http.//www.mandrac.si. urednistvo@mandrac.si
ČETRTEK.18.MAREC 2021/ ŠTEVILKA 1390. leto XXVII / poštnina plačana pri pošti 6310 izola - isola / cena: 1,50 EUR
DOSTAVA NA DOM ali OSEBNI PREVZEM JE E Z Tel 05 6416 333 /mobi 041 684 333
malice in kosila / od ponedeljka do petka med 10.00 in 18.00 uro
Kdo bo kliknil na posodobitev?
Šola, služba, življenje. Vse seje v zadnjem letu epidemije naglo premaknilo globoko v 21. stoletje. Le Izola kot mesto, je ostala tam, kjerje bila pred dvajsetimi leti. Še vedno ni optike, še vedno ni kanalizacije. Nekaj hiš pa še niti vode nima.
(Aljoša) V kako zanimivem času živimo! Minilo je eno leto od začetka epidemije covida in ena prvih ugotovitev „sveta“ je bila, da na srečo živimo v času interneta, v času brezžičnega povezovanja, ko je nekaterim morda celo najlažje delati od doma.
Vedno izredno domiselni splet je kmalu skoval skovanko „smart working“, ki je tako sveža in mednarodna, da še nima razširjene slovenske različice. „Smart working“ je preprosto povedano, delo od doma, seveda za tiste poklice, ki to omogočajo, dobesedni prevod pa bi bil ..pametno delanje".
No, koliko je zares ..pametno" delati v domačem okolju, če nisi samski reklamni model v lično opremljenem stanovanju, ampak starš s sta-
novanjem polnih otrok, ki se večino dneva brezkončno dolgočasijo, lahko še debatiramo. Ampak svet je šel v to smer in strokovnjaki pravijo, da je delodajalcem to tipkanje od doma, brez plačevanja dodatnih stroškov za pisarne, prevoze, malice in tako naprej tako všečno, da bi se ga utegnili poslužiti tudi po koncu epidemije.
Omenil sem otroke. Ja, to so tista nekoliko mlajša bitja, ki so od danes do jutri šolske klopi zamenjali za domače pisalne mize ali, verjetno pogosteje, jedilne mize. Tehnologija je v tem primeru najprej jecljala, vsaj v deželi pod Triglavom, a so tehnološki strokovnjaki na Ar-nesu v času enega poletja, ter nekaj dodatnih tednov, ob vnovičnem zaprtju šol, uredili zadevo tako, da je
delala razmeroma spodobno. Otroci so še vedno bili doma, ampak so imeli lažji, enotni dostop do gradiva, veliko pouka pa je potekalo na daljavo, preko Zoom platforme. Ena večjih preprek je bila ta, da nimajo vsi šolarji dostopa do tehnologije, a so na Občini, ob pomoči osnovnih šol. Rdečega križa in dobrodelnih organizacij, to uredili tako, da so tem otrokom donirali računalnike. Seveda v upanju, da se šola ne bo vrnila pred ekrane, ampak z zavedanjem, da je večina otrok vseh starostnih skupin veliko pridobila vsaj iz vidika računalniške pismenosti.
Svet gre v to smer, v smer informatike, v smer tehnološkega razvoja, v to, kar so naši predniki dejansko pričakovali, da se bo dogajalo v 21.
stoletju. Za vraga, pred nekaj tedni smo celo dobili prve HD posnetke iz Marsa! Zato s toliko večjim začudenjem poslušam krajane tarnati o tem, kako na Šaredu gradijo mesto, a še vedno nimajo kanalizacije. Na facebooku nejeverno pogledujem na mapo pokritosti Izole z optičnim omrežjem, v primerjavi z Mo-vražem in Črnomljem (ne ravno London ali Milano), sta za razliko od našega mesta povsem pokrita. Ni čudno, da se morajo CKŠP-jevci, ob svojih televizijskih prenosih, vsake toliko povezati na splet kar preko svojih mobilnih telefonov, ker internet „šepa“.
In ugotovim, da ja, hitro drvimo skozi to 21. stoletje, a ne vsi. Izola očitno še čaka na nekoga, ki bi kliknil na posodobitev.
nnn
INTES4 SNNM0U3 BANK
mambr-m:	)
NAROČNINA - SPOROČILA - MALI OGLASI ^ tel.040211-434/urednisWo@mandrac.sl J
Niso zvezde krive
Vsak resen časopis ima dopisnika v glavnem mestu. In ga imamo tudi mi, Že res, daje vsak vikend "doma" v Izoli, a vendarle, Zoran Odičje upokojeni a ne odpisani novinar z veliko začetnico. Tisti, starega kova. Vsak teden za Mandrač prinaša zanimiva spoznanja.
Če ne bi prebral pisma našega predsednika vlade, ne bi verjel, da živim v državi v kateri so proti oblasti »levi fašisti.« Kar pomeni, da so oblastniki desni marksisti. Boljševiki, v najboljši stalinistični tradiciji.
Tega ni napisal predsednik vlade, ampak je logična posledica njegovega razmišljanja. In niti ni čudno, da tako razmišlja človek, ki je politično kariero začel kot referent za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, varoval in ščitil titoistično herezijo in bil tako titoističen, kot Tito nikoli ni bil, da je bil sramota za stranko, ki ga je zaradi tega izključila. In neuspešno jih je prosil, da ga sprejmejo nazaj v svoje naročje. Čeprav je na koncu spregledal in stopil na pravoverno stran in stranko. Ampak ni se spremenil, ostal je isti. Stranka tudi. Ki živi, vsaj v zadnjih mesecih, v ustvarjanju atmosfere linča vsega in vseh, ki niso poslušni podaniki in verniki. Mariborski zdravnik gre na dopust, ki mu pripada, in tam nekje v Afriki operira bolnike, tudi nekaj zasluži in - pljuvanje po njem z vsemi propagandističnimi orodji in orožji, od madžarskih televizij in kvazinovinarskih časopisnih prispevkov ne izostane.
jo. Francija ima AFP (Agencija France Press), ZDA ima Associated Press, Velika Britanija ima BBC, nikjer se ne omenja nacija, razen v Sloveniji, kjer se omenja NACIJA.
Boccaccio. 650 let kasneje
Pred 650 leti je Giovanni Boccaccio v Dekameronu pisal o Cia-ppellettu, lažnivcu, kriminalcu, zločincu, ki so ga proglasili za svetnika. Pisec se je posmehoval družbi, srednjeveški družbi, v kateri je živel in o kateri je pisal, v kateri so oblastniki postavili lažne svetnike, politike, kriminalce in zločince. Danes, v Republiki Sloveniji, 650 let po Dekameronu, ima novela o Ciappellettu svoj “remake”.
brezumje. Če se ozremo v našo zgodovino, lahko vidimo, da naši predniki niso bili bojazljivci, niso se bali pisati, pogovarjati in družiti, ter zagovarjati stališča ki so bila nepriljubljena.
Če še toliko zanikamo našo dediščino in zgodovino, pa ne moremo ubežati odgovornosti za posledice. Razglašamo se za branitelje svobode, a kratimo jo doma.
Dejanja te vlade so vnesle obup med zaveznike in potuho za sovražnike. Po čigavi krivdi? Njegovi že ne. Ni ustvaril ozračje strahu, le izkoristil ga je in to zelo uspešno. Kasij (v Juliju Cezarju) je imel prav: Niso zvezde krive, dragi Brut, taki smo po lastni krivdi«.
Zoran Odič
Zdravniška ali politična odločitev?
A zdravnik že po tradiciji mora pomagati bolnim. Pa čeprav je na dopustu in čeprav krši, tako trdijo, interne akte zdravstvene ustanove v kateri je zaposlen. Pa naj potem o njegovi krivdi in grehu odloča njegova zdravstvena ustanova, v kateri je zaposlen. Ne pa tvitersko-politična in madžarsko-medijska ofenziva na predsednika računskega sodišča, ki seje začela ravno pred objavo sodnega poročila o vladinem reševanju življenja (in spremljevalnim provizijami) v trgovini z zaščitnimi sredstvi. Ali vojna proti STA in njeno zamenjavo z NTA. Tako bi Slovenija postala edina država, ki ima Nacionalno tiskovno agenci-
Od McCarthyja do Julija Cezarja
Korupcije, provizije, demontaža socialnega in državnega sistema, da bi sami postali sistem. In vladavina s strahom, ne vladavina zakona. Kot je napisal Edward R. Murrovv, ameriški novinar o vladavini straha v McCarthyjevi Ameriki in danes v Sloveniji: »Pred sprejemanjem zakona so potrebne preiskave, vendar je meja med preiskavo in pregonom zelo tenka. Nesoglasja ne smemo zamenjati z nezvestobo. Ne pozabimo, da obtožba še ni dejstvo, obsodba pa temelji na dokazih in korektnem pravnem postopku. Ne smemo se pustiti ustrahovati. Strah nas bo gnal v
Petkovi protesti v soboto
Petkovi protestniki so se ta konec tedna, za spremembo, zbrali v soboto. Datum seveda ni bil naključen, saj je ravno na soboto minila prva obletnica trenutne Vlade, ki je nastopila, kot pravijo protestniki, ravno na petek 13. pred enim letom.
Ob priložnosti so na Lonko postavili poštni nabiralnik, v katerem so zbirali mnenja o delu Vlade v tem enem letu, te zapise pa, pravijo, bodo te dni poslali v državni zbor.
Nato so se individualno sprehodili in kolesarili po mestu, vseeno pa so se na skrivaj zbrali in skupaj zapeli Mi se premikamo ter prebrali nekaj odlomkov Kosovelovih in Hesslovih del, ki so še kako aktualna.
MANDRAČ je tednik Izolanov
Naslov: Veliki trg 1,6310 Izola, TRR: 1010 0002 9046 354
tel. 040 211434
elektronski naslov: http://www.mandrac.si; email: urednistvo@mandrac.si Odgovorni urednik: Aljoša Mislej
Uredništvo: Aljoša Mislej, Drago Mislej, Davorin Marc, Primož Mislej (foto) tehnični urednik: Davorin Marc email: sektor.tehnika® mandrac.si Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 1,50 EUR. / Četrtletna naročnina: 18 EURO. Založnik: GRAFFIT LINE d.o.o., Izola; tel.tel. 040 211434 / Prelom: Graffit Line Vpis v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS, pod zaporedno številko 522.
Stanje epidemije je takšno kot je bilo
Epidemija covida se je te dni prevalila v svoje drugo leto, in če smo mislili, da so lanske številke v resnici kar nizke, smo imeli morda tudi prav, vsaj v primerjavi z letošnjimi. Te še vedno vztrajajo, strašijo pa že s tretjim valom.
Vprašanje tedna
Kdaj bo prišel tudi Šared na vrsto za deratizacijo kanalizacijskega omrežja?
Zaskrbljeni krajani

Primeriavy3^etih Presežek glede na zadnjih 5 let Presežek glede na zadnjih 5 let po starostnih skupinah

Presežne smrti. Število smrti v Sloveniji zadnjih pet let, po tednih. Zgornja črta je leto 2021, ostale svetlejše pa prete- 200 kla leta. Kot je videti, drugi val epidemije, ki se je začel jeseni, zares izstopa. Podatki so ostali pri januarju 2021.
Teden 5	Teden 10 Teden 15 Teden 20 Teden 25 Teden 30 Teden 35 Teden 40 Teden 45 Teden 50
V	torek je bilo opravljenih 5.989 PCR testov, od katerih je bilo 1.112 pozitivnih, kar znaša 18,6%. Gre za visoko število, zaradi katerega se je tudi 7 dnevna incidenca v državi dvignila na 742.
Kljub temu je število aktivnih primerov nekoliko v upadu, saj je teh, po podatkih covid štedilnika, trenutno 10.309. Število hospitaliziranih je prav tako nekoliko v upadu in jih je trenutno 444, intenzivno terapijo pa potrebuje 83 ljudi. Umrlo je 7 ljudi.
Slovenija se tako še vedno oklepa oranžne faze, kar traja že dlje kot	V Izoli gre nekoliko na bolje
en mesec, a resnici na ljubo, je	V torek je bilo med najbolj izsto-
obarvanje regij zelo odvisno od	pajočimi občinami v državi tudi
načina branja podatkov. Tako je	Izola z 12 novimi primeri, a je
po oceni Vlade Obalno-kraška re-	bilo zato prejšnjih nekaj dni sko-
gija še vedno obarvana v rdeče,	raj povsem mirnih. Skupno ima-
Jogovzhodna in Posavska regija	mo trenutno v našem kraju 92 posta rumeni, ostale regije pa osta-	trjenih okužb, tedenska prirast
jajo oranžne. Po drugi strani pa	pa je še vedno v „minusu“, torej v
dobimo na covid sledilniku dru-	upadu. Podobno v upadu je sta-
gačno sliko, saj je naša regija še	nje tudi v Kopru in Piranu. Slabše
vedno oranžna, medtem ko je pri-	je na Krasu, posebej v Sežani,
šlo do visoke rasti primerov na	tako da ni pričakovati, da se bo
Koroškem in Zasavskem, kjer so	Vlada odločila, da regijo ponovno
se ponovno obarvali v rdeče. V	odpre, a kot se je že velikokrat
vsakem primeru večjih spre-	doslej pokazalo, naša pričakova-
memb po včerajšnji seji Vlade ni	nja niso vedno skladna z odloči-
pričakovati.	tvami na vrhu.
Zahvala Doma upokojencev Izola
V	Domu upokojencev Izola, smo bili v preteklem času deležni velikih pozornosti in pomoči dobrih ljudi. Tako se je tudi tokrat pojavila še ena humanitarna organizacija, »Sekuloska«, ki nam je podarila slušalke za glasbo za naše stanovalce.
Ta humanitarna organizacija je bila ustanovljena za pomoč pri hudi bolezni dr. Suzane Sekuloske. Na žalost je bolezen neusmiljeno napredovala in je gospa zaradi težke bolezni umrla. Tako so se v humanitarnem društvu prvotno odločili, da bodo pomagali otrokom. Ob pojavi novega koronavirusa pa so se odločili, da najprej pomagajo najbolj ranljivi populaciji v zgodbi virusa in sicer starejšim. Najlepša hvala humanitarnemu društvu Sekuloska, vašo donacijo bomo z veseljem uporabili za kvalitetnejše delo z našimi stanovalci.
Kolektiv Doma
Kaj je novega na Rdečem križu?
Rdeči križ Izola je te dni začel z delitvijo prehrambenih paketov na „novi“, začasni lokaciji, nekdanjem skladišču Skata pri Upravni enoti. Ker so v središču mesta prostorsko omejeni, so za pomoč prosili Milana Čačiča, kateremu se iskreno zahvaljujejo, ko jim je zagotovil začasne prostore. Te bodo uporabljali, predvidoma, naslednja dva meseca.
Kar pa ne pomeni, da so na stare prostore pozabili. Vsak petek imajo namreč delavnice za učenje slovenščine, ki jih na novo vodi prostovoljka Karmen Potokar. Kot so nam povedali, poteka učenje v sproščenem in odličnem vzdušju, tako da se že dogovarjajo, da bi organizirali še eno skupino. Če koga zanima se lahko prijavi na telefonsko število 051 683 125 - Branka.
Istrske občine so proti razsoljevanju morja
Do konca februarja je bil v javni obravnavi osnutek Pomorskega prostorskega plana Slovenije, ki ureja dejavnosti v zvezi z morjem in morsko obalo. Med možnimi posegi v morje je zapisana tudi možnost gradnje otoka pred Izolo, ki pa mu nasprotujejo okoljevarstveniki, ne najdemo pa ga v Občinskem prostorskem načrtu, kije tik pred sprejetjem.
Jadranka - Ruda
Med dopustnimi posegi občina predlaga ureditev nove grajene obale za kopanje s pomoli za kopalce, plavajoče ploščadi in pomoli za kopanje ter ureditev dostopov v mnrio
Par dni pred iztekom javne obravnave so iz izolske Občine Ministrstvu za okolje in prostor poslali pripombe na osnutek Pomorskega prostorskega plana Slovenije v katerem so predstavili nekaj splošnih pripomb na tiste dele plana, ki imajo ali bodo imeli posebej velik vpliv na prostor štirih obmorskih občin, v drugem delu pa so posebej dodali še pripombe v zvezi z urejanjem obale v občini Izola.
Poplavljanje in pomoli
V splošnem delu velja posebej omeniti pripombe v zvezi s poplavljanjem morja, ki je posledica klimatskih sprememb. Vse štiri občine od Ministrstva pričakujejo, da zagotovi zadostna finančna sredstva za naročilo in izdelavo študij o preprečevanju poplavljanja. Ne gre samo za vpliv na kulturno dediščino, temveč tudi za obsežne posege v naravo in v obstoječo komunalno, cestno in drugo infrastrukturo, ki jo bo potrebno predelati ali premestiti. Občine predlagajo možnost izvedbe in gradnje nujnih protipoplavnih ukrepov tudi še pred izdelavo študije , saj so poplave vse bolj pogoste in obsežne.
Od Ministrstva tudi pričakujejo, da bo ažuriralo uradno razmejitev med kopnim in morjem na kar občine že leta opozarjajo. Hkrati predlagajo, da se dopolni definicija priobalnega pasu v morju, ki naj »sega 150 metrov od meje obale proti morju. Tako kot so občine na kopnem pristojne določiti priobalni pas, naj bodo pristojne tudi za posege v morju, ko gre za urbaniziran del obale.
Osnutek plana med drugim določa, da ploščad za kopanje obsega do 100 m2 površine, pomol za kopanje pa do 50 m dolžine in do 100 m2 površine. Občine predlagajo, da se omenjene omejitve črtajo, ker jih ne definira noben predpis. Predlagajo tudi točnejšo definicijo pojma »infrastruktura za kopanje«. To naj bi bili servisni in spremljevalni objekti namenjeni kopalcem in kopališču,, občine pa sprašujejo ah mednje sodi tudi gostinska ponudba.
Občine sicer predlagajo, da naravni deli obale in morja ostanejo v državni pristojnosti.
Brez desalinizacije
Občine tudi predlagajo, da se v okoljskem poročilu zapiše, da slovenska Istra nima dovolj vode in se izpusti dikcija “občasno”. Eksplicitno pa je treba v dokumentu prepovedati desalinizacijo zaradi nezmožnosti redčenja slanice v slovenskem morju, kot je tudi že sklenila koordinacija županov.
Varovana območja
Občine predlagajo naj se ločitveni prostor izhodnega plovnega koridorja iz koprskega pristanišča v jugovzhodni smeri poveča do meje Krajinskega parka Debeli rtič pri Valdoltri in se tako izključi možnost plovbe ladij v neposredni bližini varovanih območij.
Direktive evropske komisije o morski strategiji nas zavezujejo, da trajno zavarujemo 10% morja. Trenutno zavarovana morska območja v Sloveniji obsegajo le 3% slovenskega morja. Zavod za varstvo narave je že pripravil ustrezne strokovne podlage za zavarovanje dodatnih delov morja in predlagajo, da se ta območja eksplicitno zapišejo tudi v Pomorski prostorski plan. Predlagajo širitev zavarovanih območij na morju, in sicer na območju morja na meji s Hrvaško, na območju izliva reke Dragonje, na območju med Rtom Madona do Fiese in razširitev krajinskega parka Strunjan na območje podvodnega grebena pri Ronku.
Promenade in privezi
Občine sprašujejo ali prepoved urejanja obalne promenade pod klifi vključuje tudi ureditve na obalni cesti, ki so prav tako pod klifi ah to velja le za naravno obalo. To bi namreč pomenilo prepoved urejanja območja obalne ceste.
Glede privezov v komercialnih marinah občine ugotavljajo, da kapacitet ni veliko, možnosti pa še manj. Treba je narediti celovito presojo števila priveznih mest in s tem dokončno postaviti zgornjo mejo, ki jih slovensko morje še prenese, neglede na občinske meje.
Kaj pa škveri?
Občine predlagajo, da se razvijajo obstoječe zakonite lokacije manjših servisnih ladjedelnic za vzdrževanje čolnov in manjših potniških plovil in ribiških čolnov z ustrezno infrastrukturo in prometno dostopnostjo. Preprečiti je treba izvajanje dejavnosti na lokacijah brez pravnega režima.
Predlagajo tudi prepoved sidranja ladij, ki priplujejo v koprsko luko v 300 metrskem priobalnem pasu v morju. Poleg tega predlagajo, da se vnese območje med Piranom in Fieso kot zaščiteno območje v poglavje o ohranjanju narave.
Kaj bo z 8.5 km
Seveda prej opisane pripombe vseh štirih občin veljajo tudi za izolsko, vendar pa je vsaka občina pripravila tudi lastne pripombe na osnutek tega dokumenta. Pripombe izolske občine so razdeljene na posamezne pasove naše morske obale, od meje s piransko do meje s koprsko občino.
PodBelvedere - San Simon
V zvezi z grajeno obalo na tem območju na občini predlagajo, da se »točkovno pritrjene ploščadi in pomoli za kopanje« nadomestijo s splošnimi pojmi »ploščadi in pomoli za kopanje«. Med dopustne prostorske posege pa naj bi dodali še ureditev dostopov v morje za kopalce.
Ministrstvo tudi sprašujejo ah je na kopnem dopustno vzdrževanje obstoječih objektov (sanitarije, gostinski lokal) in umestitev spremljajočih objektov (info točka, recepcija - izposoja plovil, izobraževanje, trgovinica spominkov, skladišče za hrambo plovil) ter ureditev prostora za piknike z igrali, saj se to območje ne uvršča med naravne dele obale in je za priobalni pas na kopnem pristojna občina.
izolske obale?
San Simon - marina Izola
Občina bi na tem območju dodala ureditev obale za kopanje s pomoli za kopalce, razširitev obstoječega pomola, ploščadi in pomolov za kopanje ter ureditev dostopov v morje za kopalce.
Marina - glavni pomol
Občina v dopisu sprašuje Ministrstvo, kje je predvidena vzpostavitev pristana za lokalni pomorski potniški promet - na glavnem ali na severnem pomolu?
Predlagajo tudi možnost novih grajenih obal in ureditev nasutja v morje za potrebe ureditve promenade in kopališč.
Glavni pomol - Jadranka
Po mnenju Občine Izola je treba v dokumentu določiti, da se za pristajanje lokalnega in mednarodnega pomorskega potniškega prometa določita: severni (carinski) pomol in pomol pri nekdanji ladjedelnici. Dopustna naj bo tudi ureditev nove grajene obale za kopanje s pomoli za kopalce, ploščadi in pomoli za kopanje, ureditev dostopov v morje za kopalce, vzpostavitev naravne obale na območju med nekdanjo ladjedelnico in Jadranko ter podaljšanje in razširitev obstoječih pomolov. Tudi v tem primeru predlagajo, da se namesto »točkovno sidrane ploščadi in pomoli za kopanje« zamenja s splošnimi pojmi »ploščadi in pomoli za kopanje«.
Ruda - občinska meja [stara obalna cesta)
Prostorske posege, ki jih dopušča osnutek Pomorskega prostorskega plana je, po mnenju Občine Izola, treba razširiti na umestitev novih pešpoti in kolesarskih poti, vzpostavitev novih horizontalnih in vertikalnih povezav z uporabo brezo-gljičnega prometa, kar bi omogočalo povezavo vzdolž obale med Izolo in Koprom ter povezavo morja z zaledjem. Dodali so še urejanje obale in infrastrukture za kopanje, šport in rekreacijo, postavitev pomolov za kopanje in ploščadi v morju, postavitev obeležij in objektov za prezentacijo arheološke podvodne dediščine, naravne in kulturne dediščine ter lokalnih tradicij
Z morja v hrib?
Ministrstvu predlagajo, da se med dopustne prostorske posege na obalni cesti vključi možnost vpeljave in ureditve novih pešpoti, med drugim tudi od morja preko obalne promenade v klif: možnost ureditve razglednih točk na Slovenijo, Hrvaško, Italijo; opazovanje ptic, hike steze in odprte fitnes točke, učne točke in vzpodbujanje aktivnega učenja o biotski raznolikosti - primer grapa na meji z MOK, tudi v povezavi z bolnišnico Izola (aktivni oddihi za zdravstveno osebje). Za prezentacijo naravne in kulturne dediščine naj se, poleg postavitve obeležij, predvidijo tudi objekti, ki bi služili prezentacijam ter spremljajočemu servisnemu programu. Vključiti tudi možnost pre-zentacij na kopnem in na morju -npr. Rex muzejska točka (kopno) in potapljaška točka (morje).
Meja morje - kopno
Med skupnimi pobudami občin je tudi ta, naj resorno ministrstvo ažurira uradno razmejitev med kopnim in morjem na kar občine že leta opozarjajo.
Odlaganje mulja
Občine že leta opozarjajo tudi na odlaganje mulja in naplavin ob ustjih izlivov rek ah v pristaniščih. Ker gre za širši problem predlagajo, da se določi lokacija za to odlagališče.
v
Čigavi so kamenčki?
Kamenčki je že skoraj ledinsko ime za makadamsko parkirišče ob nekdanji gostinski, sedaj Srednji šoli Izola. Parkirišče je v javni rabi, očitno v lasti Občine Izola, saj ta na tem zemljišču omogoča parkiranje z dovolilnicami za domačine.
Pa je zgodovina tega neformalnega parkirišča, ki je postalo uradno, zelo zanimiva. Nasutje je namreč nastalo v času gradnje marine. Pred tem je bilo tam morje o čemer priča tudi pomol, ki je zdaj v zelo slabem stanju, včasih pa so tam pristajale ribiške ladje ah vsaj ribiški čolni z ulovom za podjetje Riba. Z gradnjo marine je bilo treba višek materiala nekam odstraniti in odstranili so ga na to območje, ki je bilo pred tem vodna površina, potem pa postalo kopno. Tako spretno je bilo izpeljano vse skupaj, da so investitorji v marino menda na to nasutje celo vpisali eno od svojih hipotek. Kdo je danes lastnik tega nasutja sami nismo uspeh ugotoviti, kljub vpogledu v Zemljiško knjigo, bomo pa izvedeli do naslednjega tedna, ur
Cl Piran pa kar z ovadbami
V zvezi z javno obravnavo in pisanjem pripomb na Pomorski prostorski plan Republike Slovenije, ki jih predstavljamo na teh straneh, je Luka Čibej, iz Civilne iniciative Piran, na Komisijo za preprečevanje korupcije in Ministrstvo za okolje in prostor naslovil prijavo suma kaznivega dejanja naklepne zlorabe, zavajanja javnosti in zamolčane informacije svetnikom in OS o poteku javne obravnave PPP. Svetniki in občinski svet v celoti o PPP niso bili informirani in niso nič vedeli.
Dejstvo je, da so dne 22.02.21 svetniki na lastno pobudo sklicali izredno sejo Občinskega sveta na to temo, saj so jim bile namenoma zamolčane vse informacije o poteku razprave v zvezi s Pomorskim prostorskim planom, pri katerih je na Ministrstvu za okolje in prostor sodeloval župan in nekateri občinski uradniki Obseg priobalnega pasu na kopnem pri PPP ne določa država, temveč lokalna skupnost lokalne populacije -OBČANOV. Zato so za svetnike, OS in občane ter lokalno populacijo še kako pomembne informacije o vsebinah PPP in posledično o bodočem razvoju saj v kopnem delu priobalnega pasu deluje velik del lokalnega gospodarstva, kreirajo se delovna mesta in ustvarja se v tem kopnem priobalnega pasu BODOČNOST za lokalno populacijo. Svetnica Barbara Kožarje jasno opozorila na izredni seji 22.02.21, da upa da nas bodo v vezi z PPP v Ljubljani slišali. Tudi »Lokalna skupnosti uradnikov« v skladu s svojimi pristojnostmi v demokraciji, ne more ignorirati nadrejenega Občinskega sveta in svetnikov. Isti Lobi uradnikov in arhitektov kot vsa leta, je taktično molčal o PPP, da svetniki ne bi prišli do informacij o poteku nastajanja in javne obravnave. To je kršitev osnovnih človekovih pravic o dostopu do informacijah javnega značaja in je manipulacija s strani uradništva.	ur
Neprofitni blok bo postal javni blok
V novem stanovanjskem zakonu je neprofitno najemnino zamenjala stroškovna najemnina, neprofitna stanovanja pa so po novem javna stanovanja, Občina Izola, oziroma Stanovanjski sklad RS, za Hoferjem ne bo gradil neprofitnega bloka za Izolane, ampak javni blok za vse,.
Na Občini Izola sicer pravijo, da se s Sanovanjskim skladom Republike Slovenije dogovarjajo o tem, da bo našel pravno pot po kateri bi prednost pri najemu stanovanj imeli izolski občani oziroma predvsem mlade izolske družine. Vendar takšnega jasnega zagotovila ni, kljub temu, da je podžupan Vlado Marič član njihovega nadzornega sveta, ki pravzaprav vodi delo Sklada. Predvsem je treba ugotoviti, da se je vsebinska razprava o tem, kdo bo gradil, oziroma za koga bo zgrajen ta blok, združila s sprejemanjem prostorskega dokumenta, ki ta blok umešča na zelenico za že omenjeno trgovino. Na današnji seji Občinskega sveta pa bodo svetniki odločali prav o tem in če bi šlo zgolj za dopolnitev prostorskega dokumenta za to območje, ne bi bilo veliko pripomb. Namreč, tudi obstoječi prostorski dokument ima vrisan stanovanjski blok, s to spremembo pa se ga, zaradi napak pri izdaji soglasja za gradnjo trgovine in zaradi skrbi za stanovalce sosednjih blokov, le prostorsko nekoliko zamakne.
Kaj bodo sprejemali
V sklopu prostorske ureditve so na zelenici v Livadah predvideni naslednji posegi:
-	Gradnja večstanovanjskega objekta s cca 31 stanovanji,
-	Ureditev zunanjih površin,
-	Gradnja cestnega priključka in prometnih površin,
-	Gradnja komunalne javne infrastrukture za potrebe novega objekta
Kron**	Mr* nje •	Savenji Svet Kultve Soofl Plus •
31 stanovanj za mlade Izolane
n
* o ZN Urade Ud o«
Obravnavano območje meri okvirno 5206 m2, na njem pa je predvidena gradnja novega večstanovanjskega objekta etažnosti (K)+P+4 z okvirno 31 stanovanji ter parkovno ureditvijo in otroškim igriščem. Na severnem delu območja je predvideno parkirišče z okvirno 36 parkirnimi mesti, od tega so 3 za potrebe funkcionalno oviranih oseb. Ob odseku »Povezovalna Li-vade-Južna cesta« je še 6 parkirnih mest. Načrtovano je po eno (1) parkirno mesto na stanovanjsko enoto in 20% dodatnih za obiskovalce, ki pa morajo biti javno dostopna. Na ureditvenem območju je treba zagotoviti parkirna mesta za kolesa. Zunanja stojala za kolesa morajo biti smiselno razporejena po ureditvenem območju.
Problem je vsebina
Na predstavljeni predlog pravzaprav ni mogoče imeti posebnih pripomb, čeprav je seveda res, da bi bili okoliški stanovalci bolj veseli, če bi namesto bloka dobili park.
Seveda pa bi marsikateri njihov argument splahnel ob spoznanju, da bodo tam stanovanja lahko najeli mladi, ki v Izoli živijo ali delajo. Toda zagotovila za kaj takega na Občini Izola še nimajo..
Pravijo sicer, da če Sklad ne bo zagotovil prednostnega najema domačinov, mu ne bodo prodali zemljišča. Kdo bo ta junak, ki bo Sklad zavrnil potem, ko je že izdelal cel kup študij za ta blok, pa bomo videli že pred poletjem.
Po sledeh vesti
Če v katerega od brskalnikov vpišemo Izola/neprofitni blok/ Livade, dobimo kar nekaj člankov, ki govorijo o tem, da bo Občina Izola v Livadah gradila blok neprofitnih stanovanj. Radio Koper je poročal, da bo izolska občina z nakupom parcele od Družbe za upravljanje terjatev bank lastniško zaokrožila območje v Livadah, na katerem namerava graditi neprofitna stanovanja. Oktobra lani pa so Primorske novice v članku z naslovom 31 stanovanj za mlade Izolane zapisale: Še pred koncem septembra je izolska občina objavila izhodišča, s katerimi namerava spremeniti odlok o ZN Livade I, saj nameravajo zgraditi nov neprofitni blok z 31 stanovanji in jih oddati v najem mladim izolskim družinam.
Gasilci, karting in še kaj
Občinski svetniki bodo na današnji seji v drugem branju sprejemali tudi spremembe prostorskega akta za območje med Prešernovo cesto na severu ter Gaviolijem in Delmarjem na jugu, ki jo ureja ZN Kajuhova - Morer.
Na občini so namreč intenzivno iskali potencialne lokacije za gradnjo novega Izolskega gasilskega doma, ki bi ga v prvi vrsti uporabljali člani Prostovoljnega gasilskega društva Izola, gasilska zveza Izola ter pripadniki občinske civilne zaščite Izola. Po številnih preverjanjih so ocenili, da je najprimernejša lokacija za gradnjo novega gasilskega doma s pripadajočimi zunanjimi manipulativnimi površnimi, na zemljišču paralelnim z AMTK, ki je v lasti Občine Izola. Tam naj bi zgradili gasilski dom, maksimalne tlorisne velikosti 36,00 m x 16,50 m. Maksimalna dovoljena etažnost stavbe je K + P + 1. Ne glede na druge določbe tega odloka lahko dopustno maksimalno višino stavbe presegajo: dimnik, inštalacijske naprave, sončni zbiralnik ali sončne celice, dostop do strehe, ograja, objekt in naprava elektronske komunikacijske in strojne infrastrukture. Dovoljeno bo postaviti tudi nadstreške nad parkirnimi mesti, strojne naprave (npr. agregata), ter ograjo maksimalne višine 2m (ob parcelni meji).
Poleg odločitve o lokaciji gasilskega doma je občina lani prejela tudi pobudo podjetja Ansitra, kot lastnika parcel, na katerih sta skladno z veljavnim prostorskim aktom predvidena objekta Delmarja in Frigomarja. Na območju se nahaja že delno zgrajeni objekt (hladilnice), ki ga investitor namerava nadzidati.
Neglede na druge določbe tega odloka je dopustno gradbeni parceli Gaviolija združiti v enotno gradbeno parcelo, sam objekt Gaviolija pa preoblikovati in prestaviti tako, da se dva objekta funkcionalno ter vsebinsko povežeta. V objektu bodo uredili zanimivo proizvodno dejavnost in tako končno nekdanji diskoteki dali času primerno vsebino.
Lani smo živeli z dobrimi 28 milijoni
Danes se bo v večnamenski dvorani Medgeneracijskega centra Izola v Livadah, na 14, redni seji sestal izolski Občinski svet, Kljub obsežnemu dnevnemu redu se zdi najzanimivejše odločanje o dopolnitvi Zazidalnega načrta Livade I, odločali pa bodo tudi o imenovanju v,d, direktorice javnega zavoda Center za kulturo, šport in prireditve Izola
Kašler
1 Pivi obrambni nawp ? Glavni vhod ne Kaste*
3	Oup obrambni nasip
4	Vhod v akropolo
5	Kažrta
6	Kanaste strukture na vrhu Kasteteja
7	Zahodni vhod na Kaša*
Seja se bo začela z informacijo o aktivnostih Zasebnega zavoda In-noRenevv CoE, pri katerem Občina Izola sicer ni med ustanovitelji, a njihovo delovanje vseskozi podpira.
Letna poročila in načrti
V nadaljevanju bodo občinski svetniki poslušali letna poročila Centra za kulturo, šport in prireditve, Mestne knjižnice Izola in Javnega zavoda za spodbujanje podjetništva in razvojne projekte Občine Izola za leto 2020. Pregledali bodo tudi njihove finančne načrte in programe dela za letošnje leto. Zgolj za primerjavo: Center za kulturo, šport in prireditve bo v tem letu posloval s 740 tisočaki za kulturo in 752 tisočaki za področje športa. Mestna knjižnica bo imela 567 tisočakov prihodkov, od tega bo dobrih 475 tisočakov prispevala Občina Izola. Javni zavod za spodbujanje podjetništva nima posebej pripravljenega finančnega načrta za letošnje leto, ampak je vključen v program dela, je pa zavod imel lani za dobrih 254 tisočakov prihodkov in prav toliko odhodkov.
Koprski muzej bo upravljal Kastelir
Občinski svet Občine Izola na svoji 10. redni seji dne 18.6. 2020 obravnaval in sprejel sklep o upravljavskem načrtu za naselbino Kaštelir pri Kortah za obdobje petih let, zdaj pa je treba določiti še upravljavca naselbine. Po preverbi različnih možnosti upravljanja je bil v upravljavskem načrtu za upravljavca predlagan Pokrajinski muzej Koper. Ta bo deloval skupaj s strokovnim odborom.
Pokrajinski muzej bo imel tam 1 člana s področja arheologije, enega s področja gospodarskih dejavnosti in enega s področja marketinga. V Strokovnem odboru pa bodo: predstavnik ZVKDS - OE Piran, en predstavnik Univerze v Mariboru-etno-botanika , predstavnik Krajevne skupnosti Korte, predstavnik kulturno/turističnih društev in predstavnik lastnikov zasebnih zemljišč, najemnikov zemljišč.
V	nadaljevanju bodo svetniki sprejemali dopolnitve Odloka o zazidalnem načrtu Kajuhova -Hudournik Morer in dopolnitve zazidalnega načrta »Livade I«.
V	nadaljevanju bodo v prvem branju obravnavali Odlok o podlagah za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo za območje Občine Izola, ter Predlog sklepa o določitvi vrednosti zemljišč v občini Izola za potrebe Občine Izola.
Zaključni račun in rebalans
Občinski svetniki bodo potrjevali tudi zaključni račun občinskega proračuna za lansko leto. Lani smo dosegli za 20.402.967 Eur prihodkov in 20.192.016 odhodkov iz občinskega proračuna, kar potrjuje, da so upravljale! javnih sredstev dobro poslovali, seveda pa bodo svetniki pogledali tudi to, kaj je bilo ob takšnem ugodnem zaključnem računu tudi realiziranega.
Odločali bodo tudi o rebalansu proračuna za letošnje leto. Občina Izola in Javni zavod za podjetništvo Izola sta oddala prijavo na javni poziv Ministrstva za kulturo in ob uspešni prijavi na javni poziv bi lahko pridobili nepovratna sredstva, kot je razvidno iz zgornje tabele.
V	dvorani Zadružnega doma Korte je namreč predvidena odstranitev obstoječega odra in namestitev praktikablov, ki jih je možno višinsko nastavljati. Minimalna teža prireditvenih odrov omogoča hitro in enostavno sestavljanje. Višina predvidenih sredstev na postavki načrta razvojnih programov ostaja enaka in sicer 86.000,00 EUR.
Znotraj projekta se spremeni struktura financiranja tako, da se razdeli financiranja med Občino Izola in Ministrstvo za Kulturo, ki bo prispevalo nekaj več kot polovico denarja.
Poleg klasičnih prodaj nepremičnega premoženja bodo svetniki na seji glasovali še o razrešitvi člana in imenovanje nadomestnega člana v Odbor za družbene dejavnosti (Nataša Ružnič / Lucio Gobbo), o razrešitvi člana in imenovanju nadomestnega člana v Komisijo za kmetijstvo in ribištvo (Klodič Mirjana / Martina Veršnik), o imenovanju nadomestnega člana v Odbor za gospodarske javne službe in promet (Alojz Kajina), o razrešitvi člana in imenovanju nadomestnega člana v Nadzorni odbor Občine Izola (Vesna Tavčar / Mirjana Klodič) in o imenovanju vršilke dolžnosti poslovno-programskega direktorja javnega zavoda Center za kulturo, šport in prireditve Izola (Zvonka Radoj evič).	ur
Deratizacija še do petka
Komunala Izola, d. o. o. bo v sodelovanju z Nacionalnim laboratorijem za zdravje, okolje in hrano (NLZOH), Enota Koper, od srede, 17. 3. 2021, do petka, 19. 3.2021, izvaja deratizacijo javnega kanalizacijskega omrežja v občini Izola.
Deratizacija bo izvedena z obešanjem parafinskih vab v notranjost kanalizacijskih jaškov. Na ta način učinkovito vplivamo na zmanjšanje populacije glodavcev (podgane, miši itd.), ki se zadržujejo v kanalizacijskih omrežjih in okolici naših domov oz. tam, kjer imajo na razpolago zadostno količino živil in odpadkov (tudi ostankov hrane). Poleg tega, da povzročajo materialno škodo, so glodavci lahko prenašalci nalezljivih bolezni, zato so ukrepi za zmanjševanje njihovega števila izredno pomembni.
Občanom priporočamo, da poskrbijo tudi za deratizacijo v internih kanalizacijskih omrežjih in okolici stanovanjskih objektov, predvsem pa, da ne izplakujejo v kanalizacijske odtoke in straniščno školjko hrane ter odpadnega jedilnega olja, temveč jih odlagajo v za to namenjene zabojnike oz. zbiralnike.
Prejeli smo
Kar je res. je res o Mandraču
Približno 15 let sem že redni naročnik časopisa, našega Mandrača. Pravijo, da je prav in da se spodobi, da človek pove sovje mnenje o stvareh in ravno to bi rad napisal. Iskreno povedano, brez kolumne -zapisa na prvi strani, (podpisanega Aljoša) in brez kolumne - zapisa gospoda Zorana Odiča, po vsej verjetnosti ne bi bil več naročnik Mandrača. A ti dve kolumni sta tako dobri, da komaj čakam četrtek, ko mi Mandrač prinesejo na dom.
Nisem človek, ki rad bere, a ti zapisi so tako dobri, odlični, kratki in jasni, da so zame obvezno branje.
Ob tej priložnosti se zahvaljujem in čestitam obema avtorjema. Posebna pohvala za zadnji dve kolumni “Če pišem sem, če delim pa nisem” - Aljoša in “Kozmetika cinične država” - gospod Odič
Vaš zvesti naročnik (podpis FOS)
KAPUČINO
Izolanke kot sedme v končnico
TigoABc	ŽBum
Fort of Koper
hiša p
Rokomet
Serija tekem rokometašic
Mlinotest: Trgo ABC Izola 30:25 (16:11)
Trgo ABC Izola: St raj nar, Cepič, Hodžič 8, Treven 3, Krese 3, Mu-janovič 3, Čokelc 3, Vujmilovič 2, Peharc 1, Berzelak 1, Nadarevič 1, Trener: Borut Hren. Sedemmetrovke - Mlinotest 5:5, Trgo ABC Izola 3:2; izključitve -Mlinotest 6 minut, Trgo ABC Izola 10 minut.
V dvoboju med trenutno vodilno ekipo ter Izolo je po pričakovanju okusila zmago favorizirana domača ekipa. S hitrostjo in iznajdljivostjo sta se v 5. minuti izkazali Izolanki Sara Hodžič in Martina Vujmilovič, ki sta poskrbeli za prvo in hkrati zadnje izenačenje na tekmi (2:2). Vendar so domačinke tudi z obrambami vratarke Aleksandre Petruhine hitro poskrbele za zanesljivo prednost. Izolanke so se z agresivnim nastopom trudile ostati v igri, a jim je manjkalo znanja, višine in teže. V nadaljevanju so Izolanke so nekaj časa z agresivno obrambo sicer postopno nižale zaostanek, a bliže kot na 25:21 niso prišle.
Ptuj : Trgo ABC Izola 25:30 (14:16)
Trgo ABC Izola: Strajnar, Cepič, Hodžič 5, Madžarevič, Krese 5, Mujanovič 7, Čokelc , Vujmilovič 1, Peharc 3, Berzelak 1, Nadarevič 3, Lukič. Trener: Borut Hren. Rokometašice Izole so v torek na prestavljenem srečanju v Ptuju premagale tamkajšnjo istoimensko ekipo. Ta se je sprva upirala, vendar le v prvem polčasu. V drugem so namreč Izolanke po vrnitvi iz slačilnice prestavile v višjo prestavo in si zagotovile zanesljivo zmago. To je bila prva prestavljena tekma z omenjeno štajersko ekipo, druga bo v torek (23. 3.) v Izoli. Dekleta čaka v tem mesecu še eno odpovedano srečanje in sicer 28. marca doma z Velenjem.
Izola se je prebila na sedmo mesto, kar bo tudi njena izhodiščna točka pred končnico. Tudi v primeru pričakovanega uspeha na omenjenih dveh tekmah rednega dela, ki bi navrgle 4 točke, Izola višje ne more.
Šesto uvrščeno Zagorje ima namreč kar deset točk več. Rokometašice čaka zatem še končnica.
Fantje v petek na Dolenjsko
Po prvenstvenem premoru rokometaši nadaljujejo z rednimi krogi. Naše fante čaka jutri težek nasprotnik. Trenutno tretje Trebnje bo zaigralo maksimalno, da na domačem parketu ne izpusti možnosti za nov paket točk, s katerimi bi znižal zaostanek za Velenjem. Slednje je v torek v gosteh izgubilo z Ormožem, ki prihaja v naslednje krogu v Izolo.
Namizni tenis
Končno se je pričela ligaška tekmovalna sezona v namiznem tenisu za člane in članice. Obe izolski ekipi sta gostovali v Ljubljani pri ekipi Kajuh Slovan.
Člani
Kajuh Slovan : Arrigoni 5 :4
V soboto so naši igralci igrali tekmo prvega kroga na Kodeljevem. Za borbeno igro velja pohvaliti prav vse igralce. Dvoboj je bil izenačen ves čas do rezultata 4:4. V odločilni deveti tekmi pa je bil Mihael Kocjančič, ki je pred dvema letoma zaradi šolanja iz Arro-ginija prestopil ravno v Kajuh, boljši od Uroša Žavbija. Vse tri dvoboje je prepričljivo zmagal odlično razpoloženi Erik Paulin, enega pa povratnik v ekipi Simon Frank, ki je pokazal, da še zdaleč ni pozabil igrati. V ekipi je žal manjkal Matija Novel, ki bi zagotovo lahko spremenil potek dvoboja v našo korist.
Članice
Kajuh Slovan : Arrigoni 5 : 3
Tudi članice so igrale na Kodeljevem proti ekipi Kajuha, ki so jo lani premagale v finalu državnega prvenstva. Toda tokrat je Arrigoni nastopil v drugačni postavi. Poznala se je odsotnost Lee Paulin, ki prvo ligo igra letos v Avstriji, čeprav posamezno in v dvojicah še vedno igra za naš klub, kjer tudi redno trenira. Naše igralke so bile bližje zmagi kot kaže rezultat. Kot vedno je tudi tokrat odlično odigrala Jana Ludvik, ki ji je pri rezultatu 3 :4 res malo zmanjkalo, da bi dvoboj izenačila na 4 : 4. Tako je Jana zmagala dve tekmi, eno pa je prispevala Manca Paljk, ki je pokazala, da se lahko razvije v zelo dobro igralko. Ugodno nas je z dobro igro presenetila tudi Kim Fink, ki je igrala iz tekme v tekmo boljše in res nam je žal, da nam je tako malo manjkalo, da bi prišlo do devete odločilne tekme. V ekipi bi morala biti še Katrina Sterchi, ki pa je v sredo zbolela in je bila pozitivna na COVID-19 tako, da še nekaj časa ne bomo mogli računat nanjo. Tudi igralke moramo pohvaliti za borbeno in dobro igro, kot klub pa se moramo pohvaliti, da smo vzgojili veliko dobrih prvoligaških igralk, ki so pripravljene pomagati ekipi ko je to najbolj potrebno, kar je nedvomno ena lepših značilnosti našega kluba.
Lea Paulin uspešno v Avstriji
V prvi ženski avstrijski bundesligi so bile na sporedu zadnje tekme rednega dela prvenstva. Za veliko presenečenje je poskrbel Ossia-
chersee Bodensdorf 1, ki je po dveh zmagah Aleksandre Vovk ter po eni Lee Paulin in Katarine Stražar s 4:2 premagala vodilni Linz AG Froschberg 1. Ossiacher-see Bodensdorf 1 je tekmovanje končal na petem mestu. Aleksandra Vovk in Katarina Stražar sta s Špelo Burgar za Os-siachersee Bodensdorf 1 igrali že v lanski sezoni, v letošnji pa jima je namesto nekdanje slovenske reprezentantke pridružila mlada Lea Paulin. Za mlado Izolanko, ki je tudi že potrkala na vrata članske izbrane vrste, je bila to prva sezona v tujini, pred njo je z ekipo Arrigoni osvojila štiri zaporedne naslove državnih prvakinj.
V	letošnji sezoni je bila avstrijska liga še močnejša kot lani, v njej igra nekaj odličnih kitajskih igralk (Jia Liu, Yuan Liu, Qian-gbing Li, Chen Lu Sofia, Fang Molei) ter seveda iz še številnih drugih držav, tudi iz Južne Amerike (Maria Paulina Vega, Can-dela Molero, Valentina Rios Sa-lazar, Ivana Malobabič, Marga-rita Baltushite, Anastasya Rad-zioanava...). V tako hudi konkurenci so se slovenske reprezentantke dobro znašle, v sedmem krogu, ki resda ni več odločal o uvrstitvi med najboljše štiri ekipe, ki se bodo v končnici borile za naslov državnih prvakinj, pa so premagale Linz AG Froschberg 1, letošnjim finalistom. Z dvema zmagama se je najbolj izkazala Vovkova, ki je s 3:1 premagala Margarito Baltusyte in Romy Jo-sefo Reiter. Slednjo je Paulinova premagala s 3:0, četrto zmago pa je proti Karoline Mischek dodala Stražarjeva, ki je slavila s 3:1.
V	osmem, zadnjem krogu rednega dela prvenstva je nato druga ekipa iz Linza, LZ Linz-Fro-schberg 1, Ossiachersee Bodensdorf 1 premagal s 4:2. Zmagi za ekipo iz Bodendsorfa sta dosegli Vovkova in Stražarjeva, ki sta bili boljši od Seline Leitner.
Kot rečeno je Ossiachersee Bodensdorf 1 redni del prvenstva z osmimi zmagami in porazi končal na petem mestu, tako da ne bo igral v končnici državnega prvenstva. Med posameznicami je imela najboljše razmerje zmag in porazov Stražarjeva, ki je bila deveta najboljša posameznica prvenstva z 21 zmagami in 11 porazi. Mesto za njo je bila Vovkova (18:10), na trinajstem mestu je bila Paulinova (16:15).
Jadranje
Tina in Veronika 15. na SP
V zadnji izmed 11 regat svetovnega prvenstva v razredu 470 v Vilamou-ri na Portugalskem sta Tina Mrak in Veronika Macarol pokazali tisto jadranje, ki ga poznamo. Vse od tretje stranice sta dihali za ovratnik vodilni posadki, Britankama Mills - Mcintyre, in na koncu končali na 2. mestu. Ta odličen rezultat pa žal ni bil dovolj, da bi se uvrstili med najboljših deset posadk v regati za medalje. Prvo regato zadnjega dne sta namreč zaključili 12., kar ju uvršča na skupno 15. mesto na tem svetovnem prvenstvu.
Sicer je tudi zadnji dan pred regato za medalje postregel z izjemno spremenljivim vetrom z obale in zelo težkimi razmerami, ki so zaznamovale prav vse dni doslej. Razred 470 je tudi izredno konkure-nečen in je v takšnih razmerah lahko vsaka, še tako dobra posadka, če je imela slab štart ali izbrala napačno stran regatnega polja, z lahkoto končala s slabim izidom.
Izjavi slovenske posadke olimpijskega dvoseda 470 po zaključenem svetovnem prvenstvu:
Krmarka Tina Mrak: "Danes je bil za naju na žalost zadnji dan tega svetovnega prvenstva. Žal se nama ni uspelo uvrstiti v jutrišnjo regato za medalje. Kljub vsemu sva v zadnji regati videli svetlo točko v celem tednu, tako da morava odslej delati na teh občutkih in se osredotočiti samo še na olimpijske igre na Japonskem. To prvenstvo nama že od prvega dne ni steklo. Gremo naprej in v Tokiu bova pokazali najboljše. ”
Flokistka Veronika Macarol: “Gotovo sva razočarani. To je bilo za naju zadnje svetovno prvenstvo v razredu 470. Želeli sva ga bolje zaključiti. Evropsko prvenstvo bo ponovno tukaj na istem prizorišču v maju, za naju bo popravni izpit. Ne obremenjujeva se, da bo ponovno tukaj. Dobri jadralci se morajo znajti v vseh pogojih in potrudili se bova, da takrat že od prvega dne čim bolje odjadrava. Potem pa se bova popolnoma osredotočili na olimpijske igre v Tokiu. V juniju naju čaka še svetovni pokal na Japonskem. Z mislimi sva že tam, a se bova maksimalno potrudili tudi na evropskem prvenstvu!”
Zadnja regata je z 2. mestom spodbuden rezultat za nadaljevanje priprav za vrhunec letošnje tekmovalne sezone, kar bodo olimpijske igre na Japonskem. Do takrat imata Tina Mrak in Veronika Macarol
1_5^___
pred seboj še dva velika izziva, evropsko prvenstvo med 30. aprilom in 7. majem, ki je bilo prav tako prestavljeno iz francoskega Hyere-sa v portugalsko Vilamouro, nato pa še junija regato v Enoshimi na prizorišču olimpijskih iger.
Varovanci Mitje Mikulina uspešni na pokalu Italije
Po letu dni prisilnega premora, se je mladincem v prehodnem jadralnem razredu 420 vendarle uspelo prebiti do prve resnejše regate. V italijanski Follonici sta se v spremstvu trenerja Mitje Mikulina prve etape italijanskega državnega prvenstva za razred 420 udeležili tudi dve slovenski posadki.
Po mesecih, ko so mladi treninge lahko prešteli na prste ene roke, jih je na pot prej kot ne pospremil občutek zadrege. Udeležba italijanskih posadk je bila namreč razmeroma visoka, prek 90. Na seznamu pa sta od tujih bili le naši dve slovenski posadki, dekliška Celestina Sabadin in Veronika Franič, ter mešana Martin Fras in Mia Škerlavaj. Toda vse kaže, da je želja po igri z valom in vetrom imela premoč!
Mladi so si ob prihodu v Follonico privoščili vsega en dan treninga in okušanja razmer, v petek opoldne pa so v liniji 96 posadk že resno zategnili jadra. V družbi nestabilnega vetra med 5 in 15 vozli ter meter visokega vala so do poznega popoldneva pod streho pospravili kar tri plove. Razlog za veselje v slovenskem taboru pa sta bili obe oznaki SLO v prvi tretjini uvrstitev. Dekleti Celestina in Veronika sta z uvrstitvami 3, 11,3 pristali na 5. mestu skupno in 2. med dekleti. Martin in Mia pa sta z 18,21. in 6. mestom dosegla skupno 25. mesto in 5. v kategoriji mešanih posadk.
Sobotni dan je prav tako postregel z nestabilnim vetrom, ki je organizatorju narekoval celo krajšanje polja. Po prvem plovu, sta Martin in Mija kljub vdoru vode zmagovito prečila ciljno linijo, Celestina in Veronika pa tretje. Manj sreče sta imeli obe posadki v drugem plovu, ko se zaradi slabših taktičnih odločitev nista uspeli prebiti v ospredje. S 3. in 21. mestom sta dekleti dan zaključili kot sedmouvrščeni v skupnem seštevku in 2. med dekleti. Martin in Mia pa sta s 1. in 31. mestom na lestvici zasedla skupno 24. mesto ter 4. v kategoriji mešanih posadk.
Žal je nedeljski coach meeting prinesel odločitev, da se regata zaradi premočnega vetra predčasno prekine. Z odbitkom ene najslabše uvrstitve so tako obveljali sobotni rezultati.
PREJELI SMO
Pritoževanje ni dovolj
Nekajkrat sem zasledil pisanje o predvideni gradnji bloka za Hofer-jem in o protestih bodočih sosedov te gradnje. Popolnoma se strinjam z njihovimi protesti. Gradnja je res zastavljena tako, da bo v okolici znatno poslabšala bivalni standard, pa tudi bivalni standard eventualnih bodočih stanovalcev bi bil enako slab. Tudi to, da naj bi gradnja bila namenjena mladim družinam (kar je seveda samo pesek v oči) ne spremeni dejstva, da je načrtovana na skrajno neprimernem kraju.
Vi, ki protestirate, vaši protesti na sestankih in nekaj zapisov o teh protestih, ne pomagajo. Tipično za birokrate, ki si domišljajo, da vedo bolje kaj si ljudje želijo, kot oni sami in vaše proteste ignorirajo v stilu: psi lajajo, karavana gre naprej.
Imam občutek, da se stvari lotevate na napačen način. Vaši protesti so do sedaj le šepetanje. Če želite z njimi uspeti, bi moralo biti rjovenje, ki bi prebudilo tudi Izolane, ki se jih težava ne dotika neposredno, lahko pa pripomorejo k njenem reševanju. Najprej bi morali ustanoviti civilno iniciativo. Ta bi hkrati morala delovati v več smereh:
a)	obveščati časopisje, ne le Mandrač, ampak tudi Primorske Novice, Dnevnik, Delo. Naprositi te časopise, da pošljejo svoje novinarje, da o tej temi kaj napišejo.
b)	poskušati pritegniti tudi nacionalno TV (E. Carl ?).
c)	In, kar je najbolj važno, takoj začeti postopke za sprožitev referenduma. Osebno mislim, da ne bo težko zbrati dovolj podpisov za izvedbo le tega. Nekoč smo tako eni samovoljni županji in njenim občinskim svetnikom že preprečili pozidavo punte. Če boste s tehtnimi razlogi prepričali soobčane, lahko tako ustavite načrte o tej gradnji. Če prav razumem, je gradnja lahko namenjena določeni skupini ljudi (npr. mlade družine iz občine Izola) le, če investitor ni stanovanjski sklad (država). Prisiliti Občino, da razmišlja o taki gradnji, ne pa da z njo pritegne ljudi, ki z Izolo nimajo nič skupnega in se tako tudi obnašajo.
d)	Čim prej poiskati odvetnika ali pravnika, da se izognete pravnim trikom, ki jih bodo z občinske strani zagotovo poskušali.
Brez tega bo občina (kot do sedaj) imela 'ko vas šljivi' odnos in rinila naprej.
Naslov znan urednitštvu
Kdaj bo prišla deratizacija v Šared?
Bralka nas je poklicala, saj jo zanima, kdaj lahko pričakujejo tudi v Šaredu deratizacijo kanalizacijskega omrežja, kot so jo napovedali za te dni v Izoli. Zanima jo namreč, kako globoko v 21. stoletje moramo priti, da bo tudi Šared, ki počasi že postaja mesto, dobil svojo kanalizacijo in kako sploh uspe Občina Izola prodajati nadstandardna zemljišča na izolskem podeželju, ne da bi ponudila ta osnovni dosežek civilizacije.
Zanima jo tudi, kako to, da Občina Izola ni poskušala pridobiti evropskih sredstev za ureditev kanalizacije v Šaredu in če jih je poskušala, kako to, da jih ni pridobila.
Slednje vprašanje, priznamo, zanima tudi nas v uredništvu, saj vemo, da imamo v Izoli zavod, ki se ukvarja pretežno s črpanjem Evropskih sredstev in da so še nedolgo nazaj po vsej državi hiteli s projekti o ureditvi kanalizacije ravno zato, da ulovijo še zadnja sredstva temu namenjena.
ur
JK Pirat
Tudi Roglič in Pogačar sta začenjala v Izoli
Slovenska kolesarska superjunaka danes pozna ves svet, ko pa sta nastopila na kolesarski dirki po izolskih in istrskih cestah, so zanju vedeli le strokovnjaki, Bila sta na začetku njune uspešne športne poti in Velika nagrada Slovenske Istre je kot narejena za mlade kolesarje,
To nedeljo, 21. marca, se bo ta prva dirka nove kolesarske sezone zgodil že sedmič. Organizator je Kolesarska zveza Slovenije, dirka pa spada v sklop tekmovanj mednarodne kolesarske zveze UCI in je registrirana pod kategorijo 1.2. Skupna dolžina dirke je 156,5 km, start pa bo na Cankarjevem nabrežju v nedeljo ob 13. uri.
7 let zgodovine
Začetki dirke segajo v leto 2014, ko je skupini entuziastov uspelo Kolesarsko zvezo prepričati v organizacijo takšne prve dirke na slovenskih tleh v tekmovalnem letu in hkrati kolesarsko povezati vse štiri istrske občine Izolo, Koper, Piran in Ankaran. Do leta 2016 je dirka nosila ime Velika nagrada Izole, potem ko so se prireditvi priključile še ostale občine pa je dirka je dobila novo ime: Velika nagrada Slovenske Istre.
Tudi Roglič in Pogačar
Slovenci smo dvakrat zmagali Veliko nagrado Slovenske Istre, verjetno pa se malokdo spomni, da sta v Izoli nastopila tudi oba slovenska vrhunska kolesarja, Primož Roglič in Tadej Pogačar.
Na premierni izvedbi dirke, leta 2014 je bil sicer najboljši Italijan Christian Delle Stelle, naslednje leto pa je šla zmaga v Avstrijo z Gregorjem Muhlbergerjem, ki je prav z zmago v Izoli začel svoj kolesarski vzpon. Kmalu po tej dirki se je namreč preselil k ekipi Bore v dresu katere blesti še danes. Prav na tej, drugi izvedbi dirke, je drugo mesto osvojil Primož Roglič, ki se je šele dve leti pred tem začel ukvarjati s kolesarstvom pri ekipi Adria Mobil.
V tretji izvedbi je Slovenija le dočakal krstno zmago, prinesel jo je Jure Golčer, ki je slavil v dresu Adrie Mobila. Leta 2017 so se zmage spet veselili Italijani, priboril jim jo je Filippo Fortin, ki je bil v zaključku hitrejši od Marka Kum-pa. Leta 2018 je na skrajšani dirki v močnem vetru in mrazu slavil srbski kolesar Dušan Rajovič, ki je bil član novomeške ekipe Adrie Mobil. Dirko so prireditelji zaradi močne burje skrajšali na 106,5 kilometrov, slovenskim kolesarjem pa se je kar nekaj časa nasmihala zmaga, saj sta v begu najdlje vztrajala Gregor Gazvoda (Adria Mobil) in že takrat obetavni Tadej Pogačar (Ljubljana Gusto Xaurum). Na dirki leta 2019 je že drugič zapored slavila Adria Mobil, oziroma njen član “dolenjska puščica”, Marko Kump.
Po letu pavze spet dirka
Lani so s Kolesarske zveze Slovenije v začetku marca sporočili, da zaradi situacije v zvezi s širjenjem novega koronavirusa dirko za Veliko nagrado Slovenske Istre 2020 odpovedali. Letos pa so se, po temeljitem premisleku, pri Kolesarski zvezi Slovenije odločili, da bodo dirko, seveda pod posebnimi pogoji, vendarle organizirali.
S’
r
...vr ^
u?m
Zaenkrat je že znano, da bo na dirki predvidoma nastopilo 29 ekip, med njimi tudi najboljše slovenske.
In kako bo z ogledom dirke? Glede na trenutne epidemiološke razmere bo štartno-ciljni prostor zaprt za gledalce, seveda pa bo mogoče dirko spremljati ob progi, vendar ob doslednem upoštevanju varnostne razdalje, mask itd. Prav gotovo bo tudi letos največ gledalcev izbralo vzpon na Barede oziroma Gažon, vzpon na Belvedere s Strunjana ali pa vožnjo skozi krožišče na Trgu republike.
Trasa dirke
Start prireditve bo na Cankarjevem drevoredu, kolesarji pa bodo zapeljali proti Ladjedelnici. Na krožišču bodo zavili desno na Prešernovo cesto ter na naslednjem krožišču levo na Kajuhovo ulico. Trasa poteka naprej po Kajuhovi, ki ji sledi vzpon na Barede oz. Gažon. Na “krožeri” pri Šmarjah bodo kolesarji zavili desno na glavno cesto za mejni prehod Dragonja, vendar bodo že pred prehodom zavili ravninsko na cesto, ki pelje do mejnega prehoda Sečovlje. Tam spet zavijejo na glavno državno cesto in po njej vozijo čez Valeto vse do vzpona na Belvedere, kjer zavijejo levo na spust iz Jagodja proti Izoli. Na krožišču Jagodje zavijejo levo ter takoj desno naprej po Moravi ulici, na Dantejevo in naprej na Drevored 1. maja ter na Cankarjev drevored do cilja.
■ 56
Pogačar z izolskim ozadjem
To traso bodo prevozili trikrat, sledil pa bo četrti, povezovalni krog, ki je enak prvim trem, le v Izoli je spremenjen zaključek, saj se v tem krogu obrne smer prihoda skozi cilj. V četrtem krogu bodo po spustu z Belvederja nadaljevali po Prešernovi cesti do krožišča za Korte, kjer bodo zapeljali desno in nato ravno do nadvoza čez avtocesto, nato pa takoj zavili levo na na vzporedno cesto Livade -Polje do glavne ceste proti bolnišnici Izola. Na križišču z glavno cesto bodo zapeljali levo, čez priključek Ruda - Polje, do krožišča pri Butan plinu, kjer bodo zavili desno na Cankarjev drevored do cilja. Nato sledijo še trije kratki krogi: Cankarjev drevored - Drevored 1. maja - Dantejeva - Morova - Prešernova - Kajuhova - nadvoz čez hitro cesto, nato spet levo na cesto Liva-de-Polje in tako spet do Cankarjevega drevoreda, kjer bo tudi cilj.
Za vse, ki boste morali v nedeljo nujno z avtomobilom iz Izole ali v Izolo povejmo, da bodo kolesarji za en daljši krog porabili približno 50 minut, to pomeni, da bodo v središču mesta spet okoli 13.50, 14.40, 15.30, 16.25 in nato 16.30, 16.45 in 16.55, ko naj bi se dirka zaključila. Predvsem bo treba pri prehajanju ceste in pri morebitni vožnji z avtomobilom upoštevati navodila redarjev, ki jih zagotovo ne boste mogli zgrešiti.
Usakesčiata ni več zaradi kosila
Ko sva midva organizirala še zadnji sejem starin sva v Izolo privabila okoli 400 razstavljavcev in prodajalcev. Kmalu bi nama popadali v morje, toliko jih je bilo, pravita Marija in Janez Janežič, ko se spominjata nekdanjega velikega sejma starin, ki sta mu dala ime Usake ščiat.
Marije in Janeza Janežiča Izola-nom zagotovo ni treba predstavljati. Pravzaprav se zdi, da sta Izolana, čeprav v resnici prihajata iz Kopra, vendar sta prostor pod soncem našla v našem mestu. Najprej z organizacijo sejmov starin, potem pa s številnimi razstavami. ki jih organizirata v glavnem v prostorih izolske mestne knjižnice.
Tudi zdaj je tam njuna razstava o 50-tih letih, toda povod za pogovor ni bila ta razstava, ki smo jo že predstavili tudi v Mandraču, ampak preprosto dejstvo, da sta se zdela najboljša sogovornika za pogovor o pomenu zbirateljstva in o ohranjanju kulturne dediščine vseh vrst nasploh.
Povod je bilo vprašanje enega od sosedov, kaj naj naredi z vso „ro-potijo", ki jo je njegov oče zbiral v svojem starem stanovanju oziroma, koga naj pokliče, da jo pride iskat, ker namerava stanovanje prodati. Seveda sem najprej pomislil na muze pa na arhiv, kaj je storil pa ne vem.
- Včasih je res večina stvari končala na smetišču, potem smo prišli zbiratelji in prehiteli komunalce, zdaj pa nam sledijo tudi inštitucije in tako prav malo vrednih stvari konča na smetiščih. Treba je vedeti da muzeji in podobne inštitucije spremljajo dogajanje na trgu starin, obiskujejo sejme in sploh pazijo, da jim kaj ne zbeži med prsti. Tudi jaz sodelujem v različnih društvih, naprimer v etnološkem in verjetno so mi zato na Ministrstvu za kulturo ponudili, da naredijo brezplačen popis vsega kar hraniva, vendar se nisem odločil, ker res ne bi rad, da mi kar tako mesec dni hodijo po stanovanju. Vsekakor pa je prav, da se naredi popis, saj se s tem ohranjajo pomembne zgodovinske stvari, kot je naprimer zbirka društva, ki hrani vse mogoče izdelke in dokumente Tomosa, s Stevom Vujičem na čelu. Imam prijatelja, ki ima 700 radioa-paratov, čeprav jih je začel zbirati za mano, in so takšni, ki imajo res veliko vrednost, vendar potrebuje prostor, da jih razstavi.
Gotovo bi si marsikdo prišel ogledati tako zbirko, a se morajo tega najprej zavedati na občini, ki ima veliko praznih prostorov v mestu. Jaz vem, kako se izgubijo stvari.
Koprski tlak končal v Izoli
Bil sem na takem delu, kjer smo kamnite plošče metali v morje. Cel koprski tlak so vozili v izolsko deponijo in razlagali, da so ga oštevilčili in ga bodo vozili nazaj. Pa ga seveda niso. Nekateri so ga odpeljali domov in imajo lepo tlakovane korte, na ceste pa so postavili flišne plošče in luči. Takrat sem za Radio Koper povedal, da bi takrat, ko so prišli do srednjeveškega tlaka morali dela ustaviti, ga obnoviti in potem bi to imelo čisto drugo vrednost.
-	Z menjavo generacij vendarle veliko stvari propade.
-	Če mladi vedo od kod prihajajo in čigavi so in jim to nekaj pomeni, potem imajo odnos tudi do stvari, ki so spremljale njihove starše in stare starše. Predvsem pa se je treba zavedati, da smo dobili novega motivatorja - denar. Ko mladi vidijo, da imajo te “starine” svojo vrednost, da so naprodaj na sejmih in da se dobijo kupci zanje, tudi sami začnejo drugače gledati na vse skupaj. Jaz sem optimist prav zaradi denarja. Ta bo poskrbel, da bo veliko manj vrednih “starin” končalo v smeteh.
-	Kam naj torej pokličejo tisti, ki bi radi oddali kakšno tako blago?
-	Če gre za baker in aluminij ni treba veliko klicat, ker bodo “mojstri” prišli še prehitro. Za druge stvari pa so najboljši sejmi.
Prav zaradi tega sva midva z Marijo naredila prvi sejem starin v Trstu. Tam v židovski četrti so bile same starinarnice in sva poznala ljudi, ki sva jim zaupala in sva predlagala naj naredijo velik sejem tam pri rimskem amfiteatru. Trajalo je dve leti da so dobili vse potrebne papirje na občini in ko so ga končno organizirali so naju poklicali naj prideva pogledat, če je postavljen tako kot sva si zamislila. Bilo je nekaj sto stojnic vse od vznožja arene pa do vrha hriba, do cerkve in o tem uspešnem sejmu so se razpisali vsi tržaški časopisi.
-	Potem sta prišla v Izolo
-	Najprej sem ponudil da naredim podoben sejem tudi v Kopru, pa takratni župan ni bil zato, zato sva prišla v Izolo, kjer ste naju z veseljem sprejeli. Najprej ste mi ponudili, da okrog novega leta postavim par stojnic s svojimi zbirkami in takrat je to ravno toliko uspelo, da so mi na vaši občini ponudili, da postavim velik sejem tudi v Izoli. V Kopru so me zavrnili, češ da smeti ne bodo razstavljali na Titovem trgu. Pečanova je sprejela mojo ponudbo in že prvič smo imeli okrog 90 razstavljalcev, ki so brezplačno dobili prostor, mize in kosilo. Treba je vedeti, da zbiratelji niso ljudje s smetišč ampak so to tudi zelo izobraženi ljudje, ki vedo kaj razstavljajo in zato se nam je zdelo prav, da jim ponudimo tudi tisto poceni kosilo v gostinski šoli. Tako smo imeli sejem, ki mu je Marija dala ime Usake ščiat (poslovenjeno Vsake ščiat).
Polnih šest let sva ga delal, potem pa sem začel poslušati pripombe, da prihajajo razstavljavci v Izolo samo zaradi kosila. Za šesto izvedbo ni bilo več kosila zato sva rekla, da se ne greva več. Pa so naju klicali z Občine naj vsaj še enkrat pokaževa tistim na Centru za kulturo kako se to dela in takrat sva za nalašč poklicala še dodatnih 400 razstavljavcev. Toliko jih je bilo, da jih nikoli več ne bo toliko. V šali smo rekli, da so nam skoraj v morje padali.
Zamujena priložnost?
-	Menda ste se dogovarjali za še en sejem.
-	Res je. Černelič in Kocjančič sta bila zraven, ko smo se dogovarjali, da pripeljemo v Izolo Graški sejem starin, ki je eden največjih in najbolj znanih. Tam smo se začeli dogovarjati s sodelujočimi. Treba je vedeti, da so to ljudje, ki skoraj živijo v kombijih in se selijo s sejma na sejem. Z več kot dvajsetimi sem se že dogovoril, načrt pa je bil, da bi ga naredili na parkirišču pri ladjedelnici. Zamišljeno je bilo, da oni obkrožijo prizorišče s svojimi kombiji in stojnicami, vmes pa postavimo naše. Mnogi so takrat spraševali, kje je ta Izola, ko pa sva jim povedala, da je par kilometrov od Kopra, le malo dlje od Trsta, da prihajajo na te sejme tudi ljudje iz notranjosti Slovenije in Istre, potem so ugotovili, da bi šlo.
-	Še hodita po sejmih?
-	Seveda, kakopak. V Kopru so mi tudi ponudili, da bi tam pripravil kaj takega ampak, danes je to drugače. Imeti moraš podjetje ali društvo da sploh lahko organiziraš in posluješ, midva pa ugotavljava, da tega res ne potrebujeva. Uživava v pripravljanju najinih razstav in v drobnih zadovoljstvih, ki jih daje ta resen “hobi."
Mef
POMLAD V IZOLI facebook.com/kulturnicenter.izola
Četrtek, 18. marec 2021, ob 20.00
potopisna oddaja: Libanon in Jordanija - Tina Škorjanc
Med študijem v Združenih arabskih emiratih je Tina Škorjanc počitniške dni pogosto izkoristila za raziskovanje bližnjih dežel. Med tistimi na Arabskem polotoku sta jo najbolj navdušila Libanon in Jordanija.
Petek, 19. marec 2021, ob 20.00 - Spletni videoogled
Stand up: Lucija Čirovič
Lucija Čirovič je igralka, stand-up kemičarka, dramska pedagoginja, lutkarica in ventrilokvistka. Slovenska javnost jo je spoznala v seriji TV Dober Dan, od tam naprej pa jo je pot vodila v različne druge TV projekte, kot so Znan obraz ima svoj glas. Na zdravje, MasterChef Slovenije.
Sobota, 20. marec 2021, ob 20.00
spletni koncert Madame Brumowski
Nedelja, 21. marec 2021, ob 17.00
Predstava za otroke: Šivilja ifl Škarjice
Nedelja, 21. marec 2021, ob 20.00
Nedeljske večernice ob osmih z Mefom
Gost: Gal Gjurin
Mestna knjižnica Izola
Razstava knjižnega gradiva 1600 obletnica ustanovitve Beneške
republike
Ob priložnosti 1600 obletnice nastanka beneške republike, 21. marca 421, in obletnici rojstva Giacoma Casanove, smo v Mestni knjižnici Izola pripravili razstavo strokovnih in leposlovnih knjig o Benetkah in Beneški republiki, ter o italijanskemu pustolovcu, pesniku, filozofu, diplomatu, znanstveniku, pisatelju in tajnemu agentu Serenissime, Giacomu Casanovi.
Casanova se je rodil v Benetkah 2. aprila 1725, njegovo delo Zgodba mojega življenja (Histoire de ma vie) pa velja za eno najpomembnejših zapuščin pri razumevanju življenja ljudi 18. stoletja. Knjige so na voljo za izposojo. Lepo vabljeni k ogledu od ponedeljka do petka od 10:00 do 18:00
Program CKŠP Izola na spletu:
Ta teden ne spreglejte na: Facebook/Ckšp Izola:
Facebook/Občina Izola:
Facebook/Studio-Parametrik
UUdLULVL'
:a\'	«ir
KONCERT » A# f MADAME BRUMOVVSKI
ap
Nedelja, 21. marec ob 17.00
■ •••., - '*?■ .
^ S*' . ^ r , '
k.	<	K- f
a	M, V- Jr '■
ŠIVIUA IN ŠKARJICE
Predstava iza otroke
... - .
Facebook/Ckšp Izola; Facebook/Občina Izola; Facebook/Studio-Parametrik
ittL- < I
- . . ;
■
2»- v ^	g
O S) H
IZOLA • 1SOLA	X,'v	V
REPUBLIKA SLOVENIJA
MINISTRSTVO ZA KULTURO
EUROPA CINEMAS
CltAlivt l u»o#t *«DIA lu» rmaamAmmt
razstava
Saba Skaberne, Darja Štefančič (Neskončnost) Fluid
25.02.-24.03.2021
Galerija ob morju Koper
potniški terminal Luke Koper
Pohlen, Lenassi, Apollonio, Cihlar, Lovko, Podgornik, Benčič
Sončna dvoranall!BKR
: Z.-

razstava
Fotografska skupina Andragoškega društva Morje Fotografski maraton v času karantene
19.3.-13.4.2021
ErGaierijaAlgll*Mti#i
razstava
Mojca Lenardič Prebujanje
11.3,- 7.4.2021
Galerija Plač	.. .. !...■	... .■
razstava
Davorin Marc FotogramJ
Galerija Salsaverde
razstava_youtube: Galerija Salsaverde
HudBrotherhood vol 1.
Fotografski maraton v karanteni
Območna izpostava Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti Izola v Sončni dvorani na ogled postavlja dela članov fotografske skupine Andragoškega društva Morje, ki deluje pod mentorstvom Remigia Grižo-niča.
Razstavljena dela so plod trideset dnevnega fotografskega izziva oziroma fotografskega maratona v času karantene. Z željo, da jih pandemija fotografsko ne ohromi, so v društvu tovrsten izziv prvič izvedli na daljavo. Naloge, ki so si jih zastavili so bile skrbno izbrane in so zajemale vse elemente fotografskega medija. Štirinajst sodelujočih članov fotografske skupine je dnevno pridobivalo osnovne smernice ter zastavljeno tematiko dneva. Kreativnost ter ostali elementi pa so bili prepuščeni njim samim. Vsekakor 27 razstavljenih del priča, da je naporen fotografski mesec obrodil nova znanja ter skupino kljub fizični oddaljenosti povezal v celoto. Kljub temu, da so člani izziv pozitivno sprejeli in si v prihodnje obetajo podobne fotografske naloge, pa se karantenska osama ne more primerjati z učinkovitostjo fotografski predavanj v živo ter s skupinskimi terenskimi fotografiranji.
Razstavljajo: Adrijana Mandalenič, Andrej Šumenjak, Barbara Casserm-man, Irena Čarman, Irena Lipovec Lorget, Jack Lorget, Krisztina Doltar, Lilijana Hrvatin, Oskar Jogan, Saša Sergej Merkandel, Tanja Mask in Tatjana Brankovič.
Razstava bo na ogled v Sončni dvorani v Izoli (Ulica Giordano Bruno 8) do 13.4.2021 od srede do sobote (10.00-12.00).
MOJCA LENARDIČ
PREBUJANJE/ IL RiSVEGLIO slike/ dipinti
Galerija Alga Izola 11. 3. - 7. 4. 2021
Murve niso prišle v Istro kar tako
Stara istrska hiša ima na dvorišču tudi staro lipo, ki poleti ustvarja prijeten hlad, hrani pa tudi celo vrsto zgodb in celo vraž, Marsikateri star Istran zaupno pove, da se včasih pogovarja z murvo na dvorišču. In zakaj ravno murva?.
Srečko Gombač v tokratni zgodovinski rubriki pripoveduje o murvah, ki so jih v Istri množično sadili v medvojnem času, ko so bili ti kraji pod Italijo, a tudi pred tem, ko je bila Istra del Avstro Ogrske..
Ceste in murve
Italijanska država, kamor je po prvi svetovni vojni spadala tudi Izola, je v okviru takrat popularnega državnega kapitalizma pogosto izvajala velike družbeno-koristne akcije. Za izvedbo teh je preko politične agitacije skušala motivirati široke sloje prebivalstva, kot bi šlo za vojaške bitke.
Znane so bile »bitka za žito«
(battaglia per il grano), »bitka za riž« (battaglia per il riso), močvirska bitka (battaglia della palude), demografska bitka in podobne. V drugi polovici dvajsetih let je potekala tudi »bitka za svilo« (battaglia della seta).
V okviru te akcije je država zapovedala, da je ob vseh cestah, pa tudi drugje, kjer je to možno, treba zasaditi drevesa murve, katere listi so bili hrana za sviloprejke, ki naj bi jih gojili v čim večjem obsegu, tudi po vseh šolah.
Občina Izola je leta 1927 državi odgovorila, ba bodo murve zasadili ob novi cesti , ki je pravkar v gradnji od Izole, mimo Šareda proti Kortam ter nadaljevanju do ceste v dolini Drnice.
Če so bila drevesa res posajena in v kakšnem številu, ni znano, je pa murva bila in ostala eno od bolj razširjenih dreves ob istrskih kmečkih hišah. Tradicija gojenja sviloprejk je sicer v Istri trajala že od 16. stoletja, še posebej pa je razvoj te dejavnosti zaživel v času kraljevanja Marije Terezije in njenega sina Jožefa II.
Na fotografijah je sodobna cesta, ki jo je italijanska država konec 20. let prejšnjega stoletja zgradila proti izolskemu slovenskemu podeželju.
Stara murva pod Kortami
Starejši domačin iz Kort nam je pred časom pripovedoval o eni naj starejših murv, ki stoji tik ob cesti, ki se spušča iz Kort proti dolini Drnice oziroma cesti Šmarje - Dragonja.
Skušali smo jo najti, a nismo bili uspešni. Če morda kateri od bralcev iz Kort ve zanjo, ga prosimo, da nam to sporoči ali pošlje fotografijo.
-7


Cesta za Malijo

... —
..	-*:v - • •• ■ -d?*
,A.:
-...
'■/ '

1'
Cesta za Korte
Zgradila je cesto, zato pa jim je odvzela pravico do javne rabe materinega jezika, je svoj zapis končal Srečko Gombač.
Ko svila še ni bila najlon
Bela murva je prišla v Evropo najverjetneje v 12. stoletju in sicer preko Sicilije. V beneški republiki se je svilogojstvo pričelo uveljavljati v 14. stoletju, v začetku 15. stoletja so zasajali prve murve na Južnem Tirolskem, v 16. stoletju so začeli zasajati murve v Furlaniji od koder se je svilogojstvo preneslo na Goriško od tam pa se je razširilo v notranjost nekdanje Avstro-Ogrske monarhije.
Prve državne spodbude za razvoj te panoge so prišle šele sredi 17. stoletja s strani Ferdinanda III., potem ko sta Italija in Francija v duhu merkanti-lizma s strogimi prepovedmi izvažanja surove svile poskušali preprečiti višanje cen. Šele sto let pozneje je Marija Terezija (in posledično tudi njen sin, Jožef II.) sprejela potrebne ukrepe za spodbujanje lastne proizvodnje tega luksuznega proizvoda. Da bi znižali denarne odlive v tujino so se z državnimi podporami od leta 1749 lotili razmnoževanja murv in drevo zasajali po vseh kronskih deželah, gojitelji sviloprejk pa so bili državno subvencionirani. Tako je bilo v letu 1752 v Dolnji Avstriji (kamor je sodila tudi Istra) zasajenih okoli 25.000 murv in sicer so jih kmetje dobili zastonj, z subvencijami pa se je vzpodbujalo drevesnice, ki so jih razmnoževale. Zastonj so se tudi razdeljevala jajčeca.
Eden od ukrepov je bil tudi prepoved izvoza svilenih zapredkov in surove svile, istočasno so prepovedali uvoz svilenega blaga in nogavic. Tako so hoteli zaščitit domače predelovalce svile, ker so večina surove svile predelala beneška podjetja, ki so svilene izdelke nazaj prodajala avstrijskim deželam. Sicer pa so hitro spoznali, da svilogojstvo bolj kot v velikih količinah reje sviloprejk smiselno le-te gojiti v manjših količinah kot dopolnilno dejavnost manjših kmetov, kjer so v času reje sviloprejk na pomoč priskočili tudi otroci in stari starši. V začetku 19. stoletja so jajčeca razdeljevali na šolah.
Glede na popis murvinih dreves iz leta 1929, naj bi jih bilo vsega skupaj več kot 65.000. Povojno stanje murvinih dreves je bilo zdesetkano, zato je prav gotovo pretirano poročilo, da je po drugi svetovni vojni v Slovenskem primorju ostalo 22810 dreves.
(Vir: murva.im.si)
Kriminalu e
Kriminalije
Depiliral se bo?
Obravnavali smo tatvino v trgovini, kjer je storilec vlomil skozi ključavnico v stekleno vitrino in ukradel dva artikla, to je dva depilatorja Philips, vredna 610 evrov. Policisti zbirajo obvestila in sledi kazenska ovadba na pristojno tožilstvo.
Zavajanje ali slaba špia
Prejeli smo anonimno obvestilo, da je na parkirišču pri hotelu, kjer je postavljen avtomat za kavo, približno 20 oseb (mladina). Ob prihodu na kraj so bile pri kavomatu tri osebe, ki so bile na primerni varnostni razdalji in so uporabljale zaščitne maske. Kršitev ni bila ugotovljena.
Manjabombe bi to rešil
Obveščeni smo bili, da je na območju Dobrave domačin pri čiščenju grmičevja med kamni kamnitega zidu našel ročno bombo starejše izdelave, iz druge svetovne vojne. Na kraj so prišli delavci državne enote za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi. Ugotovili so, da je lokacija najdbe bombe primerna za uničenje na kraju, zato so jo uničili.
Dvoboj s palico
V petek smo bili obveščeni o med sosedskem sporu zaradi postavitve žleba. Soseda naj bi imela v rokah večjo kovinsko palico. Na kraju smo udeleženca napotili na reševanje spora na sodišče ter ju opozorili na morebitno kršitev javnega reda.
Je kdo kaj videl?
Izolski policisti obravnavajo prometno nesrečo s pobegom, ki se je zgodila 9. 3. 2021, okoli 23.00 ure, na parkirišču. Do prometne nesreče je prišlo med neznanim osebnim avtomobilom in mopedom, poškodovano pa je bilo tudi parkirano vozilo prijavitelja. Morebitne očividce prometne nesreče prosijo, da se zglasijo na Policijski postaji v Izoli in jim pomagajo razjasniti okoliščine.
ALKOHOL:
0,56 mg/l, 0,36 mg/l
Kovid kazni
Policisti so v prejšnjem tednu opravljali poostren nadzor spoštovanja protikoronskih ukrepov in izdali 19 opozorilil ter 1 plačilni nalog.
V spomin
25 let mineva odkar nas je zapustila naša draga hčerka
Tiziana Dudine
Hvala vsem, ki obiskujete njen grob ter ji prinašate cvetje in sveče.
Za vedno boš v našem srcu in v vseh naših spominih.
Starši
Izola, marec 2021
Nepričakovano in prehitro nas je zapustil
Alojzij Ferš - Slavko
4.12.1943 - 14.3.2021
Bil je dober človek, ki je naše življenje naredil lepše in prijaznejše. Manjkal nam bo z vsem, kar nam je dal v teh lepih skupnih letih.
Od Slavka se bomo poslovili danes, v četrtek, 18. Marca ob 12.00 na izolskem pokopališču. Žara bo od 11. ure v izolski mrliški vežici. Žalujoči: sin Boris in žena Gracijela z družino
Izola, marec 2021
Ljubezensko finančne prevare
Na PP Sežana so v zadnjih mesecih prejeli kar tri prijave goljufije z istim načinom storitve. Gre za tako imenovano ljubezensko prevaro, ko neznanec z lažnivim prikazovanjem in prikrivanjem dejanskih okoliščin spravi v zmoto oškodovanko, ta pa mu lahkoverno nakaže denar.
V	prvem primeru je ženska nakazala 500 evrov, kolikor naj bi bila pristojbina za ladijsko pošiljko, preko katere naj bi ji internetni ljubezenski prijatelj poslal dragoceno pošiljko iz Jemna. Plačilo je bilo izvedeno na račun v Turčiji.
V	drugem primeru je oškodovanka nakazala skupaj 20.000 evrov
za zavarovanje pošiljke, ki naj bi ji jo poslal internetni ljubezenski prijatelj. Plačilo je bilo izvedeno na različne banke v Italiji.
V	tretjem primeru, ki ga obravnavajo policisti, pa je oškodovana ženska za prejem pošiljke nakazala skupaj 6.357 evrov, s katerimi naj bi plačevala različne prijavnine, kotizacije in podobno. Izvedla je tri plačila na različne bančne račune na Poljskem.
Storilci v tovrstnih goljufijah običajno oškodovance najdejo/kontakti-rajo na družbenih omrežjih (najpogosteje Facebook, Instagram) ter kasneje z njimi komunicirajo preko aplikacij kot so Messenger, Skype, Viber, Whatsup. Običajno komunicirajo pisno, lahko tudi pokličejo. Predstavijo se kot vojaki na mirovnih misijah, zdravniki, delavci na naftnih ploščadih, predvsem pa imajo dobro pripravljeno zgodbo (so osamljeni in premožni), pošiljajo fotografije in želijo vzpostaviti čim bolj intimen odnos. Tovrstno pisanje in kontaktiranje lahko traja več mesecev ali celo let, saj želijo od žrtve pridobiti zaupanje. V nekem trenutku pa začnejo prositi za denar z izgovorom, da bi prišli na obisk, da potrebujejo za urejanje poti, vize, razne druge dokumentacije ...
Goljufi od žrtev najraje zahtevajo plačevanje prek plačilnih sistemov Western Union ali MoneyGram, ki sta namenjena hitremu prenosu denarja. Včasih gre tudi za nakazila na bančne račune v tujini, ki pa praviloma pripadajo t. i. denarnim mulam. Te denar takoj po prejemu dvignejo in po drugi poti pošljejo naprej. Sled za denarjem se v vsakem primeru zelo hitro izgubi, prevarante je praviloma nemogoče izslediti.
V	Policiji so v letu 2020 obravnavali 37 tovrstnih kaznivih dejanj, s katerimi je bila povzročena škoda v višini približno 900.000 evrov, v letu 2021 pa so do 10. 3. 2021 obravnavali 13 tovrstnih kaznivih dejanj, s skupno škodo približno 15.000 evrov.
Če ste se prepoznali v zgornjem opisu, policija svetuje, da nemudoma in v celoti blokirate vso komunikacijo z goljufi. Blokirajte jih na Fa-cebooku, Skypu ..., ne odgovarjajte na njihove klice in elektronska sporočila. Skratka z njihovega stališča naj izgleda, kot da ne obstajate več. Če ste že nakazali denar, zadevo čimprej prijavite na najbližji policijski postaji.
MALI OGLASI
RAZNO
-	prodam škodo octavio, letnik 2004, prevoženih 164.000 km. tel.,št. 041 448 678
-	Prodam Chevrolet Aveo, letnik 2007, prevoženih 185.000 km, registracija do novembra 2021, nove gume, nov avtoradio. Tel: 040211434
-	Iščem kmetijsko parcelo v velikosti cca 300 - 400 m2 na območju Izole (Jagodje, pod Belvederjem, Polje, Livade nad avtocesto proti Šaredu in sicer v najem za daljše obdobje z možnostjo odkupa. Tel. 041 664 760
NAJAMEM
-	Najamem enosobno stanovanje cca 40 m2 v pritličju ali z dvigalom na Obali. Tel.: 031 710 857
PRODAM
-	Poceni prodam dobro ohranjen električni invalidski voziček. 040 431 916
PODARIM
-	Podarim pograd Apples 195x95 z žimnicama (praktično nerabljen) in stenski obešalnik 60x30x185. Te.: 041 749 637.
^vVLve^vvvrvv,,
(CiRILLGR1LL )
Lp
+386 (0) 41 858 473
Osebni
prevzem
tel/. 041858 473
Saj veste kje?
Med parkom in Lonko.
NASA IZOLA (skrivalnica)
Zadnjič smo zapisali, da prikazani motiv lahko najdemo na več krajih v starem mestnem jedru. Vendar jih ni veliko in je za odkritje potrebno pozorno oko. Motiv najdete v dveh mestnih ulicah, eno poimenovano po slovenskem pesniku, drugo po slovenskem slikarju in grafiku. Še bolj pa bo treba izostriti oko, da najdete tokratno skrivalnico. Tudi ta je svojevrsten še dobro ohranjen izkaz dogajanja v naši Izoli. Verjamemo, da bo podlaga napisa z imenom dovolj sugestivna, da vam ni potrebno dajati namigov. Morda le ta: tokrat ne velja navodilo »glavo gor«. Branko Vuga
Stiskama fflandrač
-366 040/43-20-43
splet: stiskarna.mandrac.si
fb: ujwuj.facebook.com/mandrac.si
mail: stiskarna.mandrac@gmail.com
ms
majice
kape
šalice
: KSEPŠM 1 MA M ^ MOLAT


i ; ■ ‘ nalepke za avto puzfe 1 ■gl lil nalepke za računalnik itd.	} | stenske nalepke
WttSm ^nik nalepke