot ga ima japonska raketa. Trenutno pa je po izjavah astronavtov samih najvažnejše, da se jim nudi pomoč. Predvsem potrebujejo koordinacijski center, ki bo vodi; delo raznih znanstvenih inštitutov, kot so n. pr. astronomski observatorij, inštituti za meteorologijo, za električne pojave, za proučevanje geo-magnetskih pojavov itd. Na otoku v Jadranu Izstrelitev rakete zahteva določene pogoje, v prvi vrsti dovolj varen prostor. Za varen prostor se smatra površina zemljišča, ki je nekaj večje kot je skrajni domet rakete v najbolj neugodnih pogojih leta. Čeprav bodo prora čuni pokazali določene rezultate, morajo znanstveniki u-poštevati, da lahko pride med potovanjem rakete do znatnih odklonov prav zaradi tega, ker je gostota zračnega ovoja neznana in lahko zaradi tega odkloni njen let. Razen tega je področje Jugoslavije tudi precej gosto naseljeno, tako da bi tudi zaradi tega ne bilo mogoče najti prostora, ki bi bilo nenaseljeno v krogu sto in več kilometrov. Zaradi tega menijo jugoslovanski astronavti, da bi bilo najbolj primerno postaviti raketno izstrelišče na kakem nenaseljenem otoku Jadranskega morja. Raketa bi bila Strokovni sodelavci Astronavtskega društva v sklopu letalske zveze Jugoslavije so po dvoletnem delu dokončali projekt prve sondažne atmosferske rakete v Jugoslaviji, imenovane «Selenit», ki naj bi bila po predvidevanjih lan-sirana v vesolje z jadranske obale v sredini prihodnjega leta. O tem široka javnost v Jugoslaviji doslej ni vedela ničesar, ker je pač šlo za pionirsko delo. Z vsemi razumljivimi negotovostmi. Sodeč po u-radni izjavi na tiskovni konferenci astronavtskega društva pa so jugoslovanski strokovnjaki končno v svojih prizadevanjih le uspeli in izvedelo se je, da se okrog deset večjih industrijskih podjetij že pripravlja na izdelavo prve jugoslovanske rakete. Za usposabljanje jugoslovanskih astronavtov v praktičnem pogledu je astronavtsko društvo kupilo na Japonskem nekaj sondažnih raket vrste «Kappa-6», ki so jih izpopolnili strokovnjaki tokijske univerze. Rakete bodo prišle v Jugoslavijo še letos, tako da bo do prve izstrelitve prišlo verjetno proti koncu letošnjega leta, najkasneje pa v začetku prihodnjega Raziskovanje atmosfere Poskusi z japonskimi raketami bodo v glavnem imeli dvojno korist; S pomočjo instrumentov, ki bodo na vrhu izstrelkov in s pomočjo podatkov, ki jih bo oddajala radijska postaja, bodo strokovnjaki spoznavali atmosfero, ki vlada nad Zemljo. V sodobni znanosti je zelo važno poznavanje visokih slojev atmosfere. S podatki se bodo okoriščali meteorologi, astronomi, predvsem pa radijske postaje in verjetno tudi letalstvo. , Drugo korist ptgdstavljk pridobitev izkušenj, ki si jih bodo jugoslovanski astronavti nabrali ob izstrelitvi rakete «Kappa-6». Domet teh raket je omejen na meje atmosfere, povprečno do višine 120 km. Rakete ((Kappa-6» Inštitut industrijskih znanosti tokijske univerze pod vodstvom prof. dr. Itokave je v zadnjih letih izvedel vrsto poskusnih del za izdelavo primernih raket za proučevanje visokih slojev atmosfere. Tako je prišlo do konstrukcije rakete «Kappa-6», ki je zaradi hitrega in cenenega procesa proizvodnje in ostalih prednosti osvojila Japonsko. Rakete vrste «Kappa» (in teh vrst je več) so se hitro uveljavile v svetu tako da je jugoslovansko astronomsko društvo že pred dvema letoma navezalo stik z Japonci. tere najvidnejši izraz je prav gradnja- stotin, in stotin stanovanj za istrske prebežnike, sta mirno sožitjerter prijatelj, stvo med tu živečima narodoma nemogoča. Slovenci na Tržaškem m v drugih krajih republike se namreč ne moremo in se ne bomo zadovoljili s tem, da bomo imeli svoje šole, svoje časopise, svo. ja društva in nekaj dvojezičnosti (ki je pa doslej še od nikoder ni!), temveč bomo tudi odločno in vztrajno zahtevali, da se ne samo z besedami, ampak predvsem z dejanji spoštuje narodni značaj naše zemlje, saj je to prvi pogoj, da se lahko katerakoli narodna manjšina ohrani pri življenju.» Ce bomo uveljavili v vsakdanjem življenju in razmerah načelo, da pomeni manjšina vsestransko obogatitev notranjega življenja države in je pomemben činitelj medsebojnega zbližanja, se bo tudi spremenilo vprašanje ((lojalno, sti« in podobnih odtenkov tako imenovane klasične manjšinske politike v anahronizem. Toda funkcijo mostu lahko opravlja (tudi o tem pri stvarnih italijanskih recenzentih ni več dvoma) le stvarno enakopravna manjšina. Seveda pa to terja kompleksno priznanje njenih pravic, kakor so na primer pravica do šolstva, do uporabe lastnega jezika povsod, in do pravičnega zastopstva v u-pravnem in javnem življenju države; saj so vse te pravice zgolj različni vidiki istega vprašanja. Ce je le ena izmed teh pravic zapostavljena, pomeni to, da bi bila tudi formalna rešitev posameznega vprašanja zgolj polovična, nepopolna. To velja tudi še za drugi vidik kompleksnosti — kajti vsa ta vprašanja so prav tako pravnega, političnega in' splošno moralnega značaja. Ce skušamo zdaj vse to aplicirati na razmere, v katerih živi naša etnična skupina, je nedvomno zaskrbljujoča dosedanja počasnost pri re. ševanju teh vprašanj, kakor razmišlja C. Schiffrer že ob peti obletnici londonskega spo. razuma, revija »TRlESTE« (št. 34, november-december 1959). eKrogi, ki so za to odgovorni, » nadaljuje to svojo misel, «nc bj smeli pozabiti, da je na dnu vsega tega pravzaprav neki human problem, ki pomeni ugled in mir za mnoge ljudi.« in dalje: «če bodo v šestem letu vsi ti problemi pametno rešeni, bomo s tem samo pridobili, m to ne le na našem dobrem imenu. # Ena izmed ovir, da do tega ni prišlo, je nedvomno tako imenovani psihološki faktor in poskusi obnovitve narodnostne napetosti na obmejnih področjih. Zal je sorazmerno precej resnice v ugotovitvi G. Botterija, revija »TRlESTE« (št. 39, september-okto-ber 1960), «da kaže politični pa tudi preprosto človeški hi-storiat odnosov med italijanskimi jn slovenskimi silami skoraj absolutno praznino.« Eden izmed znanih slovenskih tržgških pisateljev, ki sicer razglablja o tem vprašanju v glavnem s kulturnega vidika, o tem ugotavlja, «da italijansko zanimanje za Slovence vsaj kolikor ga kaže tisk, ne presega diskusije o dvojezič- 1 IZ UMETNOSTNIH GALERIJ Romolo Bertini la posvečena živalim, z izjemo onega z nazivom »O-sebnost«. Poslednje in pa slika ((Rana« sta barvno in tehnično mojstrsko proučeni izrazito ekspresionistično zasnovani in močno notranje podoživljeni. Ce sta sliki «Lastovice» in «Ribe» usmerjeni bolj v prikaz svetlobnih razpoloženj in preko teh na reprodukcijo barvnih pojavov, je umetniška predelava v «Galeb u», «Ko-njičku« in «Možu s čukom» bolj zapleteno, skoroda mistično občutena. Poleg slikarskih vrednot so v njih nanizane razumske usedlt-ne o vlogi in odnosih živih organizmov, živali kot ljudi, ki jih pa bolj slutimo kot pa očesno zaznavamo. Vsekakor pa te usedline izpadajo očitneje v gotovo najbolj zanimivi sliki razstave, ki nosi naslov ((Hijena«. Ta apokaliptična prikazen ni ponazoritev bitja neke določene živalske zvrsti, temveč utelešenje vseh onih ogabnih temnih sil človeške narave, ki se hranijo z mrliči, s trupli nedolžnih žrtev tako imenovanih višjih interesov. Vse to pričarati na platno s primerno uglašenimi barvnimi kriki in napadalno deformacijo oblik, ki naj pretresejo in zbude našo vest, pa m prav lahko. Toda o Bertiniju moramo reči, da se mu to prav dobro posreči. MILKO BAMBIČ iiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiitMuiumniiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiinnnniinH OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) ---------------- —-------previdni, ker se vam bo sicer Pri delu bo šlo vse prav. To ni/An uspeh izmuznil iz rok. Nekoli- vam bo pomagalo, da boste v I—I f jUt 1 v k" f J [J ko nervoze, kratkem veliko zaslužili. Od- * • sj I \ i STRELEC (od 23. 11 do 20. lično razumevanje z ljubljeno nAMF« 12'} Ne bo šl° vse prav. Ime osebo. ‘ e* boste opravka z zadevami, BIK (od 21. 4. do 20. 5.) . ki jih ne boste vedeli s ka- Delo vam bo šlo od rok. To vam nudi izredna pomoč. terg stranj prijeti bodo vaši predstojniki upo- Majhen nesporazum s prijate- KOZOROG (od 21. 12. do 20 števali. In tudi materialni u- *"