S76. številka. Ljubljana, nedeljo 2. decembra. X. leto, 1877.
SLOVENSKI URO
Uhaja vsak dan, irvaemši ponedeljke in dneve po praamcih, tur velja po poftu preiotuan Mt ivitro-oKerike deiele za celo leto 16 jrld. la pol lota 8 tld aa četrt leta 4 tfld. — Za Ljubljano bre« pošiljanja na dom za celo leto 18 gl<L, £a četrt leto 3 frld. 30 kr., ta en mesec 1 gld. 10 kr.' Za poSiljanje na dom se računa 10 kr. za mesec, 30 kr. sa četrt leta. — Za t nje dežele toliko -7eČ, kolikor poštnina iinača. — Za ftospode učitelje na Ijudakiu g<»iah in za dijake velja znižana cena in rioer: Za Ljubljano za četrt leta 2 jjld. SO kr.. po pošti prejeman za četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje od četiristopne petit-vrate 6 kr., če ae oznanilo enkrat tiska. 5 kr., 5e se dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiBka, Dopisi naj se  <-v<;4* rrankirati. — Rokopisi so no vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Frane Kolmanovej hiši #\ 3 »gledališka stolba". Opraviiištvo, na katero naj »e blagovolijo posili h ti naročnine, rđklamaoije, oananila, t j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Kolmanovej hiši.
Telegrami »Slovenskemu Narodu".
London 1. decembra. Iz Carigrada se „Standardu" poroča, da je mej Italijo in Turčijo resen raz por vnel se za voljo dve! i italijanskih ladij, katere je Turčija prijela in zaplenila, ko so v Bosporu blokado pasirale. Italijanski poslanik, grof (Jorti, je žugal, da bode precej izjavil blokado za neveljavno, Če Turčija na svobodo ne izda ladij in je proglasil, da bode Italija posegla k naj-
5 kraj n e j s i m (najbolj ekstremnim) sredstvom, da bode porto prisilila udati se.
Peterburg 29. novembra. Iz Bogota se poroča 28. novembra oficijalno: Naš oddelek, kateri je pozornost Turkov z demonstracijo proti Orhanju od ruskega napada na Pravce odvračeval, prestal je jako vroč konjamski boj. Iz Vrače proti Orhanju poslan oddelek, obstoječ iz
6 eškadronov kavalerije in jedne baterije, se je 22. novembra razdelil v dve koloni. Leva kolona, obstoječa iz l*1/« eškadrone in 2. kanonov, je šla proti No vučinu, desna kolona je prodirala do Sulikovega, kjer se je mal boj pričel.
Leva kolona pa je šla do Skrivana in še črez; ob enem se je začel v hrbtu prve straže boj mej Turki in ruskimi dra-gonci. Zjedinjena 1 V* eškadrona se je pomikala korak za korakom nazaj. Turki so vedno pritiskali do Kara-Der-benta. Tu je bilo Rusom dalnje umikanje težavno, ker so bili zapalmili bežeči Bul-gari sotesko. Rusi so morali topove v brez d no spustiti, eden rusk kanon so Čerkesi priplenili, a še le potem, ko so bili njegovi ruski kanonirji posekani. Ostanki ruskoga oddelka so zaseli vas Kara-Dcrbcnt in so se držali tako dolgo, da je desna kolona na pomor prišla in nadalnje vzmi kanje krila. Od 12 oficirjev sta 2 pri življenji ostala, od 150 vojakov je 43 mrtvili, 24 ranjenih, dva se pogrešata.
Turška vojska v Orhanji pa, s tem oddelkom odvračana, nij mogla Turkom v Pravcu nobene pomoči poslati.
Cetinje 29. novembra. Včeraj po polu dne so se prikazali dve ladji oklop-njači pod Barom in so odprli hudo kanonado na p rista niš eno fortico. Crnogorci pod poveljništvoin kneza so odgovorili iznenadno čvrstim ognjem iz kanonov. Po
eno uro trajajočem boji so turške bojne 1 a d i j e zbežale mej burnim buni - klicanjem črnogorske vojske.
Vojska.
Italija govori — tako poroča naš prvi telegram — silno ostro s Turčijo, in če ostane ta poslednja tudi tu tako trmasta, kakor jo bila ob času evropske konference, stopi, kakor je iz Cortijevih besedij videti, še Italija v orožje za izgnanje divjaka Turka iz Evrope. To bi imelo velikanske, nepreračunljive nasledke!
Rusk ofieijalni telegram iz Bogota denes popisuje le menj važen boj prvih straž, ali silno važen je, ker živo priča o neizmernej, ćudepnej hrabrosti ruskega vojaka, ki zna umreti v boji proti presili, a se ne zna udati! Ko bi bili vsi Slovanje v boji za pravico taki ! Iz tega in tacega roda mora še kaj velicega biti, enako hraber nij noben vojak tega sveta.
Črnogorski slavjanski junaci pa, komaj da so nekoliko do kanonov in do vode prišli, uže tursko železno H u to po morji podel
Iz državnega zbora.
Z Dunaja 30. nov. [Izv. dop.] Samo še štiri tedne imamo do konca leta in niti ena onih postav še nij sklenena in sankcijonirana, katere imajo Avstrijo z Oger-sko spraviti na daljših deset let Bkupnosti. S poslednjim decembrom tega leta pa neha privilegij nacijonalne banke, trgovinska in čolna zveza mej Avstro Ogerskim, nagodbe zarad doneskov za skupne stroške, dalje vse trgovinske pogodbo z Nemčijo, Italijo, Angleškim, tedaj bi res koncem leta stala Avstrija pred nezaslišano zmedbo, če se vsaj začasno ne vstvari nekaki „modus vivcndiu. Postava o novej dunlističnej banki se bode sicer te dni dognala, a to je vse; kajti razprava reguiko-laruih deputacij se jo razbila, ker Magjari za naprej še znanih 30 procentov nečejo na so vzeti in bi nam radi še već, nego smo dozdaj prikladali za skupne .stroške, naložili. Tudi o eolnej zvezi se posvetujo še le v odboru, in kakor se kaže, bode ministerstvo s svojimi predlogi palo. Večina odbora se je izrekla proti povekšauju cola sa kavo, raj ž in petrolej. Te dui pridejo ogeraki ministri na Dunaj, da se s tukajšnjimi posvetujo, kaj zdaj početi.
Razburjenost v ustavovernej stranki narašča in vlada pri glasovanji le še zmaguje s pomočjo Poljakov in Rusiuov. Skoda, da nij Čehov zdaj v državnem zboru I Vlada je se ve da prav zadovoljna, da Češka opozicija tiho doma sedi; kajti tak pasivni  upor, kakoršen je češki,  lehko vsaka
vlada prenaša, ter se jej še treba nij zmeniti zanj. Magjari, ko so se pasivno upirali, so pred vsem ustavili d a vk op 1 ače van j e. Ker Čehi do tega koraka ne pridejo, si zastonj domišljujujo, da bodo Bog si vedi kaj dosegli s pasivnim uporom. Da bi se pa Čehi doma bili utrdili vsled pasivnega upora, kaj tacega mora le pisati, kdor sedanjih čeških razmer ne pozna in čeških listov ne bere, kdor ne ve, kaka apatija se je polastila najbolj delavnih močij na Češkem, kako hira žurnalistika, kako literatura, morda bolj, nego na Slovenskem in se povsod kaže namesto prejšnjega veselega napredka opešanje v narodnem delu. Pasivnost je nevarno oro d je, ker le prelahko se obrača v popolno nedelavnost. Zato so opozicijonalni poslanci z grofom Ilohenvvartom na čelu leta 1873 stopili v državni zbor in niti tačas niti zdaj jim ne pride na misel, posnemati češki izgled. Tirolci z Greuterjem bo precej odstranili svojega edinega deklaranta Giovauelija, isto tako Mora van i grofa Egbert Belk redi j a; Dalmatinci tako nikoli nijso bili v pasivnosti in Če smo Slovenci kedaj v „Slovenskem Narodu'1 se potegovali za pasivno politiko, zgodilo se je to pred letom 1873, ko so še deželni zbori imeli pravico izvoliti državne poslance, ko so tedaj politične razmere vse drugačne bile, nego so postale po sankcijoniranih direktnih volitvah. Ko bi tačas Poljaci bili svoje obljube držali, in tudi izstopili, potem bi bilo mogoče državni zbor nesklepčen storiti, zdaj pa Šteje državni zb. r 355 poslancev, in sme sklepati, če jih je le vsaj 100 navzočnih. Če tedaj celi desni cen trum s svojimi 40 udi izstopa, ostane v zbornici fe 280 poslancev in po novih volitvah bi vlada uže skrbela, da ne bodo več izvoljeni deklaranti.
Najnovejši izgled imamo na južnem tirolskem, osem italijanskih poslancev jo izstopilo, od teh sta samo dva spet izvoljena bila, od ostalih šest pa je pet vladnih poslancev in le eden je stopil v klub desnega centra. Vsled te skušnje sta ona dva zdaj prav pohlevno spet vstopila v državni zbor iu od svoje pasivne politike imata zdaj le ta dobiček, da sta samo dva, kjer jih jo poprej osem bilo.
Kdo je kriv prolitja krvi?
Izhodno vprašanje, ta trdi oreh, katerega so toliko časa grizli politiki, ter nehote segali po njem, kakor roka po bolnej rani, rešuje se tedaj s krvjo. Upalo se je vedno, da bo padel stari trš — namreč Turška — brez velicega brusa in truša, in da bodo na njegovoj prsti mirno pognala mlada drevesca, a osoda je hotela, da je moral priti mož bo sekiro, da bode posekal, ali vsaj globoko zasekal, rujavi panj sredi zelenja, Če ogledamo ta panj  bliže, vidimo, da je po enej strani tr-
hlen, po druge] jeklen — torej dobro, da poje sekira.   Dobro,   pravim, ko bi se ne Jailo moglo dalje nadejati ugodnega časa,  da se pospravi. Vendar, če preštejemo grozne žrtve, ko  pomislimo,   koliko   mladih  junakov uže trohni na južnih bojiščih, tu se nam z žalostjo napolni srce, da je morenje moralo priti, in gorje!  vskliknemo onemu, po katerem je prišlo. In to gorje zadene Angleže. Nij jim bila mar pravična  reč, nijso slišali v nebo vpijoče  muke,   ne   videli  podplutih udarcev uboge slovanske raje, da so vrgli iskro v suho slamo, da se je vnela sedanja vojna — ne, ne, storili so to le iz samopridnosti, radi svojih interesov. Kdo ne ve, kako so Angleži iz  začetka  podpirali vstajo  v Hercegovini, kako se jo vozilo vstaj nikom angleško orožje na angleških ladijahV   In s kakim namenom so počeli to?  Edino le radi tega, ker so ve deli, da ne bodo Jugoslovani sami nič opravili, in da bo s tem primorana Itusija z mečem potegniti se za svoje brate, ter tako zve-zati si roke  v Aziji, ali vsaj iz vida pustiti Indijo, kjer Angležem zori  pšenica.   Ali so drugo nakano imeli ti krščeni judje, ko bo obrnili bvoj plašč, odtegnivši podporo vstaj -nikom po vzplamenelej vojni, in z vsem srcem se oklenili Turčije 1  So mar še le zdaj izbrojili, da bi  znala biti Anglija mohamedanska država,  ker ima v  Indiji mej 200 milijoni ljudij 30 milijonov mohamedanov, da je tedaj njena dolžnost, potegniti se za „brate"? Te besede pač ne pozna angleški slovar; „blago, če kaj nese," stoji na njenem mestu. Ves mili namen Angležev v tej dobro osnovanej igri, vsa radodarnost pri pošiljanji denarja in orožja, bojnikov in poveljnikov Turčiji, obstoji v tem, da bi z dolgo trajajočo vojno oslabili Rusa, svojega največjega protivnika v  Aziji, pred kojim tako trepetajo. Vidi se ta njih nakana tudi iz tega, da sedaj, ko Rus zmaguje, tako kriče: mir! mir! dobro vedoči, da si nakopljejo, če zmagonosni Rus osvobodi Jugoslovane, Se le dvojni strah na glavo. Tu je uzrok angleškemu turkoljubju, tu uzrok krvi naših slovanskih bratov!   Boje se Angleži, da bi se izsesana in gladna Indija ne ujela z očmi belega carja, ter se studom se ne obrnila od svojih zatiralcev, koji jej nikdar ne pribarantajo prosvete in olajšanja, temuč, kakor se sedaj vidi, glad v nevednej omotici po opiju.   Vendar se zna zgoditi, da se Angleži prav britko opeko.   Prav mogoče je, da ne bode rešil  ruski car samo Jugoslovanov turškega jarma, marveč, da se tudi Indijci predramijo po sedanjem šumu orožja, ter iz-poznavši svoj stan in svoje tirane, da se sami obrnejo k drugej  mogočnej  državi, ki kaže sedaj toliko usmiljenja v osvobojenji podobne jim raje. To prolitje krvi bi tedaj učinilo, da bi se izpolnil pregovor:   „Kdor drugim jamo koplje, sam vanjo pade".   Vesela bi bila pa tudi Evropa, ko bi nekoliko izgubila Angleška svojo egoistično mogočnost, ker potem so jej pota  svobodneja za  mejnarodno  kupčijo in prosveto, koja sedaj straži angleški mostninar. •_K.
Politični razgled.
V Ljubljani 1. decembra.
Dunnjski dopisnik v „Peterburgske Včdomostiu piše: „Orijentalno vprašanje bode v Evropi, torej tu v Avstriji, marsikaj „re-Silo" in „nagodilo". — Bog daj, da bi kmalu.
Praškemu listu se iz Dunaja piše, da se je mej Mt»4sini državnega zbora naredil raz-
por. Večina da neče nič več za Kovalskim po suhem in po blatu z nemškimi ustavoverci glasovati kakor dozdaj. Res bi se Rusini smeli domišljati svoje slovanske krvi.
0eJfk4 Časniki nadaljujejo imenovati ona češka mesta, ki se pripravljajo z razsvetljavo praznovati pad Plevne.
Iz okraja LibohoviČkega se širi živinska kuga.
Tnante dri^ve.
ttnMiin je baje, kakor Be iz Dunaia piše v „K. Z.u, po tretjej osobi dunajskej vladi poročila, da, če Avstrija zasede Bosno, bode Italija zasela Albanijo. S tem misli baje Tren-tino dobiti.
Iz Cnrigrartn s piše v „N. fr. P." : Ves zadnji Čas so bili zapirani tisti ljudje, ki so na sumu, da so za prejšnjega sultana Mu-rada, ali ž njim v zvezi. Sam razsultan je v ČJereganu zaprt in ga močno stražijo, tako da nema nobene zveze z vnanjim svetom. Za opravdanje tega postopanja pripovedujejo, da smo bili pred dvema tedni prav blizu državnega udarca.
Antfleiki minister vnanjih zadev je 28. nov. turkoljubom 'veliko skazo storil. Ne-kej deputaciji je oficijalno rekel, da Angleška še na dalje ostane nevtralna; on je dejal, da nij res, da morejo Rusi Indiji nevarni biti, če Armenijo dobodo, dokler imajo Angleži Suec; on graja nagnenje, nepremišljeno v boj vreči se; on pravi, da nij res, da bi Avstrija hotela proti Rusiji v boj stopiti, če bi jo Anglija iz-podbujala. Derby le naglasa, Carigrad ne sme rusk biti.
Rusom sovražni angleški listi bo hudi, da je Derby izjavil se še za dalnjo nevtrali-teto. „Morning Post," ki je te dni zmirom klicala Angleže k orožju, ker se jej zdi, da z vsacim padlim Turkom pade en angleški prvo-boritelj, pravi zdaj, da vlada ne razume, kako kritičen je položaj vsled ruskih vspehov v Armeniji.
Dopisi.
1k ItiHkitfU 28. nov. [Izv. dop.] V ponedeljek je zapustil g. Slanec, odvetniški koncipij ent, krško mesto ter se preselil v Maribor. Omenjeni gospod je bil mož, kateri si je vedel, akoravno najbolj odločno naroden, vendarle prisvojiti priljubljenost celega našega mesta. Slanec je bil, kateri je aranžiral tombole, osnoval petje, plese in druge zabave. Slancu se ima posebno lepi svet zahvaliti za vsako narodno veselico v teku dveh let.
Le v priznanje mu je, če slišimo še celo od mož nasprotne nam stranke reči: Schad' ftlr ihn! — Da nemški klub pod vodstvom g. RUlinga nij izrazil svojega obžalovanja, da Slanec otide, to se ve da se razume. Ko je Rtlling čul, da bode g. Slanec krškemu mestu hrbet obrnil, izrazil se je neki tako-le: „Ah! a 1 geht der Satan doch einmal fort! ter ribal desnico na dlani levice. Ali tudi Rttling pojde od tu. Od agitacije se bode pa za prihodnjost gotovo več sadu poznalo nego o Riilingu. Bodi torej g. Slancu javno izrečena zahvala za njegov trud, katerega je imel v Krškem za narodno stvar. Krški meščani ga bodo imeli vedno v spominu, naj tudi g. Slanec ne pozabi nanje in naj tudi drugod kamor pride neustrašen in s bvojo ognjenostjo dela za ideal svoj in naš: Blovenski narod in domovino ! Z Bogom Dragotin!
Iz TrMttt 30. novembra |Izv. dopis.] Čital Bem, da piše ruski knez Vasilčikov v „ Severnem Vestniku", da je za Ruse bolj važno, da po m o rj i dobodo in ohranijo mo ralično zvezo z druzimi Slovani, kakor z osvojonjem kakega dela suhe zemlje. In na morji bodo menj političnih protivij proti tej (moraličnej) zvezi zapadnega z vshodnjim Slo-vanstvom.
Jaz moram reči, da sem to z veseljem bral. Gotovo je, da bode ideja tu izrečena tudi dovršena, če bode Slovanstvo zmagalo. In potem pa baš nas Slovencev lepa ob adri-jatskem morji postane za avstrijsko 81o-vnnstvo in za Slovanstvo sploh tako važna, da se nam bafi vsled te lepe ne bode bati požrtja niti od Italije niti od Nemčije, kateri obe po Trstu in našem slovanskem primorji poželjivo gledati, dasi ima Nemčija še z druzimi stvarmi dovolj posla in ne govori.
Tem bolj glasno govore Italijani to, kar žele. V Mentani so 25. nov. letos postavljali tam padlim Gftribaldovcem spominek. Pri tej priliki so zopet govorili o osvobojenji Trsta, Trentina, Istre! Italijanska vlada sicer „ obžaluje" to oficijalno in na videz jej nij prav, da se Avstrija žali — ali to je le na videz, v srci so jej take demonstraclie prav ali pa na tihem še celo od nje narejene
Zato pa ponavliamo: Močna zjedinjena Slovenija bi bila in bode najtrdnejši pred-zid Avstriji zoper te nesramne italske požel-jivosti.
Mestni zbor ljubljanski
je imel 28. nov. sejo, katere se je udeležilo 20 zbornikov. V imenu finančne sekcije je dr. Supan poročal o računskih sklepih za leto 1876, ki so bili brez debate potrjeni. Mestna kasa je za to leto 4074 gld. menj sprejela nego je bilo v proračunu. Vsi dohodki so znašali 147.801 gld., stroški pa 146 540 gld. G4 kr. Primanjkljaj koncem leta 1875 je znašal 62.841 gld. 60 kr. Gotovine je bilo v blagajnici ostalo 1261 gld. 18 kr. Proračun šolskega zaklada za leto 1878 s IG.526 gld. 63 kr. dohodkov in 19.372 gld. stroškov se potrdi. Primanjkljaj 2846 gld. se bode poravnal iz mestnih dohodkov. Supan je proti temu, da se daje 20 gld. za učilna orodja otrokom na močvirji, a dekliškej šoli v Ljubljani le 50 gld. To nij nobena razmera. Dr. Ahačič naglasa, da so otroci na močvirji samo revni in si -še težje učil pripravijo, kakor mestni. Potem se predlog odbora sprejme. Tudi proračun zaklada za revne s 14.023 gld. dohodkov in 18.432 gld. stroškov se je potrdil. Primanjkljaj 4409 gld. se bodo poravnal iz mestne blagajnice. Na predlog dr. Blei-weisa seje dovolilo 20 gld. za priboljšek ubogim v ubožnej hiši, ki malo obole, pa nijso za občno bolnico še, kar se po daljšej debati sprejme, pri katerej priliki bo tudi naglasa potreba reforme ubožne hiše in oskrbovanja ubožnih. Učenki babištva za okraj ljubljanskega močvirja se dovoli 52 Va gld. podpore.
G. Regali utemeljuje svoj samostalni predlog, da bi se črez cesarski graben pri hišnej številki 7 v Gruberjevih ulicah napravila brv za pešce. Pod Golovcem, pravi, je nastala uže cela vrsta hiš. Tam stanujejo naši soineščanje, ki tudi davek plačujejo v mestno kaso. Ali, kadar na delo hodijo, ali otroke v šolo pošiljajo, morajo pol ure daleč okolo hoditi, da pridejo do mostu. Zato je en majhen most za gradom silno potreben. Mi moramo za vse dele mesta skrbeti ne le za sredino mesta. Tredlog se po daljšej debati in nasvetu dr. Suhreja izroči magistratu, ki ga bode pretresal in v enej prihodnjih sej o njem zboru poročal. V principu so vsi govorniki o tej stvari: Kaltenegger, Ziegler, Ahačič priznali potrebo tega mostiča, le g. Ziegler je menil, da bode treba več, nego 400 gld., kakor Regali misli.
O. Bitrger utemeljuje stoj in svojih tovarišev predlog, da bi se državnemu zboru izročila prošnja proti nameravanemu povikšaniu colnine od vžitnih rečij, kakor je kava, raj ž in petrolej, ki bodo potem dosti dražji, če se colnina potrdi, kakor jo je vlada predložila. S tem bi bili najbolj ubogi udarjeni, ker te stvari najbolj potrebujejo.
G. K lun radostno pozdravlja ta predlog, ki priča, da je tudi nasprotna stranka začela spoznavati, da pri nas nij vse tako lepo, kakor se Bveti, in ki bode imel tem več vspeha, ker ga je sprožila nasprotna in ne domaČa narodna stranka.
G. Dre o podpira tudi toplo predlog, ker bi bili novi tirih* hud vdarec za našo z davki preobloženo ljudstvo.
G. Jurčič pravi, da bode glasoval za predlog, ker je silen in potreben, pa izreka bojazen, da žalibog peticija ne bo nič koristila, ker ta državni zbor vedno in na vse pritrjuje tej vladi, katera je tudi ta finančno-colni tarif drž. zboru predložila in hoče dohodkov imeti. Končno se enoglasno sprejme Burgerjev predlog in voli se odsek 3. udov, da dotični prošnji izdela. Izvoljeni so bili, kakor smo uže poročali, B U r g e r, dr. K e 11 e n-egger in dr. Ahačič.
G. Regali vpraša g. župana, zakaj da se s policijsko azistencijo davki izterjujejo? — Dalje vpraša, hoče li nekoliko kontrolirati berače, katerih je silno veliko po mestu, večjidel tujcev, ker da so tujci, se vidi iz tega, da večjidel po n e m š k o govoreči nadlegujejo domačine.
Dr. Ahačič interpelira, obstoji-Il kak vožnji red za ljubljansko mesto in bi se li ta za fijakarje veljavni volilni red ne določil tudi za privatne vozove? Inbili dalje ne bilo dobro zapovedati, da bi se moralo skozi fipitalske ulice, iz šentpeterske ceste v kolodvorske ulice in s Ilradeckega mosta na novi ali Turjaški trg počasi voziti. — Tudi dr. Ahačič vpraša, bi li ne hoteli tri pri ftvi-cariji pod Tivoli stoječa drevesa nekoliko ob-rezati, ker zapirajo razgled po mestu? Zupan obeta na te interpelacije odgovoriti prihodnjič.
Domače stvari.
— (Zopet novo r azb o j ni š t vo.) Iz Postojne se nam piše: Zadnjič sem vam poročal ob uboji Studenskega župana, denes imamo nov uboj v našem okraju zaznamovati. — Včeraj se je tu govorica raznesla, da se je Hrabroslav Kalister, izseljenec v Slavni, v nekej pečenci blizo vasi mrtev našel. Sluti se, da sta bila dva človeka ubijalca, ker so našli mrtveca v jami na glavo postavljenega, klobuk pa kakih 30 korakov od tod oddaljen. — Kakor zadnji ubiti, je imel najbrže tudi ta denar pri sebi, ker je bil ravno na potu iz Trsta proti domu ubit in se govori, da mu je dobrotljiva gospa ranjcega bogatinca Kali-stra za svoje potrebščine kaj dala. — Uboj-nika, ki je ubil Jakopa Milavca, nijso dozdaj Še našli, hočemo videti, če bo sodnija pri iskanji novega razbojnika bolj srečna. Vse to nam je pa dokaz silne revščine našega ubogega ljudstva, ker le sila Človeka k takemu groznemu dejanju primore.
— (Slovensko gledališče.) V torek 4. decembra napravi dramatično društvovspominrojstvenemudnevu Franca PreŠirna, prvaka slovenskih pe-Bnikov, v razsvetljenem gledališči svečanost, katerej bode ta-le program:  I. O uvertura iz
Miroslav Vilharjeve ..Jamska Ivanke," svira pomnoženi gledališki orkester. II. Slavnostni govor, ki ga govori gospod * Franjo Scbnr'dt, spisal pa ga je gospod Ivan Vrhove c. III. Zivapodoba: PreSiren v Olimpu. Pri tej sliki sodeluje nad 40 ženskih in moških osob. — Uloga mej igro je: pesen „V spomin Valentina Vodnika," zložil France Pre-širen, poie gospod Kocelj. IV. Čarovnicn. Izvirna komična opereta v 2. dejanjih. Spisal Alešovec Godbo zložil A. Stockl, v katerej poje nalogo Rajka naš prvi tenor, g. Meden, ter sodeluje pomnoženi mešani zbor dramatičnega društva. — Po predstavi bode občna zabava z godbo in petjem v spodnjih prostorih čitalnice ljubljanske.
— (Od odbora dramatičnega društva) v Ljubljani smo naprošeni naznaniti, da bode odbor, izvrševaje sklep občnega zbora, po poštnih povzetnih nakaznicah izterjeval vse zaostale letne loneske pri družabnikih, pri katerih je nad 1000 gld. v zaostanku. Nakaznice bodo zaznamovane z društveno štampili.jo in podpisom društvenega blagajnika dr. Star «vta. Razpošiljatev teh nakaznic se prične prihodnji teden, in se bodo iste poslale vsem zaostalim družabnikom brez izjeme.
— (Pevski večer). Nedeljo 2. decembra bode v salonu čitalnične restavracije pev ski večer, h kateremu uljudno vabi gospode pevce pevski odbor.
— (V Cel ovci) je slovenski mestni od bornik Einspieler nasvetoval peticijo na državni zbor,  naj ne potrdi finančnih colov na kavo. petrolej in raj ž.
— (Iz Gradca) nam je došlo sledeče: „Vabilo k slavnosti, katero napravi slovensko literarno-zabavno društvo „Triglav" s prijaznim sodelovanjem slovanskega pevskega dru štva višjih šol v spomin dr. Franca Preširna dne 7. decembra 1877 v dvorani „Steinfelder-bierhalle" (Miinzgrabenstrasse). Program je : 1. Ilirija oživljena, zbor dr. B. Ipavic; 2. Slavnostni govor — g. M. Valpotič; 3. Strunam, četverospev, Preširen — Jenko; 4. Preširnova oporoka, zl. B- Miran deklamuje g, L. Požar; 5. Zemlja naša, zbor Fr. Abt; 0. Pod oknom, osmospev, Preširen — Ilajdrih; 7. Pesen lov-čeva, zbor, A. Nedvčd. Začetek je ob 71/« zvečer. — Mej posameznimi točkami programa svira godba 70. pešpolka FZM.  grof Jellač'ć.
Odbor."
— (Slovansko pevsko društvo na Dunaji) napravi ponedeljek 3. dec. veliko koncertno besedo se sledečim, jako obšir-niin programom: I. del: 1. Fiirchttgott-Tovačovsky: Druga kitica narodnih pesni j, zbor se spremljevanjem klavirja; 2. Produkcije na harfo, igra gpdč. Zamara; 3. Po rs ter: „Slava Slovencem", (besede Virkove), (nov zbor); 4. Produkcije na glasovir, igra gpdč. Še tri lova; 5. A. A. Buchta: Šuhaj Slovak, (nov zbor); 0. Krasne Zore, (zbor), (ruska pesen); 7. Prag je ono, (zbor), (srbska pesen); 8. Produkcije na cello, igra gosp. Krečman; 0. Fbrchtgott-Tova-čovsky: P a m & t c e Jungmanove, (zbor se seli). Petje vodi gosp. A. A. Iiuchta, ud dvorne opere orkestra. II. del: 1. Lecocq: s Firolinija; 2. VVagner: Fantazije s Tann-biiuserja; 3. Deli bes: a) Valček, b) Polka brunkava z baleta ,,Sylvia" ; 4. M a r t e c h i n i: Četvorka dalmatinskih narodnih pesnij; 5. Ilellmesberger: Slovanski potpourri; G. Peters: Pičica na I, polka z opere Methu-salem; 7. Delibes:  a) Preludium;  8. b)
Valček s Kopelije; 9. IIorny: Ilustracije, potpourri; 10. Dubec: Referat, polka. Koncert vrši se v cvetličnih dvoranah (Blumen-siile, Parkring I.) Začetek na večer ob V98. uri. Vstopnice dobo se v odvetniškej pisarni dr. Jan L eno c ho vej, (I Brsiunerstrasse, 6), po 1 gold. 50 kr.; pri vstopu 2 gld.; dijaki po zniženej ceni 50 kr. Vse točke II. dela izvrši godba 4. pešpolka pod vodstvom gosp. D u b c a.
Razne vesti.
* (G aribald i) pravi v svojem najnovejšem pismu do svojih volilcev mej družim : Mi imamo dobre oficirje, ali naš italijanski voiak ne bi mogel tako hrabro bojevati se, kakor vidimo vojujoče zdaj v orijentu Ruse in Turke.
* (Nesreča na železnici.) Krakovski „Czasu poroča, da sta na železnici Varšava-Dunaj dva tovorna vlaka drug na dru-/ega trčila, dve lokomotivi in Ki voz je razbitih, dva mašinista mrtva, več služabnikov ranjenih.
* (Nesreča na morji.) V viharji, ki je zadnje dni ocean razburjal, potonila je tudi amerikanska vojna ladija „IIuronu, ki se je peljala v Ilavano. 01 135 ljudij, ki so na ladiji bili, rešilo se jih je le 35, druzih 100 je utonilo. Vsi oficirji so mej mrtvimi. Preživeli so le oni, ki so se s plavanjem na breg rešili.
Glavni dobitek ev. 875.000 mark.
V.i/iianil<>
sreče.
Dobitke garantira država.
Vabilo za udelcžitov tlol&Uliiiiili ifiaEiflJmecl)
ml države Hamburg garantirane velike denarne loterije,  v katerej so bode gotovo dobilo ("rez
H milijonov mark.
Dobitki te koristno denarne loterij«, katera obsesa vsled načrta samo 86.600 sri*čk so Blodeči: naum-č 1 dobitek event. 375.000 mark, upoeija'uo mark 250.OOOT 125.(100, SO.000, 00.000, 50.000, 10.000, :{(i.(M>l>. <j krat i>o:to.ooo in 25.000, 10 krat p.. 20.000 in l.j.000. 21 krat po 12.000 in 10.000, ,;i krat~po KOPO, fl.000 in 5000, 50 krat po 1000. ItOOO in 2.500, 20f» krar po 2400, -JOPO in 1500. 412 krat p.» 1200 in 1000, \M\\ krat po 500, :i00 iu 250, 2*2 11'. krat po 200, 175, 15», 13.S, 121 in 120, 1501) krar po 1)4, 07, 55, 50, 10 in 20 mark in dospejoč- ez ni-kaj mesečev v 7 oddelkih do gotove odločb«.
Prvo dobitkino žrebanj o vršilo so bodo ■InSbeno
dne 12. in 13. decembra t. 1.
in velja za-njo
Cela originalna srečka samo 3 gl. 40 kr. Pol originalne srečke    „    1 „ 70 „ Čutrt originalne srečke „   — „ 85 „
in razpošiljam to o«l <Irzuve gurniitlrune originalne nrečhe (nikakor prepovedan« proiuese) proti IruiiUinuiel |»H|iosiljntvi ziirsku ali pa proti poitnema povzet It u tudi na mi j ml riti l j«-"«1 Uru|e.
Vaak udoložnik dobi od meno polog svoje originalne srečke zastonj tudi originalni načrt z vtisnonlm državnim grbom in po dovršenem žrebanji pripošj•» ho takoj vsacemti lirez zulitevaujn si u/ti en i spisek žrebanja.
Izplačevanje in razpošiljanje denarnih dobitkov
do  interesentov  izvršujem miiiii direktno iu   |m-ii m |»( no   In z iiHjzaiieNlJIvejšiiii ino]eiiii)(*nt.
IH Vsako n aro ri bi more si vsak preskrbeti s postim nakaznico ali pa priporočenim pismom.
Hi Obrne naj se tedaj vsak z naročilom zaupljivo do
moje firmo
Samuel Heckscher sen.,
bankirna in izmenjevalna pisarna
v Hamburgu.        .'J29—9)
je naznanilo v denašujcj Številki Samuela fleck-achera star. v Hamburgu. Ta hiša si ju radi pronipt-nega in zanesljivega izplačevanja dobitkov tu in v okolici dobro ime pridobila, ter vsacega na deuašnji inserat opozorujemo.
Uifiarili t IJiaRplJuiia
N od 26. do 29. novembra:
Ivan Altman, hprouiščak.i otrok, T mcs., v rožnih u itili št. -'7, za uiožjai.sko vodiii.oo. — .V«.a Sajovoc, ubožica, 73 L, v »irotišiiici za kapjo. — Katarina MihchČ, ščeUrja otiok, 7 m., v zvonarskih ulicah št. 9, za davico. — FrAnji a Jerse, kljnčal-ničaij.t otrok, 2 1. 11 m., v Ehzabetinej oiiuakij boluici, na poljanske] cesti št. IS, za vuetico gr a.
„Marjetica"
izviren roman, spisal Anton Koder, se dobiva v Pajkovi tiskarni v Mariboru in pri g. knjigarju Lerherju v Ljubljani po *90 kr.
Tržne cene
t Ljubljani 1. decembra t 1. Pšenica hektoliter 9 *ld. 59 kr.; — rež 6 gld. fO kr.; — ječmen 5 gld. 73 kr.; — oves 3 gld. — 4 1 kr.; ajda 6 gld  50 kr.; — proso 5 gld. t>7 kr.
— koruza ti gold. 80 kr.; krompir 100 kilogramov 8 gid. 05 kr.; — fižol hektoliter • gld. — kr.; masi., kilogram — gl. 92 kr.; — uiasi —I gld. tO kr.; — apou tiišou — tfld. tiO kr.; — špob povojen — gld. 70 kr.; jaJcopo2'/i ki.;— mleka liter 7 kr.; govedini.o kilogram 03 kr.; — teiotniuo 62 kr.; — svinjak« uludo 48 kr.; — atna 100 kilogramov 2 gld. 05 ki.
— slanic l gold. 78 kr.; — Urva trda 4 kv. metrov o gold   50 ter.r -- metih* 4 gld  50 kr
JL/unajska Dorza 1 decembra. I/., ni,,, tolegratičuo poročilo.)
Enotni drž. dtlg v bankovcih  . gld. 55 kr.
Enotni drž. dolg v srebra    .   . 60   „   70 „
Zlata renta........ 74    „   60 „
lbbU drž. posojilo..... *W    n   50 ,
Akcijo narodne banke .... k^    »   — •
Krcuitne akcijo...... 209    „50 „
London......... 118    »80 „
Napol.......... 9    ,   53 „
(J. kr. cekini....... 5    „   63 „
Srebro ......... 105   »05 „
Državno marko    ... »   ^ «
Naznanilo. „North British and Mercantile Insurance Company"
■•a Dunaj i
je prevzela po največ agentov sedaj likviilujoče:
„Gralizische allgemeine Versicherungs-Gesellschaft",
in z njimi dobila tudi zavarovant-ko posle tega društva v svojo roko; pri tej priliki jo tudi ljubljanski njega zastopnik
gospod Jakob Dobrin
prišel v nje službo.
Ker je pa z denastijiui dnem prekinila to zvezo z gospodom Jakobom Dobrliioiu, javlja s tem naznani om, pridržujoča si vae pravno nasledke, da
gospod Jdkob Dobrin
od denaSnjega dne začenši nema pravice za ,,iV«»W* Mši'itish a m ti Mervn ittilv tnsufance 41» m //mi «#* * rtu tMiimiji prijemali nikakoršiiih zavarovalnih ponudeb niti vplačilnih denarjev za premije, katerim jo rok užu minul ali jim stoprv mine in siuer nema reševati niti opravil, ki se tičejo pNortn British and Mercantilo Insurance Couipaiiy", niti onih, ki pripadajo k poslovanju banke „Gali-zisehu allgcmeine Versicherungsgesellsehatt". Ob jednem razglašamo, da gospod Jakob Dobrin za ovi diuživi nema pravice spisovati polic, uiti ne sme v njiju imenu pridobivati zavarovancev ter so vse takovo pogodbe, ki bi so sklenile posle deimšnjega dneva, neveljavne.
Zatorej pozivljemo vse zavarovance našo podpisane ali likvidujoče „Galizischo allgemeino Veraicherungsgesullschafi", da so v vseh slučajih izvolijo naravnost do ravnateljstva obrniti (n» I»u-ii i« j i. CiouxuKaKHHHe atev. !."> ali pa do glavnoga našega zastopnika v EJulflJitut* gospoda Vulculiuu ZcHvliko.
Na D u naj i, dne 28. novembra 1S77.
ZE^3,T7-rxa-toljstT7-o
(;;i;n „North British and 3feicaiitile Insurance Companv" na llnnaji.
Lep klavir,
se dobro ohranjen, se prodaje za primerno ceno. Natančnejšo se izve v afonovih ulicah, v prodajat-
uici št. 4ti (nova). (359—3)
]   C. Wanischa
I novosegnega, rokodclnega, konfek-{ cijskega, snknenega in platnenega
I
blaga
zaloga
v Ljubljani, na iiiOHliieiii trRU 7,
priporoča zaradi započete zimsko dobe svojo popolnem izbrane aklado po zelo zmanjsanej ceni.   Tudi na izbiro za (346—3)
sv. Miklavža darila.
Primerku b pošto pošiljamo hitro.
» » »
za gospode, dečke in otroke!
Mestne, potne is lovske kožnlie
na veliko izbiro prodaje
M. Neumann,
v Ljubljani, v slonovih ulicah št. 11.
Potni kožuhi, s sedmogradci in šopni,
podloženi.....po 45 gl.
Lovski kožuhi, z belo jag-
njetino......16 ,
Menčikovi.....„ 20 „
Mencikovi iz lodna   .   .   , 14 ,
Zimske suknje.....18 m
Suknje za doma ... n 12 „ Suknje za na iov iz lodna „ 8 „ Zimske hlače  ....   „   6 „
Najnovejše in najelegantnejše
v konfekciji za dame.
■■ Vuanjo naročbe so izvrštijo točno s povzetjem, kar komu ne godi, zamenja lehko z drugim. (341—6)
»ujel.
29. novemhra:
Pri Slona t Schwarz iz Zagreba. — Trinker iz Dunaja. — Lenard č iz Gorice. — Uonigtnan iz Varšave. — Kosi, Uulferič iz Trsta.
Pri Blallol i Wolf iz Dunaja. — Azollini iz Trsta. — Lemberger iz Dunaja. — Deutsch iz Češkega. — Lo\vy iz Dunaja.
Pri Eamorol:   Stohmayer iz Gradca.
Nij brez vse vrednosti,
nego praktično in solidno
CEO
dečakom in dekletcem primerno, obsegajoče mnogo zanimljivih
stvarij,
vso to za malo *m *± B m§      #*?^fA        ^ zbirki najdeš
oeno wW*9mWšm   *£>HMJm te-lekomado:
1 urejen bazar.
1 nož, vilice in žlica od kovine, ki ostanu vodno svetla.
1 žolč/ničen vlak od kovine, ki grč in žvižga.
1 mehaničen Iztirjen konj (a la Bona), ki se na zapoved premice, za otroke  vrlo zanimljiv.
1 Douiino-igra', velika in lepa.
1 velika knjiga s podobami b t navodi za pisanje, čitanje in ra-čnnanjo, se z;'gouotkami, izreki iu krasnimi barvanimi slikami.
1 u > .'i i 11'' 11 a čud« zna ploča ali žive podobo, vrlo zabavno.
1 klavii s tipkami od ponarejene slonove kosti in z navodom ter notami.
1 uineteljno izdelan
1 bojišče, ltusi in Turki s premičnimi topovi, vao od kovi in lino pobarvano.
1 velika punica, opravljena po najnovejšej šegi, s klobukom in zavojem,
15 svečnikov za božično drevesce
od niklja. 15 sveoic, za-nje primernih.
3 japonske ssotilke.
4 lične škatlijieo se slaščicami, EO briljantnih rdklopek, na katere
se mogo po drevescu razobesiti
razne stvari. \j. okroglih reflektorov, barvanih, l-J komadov fantastičnega ovočja.
(354—3)
angel za božično drevesce S^^SS
Nncln\/1   ^ P1 €» ta lit H te n■ M a grazl n •
lldOlUV.        ir//:.\; KBirntmrstras*  Nr. 59.
Pošiljamo za gotov denar a.i s povzetjem.
Dobrodelni bazar na Dunaji
prodaje za podporo po vojski rusko-turškej osiromašenih rodbin te predmete, kateri ne bi imeli o božiči pri nobenej hiši manjkati, ker jim je cena čudovito nizka ter znaša samo
S f/lfl* 9S imi: a. v.
H Predmetje so: WM
1 majhen eleganten klavir, na kateri nn K" celo dečaki in dekletca igrati najlepšo komade.
1 dunajsko gledališče, kjer precej v prvem dejanji vzame hudič Žida ter ga nese v peklo.
25 bri lan t it ili ozaljškov za božično drevesce.
25 svečic, ki se imajo prižgati na božičnem drevescu.
25 I u ;: .i 1111, i b svečnikov, kateri se obesijo na božično drevesce
1 kitajsk mandarin, ki napravlja 14 skokov.
1 mično opravljena punica, ki se pidja v vrbaščeku umiteljnu pletenem ter vpije, brca in so gibije.
1 krasen perzišk voz, ki ga pelja navadna koza.
1 benetsko ognjišče — ako pritisneš, poskoči ven začaran kraljevič.
1 šimpanza (opica), ki ministru kaže jozik.
1 orijentalska gajba h tremi premičnimi in pevajočimi nežnimi ptički.
1 egiptska stražnica, pred katero sem ter tija hodi stražnik.
1 začaran malin, kateremu so mora vaak smijati.
2 lični škatljici, v katerih najdejo mnogo zabavnih stvarij otroci katerili *i koli let.
»7 predmetov.
i
Vst-h tu navedenih 87 velekrasnih predmetov stoji vkupe samo 5 ft'ld. 75 Kr. a. v.
Kdor si jih omisli, pripravi si z malini denarjem primernih iu lepih božičnih daril ter ob jednem izvršuje dolo človekoljubja.
N a b 1 o v :
Erster Wiener Weihnachts-Bazar,
u i«D. Kturit, EIlMbetliatraiae £<t.
Pošilja se s povzetjem ali pa za gotov denar.     (3117—4)
Izdatelj in urednik Josip Jurčič.
Lastnina iu tisk -Narodne tiskarne*