Po poŠti prejema«:
za
eelo leto naprej 26 K — h pol lela „ 13 „ - , čet.t „ , 6 „ 50 „ mesec „ 2 „ 20 „
V upravniitvu prejeman:
za
celo leto naprej 20 K. — h
pol leta četrt „ mesec
10, . 1,70,
Naročnino in iaserate sprejema upravništvo v
Katol. Tiskarni, Kopitarjeve ulice št. 2,
Za pošiljanje na dom 20 h na mesec.
Političen list za slovenski narod.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Uredništvo je v Seme-mških ulicah št. 2,1., 17.
Uhaja vsak dan, izvzeroši nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Štev. 15.
V Ljubljani, petek 19. januvarja 1900.
Liberalni noj.
Kogar hočejo bogovi uničiti, ga oslepe, pravi pregovor, kojega iBtino moramo obračati tudi na naše liberalce pri »Narodua. — Dobro čutijo in to jim ljubljanski davkoplačevalci prav na debelo dopovedujejo, da so napravili veliko neumnost s svojo gonjo proti temu, da bi ss škofovi šolski zavodi gradili v Ljubljani. To dokazuje zlasti župan Hribar b svojimi popravki, v katerih dokazuje, da pri tem magistrat ljubljanski ne nosi nobene krivde.
»Narod« je tudi o tem prepričan, da zavod, kjer bi bilo kakih 300 dijakov, precej potrebuje najraznejših stvarij in je v veliko korist kmetu, obrtniku in trgovcu. Vsakdo ve, da Ljubljane ne bodo redile Široke ulice, da je ne bodo rešili vsi razni turnčki po novih hišah, marveč le veliko Število ljudij z obilnim prometom in z mnogimi potrebami.
Vkljub temu »Narod« piše: Brez ozira na nazadnjaštvo, ki se bo iz škofovih zavodov širilo po slovenski domovini in v prvi vrsti po Kranjski deželi ter pehalo v pogubo resnične omike in pravega napredka tako krvavo potrebni slovenski narod, bodo t,i zavodi prava nesreča za tisti kraj, kjer bodo Btali. V prid teh nesrečnih zavodov se izsesava nase ljudstvo sedaj in izsesavali ga bodo še v hujši meri, kadar bode treba dobiti sredstev za vzdržavanje. Ljubljana bi takorekoč izkrvavela, če bi bili škofovi zavodi na njenih tleh, tako bi se prebivalstvo odiralo za »prostovoljne prispevke«. — Dovolj citatov iz »Naroda« za sedaj, kajti take neumnosti, kakor stoji tukaj zapisana črna na belem, se že gotovo sto let ni nihče iz-nebil.
V istem nesmislu piše »Narod« dalje : Koristi bi od zavodov ne imela Ljubljana prav nobenih. Koliko je že sedaj klerikalnih zavodov v našem mestu ! Skoro več, kakor v vsakem drugem. (Pa Ljubljana vendar še ni izkrvavela ?! Op. vred.) Ni ga iz lahka dobiti mesta, ki bi bilo tako blagoslovljeno z vsakovrstnimi klerikalnimi napravami kakor Ljubljana. Prebivalstvo veljajo te naprave ogromne svote, a kdo ima kako korist od njih«.
Ali ni to največja budalost, ki si jo moremo misliti ? Od koga pa ima Ljubljana korist? Ali ne od onih, ki v njej živ6 in tukaj puščajo svoj denar za svoje potrebe, in če so ti tudi preklicani »klerikalci«, njih denar nosi istovredno cesarjevo podobo.
Mi še jedenkrat konstatujemo, da ga še ni bilo mesta, ki bi se bilo branilo tudi z gospodarskega stališča kakeršnih koli šolskih zavodov. Tudi liberalcev ne poznamo po drugih krajih, ki bi se bili kaj tacega branili, to je bilo prihranjeno samo našim ljubljanskim liberalnim abderitom okoli »Naroda«, ki mislijo, če so sami siti v »Narodovem« uredništvu, da je potem tudi za ljubljanske trgovce in obrtnike vse dobro poskrbljeno.
Kako pa je mogoče, da »Narod« pisari take nesmisli? — Ali ne bodo tudi njegovi somišljeniki se naveličali takih neumnostij? — V tem pogledu moramo reči, da »Narod« dobro pozna svoje ljudi, dobro ve, da jim sme kvasiti, kar jim hoče, samo ako zabavlja proti »klerikalcem«. — Ljubljanski liberalci torej zaslužijo tako glasilo, kakor ga imajo. Ljubljanski davkoplačevalci čutijo silno in vedno huje rastoče breme davkov, vedo, da so to v mnogem zakrivili liberalni gospodarji na magistratu, mnogi izmed njih zato zabavljajo proti takemu gospodarstvu, toda kader pridejo volitve, tedaj jim pokaže »Narod« rudečo cunjo, začne gonjo proti »klerikalizmu« in precej ti ljudje na vse pozabijo in gredo za »Narodom« na volišče. Dokler bodo sedanji liberalni davkoplačevalci v Ljubljani tako malo razsodni, dotlej zaslužijo, da se jim vedno bolj trda godi in da ne bodo vsled novih šolskih zavodov izkrvaveli, ampak izkrvaveli vsled prevelikih davkov ter vsled premajhnega prometa, ker njih liberalni kolovodje ljudi in cele zavode gonijo iz Ljubljane proč. Od megle in od električne luči vendar Ljubljančani ne bomo mogli živeti!
Najboljši dokaz, kako smešni so »Narodovi« liberalci, ki se branijo šolskih zavodov v Ljubljano, so zato pametni možje drugih krajev, bodisi naši ali pa liberalni, ki hodijo po raznih deputacijah prosit škofa, naj v njih krajih zida šolske zavode. Take želje so se do sedaj izražale iz St. Vida, iz
Medvod, iz Logatca, z Vrhnike, iz Kamniškega okraja itd. Take izjave kažejo, da imajo možje res kaj Bmisli za korist Bvojega kraja.
Naravnost brezvestno pa je to »Narodovo« hujskanje proti škofovim šolskim zavodom zato, ker so to slovenski šolski zavodi, proti katerim »Narod« vodi tako gonjo; ker je nadalje obče znano, da je slovenska mladina na naših srednjih šolah tako številna po posameznih razredih, da je naloga profesorjev zaradi tega zelo obtežena ter da so vspehi pouka pri dijakih manj ugodni, da je torej nujno, da se vstanovi še več srednjih šol. In če se tudi sedanja nižja gimnazija v Ljubljani povzdigne v višjo, bo ta nedostatek Se vedno ostal.
Pametni ljudje zato vsi odobravajo škofovo misel tembolj, ker bo zavod imel tudi internat, kjer bodo gojenci z vsem potrebnim oskrbljeni. Naj torej »Narod« razgraja kolikor hoče, njegov krik ne bo onemogočil tega velikega dela, kateremu je naš junaški škof posvetil velik del svojih močij tembolj, ker darovi tem številnejši dohajajo, čimbolj se „Narod" zaletava v vzornega škofa in v njegove nameravane šolske zavode.
Iz delegacij.
Delegaciji sta v sredo dovršili svoje delo. Največ govora je bilo v avstrijski delegaciji o notranji politiki. Osobito češki de-legatje so ostro kritikovali ono politično smer, ki se protivi popolni enakopravnosti avstrijskih narodov in z ozirom na Nemčijo ter Italijo nekako prednost daje vsepovsod nemškemu in italijanskemu prebivalstvu.
Razni govorniki so se dotikali tudi narodnostnega vprašanja v armadi. Mi smo vedno naglašali, da se v armado ne smejo zanašati politična in narodnostna vprašanja, sploh nikaki prepiri. S tem pa ne rečemo, da bi se vsak nenemški vojak moral odpovedati svoji narodnosti. Tudi priznamo, da mora vojak strogo izvrševati vsa povelja, kajti armada brez discipline je zgubljena.
Torej tudi ne ugovarjamo, da so bili kaznovani oni vojaki, ki so se navzlic po velju na kontrolnih shodih oglašali s »tukaj«, »zde«, »aica«, »jelen« itd. Pripomniti pa
Letnik XXVIII.
moramo, da je velik razloček mej onimi, ki so to morda storili namenoma, in onimi, ki so se brez vsacega postranskega namena oglaSali v avojem materinskem jeziku. In konečno nam bodi dovoljeno vprašanje: Ali je bilo potrebno tako povelje, vsled katerega je malenkost postala velika državna afera?
V torek je v avstrijski delegaciji dr. P a c a k grajal oni osorni ton, v katerem se odgovarja na interpelacije. Mi se ne damo ostrašiti, pravi govornik. Mi hočemo o vaem govoriti, kar se nam potrebno zdi v korist našega naroda, ker smo neodvisni ljudski zastopniki. Narodi ostajajo, a države se pre-minjajo in zginjajo. In minister za vnanje stvari naj bi se toliko ne vtikal v notranjo politiko.
Dr. Pergelt je največ polemizoval z dr. Kramarom, češ, da bo Cehi zakrivili onemoglost avstrijske države, ker so največji nasprotniki nemškega naroda. Dr. Pergeltu so odgovarjali dr. Pacak, dr. Stransky in dr. Kramah
Konečno je odgovarjal minister grof Goluhovski na razna očitanja. Minister odločno ugovarja, da bi se utikal v notranjo politiko. On sicer pozna narodnostni prepir in želi mir mej narodi, toda nikomur ni dajal svetov o sredstvih in potih do miru. Minister dalje zagovarja trodržavno zvezo, češ, da ta zveza nima druzega namena, nego jamčiti za evropski mir. Toda trodržavni zvezi se očitajo stvari, za katere ne more biti odgovorna. Minister odločno ugovarja, da bi bila Avstrija odvisna od Nemčije in da se Prusi vtikajo v našo notranjo politiko. Proti vnanjim pa avstrijska vlada nima nobenih pripomočkov, saj bi trebalo v tem oziru pri nas doma marsikatere premembe. Konečno minister odgovarja na razne interpelacije.
S tem je bila generalna debata končana.
V nadrobni razpravi omenja dr. Gessmann, da se čujejo mnoge pritožbe proti tiskovnemu uradu vnanjega ministerstva. Ta graja pa se ne tiče ministra samega, ampak njegovih organov. In to velja v prvi vrsti o voditelju tiskovnega urada. Sekcijski načelnik Doczi je celo sotrudnik raznih listov, tako »N. Pester Journala«, ki je naredil precej zbrige glede avstro-ogerske nagodbe.
LISTEK.
Šest dni v Italiji.
Spisal Martinkov.
(Dalje.)
Kako mi preseda ta presneta roba, vendar bi jo nerad kar zastonj pustil v Tre-vizu. V take misli zatopljen in nejevoljen sam nase srečam fantiča, kateremu se je brala revščina in glad na obrazu. Zaupljivo se ustopi pred me rekoč: Signore, ho farne. Prego un centesimo! — Nekaj se mi je ravnokar vzbujal spomin na sv. Antona, pomočnika v takih zadevah. Dobro, si mislim, poskusi! Zraven naju je prodajala branjevka male hlebce, nekaj jih kupim fantu in ga gledam, kako z veseljem otepa kos za kosom. »Grazia, signore« zahvaljuje se mi siromak in gre svojo pot dalje. Zopet grem sam počasi po neki ulici, pa glej, kakor bi se mi drugi svet odprl, stojim pred zaže-ljeno gostilno. Tu pobašem svojo prtljago ter in nesem na postajo, da ne pridem zopet Jfl-li hil to slučaj, ali kai
drago, in naj poskusi v enaki zadregi s sv. Antonom, kakor jaz, ali pa naj pusti svojo prtljago na kolodvoru v »garderobi«, da ne bo prišel v tak precep kakor jaz.
Od veselja, da sem našel svojo robo, uberem zopet pot po mestu. Vse je bilo živo zvečer po mestu. Življenje po laških mestih ob takih prilikah kaže veliko večjo živahnost, kakor pri nas; a vendar nisem zapazil kake posebne nerodnosti. Proti tujcu se znajo vesti Lahi prav dostojno, da, prijazno. V svoji zvedavosti zgrešil sem zopet pot, a neki prijazen meščan spremil me je prav do postaje. Ravno prav! Kmalo ima oditi vlak proti Benetkam. Le nekaj časa hodim ob železnični progi pri kolodvoru poleg mnogih drugih ljudi, ki so pričakovali z menoj vred vlaka, in že je treba vstopiti. Precej ljudi se je nagnalo v voz, v katerem se vozim jaz. V začetku vožnje se mi je zdelo vsled vednega živahnega pogovora teh Lahov, kakor bi pritrkaval z vsemi štirimi, a sčasoma sem se privadil in utrujen od pota naposled zadremal.
Klic »Mestre« me zbudi iz dremote.
je todi okoli, le toliko sem zapazil, da je postaja prav lepa in čedna. Zdaj na dalje proti Benetkam ne smem spati. Tu se začne kmalu dolgi zidan most, po katerem hiti vlak naravnost na beneški kolodvor. Sicer res nisem v temi opazil posebnega, le v plitvom morji ali laguni se je svetlikala kaka lučica. A kolikor bližje se peljemo Benetkam, tem večja razsvetljava se kaže na gladki morski ravani. Venezia! Venezia!, veselo kličejo sprevodniki, in vse se udere z vlaka na kolodvor in od tod po mestu, kamor je kedo vedel in znal. Le jaz stojim kakor Lotova žena nepremično na enem mestu.
Namenjen sem bil v hotel »Sandvvirt«, a kako naj pridem tje. Nekaj čolnov ali gondol je res čakalo in veslači so vpili na vse grlo, vabeč v ta ali oni hotel. Kako pa sc naj človek takoj spozna v tako pozni nočni uri! Slučajno pride do mene neki mladi fa-kin ter mi po sili vzame robo iz rok in vprašuje, kam želim iti. Ker mi le ne da miru, udam se mu naposled jaz posavski svojeglavec ter mu naročim, naj mc spremi do »Sanduirta«. »Mio Dio, che loptano«, iz-
njim. Po dolgih ovinkih, ozkih ulicah, mostovih brez konca in kraja me privede srečno okolu polnoči do zaželjenega hotela »Sand-wirt«.
Pa je zopet smola! Vse je napolnjeno 1 Ker pa le ne odjenjam, češ, eno posteljo mora še imeti, če tudi v zadnjem kotu, se me vendar lo usmili prijazen gostilničar — ali kaj je že bil — ter mo pošlje v neko soBedno hiSo, kjer sem v kaj elegantni sobi ves utrujen od pota prvikrat v Benetkah prav sladko zaspal.
Bilo jo krasno pomladno jutro, ko sem se zbudil tretji dan svojega bivanja v Italiji že precej pozno v oni zasebni hiši v drugem nadstropju. Res elegantna spalnica to! Odprem okna na stežaj. Prijazni in sveži morski veter veje sem čez kanal della Giudeza. Solnce stoji že precej visoko nad S>t. Gior-gio Maggioro. Spodaj ob »riva degli Schia-voni« jo vso živo ljudi, kakor po mravljišču. Ilajd na prosto!
Kmalu sem bil tudi jaz na slovanskih tleh ter korakam ponosno po domačih tleh ali kali. Vsai nekdai pred štirimi sto leti so
Minister grof Goluhovski odločno ugovarja trditvam dr. Gessmanna.
Konečno je delegacija dovolila dispozi-cijski kredit v znesku 600.000 gld. in kredit za Bosno in Hercegovino
Politični preg-led.
V Ljubljani, 19. januvarija.
Minister tika krita bo z današnjim dnem detinitivno rešena, v kolikor se namreč tu more govoriti o definitivnosti. Vladar se je včeraj popoldne povrnil z dvornega lova na Dunaj ter je že našel prošnjo \Vitteko-vega ministerstva za ostavko, kakor tudi že Koerberjev konečni načrt za sostavo novega kabineta. Prav mogoče je tudi, da so že spisana vsa dotična pisma, in ko vladar konečno odobri načrt sledi takoj imenovanje, ki ga objavi jutrišnja uradna »Wiener Ztg.".
2fovo delegacljsko zasedanje? Vče rajsnja dunajska Židinja poroča, da namerava skupna vlada že v maju sklicati delegaciji k novemu, 36. delegacijskemu zasedanju, v katerem se takoj prične razprava o proračunu za leto 1901. Vsled tega bodeta parlamenta že v najkrajšem času dobila nalog, naj izvolita nove delegate. — »Reichsvvehr« meni, da ta vest ni še nikjer potrjena in je tudi precej neverjetna. Vkljub temu je pa vsekako gotovo, da bo vlada pritiskala na to, da se v prihodnje preje snideta delegaciji, kakor letos, da se rešitev skupnega proračuna zopet ne zavleče. Vladi se zdi to potrebno posebno še vsled tega. ker bo v bližnjem zasedanju prišlo na vrsto vprašanje o pre-osnovi častniških plač in pa morda tudi že o pomnoženju stalne armade. V obeh slučajih pričakujejo dolgotrajnih obravnav.
Mesto moravskega namestnika bo vsled imenovanja barona Spens-Boodena članom v novem Koerberjevem ministerstvu izpraznjeno in dosedaj še nihče ne ve, kdo mu bo nasledoval na tej važni postojanki. Dunajska »N. Fr. Presse« poroča, da se v parlamentarnih krogih govori o drž. posl. grofu Vetter von der Lilie, sinu moravskega deželnega glavarja. Moravskim Nemcem bi bil neki ta mož zelo pogodu, ker si je kot okrajni glavar v Boskovici pridobil simpatije vseh in je baje zmožen tudi obeh deželnih jezikov. Akoravno pa je mož tako na dobrem glasu pri Nemcih, vendar nima ravno preveč upanja na zmago, ker mu je na potu sorodstvo z deželnim glavarjem, in bo toraj baje mesto njega namestoval barona Spens-Boodena bivši poljedelski ozir. naučni minister grof Bylandt-Rheidt.
Ogerska poslanska zbornica se je včeraj zopet sešla k rednemu parlamentarnemu delu. Na dnevnem redu so pred vsem nagodbene predloge. Takoj v včerajšnji seji je stavila skrajna levica predlog, naj se prične razgovor o kraljevem odloku glede določitve kvote za prvo polovico leta. Temu predlogu se je ustavil ministerski predsednik Szell ter le dovolil, da se razpravlja o tem vprašanju le s stališča odgovornosti vlade, se je li postopalo zakonito pri tem odloku. Razprava bo bržkone precej zanimiva, ker gotovim mažarskiin krogom nikakor ne more v glavo, zakaj bi Avstrija ne prevzela i nadalje celih 70 odstotkov.
poleg Dalmatincev. To obrežje »degli Schia-voni« vežejo razni mali kanali, držeči v morje. Cez vsak tak kanal je ob obrežju most, po katerem je treba iti po zložnih stopnjicah gori in doli. Mostovi so zato stop-njičasti in visoki, da morejo spodaj gondole voziti, katere nadomestujejo v Benetkah vsakovrstne vozove. V vsem mestu ni videti nobenega voza ne za vprego, ne za samo-teč, zato je pa tudi tako mirno, čudno se mi zdi, da nisem prav nič pogrešal ropota-nja voz, dasiravno sem ga navajen od mladih nog. Pod arkadami doževe palače pridem na trg sv. Marka ter zavijem naravnost v cerkev, ne meneč 83 sedaj za njene posebnosti. Ko sem opravil sveto mašo, pokle-čim še nekaj časa v zakristiji in poslušam čudovito lepo igranje v cerkvi. Tudi unisono-petje pri slovesni sveti maši mi tako ugaja, da sem kar zamaknjen. Saj pa tudi ni bilo čuda, da me je orgljanje tako očaralo. Igral je namreč na orgije slavni Perosi, ki je bil tedaj organist v cerkvi sv. Marka.
(Dalje prili.)
Zaslužen poraz francoske vlade. Waldeck-Rou8seau ova, vsemu karkoli jo v zvezi s krščanstvom, sovražna francoska vlada je predvčeranjim v poslanski zbornici doživela poraz, vsled katerega mora. ako imajo njeni člani le še količkaj čuta pravič nost', pobrati šila in kopita. Posebna komi-s ja poslanske zbornice se je namreč posvetovala o vladni predlogi, s katero se določa, da bodo v bodoče vsprejeti v kako državno službo le oni, ki so vsaj tri leta pohajali kako državno višjo šolo. Načrt je toraj oči-vidno naperjen proti vzgledno in vspešno delujočim katoliškim šolam v Franciji. Toda vlada je obračala, komisija pa obrnila ter s 14 proti 9 glasovom odklonila vladno predlogo. Proti predlogi niso glasovali samo »klerikalci« ampak tudi poslanci Ribot, Be-auregard, Blanc, Anyard, Lemoigne, Prache, Perreaux in Brun, katerim ae pač ne n ore očitati, da kakorkoli simpatizujejo s »klerikalci«. Osem mož je toraj glasovalo proti vladi samo radi tega, ker se jim studi vladna politika, in ker tak načrt ni prav v nobenem razmerju s toli hvalisano »liberte«. Slobodo hoče francoska vlada samo sebi in svojim, kakor delajo sploh vsi moderni pseudo-liberalci.
Kriza v grškem ministerstvu. Te
dni je odstopil grški vojni minister Kumun-duros, ki se je s prestolonaslednikom mnogo trudil za preosnovo in zboljšanje grške armade. Imela sta oba najboljše nade, a spodletelo jima je. Finančni minister ni hotel dovoliti, da bi se v vojni proračun za letošnje leto naknadno vsprejela postavka 41/, milijona drahem za izvedbo vojne organizacije. Mož se je izgovarjal, da treba spreminjati postavke v celem proračunu, ter sploh kratko izjavil, da raje odstopi, nego bi se udal tej zahtevi. Pričela se je potem bitka mej obema ministroma, a propadel je vojni minister, ker preosnova armade menda nima ravno dosti privržencev.
Knjige in časopisi.
..Mladeniški cvet" — „Fl08 juvenilis" se
imenuje latinsko - slovenski dijaški molit-venik, ki je ravnokar izšel. Sestavil in izdal ga je g. Jožef Benkovič. Ta lična molitvena knjiga, ki na 364 straneh priročne oblike podaja raznovrstne, jako spretno nabrano nabožne tvarine, bode jako dobro došla slovenskim dijakom gimnazijcem in drugim, kateri razumevajo latinščino. Več o tem mo-litveniku spregovorimo prilično pozneje. Na prodaj je v Ljubljani v »Katol. bukvami« in prodajalnici II. Ničman v platno vezan izvod po 2 K 20 h, v usnje vezan pa 2 K 60 h.
Umetnost.
Iz Brusnic se nam poroča: Novo sliko sv. Uršule in tovarišic (116 X 197) dobila je te dni brusniška cerkev iz rok Matije Bradaška, slikarja v Kranju. Ni epo-halno delo, tudi nismo šteli zanjo stotakov, če računimo še v stari veljavi, pa je vendar tako lepa, da sem je vesel, kedar jo vidim. Če bi prišel v priliko naročati enako sliko, rekel bi kar slikarju: naredite ravno tako skupino, ravno te obraze, ravno te barve, skratka: kopirajte jo. Na Dunaji, v Parizu sicer ne bodete dobili prvega venca, na Slovenskem pa bode lahko vsaki cerkvi kras in spodbuda gledavcu
Pristavim, da imamo v Velikih Brusnicah tudi druge slike imenitnih mojstrov. 1898. naslikal je Grohar sv. družino, ki je bila takrat močno pohvaljena v časopisih, pa kmali se je sodba o tej sliki močno — streznila. Ne mislim je zdaj ocenjati, videti pa je, sodečemu po ocenah zadnjih njegovih slik za Brezje, da je v Monakovem zelo napredoval, in da je tudi drugim "našim slikarjem le svetovati, da gredo po Groharjevem vzgledu tudi vsak za kaj časa v Monakovo. Za inventarizatorja domačih slik pa omenjam, da je slika v velikem altarju brusniške cerkve (220 X 310) Langu-8ova, kar kaže podpis: Langus 1848. Kristus na križu je menda kopija, pa je moj-stersko delo. Sv. Janez in Marija pod križem na tej stiki in pa na dveh stranskih altarjih: slika sv. Jožefa s podpisom ML 1851. in Marijno vnebovzetje brez podpisa, obe v velikosti 95 X 162, kažejo navadni Langusov značaj.
Doplni.
Iz Bohinja, dne 18. januvarija. Ubegla šolarica. Pred 14 dnevi se je priklatila na Nomen deklica beračit, oziroma prosit službe. Po zunanjosti bi jo sodil kakih 11 let. Dobri ljudje so se sirotice usmilili, takoj so bili voljni jo z vsem oskrbeti vsaj toliko časa, da se dožene, kam je otrok dostojen. Obnašanja je prikupljivega ter govori dobro nemško. Na vprašanje, kako se piše, kon-sekventno zatrjuje Katarina Vok. Svoje siromaštvo zna izborno slikati. Pripoveduje, da ji je mati predlanskim umrla v Radovljici, očem pa lansko leto v Beli Peči — potem, da je služila ondaj kot pestunja pri neki tuji družini. Ker je ista v jesen odišla iz letovišča domu, nima službe, ne ljudi, da bi za njo skrbeli, zatoraj se mora s pro-sjačenjem preživeti. In res njena zunanjost kaže, da dekletu to opravilo dobro tekne. Komu bi se ne smilil otrok, koga bi ne ga nilo ljubkonaivno pripovedovanje ? In vendar — kolika prevara!
Slučajno so je mudil brat onega gospodarja, kjer je bil otrok tako prijazno vspre jet, v neki gostilni v Lescah po opravilu. Kmalu se govor zasuče na ubeglo deklico šolarico.
Kako se toraj mož začudi, ko izve, da je deklica materi ušla, in da je vse, kar je povedela, nesramna in premišljena laž. Ne piše se Katarina Vok, ampak Gabriela Twrdy. Mati — žena delavca na železnici, živi v Lescah.
Užaljena mati na to sama toži svoje dete proseč moža, naj otroka pripelje nazaj, ali naj deklico obdrži ; izroči mu njeno šolsko torbico s knjigami in spričevali vred.
Pa predno je prišel mož domu, jo je deklica že popihala dalje v Bohinj, popu-stivši na Nomenu svojo culico. In tako prosjači sedaj Gabrielca dalje ter z lažjo slepari dobre ljudi. Menda so mlado potepuhinjo vendar včeraj zasačili ter izročili materi nazaj.
Spričevala — in teh ima štiri — kažejo, da je bila v Ljubljani meseca aprila 1890. rojena. Šolo je obiskovala v Ljubljani, na Dobravi pri Zasipu, Celovcu in sedaj v Lescah. V nravnosti ima povsod 3. — Komaj deset let star otrok in vendar tako razvit in prekanjenozloben ; kaj še-lo bo, ko doraste ? Morda še ni prepozno. Mlado drevo se da vpogniti in cepiti.
Dnevne noviee.
V Ljubljani, 19. januvarija.
Dež. predsedniku ekscel. baronu Heinu se je zadnje dni zdravje zdatno zbolj-šalo.
Dopolnilna deželno - zborska volitev. V soboto 20. januvarja voli trgovska in obrtna zbornica deželnega poslanca namesto umrlega zborničnega predsednika Perdana.
Razžaljeni ljubljanski »Turnarji«.
Včeraj se je državno sodišče pečalo z ljubljanskim »Turnvereinom«. Ljubljanski »Tur-nerji« so hoteli premeniti društveno zna menje v toliko, da bi znamenje viselo na-mestu na belo-zelenem na črno-rudečem zlatem traku. Deželna vlada pa te želje ni potrdila in tudi ministerstvo notranjih stvarij ni ugodilo pritožbi turnarjev. Pred državnim sodiščem je včeraj zastopal ljubljanske tur narje dr. Moriz Weitlol', ki je bil mnenja, da smejo turnarji imeti to znamenje, ker smejo tudi slovenska društva nositi belo-modreru-deče barve. Zastopnik notranjega ministerstva je včeraj zastopal pred sodiščem mnenje, da imajo črno-rudeče-zlate barve politični pomen, ker jih Nemci sami proglašajo za barve nemške celokupnosti. Sodba se razglasi jutri.
Duhovščina in konsumna društva. Pod tem naslovom piše »Slov. Gospodar« : Vsako zadrugo na Sp. Štajerskem potisnejo nemški in nemčurski trgovci v konsumni koš in vsak konsum obesijo duhovnikom na hrbet. Vendar pri nas ve tudi vsak otrok, da spodnještajerska duhovščina v svoji ogromni večini nima s konsumi ničesar opraviti, in to je sreča za trgovce, kajti če bi le z ma-zincem ganila*za konsumna društva, bilo bi jih danes več, kakor jih je v resnici. Mi poznamo le 5 konsumov na Sp. Štajerskem in pri večini so duhovniki nedolžni, a ljudstvo jih hoče.
»Edinosti« ni všeč, da smo jo opozorili na škandalozen dopis, obljavljen v »Učiteljskem tovarišu«, v katerem so nečuveno v svoji časti napadeni isterski duhovni in oni učitelji, ki z duhovni v jedinosti delujejo za zapuščno šolstvo na Primorskem. Mi smo še danes tega mnenja, kakor smo bili tedaj, ko smo omenjeno notico pisali, da bi bila dolžnost »Edinosti« tako krivično pisavo zavrniti, zato naj v svojem resnično liberalnem mišljenju tudi nam dovoli, da smo izrazili v tem svojo sodbo.
Pri občinski volitvi na Viču so včeraj po precej hudi borbi zmagali v vseh razredih dosedanji možje. V I. razredu je bilo oddanih 9 glasov, v II. 21 in v III. 87 glasov. Izvoljeni so bili v prvem razredu s petimi glasovi: Jan. Novak, Pavel Pan-c e, Fran Novak in Andrej M e s e s n e 1; v drugem JosipLaurič z 21 glasovi, Jan. S v e 11 i č, Andr. K p e z in Fr. O b 1 a k so dobili po 11 glasov; v III. razredu Fr. S o-j e r soglasno, Andr. Marinko je dobil 50 glasov, po 46 pa Jak. Marn in F r. J a-v o r n i k.
Na mariborskem okr. sodišču so
nemški uradniki malo vznemirjeni, ker se predsednik dr. Greistorfer poslavlja, ki je tako rad zapiral oko, kadar bi moral z obema gledati na njih ravnanje. Sedaj si iščejo tako med seboj novega predsednika. Seveda izmed njih nima nobeden one kvalifikacije, ki bi ga usposabljala za tako važno mesto. Vsled tega je nevarnost, da pride kak Slovenec, ki jih nadkriljuje s svojimi sposobnostmi. Da se ta nevarnost odstrani, začeli so že nemški listi na morebitne slovensko kandidate metati blato obrekovanja, da jih vsaj v javnosti kompromitirajo. Tako so razglasili, da bo dr. Fohn kmalu predsednik (!) »Narodnega doma«. Dr. Fohn pa se ne ude-žuje niti slovenskega niti nemškega družabnega življenja, torej je ta vest le grda zavist neznačajnih tovarišev.
V	Mariboru je na shodu trgovcev dne 15. t. mos državni poslanec Francelj Girst-mayer udrihal tako ostudno in strastno po mariborski duhovščini, da so ga trgovci sami začeli miriti in prositi, naj vendar neha in ne napada ljudi, ki niso navzoči in ki torej ne morejo braniti svoje časti. To so seveda nemški časniki zamolčali.
Demoralizacija ob meji. S Štajerskega: Nemci napenjajo v zadnjem času vse sile, da spravijo uplivne kmetske može v svojo odvisnost. Ker jih ne morejo pridobiti s prepričevalnimi besedami in tehtnimi razlogi, začeli so delati z denarjem. In denar — dela čudeže. Prej značajni možje začnejo omahovati, naše vrste postajajo redkejše in moč nasprotnikov raste. Da, dr. Brejc je trdil v Trstu na občnem zboru »Naše Straže« prav, ko je rekel, da moramo ves kapital vreči na meje 1 Slovenska meja se umika nemškemu kapitalu in nemški demoralizaciji.
V	ptujski okolici vlada med ljudstvom že delj časa velika nevolja nad uradniki ptujskega sodišča. Nobeden ni vešč slovenskega jezika in zato je občevanje ljudstva ž njimi skrajno težavno. Zraven pa se nekateri uradniki, pred vsemi adjunkt Kro-naser, občujejo z ljudstvom v tonu, ki se ga niti gospodar nasproti svojemu hlapcu ne bi upal rabiti. Da ptujsko sodišče ne more biti vzorno v občevanju z ljudstvom, se da sklepati že iz tega, da je ondotni sodnik dr. Glas istoveten z nekdanjim celjskim avskultantom, ki je kričal v uradu nad Slovencem: »Windischer Hund!«
Gostinčarjeviporotniki. Celjski uradni list »Deutsche Wacht« prinaša kot prva seznamek porotnikov za prihodnje zasedanje, ko pride tudi Gostinčarjeva afera na vrsto. Če kdo v loterijo 5 številk stavi in vseh 5 zadene, pravimo, da je to več kot slučaj. Isto smemo reči o to pot izžrebanih porotnikih. Vsakomur je znano, da Nemei v celjskem sodnem okrožju ne zavzemajo niti 20 odst., — a kljub temu je prvotna porot-niška lista sestavljena tako duhovito nepristransko, da je prišlo pri prvem žrebanju komaj 20 odst. Slovencev med porotniki. Tedaj ravno recipročno razmerje s številom prebivalcev. Sploh pa mislimo, da se gosp. Gostinčarju vkljub tolikim nemškim porotnikom ni bati pogubljenja, ker njegova stvar je sveta in pravična. — Jako se čudimo, da beremo med porotniki : Francelna Rakuš, Rascha, llauscherja, Urschkota, Dr. Langerja
itd. Bame politično prononsirane osebe V varstvo pravice pričakujemo od celjskega državnega pravdništva, da odkloni take porotnike. Sicer bi pa tudi od g. VVurmserja pričakovali, da je pri izločevanju predlaganih porotnikov ozir. pri izbiranju zaupnih mož bolj nepristransk in da si zapomni razmerje Slovencev in Nemcev v svojem okrožju namreč 5 : 1.
Umrl je, kakor se nam brzojavno poroča, dan«8 dopoludne pri usmiljenih bratih v Kandiji pri Novem mestu č. g. H r o v a t, kaplan iz lavantinske škofije, rojen v Svetem Križu pri Kostanjevici. N. p. v m.!
Na Brezijah je bil običajni shod na sv. Antona puščavnika dan izredno obiskan. Mnogo romarjev je gotovo privabil novi oltar in nova slika tega svetnika. Še ob nedeljah ni cerkev toliko napolnjena, kakor ta dan.
Državnozborska volitev na Gori škem. Včerajšnja »Soča« je objavila dr. Staniča oklic na volivce. G dr. Stanič pravi v oklicu, da samostalno kandiduje za državni zbor. »Soča« ga seveda priporoča. Na drugem mestu piše »Soča«, da je po kmečkih občinah živahno volilno gibanje. Vseh volilnih mož je 291; v Ločnikuso trije italijanski.
Štrajk- Iz Prevalj na Kor., 17. jan.: V premogokopih na Lešah so ustavili danes delo zavoljo zmanjšanja plač. Premoga manjka do sedaj nad sto vagonov. Drugi dan je prišel okrajni glavar iz Velikovca pre-iskavat razmere med tukajšnjimi delavci; do sedaj ni dosegel še nobenega vspeha.
Štrajk radarjev trboveljske pre-mogarske družbe. Te dni so imeli v Celju zastopniki delodajalcev in delojemalcev sejo, pri kateri se vodstvo trboveljske pre-mogarske družbe ni prav nič udalo stavljenim zahtevam. Prihodnjo nedeljo bo zopet posvetovanje in če premogarji tudi takrat nič ne dosežejo, se v ponedeljek začno štrajk.
V Trstu so \čeraj iz Lloydovega ar senala spustili v morje nov avstrijski parnik • Styria«.
Društvo poštarjev za Kranjsko, Pri-morje in Dalmacijo bode dne 29. t. m. v Trstu imelo izredni občni zbor. Pesvetovali se bodo o uredbi pošte na deželi.
Živine so v minolem letu na litijski postaji naložili 1596 glav, in sicer 1399 volov, 115 krav, 77 telet in 5 bikov. Največ živine so izpeljali na Bavarsko in v Švico. Na Vidmu pa so naložili 1772 prešičev in .202 goveje živine.
Trgoveo s prešiči, nek posebno »brih-ten«, je bil počastil nek semenj v začetku zime. Svinje so bile po ceni, drugih velikih kupcev ni bilo, on jih kupi nad petdeset. Tehta jih pred mestno hišo na tehtnici za vozove, in sicer vsako svinjce posebej, tudi ■če jih je več od enega gospodarja. Pri izplačevanju v gostilni pri novomeškem kolodvoru kupi vsakemu prodajalcu, ozir. prodajalki pol litra vina (pravijo, da je bilo slabo), odtegne pa vsakemu rekoč: en goldinar od vsacega prešiča za sekuranc, 20 kr. pa za pol litra vina; tam-le je, če češ ga spij, če nočeš (ker so se splošno branili take gostoljubnosti), pa pusti. To ti je bilo pri-dušanja in srčnih voščil in vpitja tisto po-poludne, češ, mi nismo tako »zglihdli«. Mož pa je bil čisto mirne vesti, saj je imel po leg sebe revolver na mizi. Pravili so, da je Židanov, baje iz Ljubljane. — Tehtnico za svinje v Novem Mestu naj bi pa pač preskrbela občina, ki ima od sejmov nekaj tisoč dohodkov, ne glede na dobiček, ki ga imajo trgovci in krčmarji. Nerodno je voziti svinje skozi celo mesto, četrt ure daleč na sejmišče, od tam skozi največjo, življenju nevarno gnječo, n. pr. »na vratih« zopet nazaj pred mestno hišo in po isti poti nazaj na kolodvor. Tehtnica naj bi bila na sejmišču ali vsaj blizu sejmišča. Tudi ne verjamem, da bi se dalo na veliki vozovom namenjeni tehtnici zlasti v snegu in blatu na kile natančno tehtati. Saj se dobe tehtnice navlašč za malo živino narejene.
Nova mera in vaga? N. prim. na novomeškem trgu kmet prašiča nikakor ne more prodati kakor na staro. Če le zine: prodam na kilo, se kupec kar obrne Tehta pa so potem na mestni tehtnici na kilo in kupec preračuni na staro vago. Kmet mu ne zaupa — in ima prav — ter išče n. pr. kakega dobrega štacunarja, da mu tudi pre-
meni kile na funte. Kako se že piše — letošnje leto ?
V Staro tržki župniji pri Rakeku
je bilo oklicanih v 1. 1899. le 35 parov, poročenih v fari pa samo 23 parov. — Rojenih 176, umrlo pa jih je 158, največ otrok, namreč 82 za ošpicami, skrlatico in grčo (dif-teritis). Med odraslimi jih je umrlo 15 čez 70 let starih, 5 čez 80 let starih, in 1 ženska je doživela 92 let 4 mesece. Iz tega se vidi, da Ložka dolina ni nezdrav kraj.
Gvidon baron Call, o katerem se govori, da bode imenovan trgovinskim mi nistrom, je bil leta 1849 rojen v Trstu, a izrejen v Gradcu. Bil je več let ataše pri poslaništvu v Carigradu in zadnji čas generalni konzul v Sofiji. Pravijo, da dobro pozna avstrijske trgovinske razmere. To se je že o marsikaterem govorilo, in vendar je šla avstrijska trgovina rakovo pot.
Nove nabiralnike za pisma po zi-stemu Vlček pritrjujejo sedaj v raznih delih mesta. Priporočali bi poštni upravi, naj se ob tej priliki spomni tudi Opekarske ceste s številnimi štradoni in prihrani ondotnemu prebivalstvu daljno pot do prvega nabiralnika za pisma.
Vojska z Buri v Šiški. Dolgo časa je trajalo, predno so se izvedele podrobnosti
0	prireditvi Ognjevita Kozj--ka v Šiški na čast »nesrečnim Burom«. Veselica je bila dobro obiskana in veselje splošno. Taka so bila prva poročila. Včeraj pa so prišla v Ljubljano drugačna poročila. Iz Šiške je došel brzojav : Angleži so napadli šišenske Bure pri Kankertu. Na čelu Burov je baje stal Ognjevit Kozjek. Jeden Anglež je obklan.
Nov poštni urad. Dne 1. februvarija t. 1. odpre se v Srednji vasi v Bohinju na Gorenjskem, okraj Radovljica nov poštni urad, ki se bode pečal s pisemsko in vožno pošto ter ob enem služboval kot nabiralnica poštno-hranilničnega urada. — Zvezo bode imel s poštnim omrežjem po vozni pošti, koja se bode vpeljala med Srednjo vasjo in Bohinjsko Bistrico.
Zdravje v Ljubljani od 7. do 13. januvarija. Novorojencev 13, 3 mrtvorojeni, 18 jih je umrlo, in sicer 1 za grižo, 1 za vratico, 4 za jetiko 1 vsled mrtvouda,
1	vsled nezgode, 10 za različnimi boleznimi, med njimi so 3 tujci, 5 iz zavodov. Za infekcijoznimi boleznimi so oboleli, in sicer: 1 za škarlatico, 1 za tifu/.om, 2 za vratico in 3 za noricami.
Klovn Hlevek je bil včeraj izpuščen iz zapora okr. sodnije. Ves vesel je romal po ljubljanskih gostilnah ter | redstavljal razne svoje »kunšti«. Pri predstavah pa ni bil srečen, ker ga je zalotil policaj. Vprašal ga je po dovoljenji, ker pa dovoljenja ni imel, romal je ubogi ogerski klovn kislim
obrazom zopet na rotovž.
*
Iz ogerskih civilnih matic. Leta 1898 je bilo
na Ogerskem sklenjenih 134 541 zakonov, med njimi 9291 le civilno. Od teh pripada na katoličane 822 slučajev, gr.-kat. 178, vzh.-grških 1097, Žide 2643. Mešanih zakonov je bilo civilno sklenjenih 2167, jeden katoličan, 633 gr.-kat., 246 vz. grških, 339 židovskih. Mešanih zakonov sploh je bilo 12.566, od teh ni zahtevala katoliška stranka v 9602 slučajih kat. vzgoje otrok. Zakonov je bilo ločenih 1343, 1. 1897 672, 387 pa 1. 1896. Oskrbovanje državnih matic na Ogerskem potrebuje na leto 1,200.000 gl.
Ogerska kvota. Od vsacih sto posto-pačev v plzenskem okrajnem glavarstvu je bilo po uradnih izkazih 79 Mažarov, 2 Hrvata in le 19 Avstrijcev. Kakor se vidi, Ma-žari v tem olučaju niso tako trdi, kakor pri skupnih državnih troških.
Fodražene sveče Ogerski in avstrijski fabrikanti sveč so v dogovoru, da ožive mej seboj kartel. Tako se bodo torej podražile tudi sveče.
Mož s tenko vestjo je neki igralec s harmoniko Ertl v bližini Karlovih varov. V preteklem letu ni uložil nič manj nego 188 tožb radi razžaljenja časti.
Samomori na Dunaju. Na Dunaju so bili 1. 1899 403 samomori.
Blazni ženi morilki, Iz dunajskih zaporov so oddali dve ženi v blaznico. Jedui je ime Ivana Braun. Omožena je bila z na takarjem. Mož je bil priden in pošten. Mnogo je pretrpel radi vednih izbruhov ljubosumnosti svoje žene. Ti izbruhi so se vedno bolj
množili. Končno je prišlo do katastrofe. Ivana Braun si je domišljala, da jo bode mož umoril, da se je znebi. Kupila je žve-plenčevo kislino. Po noči je polila ž njo moža in mu jeden del tekočine ulila v usta. Strašno je kriial mož v bolečinah. Sosedi so prihiteli ter ga polivali z vodo. Zaman — mož je v groznih bolečinah umrl. Tudi sebe je morilka polila, a ne smrtnonevamo. Sedaj eo zdravniki določili, da je blazna in romala je iz zapora v blaznico. Ž njo pa so poslali tudi neko Jožefo Hraune, ki je najela nekega znanca, da bi umoril njeno taščo. Tudi pri tej so se pokazala znamenja blaznosti.
Milan našel je mojstra. Listi poročajo, da je neki Wiener pregovoril razkralja Milana, da je zavaroval svoje življenje za več milijonov. Obljubil mu je namreč, da takoj dobi večjo svoto, ako vplača prvi obrok. Milan se polakomni in res plača 100.000 gld. kot prvi obrok. Wiener spravi denar v žep kot svojo provizijo. Ker pa Milan ni več plačal, je banka pogodbo uničila in Milan ie zgubil 100.000 gld.
Tiskarna v vojski. Glavni urednik lista 'Volkstein« in stavci so morali z Buri v vojsko proti Angležem. Vzeli pa so seboj vse priprave in tako list sedaj izhaja v vojski.
Brzojaviti ni mogoče v kineškem jeziku. Mesto kineških črk so določene številke, ki se naznanijo po žici v drugo kraje. Uradnik, ki prejme brzojavko, mora imeti pri rokah besednjak, da spremeni številke v dotično besede.
Di-uštva.
(Trgovska in obrtniška zbor niča v Ljubljani) ima javno redno sejo v soboto dne 20. t. m. ob 3. uri popoludne v magistratih dvorani. Dnevni red : Volitev zborničnega predsedstva za 1. 1900. Volitev zastopnikov v odbore obrtn.h nadaljevalnih šol. Poročilo o pravilih zadruge frizerjev in brivcev v Ljubljani. Poročilo o zakonskem načrtu glede premembe in popolnitve i?§ 59 in 60 obrtnega reda. Poročilo o novem pravilniku mestne klavnice. Poročilo o dopisu dunajske zbornice glede prememb obstoječega železniškega obratnega (.pravilnika.
(Občni zbor slovenskega delavskega pevskega društva »Sla vec« v Ljubljani) vršil se je v nedeljo dne 14. t. m. Po predsednikovem nagovoru poročal je tajnik, da je imelo društvo v pre-tečenem letu poleg več manjših čez dvajset večjih nastopov ter da je o binkoštnih praznikih napravilo velik izlet v Zagreb ter se ondi udeležilo slavnosti blagoslovljenja zastave hrvatskega pevskega društva »S 1 o-bode«. Povodom svoje petnajstletnice priredilo je društvo veliko ljudskovslavnost, ki se je vsestranski dobro obnesla. Članov imelo je 9 častnih, 20 ustanovnih, 253 podpornih m 53 izvršujočih, skupaj 335. — Iz blagaj-nikovega poročila posnamemo, da je imel • Slavec« 2078 gld. 74 nv. dohodkov, tro-škov pa 1597 gld. 06 nv., torej prebitka 481 gld. 68 nv. Pri volitvi bili so enoglasno odnosno z veliko večino glasov voljeni: Iv. Dražil predsednikom, Valentin Kopitar podpredsednikom, Josip C i 1 e n š e k tajnikom, Aleksander G o t z 1 blagajnikom, Karol G o t z 1, Artur J a k š e, Jakob L u in bar, Karol P u c in Jakob Z a b u k o v e c odborniki; revizorjema pa: Albin Debevc in Josip Florjančič. — Izmed raznih predlogov bil je najvažnejši oni, da naj društvo ustmovi podporni sklad, iz kojega bi se dajale podpore bolnim in brezposelnim članom. Predlog se je sprejel ter odkazal odboru v pretresovanje. — Izrekla se je tudi zahvala ljubljanskim časnikom, ker so radevolje podpirali društvo, in pa staremu odboru, ki je društvo tako spretno vodil. — Nato je pred sednik občni zbor zaključil.
(Pri občnem zboru delniškega društva »I. Narodni dom« v Novem Mestu) 4 t. m. bilo je navzočih 17 delničarjev, ki so zastopali 115 delnic; isti je odobril: 1. tekoči račun za leto 1899 v prejemkih 1104 gld. 43'/, kr, v izplačilih 1103 gld. 59 kr, v preost. 74'/, kr.; 2. bilanco z imetkom 10.644 gld. 72 kr., in zavezami 10.186 gld. 53 kr.; 3. rezervni fond z 1307 gld. 21 kr.. ter je sklenil, da se za leto 1898 in 1899 ne izplača nobena d i v i -denda. Nadalje se )e sklenilo, da se ugodi prošnji društva čitalnica glede znižanja j obrestne mere od 3 odstotkov na 1 od.sto tek za dobo treh let in da se spremene sledeče točke pravil: § 4. Namesto sedanjega teksta naj se glasi: Družba razglaša svoja oznanila s pravno veljavnostjo v »Dolenjskih novicah« in jednem slovenskih dnevnikov v Ljubljani. § 14. Za sklepčnost potrebno število delničarjev se od deset skrči na pet. § 24. Po besedah: Vendar se mora 10 odstotkov čistega dohodka za rezervni fond odločiti — se pristavijo besede: dokler re-
zervni fond ne doseže 10 odstotkov glavnice. § 25. Iste besede (kakor v § 24.) so u vrste med 1. in 2. vrsto. — V upravni svet se izvolijo za dobo dveh let gg.: dr. Alb. Poz-nik, dr Jakob Schegula, dr. Edvard Volčič, Simon pl. Sladovič, Ivan Krajec in Ad. Pau-ser sen. V pregledovalni odsek za 1. 1900 pa gg.: Alfonz Oblak. Adolf Pauser jun. in Vinko Umek, zadnja dva tudi za podpisate-lja zapisnika.
(Pevsko društvo »Zarja« na Brdu) bode imelo v nedeljo 21. t. m. pop. ob '/,4. uri občni zbor v prostorih gostilne pri Šfarcelnu na Prevojah po sledečem vs-poredu: 1. Pozdrav predsednika. 2. Poročilo starega odbora 3. Volitev novega odbora za
I.	1900. 4. Prememba §§ 17. in 21. društvenih pravil. 5. Petje in prosta zabava. Vse cenjene člane vabi k udeležbi odbor.
Narodno gospodarstva. Draga mitnina za prešiče.
Iz ljubljanske okolice 15. jan.
Če kaka stvar, potrebuje gotovo regula-tiv za mestne mitnice temeljite premembe. Poglaviten dohodek daje kmetovalcu še vedno govedoreja in prešičereja. A grozna je mitnina, katero mora kmetovalec na ljubljanskih mitnicah od tega svojega »pridelka« plačevati. Ta mitnina je že v splošno previsoka, je pa še posebno posamič kričeča, kakor hočem v naslednjem dokazati. — Letošnjo zimo je kupčija s prašiči kaj slaba. Kriva je temu odprtija na hrovaški meji, pa obilica domačega blaga, največ pa nova na-godba. Najlepše rejeni prašiči se plačujejo po 19—23 kr.; če pa niti dveh stotov ne doseže, pa le po 16—18 kr.; In mitnina? Ta je od vsega blaga jednaka. Ti moraš plačati na mitnici od vsake živali kar 2 gold. 36 kr., še predno veš, bodeš li blago prodal ali n*-. Pri tem se nič ne vpošteva, koliko tehta tvoja žival; ima li do štiri stare stote ali pa še enega ne doseže. Plačaj 4 K 72 lil. pa mir besedij. Sedaj pa pomislimo^ kako krivično je tako ravnanje, ki zlasti malega posestnika najhuje zadene. Znano je, da mali posestniki ne dovažajo lepo pitane, težke živali na trg, ker jim manjka vseh sredstev v to. Recimo, da proda kmetič pujska s težo do ali čez en stot. Tacih se proda največ. Za to žival je prejel v ugodnem slučaju do 36 K. Od tega pa je plačal na mitnici 4 K 72 h. 131 odst.!
Veliki posestniki, ki si morejo nabaviti živali boljšega plemena pa je tudi izpitati z redilnimi umetnimi krmili, postavijo na trg živali z veliko večjo težo, prešiče s štiri do pet stotov. Tako blago se prvič mnogo dražje plačuje, drugič pa že zaradi večje teže mnogo več vrže. Toda mitnina od tacega kolosa je ista, kakor od kakega »mačka.« Recimo, da je prodal boljši posestnik ščetinca s težo petih stotov. Če ga je prodal po 46 h., je prejel za žival 230 K. Na mitnici je plačal od nje 4 K 72 h., to je P88 odst. ali
II.22	odst. manj nego mali posestnik! Ni li to v nebo vpijoče ? — Zato nam je lahko umljiv prizor, ki smo ga na prešičjem trgu letos sami videli. Kmetica je prodala dvoje živali. Prejela je za nje nekaj nad 60 K. Žena je začela z denarjem v roki milo jokati. In kako bi tudi ne jokala? Kdo ne ve, kolikokrat mora biti gospodinja, dekla mokra,' ko išče za žival piče; koliko gre kurjave' oblode, žita! In sedaj ves prešič 30—34 K. Od tega pa na mitnici odpade kar 9 K 44 h. mesar-kupec ti že kar naprej od vsake prodane živali odračuni za cn liter vina. Če gre žival še čez mejo, se zahteva neka zavarovalnina 1 K. In tako imaš naposled za ves svoj obilni trud velik minus ali primanjklaj. To mi bode rad potrdil vsak skušen kmetovalec. Ravno ista je pri teletih. Si potegnil za tele 80 ali pa 20 K, eden kakor drugi plača na mitnici 4 K 24 hI. Tako je revež vedno in povsod tepen, kamor se obrne.
Nuino je torej, da v tem oziru ljubljanski magistrat kaj vkrene, da se odstranijo grozne krivice, pod katerimi revež toliko trpi.
Telefonska m orzojivna poročil«.
Dunaj. 19. januv. Cesarje potrdil od dež. zbora koroškega sklenjeni zakon o povišanju deželne naklade za pivo.
Dunaj, Ji». januvarija. Danes se je izvršila sprememba ministerstva. VVit-tek je ob desetih dopoludne izročil cesarju ostavko kabineta, ob 11. uri je bil Korber v avdijenci ter dobil potrdilo liste, katero je predložil za nov kabinet.
Cesarska imenovalna pisma se jutri objavijo. Novi ministri imajo danes ob petih svoj prvi posvet.
Dunaj, 19. jan. „ Na rod ni List.y" pišejo jako ojstro proti Korberjeverau ministerstvu ter dokazujejo, da v češkem narodu po dogodkih zadnjega časa ni onega duha, ki bi bil pripravljen za kaka pogajanja. Za češkega ministra določeni Bežek n stopi v kabinet kot uradnik in nima nobenega dogovora s češkimi poslanci, torej tudi njegov vstop »a Cehe ne ho odločilen.
Dunaj, 19. jan. Schdnerer v „0st. D. Rundschauu zahteva nemški državni jezik, je proti notranje-uradnemu češkemu jeziku ter zahteva prednost nemščine za vse dežele, ki so bile nekdaj pri nemški zvezi.
Dunaj, 19. jan. Kasacijski dvor je danes ugodil pritožbi državnega pravd-ništva v Iuomostu proti oprostitvi urednika šaljivega lista, Habermana, ker je sežgal škofov pastirski list, ter ukazal novo razpravo.
Krakovo, 19. jan. Neki Kostani-ecki je tukaj umrl na sumljivih znamenjih kuge. Komisija zdravnikov bo truplo raztelesila, da se natančno določi vzrok smrti.
Vojska r Južni Afriki.
General Buller in Warren sta že prekoračila Tugelo na označenih mestih: pri brtdu Potgieters severno od Springfielda in na eesti mej Weenenom in Ladysmithom. S tem pa seveda ni rečeno, da je že cela natalska armada prekoračila reko Tugelo, in •icer, kakor se sedaj sodi, samo malo Tugelo, marveč le jeden ali dva oddelka Bul lerjeve armade. Pri Springfieldu je izvršil delo do četrtka samo gen. Lyttleton s pomočjo lorda Dundonalda, ki mu je pripravljal pot in poskrbel za prevoz na brodu pri Potgie ters Furth. Hildyardova brigada je ostala v Springfieldu. Minuli torek in sredo so se tudi ostale čete pomaknile preko reke ter zasedle holme ob levem Tugelinem bregu. Buri so bili iznenadeni, posebno oni, ki so se ravno kopali, in se niso prav nič ustavili prodirajočim Angležem.
Istotako je vspešno prodiral general Warren s celo svojo armado šest milj ,proč proti zahodu od "VVagonfurtha, vendar pa se je moral dobro biti z burskimi četami. Zasedel je potem Spionkop, dve milji severno od reke. Poročilo, datovano iz Spearmans-farma 17. t. m. ob 9. uri 20 minut, pravi konečno, da so se pokazale izredne težkoče pri prehodu. Mej drugim je tudi voda prodirala v vozove.
Tako angleški vojni reporterji. V tem poročilu, ki pa je mimo grede omenjeno, zelo pozno in so celo londonski vojni urad čudi, zakaj Buller o tem velevažnem koraku poroča še le čez teden dnij, je pa precej nejasnosti. Pred vsem ni v angleških vojaških zemljevidih zaznamovan niti jeden kraj, o katerih trdita generala da sta jih zasedla. Dalje ne morejo umeti londonski krogi, kam je tako nenadno zginila močna burska posadka onstran reke pri brodu Potgieters, da Lyttletonu in Hildyardu ni provzročala ni-kakih ovir in sta opazila le nekaj kopajočih se (!) Burov. Konečno bi pa svet tudi rad vedel, koliko mož je prekoračilo vedo, koliko jih je se v glavni armadi pri Chieveley-Colenso in ali so Angleži sploh prekoračili glavno reko Tugelo, ali samo nje neznatni dotok, imenovan Mala Tugela, ki se dotika Springfielda.
Dokler vojskovodja Buller tega ne pojasni, ne bo pomiril londonskih krogov, še manj pa zunanji svet, ki tako nerad veruje prvim angleškim poročilom o zmagah.
Berolin, 19. jan. Države nameravajo sklicati konferenco za pregled pomorskega vojnega prava.
London, 19. januvarija. General Buller je brzojavil Robertsu vKapstadt: Jedna brigada z jedno baterijo je prekoračila Tugelo pri Potgietersdriftu. General VVarren je pet milj zahodno od Trichardsdrifta napravil most preko Tu-gele. Njegova armada je 17. t. m. prekoračila reko. Pričakuje se, da 18. t. mes. pride tudi ostali del do severnega obrežja. VVarren meni, da bo lahko izognil se 5 milj od desnega krila naha-jajočemu se sovražniku.
London, 19. jan. Reuterjev urad poroča iz Modder - Rivera 17. t. m.: Lord Methuen je izvršil nocoj demonstracijo z večjim oddelkom ter streljal na levo bursko krilo z grauati. Našel je. da je sovražnik zelo močen. Buri se niso odzvali. Angleži so se vrnili brez izgub (!).
London, 19. jan. Jz Mafekinga poročajo 3. t. in.: Sovražnik je 1. t. m. obnovil bombardovanje ter provzročil veliko škodo.
Bruselj, 19. jan. Transvalski poslanik ■eni. da je vest, da s* Angleži prekoračili Tugelo, malo verjetna, razen ako so jim Buri zopet nastavili kako zanjko; tudi pravi, da je ob Tugeli zbranih 35.000 Burov, ki so pripravljeni meriti se z Angleži.
Rendsburg, 19. jan. Oddelek angleških jezdecev so 17. t. m. zajeli Buri. Ušla sta le dva, ostali so ubiti ali ujeti.
London, 19. januv. Skupna burska armada šteje sedaj 87.000 mož; 52.500 je Transvalcev, 34.500 pa Oranjcev. Predsednik Kruger je pozval sedaj pod orožje vse ostalo moštvo od 14. do (50. leta.
Zaročenca.
(I promessi sposi.)
Milanska povest iz sedemnajstega veka. — Laški
spisal Alessandro Manzoni, prevel I. B—č.
(Dalje).
V tem, ko je doktor čital, sledil mu je Renzo počasi z očmi, da bi si bolje razjasnil vse in z lastnimi očmi videl presvete besede, od katerih si je obečal pomoči. Doktor se je čudil videč, da je stranka bolj pazljiva nego li prestrašena. — Ta je gotovo pravi lisjak —■ misli si. „Aha! aha!" dč mu nato, „radi tega si dal odstriči lase. Storil si pametno; ker si se pa hotel zaupati mojim rokam, ni bilo to potrebno. Stvar je resna; toda ti ne veš, koliko si jaz upam storiti!"
Da umemo to misel doktorjevo, moramo vedeti oziroma se spomniti, da so tedaj pravi bravi in drugi vsakovrstni hudobneži po navadi nosili dolg kosem las, katerega so potegnili na obraz kakor vizir, kadar so koga napadli, posebno ako je bilo treba se zakrinkati in je podjetje zahtevalo ob jednem moč in zvitost. Naredbe tudi o tem niso molčale. ,Njegova Svetlost (markiz de la Hynojosa) ukazuje: kdor nosi takč dolge lase, da zakrijejo celo čelado obrvi, ali pa kite pred ali za ušesi, zapade kazni treh sto srebrnikov. Ako bi pa ne mogel plačati, obsodi naj se prvič na galejo za tri leta, drugič razven tega tudi še na denarno in telesno kazen, po presoji Njegove Svetlosti.'
,Ako pa je kdo plešast, dovoljuje se mu radi tega, pa tudi iz drugih pametnih razlogov n. pr. radi kake brazgotine ali rane, da sme vsled dostojnosti in zdravja nositi tak6 dolge lase, da pokrije ž njimi take ne-dostatke. Paziti pa mora in ne prestopiti dolžnostij in potrebnih predpisov, da ne zapade kazni, kakor drugi zložinci.'
,Prav tak6 ukazuje se brivcem pod kaznijo sto srebrnikov ali pod kaznijo, da se bodo trikrat javno gugali na natezalnici, ali pa pod večjimi telesnimi kaznimi, ako bi bilo treba, da ne smejo nikomur, kdor jim pride pod škarje, pustiti kite, šopa, kodrov, niti daljših las kakor po navadi, in sicer ne na čelu, ne na straneh, ne za ušesi, da ostri-žejo tedaj vsakega jednako izvzemši plešaste ali pa sicer ljudi z drugimi nedostatki, kakor smo uže omenili.' Šop je bil tedaj takorekoč del orožja, znamenje vseh pretepačev in ra-zuzdancev. Radi tega se jih je prijel priimek ,ciuffi.'tt) Ta izraz je ostal in živi še vedno v narečji z milejšim pomenom. Mislim, da ni nobenega mej mojimi čitatelji iz Milana, ki bi se ne spomnil, da so ga v mladosti roditelji, učitelji, domači prijatelji ali pa posli zvali: ,ciuffo, ciuffetto.'
„Res, uže kot mlad deček nisem nosil nikdar šopa", odgovori Renzo jezičnemu doktorju.
„Midva ne bova nič opravila", odgovori doktor, strese glavo, hudomušno in nestrp-ljivo se smejoč. „Ce mi ne zaupaš, ne bova nič opravila. Kdor se laže doktorju, sinko, je norec, ki bo povedal resnico sodniku. Advokatu je treba stvar jasno razložiti; mi jo moramo potem zavozljati. Ako hočeš, da ti pomagam, moraš mi povedati vse od zadetka do konca, z roko na srcu, kakor spovedniku.
Imenovati mi moraš osebo, ki te je najela; seveda je najbrže imenitna oseba, a jaz pojdem k njej, da bom storil svojo dolžnost. Ne bom povedal dotičniku, znaš, da sem od tebe izvedel za njegov ukaz; zaupaj mi! Rekel mu bodem, da ga prosim zaščite za mladega obrekovanega človeka. Z njim vse potrebno ukrenem, da se zadeva srečno in lepo uravna. Razumi me dobro: če bo rešil sebe, rešil bo tudi tebe iz zagate. In če bi se vsa krivda zvrnila na tvoja ramena, ne prijenjam; pomagal sem uže marsikomu iz večje zadrege. Ako le nisi razžalil kakega imenitnega gospoda, potegnem te iz klešč; razumi me, seveda z nekaj stroški! Povedati mi moraš, kdo je razžaljen, kako se zove; po stanu, značaju, lastnostih se bode izprevidelo, če ga bode treba ugnati s tem, da se potegnem za-te pri višjih glavah ali pa ga zapletem v kako hudobijo in mu podtaknem kako hudodelstvo. Ako namreč kdo zna prav porabiti naredbe, ni nikdo kriv in nikdo nedolžen. Ako je kurat pameten mož, dalo se bo ž njim govoriti, ako je pa trdovratnež, poiščemo tudi za njega zdravila. Iz vsake stiske se človek lahko reši; toda treba je za to pravega moža; in tvoja zadeva je resna, resna, ti pravim, resna. Naredba se glasi jasno, in če bi se stvar morala rešiti mej tabo in postavo mej štirimi očmi, potem je zate slabo. Jaz govorim s tabo kot prijatelj; homatije stanejo denar. Ce se hočeš srečno rešiti vseh sitnostij, treba bode samo nekaj denarja, odkritosrčnosti, zaupljivosti proti onemu, ki ti želi dobro, in pokorščine, da bodeš storil vse, kar se ti ukaže."
Mej tem ko je doktor tako čenčal, gledal ga je Renzo strmč in ga poslušal ves zamaknjen kakor bebec, ki zijd na trgu glu-
mača, ki si nameče v usta vse mogoče ropotije, potem pa vleče iz ust trak, katerega ni konca ne kraja. Ko pa je spoznal, kaj hoče doktor reči, in kak6 dvoumno se je izrazil, pretrga mu trak v ustih rekoč: „Oho, gospod doktor! Kako ste me umeli? To je ravno narobe! Jaz nisem nikomur žugal; jaz se ne pečam s takimi stvarmi, jaz; saj lahko poizveste v moji soseski, da jaz še nikdar nisem bil s pravico navskriž. Le mene so presleparili: prišel sem k vam, da bi zvedel, kako pridem zopet do pravice. Zel6 me veseli, da sem videl ono naredbo."
»Vrag!" zakriči doktor in debelo pogleda. „Kakšne zmešnjave mi delaš? Saj ste vsi jednaki! Ali mi ne morete stvari jasno razložiti?"
„Oprostite, vi me niste pustili govoriti f Sedaj vam povem stvar, kakoršna je. Vedite, da sem se imel jaz danes poročiti", dč Renzo-in glas mu je postajal mehak — „da sem imel peljati pred oltar deklico, s katero sera-imel že vse dogovorjeno začetkom poletja. Na danes nama je določil župnik dan, in bilo je že vse pripravljeno. Namah pa se začni župnik izgovarjati... No, meni je bilo dovolj in prijel sem ga za besedo, da govori jasno kakor je bilo treba; in on mi je priznal, da mu je prepovedano, skleniti ta zakon. Oni mogočnež je don Rodrigo . .
(Konec prih.)
Plesno svileno blago gld. 6 30
in višje 1 — 14 metrov! — poštniae in carine prosto? Vzorci z obratno poŠte; ravno tako čr»e, bele in bar. vene • Hennebergove svile« od 45 kr. do gld. 14-65 aeter.
G. Henneberg, tovarne za svilo
3 (c. >■ kr. dvomi zalaga telj) t Ourlfcn. 13 4-1
Cena žitu na dunajski borzi
dn6 18. januvarija 1900. Za 100 kilogramov.
Pšenica za pomlad . gl.	7*92 do gl.	7 9S
Rž za pomlad . . »	6 80	» »	6 81
Turšica za maj-junij »	5-26	» »	5'27
Oves za pomlad . »	5'38	» •	5-39
Meteorologično porodilo.
Višina nad morjem 3062 m, srednji zračni tlak 736-0 mm.
*) ciufifo - šop.
Cas opu-Tanja
»tanj«
barometra t mm.
Temperatura
!>• Celziji
v«tr*Ti
Nek.
!(
"C ° i
IŠj zveč. I ^9 4 j
4'01 brezv. | dež I 12 I si. jzab. | oblačno I 25 6 2 8 j si. jug j del. jasno {
,q| 7. zjutr. I ,'35 3 [2. popol.j T38-8 Srednja včerajšnja temperatura4'0', normale: —2"4'.
Kemične barve SiSj™ ze-meljne barve bbata mS
Ljubljani, Frančiškanske ulice, v največji izberi ▼ zalogi. — Gene so nizke.	228 14- 11—9
Registrovana Vipavska vinarska zadruga se je vsled sklepa občnega zbora dne 7. t. m. prostovoljno rasdružila v prid novemu kmetijskemu društvu. Morebitni upniki naj prijavijo svoje eventuelno terjatve do konca tega meseca.
46 3-2
^Tačelstvo.
Razpisuje se služba
organista in cerkovnika
Plača je: okolo 170 gld. v denarju, nekaj prostovoljne bire in daril, '/t grunta in gostilna. Nastop prej kot mogoče; prednost imajo cecilijanci in oženjeni; prosilci naj vlože svoje prošnje pri	34 3-3
cerkvenem predstojništvo na Prežganjera, p. Litija, 7. januvarija 1900.
D u n a j 8 k a t>
o r z a.
Dne 19. JanavarlJa.
Skupni državni dolg v notah......99-80
Skupni državni dolg v srebru......99-65
Avstrijska zlata renta 4°/4.......99'—
Avstrijska kronska renta 4°/0, 200 kron . .	98-95
Ogerska zlata renta 4%................98 65
Ogerska kronska renta 4°/„, 200 ..........95 —
Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . .	130-50
Kreditne delnice, 160 gld................234 15
London vista ...........242 25
Nemški drž. bankovci za 100 m. nem.dri. veij	118-15
20 mark......
20 frankov (napoleondor) Italijanski bankovci . . C. kr. cekini.....
Dno 18. Januvarija.
3-2J/0 državne srečke 1. 185-1. 250 gld. . . 6"/0 državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864, 100 gld. . , . 40/0 zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron
Tišine srečke 4"/„, 100 gld......
Dunavske vravnavne srečke 6U/U
23-62 19 20 89-60 11-42
160 -159-25 20150 98-13850 259 —
Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . .	107-50
Zastavna pisma av. osr.zem.-kred. banke 4°/Q .	96- —
Prijoritetne obveznice državne železnice . .	88 50
» » južne železnice 3"/„ .	70 50
> » južne železnice 5°/0 .	100 20
» > dolenjskih železnic 4"/„ .	99 50
Kreditne srečke, 100 gld..............394 -
4°/0 srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. .	350- —
Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. .	43 50
Ogerskega > „ » 5 » .	21-50
Uudimpešt, bazilika-srečke, 5 gld.....13 50
Rudolfove srečke, 10 gld. . ...	65- —
Salmove srečke, 40 gld........—•—
St. Gen6is srečke, 40 gld........176 —
VValdsteinove sreuke, 20 gld.......180-—
Ljubljanske srečke..........52 —
Akcije angloavstrijske banke, 200 gld. . .	124- —
Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. st. v. .	288-—
Akcije tržaškega Lloyda. 500 gld.....78"—
Akcije južne železnice, 200 gld. sr.....25-40
Splošna avstrijska stavbinska družba . . .	100-25
Montanska družba avstr. plan............276 75
Trboveljska premogarska družba, 70 gld.	300 —
Papirnih rubljev 100 ..................254-50
Nakup In prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, sredk, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promeae za vsako žrebanje-Kulanlnn izvršitev na.rpAfl na horzl.
Menjarnicna dolniška družba
13 M C II

I., INollzeile 10 in 13, Dunaj, L StrohelgassB 2,
JUT Pojasnila v vseh gospodarskih in flnančnih stvareh,
potem o kursnih vrednostih vseh špekulaoljskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti 3SJC nn loienlh jr ! a v n i e.