VESTNIK
ICKOIIKi ŽUPI Cii.JE
Leto L	Celje, 2. junija 1930.	Štev. 2.
L Jugoslovanski vsesokolski zlet
¥ Beogradu 1936
Več ko leto dni je od tega, kar nam je bilo definitivno sporočeno, da bo prihodnji jugoslovenski vsesokolski zlet v Beogradu 1930. Medtem so bila izdana vsa navodila in te dni bodo objavljene le še nekatere podrobnosti. Dovolj je bilo časa, da se bratje in sestre pripravijo na pot in kot člani (-ce) jugoslo-venske. sokolske organizacije pohite manifestirat za veliko sokolsko idejo.
Beograjski zlet je naš zlet. Za uspeli ali neuspeh zleta je odgovoren vsak jugoslovenski Sokol (-ica). Naj bi te dni, ki nas ločijo od vsesokolskega zleta, prevevala slehernega našega naraščajnika, člana in članico neocloljiva želja, da se v jugo-slovenski prestolici uvrsti, v mogočno armado slovanskega Sokolstva.
Na zlet pride slovansko Sokolstvo v tisočih in tisočih. Ogromna bo udeležba zlasti od strani bratske Češkoslovaške. V velikem številu bodo pohiteli v Beograd bratje Poljaki, Rusi in Lužiški Srbi, prišlo bo tudi Sokolstvo iz Amerike.
Le redkokdaj je dana prilika, da se sestane vsa slovanska sokolska družina, še redkeje se proži našemu članstvu in naraščaju možnost, da se more pod najugodnejšimi pogoji priključiti tej veliki družini in črpati iz njenega dela pogum in navdušenje za svoje lastno uspešno delo. V zletnih dneh se bosta v prestolici kraljevine Jugoslavije članstvo in naraščaj okrepila v prepričanju in veri, da čaka Sokolstvo in Slovanstvo lepa bodočnost.
Naj bi v celjski sokolski župi ne bilo člana, članice in naraščajnika (-i.ee), ki bi se pozneje kesal, da se zaradi brezbrižnosti ni udeležil prve, doslej največje sokolske manifestacije v naši državi.
Na svidenje v Beogradu!
župno starešinstvo.
L (XIV.) župni zlet Sokolske župe
Celje
dne 14. in 15. junija 1930 v Celju.
Dan obračuna naših društev pred širšo javnostjo se jadrno bliža. Smo v polnem upanju in pričakovanju, da uspe naš župni zlet v splošno zadovoljstvo. Ali se Varamo? Vrsta je na vas, bratska društva, da se izkažete vredne poedinice naše župe. Vaše prijave imamo v rokah. Za resnično udeležbo po prijavah ste sami odgovorni. Večina društev se v polni meri zaveda svojih dolžnosti in bodo storila vse, kar bo v njihovi moči, da tekmujejo v plemeniti tekmi med seboj in to v pripravljenosti in številu. Žal, da imamo tudi še taka društva, ki ne kažejo prav nobenega sokolskega življenja in so le še suhe veje na župnem deblu. Upoštevamo vse okolnosti, s katerimi se imajo boriti ta društva, vendar bi se dalo z dobro voljo in pravo sokolsko zavestjo premostiti marsikatero oviro. Če od teh par slabih društev ne bo sodelovalcev v telovadni areni, naj prisostvujejo vsaj kot gledalci župnemu zletu, da še uče, kako je treba delati v splošno sokolsko korist in da črpajo sveže navdušenje in pod-buclo k bodočemu vztrajnemu delu. Pridite, da se vidimo in medsebojno pogovorimo o vseh sokolskih zadevah. V objemu z nami vas mine vsa malodušnost. Prerojeni se vrnete domov k sokolskemu delu in prepričani smo, da se vidimo na prihodnjem župnem zletu že kot borci na zletišču. Naj ne ostane torej nihče na dan župnega zleta doma, kajti njih odsotnost bi nas žalostila!
Pripravljajte se v teh zadnjih dnevih z vso energijo. Pilite do skrajnosti proste vaje, izvežbajte temeljito in sigurno tekmovalne Vaje. Vadite zlasti redovne vaje z vsemi odddelki. — še je čas, storite toraj vašo sveto sokolsko dolžnost!
Vzpored župnega zleta:
Ker bi nam bilo na dan župnega zleta vsled obširnega vzpu-reda premalo časa na razpolago, smo raztegnili župne prireditve na tri dni.
Dne 29. majnika dopoldne se je vršila v telovadnici Celjskega Sokola izbirna tekma članov za višji oddelek ter članic za prvenstvo in višji oddelek.
Dne 14. junija se vrši v Celju na Glaziji tekma moškega in ženskega naraščaja. Začetek ob 17. uri popoldan.
Dne 15. junija na Glaziji ob 6. uri zjutraj tekma članov za srednji in nižji oddelek ter članic v nižjem oddelku. Istočasno
se vršo eventualne tekme v lahki atletiki in v štafetnem teku. Ob pol 9. uri. dopoldne izkušnje za popoldanski nastop.
Ob 11. uri zbor vsega članstva, naraščaja, dece in vojakov-,Sokolov na Glaziji.
Ob pol 1;.’. uri povorka.
Ob pol 13. uri obedi.
Ob pol 16. uri javna telovadba na Glaziji, z naslednjim vzporedom:
1.	Deva: Skupne župne proste vaje ženske in moške dece.
2.	Starejši člani Celjskega Sokola: Vaje s kratko palico za vsesokolski zlet v Beogradu 1930.
3.	Članice: Proste vaje za vsesokolski zlet v Beogradu 1930.
4.	Vojaki: Vaje s puškami.
5.	Orodje I. skupina: moški in ženski naraščaj orodje, deca igre.
6.	Člani in članice celjskega društva: Vaje z dolgo palico.
7.	Moški naraščaj: Proste vaje za vsesokolski zlet v Beogradu 1930.
8.	Orodje II. skupina: Člani in članice.
9.	Ženski naraščaj: Proste,vaje za vsesokolski zlet v Beogradu 1930.
10.	Vzori e vrste na orodju.
11.	Vojaki (izbrani;: Vaje s puško za vsesokolski zlet v Beogradu 1930.
12.	Člani: Proste vaje za vsesokolski zlet v Beogradu 1930.
Ob 20. uri zvečer telovadna akademija na zletnem prostoru
:na Glaziji s sledečim sporedom:
1.	Skupine z obročem, m. n. Celje.
2.	Metuljčki, članice Trbovlje.
3.	Devetka, m. n. Celje.
4.	Loki, članice Celje.
5.	Morje, člani Trbovlje.
6.	Prolječe, članice Zagorje.
7.	Sedmica, člani Šoštanj.
8.	Valček, članice Celje.
Navodila za župne izbirne tekme.
Moški in ženski naraščaj, ki je prijavljen k župnim izbirnim tekmam, mora dospeti v Celje že v soboto dne 14. junija s popoldanskimi vlaki tako, da so točno ob 17. uri pripravljeni za tekme. Člani in članice', ki tekmujejo, dospejo v Celje tudi :že v soboto z večernimi vlaki. Isto velja za sodnike in sodnice.
Vsem zunanjim tekmovalcem in tekmovalkam bodo na raz polago brezplačna prenočišča, seveda, če so pravočasno javili
udeležbo župni upravi. Vsa podrobna navodila se bodo izdajala na kolodvoru ob prihodu vlakov.
Člani, članice, moški ir. ženski naraščaj tekmuje pri župnih izbirnih tekmah v predpisanih vajah in panogah ter po tekmo* valnem redu, določenem za tekme na vsesolcolskem zletu v Beogradu 1930. (Glej brošuro »Tekme članov in članic«, Tekmovalni red J. S. S. iz 1. 1924, Prednjak letnik 1929 in Soko letnik 1930 1.—6. številke.;
Kdor se ni podvrgel- župnim izbirnim tekmam in dosegel predpisani odstotek točk (člani in članice najmanj 75%, naraščaj najmanj 70%), ne bo pripuščen k tekmam na vsesokol-skem zletu v Beogradu.
Pričetek tekem je točno ob določenem času. Kdor zamudi,, ne more tekmovati.
Razporednice za, tekme dobe vrste in posamezniki od tajnika brata Čepina, katere je čitljivo izpolniti z imeni tekmovalcev v redu, kakor so v vrsti. Vodnika vrste je označiti na prvem mestu.
V kratkem razvrstimo k tekmam na orodju in drugim tekmovalnim panogam sodnike in sodnice ter jih prosimo, da se odzovejo in temeljito prouče vso potrebno tvarino. Seja sodnikov in sodnic se vrši v soboto 14. junija ob pol 17. uri ter se-, nadaljuje po tekmi naraščaja.
Prihod ostalega članstva, naraščaja in dece.
Članstvo in naraščaj, ki ne tekmuje, ter deca prispe v Celje v nedeljo dne 15. junija z jutranjimi vlaki. Na kolodvoru se takoj razvrste vsi oddelki v četverostope ter odidejo na telovadišče na Glazijo, kjer dobe vsa podrobna navodila glede garderobe, nastopov in obedov.
Izkušnje. Točno ob pol 9. prično izkušnje prostih vaj, ki so obvezne za vse, ki nastopijo pri popoldanski javni telovadbi. Po izkušnji bo prejel vsak posamezni kontrolni listek, katerega, mora oddati popoldan pred javnim nastopom bratu župnemu prednjaku. Brez tega listka ne bo nihče pripuščen k prostim vajam. Po izkušnji se preodkaže orodje vsem priglašenim vrstam za popoldansko orodno telovadbo.
Povorka. Ob 11. uri morajo biti vsi oddelki pripravljeni na Glaziji za sprevod. Ob tej priliki oddajo društveni načelniki oz. njihovi namestniki natančne številčne podatke udeležencev na zletu svojega društva bratu župnemu prednjaku.
Društva, ki imajo prapore, jih prineso brezpogojno s seboj.
Povorka se razvrsti v sledečem redu: Godba, vsi društveni prapori, župno starešinstvo, članice, člani v kroju, ženski na-
raščaj, člani v civilu z znaki, moški naraščaj, ženska deca, .moška deca, vojaki-sokoli.
Iz Glazije odkoraka povorka točno ob pol 12. uri po Ljubljanski cesti, Dečkovem trgu, Gosposki ulici, Glavnem trgu, Kralja Petra cesti, Cankarjevi ulici, Krekovem trgu, Aleksandrovi ulici, Prešernovi ulici. Pred Narodnim domom sledi stik vseh oddelkov ter pozdrav, nato razstanek in odhod po društvih ifc obedu.
V povorki ne govorite med seboj- Prepovedano je uhajanje iz vrst in kajenje. Nastopajte z vso sokolsko disciplino in resnostjo; da s tem povišamo ves vnanji utis. Občinstvo se po-zdravlaj le z dvigom desne roke in zi vzkliki »Zdravo«. Pustite neprimerne medklice med povorko. Poje se le z dovoljenjem vodnikov. Pri sviranju državne himne, je zavzeti vsem pozor, salutirajo le vodniki oddelkov. Povorke se morajo udeležiti vsi člani v kroju in vse članice v telovadnih oblekah. Želi se tudi, da korakajo v povorki člani v civilu z znaki.
Slavnostni in telovadni kroji.
Članski kroji: Šajkača se razlikuje od prejšnje v tem, da je z rdečim temenom in cla je znak na kokardi češki, oziroma kakršne smo nosili pred vojno. Stare šajkače so prepovedane. .Srajca rdeče barve iz ruša ali volne, nikakor pa ne svilena. Dolge sive hlače iste barve kakor surka. Na levi strani surke (na prsih) mora biti prišit predpisan društveni znak. Nabavite jih pravočasno pri tvrdki M. Pšeničnik, Celje. Vse druge znake pustite doma. Verižice in slično pustite doma ali vsaj vidno ne nosite! Čevlji črni in ne rjavi ali lakasti. Pas usnjen, črno lakiran in z novo predpisanim amblemom.
Telovadna obleka članov: Temnomodre trikot-hla.če, lepo prikrojene k telesu (ne predolge ali prekratke) z belomodrim pa-:som. Če je pas pobledel, ga zamenjaj z novim. Hlače so s trakom pod čevlji napete., ne smejo pa biti z zaponko zapete na •čevljih. Snažno belo srajco in trikotno, obrobljeno z rdečim trakom. Črni telovadni čevlji (brez pet), nogavice črne ali temnomodre. Nosi vedno pod telovadnimi hlačami črne ali temnomodre plavalke. Pri telovadbi se nastopi brez čepic.
M. naraščaj. V povorki ali predpisani slavnostni kroji: Šajkače kakor člani brez peresa, spredaj znak sokola z razprtimi perutmi. Rdeče srajce z ležečim ovratnikom ter dvema športnima žepoma na prsih. Sivorjave platnene hlače do kolen z belomodrim pasom, črne visoke nogavice, uvite izpod kolen, črne čevlje.
Za društva, ki si pa ne morejo nabaviti predpisani slavnostni kroj za m. naraščaj, je pa obvezno vsekakor zgoraj na-
vecleno, samo mesto rdečili srajc navadne bele srajce 2 ležečim ovratnikom. Isto bo obvezno tudi za vsesokolski zlet v Beogradu.
Pri telovadbi: Samo zgoraj navedene kratke hlače brez srajc in bosi.
M. Beca. Pri povorki: Hlače kakor m. n., rdeča srajca, črnogorsko čepico (ali tudi brez nje), če jih društva nimajo, črne kratke nogavice, črne čevlje.
Pri telovadbi: Kakor pri povorki pa brez čepic in bosi.
Članice, Nastopijo pri povorki v svojem telovadnem kroju, s predpisano zvezano rdečo ruto, v črnih nizkih čevljih z nizkimi petami ali v črnih telovadnih čevljih, z dolgimi črnimi nogavicami.
Pri nastopu odpadejo črne dolge nogavice in so sedaj predpisani črni telovadni čevlji z kratkimi, belimi nazaj zavihanimi nogavičkami.
Tekmuje se brez krila v črnih telovadnih hlačah (ne z ozkimi, ki se jih rabi pod krilom) in s črnimi dolgimi nogavicami.
' Kroj naj bo čist in polikan, krilo v predpisani dolžini — akc poklekneš 10 cm od tal — bluza v vseh predpisanih merah z lepo rdečo vrvico, ruta privezana z 2 K cm širokim trakom okrog, ki je tudi iz niša in ne morda svilen ali kaj sličnega, še manj pa, da bi bila ruta z znakom pripeta. Pri kroju naj enkrat za vselej odpadejo vsa lepotičja, zlate verižice, zapestnice in slično., sme se nositi le prstan in event. uhani.
Vsi ti predpisi veljajo tudi pri kroju ženskega naraščaja. Edino da žen. naraščaj nosi črne dolge nogavice le v povorki, dočim mu pri nastopu in pri tekmi nogavice popolnoma odpadejo.
ženska deca ima v povorki črne navadne ali telovadne čevlje s črnimi kratkimi nogavicami, nastoni pa bosa. Čeiiic ne uporablja.
Javna telovadba. Vsi oddelki, ki nastopijo pri popoldanski javni telovadbi, morajo biti zbrani že ob ,3/4l5. v garderobah, preoblečeni v telovadno obleko in pripravljeni za uvrščanje k prostim vajam. Nato odkorakajo vsi oddelki na glazijo, kjer se jim določi mesto, s katerega se jim bo nudil pogled na telovadišče. Strogo je zabranjeno posameznikom zapuščati svoja mesta. Pred nastopom je pregledati, če imajo vsi snažne in predpisane telovadne obleke.
Točno ob H15. uri je začetek javne telovadbe. Točke vzpo-recla si bodo hitro sledile, ne da bi nastale nepotrebne in mučne pavze. Zato pa je treba, da so vodniki in vodnice na mestu in da vzdržujejo skrajni red in disciplino. K posameznim prostim vajam se bodo izvedli različni rajalni pohodi po telovadišču..
Pri tsh pohodili je pomniti sledeče: Za premene v tvorbah ter razne zavoje se 'ne bo poveljevalo, temveč se bodo dajala znamenja s trobko. Pred vsakim zavojem ali tvorbo je na prvo znamenje s trobko zavzeti kratek korak, ki ima namen za kritje in ravnanje Na drugo znamenje sledi, šele zavoj oziroma premena tvorbe. Na tretje znamenje se preide v dolgi korak. Pazite na strumen in enakomeren korak, na pravilno kritje in ravnanje med pohodom. Glave je držati pokonci! Vadite pravilno zavoje v četvero- in osmero-stopih!
Nastop k članskim prostim vajam. Telovadci se razdele v dve jednaki osmerostopni koloni. Na telovadišče prikorakate obe koloni druga za drugo s- presledkom 6 korakov pri severnem vhodu nasproti načel niškemu odru. Prva kolona se z dolgimi koraki približuje dolnemu obodu telovadišča (pred načel-niškim odrom). Druga kolona pa, ko dospe do bele zastavice ob gornjem obodu (v bližini vhoda) preide v korak na mestu in stik ter tako čaka, da prva kolona doseže označeno mesto z belo zastavico. Na znamenje s trobko sledi v obeh kolonah zavoj v četverostope za 90° ven, desni četverostopi na desno, levi v levo (na štiri dobe), nakar preidejo na znamenje s trobko v dolgi korak. Vsi tako nastali zbori korakajo proti ogalom telovadišča, označenim z večjimi državnimi zastavicami. Ob zastavicah siedi na prvo znamenje s trobko kratek korak in stik, na drugo znamenje zavoj četverostopov not za 45° (smer proti središču telovadišča), nakar korakajo s kratkimi koraki proti rumenim zastavicam (približno 5 m od ogalov v smeri proti središču). Pri zastavicah zavijejo z dolgimi koraki na znamenje s trobko v dvostope ven za ca 22° v smeri zelenih zastavic. (Te zastavice so v sredini črte, potegnene od sredine posameznih obodov do središča telovadišča). Sledi na tri znamenja s trobko zavoj not v četverostope ravno proti sredini (ca 120°). Dvostopi se spoje v četverostope z dvostopi sosednega zbora. V tej smeri se vsi na novo nastali zbori'bližajo s kratkimi koraki središču telovadišča. Na razdaljo štirih korakov pred središčem sledi korak na mestu in nato zavoj ven za 45° v dvostope in priključitev dvostopov prvotnih zborov. V tem položaju z dolgimi koraki v smeri proti rumenim zastavicam in ogalom. Sledi zavoj četverostopov za 45° not proti sredini stranskih obodov (na tri znamenja s trobko). Štiri korake pred belima zastavicama zavoj not za 90° v osmerostope (na tri znamenja s trobko). Pri zelenih zastavicah (na desni in levi strani središča telovadišča) zavoj gor za 90° v osmerostopih (na tri znamenja s trobko). Ob gornjem oboju protihod ven v četverostope med rdečimi zastavicami in nato z dolgimi koraki proti čelni strani telovadišča. Zunanji v četverostopih korakajo po znamenjih v tleh. Med korakanjem je zavzeti prosti razstop globino. Ko dosežejo četvero-
stopi svoja pravilna mesta, korakajo na mestu, dokler ne sledi povelje »Postati stoj!«
Takoj nato prično na godbo s prostimi vajami.
Po izvedbi prostih vaj preidejo telovadci v korak na koračr nico. Prvi zbor (na desni strani) koraka s protihodom v desno z dolgimi koraki proti sredini desnega stranskega oboda. Tu sledi zavoj not v desno za 90° in z dolgimi koraki, usmerjenimi naravnost proti izhodu ob levem stranskem obodu. Ko dobi prostor drugi zbor, sledi prvemu v razdalji šestih korakov. Drugemu zboru sledi na isti način tretji in tretjemu četrti zbor.
Nastop moškega naraščaja k prostim vajam. Naraščaj se razdeli na štiri jednake četverostopne zbore. Na telovadišče prikorakajo hkrati pri obeh stranskih vhodih po dva zbora, ki pa nimata med seboj nobenega presledka. Pri prvih belih zastavicah zavijeta na znamenje s trobko desna dvostopa v desno, leva v levo. za 45° ven v smeri proti sredini gornjega oziroma dolnjega oboda, označenim z belimi zastavicami. Sledi na tri znamenja s trobko kratek korak, zavoj not za 45° v četverostope in dolgi korak. Štiri korake pred središčem telovadišča na tri znamenja s trobko, kratek korak, zavoj ven za 90° v dvo-stope in zopet spojitev v četverostope ter dolgi korak do belih zastavic pred stranskimi obodi. Na tri znamenja s trobko: kratek korak, zavoj za 90° gor in dolgi korak do gornjega oboda, Sledi pri gornjem obodu zavoj not za 90°. Prva dva zbora korakata do prvih dveh rdečih zastavic, druga dva zbora pa do drugih dveh rdečih zastavic. Kratek korak, zavoj dol za 90° (med zastavicama), dolgi korak. Zunanji v četverostopih korakajo po znamenjih v tleh v smeri rdečih zastavic. Med pohodom prosti razstop v globino in obenem v dolžino z odročenjem. Ko pridejo na svoje mesto (v prostem razstopu v globino in širino na znamenja, je pohod na mestu. Sledi povelje »Priročiti zdaj!«
Sledi izvedba prostih vaj!
Odhod od prostih vaj sličen kakor pri članih.
Nastop moške in ženske dece k prostim vajam. Moška kakor tudi ženska deca se odšteje na tri jednake, ločene četverostopne zbore. Pri stranskih vhodih se porazdele zbori kakor sledi: Pri desnem vhodu je prvi zbor moška deca, drugi zbor ženska deca in tretji zbor zopet moška deca. Pri levem vhodu je pa obratno (zbor ženske, moške, ženske dece). V tem redu in v presledku 6 korakov med zbori, prikoraka deca skozi stranska'vhoda na telovadišče. Obe polovici poti od vhoda pa do središča telovadišča ste razdeljeni na tri jednake dele, označene z belimi zastavicami. Prva dva zbora z vsake strani prikorakata do tretje zastavice, druga dva do druge, in tretja dva zbora do prve zastavice. Sledi korak na mestu in stik naprej,
zavoji gor za 90° in dolgi korak (na tri znamenja s trobko). Nato protihod na ven v četverostopih med rdečimi zastavicami, nakar sledi zmerni korak proti tribuni. Zunanji v četverostopih stopajo po znamenjih v tleh v smeri rdečih zastavic. Razstop v globino med korakanjem. Ko dosežejo vsi četverostopi svoja mesta sledi povelje »Postati stoj!«
Sledijo proste vaje.
Po izvedbi prostih vaj je stik naprej. Sledi prvih dveh zborov (v sredi) protihod not (desni v desno, levi v levo), v sredi zavoj ven za 90° proti stranskim vhodom. Njim sledijo v razdalji 6 korakov drugi zbori in tem tretji zbori.
Orodna telovadba. Vrste za orodno telovadbo se formirajo na zbirališču. Na telovadišče prikorakajo pri zadnjem vhodu. Na sredi telovadišča na znamenje s trobko preide vrsta k že preje odkazanemu mestu, kjer brez govorjenja hitro pripravijo svoje orodje. S telovadbo začno vse vrste šele na znamenje s trobko. Po 10 minutah na znamenje s trobko je prenehati s telovadbo, vajo dovrši le še oni, ki je na orodju.
Kakor vedno, povdarjamo ponovno, da morajo biti brezhibno izvedene vse vaje na orodju. Izbirajte torej le one vaje, katere so primerne vašim močem in vaši izurjenosti.
Nastop članic k prostim vajam.
Članice nastopijo pri prostih vajah v treh četverostopih. Na telovadišče vkorakajo pri dveh stranskih vhodih v dveh četverostopih do sredine. Tu zavijejo 1. in 2. vsakega četverostopa ,v desno, 3. in 4. v levo ter korakajo v razstopih v prečni smeri 1. in 4. v kotu 150° in 2. in 3. v kotu 120° do zastavic, kjer zavijejo 1. in 2. ter 3. in 4. v prečni smeri proti najbližjim kotom telovadišča. Od tu združeno v dvostopili, zavijeta dvostopa vsakega četverostopa ob stranskih robih telovadišča v ravni smeri proti sebi, se v sredini združita v četverostop. Četverostopa korakata v ravni smeri 4 korake proti sredini telovadišča, zavijeta nato v desno in v levo proti spodnjemu robu, od tu zavoj za 90° proti sredini in se prvi tretjini vsakega četverostopa združita v srednji četverostop, ostali dve tretjini zavijeta v stranska četverostopa v razdalji za dve znački od srednjega. Po uravnavi korakajo vsi trije četverostopi s polnimi koraki med dvema značkama v razstopu v globino proti glavni strani telovadišča, kjer počakajo v pozoru do začetka vaj.
Nastop ženskega naraščaja k prostim vajam.
Na telovadišče vkorakajo pri srednjem vhodu v osmero-stopih v razili smeri do prve zastavice. Tu se ločijo in korakajo
v dveh četverostopih prečno v desno in v levo do zgornjih kotov telovadišča. Tu zavijeta desni četverostop v desno, levi v levo tako, da korakata v ravni smeri ob stranskih robih telovadišča do zastavic v spodnjih kotih, kjer zavijeta oba četverostopa za četrt kroga proti sebi. Do sredine koraka prva tretjina vsakega četverostopa, kjer se spojita med dvema značkama v srednjo kolono, dočim zavijeta ostali dve tretjini vsakega četverostopa v levo in desno v stranski koloni oddeljeni od srednje za dve znački, čim se uravnajo vse tri kolone, korakajo s polnim korakom med značkami v razstopu v globino proti glavni strani telovadišča. Pri razstopu v širino stopi vsaka naraščajnica na svojo značko in stoji v pozoru do začetka vaje.
župno načelništvo.
DR. E. MEJAK:
Več demokratičnosti in bratstva v naše vrste!
Na zadnjem prosvetnem zboru naše župe so iznesli nekateri delegati pritožbe, da v nekaterih društvih ni bratskega duha, da se ob raznih prilikah skuša povdarjati stanovske razlike med članstvom in da se bratje, zlasti pa sestre niti ne tičejo medsebojno ali pa spravijo besedico »ti«' napram sočlanom (sočlanicam) prav težko iz ust, oziroma težko prenesejo tako na-slovljanje od drugih.
Opozoriti je članstvo na demokratičnost in bratstvo, ki naj vlada v sokolskih vrstah. Vzgoja v Sokolstvu mora biti poleg telesne, nravstvene in narodne, tudi demokratična.
Vzgajamo se v Sokolstvu demokratično, nikogar ne izključujemo iz svojih vrst, vsakdo je dobrodošel, pa naj si bo kate-rega-koli stanu, samo, da je naše misli, in da hoče sodelovati pri delu za blaginjo naroda in domovine.
Sokolstvo je dalo načelu demokratičnosti in bratstva tudi svoj izraz s tem, da je uvedlo že takoj ob svoji ustanovitvi obvezno medsebojno tikanje.
Statut SKJ tozadevno določa, da se imajo člani medsebojno nazivati »brat«, članice pa »sestra«, a naslovljajo se s »ti«. Člani in članice se medsebojno nazivajo »brat« in »sestra«, a naslovljajo s »ti« le, če to dopuščajo njihovi izvensokolski odnošaji. Deca in naraščaj se istotako naziva »brat« ozir. »sestra« in se naslovlja s »ti«.
Te vrstice naj veljajo kot opozorilo oni majhni, peščici prizadetih bratov in sester, — saj velika večina dobro vzgojenih Sokolov izpolnjuje tudi tozadevno že itak svojo dolžnost.
40 let dela Celjskega Sokola
Dne 31. julija poteče 40 let, kar je v našem belem mestu razpel Sokol svoja ponosna krila. Le malo je med današnjim članstvom takih, ki vedo, kake so bile razmere v Celju in na Spodnjem Štajerskem leta 1890., ko je bilo društvo Sokol v Celju ustanovljeno.
Koncem meseca majnika 1890 so sklenili narodni krogi v Celju, da se osnuje kot sedmo slovensko sokolsko društvo »Celjski Sokol«, katerega ustanovitev se naj še leta 1890. sijajno praznuje.
Dne 4. junija 1890 se je osnoval pripravljalni odbor, dne 16. julija 1890 je vlada potrdila pravila in dne 31. julija 1890 sc je vršil ustanovni občni zbor društva.
Zanimanje za novo društvo je bilo veliko, navdušenje še večje in tudi dejansko je narodna javnost novo društvo izdatno podprla. V dveh tednih se je prijavilo 50 članov, med njimi 30 izvršujočih, in v denarju se je nabralo 500 goldinarjev, kar odgovarja današnjim 10.000 dinarjem.
Ta uspeli novega društva je bil za takratne razmere v popolnoma nemškutarskem mestu skoro brez primere in je navdušil članstvo tako, da so. sklenili že 7. in 8. septembra 1890 prirediti v Celju velik sokolski nastop, ki naj pokaže prebivalstvu zmagovit pohod sokolske misli tudi med Slovenci.
Ta prvi nastop Celjskega Sokola je vzbudil po celem slovanskem jugu, posebno med Hrvatii in Slovenci ogromno zanimanje.
Vršil se je nastop kot velikanski narodni tabor, ki je zapustil med našim življenjem mogočen in nepozaben utis.
Udeležba pri nastopu je bila za takratne razmere ogromna.
Korporativno je prišel »Sokol Ljubljanski» s praporom in 60 člani v kroju, »Sokol Tržaški« s praporom in 20 člani, »Sokol Zagorski« s 25 člani, »Sokol Dolenjski« s 16 člani, »Sokol Goriški« s 3 člani in »Savinjski Sokol« s praporom in 10 člani.
Iz Zagreba je došel »Hrvatski Sokol« z 31 člani, iz Karlovca »Pokupski Sokol« s 3 člani.
Vsa ta društva je spremljalo mnogo civilnih gostov. Mnogo-brojno so bila zastopana pevska društva. Najlepši in najmogočnejši pa je bil utis kmečke slovenske konjenice, sestavljen iz 30 lepo napravljenih konjenikov z narodnimi zastavami.
Prvi dan se je vršil telovadni nastop v celjski okolici, pri katerem so posebno ugajale vrhunske vaje ljubljanskih in zagrebških telovadcev.
Drug dan je bil javen nastop v Žalcu, ki se je razvil po mogočni udeležbi in sijajnem nastopu v pravcati ljudski tabor.
Najodličnejši predstavit el ji našega rodu so skupno s pri-prostim življem že v prvih dnevih življenja Sokola začrtali pot našemu društvu: da naj bodri vse sile naroda za boj in napredek Slovenstva in Slovanstva.
Prvi nastop našega Sokola je pomenil za društvo ogromno moralno in materij alno žrtev.
Uspeh in moralna zmaga nastopa pa so bili popolni.
Delovanje društva se je vršilo na telovadnem in narodno-društvenem polju.
Povdarjati moram, da je v tistih časih Sokol kot društvo, ki je (dramilo speče sile naroda in skrbelo za okrepitev narodne zavesti, gojilo vse panoge današnjega življenja, ki se razvija danes v raznih drugih društvih.
Sokol je poleg telovadbe moral gojiti. predvsem družabnost v pevskih, gledaliških, godbenih, plesnih, čitalniških, športnih, tamburaških in drugih odsekih.
Sokol tedaj ni predstavljal predvsem telovadne organizacije, kot jo predstavlja danes, ko vrši vzvišen poklic krepitve' našega telesa in duha, temveč je bil v prvi vrsti narodno-bor-beno društvo. Z izleti v naravo in med narod v svojih pestrih krojih je kazal narodu moč in velikost ne le sokolske, temveč tudi slovanske misli; v svojih nastopih ga je s telovadbo, petjem, igrami, govori in z ljudskimi slavnostmi bodril k odporu, proti našim stoletnim tlačiteljem in ga pripravljal na velik boj bodočnosti, ki je moral priti in ki se je pred našimi očmi odigral v svetovni vojni. Prva leta društvenega življenja se je, kot pravi društvena zgodovina, vršila dvakrat tedensko telovadba v poletnem salonu hotela Kožer (danes Beli vol) na popolnoma novem in modernem telovadnem orodju češkega izvora Poleg telovadbe so se izvršujoči člani posebno tudi urili v borenju s sabljami.
Društvena kronika navaja v prvih letih tudi ustanovitev sokolskega kluba biciklistov in celo vrsto izletov k raznim slavnostim drugih društev na slovenskem Štajerskem.
Leta 1891. se je udeležilo društvo veličastnega vsesokol-skega zleta v Pragi, ki je združil takrat že blizu 7000 slovanskih Sokolov, med njimi 50 jugoslovanskih.
V letu 1891. se je Celjski Sokol iz telovadnih prostorov v gostilni Kožer preselil v novo telovadnico, ki se je uredila v okoliški šoli v Razlagovi ulici (sedaj stavba Delavske zbornice). Bil je to v telovadnem oziru velevažen dogodek, ker je prišlo društvo v prostore, ki so bili namenjeni izključno telesni vzgoji..
Celjski Sokol je z izdatnimi stroški dopolnil 'telovadno
orodje v tej šolski telovadnici in na ta način omogočil šolski deei, da je vežbala na sokolskem telovadnem orodju.
Na ta način je pridobil mnogo mladih duš za sokolsko stvar.
Znano je, da je baš iz naraščaja v tej telovadnici izšlo mnogo izbornih telovadcev in delavcev, ki so si za razvoj Sokolstva v Celju pridobili velikih zaslug.
V	novi telovadnici se je delo z vso vnemo pričelo.
Obisk telovadbe se je povečal in uvedla se je redna telovadba za trgovski in obrtni naraščaj.
V	ostalem je društvo gojilo predvsem narodno-borbeni duh, ki so ga kazali Sokoli z nastopi v narodno mlačnih krajih, kjer so že s svojo navzočnostjo budili narodno zavest in kazali mspehe sistematične telesne vzgoje.
Mirno lahko trdim, da je baš iz takih izletov in nastopov vzrastlo nešteto društev in vzklilo nešteto narodno-trdnih značajev, ki so mogočno dvignili narodno borbeno zavest v naših krajih.
Kak trn je bil Celjski Sokol v očeh avstrijskih oblasti in kako so se bali sokolskih nastopov, najbolje dokazuje dejstvo, da je oblast v velikem obsegu nameravano proslavo desetletnice obstoja društva leta 1900 sploh prepovedala.
V	teh letih je zavel po slovenskih sokolskih vrstah nov duh.
Sokolsko delo se je pogloblio in stremilo za tem, da se
■članstvo telesno in duševno vzgoji po Tyrševih načelih.
Sokolska organizacija se je osredotočila v društvih, društva v župah, župe pa v Slovenski Sokolski Zvezi v Ljubljani. Zveza je izdajala svoje strokovno glasilo »Slovenski Sokol«, ki je izhajalo do izbruha svetovne vojne in ki je pisano in urejevano po Tyršovih načelih bilo od prerojenega slovenskega Sokolstva z navdušenjem sprejeto.
Ta nov duh slovenskega Sokolstva, ki je klical članstvo od raznih zabav in izletov k smotrenemu delu v telovadnice, se je tudi v celjskem Sokolu krepko uveljavil.
Društvo je čutilo bolj in bolj, da rabi lasten krov in lasten Dom, da se delovanje lahko vsestransko razmahne.
V	svrho zgradbe lastnega Doma se je ustanovilo posebno društvo Sokolski Dom, katerega cilj je bil postaviti v mestu ali okolici sokolsko trdnjavo, iz katere bi bilo mogoče smotrenb delovanje Sokolstva.
Društvo, ki je z velikim trudom in s pomočjo nesebičnih in radodarnih bratov zbralo primerno glavnico, je kupilo lepo stavbišče v osrčju Gaberja, celjskega predmestja, v okolišu mogočno se razvijajoče industrije in v osredju delavstva.
Že nakup stavbišča je bil za nasprotnike povod, da so dvignili silen hrup in govorili o veliki nevarnosti, ki grozi nemštvu
in mestu Celju. Ko pa je Dom, pričel rasti iz tal, so nasprotniki kar besneli.
Članstvo pa je s podvojenimi silami delalo in napravilo prave čudeže.
Leta 1909. je bil Sokolski Dom v Gaberju dozidan in starim in mladim Sokolom borcem so se od veselja in zanosa zasolzile oči in zavriskale so duše, ko so v prostranih prostorih novega Doma si dali roke in prisegli, da ne odnehajo prej, dokler Dom ne bo plačan in dokler Dom ne bo vzgojil sokolske armade, ki bo strla laži nemštvo mesta in okolice v prah.
Sokol je sklenil, da proslavi otvoritev Doma z veliko javno telovadbo.
. Slovenska Sokolska Zveza v Ljubljani, uvidevš-i ogromno važnost nove sokolske trdnjave, je otvoritev Sokolskega Doma v Celju zvezala s slovenskim sokolskim zletom, ki se je 14. avgusta 1910 tudi res vršil.
Nasprotniki so se zavedali, kako ogromen bo moralen utis nastopa mogočne armade v mestu Celju.
Na njihov pritisk se je oblast udala in prepovedala) v mestu Celju nastop Sokolov v kroju.
Vsled tega je morala Slovenska Sokolska Zveza, ki je prihitela na Celjski Sokolski Zlet, s vsemi svojimi župami inštra-dirati sokolske vlake v Štore.
Iz Štor se je pod vodstvom načelnika zveze s sodelovanjem godb in fanfar razvil čez Teharje slavnostni pohod slovenskega Sokolstva, v Gaberje v Sokolski Dom. Tako mogočnega pohoda slovenske sokolske armade Celje še ni videlo.
Saj je korakalo v sprevodu 1300 slovenskih, 30 hrvatskih in 35 srbskih Sokolov, 2 srbska Sokola iz Srbije, Ž češka Sokola, 1 bolgarski Junak, 1 član rusinskih telovadcev »Sič« iz Ukrajine.
Prebivalstvo mesta in okolice, ki je v ogromnem številu prihitelo, je z zanosom pozdravljalo prihod narodne sokolske vojske.
Pri javni telovadbi je nastopilo 272 članov, pri orodni telovadbi 20 vrst članov, dalje ljubljanske in brežiške Sokolice in 44 dečkov šolskega naraščaja celjskega.
Celjski Sokol je sam pri tem nastopu postavil 60 članov telovadcev in 70 članov v kroju, število, ki ga za takratne čase lahko imenujemo nadvse častno.
Uspeh tega izleta in otvoritve doma je bil v narodnem in sokolskem oziru popoln.
Povsod je zavel nov duh.
V mestu in okolici so stopili Slovenci strnjeni v mogočno falango v nov ofenziven boj, ki ga je podpiralo posebno močno geslo »Svoji k svojim!«
Slovenska trgovina in obrt so se močno razmahnili in ni je bilo stroke, v kateri bi se ne bil naš živelj z uspehom uveljavil.
V mestu Celju, še bolj pa v okolici je bilo organiziranih mnogo naših organizacij, ki so uspešno prodirale med narod; leta 1910, 1911, 1912, 1913 in 1914 do izbruha vojne moramo šteti med najaktivnejša leta v zgodovini boja za vroča celjska tla.
Da je pri vseh pohodih prednjačil v delu in požrtvovalnosti »Celjski Sokol«, tega ni treba posebej povdarjati.
Tako smo živeli, se krepili in razširjali, akoprav je bilo ozračje polno groma in bliska.
Na Vidov dan, baš ko je bilo zbrano slovensko Sokolstvo na veličastnem zletu v Rušah pred vrati Maribora, so v Sarajevu počili streli, ki so bili uvod v svetovno vojno.
Delo Sokola je na mah zastalo.
Naše telovadnice in domove je zasedlo vojaštvo, naše orodje, inventar in kroje nam je zasegla oblast, naše arhive in dragocene spomine so nam uničili, knjižnice pa raztrgali in sežgali. Članstvo je moralo med vojake; kar ga je ostalo, je kot politično nezanesljivo samevalo doma in živelo grenko življenje preganjanih.
Vendar pa sokolska misel ni ugasnila: Tlela je v* stotisočih srcih naprej in prisegala maščevanje tlačiteljem.
Čakali smo v prepričanju, da dan vstajenja mora priti in smo ta dan tudi dočakali.
Kot speča organizirana armada je stopilo Sokolstvo takoj po preobratu zopet na plan.
Prevzelo je povsod v dobi nebrzdane vladaželjnosti v svoje krepke roke čuvanje reda in miru in je v prvi vrsti njegova .zasluga, da se mir in red v naših krajih pi nikjer kalil. Ob času nesrečnega koroškega plebiscita je članstvo našega društva v velikem številu pohitelo na Koroško ter tam z orožjem v roki čuvalo našo zemljo. Žal smo morali vsled neugodnega plebiscita lepe koroške kraje zopet zapustiti. Ko so minili časi preobrata, je prevzel Celjski Sokol telovadnico nemškega telovadnega društva v mestni osnovni šoli in jo preuredil v sokolsko telovadnico. Tu se je delo na novo razmahnilo.
Telovadba je pričela v velikem obsegu v vseh oddelkih.
Leta 1920 je društvo slovesno proslavilo 30-letnico, leta 1925. pa 35-letnico obstoja. Naše članstvo je v povojnih letih bilo priča neštetih slavnih sokolskih nastopov v ožji in širji domovini.
Zleti v Ljubljani, Zagrebu, Osijeku, Splitu, Sarajevu, Su-šaku, Skoplju, vseslovanski sokolski zlet v zlati Pragi, zlet
poljskega Sokolstva v Poznanju so videli vihrati našo zmago-nosno sokolsko zastavo.
Ni ga skoraj važnejšega nastopa,, pri katerem bi celjski Sokol iie bil s svojim članstvom častno sodeloval.
Razmah društva ni razveseljiv le po številu članstva, temveč predvsem tudi glede napredka v tehničnem oziru.
To se je jasno pokazalo pri raznih tekmah, ki so prinesle Celjskemu Sokolu častne uspehe!
Tudi v prosvetnem oziru je društvo z velikim številom predavanj, nagovorov pred vrsto in z raznimi izleti storilo. svojo dolžnost.
Ker je mestna telovadnica postala preozka, otvorilo je društvo dne 12. novembra 1928 zopet telovadnico v Sokolskem domu in jo izročilo svojemu pravemu namenu.
V mestni telovadnici in v telovadnici Sokolskega doma vrši Celjski Sokol kot doslej tudi sedaj zvesto svojo nalogo: vzgaja v telesnem in duševnem oziru mladino, ki bo kos ogromnim nalogam, ki mlado, osvobojeno domovino čakajo. Polno boi’be-nega duha koraka članstvo obeh spolov veselo za staroslavnim praporom društva k novemu delu, k novim uspehom in k novi zmagi.
Taki smo ob času, ko slavimo 40-letnico obstanka našega društva in taki ostanemo tudi v bodoče!
L. JERIN:
Župne proste vaje za moško in žensko deco
1930
(Nadaljevanje.)
IV. sestava.
MOŠKA DECA:
Po tretji sestavi (brez odmora) sledi takoj sestop, slično kakor razstop v prvi sestavi takt VI. in VII. Desna dva v četverostopu izvajata odkorake v levo, leva pa v desno:
I.	1. Odkorak z 1. (d.).
2.	Prinožiti z d. (1.).
3.	Odkorak z 1. (d.).
4.	Prinožiti z d. (L).
Srednja dva sta dosegla tesni sestop in izvajata naslednje korake le na mestu.
11. 1, 2, 3, 4 kakor I. 1, 2, 3, 4.
Zunanja, clva sta dosegla tesni sestop. Pazi na kritje in ravnanje!
Vsi nadaljujejo:
lil.—VII. kakor I. do V. takt v prvi sestavi (Župni vestnik I. štev. str. 9). ;Na prvo dobo prihodnjega takta je preiti v naslednjo skupino:
Vili. 1, Notranja dva v četverostopu.
Pesni deček: vzročiti ven z L, dlan znotraj, dotika se s hrbtom levega dečka — odročiti z d., dlan spredaj, dotika se dlani 1. roke desnega dečka, pogled na 1. roko.
Levi deček: Isto kakor desni, a v nasprotno stran. Zunanja dva v četverostopu.
Desni deček: 14 obrata v I.. in poklek z d., nazaj — vzročiti z I., dlan znotraj (dotika se dlani d. roke notranjega desnega dečka*— z d. se opreti ob 1. koleno (vili-časti prijem), palec na notranji strani -- zmerni zaklon z glavo, pogled gor.
Levi deček: Isto kakor desni, a v nasprotno stran. 2, 3, 4 drža.
IX. 1, 2, 3,/4 drža.
X. 1. Povrat vseh v temeljno postavo (prvotni položaj = tesni sestop •— pozor).
2, 3, 4 drža.
XI; 1, 2, .3, 4 drža.
ŽENSKA DE€SA=
I. -H. kakor moška deca L— II. takt v četrti sestavi.
Hi —VII. kakor ženska deca I.—V. takt v prvi sestavi.
Vil/. 1. Skupina:
Notranji dve v četverostopu: 'A obrata k sredi (desna v L, leva v ¡d-) 'do zanožne stoje z d., oziroma z 1. — pred-ročiti gor — hrbta zgoraj (deklice se s prsti obeh rok dotikajo), pogled na roke.
Zunanji dve v četverostopu: J/a obrata not (desna v !., leva v d.) in jDoklek z d., oziroma z 1. nazaj — predročiti gor, hrbta zgoraj, pogled na roke.
2, 3, 4 drža.
IX. 1, 2, 3, 4 drža.
XV 1. povrat vseh v temeljno postavo (prvotni položaj — tesni sestop — pozor).
2, 3) 4 drža.
. XI....1, 2, 3, 4 drža.
Opombe: Predigra obstoji iz/štirih taktov (v pozoru). V prvi sestavi moške dece takt III., doba 4 črtaj »vzklon«. Vstavi v tej sestavi (I) pri moški in ženski deci v taktu VIII, doba 4 mesto --Roki v bok«, »drža« ter pristavi v nadaljevanju nov takt, t. j. IX. 1. »Roki v bole«, 2, :3, 4 »drža«. Nato sledi brez odmora druga sestava. Odmor je le po drugi sestavi, ki traja oseni taktov. V Odmor se preide na prvo dobo naslednjega takta in /sicer s pred-koračno stojo‘ z d., moška deca roke na križ, ženska deca roki v bok (palec zadaj). — Pozor je zavzeti na prvo dobo 8. takta medigre. Glasbo k tem vajam je sestavil brat Radovan Gobec, Griže.
Poročilo o delovanju župnih društev
Braslovče. Društvo je bilo ustanovljeno leta 1906., je v stalnih stiskah, ker nima telovadnice. Število telovadečega članstva je ostalo do malega nespremenjeno; nazadovalo ni, ker se je društvo leta, 1919., cepilo, ko se je ustanovilo na Polzeli samostojno društvo. Telovadcev ima vpisanih 18, mn. 10, md. 40, žd. 35. Število dece se je v zadnjih mesecih podvojilo, k čemur je pripomoglo tamošnje učiteljstvo in v nemali meri tudi šolski upravitelj na Gomiiskem, ki je naš vnet sotruclnik. V upravi sta načelnica in podnačelnica, ki sta brez telovadk. V prosvetnem oziru je društvo delavno, prireja gledališke predstave in predavanja. Masarvkovo proslavo je izvršilo na zelo svečan način. 25. maja je priredilo pešizlet na Gomilsko, kjer je bil tudi nastop dcee in naraščaja. Župni dopisi se rešujejo redno, nekoliko več naglice bi si želeli pri vodstvu matrik. Sedaj je društveni starešina obenem matrikar. Prepričani smo, da se bosta medsebojno podpirala. Lani društvo na župnem zletu ni bilo zastopano, zato upamo, da bo letos svojo navzočnost tembolj podčrtalo.
Celje. Število prebivalstva in mesto samo na sebi omogočata, da je dotok sokolskih moči večji kot pri drugih župnih društvih. Ima vpisanih 86 telovadcev, 48 telovadk, 124 mn., 59 žn., 165 md., 93 žd. Ako primerjate Celjsko statistiko s statistiko drugih mest, boste sicer našli zelo visoko število telo-vadečih, ki jih pa na javne nastope ne pride niti polovica. Celjski Sokol spravi na telovadišče do malega vso število vpisanih oddelkov. Ima neizpodbitne zasluge za razvoj okoliških društev. Pred vojno je ustanavljal odseke, ki so se pozneje razvili v močna društva in so danes čvrsta opora župe. Telovadi v dveh telovadnicah, v mestu in v svojem Sokolskem domu v Gaberju. Lani 1. decembra je priredil v mestnem gledališču
akademijo, ki jo po sodbi navzočih sokolskih strokovnjakov zmore le malokatero društvo v državi. Prav nič ni zaostajala mladinska akademija, ki jo je priredil istotam letos 5! in 6. aprila.
Ker so člani župne uprave člani Celjskega Sokola, je težko pisati o samem sebi. Društveni funkcijonarji imajo pri tako velikem številu članstva, naraščaja in dece prekomernega dela. Vso to obilico dela zmagujejo v vsestransko zadovoljnost.
Dol pri Hrastniku. V rudarskem revirju, kjer je neprestana premogovna kriza in vedno večja brezposelnost, se tudi društveno delovanje ne more poglobiti. Na Dolu telovadita za sedaj le moški naraščaj (11) in moška deca (18). Ženski oddelki so bili clo 1. maja brez telesne vzgoje. Vsaj mesečna statistika nam podaja tako sliko. Društvo je navezano na borno članarino pičlega števila članstva, drugih dohodkov nima. Vkljub temu plačuje redno organizačne prispevke. Ima bogato knjižnico, upravno uživa pri župi ugled.
&ornjigrad. S prestopom v SKJ je društvo nastopilo novo pot. Dočim je prej članska telovadba počivala, ima sedaj vpisanih tel. 12, telovadk 7, med moško deco ima 22, med žensko deco 25 pripadnikov. Moška deca za enkrat ne telovadi, ker društvu nedostaje prednjaka. Za župni zlet ni izmed telova-dečih prijavilo nikogar, sklicujoč se na to, da društvo ni prejelo pravočasno zahtevanih članskih vaj. Društvena uprava se je lotila priprav za gradnjo Sokolskega doma. V ta namen sta dva člana uprave obljubila, da prispevata vsak po 20.000 Din. Taki primeri sokolske požrtvovalnosti so redki. V Gornjem-gradu že dolgo vrsto let ni bilo javnega nastopa. Po vsesokol-skem zletu namerava prirediti zlet v Gornjigrad Ljubljanski Sokol, kateremu se bodo priključila gotovo tudi bližnja društva naše župe.
Upravni posli bodisi tajnika, blagajnika, matrikarja ali sta-tističarja se rešujejo točno in vestno.
Hrastnik je imel svoj nastop leta 1909 s 14 telovadci. Društvo je od tedaj napredovalo v toliko, da ima vpisanih telovadcev 17, mn. 18, žn. 8, md. 50,. žd. 38. Razveseljiv je podvig števila dece, medtem ko članicam ni do krepjtve mišic in duha. Hrastniški Sokol je ¡v zvezi z dvema drugima clruštvima solastnik Narodnega doma v Hrastniku, kjer je prostrana telovadnica. Poslopje je težko zadolženo in pretežni del bremen pade na Sokola. Iz kinopodjetja, ki je nastanjeno v Narodnem domu, krijejo komaj obresti dolgov, višina glavnice je nedotaknjena. Telovadnica je večinoma zasedena, posamezni oddelki pridejo le s težavo do vežbanja. Pogoste predstave so potrebno zlo, ki
društvu sicer pomagajo do odplačevanja obresti, na drugi strani pa zelo ovirajo telesno vzgojo posameznih oddelkov.
Prosvetni program izvršujejo v celoti in tudi v ostalem v upravnem oziru povsem zadovoljujejo župo.
Laško. V mestu sta dve šoli, toda brez telovadnice. Tudi drugje ni najti prostora, primernega za telovadnico. Ni se čuditi, alco mora društvo s telovadbo večkrat prenehati, zlasti pozimi. Pred leti se je osnoval fond za Sokolski dom. Razne nujne potrebe so tudi fond skrčile in bo uspešen razvoj vseh številnih oddelkov mogoč le, ako bo društvo s pomočjo merodajnih činiteljev prišlo do telovadnice. Ima sedaj vpisanih 19 tel., 12 tik., 19 mn., 9 žn., 24 md., 30 žd. Slavnostni kroj. ima dobra petina vseh članov. Če bi bilo slično razmerje pri vseli društvih, bi imele naše povorke povsem drugo lice. Društveni upravniki spoštujejo predpise.
Mozirje. Se menda celih 10 let nismo videli na telovadišču. Z imenovanjem nove uprave se je v Mozirju začelo daniti. Društvo je bilo ustanovljeno 18, julija 1882 z nazivom »Savinski Sokol«, ki je ob ustanovitvi štel med svojimi člani tudi več Celjanov. Na vseh važnejših prireditvah v naši ožji domovini je bilo društvo tista leta častno zastopano in povsod budilo narodno zavest. In kakor je takrat uspevalo, želimo, da bi se kmalu zopet opomoglo in si pridobilo svoj nekdanji sloves. Zanimanja je dovolj, saj je tekom enega meseca pristopilo okoli 30 novih članov in članic. Telovadcev je 10, md. 20, žd. 32.
Petrovče. V spominu nam je občni zbor dne 19. junija 1929. Udeležila se ga je župna delegacija, ki je bila številno malone bolje zastopana, kakor društveni skupščinarji. Vladalo je nekam otožno razpoloženje, kateremu je bilo treba prilivati poguma. Pa se je na srečo sijajno preokrenilo. Društvo ima marljivega načelnika, ki je že na lanskem župnem zletu doljazal, kaj zmore posameznik, če ima trdno voljo. Pobudo k delu je dal lani tudi Celjski Sokol, ki je 30. maja s članstvom in naraščajem priredil v Petrovčah javni nastop. Društvo izkazuje 11 telovadcev, 18 mn., 52 md., 38 žd.
Uprava je vzorna. Starešina, načelnik, načelnica, tajnik, prosvetar in matrikar pripadajo učiteljskemu stanu. Blagajnik skrbi, da društvo krije tekoče potrebe in da plača redno orga-nizačne prispevke.
Polzela. Ima vpisanih 20 telovadcev, 13 telovadk, 8 mn., 12 md., 11 žd. Z ozirom na število članstva bi lahko bilo število dece večje. Vendar moramo priznati bratu načelniku in sestri načelnici!, da sta dosegla v telovadnici odličen uspeh. Saj je število 20 tel. in 13 tldk. v primeri z drugimi društvi dovolj častno. Marsikje so prilike ugodnejše in vendar ni na pr. mo-
goče ustvariti niti vrste članic. Društvo je ostalo na isti stopinji, kakor takrat, ko je še imelo odsek v Št. Petru. Napredek je tedaj viden. Izmed 32 članov imata kroj le dva. Po 10 letih obstoja bi moralo biti v tem pogledu bolje. Pri prosvetarju, ki je obenem tajnik, nima župa. nikakih zaostankov. Stat. izkaze za prve 4 mesece smo prejeli v redu.
Radeče. Načelnik in načelnica izkazujeta 23 telovadcev, 12 telovadk, 6 mn.,, 39 md., 46 žd. Za župni zlet so prijavili 12 tel. in 10 tdk. Na prednjačkih sestankih je redno zastopano, kaže v vseh področjih, sokolske organizacije živo zanimanje. Društvo ima dramatični in glasbeni odsek. Lani je priredilo javni nastop doma, priredilo je pa tudi zlet v Loko, spojen z javnim nastopom, da zanese sokolsko idejo v kraje, kjer še ni sokolskega društva. Mes. stat. izkazi so v vseh rubrikah točno izpolnjeni, tako da nudijo celoten pregled dela v dotičnem mesecu. Društvo je 'poravnalo vse obveznosti napram bivšemu JSS, gospodarstvo je sokolsko, enako tudi ostali upravni posli.
Rimske toplice. Pred kratkim še odsek Sokola v Laškem, se je s prestopom v SKJ čez noč osamosvojil. Prišlo je nenadoma, kajti statut ne predvideva odsekov. Imajo 9 telovadcev, 6 mn., 11 žd. Ženskih /oddelkov ni., ker ni nikogar, ki bi jih vzel pod svoje okrilje. So brez deilarja, revna članarina ne dosega izdatkov. In da je zlo še večje, soj brez telovadnice. Njih edini up je vsakokratni javni nastop meseca avgusta. Z njim uravnovesijo dolgove, ki so si jih morali med letom naprtiti.
Pri čitanju župnih dopisov in okrožnic pazijo, da ničesar ne spregledajo. Odmev je vsakokrat razločen.
Rogaška Slatina. Društvo je pričelo s telovadbo še le aprila, ker ni bilo telovadnice. Članstva je malo, komaj 5 telovadcev in 6 telovadk, zato je tem večje število,naraščaja in dece. Mn. 14, md. 37, žd. 40. Telovadeči ne bodo prišli na župni zlet. Spočetka se je društvo marljivo udejstvovalo. Prirejalo je v sezoni akademije ,in tudi na župnih prireditvah ni bilo zadnje. Pred 2 leti je bila društvu odpovedana dvorana, kjer je gojilo telovadbo, odtlej se ni moglo več povzpeti. Nadejamo se, da bo društvo tehnično delo zopet dvignilo, da ne bomo ž njim le upravno zadovoljni.
Rogatec. Majhen trg, ki je imel na pr. po ljudskem štetju iz leta 1900 567 prebivalcev, med temi 164 Slovencev in 412 Nemcev. Kakšnih Nemcev, si lahko mislite. Da je bilo do osvobo-jcnja leto za letom slabeje, ni dvoma. Avstrijska vlada je nameščala v Rogatcu le ljudi, ki so imeli glavno nalogo, da zanesejo v trg in okolico »nemško kulturo«. Leta 1923. ustanovljeni Sokol se je lotil hvaležnega dela, da izpodrine renegatski vpliv in zanese v trg in okolico jugoslovenski duh. Nima telo-
vadečega članstva, ima pa 17 moške in 18 ženske dece. Društvo ima skromno knjižnico, h kateri so prispevala po sklepu župnega občnega zbora iz 1. 1925, v župi včlanjena društva z 2 ali več knjigami. Vsa društva seveda te obveznosti niso izpolnila, kakor je pač pri nas to navada.
Šmarje pri Jelšah. Aprilska statistika pravi, da so članice v premoči. Telovadk je 13, (telovadcev 10. Moške dece je 15, žen. dece 12. Imajo tudi vrsto starejših bratov (7), ki se bo župnemu javnemu nastopu izognila. Pohod v novo poslovno leto je prožen. V enem mesecu so uprizorili dve gledališki predstavi, eno družabno prireditev in Masarykovo proslavo. Na novo je pristopilo ¡v društvo 25 članov in 9 članic, tako da šteje društvo danes 65 članov in 30 članic. Na vsak način so to lepi uspehi. Edino kar moti, je prijava za župni zlet. Udeležba 5 čl. izmed 10 od«. 17 in 4 članic izmed 13 ni zadostna. Med župno in društveno upravo vlada soglasje.
Šoštanj. Društvo si je zgradilo lep Sokolski dom v času, ko je bil stavbni materija! najdražji. Seveda ni bilo mogoče predvideti, da bo cena tako padla. Po nesreči je zabredlo v dolgove, ki danes predstavljajo komaj vrednost poslopja, morda niti ne. Prostrano telovadnico poseča 12—14 telovadcev, članic 6—8, 23 mn., 20 žn., 36 md., 16 žel. Število članstva se/mora pomnožiti, starejši bratje morajo bratu načelniku pomagati v obilnejši meri. Gospodarju (orodjarju) bo treba pogosteje nadzirati telovadnico, da bo zavladal v, prostorih večji red. Društvo ima dramatični odsek, starešina je obenem prosvetar, ki mu je delo potreba, ne samo dolžnost. Dočim bi si želeli v telovadnici več življenja, moramo priznati, da je v društvenem upravnem poslovanju udomačen red.
Št. Jurij ob j. ž. Prvo društvo v župi, ki se ;je lotilo dela med našim kmetskim prebivalstvom. Za sokolsko telovadbo je zainteresiralo okoliške vasi in pozvalo v telovadnico našo kmetsko mladino. Lani je štelo duštvo 12 telovadcev, letos je naraslo na 46, od teh je za župni zlet prijavljenih 40, tako da je glede števila telovadcev drugo najmočnejše društvo v župi. Telovadk je 8, mn. 27, žn. 11, md. 54, žd. 26. Telovadjio v šolski telovadnici in imajo na razpolago tudi letno telovadišče pred šolo. Pred leti so si osnovali zadrugo »Sokolski dom«, ki je kupila stav-bišče na zelo prikladnem prostoru v bližini kolodvora mod spodnjim in gornjim trgom. Društvena uprava je poverila posamezne funkcije bratom in sestram, ki vedo, da je točnost eno naših glavnih načel.
št. Pavel pri Preboldu. Ž njim smo imeli dosedaj še vedno veselje. V svojih prijavah ni nikoli pretiraval. Raje je poslal na zlet več nego manj. Vpisanih ima 16 tel., 10 tdk.; 15 mn., 10 žn.,
ŠŽ mi, ¿9 žd. Društvo nima; telovadnice in pozimi ne more gojiti telovadbe. Navzlic temu izvajajo bratje in sestre proste vaje skladno, brez napak, kakor le malokje. Ko . telovadba pozimi počiva, se trudijo z gledališkimi predstavami in družabnimi prireditvami. Društvo ima bogato knjižnico s knjigami razne vsebine. Zlasti je bogata zaloga na beletrističnih knjigah. Št. Pavelski Sokol ima svoj pevski zbor, ki ob domačih prireditvah članstvo razvedruje. Kar se tiče uprave, priznamo gostobesednost bratu tajniku, a tudi drugi ne Zaostajajo.
Št. Peter v Sav. dolini. Benjamin, na katerega je župa že • ob rojstvu polagala mnogo nade. Nima svoje strehe, telovadi na letnem telovadišču. V sili se društvo poslužuje avtogaraže. Ostalim našim članicam bodi povedano, da Šentpeterčanke dostikrat garažo same izpraznijo, da morejo v njej telovaditi. Teh sester je 8, med temi 3 poročene. Za župni nastop so prijavili 12 članov, 8 članic, 16 md. in 19 žd.
Društvo je osnovalo svojo knjižnico, ki ima tudi knjige pripovedne vsebine, da tako naveže nase širši krog prebivalstva. Ni bogve kako obsežna, ker ni denarja v te namene. Uprava je dobra.
Trbovlje. Je vsem dobro poznano. Saj smo ,imeli, odkar obstoji župa, v Trbovljah že 4 župne zlete (1912; 1923; 1926; 1929). Ko je župa tretjokrat pohitela v Trbovlje, je društvo otvorilo svoj dom. Veličastna stavba z obsežno telovadnico, v ponos in zadoščenje onim, ki fso žrtvovali ves svoj prosti čas, da so mogli uresničiti drzni načrt. V številu telovadcev je društvo nazadovalo, kajti ob ustanovitvi je štelo 32, danes 31 članov, toda naraslo je število naraščaja in dece. Ima 38 mn., 26 žn., 142 md. in 112 žd. Telovadk je malo (9), število, ki Trbovljam, ni v čast. V Sokolskem domu ima društvo svoj lastni kino, kjer se proizvajajo zadnji čas zvočni filmi. Z dohodki tega podjetja ne krije le obresti, temveč odbije letno nekaj glavnice. Upravno vzorno posluje. Sestra matrikarica je menda med prvimi poslala točen imenik vsega članstva (272) v dvojniku, vsakega posebej s črnilom pisanega. Pa kako skrbno! Marsikaterega matrikarja bi rdečica oblila, ko bi primerjal svoj seznam s trboveljskim. O, saj bi šlo tudi drugod, če bi imeli enako voljo. Društvo smatra prosveto za važen del sokolskega programa. Predlanskim je osnovalo dramatično šolo.
Vojnik. Z učiteljstvom v Vojniku društvo živi, ž njim pade. Ponavljamo, kar smo povedali pred leti. Vojnik se še ni otresel vpliva, ki se ga je nalezel v času avstrijske vlade. Poglejmo samo število članstva. (27). O d štej te še učiteljstvo, pa boste videli, koliko članstva odpade na ostalo prebivalstvo. Društvo ima 11 mn., 18 žn., 46 žd. M. deca še ne telovadi. Uporabljajo šolsko
telovadnico, ld je majhna in nizka. Z naraščajem in deco prirejajo akademije in slične nastope, da ohranijo našo mladino sokolstvu in s tem jugoslovenski nacijonalni ideji. Društvo ima knjižnico s 120 knjigami. Strog ocenjevalec bi ocenil upravno poslovanje z: odlično.
Vransko. Telovadijo le člani (12) in mn. (8), za druge oddelke ni vaditeljev. Vsa prizadevanja društva, da bi dobilo vaditelja, so bila dosedaj brez uspeha. Ako pregleduješ imenik članstva, opaziš nehote, da razun učiteljstva ni med urad-ništvom skoro nobenih članov. Pod takimi okolščinami je seveda napredek težaven. Društvo je na prednjačkih sestankih vkljub oddaljenosti zastopano. Z edinim vaditeljem, ki je sam v svoji obrti prezaposlen, ne more obvladati vseh oddelkov. Po vsesokolskem zletu bo morala župa nuditi društvu pomoč začasno vsaj v tej obliki,!da bo poslala za nekaj dni svojega pred-njaka na Vransko. Lanski zlet ljubljanskega Sokola na Vransko je bil prav dobrodošel in je društvo v odporni sili učvrstil. Vs,a poročila na župne dopise in okrožnice so točno odposla'na, uprava je v dobrih rokah.
Zagorje ob Savi. Letos mine 40 let, odkar je bilo ustanovljeno društvo »Zagorski Sokol«. Ta jubilej bodo Zagorjani proslavili 17. avgusta. Društvo je vzgojilo lepo število sokolskih delavcev. V društveni upravi so še danes bratje, ki so tekom minulih desetletij izvršili mnogo sokolskega dela. Društvo ima vpisanih telovadcev 20, telovadk 15, mn. 31, žn. 48, md. 53, žd. 48. Ostalo je čilo in sveže, dasi gospodarske prilike niso zavidanja vredne. Leta 1910.. si je zgradilo Sokolski dom, ki nudi telova-dečim udobno streho. Letos bodo otvorili. še prostrano letno telovadišče. V Sokolskem domu prireja društveni dramatični odsek marljivo gledališke predstave, dramatično šolo je pose-čalo 30 članov (ic). Župni funkcijonarji (matrikar, blag., sta-tističar, tajnik) so z društvenim poslovanjem prav zadovoljni.
Bratje, sestre! Sokol v Zagorju je letos nabavil 26 novih članskih krojev, k.prostim vajam v Beogradu je prijavil 20 članov, 8 članic, 6 naraščajnikov. Mislimo, da je k tem številkam nadaljna razlaga nepotrebna.
Žalec. Med članstvom je premalo zanimanja za telovadbo, društvo šteje le 8 telovadcev in 6 telovadk. Moškega naraščaja je 19, žn. 8, md. 84, 'žd. 36: Priznanje vaditelju, ki ima tako številen mn. in md. Društvo telovadi v šoli in je prijavilo za župni zlet 7 članov, 4 članice, 15 mn., 6 žn., 22 md. in 14 žd. Društvena uprava sledi z zanimanjem razvoju naše organizacije, kar sklepamo iz predlogov, naslovljenih na župo. Neugodno vpliva na delovanje hmeljska kriza,-ki vlada že tri zaporedna leta. Društvo je prekoračilo že četrtstoletje, zato ne mara v upravnem oziru nikakih očitkov.	Franjo Čepin, župni tajnik.
Iz župne prosvete
Propagandni pešizleti
Ti propagandni peš-izleti so zamišljeni tako, da pohiti bližnje agilno sokolsko društvo nedeljsko popoldne z vsemi telovadnimi oddelki ter z ostalim članstvom in ,če mogoče z godbo in pevskim zborom v kraj, kjer sokolskega društva še ni, ali kjer se že obstoječe društvo ne more razviti. Na programu, ki ,se naj v tem kraju izvrši, naj bodo: proste vaje, lahka atletika, igre, po možnosti tudi orodna telovadba, pevske in glasbene točke; nastopiti pa mora tudi društveni prosvetar ozir. njegov namestnik s primernim nagovorom o pomenu in nalogah Sokolstva.	! j
Za ta nastop naj krajevni faktorji vršijo predčasno živahno reklamo, da privabijo čimveč kmetskega občinstva. Vstop na prireditveni prostor mora biti prost. Če dopuščajo društvu denarna sredstva, naj se naraščaju in deci priredi po nastopu skromna zakuska.
Taki peš-izleti so zlasti v sedanji novi dobi Sokolstva, ko ■se naj sokolske organizacije razširijo v zadnjo vas, izredno velikega pomena.
Bratje in sestre! Pomlad je tu, poletje je pred nami, zberite :svoje čete,, pohitite v prosto naravo, zanesite našo sokolsko idejo v zadnjo vas, da se udejstvi rek »Kdor Jugoslovan, ta Sokol!«
Koncentracija narodnih organizacij in sii
Vprašanje koncentracije narodnih organizacij in sil je zlasti za naše slovenske razmere zelo pereče in ga je treba na ta ali oni način čimprej in temeljito rešiti. V zvezi s tem vprašanjem je nujna posledica — likvidacija, starih, nedelavnih društev.
Pri nas imamo preveč takih nacijonalno-kulturnih društev, katerih programi in naloge so bistveno iste. Zlasti na deželi, kjer je malo javnih delavcev na razpolago, se zgodi, da morajo ene in iste osebe opravljati funkcije v odborih raznih organizacij, enoinisti ljudje morajo biti člani v teh organizacijah in plačevati v vseh teh društvih članarino, ki pomeni velik narodni davek.
Večina teh organizacij ne pride daleko preko letnega občnega zbora, kjer se s težavo skrpajo odbori, ki poberejo nekaj
članarine — in konec. Redka so že društva, ki izvršijo kako prireditev in še to samo kakšno spominsko proslavo ali veselico.
Niti z delom odbornikov in članstva^ niti z denarnimi sredstvi v teh organizacijah, se ne doseže kaj pozitivnega in to iz dveh razlogov: iz ekonomskega, t. j. nesrečno cepljenje dela in denarja, in iz praktičnega, ker je potrebno enotno usmerjeno, sistematično delo pri izvajanju programa naših nacijonalnih društev doma v Sloveniji, v Zagrebu, v Beogradu ter v inozemstvu. Le tako koncentrirano, sistematično delo bo prevzel enoten duh, oživljajoč neprestano nacijonalno zavest in smisel za nacij onalne naloge.
V tem vprašanju, je po mojem mnenju poklican SKJ kot največja in najbolj zdrava nacijonalna organizacija, da prevzame inicijativo za najsrečnejšo rešitev.
Župni prosvetni zbor
Na zadnjem prosvetnem zboru, 16. III. t. L, je bilo stavljenih, od delegatov več predlogov, o katerih je razpravljala župna. Uprava na svoji seji 4. IV. t. 1. ter jih je rešila kakor sledi:
I.	(predlog br. Pogačnika iz Celja): Glede likvidacije sorodnih narodnih društev, v katerih se udejstvujejo po veliki večini Sokoli in se le po njih držijo še v življenju ter likvidacija nedelavnih društev, je prejelo 11 v poštev prihajajočih sokolskih društev naše župe pismeno obrazloženo stališče župne uprave k temu vprašanju.
II.	(predlog br. Rejec-a iz Šoštanja): Nakup in razmnoževanje gledaliških iger za sokolska društva naj prevzame Jugo-slovenska sokolska matica v Ljubljani ter je tej župna uprava poslala primeren dopis. Jugoslov. sok. matica je poslala tudi že odgovor, v katerem nam sporoča, da bo ta naš predlog vzela po beograjskem vsesokolskem zletu v pretres in ga skušala uclejstviti.
III.	(predlog br. Mohorčiča iz Št. Petra): Za prepustitev šolskih prostorov sokolskim društvom v uporabo je župna uprava storila vse potrebne korake pri merodajnih faktorjih s pozitivnim uspehom ter so v poštev prihajajoča šolska upravitelj-stva dobila tozadevna navodila svojih nadrejenih oblasti.
IV.	(predlog župnega prosvetarja br. dr. Mejaka): Spominska proslava 10-letnice koroškega plebiscita se naj vrši po odobritvi župne uprave v naši župi letošnjo jesen v okviru programa, sprejetega na zadnjem prosvetnem zboru.
Župna uprava je poslala savezni upravi daljši dopis, v katerem jo opozarja na obširne izzivalne priprave plebiscitne proslave v Avstriji, pri katerih sodeluje ne le koroška deželna, vlada, temveč tudi osrednje državno vodstvo na Dunaju in ko j ih
glavni namen je, sramotiti našo državo, posebej še Slovence ter skušati pokazati svetu, da je vsa Koroška v nemškem taboru.
Savezna uprava naj informira o teli pripravah merodajne faktorej v Beogradu ter naj izda za vsa sokolska društva primerna navodila za enotno proslavo tega našega žalostnega zgodovinskega dogodka. Od nas zamišljeni program proslave se je obenem sporočil savezni upravi. Inicijativo za izvršitev spominske proslave naj podvzamejo sokolska društva ter naj k. sodelovanju pritegnejo vse naše narodno-kulturne organizacije, da se na dostojen in primeren način spomnimo letos jeseni naših Korošcev in domovine naših pradedov.
Stanje sokolskega tiska v naši župi
Iz od društev izpolnjenih tiskovin glede sokolskega tiska, je posneti, da je stanje sokolskega tiska v naši župi prav malo razveseljivo, kakor to sledi:
Braslovče: 3 izvode »Glasnika«, 5 izvodov »Sokoliča«, 5 izvodov »Naše radosti« in 1 izvod »Sokola«;
Celje: 4 GL, 25 Skč., 25 R. in 4 S.;
Dol: 2 Gl., 2 Skč., 5 R.;
Gornjigrad: 4 .Gl., 2 Skč., 5 R in 2 S.;
Hrastnik: 11 Gl., 5 Skč., 5 R. in 2 S.;
Laško: 7 GL, 3 Skč., 5 R.;
Mozirje: 1 Gl., ISkč., 1 R. in 1 S.;
Petrovče: 7 Gl., 1 Skč., 1 R.;
Polzela: 1 Gl., 2 Skč., 2 R. in 2 S.;
Rimske Toplice: 7 Gl., 4 Skč., 2 R.;
Rog. Slatina: 7 GL, 5 Skč., 5 R.;
Rogatec: 3 GL, 1 Skč. I R.;
Šoštanj: 12 Gl., 5 Skč., 5 R. in 5 S.;
Št, Jur: 4 GL, 2 Lkč., 2 R.;
Št. Paul: 4 G1., 5 Skč., 5 R. in 2 S.;
Št. Peter: 6 Gl., G Skč., 6 R. in 2 S.;
Trbovlje: 7 Gl,. 10 Skč,, 20 R.;
Vojnik: 1 GL, 2 Skč., 4 R.;
Vransko: 2 Gl., 1 Skč., 1 R.;
Zagorje: 18 Gl., 17 Skč., 100 R. in 10 S.;
Žalec: 10 ,G1., 19 Skč., 19 R.
Društvi Radeče in Šmarje poročila nista poslali. Pri društvih Celje in Trbovlje se število direktnih naročnikov »Sokol. Glasnika« vsled obsežnosti kraja ni dalo ugotoviti. Skupno stanje v župi pri skupaj nad 4.000 pripadnikih je: 122 GL, 123 Skč. 204 R. in 31 S. Najboljše stanje je v društvu Zagorje,
zelo slabo stanje pa je v društvih Mozirje, Polzela, Rogatec, Vojnik in Vransko. Osobito malo je razširjen »Sokol«, bivši »Prednjak«, kar je vse graje vredno.
Opozarjamo društva na sklep Savezne uprave, obvezne za vsa društva, objavljen v 6. št. »Glasnika« na strani 5. Društvene uprave so odgovorne za izvršitev tega saveznega sklepa in bodo morale nositi vse posledice neizvršitve tega sklepa.
Matrike
Nekateri društveni matrikarji naše župe niso poprej pravilno pojmovali, kakšen pomen imajo matrike in kako se naj pravilno in v redu upravljajo. Niso jim bila morda znana pravila, ki jih je prejšnji Savez izdal v Sokolskem glasniku 1. 1926. glede upravljanja župne in društvenih matrik ali pa so iz ko-moditete upravljali matrike površno. Zato se po večini skoro ves čas nikdar ni popolnoma ujemala župna matrikam društvenimi. Poleg tega je nastal,ob reorganizaciji Sokola daljši zastoj v upravi matrik. Tudi so pri nekaterih društvih novoimenovani matrikarji prevzeli od svojih prednikov društvene matrike v velikem neredu. Da se vsemu temu odpomore in spravijo društvene matrike v naši novi sokolski organizaciji enkrat v red in sklad z župnim katastrom, je dobil župni matrikar zelo zamuden posel in težko nalogo, da to enkrat končnoveljavno uredi. V ta namen so bila sestavljena pregledna in natančna navodila glede uprave društvenih matrik ter objavljena v 1. številki župnega vestnika. Sestavljena so na podlagi pravilnika poprejšnjega Saveza in na podlagi praktičnih izkušenj in napak, ki so jih delala posamezna društva. Vidi se, da vlada sedaj boljša harmonija med župnim in društvenimi matrikarji. Veliko .jih še pa ne .upošteva omenjenih navodil. Morda nekateri matrikarji navodil sploh še prečitali niso, v slučaju, da jim je župni vestnik sploh prišel v roke.
Zato vas končno še enkrat prosim, da prečitate navodila v 1. št. Žup. vestnika ter se jih točno držite, pred vsem pa:
1.	Pošiljajte prijave in odjave članstva mesečno, ker s tem olajšate posel župnemu matrikarju, ki mora imeti vsak mesec točen pregled številčnega stanja in razvoja vsega župnega članstva; zato
2.	navedite vedno na mesečnih prijavah tudi številčno stanje članstva, upoštevajoč članstvo, ki ga na isti tiskovini prijavite, ozir. odjavite.
3.	Izpolnite na tiskovinah vedno vse rubrike s pravilnimi
podatki, da ne boste z nepotrebnimi urgencami zavlačevali dela sebi in župi.
4.	Vse matrične tiskovine naročajte le pri Sokolski Matici v Ljubljani.
5.	Rešujte točno in hitro vse urgence, posebno sedaj, ko se' urejuje, popravlja in primerja župna matrika z društvenimi na podlagi članskih'imenikov, ki ste jih poslali marca in aprila. Nekatera večja društva so poslala te imenike z vsemi podatki,, kar je zelo olajšalo urejevanje župne matrike. Vsa manjša društva so to opustila. Zato vas prosim, da greste na ;roko župnemu prednjaku, ki bo od časa do časa ob priliki poseta pri posameznih društvih opravil osebno tudi posamezne upravne posle,, posebno matrične, kjer bo to potrebno.
6.	Za sestavo moškega naraščajskega. katastra sem prosil v zadnjem Župnem vestniku, da mi društva pošljejo vsaj do.
1.	maja imenike naraščajnikov. Do danes mi še večina društev dolguje te imenike. Držite se točneje naprošenih terminov. En mesec je dovolj časa za sestavo imenika. Minila sta že dva. Prosim vas torej poslednjič, da mi pošljete v juniju čimpreje točen imenik moškega naraščaja (od 12. do 18. leta), ki naj vsebuje sledeče podatke: Ime (krstno in rodbinsko), rojstni dan, mesec in leto; pristojnost; od kedaj pri naraščaju (tu mora biti naveden dan, mesec in leto, da se lahko pozneje točno ugotovi petletna doba delovanja pri naraščaju in članstvu v svrho olajšave v vojaški službi); nadalje poklic (n. pr. učenec ljudsko šole, dijak, trgov, učenec, mizarski vajenec itd.). Za pozneje je treba mesečno vsako spremembo naraščajnikov javiti župi v enem izvodu z navadnim dopisom.
Končno si precločite, da zahteva uprava župne matrike pri 23 društvih, pri več ko 2000 članih in blizu 300 naraščajnikih dnevnega dela do 2 uri izven poklica, med tem, ko društveni matrikar lahko opravi svoj posel enkrat na mesec v enem popoldnevu. Če to in vsa navodila upoštevate, bodo matrike kmalu urejene in naše poslovanje bo šlo v bodoče brez urgenc v harmoniji gladko svojo pot naprej.
Stanko Perc, župni matrikar.
Iz župne uprave
Četrtinska vožnja.
Ministrstvo saobračaja je z odlokom br. 9619 z dne 23. maja 1930 dovolilo vsem članom (-icarn) Sokolskih društev, ki želijo posetiti župni zlet, 75% popust na železnici, ki je veljaven za
čas od 14. do 16. junija za vse vlake in razrede, izvzemši ekspresnih. Zletniki kupijo na izhodni postaji polovico karte, ki velja tudi za povratek. Pokazati morajo pri železn. blagajni legitimacijo župe, da potujejo na zlet. Pri povratku se morajo izkazati tudi s potrdilom na izkaznici, da so se v resnici udeležili zleta. Legitimacije se hoclo na dan župnega zleta žigosale na zletišču na glaziji v Celju.
Društveni upravniki. V 1. številki »Župnega vestnika« je pri upravi Sokolskega društva Trbovlje pomotoma izostalo ime znanega marljivega vaditelja dece, brata Jožeta Tori, učitelja v Trbovljah, kar s tem popravljamo.
Župni prednjački izpit. Pred komisijo bivše Celjske Sokolske Župe JSS sta napravila 6. X. 1929 župni prednjački izpit brata Miloš Prelog, učitelj v Celju in Jernej Zupanc, knjigovodja v Rimskih toplicah, prvi z odličnim, drugi s povoljnim uspehom.
Prijavnice za vsesokolski zlet. Opozarjamo na okrožnico, ki jo je župno načelništvo poslalo vsem društvom. Obvarujte nas pred opomini.
ZVEZNA TISKARNA, «ui
priporoča
Sokolskim društvom lepake, vabila za vse prireditve ter vse druge tiskovine v moderni obliki in po konkurenčni ceni.
Sokoli! Krasen senčnat vrt se vam nudi v gostilni »Wilson« v Gaberju. Točijo se zajamčeno pristna domača vina z Bizeljskega, iz Ljutomera, Zibike in Dramelj. Na razpolago izvrstna topla in mrzla jedila ter vsak dan sveže pivo v sodčkih. Radio, šah itd. Za mnogoštevilen obisk se priporočata
1—1	Karol in Pepca Perc.
Franj® Stegu
delikatesa - zajtrkovalnica Celje, Dečkov trg 3.
Domenita
Delikatesna trgovina in
zajtrkovalnica ¿ampafUttj
Celje, Aleksandrova nlica 2.
mm pes
TELEFON ŠT. 210
CELJE	INTERURBAN
Razlagova uiica — zraven hotela „Union“ In hotela „Evropa“
Bratje in sestre
posečajte ob vsaki priliki znano restavracijo
„Br&iiibora
CELJE, Kralja Petra cesta.
Poleg tople in mrzle kuhinje pristna domača Se priporoča	vina iz lastnega vinograda.
A. R o b e k
Ure, zlatnina, srebrnina i. dr.
najboljše kvalitete dobite pri
Ogromna izbira!
R. Salmič i. d.
juvelir
Celje, Narodni dom.
Najnižje cene!
*
Komaj Din 58'—
močno vzorčasto sukno!
Komaj Din118'—
barvasti kamgarn za obleke!
Komaj Din 112'—
debelo double sukno za raglane in zimske suknje.
RAZPOŠILJA
TRGOVSKI! O O MI
It. SIERMECKI-CELJE
Na zalogi vse vrste sokolskih predmetov, kakor telovadne maje, triko hlače, telovadni čevlji itd. — Zahtevajte takoj nove vzorce in cenik! S Cene čudovito nizke, izbira ogromna.	1-1 B
ELEKTRIČNE in VODOVODNE
INSTALACIJE	M
TER CENTRALNE KURJAVE
IZVRŠUJE TOČNO IN STROKOVNJAŠKO PO ZMERNI CENI
BELAK & INKRET
CELJE, PREŠERNOVA 3
Hotel „Union“
(Celjski dom)	Celje — Krekov trg
C. A. Majcen
Prvovrstna restavracija in kavarna Elegantno opremljene tujske sobe Pristna izbrana vina
| antotaksa bencin olje
3-1
Autogaraža
Najvarneje in najugodneje se nalaga denar pri pupilarno' varnem zavodu, ki že obstoja 64 let
4-2
Celjska mestna
hranilnica
v CELJU, KREKOV TRG (v lastni palači pri kolodvoru)
Prihrankom rojakov v Ameriki, denarju nedoletnih, ki ga vlagajo sodišča ter naložbam cerkvenega in občinskega denarja posveča posebno pažnjo. Hranilnica daje posojila na zemljišča po najnižji obrestni meri.
Vse prošnje rešuje brezplačno
Za hranilne vloge jamči poleg premoženja hranilnice z vsem premoženjem in vso davčno močjo.
^ Magnezijo v kockah za telovadbo P Fotografske aparate in vse potrebščine l Kino projekcijske aparate kakor tudi f Kino snemalne kamere f Opremo za lekarnico v telovadnici
)
)
)
)
)
U
3
dobite v
DROGERIJI
IANITM«
CELJE
Aieksandr; ul. 5
4-1
LJUBLJANA
Dunajska cesta 5
d;
Delniška družba PIVOVARNE
„Union“ Ljubljana
Pivovarna in sladarna — to- Podrtižna pivovarna (preje varna za špirit in kvas v T. Gotz) v Mariboru Ljubljani I. poštni predal 45
priporoča svoje izborne izdelke in sicer :
svetlo in črno pivo v sodih in
steklenicah
Pekovski kvas	rafiniran špirit
Telefon: Ljubljana 2310 in 2311 Maribor 23
Brzojavi: Pivovarna Union Ljubljana Pivovarna Union Maribor
4-2
Ljubijansha hreditna banha
Delniška glavnica Din 50,000.000'— Rezervni zaklad okoli Din 10,000.000*—
CJeM/fcjPJaJLaS
Ljubljana; Dunajska cesta
Brežice, Celje, Črnomelj, Gorica, Kranj, Logatec, Maribor, Metkovič, Novi Sad, Novo mesto, Prevalje, Ptuj, Rakek, Sarajevo, Slovenjgradec, Split, Trst.	4-2
Brzojavni naslov: BANKA LJUBLJANA Telefon št.: 261, 413, 502, 503 in 504.
Se priporoča za vse v bančno stroko spadajoče posle.
Lekarna „Pri Mariji Pomagaj“
Velika zaloga vsakovrstnih zdravil. — Mcdicinalna vina, konjak, mineralne vode, obvezila, kozmetična sredstva itd. — Oddaja zdravila na recepte vseh bolniških blagajn. — Razpošilja po pošti tudi najmanjše količine.
Mr. Ph. Andro Posavec, Celje, Glavni trg 11
(poleg župne cerkve)	4-2
Telefon št. 104	Telefon št. 104
GLEDALIŠKI FRIZER ZA DAME IN GOSPODE	_
UL
Trajna ondulacija, ki traja zajamčeno dolgo. — Cene pavšalne. Masaža — Posoja lasulje. — V zalogi potrebščine za šminkanje, krep, šminka, masaža.	2-2
Kleparstvo in vodovodne inštalacije
FRANJO DOLŽAN, CELJE, Za Kresijo
se priporoča vsem Bratom, kakor tudi društvom, da se pri event, potrebi zgoraj omenjenih strok obračajo nanj.
Postrežba točna in solidna.	Cene zmerne.
——	Proračuni vedno na razpolago.  ----
2-2
I) Trgovina špecerijskega blaga in vseh II it	vrst delikates	11
| KARL LOIBSIER |
0 CELJE, („Pri zvoncu“!, Kralja Petra cesta I
11	2-2	II
..!! "f.!.a:!. :!!«:■ ■■:   'Sl! i■■ I!'." i .¡¡¡■dji’*!,. 'f!: 'irSfBiSf
S. Holobar
slikar 2-2
Celje* Za kresijo 4 a
Slikanje cerkva, dvoran, sob ter gledaliških odrov v poljubnem slogu in najmodernejši izpeljavi. — Tehnika v radiranju in strcanju. Posebni oddelek : Črkoslikarstvo na steklo, pločevino i. t. d. Svetlobne reklame. DUCO-ličenje avtomobilov in vseh drugih vozil. — Vzorci, proračuni na razpolago.
Prfwiraifp «p? Ccn>. obeijlst7u na~
A I epi llctj8.C sc» znanjam, da imam v svoji hiši v Celj&a, SfraSja P«4r»a c. 37
lastno mesarijo, prekajevalnico in
gostilno pri „JELENU“
z izborno kuhinjo. Cene konkurenčne. Specijaliteta blaga zajamčena. Prodaja blaga na drobno in debelo.
Se priporoča	4-2 JOSIP GOKENJÄK.
Modna in konfekcijska trgovina
DRAGO CERLIMI
Celje, Glavni trg št. 14
Celje, Glavni trg štev. 17
2-2
Industrija kravat
Ustanovljena 1670.
Ustanovljena 1670.
PEI JIH“
4-2 Ml, PHe IVO TOHČIČj CEEJE OE.HVN1 IRQ	HttKSHHDROVK UtlCH
Pi.Ifii.Na lUPUlf ftiJA
CIMI VAJT

CELJE
4-2
Priporoča se delikatesna trgovina in zajutrkovainica
Roza Zamparutti
CELJE, ALEKSANDROVA UL 7
2-4
Turistovske potrebščine, kot nahrbtnike,	2-2
palice, dalje potne kovčege (kofre) in košare, nagrobne vence, ribarske predmete ima vedno in po naj nižjih cenah v zalogi trgovina z galanterijo
Kramar&Mislej
CELJE, (PREJ PRIČA & KRAMAR)
STROKOVNO PUŠKARSKO-TEHNIČNA DELAVNICA
ALBERT RUTAR,
friir DRAVSKA LlLJl, BANOVINA
2-2 ’
Zaloga prvorazrednih lovskih pušk, municije i. t. d.
Najboljše in najcenejše
je le češko in angleško sukno za moške iri volneno za damske obleke, katero se dobi vedno v veliki izbiri po znižani konkuren. čni ceni v manufakturni in modni trgovin
Miloš Pšeničnik1
2-2	CELJE, Kralja Petra cesta štev. 5.
Zaloga vseh sokolskih potrebščin.
Modni salon za gospode
k mm
Celje, Cankarjeva ulica 2
Priporoča sokolske kroje
in civilne obleke.	2-2
Ustanovljena leta 1881.
Celjska posojilnica iv Celju
v lastni hiši Narodni dom
Sprejema hranilne vloge od vsakogar, jih obrestuje najugodneje, nudi popolno varnost in izplačuje točno,. Izvršuje vse denarne posle, kupuje in prodaja tuj denar ter čeke na inozemstvo. Izdaja Uverenja
za izvoz blaga.
Za varnost hranilnih vlog jamči poleg lastnega aktivnega premoženja po Bin 100,000.000°“ še lastna glavnica im rezerve, ki znašajo skupaj nad Bin 14,500.000°™.
PODRUŽNICI:	4-2
M A M 1 B O M	ŠOŠTANJ
Aleksandrova cesta št. 11.	(v lastni hiši)
Urejuje Lojzs Jerin. — Izdaja za Sokolsko Župo Celje Franjo-Čepin. — Za Zvezno tiskarno Milan Cetina.