57. številka. Ljubljana, petek 11. marca. XIV. leto, 1881. SLOVENSKI NAROD. Izhaja vHak dan, izvzemši ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po poŠti prejeman za avstro-ogerske dežele za celo leto lt> gl., za pol leta 8 gl., za Četrt leta 4 gl. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. .'tO kr., za en mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanji' m dom se računa 10 kr. za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah in za dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. 50 kr., po pošti prejeman za četrt, leta 3 golil. — Za oznanila se plačuje od Četiristopne petit-vrste kr., če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr., če se dvakrat, in 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Kokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiši „glcdališka stolba". Opravništvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari, je v „Narodnej tiskarni" v Kolmanovej hiši. Iz državnega zbora. Z Dnnaja 9. marca. [Izv. dop.J Sinoči so se vsi slovenski poslanci zbrali v pisarni podpredsednika gosp. barona Gb del a ter se posvetovali, kaj jim je storiti nasproti znanej razsodbi najvišjega sodišča. Jednoglasno so sklenili, da bodo ju-sticnega ministra precej v prihodnjej seji v petek interpelovali, kaj misli storiti, da se slovenskemu jeziku na slovenskih tleh dado v justičnih uradih tiste pravice, katere mu gredo po naravnem in postavnem pravu. Izvolil Be je poseben odsek iz gg.: dr. T on klij a, Schneida in dr. Poklukar j a, da načrta interpelacijo. Državni zbor stoji zdaj pred dvema težavnima zakonoma, o novem hišnem in o grunt-nem davku. Tirolsko je imelo doslej ta res prijetni privilegij, da tam nijso plačevali nobenega hišnega davka in tudi gruntni davek je tako nizek bil, da celo Tirolsko je komaj pol toliko gruntnega davka plačevalo, kakor Kranjsko. Po novih zakonih se ima davek povsod jednako naložiti, kar je gotovo popolnem opravičeno. Da Tirolcem ne more ljubo biti, isto breme davkov na se vzeti, pod katerim vse druge dežele zdihujejo, kdo jim hoče to zameriti. A pomisliti jim je vendar, da se tak čudni privilegij v nobenej državi ne da ohraniti. Olajšave se jim itak bodo dovolile, da ostanejo še zmirom na boljem mimo drugih dežel. Če Tirolci, katerih je jednajst, ne bodo glasovali za hišni davek, potem pade celi zakon, ker je levica proti njemu iz političnih razlogov. Tirolci pa si bodo s tem slabo po-stlali, ker bi se potem moral poseben zakon narediti za Tirolsko, da se pritegne k hišnemu davku in v tem slučaji utegnejo Tirolci menj miloBti najti, ko zdaj. V gospodskoj zbornici je včeraj prvikrat, odkar je menda ta zbornica, podlegla Schmerlingova stranka proti vladnej desnici. Šlo je za peticije v zadevah gruntuega davka. Baron Tinti je mislil finančnemu ministru nezaupnico, če prav neposredno, izreči, a pri glasovanji je obveljal nasvet kneza Sapiehe, da se peticije denejo z dnevnega reda, s 47 proti 43 glasom Schmerlin-govcev. Stari Schmerling je ves osupnen okolo sebe pogledal, ko je slišal ta nepričakovani resultat. Sicer s tem še nij odločena gotova večina desne, a mogoča je vselej, če le pridejo vsi udje te stranke. Manjkalo jih je kacih 40. Računa se pa, da imata v gospodskej zbornici desnica in vladni centrum skupaj 98 glasov, ustavoverna stranka pa le 88, a ti bo večinoma penzijonisti in sploh na Dunaji stanujoči gospodje, tedaj ložje k sejam prihajajo, kakor gališki, češki itd. konservativni kava-lirji, škofje itd., ki bivajo daleč od tod na svojih graščinah in opravilih. Narod bo zmirom stal! Gospod dr. vitez Sehrey je v svojem govoru očital vladi, da zanemarja podpirati nemško kulturo. Tako očitanje je samo na sebi krivično in neopravičeno. Vendar pa se je vlade načelstvo podvizalo, da je v oficijoznem svojem listu ponudilo tukajšnim Nemcem nekoliko sladke vode, ter ponosno povdarjalo nei- zmerno potrebo nemščine za našo vojvodino. No, to je stvar, o katerej Be da prepirati! Da je prava nemška kultura element, s katerim se mora računati, je jasno. In Če se nam očita, da smo tej kulturi sovražni, je to samo fraza, katera pa v društvih kot je konšti-tucijonalno v Ljubljani nikdar brez vtisa ne ostane. Ako je nemštvo potrebno mej nami, ti ko se bode razširilo samo ob sebi in nepotrebno je, da naj bi ga tudi vlada sprejela pod svoje krilo! In kar se mi naj bolj nespametno zdi, je to .večno kričanje po vladnem varstvu. Vlada naj bi vedno in povsod podpirala nemštvo, ter mu kakor skrben vertnar vedno prilivala vodo mogočne svoje simpatije! Ali ravno v tem hrupu leži dokaz, da so ti gospodje, katerim je največji greh sedanje vlade „die Vernach-liissigung der deutschen Cr.lturinteressen", sami prepričani, da mora nemštvo pri nas brez vladne podpore počasi zaginiti. In v istini, če se domislimo zadnje razsodbe najvišjega sodnika, če se domislimo, da Slovencu v lnstnej domovini nij pravice, da bi na slovensko svojo vlogo terjati smel slovenski odlok, če se domislimo, kako skrbno se goji nemščina po naših gimnazijah, in kako je vse nemško po vseh uradih, in če se nasprotno domislimo, kako je slovenščina v kot potisnena povsod, in da nij nikjer in nikodar obsijana od protekcije in kako je posebno pri sodnijah, nad-sodnijah in najvišjem sodnjem dvoru ne radi gledajo, nehote se moramo vprašati, kje bi uže bilo nemštvo, ako bi se v vojvodini kranj-skej ravnalo ž njim tako, kot se ravna z jezikom, ki se je v tej vojvodini govoril mnogo poprej, kot je pogledal prvi Nemec v njo! V soboto zvečer! (Slika iz malomestnega življenja.) Prišel sem v majheno mestece! Bilo je v soboto zvečer! Na mestnem trgu pohajajo mladi in stari ljudje. Tu vidiš ves mestni svet od prve glave do zadnjega pisač'. Suh, majhen možiček z lestvico na rami in svetilnico v roki koraka ponosno po ne baš velikem mesteci ter prižiga mestne svetilnice. Borna razsvetljava pa je uže toliko svetila, da sem videl, kam da Btopim. Jaz pa, sedaj tujec neznan, pohajal sem sam in zapuščen po mestnih ulicah (ako jih sploh še smemo tako imenovati) in spomini so se zbudili v meni na tisti čas, ko sem še na mestnem gimnaziji hlače trgal! Koliko se je uže od tedaj spremenilo! Prevzetne mestne krasotice so odevetele ter ostale samice, mlajši rod pa je stopil na njih mesto! In tudi jaz sem tiste dni korakal na strani mestnih kra-sotic po mestnem trgu, a zdaj je vse za mano — vse za mano! — V teh spominih zibajoč se pridem nehote v gornji del mesta, katerega smo svoje dni imenovali „Hetlehem" ali „eisen-pon". Bajta za bajto, vse enake velikosti, kakor vagoni pri železničnem vlaku! Kako smo tam razgrajali dečki, ko so me oče pripeljali prvič v mesto ter me izročili starej Urši v varstvo. O sladki spomini otročjih let! Tudi denes, kakor za časa mojih dnij, zbirale so se tam in regljale — pa nikar ne mislite, da žabe — ampak stare Betlehemske device Kako pridno zopet obirajo denes Iietleheraske osobenke mestne noviee. Tu zveš vse skrivnost^ ki se v mestu zgode, in akopram se Betlehemske device nijso nikdar učile matematike, vendar znajo boljši poteneovati kot najspretnejši matematik. Iz teh premišljevanj pa me zdrami godba, ki se je slišala od mestnega trga sem. Tja me neso noge, zakaj naj bi si tujec ne pri- j voščil nekaj zabave? Tam pred starodavnim ' rotovžem so stali mestni godci — uniformirani; vsak je prišel iz jednega konea mesteca „Wer kennt (lic volker, ziihlt die nainmni, Dio gastlich hier ziiHAimnenkuincn V ter postavili se pred obličje rotovža, obdala pa jih je nadepolna mestna mladina. Ko se je po kratkem oddihi ja ji zopet pričela godba, takrat se je drvilo mlado in staro po trgu. In tudi jaz sem sledil tem šetalcem in šetalkam — a pardon, reči sem hotel le šetalkam, vsaj ženski spol me je zmirom nekoliko bolj zanimal. — Nategnil sem svoja ušesa igospice oprostite, da sem se vedel tako negalantno), a slišal sem mnogo, mnogo preveč! O Bože mili, tedaj tu kramlja krasni spol še vedno in vedno v nemščini, ako sploh moremo to imenovati še — nemški jezik! Ali je tedaj vendar istina, da je nežni spol no Slovenskem še večinoma korumpiran? Naj bo dovolj! Slediva, dragi prijatelj, onima okrogloličnima gospodičnama, ki pred Mislimo si, da bi najvišji sodnji dvor nekega jutra dekretiral, da se morajo pri vseh sodnijah te vojvodine vse vloge reševati samo v slovenskem jeziku! Ali pa, da bi gospod minister nauka ukazal, da morajo postati vse gimnazije slovenske! Ali recimo, da bi dežele predsednik od svojih svetovalcev komisarjev, grofov in baronov terjal, da morajo naučiti se slovenskega jezika! To vse so stvari, ki še tako grozne nijso, in kdor bodo čez petdeset let predsednik v tej kronovini, moral bode morda na kaj tacega misliti! Toliko pa je gotovo, da bode potem nem-štvu odbila zadaja ura in kakor mrzla sapa bode potegnilo čez vse tiste nemške rastline, ki sedaj poganjajo samo pod solncem vladnih uradov ! No pa mi ne kričimo da naj vlada za-tlra nemštvo mej nami, mi ne želimo, da bi se z nemškim jezikom ravnalo na ta način, ko se ravna s slovenščino, mi ne zahtevamo, da bi se nemškim strankam usiljevali na nemške vloge slovenski odloki, kakor se sedaj na slovenske prošnje usilujcjo slovenskim strankam nemški odloki, mi samo v imenu pravice in v imenu tistega načela, katero je milostivega nam cara k izreku naklonilo, da hoče mir mej svojimi narodi, prosimo, da naj se razvitju slovenskega jezika od uradov ne napravljaio zapreke, in da nuj se ne prepoveduje vsaka slovenska črka. Naj bodo uradi nevtralni in videli bodemo, da je pri nas slovenščina zmožna konkurirati z nemščino. Zahteva nevtralnosti pa je gotovo kolikor mogoče konservativna ! Kazvitek slovenščine se sedaj več zabraniti ne more in naš jezik je uže gotovo tako popolen, da se ne da potisniti k deklam in postrežnicam v kuhinje in veže. će bi slovensko gibanje neopravičeno bilo, tako bi se bilo takoj zatrlo v svojem pričetku, ker vsaka slaba stvar razpade sama ob sebi! Zatorej nas jo tudi po dobrem premisliku kmalu prešel strah, kateri nas je v prvem trenutku preobdal, ko smo brali najvišjega sodnika razsodbo in njegove rtzloge. dedna sama sodnijska razsodba pač nij v stanu zapreti pot napredka celega naroda! Čudno pa je vendar, da so pri nas ustavir zakoni tako težko in tako neradi v življenje vpeljavajo! Uže 21. decembra 1867 je bilo zakonito izrečeno, da ima slovenski jezik svoje pravice v javnem ž'vljenji, v uradih in v šolali! Ali še denes se ta ustavni zakon ignorira, in še denes se na sodnijskem poti dekretirati sme, da so slovenski odloki pri sodnijah prepove- nama šetata ter se nekako skrivnostno pogo- varjata. Poslušnjva vendar, kje tiči vsa skriv-nost pogovora! „"Weiss, der Janko ist aach Laibach zum waffenatill8tand gegangen, sonst baV er auch heut' mit die bUrger ausgeriiekt mul hatt' auch gut g'sckiessen". Pretresel sem se, slabo mi je prihajalo, v glavi se mi začelo vrteti, hajil v bližno kavarno! Preveliko nalogo sem si naložil; moja radovednost me je dovolj kaznovala! Maiker pa je slutil, da sem tujec, zato mi pove na vprašanje, da so imeli denes veliko parado, kjer je meščanska garda streljala. Zdaj mi je bilo pač vse jasno! MešČanje so denes streljali, a Jankota je manjkalo, (menda liubčka ene mojih gospic), ker je šei v Ljubljano k vojaškim vajam (= vvaffenstillstand). Oddahnil sem se, soda mi je dobio storila; zopet jo mahnem na trg. Glej no, glej! tam razpravljata dve gospici geografijo! Šmen- dani! Ziv dokaz, da je važna omenjena postava od 21. decembra 1867 samo na papirji in da je skrajni čas, da izda visoko ministerstvo k članu 19. omenjenega zakona izvršilni zakon, s katerim bi se uredila raba jezikov pri uradih. Dokler ne bode takega izvršilnega zakona, ne bode tudi miru, ker materini jezik je človeku najdražje, najljubše in najvišje! Go tovo pa tudi dražje, kot vsa nemška kultura, katera nema namena, požirati družili rodov! Ali videti je, da se v našej kronovini tej kulturi hoče podlagati tak namen, in zatorej je dobro, če smo vsak trenutek na straži, in Če držimo enomer roko na orožji. Ker bi pa bil v našem boji omenjeni iz-vrševalni zakon novo orožje, tako je treba napeti vse moči, da se tak zakon izda, in da smo deležni dobrot, kntere nam zagatovlja — ustava! — Dr. Ivan Tavčar. Politični razgled. NotnanjU* «ležel«*. V Ljubljani 10. marca. Vtorek sta imeli obe zbornici držav« iM'Ha /bora sejo. V gospodskej zbornici je poročal baron Tinti o peticijah zoper novi zemljiški davek. To poročilo je sestavljeno prav po „ustavoverskej" šegi in navadi; poročilo govori o „silnej razburjenosti, nezaupanji, vladnem protežiranji nekaterih posamnih dežel," tako da čuti namreč zdaj nemški kmet. Zoper to poročilo je govoril poleg kneza Sa-piehe tudi kranjski ustavoverec Apfaltrern. Ta je dve uri govoril. Odbijal je vsa očitanja svojih pristašev ustavovernih vodij zoper osrednjo zemljiško komisijo ter je ostro grajal agitacijo svojih somišljenikov ustavovernih zoper sklepe osrednje komisije, katere delo so usta-voverci grajali, še predno je bilo dovršeno. Ali pri glasovanji o predlogih barona Tintija je uže pozabil na vse, kar je prej govoril ter je glasoval z ustavoverci zoper vlado in tako tudi kolikor toliko zoper osrednjo komisijo, katere ud je bil tudi on sam. Se ve, da tiidi Apfal-trernov glas nij pomagal, da ne bi ustavoverna stranka podlegla. Avtonomistiška združena z vladno stranko je zmagala z večino 5 glasov. — Ta zmaga nad ustavoverci je dunajske liste silno osupnila. Zdaj ne vedo prav, kaj! „Deutsche Ztg." pravi, da je baron Apfaltrern uzrok, da je ustavoverna stranka podlegla; ko bi ta baron ne bil s6 svojim „ neskončno dolgim govorom" ustavovernih „pairov" podil iz zbornice, ne bi se bilo to dogodilo, kar patrone tega nemškega lista tako vznemiruje. „Zdaj vidimo, pravi navedeni list, da ustavoverna stranka ne more brezpogojno računiti na večino v gospodskej zbornici in maje se zadnji steber, ki je še podpiral ustavo in državno eelokupnost" Neizmerno elegično! — V zbornici poslancev seje vršila glavna debata o vladnej predlogi glede spremembe taj no, to so pa menda „nobel frajle". Prišli sta v svojej znanstvenoj razpravi celo v Egipt in BEgypten ist die hauptstadt von Konstan-tinopel", pravi ena gospic! No vidiš, prijatelj, vendar ni j sem zastonj tako hitro zapustil kavarne, vendar sem se nekaj novega naučil! Iz Egipta — ali da prav in pošteno govorimo — iz dežele Konstantinopel nij daleč po morji v Trst. In ti gospici sta bili tudi mojega mnenja. Preskočili sta morje ter bili na enkrat v Trstu. Jedna teh gospic, ki je hotela proti svojej družici tudi svojo učenost pokazati, obrne se proti drugej, rekoč: „Ieh hab' heuV auch etwas neues g'Iesen, \veisst', in Triest ist ein grosser vulkan ausgebroehen". Kaj vraga V Tristo kosmatih medvedov? v Trstu vulkan, no, ta je lepa, — to je lepa nevarnost! Ej, prijatelj, ne boj se! V Trstu bil je le velik orkan, kakor so tedaj poročali časniki; vulkan pa orkan imata le enaki kon- hišnega davka. Govorili so zoper predlogo Wildauer, Auspitz, Heilsberg, grof Terlago, Bertolini, Keil. Dr. Vošnjak je ob »/i 3- popo-ludne predlagal konec seje. To je porabil dr. Herbst zopet za nov škandal, napadal je predsednika in večino, da nič ne dela itd. Coro-nini ga je temeljito zavrnil. Prihodnja seja je jutri, petek. DavkovNkl odseli državnega zbora je 9. t. m. z 18 glasovi zoper 14 glasov zavrgel predlog Schaupov glede znižanja tarifov v dolenjej in zgorenjej Avstriji in v Štajerskej. Vladni zastopnik Mayr je naglasil vladino stališče, ki hoče uvesti splošne olajšave in pre-hodnje dobe. Vil itn Je driiiv«*. O posredovanji evropskih poslanikov pri Turčiji ne čuje se nič dobrega. Turčija ne more sleči svoje navade; kar denes obljubi, jutri prekliče, cela Evropa, se pa pusti za nos voditi. Evropski poslaniki v Carigradu pa so se vsaj preverili zdaj, da se grško-turško vprašanje ne da rešiti mirno tudi potem ne, ako bi turški sultan dal Grkom prav ugodnih koncesij. — Nasprotno pa poroča najnovejši telegram 9. t. m.: Piva seja glede grškega vprašanja je na poslanike storila dober vtis. Odkritosrčno vedenje turških zastopnikov kaže, da ne nameravajo stvari zavlačevati. V denašnjej seji pride jedro vprašanja v razpravo. Na Irskem je vlada dala zapreti glavnega osnovatelja irske kmetske zveze Bovtona in še dva druga odlična Irca. Zoper ta čin je Bovton protestoval v imeni amerikanske republike. Dne 9. t. m. pa je bilo še 15 Ircev v uječo vrženih. ■francoski časopis „ France" zagovarja misel, da bode Nemčija v bodočnosti Francozom prodala E1 s a s-L o t r i n j s k o. „Denes trdijo sicer Nemci, da je to nemogoče. Nij čuda! Njih vojna slava je še mlada in lavorike so še zelene. A čakajmo, da se lavorika osuši in list za listom odpade, da beda, posledica neumnega oboroževanja, napolne vse podložnike cesarja VVilhelma z vročo željo, končati ta neznosni oboroženi mir, ki jih udušuje in tlači. Mi srno pripravljeni na potrpljenje. A reči ne smete (Nemci), da je naše upanie insulta, naše zaupanje „casus belli", naše vsakdanje delo klic na boj! To nam očitati nemate pravice, ker delamo samo na to, da prišče-dimo odkupnino. Odkupnina pa bode pri nas ta, da bode pri nas vse cvetelo, pri vas pa bo samo siromak." ffleiii&kt „rajhstag" se posvetuje zdaj o tem, da bi se sklical vsako drugo leto in tačas izdelal budget za vsaki dve leti. Skoraj vse stranke so zoper to predlogo, ki bode teško sprejeta. Poroča se, da so boerci in Angleži, v Južne i Afriki sklenili osemdnevno premirje. Mej tem se bodo vršila mirovna dogovarjanja. Boerci zahtevajo popolno neodvisnost, to pa jim Angleži baje nehčejo dati. Zato mirovna dogovarjanja ne bodo imela dobrega vspeha ter je angleški general Wood naznanil boer- čnici! Dobro pa veš, kaj nam je večkrat rekel stari profesor, kadar mu je kaka beseda zmanjkala: „Emire luuminuin est". Mene se je pa lotil smeh, nekoliko preglasno sem mislil, ko so mi ušle besede: ..lieutsche tfrundliehkeit". Nekateri šetalci so me nekako sumljivo pogledavali. Jaz pa sem dovolj navžil ta večer, zato sem si poiskal svoje prenočišče. Drugi dan pa, prebudivši se, me nijso boleli lasje, ampak želodec, ker sem se preveč smejal. Ti, dragi prijatelj, pa mi boš sedaj pač verjel, da malomestno živenje nij tako suhoparno in prazno, kakor si zmirom mislil. Prepričan pa bodi, da se je tvoj prijatelj na tem potovanji mnogo koristnega in novega naučil, kar preje niti vedel nij; to pa je glavna stvar! Sosebno v geografiji je velikansko napredoval! Zdravstvuj do prihodnjič. Ves tvoj Gorjanec. skemu poveljniku, da bode takoj po minolem premirji napadel Laingsnek. .Times" se veseli, da ima general Roberts dosti vojakov, s katerimi bode podpiral mirovna dogovarjanja. Dopisi. Izpod ViMijeij-ore 7. marca. (Izv. dop.l (Banket Kalte neggerj cv i n beneficij a t Višenjski.) Župan Višenjski znani Vovk je koledoval 2. marca t. 1. po mestu pri nekaterih možeh, da bi zbral nekako deputacijo. Pravil je, da bi ta imela iti k mil. knezoškofu v Ljubljano izprosit Višnjanom beneficijata. V ta namen je prišel tudi k trgovcu Štepicu po domače Puhu, ter ga nagovarjal pozno v noč, naj se tudi ta pridruži tej de-pudaciji. Rekel je, da gre prosit za g. benefi-cijata, ter pravil celo, da je uže telegrafiral, ali je g. knezoškof doma itd. Puh pa, čeravno preprost kmetsk mož, je bistro vendar nekako sumil to družbo, posebno ko so bili pri tej sami kruhoborski tuji nemčurji: Vovk, neki Reschni, Škrbinec in Ileger višja profesorja višenjska. Župan se je prav priliznjenega hlinil, kar je pri njem uže v navadi, ter mej drugim rekel: „Vcdi, da sem jaz jedini prijatelj tvoj, zato te vzamem soboj. „Misleč, da je dobro opravil svoj posel, je župan odšel pozno v noč s prav originalno mrkvico domov. Uže si jedni Iz te družbe izposoj uje jo kosmate suknje, a drugi skrbe za voznike, da popoludne skupno odrinejo v belo Ljubljano. Ali čujte kaj se zgodi! — Neki mestjan je vedel namen in vso skrivnost deputacije. Ker ima ta par konjičev, bil bi rad on peljal par teh „gospodov", ter tako zaslužil kak „finfar". Ker se je pa vse to naklonilo le drugim, bil je ta jezen, zato hiti K odbornikoma Štepicu in Erženu, ter jima začne pripovedovati: Denes bodo napravili nemeurj ljubljanski nečemu Kalteneggerju banket ali veselico. Te se hoče tudi Rojseek s svojimi udeležiti. Da bi pa ti lahko dajali „nobel", misli Vovk vse, kar se bode na tem potovanji potrosilo, uračuniti mestu. To potovanje pa ne bode v namen, da bi Višnjejgori izprosili beneficijata, ampak, da bi se veselili po Ljubljani. — Strme so vse to poslušali ljudje. Stepic z Erženom pa hiti naravnost k županu, odpove mu potovanje z njegovo druščino, ter celo pre- t»lo najdeno na poluotoku Krimu." poveduje prositi za beneficijata s tako deputacijo pa na mestne stroške. Nehče se tudi udeležiti take deputacije, dokler se k tej ne vzamejo pametni možje. Možje višenjski, ali še sedaj ne čutite, kako vas neusmiljeno za nos vodijo? X Dunaja 7. marca. [Izv. d op.] (Pot Slovanov v Rirn.) Ko je lanskega leta papež Leon XIII. sveta slovanska brata Cirila in Metoda v svojej okrožnici proslavil, donela je od celega slovanskega sveta slava nasledniku Petrovemu. Slovanski škofje zahvaljevali so se sv. očetu v iskrenih pismih za veliko odlikovanje slovanskih apostolov. Papež je odgovarjal na ta pisma toliko iskrenimi besedami, da je blagohotnost rimskega prestola za Slav-jane in njih bodočnost očividna. Letos pa se pripravlja, velika slavjanska deputacija obstoječa iz vseh slavjanskih plemen v Rim, da se še osobno zahvali sv. otetu za skazano naklonjenost. V tej zadevi prinaša češki časopis v svojem ravnokar izišlem 5. se-šitu iz peresa slavnega češkega cerkvenega dignitarja prosta] višegradskega g. Vaclav Štulca članek, iz katerega vam pošljem v prevodu sledeče stavke — radi njih velike važnosti: „Znano je, da so od različnih stranij došli in še dohajajo glasi hvale za sv. naših apostolov skazano oslavo, za dokaz velike očetovske ljubavi proizjavljene Slovanom. Na različnih straneh čuli so se naravnost glasi, ki izživljajo katoliške Slovane, naj bi osobno in skupno donesli in složili svojo vročo hvalo apostolskemu namestniku in dediču sv. Petra. Dobra imsel se je prijela, odkrita beseda nasla je oglas na jugu in severu, na Češkem, Mo-ravskem in na Slovaškem začelo se je govoriti o potovanji hvaležnih katoliških Slovanov, ki se pripravlja v Kim. A kaj poreče sv. oče Leon XIII. takim prizadevanjem in nameram V Imamo uže jasno in odkrito odpoved, prone-šeno odličnim sposobom in sicer o priliki, ki je sama na sebi visoko slavna. Slušajmo! Dno 20. febr. slavljen je bil v cerkvi letni spomin izvolitve sv. očeta. Tega pomenljivega dne do-donesli so rimski kardinali sv. očetu voščila, Sv. oče izpregovoril je po svojem običaji o svojih bolestih in nadah, o težkih bojih in pro-ganjanji, s katerimi zasledujejo katoliško cerkev, kakor tudi o sredstvih, s katerimi se je treba braniti proti tolikerim protivnikom in vragom . . . Skupne molitve vsega kristijan-stva so gotovi ščit in zmagonosno orožje v tako vem boji. Pri tej pritiki izjavil je sv. oče, da bode še tega leta oglašen jubilej pokore ... A Leon XIII. spominjajoč na sedanji; potrebe kri-stjanstva, o letnem spominu svojega povišanja n i j pozabil Slovanov. Zgodilo se je pa to na tak način, da je dopisnik francoskega dopisnika „Monde" o znamenitej tej zadevi poslal posebeu telegram svojemu listu. Telegram glasi sledeče: Papež je oznanil kardinalom, da se po izvestili, ki jih je prejel eminenea kardinal Ledochovski, katoliški Slovani pripravljajo na pot do Rima. Sv. o Če želi, da bi ti potniki p r i š 1 i v R i m julija meseca na s 1 a v n o s t s v. C i r i I a i n Metoda (dne 5. julija.) Pridejal je tudi, da bode na čast sv. apostolom Slovanstva v basiliki sv. Kle-menta, kjer počivajo pepel in kosti sv. Cirila, postaviti dal altar. Basiliko sv. Klementa izvolil je sv. oče tudi za to, kar so sv. apostoli Slovanov v Rim prinesli telo sv. papeža, ki je Tako poroča „Monde." Izvrstni poljski dnevnik „Kurier Pozna uski" prinesel je tudi imenovano novico ter izraža radosti, ki vzbuja v vsacem vernem srci ta novica. „Tako je torej — tako dostavlja poljski list — misel potovanja v Rim Jjnašla posebno priznanje pri Nj. eminenci kardinalu primasu in pri bv. očetu .... Bog daj, da bi želja našla na daleko in široko zaželeni odziv mej katoliškimi Slovani! Da bi na grobu apostolskih knezov in na grobu jednega sv. bratov Slovanstva sešli se v bratskej slogi deca Leha iznad Gopta, Visle in Varne ter se zjedinili s potomci Čeha od Veltave, — Rusini nad Dnje-strom, s Hrvati iz pobrežja Save! Bog daj, da bi nad temi vsemi namestnik Kristosov razprostrl roki dajoč jim blagoslov za blagor boljše bodočnosti Slovanstva! Kako tolažilno in bogumilo bode to združenje sinov jedne vere in jeduega slova! Kako sladko bode skupno pokleknoti na mesto, kjer je vidni namestnik našega spasitelja očem našim bla-goslavil apostole! Koliko svetega razkošja bode vsacemu vernemu, gojencem sv. naših apostolov oživilo duše o prilikah, ki je nam pripravlja ljubav sv. očeta. Mi smo gotovi, da bodo iz boratega srca Leona XIII. izlivali se studenci blagoslova, ki bodo blažili celo življenje. Bili bilo možno Čestilcem a sinom sv. Cirila in Metoda ne udeležiti se takovega potovanja? — In pražki „Čehu pristavlja: Bi li bilo možno, da bi se na Češkem, na Moravskem in na milem Slovaškem ne razumelo tako veliko dobo v našem živenji? — Nikoli! Znamo dobro, s čini da smo zavezani bratoma v Solunu. Vidimo jasno, da iz božje volje velikim činom namestnika Kristova novo zarjo katoliškemu svetu blišče zvezde naše. Kdor torej more, pripravljaj se na letošnje potovanje v Rim, da sveti oče vidi lastnimi očmi, da Čehi, Moravani, Slovaei nijso poslednji sinovi v rodbini sv. matere cerkve. Čim vernejšiini sini te matere bodemo, tembolj bode izdal blagoslov, ki ga prinesemo od grobov knezov in obetov apostolskih /a sedanjih zlih in odločnih dnij sebi in svojim potomcem I In zato delajmo priprave na veliko in pametno pot do Rima k prvostolu sv. Petra, h grobu sv. Cirila, k nogam a srcu papeža, kateremu j c d a n o p r i p r a v 1 j a t i pota G O« s p o d a v S 1 o v a n s t v u !" Če bode v velikej deputaciji slovanskej, ki ima izreči osobno in skupno sv. očeta gorko zahvalo za njega ljubav do Slovanstva. zastopanih toliko Blovanskih plemen, bi li mogli o tej priliki izostati Slovenci? Vsak odgovarja, da gotovo ne! Vsaj smo se mi Slovenci mej drugimi slovanskimi narodnostmi gotovo najbolj veselili velicega čina Leva XIII. Dokaz so nam to obile slavnosti na Slovenskem in prva slovanskdi vseučiliščnikov na Dunaji, pri katerej so dunajske „Slovenije*1 udje imeli najlepši najuspešnejši delež. Tisočletniea staroslovenskega jezika v cerkvenih obredih je slaven dogodek v Slovanstvu, s katerim se ne more ponašati niti jeden sedaj živečih narodov! Pripravlja se pa tudi še drugi dogodek, ki, ako je izvršen, bode z veseljem pretresel vsa 8lovanka srca. Kajti gotovo nij brez pomena, da sta dva ruska princa, sina ruskega carja, tako slavnim načinom bila sprejeta od Leva XIII. Da bi se le tudi izpolnile želje marsiko-jega slovanskega Bvečenika, velikanskega broja slovanskih rodoljubov, namreč želja, da bi star oslove nski obredni jezik stopil na mesto sedanjega latinskega tam, kjer se slednji mej Slovani rabi še sedaj. Na vsem Slovenskem bilo bi to lehko možno, zato ker večina slovenske duhovščine nij ozkosrčna, rodoljubna pa tako, kakor menda nikjer mej Slovani! Radoslav P—1. Domače stvari. — (T a b a k i r a Valentina Vodnika.) Vsi omikani narodi spravljajo spomine svojih duševnih buditeljev. Slovenski pesnik Valentin Vodnik je imel jako lepo srebrno tabakiro, kin-čano z vrezanim genijem, katere je bil posebno vesel. Po njegovej smrti jo je dobil brat Andrej Vodnik, posestnik v Zgorenjej Šiški in gostilničar pri kamenitnej mizi. Andrej Vodnik jo je izročil svojemu sinu Anton Vodniku, kateri zadnji je zapustil svojej ženi Urši Vodnik. Ko je pred kakimi osmemi leti ta umrla, zapustila je tabakiro svojemu bratu Lovro V r b i č u, po domače Figarju posestniku na Borovnici. Lovro VrbiČ je tabakiro novembra meseca 1880 daroval, da se hrani za večnispomin slovenskemu narodu in oddal jo c. kr. okraj- Demu sodniku vrhniškemu dr. Pajerju, da jo izroči kranjskemu muzeju, kjer se hrani. — (Kranjsko ribiško društvo) ima zdaj 103 člane ter je uže pričelo svoje delovanje. — (Vožnja pošta mej Ljubljano in Novim mestom) odpelje se zdaj iz Ljubljane ob osmih zjutraj ter dospe v Novo mesto ob petih zvečer. Iz Novega mesta se odpelje ob petih zjutraj in pride v Ljubljano ob poludveh popoludne. Štirji potniki morejo se voziti uaenkrat ter se sprejemljejo na tukaj šnjej pošti. — (Popravek.) Udmatski Župan gosp. Bavdek prosi, da bi se notica v našem listu o zadnjej porotnej obravnavi tako popravila, da on nij šel sam po žandarje, nego je pisal ponje in tudi nij šel kazat, kje da sta bila tatova skrita. Zahvala. Slavnej hranilnici kranjskoj izreka podpisani odbor najtoplejšo zahvalo za blagodu&no naklonjeno podporo 50 gld. V LJ u b 1 j a n i, dne C. marca 1881. Odbor ,,Glasbene Matice". Javna zahvala. Slavna hranilnica kranjska jo v svojem občnem zboru volila „Narodnoj šoli" za tekoče leto 150 ^ ld. podporo. Za ta uže sprejeti dar izreka naj iskrenoj šo zahvalo odbor „Narodne šole". V Ljubljani, dnč 6. marca 1881. Le dobra stvar se hitro prikupi. Komaj je tri letu, kar sem prišel iz Novega .Torka v London, da angleško deželo seznanim z mojim novim izdelkom. Začel sera z malim tor odprl početkom le majhno delavnico in pisarno. Pošiljal sem moj izdelek v malih zabojih na ogled in poskušnjo po Angleškem, Irskem in Škotskem. Moj ekstrakt bil je povsodi z veseljem sprejet in nžo v prvem letu se je naročilo pri meni 200.000 flašic. Mnogi so so naročili še le potem, ko so dobroto mojega izdelka uže sami posku sili. Drug ga jo priporočal drugemu in tako je moja obrtnija dobro napredovala. Od začetka, prej da sem ljudi se svojim izdelkom seznanil, imel sem več stroškov s pošiljanjem, ko do bička. Zanesel seru se pa na to, da se mi bo to pozneje ceniti vedelo. V tem so nijsom motil. Dobil som toliko priznanja in naročil, da som svojo delavnico kmalu razširiti moral. V drugem lotu se je naroČilo pri meni na stotine in tisoče, da jih užo nijsom vedel kam devati. Jednoglasna bllfl je hvala mojega „shiiker-ekstrakta". Tako se namreč imenujo moj izdelek in je izvrstno zdravilo za bolezni na jetrah in v želodcu Najprej so je razširilo to zdravilo po Angleškem. Po dolgih študijah in preiskavah sem se namreč prepričal, da največ bolezni prihaja dandenašnji Is želodca in iz jeter. Iznašel sem zoper to bolezni zdravilo „shilkor ekstrakt", in ko sena se v Ameriki prepričal, da je mnogim pomagalo, sklenil sem, prinesti ga tudi v Ev ropo. Pa nijsem prišel v Evropo kot klativitez, kajti vodil sem tam veliko kupčijo in imel som več ko zadosti za življenje. Moja kupčija se jo v tretjem lotu še bolj razširila; .samo na Angleškem sem prodal 900.000 nas, v treh letih skupaj tedaj 1,700.000 Haš, in to je gotovo mnogo za začetek v tako kratkem času. Slaba stvar hi se ne bila tako prodajala. Na Angleškem ho brž spoznali, kako dobro zdravilo ji -fbliker-ekstrakt" zoper slab želodec in bolezni na jetrah, in da je res mnogim pomagal, se vidi užo iz tega, ker se ga je toliko pokupilo. Tolika spričevala od vseh krajev dale so mi pogum, da sem svojo kup čijo uže razširil na drugo deželo. Žolodec se kmalu pokvari, ta bolezen pride kakor tat vv noči, zdravilo za to pa jo „shiikcr-ekstrakt" Ce je želodec, pokvarjen, boli človeka v prsih in na straneh, včasih tudi v križi; človek jo zaspan in slabe volje, nst:i imajo čuden duh, na zobeh je polno slin neprijetnega vsduhu. Človeku so ne ljubi jesti in na želodci leži nekaj kakor kamen. Oči so udrte roke in noge so mrzle in mokre, kar pride od mrzlega potu. Bolnik je vedno zaspan, in čo prav spi, mu vendar nič nij bolje; erez nekaj časa postane siten razdražljiv in teman, v srcu mu je, kakor bi so nečesa bal. Glava jo omotična, posebno kadar človek vstane Čeva postanejo trda, koža pa suha in gorka. Kri je teška in se nerada po žilah vali; belina v očosu po stano rumena. Bolnik pogosto živež izbljuje in občuti pri tem kislinast ali pa sladčikast okus. Včasih tudi srce tolče, da bolnik dostiktat misli, da je na srcu bolan. Oči slabo vidi jo, kakor skoz meglo, človok postane klavern in slab. Kmalu se prikaže tudi kašelj početkom suh, pozneje pa z zelenkastim izmetkom To prikazni ne pridejo vse na jedenkrat, ampak zapo red j pa dostikrat jih je več na enkrat opazovati. Lastnik A. J. VVHITE v Frankobrodu na M Zaloge Imajo u u Dumiji : Stara c. kr. vojna lekarna, I., na Štefanovem trgu, Fr. Plehanja, lekarja V. Twerdy, lekar „pri zlatem jelenu", Kohlmarkt I.; C. Haubner, lekar „pri angelju, L, am Hof; A. Egger, lekar „pri rudečem raku", I., Hoher Mark t; B. Bibus, lekar , pri labudu", I., Schottenring; Ph. Neustein, lekar „pri sv. Leopoldu", L, Plankengasse 6; J. VVeis, lekar ,.pri zamorcu", L, Tuchlauben 27: dr. Ehrmann, lokar „pri sv. Kriliti", II., Brigittaplatz; M. Sobel, lekar ,,pri medvedu", II., Taborstrasse; dr. Aleks. Rosenberg, iekar„pri sv. Trojici", III, h'adrf/.kyplatz: lekarna am Ronnweg, III., Ant. Mavcrja; dr. J. Lamatsch, lekar, IV., \Vied. Hauptstrasse Bi; M. Zavari>s, lekar , pri križu", VII., Mariahiferstrasse 72; Jul. Herbabnv, lekar „pri usmiljenju", VII., Kaiserstrasse 90; Ludvik Lip, lekar „pri "zlatem slonu", VIL, Stiftgasse; C. Firbas, lekar „pri sv. Ani", IX., VViihringstrasse; dr. Schlosser, lekar, IV. , VVicden, Bauptsrasse BO; M. Schneid, V., Wim-mergasso 33; C. Ploy, lekar, IX., Porcellangasse 5; G. & R. Fritz, drogist, L, Braunerstrasso 5; lekarna udove Seewald, VIL, Mariahilferstrasse 106. — Po rasnih deželuli: V Zagreba: M. L. Finsch, lekar; v Osterlici: A. Prikril; v Itadenn: G. Schwarz; v Brna: F. Edčr; v Bočna: II. Spretter; v Briixa: Ferd. Fleck, drogist; v Brodu (Galicija): E. Liska; v D. Fbldvaru: Jos. Pl. Pap ; v Gmundenu: A. Kaymann; v Igla v i: V. Inderka; v I umnost u : Fr. VVinklcr; v Kančngi (Galicija): R. Heger; v Karlovca: Z. Findeis, lekar, J. Birš; v Calovcu: P. Birnbacher; v Krakovem: Jos. Trauczynski; v Kronisn: S. E. Klce\vein: v Kutnihori: Pr. Slavik; v Ljubljani: Jul. pl. Trnkoczy; v Lvovu: Peter Mikolaš, Sigm. Ruckor in K. Križanovski; v Lincn: A. Ilofstatterja dediči in A. Rupert; v Merami : A. Pan; v Milovki (Galicija): M. Quirini; v Miskolczu: dr. M. Herz; v Novemtičinu: Jul. Neuser; v Pančovi: VV. II.Graff; v IMzini . E. Kalser; v Pragi: Jos. Fllrst na Porišči; v Prerovi: Ig. Psota, lokar „pri zlatem orlu"; v Presbnrgu : Fr. Honrici, lekar pri sv. Trojici", in Feliks Pistory, lekar ,,pri rudečem raku"; V Pres-n i i ah: A. Griessl; v Keichenbergu: Jos pl. Ehrlieh; v Saa/.n: V. Kraus, drogist; v Sangrrborgu: J. Ziegler; v Solnogradu: dr. pl. Sedlitzky, c. kr. dvorni lekar; v Semnieii: Fr. Sztankav; v Sternborgu (Morava): A. Ferkl; v Opavi: A. ITahky; v Temesvaru: C. M. Joh-ner, lekar, mesto, IIunyadigasso, in Štefan Tarczay, lekar „pri Mariji pomagaj"; v Ogerskem II rad isu : J. Stanci; v Vinkovcih: L. pl. Alemann; v Vnraždinn: G. llochsinger, lekar; v Welsu: K. Richtor; v Dunajskem Novem mestn: Fr. Kolčarš. lokar; v Karlsbadtt: . Findeis, lekar; v Bolca (Galicija): J. Gross, lekar; Zydaczowa: M. Bardasz; v Oriinburgu (Zgor. Avstr.): J. Miiller, lekar; v Leitmericn: R. Lablor, lekar „pri kroni"; v Lieaingu: A. IIuss; v Scegedinn: A. Kovacz; v Beljaku : Rumpfovi dediči; v Col j i: A. Kupferschmidt; v Deutschbrodu: W. Kabelač; v Osjoku: J. Gobetzky; v Urntlei: Fr. Ks. G8chihay; v Gr. Ilecskerek: L. Men-czer; v Gyongyosu: F. Mersitz; v Ilermnnnstadtu: A. Teutsch: v H. M. Vasarhely: J. Riss; v Leva .Levenz): E. Bolemann; v M. Bukvvitzu: C. Blodig; v Mahr. WeisHkirebenu: J. Kriegelstein; v Nnssdorln pri I)u-naji: Kol. Bolfy; v Nyiregvhaza: E. Korangi; v St Poltmi: O. Ilassak; v VVimiisehgarstentl: Em. Keller; Znaimu: E. Scherko. (109—3) Zahvala. Za toliko preblago sočutje in za obilno udeležbo pri pogrebu nepozabljivega nam Božidara Tomana, izrekamo vsem čestitim udeležnikom, posebno velečeatitim gg. načelnikom in uradnikom slavnega deželnega odbora, gg. pevcem ter vsem blagim darilcem vencev naj-prisrčnejšo zahvalo. V Ljubljani, 9. marca 1881. (130) Žalujoči ostali. Tovariš s čisto vlogo 3000 gld. išče se za nadaljevanje v Ljubljani postojećega obrtniškega podvzetja. Natančneje pove F. Mlillerjev „Anoncen-Bureau* v Ljubljani. (127-1) LiNtuicit opravniš:va. G. M. M., Uralsk. Za 11 rubljev dobili 13 gld 20 kr. Naročnino imate pla Čano zdaj do 18. septembra 1881. Usnjarskega učenca lf> lot starega, krepkega, takoj sprejme Iflatevž Zavrsnik, (128—1) usnjar v Cerknici. Mlade prašiče, od 5—8 tednov stare, posebno za pleme dobre, pr og daj a po ceni Štefan ZErmrlsmi, (126—1) v Mirkah pri Vrhniki. Bt 103. Oznanilo. (125) Tu)c>i. 9. marca: Pri Slona: Lauer iz Celovca., — Lengvel iz Kanižo. — Lamm iz Presburgu. — Štor iz Colja. — Kaša iz Trnovega. — Lacken, Schubert z Dunaja. Pri .tlttll 611 Biihm iz Novega mesta. — Moss-burgor, Quapill, Schmidt z Dunaja. — Macerata iz Trsta. — Sazinger iz Linca. — Treymann, Angress iz Berlina. — Deral iz Oubara. Pri u\MiiijNli«iu uesarjl: Uršič iz Gorenjskega. — Oblak Iz Novega mesta. — Florjančič iz Škofje Loke. Dunajska borza 10. marca. (Izvirni* telegrafično poročilo.) Enotni dri. dolg v bankovcih . . 73 gld. 30 kr. Enotni drž. dolg v srebru ... 76 n — „ Zlata renta.........90 „ — „ 1860 drž. posojilo ...... 129 „ 75 „ Akcijo narodne banka.....814 n „ Kreditno akcijo.......2-8 „ 90 „ London..........117 „35 „ Srebro.......... » — n Napol...........9 „ 28 „ 0. kr. cekini........5 „ 53 „ Državno marke.......57-15 „ Podpisani naznanja, da se bode po ranjcem gospodu Antonu Mlakarji, kanoniku v Novem mestu, zapuščeno premično blago : pohišna priprava oblačila, preobleka in razna prtenina, vinski sodi, vinski tesk (presa), kuhinjsko orodje, homeopatične knjige, homeopatična zdravi la ter druga premičnina tint1 1-1. marca 1891 od 9 ure zjutraj naprej, oziroma tudi dan potem v Novem mestu po prosto volj nej dražbi prodajalo. Dr. Albin Poznik, (112—3) c. kr. notar sodnijski komisar. 2575 gld. 102 1323 329 310 92 119 40 ioi ; 206 „ po posameznih 87 kr. 82 „ 61 20 81 68 71 40 60 obrtih Zaradi oddaje zidanja šole na Rad o vici v sodnijskem okraji Metliškem, vršila se bode zmanjsavna licitacija pred c. kr. okrajnim šolskim svetom Črnomeljskim in sicer na Rado-vici dne 31. marca 1881 ob 10. uri zjutraj. Posamezna stavbena dela bodo na podlagi proračuna naslednje klicana. 1. zidarsko orodje . . . 2. delo kamnoreza. . . 3. tesarsko delo . . . 4. mizarsko delo 5. ključaničarsko delo 6. kleparsko delo . . . 7. mazarsko delo . . . 8. lončarsko delo . . . 9. steklarsko delo . . . 10. šolsko orodje . . . To delo se bode posameznim osobam ali pa tudi vse skupaj jednej samej osobi oddalo. Stavbeni načrti, splošni in posamezni pogoji, cenilni izkazi in proračuni leže pri kraj nem šolskem svetu na Radovici vsakateremu v pregled. Kdor hoče licitirati, mora pred licitacijo položiti 5°/o omenjenih zneskov kot „vadium", in sicer v gotovem denarji ali v bukvicah ljubljanske hranilnice ali pa v kurzno preračunjenih državnih obligacijah. Sme se pa tudi pismeno oferirati in bodo le tiste ponudbe (oterti) sprejete, katere bodo do 10. ure zjutraj na dan licitacije c. kr. okrajnemu šolskemu svetu Črnomeljskemu na Radovici zapečatene in poštnine proste dospele. V ponudbi pa mora biti imenovani vadij in kolek 50 kr V ponudbi mora biti krstno ime in priimek, stanovanje in stan ponujalca (oferenta), kakor tudi najnižja ponudba se številkami in črkami razločno zapisana, tudi mora biti pri-stavljeno, da se oferent vsem splošnim in po^ sameznim pogojem licitacije brez pridržkov in pogojev podvrže. Potrjenje licitacije si pridrži c. kr. okrajni šolski svet v Črnoinlji. C. tor. okrajni šolski svet v Črnomlji, dne 6, marca 1881. Predsednik: W e i g 1 e i n. Izdatelj in urednik Makso A rini č. Lastnina in tisk -Narodne tiskarne". 684