Poštnina plačana ▼ gotoTinL
Leto IX aev. zis.
o Ljubljani, v petek Z3. septembra 19ZJ.
Ceno Din r
Izhaja vsak dan popoldne, Izvzemši nedelje In praznike. — Inseratl do 30 petit a 2.— Din, do 100 vrst 2.50 Din, večS Inserati petit vrsta 4.— Din. Popust po dogovoru. InseratnI davek posebej.
»Slovenski Narod« velja  letno y Jugoslaviji 240.— Din, za inozemstvo 420.— Din.
Upravništvo: Knaflova ulica št 5, pritličje. — Telefon 2304.
Uredništvo: Knaflova ulica št 5,1. nadstropje. — Telefon 2034.
Zločinske intrige mabedonstuujuftih
Protestna nota naše vlade v Sofiji
Makedonstvujušči bi radi z novimi terorističnimi akcijami preprečili vedno jačji pokret za zbližanje med Bolgarijo in Jugoslavijo.
— Beograd, 22. septembra. Ponovni napad na vlake v Južni Srbiji in drugi bombni atentati dokazujejo, da je odbor makedonskih revolucijonarcev znova pričel z akcijo svojih terorističnih napadov na našem ozemlju. Zdi se, da ima ta akcija namen onemogočiti zbližanje med Bolgarijo in Jugoslavijo. Znano je, da se tako v Jugoslaviji kakor v Bolgariji v zadnjem času opaža vedno večja težnja po odstranitvi vseh obstoječih težkoč in po čim prejšnjem zbliža nju med obema sosednima in bratskima državama. Jasno je, da bi to zbližanje imelo v prvi vrsti za posledico onemogočitev revolucionarnih pokretov, naperjenih proti naši državi. Zato ta akcija makedonstvujuščih ni naperjena le proti nam, marveč tudi proti bolgarski vladi sami. Značilno je, da so se pojavili ti napadi neposredno po sestanku dr. Marinkoviča in dr. B u rova v Ženevi, kjer je dal bolgarski zunanji minister obvezne garancije, da bo bolgarska vlada preprečila vsako ilegalno akcijo, ki bi bila naperjena proti interesom Jugoslavije. Makedonstvujušči hočejo desavuirati g. Burova, na drugi strani pa izzvati v jugoslovenskih krogih nezaupanje do bolgarske vlade.
Preiskava, ki jo je uvedla naša vlada v tej zadevi, je ta sum v polni meri potrdila. V interesu dobrih medsebojnih odnosa jev in v cilju prijateljskega zbližanja med obema državama bo naša vlada povzela v Sofiji primerne diplomatske korake. Kakor se izve v
zunanjem ministrstvu, je zunanji minister dr. Marin kovic že naročal jugoslovenskemu poslaništvu v Sofiji, naj vloži pri bolgarski vladi v tem smislu protestno noto in jo po zove, da s svoje strani ukrene vse, da se nadaljna akcija makedonstvujuščih prepreči in enkrat za vselej zatre ta pokret, ki namenoma zastruplja odnosaje med obema državama in povzroča nepotrebno vznemirjenje ob meji.
Zanimivo je, da makedonstvujušči para-ralelno s to anarhistično akcijo razvijajo tudi v Bolgariji živahno propagando proti Jugoslaviji. Minulo nedeljo so se vršila v vsd večjih bolgarskih mestih protestna zborovanja proti terorju nad Makedonci v Jugoslaviji. Bolgarska vlada je v zadnjem času pokazala mnogo dobre volje za odstranitev obstoječih težkoč in se zato v jugoslovenskih krogih naglasa, da bo baš ta slučaj pokazal, a'i je volja za zbližanje na bolgarski strani dovolj močna in trdua, da napravi konec škodljivemu početju makedonstvujuščih. Če se to ne bo zgodilo, je vsaka nadaljna akcija za zbližanje žal iluzorna.
— Beograd, 22. septembra. Notranje ministrstvo je sprejelo danes poročilo, da se je našim oblastem posrečilo izslediti napadalce na brzovlak pri Gjevgjeliju in da je oiožnistvo atentatorje obkolilo. Med orožniki in atentatorji se vrši boj. Upati pa je, da bo orožnišrvo, ki je v znatni premoči, atentatorje kmalu razorožilo in aretiralo.
Prva seja radićevskih poslancev
Zaupnica in proste roke Stepanu Radiću« — Odobrenje akcije za ustanovitev močnega demokratskega bloka. — Stepan Radić
o razvoju politične situacije.
— Zagreb, 22. septembra. Danes dopoldne od pol 10. do 12. sc je vršila prva seja poslanskega kluba Hrvatke seljaške stranke pod predsedstvom Stepana Radića. Seje so se udeležili izvoljeni poslanci. Novinarjem dostop k seji ni bil dovoljen in jih je g. Radić obvestil, da bo izšel komunike o tej seji samo v »Narodnem Valu«. Vendar pa se je novinarjem posrečilo, da so dobili od poedinih poslancev kakor tudi od g. Radića samega po seji izjave o razpravah in sklepih. Stepan Radić je med drugim izja-da je poročal poslanskemu klubu zlasti tudi o akciji za osnovanje demokratskega Moka, ki ga on naziva parlamentarno unijo. Poslanski klub je izrekel Stepanu Radiću popolno zaupnico in mu pustil proste roke za nadaljevanje te akcije.
Na vprašanje, kai misli o rekonstrukciji Vlade, ki se je izvršila včeraj, je Stepan Radić naglasi}, da ie to le mal incident, o
katerem pa se bo še govorilo v veriiikacij-skem odboru. Demokrat, blok bo imel brez malih strank (zemljorad. Nemcev, federa-listov itd.) 170 poslancev in bo nastopal popolnoma enotno Klubi poedinih strank bodo obstojali le še formalno, v parlamentu pa bo blok nastopal kot enotna formacija pod vodstvo Ljube Davidoviča.
Na vprašanje, kako stališče bo zavzela HSS odnosno demokratski blok v verifi-kacijskem odboru, ie Stepan Radić nagiasil, da za nobeno ceno ne bodo verificirane »hajduške volitve« Volitve I. 1925 so bile napram septemberskim volitva g. Vukićevića prava idila Na vprašanje, kako stališče zavzema k temu vprašanju dr. Marinković se je Stepan Radić izognil preciznemu odgovoru, češ, da bo stopila v ta blok demokratska stranka kot taka in da zato ne more biti govora o kaki Marinkovićevi ali Da-vidovićevi skupini.
Neizpremenjena situacija v Beogradu
— Beograd, 22. septembra. Vsi politični krogi in tudi vsi beograjski listi obširno komentirajo včeraj izvršeno rekonstrukcijo vlado in soglasno ugotavljajo, da je ta vlada samo začasna. Splošno se naglasa, da ta rekonstrukcija ničesar ne spremeni in da je ostalo vse pri starem. Vlada s tem svoje
' pozicije ni prav nič okrepila in tudi sicer to v nobenem oziru ne govori v poseben prilog politike g. Vukićevića.
Vprašanje razmerja g. Vukićevića do ra-dikalskega centruma in pašičevcev je ostalo še vedno odprto. G. Vukićevića zato še vedno čakajo usodni dnevi in težke borbe v radikalni stranki sami.
Tekom današnjega dopoldneva ni bilo ni-kakih novih dogodkov.
Redukcije gimnazij še niso definitivne?
— Beograd, 22. septembra. V Beograd je dospelo več deputacij iz notranjosti države, da protestirajo pri vladi radi ukinitve, odnosno redukcije srednješolskih zavodov. Deputacijam, ki so posetile tudi ministrskega pred-' sednika, je g. Vukičevič izjavil, da ta redukcija še ni definitivno sklenjena in da se bo o tem še ponovno razpravljalo ___
Imenovanje prof. Serneca
Beograd, 22. septembra. Današnje •Službene Novine» objavljajo ukaz o imenovanju klerikalnega poslanca ing. Dušana Serneca za izrednega profesor-
ja na ljubljanski univerzi. Inž. Sernec je imenovan že s 1. avgustom in sicer v 3. skupine I. kategorije. Ker pa je g. inž. Sernec izvoljen za poslanca, svojega mesta seveda ne bo mogel nastopiti. (Ako bi bil imenovan za univerzitetnega profesorja kak napredni poslanec, bi klerikalni listj napisali dolge kolone o korupciji... 'Op. ur.).
Veselo
Zaba * no
Napeto!
o
d '« 2 -°
> « cl
s
o «
< o
~ Ša
o as
G
sc pričnejo
imenu!
v' glavn: vlogi priljubljena srčkana prelepa
FLORENCE   V I D O R
Predstave danes tečno ob: 4., pol 6., pol 8 in 9.
ELITNI   KINO MATICA
Radićev «Dom» o združitvi Davidovićevih demokratov, samostojnih demokratov, RSS in zemljoradnikom — Predsednik bodoče vlade naj bi hil Ljuba Đavidović ali dr. Marinković.
Radićev *Dom» od 21. t. m. piše:
Parlamentarna unija ali demokratsko-seljaški blok v Narodni skupščini nastaja kar sam od sebe pod strahovitim vtisom vse one škode in sramote, *ki ju je Velja Vukičevič povzročil v teh štirih mesecih narodu in državi. Gledajoč, kaj vse delajo policajski radikali tako na volitvah kakor po volitvah in kako se bahato ponašajo, kakor da so to državo za vedno vzeli v zakup, je povsem naravno, da so se na isti črti našle vse stranke, ki vidijo, da vodi policajska radikalija narod in državo naravnost v propast. Dovolj je samo pogledati na volilne rezutate, da se jasno vidi, kolika bi bila pogreška in kakšen zločin proti narodu, ako bi stranke, ki jih je narod z uprav mučeniško svobodno voljo izvolil, dovolile radikalom še nadalje pa-ševati po vsej državi.
Tu je najprej HSS, ki je dobila nad 3S9.000 glasov in 64 poslancev.
Davidovičeva demokraiska stranka je dobila nad 373.000 glasov in 61 mandatov.
Pribićevićevi samostojni demokrati so dobili 203.000 glasov in 23 poslancev.
Dr. Spaho je dobil 128.000 glasov in 18 mandatov.
Zemljoradniki imajo 146.000 glasov in 8 poslancev.
Vsi ti skupaj predstavljajo nad en milijon dvesto tisoč kroglic in 174 poslancev, kar je močna večina, tako v narodu kakor v Narodni skupščini.
Predsednik HSS je poslal zaradi tega nar. poslanca inž. Košutiča in dr. Stanka Šibenika, da povesta Ljubi Davidoviču in dr. Voji Marinko vicu, naj se vse omenjene stranke združijo v parlamentarno unijo ali zajednico, izberejo radikale, ki niso nasilniki in korupcijonisti, ter jih
pokličejo v vlado široke koncentracije z izrazitim demokratsko seljaškim obeležjem.
Ta vlada bi imela do novega leta izvršiti naslednje naloge:
Prvič: Celokupnemu narodu dati dovolj dela, da bi se mogel ž njim prehraniti in da bi mu ne bilo treba bežati iz domovine, niti prosjačiti ter na koncu umirati od gladu.
Drugič: Sprejeti zakon o izenačenju davkov, da bi mogel narod državna bremena kolikor toliko prenašati.
Tretjič: Uvesti v celi državi popolno občinsko samoupravo in popolno oblastno ali županijsko samoupravo, odstraniti torej vse komisarje in ves državni pritisk na samoupravo, oriznati samoupravi najširši delokrog in ji dati potrebna sredstva za njeno uspešno delo.
Četrtič: Sprejeti zakonsko osnovo o končni rešitvi agrarnega vprašanja v Dalmaciji, v gornji Hrvatski, v Vojvodini in Makedoniji.
Ta naloga je velika in težka, more pa se izvršiti tudi brez kake pomoči radikalov, torej tudi proti njhn, ako ne bo drugače; če pa bi se našlo znatno število poštenih radikalov, potem bi to po-menjalo novo življenje in preporod za vso državo.
Pričeti se mora s tem, da se umakne Velja Vukičevič, ki je izvedel te nasilne in sramotne volitve tako grozno, da bi že zaradi tega moral priti pod obtožbo.
Novi ministrski predsednik naj bi bil Ljuba Đavidović ali z njegovim privoljenjem dr. Marinković.
O vsem tem se sedaj mnogo govori v vseh političnih krogih ter piše v vseh listih in o tem bo razpravljal tudi naš seljaški klub na svoji prvi- seji 22. t. m.
Ponesrečena klerikalna špekulacija
Policijska preiskava radi «potvorjenih» podpisov na napredni listi za ljubljanske občinske volitve ustavljena.
Kakor znano, so klerikalci po vložitvi liste Naprednega bloka za ljubljanske občinske volitve vložili pri velikem županu ovadbo, da so podpisi na tej listi potvorjeni. Veliki župan je na podlagi te ovadbe naročil policiji, naj uvede preiskavo, kar je tudi storila na način, ki je zbudil v vsej napredni javnosti splošno ogorčenje. Namesto da bi zaslišala predstavnike in kandidate napredne liste, je zasliševala uslužbence tajništva SDS in postopala na način, kakor da bi šlo za kako kazensko preiskavo.
Klerikaci so hoteli s svojo denuncijacijo zbegati napredne volilce, ker so vedeli, da na pošten način ne morejo dobiti Ljubljane v roke. Sam dr. ^to-šec je napovedoval pred skupščinskimi volitvami veliko senzacijo, »Slove-nec< pa je na naše ugotovitve o klerikalni denuncijaciji hinavsko zavijal oči, češ da je znano, da mnogi kandidati z napredne liste ob času podpisovanja niso bili v Ljubljani, in da bo že preiskava pokazala, ali se godi naprednjakom kri-
vica ali ne. Včeraj so dobili predstavniki kandidatne liste Naprednega bloka obvestilo, da je policijska preiskava na podlagi klerikalne denunciacije ustavljena in da je bila napredna tista popolnoma pravilno vložena. Tako so klerikalci doživeli novo blamažo in pred javnostjo stoje sedaj razkrinkani kot nepobolšljivi denuncijanti.
Njihova ovadba ter dr. Koroščevo napovedovanje «senzacij» sta enakovredna letaku, ki ga je izdal duhovnik Gabrovšek pred skupščinskimi volitvami, v katerem je trdil, da so demokratski kazinotje na svojem shodu strahovito pretepali delavce in invalide*. Duhovnik g. Gabrovšek ni reagiral, ko so mu očitali, da jc od njega podpisani letak lažnjiv.
Nobenega dvoma ni, da bo napredna Ljubljana odgovorila klerikalnim denuncijantom in lažnikom pri ljubljanskih občinskih volitvah dne 2. oktobra še boli odločno kakor jim je odgovorila že 11. septembra.
Ljubljanska porota
Razprava proti A. Pesku.
Ljubljanska porota je začela danes z razpravo, ki spada brez dvorna med najbolj zanimive, kar smo jih imeli v zadnjih sezo* nah, in nudi žalostno sliko nezdravih povoj* nih razmer. Zagovarjati se mora znani pod* jetnik Anton Pesek, ki je postal v svoji brezkritični amibicijoznosti in v splošni medvojni in povojni demoralizaciji sam ŽT* tev svojo neizmerne lakomnosti, obenem je pa potegnil v prepad tudi veliko število ne* oclžnih in vsega obžalovanja vrednih eksi* t ene.
Obširna obtožnica slika najprej Peskovo pestro življenje, kako ie postal iz učiteb'a prjvatni uradnik in natn podjetnik, ki se je pečal z vsemi mogočimi stvarnu. Ni pa poznal nobene meje. deloma tudi ni imel potrebne sposobnosti in zato je propadalo podjetje Z3 podjetjem. Rešiti se je skušal •na način, ki bi bil pred vojno nemogoč. Osnoval je »Jugoslovanski kreditni zavod* in 5?i dal iz njega nakazovati ogromne kredite in ga tako privedel na rob prepada. Ko so zavod iztrgali iz njegovih rok. si ie osnoval »Ljubljansko posojilnico«, ki pa je bila zadruga samo na videz, v resnici pa Peskovo privatno podjetje. Skoro vse vloge je porabil za druga svoja podjetja, ne da bi mogel nuditi dovoljno garancijo. Tako ie upropasti! tudi to institucijo. Mesto pa, da bi likvidiral takoj v začetku, ko nesreča še ne bi bila tako velika, je vlekel naprej in se
skušal rešiti z novo krinko. Osnoval ie »Jugoslovansko zavarovalno hranilnico«, ki je bila tudi samo navidezno zadružno podjetje, v resnici pa popolnoma njegova institucija.
S propadom Ljubljanske posojilnice in Jugoslovanske zavarovalne hranilnice so prišli vlagatelji, skoro izključno samo ljudje iz najbednejših slojev, ki so si svoje prihranke odtrgali od ust, ob vse svoje imetje. Pasiva so za toliko presegala aktiva, da ni bilo mogoče izpeljati niti konkur-zinega postopanja. Anton Pesek je seveda že davno vedel, kakšno ie pravo stanje njegovih podjetij, a kljub temu jih ni hotel likvidirati že poprej, da bi ne potegnil s seboj v propast tudi tolikega števila drugih. Obtožnica ga zato dolži malomarne kride, goljufije in kršenja zadružnega zakona. Obtožnica se sklicuje na 77 prič, od katerih pa seveda ne bodo vse ustno zaslišane. Kljub termi bo trajala razprava več dni.
Sodnemu senatu predseduje gosp. vss. Vehovar. votanta sta ss. Mohorič in ss. Kralj, državni pravdni k jc dr. Mastnak. obtožencev zagovornik pa dr. Turna. Na mizi pred senatom leži cel kup trgovskih knjig, ki tvorijo glavni dokazni materijal. Obtoženec sam je zadnji čas zelo osivel. Bled in miren sedi na zatožni klopi in iasno odgovarja na predsednikova vprašanja.
Čitanje obtožnice je trajalo pet četrt urv Obtoženec priznava glavne podatke v obtožnici, zanika pa svojo subjektivno krivdo. Na predsednikovo vprašanje priznava, da .i* osnoval Ljubljansko posojilnico deloma tu<li
zato, da bi pokril dolg svojega premogovnika. Bil pa je prepričan, da bo rudnik pl<>-donosen in da bo z njegovim dobičkom lahko svoje dolgove pošteno povrnil.
Obtoženec opisuje nato svoje poslovanj« med vojno in po vojni. Izdajal je dnevnik >Jugos!avijo<, ki je bil zelo močan in aktiven, dokler je bil nestrankarski. Ko pa > je pustil zapeljati v borbo proti demokratom, je začel list pešati in mu izčrpal njegovo tedaj dokaj obsežno premoženje. Polen si ni mogel več opomoči in šlo je n: vzdol na vseh straneh. Ko je prodal nišo v VVolfovi ulici, je ves ostanek vtaknil v svoj rudnik, ki ga pa tudi ni mogel dvigniti, ker ga je zadelo tudi več nesreč. Vsi izveden«-i so soglašali v mnenju, da je rudnik prvovrsten in da je treba vanj vložiti samo dovolj kapitala. Zato si je izposojal denar v najboljši veri.
Zasliševanje obtoženca se bo nadaljev.il > tudi popoldne.
Razkritje velike tatvine
Skesani tat, ki je najprej okra-del svojega delavskega tovariša in potem tatvino sam prijavil.
Na policijskem ravnateljstvu je bila danes prava razstava kuhinjske posode. Vrstili so se lepi lonci, ponve, razne žlice in druga kuhinjska oprema. Vse te stvari so policijski detektivi pod vodstvom pol. nadzornika Frana Podreberška našli v sredo skrite v senu zidarskega delavca Franceta V. na njegovem domu tam v bližini Kamnika. France je bil dlje časa zaposlen pri stavbnem podjetju inž. Dukič in tov., ki je gradilo lansko leto mestno hišo na Ahacljevi cesti. France V, je opravljal ponoči posle nočnega čuvaja. Njemu sta delala kratek čas trgovski vajenec Gabrijel G.. Ljubljančan, in Tržačan delavec Karlo.
V bližini mestne hiše je bila baraka, kjer so spali mnogi delavci omenjene^;* pod jčtja. Sredi meseca oktobra lanskega lela so delavci po končanem delu okoli 18. za pazili v baraki velikanski nered. Vse je bilo razmetano. Podnevi dne 19. oktobra 1920 y bilo v barako vlomljeno in tat je delavcu Josipu Horvaliču odnesel vso boljšo obleko in 28(X) Din gotovine. Delavci so prijeli čuvaja Franceta V. in ga vprašali, če je opazil kakega tatu v baraki. Ta se je ves začudil in takoj vlom prijavil policiji, ki se je začela za zadevo zanimati. Tatu niso mogli emirati, nač pa so dotektivi strogo pazili na čuvaji« Franceta, kateremu pa niso mogli priti <!o živega. France se je poznej? sprijateljil t i posredovanju TržaČana Karla V. s trgovskim vajencem   Gabrijelom,  ki  jo   bil    nastavlj -ti
pri tvrdki Stanko Florijančič na Sv. Petri cesti. Dogovorili so se, da bo mladi Gabrijel, ki je bil izključen iz šole ter nato napra\il lepe avanture, dobavljal Francetu razno kuhinjsko posodo od omenjene Ivrdke. Res |s Gabrijel prinašal Francetu razne pi<kr •. ponve in žlice proti malenkostni o<t«kodnini.
V pon.ieljek 19. t. n). okoli 18. pa je France V. stopil na Masarykovi cesti v bi i zini glavnega kolodvora pred viijega itrmi-nika Gregorja Roglja ter mu razodel, tla ima sila težko vest. Dejal mu je, da je tat in da je ukradel za 1000 Din razne kuhinjske posode. Povedal je tudi imeni svojih kompli-cev, ki sta bila naslednjega dne aretiran;«. France je odkritosrčno dejal: >Vest me peče. Nisem mogel doma vec mirno spati. Premetaval sem se po postelji in sedaj prosim. Ua me pošteno kaznujete.* France je nato tudi skesano priznal, kako je izvršil vlom v barako in okradel delavca Horvatiea. Den*r 2800 Din je odnesel domov ter naložil v kamniški posojilnici na hranilno knjižico, v kateri je že prej imel vlogo 16.000 Din. Njegova pomočnika Gabrijel in Karlo sta v bistvu potrdila Francetove manipulacije. Vse tri je policija izročila sodišču.
Borzna poročila
LJUBLJANSKA BORZA.
Devize: Amsterdam 22.78— 22.M (22.81), Berlin 13.5125—13.5425 (13.5275), Curih 1094—1097 (1095.5), Dunaj 7.9918— S.0218 (8.00625, 8.0075), London 276.025 276.825 (276.425), Newyork 56.72—56.74 (-), Praga 168.023—168.823 (168.40, 168.425, 168.46), Milan 308.375—310.375 (309.375).
Efekti: Celjska nos. 164 d. Ljubljanska kreditna 140 d, Praštediona 850 d. Kreditni zavod 160 d, Strojne 70 b!.. Vc*Č4 135 d, Stavbna 56 d, Šešir 104 d. Ruše 2<x> —270, Kranjska ind. dr. 42« >.
Lesni trg: Tendenca neizpremenjena. Zaključeno 3 vag. in sicer 1 vag. tramov 7/9, fr. vag. nakl. postaja a 360 ; 2 vag. suhih bukovih drv fr. vag. meja a 22. Išče se taninski in brusni les.
Deželni pridelki: Tendenca 7a žito mirna. Zaključkov ni bilo.
ZAGEBŠKA BORZA.
Devize : London 275.05—276.85, Htm York 56.626-56.826, Pariz 222-224, Milan 308.625—310.625, Curih 1094—97, Amsterdam 2277—2283. Berlin 1352.25—1355.25, Dunaj 799.14—802.14,   Praga 168.05—168.85.
Efekti. 7odst. invest. pos. 1921 84 — 84 •n pol. I in polodst. Vojna škoda 383 — 383 in pol. Hip. banka 55 — 55 in pol. Ljubljanska kreditna 140, Praštediona 850, Šećerana Osijek 545 — 560, Trboveljska 485 — 490.
INOZEMSKE BORZE.
— Curih: Beograd 9.13, Milan 28.26, Pariz 20.345, London 25.23, Newvork 518.625, Berlin 123.5*2, Praga 15.87.
z
2709
RC
Stran. 2
•SLOVENSKI NAR OD» dne 23. septembra 1927.
Mcv    2 l 4
Polom klerikalne politike
Kako tolaži «Slovenec* razočarane klerikalce. — Vlada je baje porabila za volitve 200 milijonov iz proračuna nutfcti Bfepa za socijalno politiko, — Dr, Gosar kot likvidator državnega soci-
jalnega skrbstva.
«Slovenec» poje slavo dr. Korošcu, ki ie po dolgem moledovanju naposled izpo-sloval pri g. Vukičeviču sprejem g. dr. Go-sarja v vlado. TTeba je pač nasuti pristašem klerikalne stranke peska v oči, da ne bi spoznali dejanskega poraza klerikalne politike, ki preneha svoje samostojno življenje in se spoji povsem s politiko srbske radikalne stranke. «Slovenec» seveda previdno zamolči, da morajo klerikalni poslanci stopiti v radikalni klub in da so samo za to ceno dobili en ministrski portfelj. Odkrito pa priznava in celo pozdravlja fuzijo dopoldanski klerikalni dnevnik.
Da bi volilci ne začeli razmišljati o načelnosti klerikalne politike, vpije »Slovenec), da je »sovražnik premagan* in da je zadan »strahovit udarec SDS»,- in to vse zaradi tega, ker so dobili klerikalci enega ministra, čegar vladni stolec se bo zrušil že prve dni oktobra, ko se sestane Narodna skupščina.
V Uzunovičevi vladi je imela klerikalna stranka tri ministre in je bila radikalna večina v resnici odvisna od klerikalnih glasov. V sedanji vladi imajo klerikalci samo enega ministra, ki pa v nobenem slučaju ne pomenia jezička na tehtnici in bo kot član radikalnega kluba povsem odvisen od njegove večine, dočim bodo radikali povsem odvisni od dobre volje demokratov. Kadar bo demokratom kazalo, bodo prevzeli sami oblast v roke, gg. dr. Korošec, dr. Gosar in tovariši pa bodo morali deliti usodo z g. Vukičevičem. To je dejanska slika vrednosti vstopa klerikalcev v vlado.
Za položaj sedanje vlade je značilno v prvi vrsti dejstvo, da g. Ljuba Davidović odločno demantira vesti, da bi kdaj izjavil, da hoče s svojim klubom podpirati sedanjo vlado. Vstop dr. Gosarja v vlado označuje le kot malo rekonstrukcijo radikalnega dela vlade brez posebne važnosti.
*Slovencu» je seveda nujno potrebno, da vpije o »velikem uspehu« klerikalne stranke, kajti pristaši SLS danes res ne vedo, ali so tiči ali miši. V Ljubljani stojimo tt»di neposredno pred občinskimi volitvami in «Slovenec» ima dovolj vzroka prikriti kaos, ki je zavladal z najnovejšim preokretom v klerikalni stranki z likvidacijo njene politične samostojnosti. Treba je lastnim ljudem dopovedati, da kravja kupčija klerikalnih voditeljev ni kravja kupčija, in zato tudi ne pove, da so klerikalci mogli vstopiti v vlado le kot sestaven del radikalne stranke in da je njihovo sodelovanje v njej tesno zvezano z zelo nesigurno usodo Ve-Ue Vukičeviča.
V tem namenu navaja tudi nekakšen gospodarski program rekonstruirane vlade, ki ni še niti stopila pred Narodno skupščino, kjer se bo odločila njena nadaljna uso-
da. V zvezi s tem programom trdi, da se bo « predvsem gledalo na to, da se pomete z vsemi koru-pcijonističnrmi elementi in da se uduši tudi najmanjša korupcija*. Smešno! Ali bodo klerikalci kot sestavni del radikalnega kluba udušili koruptne elemente, ki jih niso hoteli niti takrat, ko ie bila njihova usoda v anketnem odboru res odvisna od klerikalcev? Baš to vprašanje Še povečuje idejni razkol v kleikalnih vrstah, kjer se vprašujejo, kako bodo klerikalni poslanci kot manjšina v radikalni družbi izganjali korupcijo?
Vladni gospodarski program, s katerim hoče »Slovenec* slepiti svoje čitatelje, bo seveda predvsem vezan na državne finance. Te finance niso v najboljšem stanju, ker bi drugače finančni minister ne zahteval, naj se v tekočem državnem proračunu zmanjšajo že dovoljeni izdatki za celo milijardo. Ta gospodarski program bo obstojal spričo sedanje vladne politike, ki jo klerikalci v polnem obsegu odobravajo, samo v redukcijah, zlasti .še, ker je šlo na sto in  sto milijonov samo za volitve.
Resnica je, da baš »Slovenčevo« vpitje o kolosalnih piramidalnih in univerzalnih uspehih dr. Koroščeve politike v zvezi z g. Vukičevičem najbolje dokazuje, da So s sedanjo rekonstrukcijo vlade klerikalci sami .najmanj zadovoljni. To dokazuje tudi »Slovenčeva« tolažba med vrsticami, da je izpolnjen samo   en del« blejskega pakta
»Slovenčevo« vpitje o uspehih dr. Koroščeve politike, ki ima samo namen preslepiti klerika!, volilce, demantirajo končno tu-d* same izjave klerikalnih voditeljev, ki so po vesteh zagrebških in beograjskih listov sami najmanj zadovoljni z rekonstrukcijo. Kljub toliki reklami za blejski pakt so dobili samo resor socijalne politike, za katerega se nihče drug ni pulil, ker Je bil njegov delokrog že v letošnjem državnem proračunu znatno omejen.
V Beogradu so včeraj odkrito priznavali, kairor poroča n. pr. tudi zagrebški »Jutarnji list«, da so le s težkim srcem prevzeli ta resor, ne samo zato, ker je neznaten, temveč tudi zato, ke je bilo iz njegovega proračuna porabljenih 200 milijonov dinarjev za volilne svrhe.
Dr. Gosar bo kot minister za socijalno politiko prisiljen nadaljevati likvidacijo držav, socijalnega skrbstva, ki jo Je v Uzunovičevi vladi započel, in to je ves dejanski uspeh klerikalne stranke. Vstop klerikalcev v radikalni klub se bo izvršil na račun naj-bednejših!
Po blejskem paktu vezani morajo klerikalci hoditi usodno svojo pot do trenutka, ko bo združena demokracija zrušila združeno reakcijo.
Pisane zgodbe iz naših krajev
Pojasnjena tragedija v Črcvici. — Odšel v Beograd, da bi postal gospod. —r Umor s kamnom in sekiro.
Kakor smo že kratko poročali, je občinski blagajnik Ilija Živkovič v Ce-revici ob priliki revizije občinskega poslovanja ustrelil sebe in srezkega poglavarja Ljubomira Tosiča. Srezki poglavar Tosić je prišel pred dnevi v Ce-revico. da izvrši revizijo vsega občinskega poslovanja. Tekom dopoldneva je pregledal poslovanje občinske uprave, popoldne pa je nameraval izvršiti revizijo blagajne. Ko je odšel z blagajnikom v blagajnikovo pisarno, so nenadoma zadoneli trije streli. Župan in ostali občinski funkcijonarji, ki so bili navzoči v občinskem uradu, so nič dobrega sluteč odhiteli v blagajnikovo sobo. kjer se jim je nudil grozen prizor. V mlaki krvi sta ležala na tleh s prestreljenimi glavami blagajnik Živkovič in srezki poglavar Tosić. Vsaka pomoč je bila zaman. Par minut nato sta oba izdihnila. Splošno se je domnevalo, da se je blagajnik zbal revizije in vse je bilo prepričano, da je zagrešil kake ne-rednosti.
Uvedena preiskava pa je dognala baš nasprotno. Revizija blagajne je dokazala, da je blagajna v najlepšem redu
in izkazalo se je, da je bil Živkovič vseskozi vesten in vzoren uradnik. Zato je tem bolj nerazumljivo, zakaj je izvršil to grozno dejanje. Šele pri preiskavi na njegovem domu je bil ta zagonetka pojasnjena. Našli so več posiovimih pisem, v katerih sporoča Živkovič svojim staršem in svoji nevesti, da ga neprestana preganjanja in denuncijacije ženejo v smrt. Tamošnji učitelj, neki Bude Budi-sa vi je vid, je bil njegov največji sovrai-nk in ga je neprestano denuncira! pri oblasteh in zahteval njegov odpust iz občinske službe. Zato je bržkone domneval, da je tudi ta revizija posledica denuncijacije in da je prišel srezki poglavar le zato, da ga suspendira iz službe. Ker bi se imel v par dneh poročiti, ga je to še bolj vznemirjalo in tako deprimiralo, da je v skrajnem obupu segel po orožju in usmrtil sebe in svojega preganjalca.
Tragična smrt simpatičnega Živko-viča, ki je sin bogatih staršev in ki je bil splošno priljubljen, je izzvala med prebivalci silno ogorčenje. Po včerajšnjem pogrebu so ljudje navalili na stanovanje učitelja Budisavljeviča, ki ga
smatrajo za glavnega krivca tega žalost nega dogodka, in bi ga bili gotovo ubili, da ga ni v zadnjem trenutka reSto orožništvo. ki ga je moralo odvesti v Ilok, da ga tam skrije pred razjarjenim ljudstvom.
Zagrebška policija je snoci prijela na zagrebškem kolodvoru 12-letnega dečka, ki se je že dva dni potikal po
kolodvoru in skušal opetovano smukniti na vlak, da bi se odpeljal domov. Ni pa imel ne voznega listka ne kakih drugih dokumentov. Šele na poKciji *so ugotovili čudne doživljaje mladega potnika. Dečko je sin bogatega posestnika iz Like, ki ima, kakor je pripovedoval na policiji, toliko njrv in travnikov, da bi jih v 120 dneh ne mogel preorati. Razun tega ima 8 hiš in vse. kar spada k bogati kmetiji. Seveda pa je pri hiši tudi kup otrok in zato je oče gledal, da spravi vsakega k svojemu kruhu. Dušan Budi-mir, kakor se deček zove, je bil določen, da postane gospod. Njegov starejši brat je trgovski potnik v Beogradu in očetu ta poklic očividno tako ugaja, da je določil tudi Dušana za trgovino. Pred dnevi ga je brat odvedel v Beograd, kjer ga je spravil pod streho pri nekem tamošnjem trgovcu. Trgovec pa z novim učencem, ki se v dveh apsolviranih razredih ljudske šole ni baš posebno dobro seznanil z računanjem in pisanjem, ni bil preveč zadovoljen in ga je začel že prve dni oštevati. Dečku, ki ga je mučilo tudi ok>rnotožje, je vse to presedalo in neprestano je prosil starejšega brata, naj ga odpelje zopet domov. Brat pa je bil tako ogorčen, da je dečku kupil karto, mu dal 20 Din ter ga poslal na kolodvor češ, naj se od pelje v Zagreb in najde od tam sam pot domov. Dušan je romal z vlaka na vlak in je rabil cela dva dni, preden je med številnimi beograjskimi vlaki sedel v pravem vlaku, ki ga je odpeljal proti Zagrebu. Med vožnjo se mu je pridružil neki Turčin, ki je izmamil dečku i denar i vozni listek ter mu namesto tega dal staro neveljavno železniško karto. Tako je dospel deček v Zagreb, kjer pa zopet ni vedel ne kod ne kam. Na policiji so ga najprej pošteno nasitili, nato pa v varnem spremstvu poslali nazaj k očetu.
★
V vasi Cernik pri Osijeku sta sc sprla seljak Herceg, ki je znan kot najhujši pretepač v vasi, in kmet Mateko-vič. Spor je imel strašne posledice. Maščevalni Herceg je proti večeru počakal Matekoviča pri njegovem domu in mu zagnal velik kamen v glavo. Seljak se je takoj zgrudil na tla. Drugo jutro so ga našli mrtvega pri hiši. Na truplu so odkrili poleg smrtne rane od kamna še okoli trideset ran, katere je pretepač in morilec Herceg zadal Ma-tekoviću s sekiro. Orožniki so morilca in njegovega pomagača DIvalda areti-rali in odvedli v zapor._
Odlični gostje v Ljubljani
Danes ob 8. uri so dospeli iz Beograda v Ljubljano zastopniki mednarodnega kon* gresa za tujski promet. Kongres je bil otvorjen včeraj v Beogradu. Udeležili so se ga delegati iz vseh evropskih držav. Nem* čijo zastopa g. \Veber, Avstrijo g. E. Dem* lein, Belgijo g. P. Duchafne, Bolgarijo g. B. Velev, Anglijo g. Sutton, Grško g. J. Ca« Iirgis, Holandsko g. F. von Deventer, Ogr* sko g. Jakob, Italijo g. G. Bognetti, Švico g. A. Jimod, Češkoslovaško g. A. Matoušek, Turčijo pa g. Mumir Ib rabim.
Kongres se bavi z vprašanji enotne orga* nizacije tujsko*prometne propagande, z od« nošaji med tujsko*protnetnimi organizacija* mi poedinih držav, z vprašanji statistike, o vplivu igralnic na turizem, o unifikaciji reklame in tujsko*<prometnih znakov itd. Zanfmivo je, da se kongres vrši takorekoč v etapah med potovanjem. Do sedaj se še ni vršil noben kongres na ta način, ki se je izkazal kot uspešen in koristen.
V Ljubljano so delegati dospeli ob 8. uri in se takoj napotili v mesto. Ogledali so si najprvo «rLjwbljano v jeseni», ki je bila vsem zelo všeč. Dame, ki spremljajo zastop* nike, so vrtnarji obdarili s krasnimi šopki. Nato so si ogledali mesto, ljubljanski Graa, naš divni Tivoli itd. Vsi so bih* mnenja, da je Ljubljana res «*bela» in zasluži ta pri* imek. Ob 10. in pol je mesto priredilo od» ličnim gostom zakusko v restavraciji glavni kolodvor, kjer so jih pozdrav al i tudi za stop-niki naših oblasti. G. veliki župan dr. F. Vodopivec je naglasil, da je Ljubljana šele
Jean de la Hyre:
16
500
Roman.
— O sodobnih šegah in življenjskih razmerah, — je zaključil grof Mosse* r.igo, — ni mogoče povedati na kratko. Vi najbrž ne nameravate ostati pod vodo. niti v srednjeveških Benetkah. Gotovo se mislite seznaniti z življe* njem sodobnega človeštva.
— Seveda.
— Torej boste itak sami vse videli. Grof je namršil obrvi in pripomnil:
— Toda, varujte se, gospod. Razvoj znanosti, tehnike in industrije, razde« Iitev vsega človeštva v dva sovražna tabora — aristokracijo in sodrgo... Hm ...
— Kaj hočete reči?
— Vse to je ubilo v človeku prej* šnjo rahločutnost, o kateri sem čital v knjigah, ki so se ohranile v knjižnici sv. Marka. Ko izve svet za vas, se utegne zgoditi, da vas bo smatrala so* dobna človeška družba za škodljive in to bo vaša smrtna obsodba. Tedaj vas Čaka neizogibna, nagla, anart* ____.
Nekaj časa je bilo vse tiho.
— Kaj pa, če se človeštvo prepriča, da smo mu nevarni? — je vprašal Ne*
znanec.
Te, v resnem tonu izgovorjene be* sede so spravile svetnika v dobro vo* ljo. Skomignil je z rameni, se zakro* hotal in vzkliknil prezirajoče:
— Nevarni? Ha, ha! Nevarni! Po« vejte no, kako mislite to.
— Oboroženi smo, — je odgovoril Neznanec.
— Oboroženi? Prišli ste res iz dav* ne preteklosti, vendar sem pa dovolj izobražen, da si lahko mislim, kakšno je vaše orožje. Sicer pa kar povejte. Kakšno orožje imate?
— Topove, mine. bombe, napolnje* ne z eksplozivnimi snovmi mojega iz» uma, električne puške in aeroplane, opremi iene s strojnimi puškami.
—■ Da, da, saj sem vedel! se je na* smehnil Benečan pomilovalno. — Tisto orožje, na katero so bili tako ponosni ljudje 20. stoletja. Seveda. Toda vaše orožje je detska igrača v primeri z orožjem sodobnega človeštva. Tudi te igrače seveda niso povsem nedolžne, toda...
Umolknil je.
— Nadaljujte, prosim!
Dobro! &i nameravate očividno
zapustiti to skrivališče s pomočjo aeroplanov.
— Da.
— To so aeroplani z motorji?
— Seveda, z električnim motorjem.
— Saj se mi je zdelo. In krila imajo ali kako se že pravi tej robi? — plošče iz platna, napetega na kovinasto ogrodje?
— In na vaših aeroplanih so napra« ve, ki jim pravite strojne puške in ki mečejo na neznatno razdaljo koščke svinca ali jekla, katerim pravite krogle, če se ne motim?
— Prav pravite.
— Da, da, res je tako, — je zanar* mral grof Mossenigo. — Stare knjige ne lažejo. Hm ...
Nasmehnil se je. *
— Gospoda moja, nedvomno vas sreča policijski aeroplan, ki je v službi oblasti italijanskega polotoka kot po* krajine Evropske konfederacije. Ali v©* ste, kaj vas v tem primeru čaka?
— Kaj? — je vprašal Neznanec sa* mozavestno. D' Albaniac in Leticija sta napeto opozovala Benečana.
— Evo kaj: nenavadna oolika vaših aeroplanov vzbudi takoj pozornost in policijski aeroplan prižge tako močno rdečo luč, da se bo videla na ogromno
v razvoju, da pa skuša dohiteti, kar je baio zamujenega in se bo postavila v vrsto % drugimi rujsko*preuzetnim i mesti. Zahvalil se mu je švicarski delegat, bivši minister g. Jun od. V imenu občine je goste pozdra* vil vladni komisar g. Mencinger.
Našo državo zastopajo delegat dr. Žižek, načelnik ministrstva za trgovino, gosp. Dragutmović, pomočnik šefa štampe v no* trenjem minisrstvu, Stjepan Mihajlovič. taj* nik ministrstva za trgovino in dr. CeriČ, šef Tourist Offkra v ministrstvu za trgovino in industrijo.
Rasen že navedenih predstavnikov so zakuski prisostvovali še dvorni svetnik dr. Mam, šef Zveze za tujski promet, dr. Ad* lešič, za oblastni odbor, dr. Jerič in g. Prn* tar, ravnatelj Tourist Offica.
Tako je!
V življenj*] je že tako, da mora vsak človek nositi za svoja dejanja z odgovornostjo vred tod! posledice. To načelo velja tudi v politiki in za politike. Verjamemo, da bi bilo silrjo lepo. če bi vsak politik vodil svoje volilce* za nos enkrat na desno, enkrat na leva, potem zopet nekoliko naprej in zopet nekoliko oaza]. To gre le takrat In tako dolgo, dokler gre samo za politično taktiko. Kadar pa gre za osnovna politična ali strankina načela, se mora ta igra nehati, ker ljudje !le niso popolnoma brez pameti in lastne uvidevnosti, da bi se dali premetavati iz cnei;a političnega koša v drugi, kakor krompir aH jabolka pr {branjevcih. Politik, ki je enkrat kremi na napačno pot, mora nositii tudi posledice svoje napake, če se izkaže njegova politika kot napačna, in se mora umakniti iz političnega življenja vsaj za tako dolgo, da se njegovi politični grehi poza.bijo. če se ne mora umakniti celo za vedno šele v poetičnem pokoju naj obuja kes, kolikor ga hoče.
To delajo vsi politiki po vsem svetu in to pravilo mora veljati tudi pri nas.
Tako citamo v glasilu g. dr. Ravniharia. Ne verno., ali je napisal te besede gosp. dr. Ravnihar sam ali ne. vsekakor pa so točne in če so za koga med Slovenci zlat nauk, so to za. g. dr. VladMmirja Ravniharja. Tako sodi rudi slovenska javnost. Zato ima dr. Ravnina«- v celi Sloveniji od 177.000 volilcev za sebofl samo še par sto (pri zadnjih oblastnih volitvah je dobil dr. Ravnihar vsega vkup le 500 glasov), torej niti več toliko, kolikor jih ie dobil pri zadnjih skupščinskih volitvah g. Zagorski, ali pa svojčas g. Mum. Dr. Ravnihar je na najboljši poti, da postane kot ljubljanski kandidat gosp. Klinčić št. II. Ako bi se g. dr. Ravnihar ravnal po lepili besedah in naukih svojega glasila, bi se mu kaj takega ne moglo dogoditi.
Podrobnosti o kolesarskih
tatovih
Včeraj smo poročali o aretaciji drznih kolesarskih tatov. Poleg Remarja, ki je imel svoje torišče za tatvine koles pri OUZD na Miklošičevi cesti in pred sodiščem, in zloglasnega Jaka Čimžarja je policija dosedaj prijela še tri druge tatove, kompanjone poglavarja Čimžarja, ki je izdelal v vseh podrobnostih načrt za tatvine. Čimžar je svoje sodelavce vsak dan dirigiral na mesta, kjer so kradli kolesa in obenem organiziral pomagače, ki so kolesa na deželi razpečavali. Med aretiranimi se nahajata tudi dva malopridneža Škofjeločan Janez Benkovič in Gorenjec Janez Urevec, ki je pred kratkim prišel iz. zaporov. Čimžar je nastopal zelo elegantnD. Kupil si je dve novi obleki in dežni plašč. Stanoval ie pri neki pošteni ženici v Udmatu, kateri se je predstavil kot Rado Zirovnik, živinozdravnik v mestni klavnici. Kot takega ga je tudi ženica prijavila vx>iiciji. Ženici je Čimžar pravil, da ima zeio mnogo posla po deželi in se zato z biciklom vozi na Dolenjsko, Gorenjsko in v ljubljansko okolico živino zdravit.
Prvi drzni tat Remar je bil včeraj izročen sodišču, ostali danes dopoldne. Remar je doslej priznal štiri tatvine koles. Čimžarjeva družba pa ima zelo mnogo tatvin na vesti. Prav interesantna je bila aretacija Čimžarja. Okoli poldneva 17. t. m. je bila policijska stražnica na Poljanah obveščena, da je bilo Stanku Zdešarju prejšnji dan na Poljanah izpred Alojzi je višča ukradeno >Diir-koppc kolo. Višja stražnika Drago Bordon in Franjo Flego sta začela takoj poizvedo vati po tatu. Stražnik Bordon se je s kolesom peljal proti Kodeljevmu. Pri mest. pristavi je zapazil, kako je nekoliko zbegan zapuščal neznan mož dvorišče. Postal mu je take* j sumljiv, zato ga je pozval, naj se ustavi. Neznanec pa jo je urnih krač popihal preko njive proti Kodeljevemu gozdu. Stražnik je
pustil kolo na mestu ler zdi:ji! za njim. S pomočjo tovariša stražnika F lega se mu j« posrečilo prijeti neznanca, na kar to ni stnbkiiri ugotovili njegovo identiteto, zaplenili pri nekem mestnem u=dufl>eneu kol >, katero je neznanec malo pr-»j prodal xa 570 Din. Neznanca so na poluiji kmalu rmzkria-kali kot že večkrat kaaaovanega tatu Jakoba Čimžarja.
V svrho omejitve tatvin prihaja iz kolesarskih krogov nasvet, da bi *e uvedla strožja kontrola koles na ta način, da bi policija za Ljubljano, srezka poglavarstva odnosno občine za deželo isdajal^ posebne certifikate, ki bi vsebovali natančno številko kolesa. Pri prodaji kolesa bi moral lastnik izvršiti prenos certifikata na kupce-o ime. V upravnotehničnem oziru bi bilo to zelo težavno, toda bila bi tu stroga kontrol*, ki bi onemogočala tako v Ljubljani in okolici mnogoštevilne tatvine koles, kajti leto* je bilo v Ljubljani in okolici pokradenih najmanj 200 koles.
žBetežnica
KOLEDAR. Danes: Četrtek, 22. septembra 1927; katoličani: Mavricij; pravoslavni: 9. septembra Joahim in Ana. Jutri: Petek. 23. septembra 1927; katoličani: Tekla: pravoslavni: 10. septembra, Miliroda.
DANAŠNJE PRIREDITVE. Gledališče: «Mnogo hrupa za nič.» Kino Matica: *Muke ljubosumnosti«.
DEŽURNE LEKARNE. Danes: Piccoli, Dunavska c; Bakarčić. Sv. Jakoba trg.
Jutri: Banovec. Kongresni trg; Ustar, Sv. Petra c.; Hočevar. Sp. &iška.
★
Za naše naročnike. Danes so na vrsti naročniki serij C tn Č.
Prasneta
Repertoar Narodnega gledališča v Ljubljani.
Četrtek, 22.: Shakespeare: Mnogo hrupa za nič, komedija.
Petek, 23: Verdi: Traviata. Gostujeta ga. Davidova-Slatin in g. Peter Burja.
Sobota. 24.: Engel: Večni mladenič, veseloigra.
Nedelja, 25.: Granichstedten: Orlov, opereta.
»Večni mladenič, v ljubljanski drami. V soboto dne 23. se vprizori mesto že javljene komedije ^Vrt Eden> Ensrelnova veseloigra v treh dejanjih. 'Večni mladenir> z g. Antonom Danilom v glavni vlojri.
Sport
II. kolo prvenstvenih tekem
V nedeljo se izra druzo kolo prvensn c-nih tekem LNP. V drugem kolu se spoprimejo Jadran in Primorje, Hermes in Slovan, torej štiri moštva, ki i era jo bistveno različen nozomet. Primorje bo v Jadranu trčilo na opasneza nasprotnika, s katerim bo imelo mnogo dela. Zdi se. da je Jadran v dobri formi, o čemer svedoči njezova zrnaca nad Slovanom. Primorje jc sicer favorit, vendar presenečenja niso izklUioena kajti Jadran bo tehnično in taktično dobro igro Primorja pariral z znano svojo žilavostjo in ambicijo. Vsekakor se obeta vroča borba za točke
Slovan, ki je v svoji formi precei nestalen, naleti tudi v Hermesu na opasneea rivala, ki za le povodom pokalnih tekem izločil iz nadaljneea tekmovanja. Herme«; izra kombinacij sko lep nogomet, dočim ;c Slovan tipično kick and rusli moštvo. Pričakovati je napete, vendar dostojne borbf.
Prva tekma se vrši ob 14.3A. d rusa ob 16.15 in sicer obe na igrišču Primorja. Dopoldne ob 10. se srečata rezervi obeh moštev in sicer vsaka na enem izrišču. — V nedeljo se odizra tudi prvenstvena tekma drugega razreda Reka - Svoboda in sicer na igrišču Ilirije.
_ Službeno iz sekcij* ZNS. Redn*
ie sekcijskega odbora za dpletriranjo sodnikov se vrše vsak četrtek ob 18.15 uri v kavarni  ^Evropa*. — Načelnik.
— Protest Maribora. Kakor poroč.i mn. riborski >Vecernik<, je Maribor radi nedeljske hazenske tekme med družinami Maribora in Ilirije vležil pri Savezu protest in salt« teval, da se tekma ponovi.
— Concordia f Mariboru. V nedeljo igra v Mariboru zagrebška Concordia proti T. SSK Mariboru. Gostovanje Coneordijp še ni perfpktuirano in se bo v slučaju, da Concordia ne prispe, vršila finalna tekma za po-šk od beni fond med Rapidom in Mariborom.
razdaljo tudi sredi najlepšega solnčne« ga dne. To pomeni, da se mora vsak zasebni aeroplan ustaviti. Bojim se, da se vaši aeroplani ne morejo med pole* tom ustaviti v zraku. Ako jih ustavite, padejo na zemljo ali vsaj začno padati.
— Tu ste se nekoliko zmotili, grof! — je odgovoril Neznanec. — Res so imeli aeroplani 20. stoletja ta nedosta-tek. Toda s pomočjo d' Albaniacovega izuma se lahko naši aeroplani sučejo v zraku okrog svoje osi z minimalno brzino. Zakrožimo okrog policijskega aeroplana in dosežemo isto, kakor če bi se ustavili.
— Recimo, da je tako, je nadaljeval grof Mossenigo. — Recimo, da bodo policisti zadovoljni z vašim manevrom. Sledilo bo zaslišanje, a vi ne boste razumeli njihovega jezika.
— Kakšen jezik pa govore? — je vprašal Neznanec.
— Evropski.
— Evropski? Kakšen jezik je to?
— Gospod, zdaj so na svetu samo trije ;Mvi jeziki. Ne govorim seveda o mrtvila, med katerimi je tudi italijanski, ki se ga poslužujeva midva in ki je v rabi famo na ozemlju beneške republike. Živi jeziki so trije: evropski, azijat-ski ba ameriški. Evropski jezik je sestavljen iz vseh naredi Evrope vaše
dobe. Sestavljal ga ni nihče. Nastal je sčasoma na ta način, da so se razni narodi združili. Tega jezika ne boste razumeli.
— To utegne biti res. No in kaj bo po tem?
— Videč, da ne razumejo vas. a vi ne njih, si bodo policaji pomagali z magnetom.
— Z magnetom? — je ponovil Neznanec začudeno.
— Da. Vsak aeroplan — tu naj omenim, da so zdaj vsi aeroplani kovinasti in zelo majhni in da letajo s pomočjo večnega motorja, ki ga goni tekoči zrak — torej vsak aeroplan je opremljen z magnetom ogromne privlačne sile. Magnet pomaga policiji loviti zasebne aeroplane, ki se pregreše proti policijskim predpisom s tem. da se na rdeči signal ne ustavijo.
— Dobro! — ga ie prekinil Neznanec. — Saj sam vem. kaj se bo zgodilo. Magnet potegne nase kovinaste dele mojih aeroplanov, ki se v zraku razbijejo m če se letalec ne bo pravočasno oprijel kovinastega dela kakor mornar jambora, bo treščil na zembo.
— Prav pravite, zgodilo te bo teto.
Stev. 214
•SLOVENSKI NAROD« dne 23. septembra 1927.
Strto 3.
dnevne vesti.
Vc Ljubljani, dne 22. septembra 1927.
— Prihod kralja in kraljice v Zagreb.
Poročali smo že, da prideta kralj in kraljica čez zimo najbrž v Zagreb in da je za sprejem visokih gostov v banskih dvorih
vse urejeno in pripravljeno. Ta vest se sedaj uradno potrjuje in bo mestno zastopstvo na prihodnji seji oficijelno povabilo kraljevski par v hrvatsko prestolico. Posebna delegacija ocMde v avdijenco h kralju in ga poprosi, da počasti Zagreb s svojim bivanjem. Kralj, kraljica in prestolonaslednik Peter ostanejo vso zimo v Zagrebu, kjer se bo vrši! tudi letošnji svečan dvorni ples.
— Kraljev odhod v Topolo. Včeraj popoldne je krali odpotoval v Topolo, kamor je že pred tremi dnevi prispela kraljica Marija. Pred odhodom jc kralj sprejel v daljši avdijeoKi zunanjega ministra dr. Ma-rir.froviča.
— Volitve ▼ Zbornico TOI. Definitivno so volitve v Zbornico 'za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani razpisane za 30. okto-b» r t. 1. Zadevni razglas bo objavljen v prihodnji številki >Uradnega lista« za ljubljansko in mariborsko oblast Dne 30. oktobra se voli v palači Zbornice osebno ves dan, pismeno pa samo do 16. ure. Po tej uri po p<»?ti dospele glasevni^e se ne bodo upoštevale. Kakor znano, je za volilnega komisarja aedočen višji sodni svetnik Le vični k, ki je tudi vodil prejšnje volitve, člani komisije so po večini klerikalci. Volilni imeniki bodo od nedelje 25. t. m. razgrnjeni.
— Volilni odbor za volitev v Zbornico za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani.
Trgovinski minister je imenoval volilni odbor za predstoječe volitve v Zbornico TOI in sicer: predsednik svetnik viš dež. sodišča v Ljubljani Albert Levičnik, člani: Piof. in oblastni poslanec v Ljubljani Evgen Jarc kot predstavnik oblastnega odbora, krojaški mojster Jernej Ložar iz Ljubljane kot predstavnik oblastnega odbora mariborske oblasti, veletržec v Ljubljani Ivan Jelačin ml. kot predstavnik trgovcev, njegov namestnik v Celju Rudolf Strmecki, ftavbnik v Ljubljani Ivan Ogrin, kot predstavnik obrtnikov, njegov namestnik urar v Mariboru Fran Bureš, industrijec v Ljubljani Anton Rojina, njegov namestnik irdustriiec v Celju Ivan Rebek. Poleg teh
članov spada v volilni odbor po en zastopnik vsake liste.
— Iz ministrstva trgovine in industrije. Minister trgovine in industrije dr. Mehmed S p a h o je v torek 20. t. m. prispel iz Sarajeva v Beograd. Ves Čas volilne kampanje je bival v Bosni. Profesor beogradske državne trgovske akademije Panta Aran-g j e 1 o v i č je imenovan za inšpektorja ministrstva trgovine in industrije ter prevzame vodstvo oddelka za strokovno šolstvo v trgovinskem ministrstvu. Za direktorja državne trgovske akademije v Dubrovniku je imenovan Henrik G r b a v č i č, direktor trgovske akademije v Bitoliu.
— Izlet berlinske univerze v Slovenijo. Z brzovjakom iz Miinchena je včeraj zvečer prispela v Ljubljano ekskurzija geografskega instituta berlinske univerze pod vodstvom g. univ. prof. dr. Krebsa. Na kolodvoru so jih pozdravili v imenu geografskega instituta ljubljanske univerze gg. dr. Valter Bohinjec, Ciril Rakovec in dr. Jože Rus, v imenu prosvetne uprave pa prof. dr. Pavel Breznik, ki je želel izletnikom, da bi odnesli čim lepše utise s svojega študijskega potovanja po naši domovini. Berlin-čani so se nastanili v hotelu »šrrukeljt in so se danes s prvim vlakom odpeljali na Dolenjsko, ena skupina v Semič, druga v Črnomelj. Studirali bodo ozemlje doli do Hrvatske in do Sušaka in se preko Kočevja in Ljubljane vrnili nazaj v Nemčijo.
— Udeleženci mednarodnega kongresa za tujski promet, ki se vrši te dni v raznih mestih naše države, pridejo danes z jutranjim brzovlakom v Ljubljano. Ogledali si bodo mesto in pokrajinsko razstavo. Mestna občina ljubljanska priredi na čast gostom zakusko v kolodvorski restavraciji. Z opoldanskim vlakom se gostje odpeljejo ra Bled, kjer bodo ostali čez noč, drugi dan pa nadaljujejo svojo pot čez Zagreb in Plitvička jezera v Split. Jadranska plovidba je dala udeležencem kongresa na razpolago svoj najboljši parnik »Kara-djordje«, ki bo udeležence vozil iz Splita v Dubrovnik ter nazaj preko gornjega Jadrana na Sušak. Odlični tujci bodo imeli na ta način priliko natančno spoznati našo prelepo obalo. Iz Dubrovnika napravijo izlet v Mostar in Sarajevo, potem pa z avtomobili v CriiO goro. Kongres se konča dne 5. oktobra v Rogaški Slatini. O poteku kongresa in njegovem delu bomo še poročali. — Vožnje Po morju se lahko ude-*eže tudi privatniki, pod izredno ugodnimi pogoji. Prijave sprejema do petka zvečer Tourist Office v Ljubljani.
— Izpremembe v ministrstvu za narodno zdravje. Dosedanji pomočnik ministra za narodno zdravje dr. Dušan Ivetič je odložil svoje funkcije, ker je izvoljen za narodnega poslanca na radikalni listi za severno Dalmacijo. Njegove posle vodi sedaj načelnik dr. Nikola Ristić.
— Fran Ponlkvar t. Pred kratkim je preminul pri svoji omoženi hčerki v Kor-minu (Cormons) g. Fran Ponikvar soprog pokojne Karle Ponikvar voditeljice tržaškega slovenskega ženstva. Kot njegova pokojna saproga, se je udej-srvoval tudi on pri vseh naših nar. društvih in je bil vedno desna roka svoje neumorne P. Karle. Nastopa! le tud* na tržaškem si. odru, ter je njegov nastop žel mnogo simpatij, zlasti je briliral imenitno »Rajthuzna« v Rokovnjačih. Zal, da je zaton njegovega življenja bil teman in tužen. Po smrti svoje soproge je bil telesno in duševno strt. Naj bo teh par vrstic posvečeno možni — poštenjaku m nar. delavcu, ki s* te pus4avH s
svojim delom najlepši spomenik. Dragi (France, naj Ti bo zemlja pod krutim fa-šistovskim režimom vseeno lahka!
— Produkcija soli v naši državi. Uprava državnih monopolov je poslala glavnemu ravnateljstvu državnih rudnikov spomenico, v kateri zahteva, da se poviša p#^dukcija soli v Kreki, da se na ta način zmanjša uvoz soli.
— Komercijalizacija državnih rudnikov.
V kratkem bo objavljena uredba ministra za šume in rudnike o komercijaiizaciji dr žavnih rudnikov, topilnic in drugih podjetij. Po tej uredbi se organizira posebni nadzorstveni svet, sestoječ iz 12 članov, od katerih jih 10 imenuje ministrski svet, a 2 Narodna skupščina, dalje izvrševalni odbor, centralna direkcija, inšpektorati in posamne direkcije pri podjetjih. Kakor zatrjujejo pri dobitni krogi, ta uTedba ne izvede faktične komercijalizacije državnih podjetij, marveč še poveča neznosni birokratizem, ki bo zaviral gospodarski in trgovski napredek državnih rudnikov in drugih podjetij.
— Oddaja kolodvorske okrepčevalnice v Dravogradu —Meži. Direkcija državnih železnic v Ljubljani razpisuje oddajo kolodvorske okrepčevalnice na postaji v Dra vogradu—Meži v trileten zakup. Licitacija se bo vršila 29. oktobra ob 11. pri železniški direkciji v Ljubljani.
— Nalezljive bolezni v ljubljanski in mariborski oblasti. Od 1. do7. t. m. je bilo v ljubljanski oblasti 30 slučajev tifuznih bo lezni, 52 griže, 27 škrlatinke, 9 davice, 11 dušljivega kašlja, 7 sena, l krčevite odrevenelosti in 1 ošpic. V mariborski oblasti je bilo od 15. do 21. avgusta 48 slučajev tifuznih bolezni, 6 griže, 71 škriatrnke, 10 davice, 5 Šena, 2 ošpic, 2 krčevite odrevenelosti in 2 vraničnega prisada.
— Živalske kužne bolezni v ljubljanski oblasti. Od 5. do 11. t. m. je bilo v ljubljanski oblasti 9 slučajev svinjske kuge, 10 svinjske rudečice in 3 vraničnega prisada.
— Smrtna kosa, Snoči je preminula v Ljubljani hišna posestnica ga. Marija R o m-G o g a I a, roj. Camernik. Pokojna je bila v Ljubljani splošno znana in priljubljena. Kot izredno simpatična in plemenita žena zapušča poleg težko prizadetih svojcev mnogo isrkenih prijateljev, ki jo bodo težko pogrešali. Pogreb se bo vršil v petek ob treh popoldne s Poljanskega nasipa S. Blag ji spomin! Preostalim naše iskreno sožalje!
— Iz Semiča nam pišejo: Leta in leta smo pogrešali poštno vožnjo iz naše vasi na serniški kolodvor in nazaj. Poštna uprava je navsezadnje ustregla našim prošnjam Prihodnji mesec bo poštni sel zamenjan s kolesljem. Da smo te zamenjave veseli, ni treba še posebej omenjati. Zal, da nimamo že nove ceste, ki je že več let v načrtu. Današnja nam ni v prid in ponos. — Trgatev se je vršila v najlepšem vremenu, a je bila vse prej ko vesela. Samo oni vinogradi, ki leže zapadno od nas proti Su-horju so dali lep pridelek. — Sokol priredi prihodnjo nedeljo vrtno veselico, na katero vabimo vse sokolski ideji naklonjeno bližnje in daljno občinstvo. Obeta se mu lep in vesel jesenski dan.
— Rastava plemenskih konj bo v nedeljo, dne 25. tm. na prostoru ljubljanskega velesejma. Začetek ob 9. uri zjutraj, dopoldne se bodo tudi razdeljevale premije. Na razstavi bodo zastopane vse pasme, kar jih goji ljubljanska in mariborska oblast, v Jako lepem številu in samo najizbranejše živali. S to razstavo je zvezan tudi konjski sejem.
— Meso steklega vola. V srezu Stolac v Bosni se je dogodil v torek strašen slučaj zastrupljenja z mesom steklega vola. Pred dnevi je poginil vol na steklin i. Nevedni se-ljaki v vasi so razsekaii kadaver, si ga razdelili in dali sušiti v dimnike, da bi ga kot suho meso pojedli. Tudi seljak Ilija Učukal je shranil nekaj kosov poginulega vola in ga z ženo tudi jedel. Dan po za v žit j u je pobesnela najprej njegova žena Milka in kmalu nato še Ucukal sam. V bolnici sta oba v groznih mukah umrla.
— Našla so se očala v črnem etui dne 4. t. m. pri jezu nad dobravsko elektrarno (Stranska vas). Dobe se pri Andreju Uranu, Glince, Tržaška c. 24 pri Ljubljani.
* Razstava in zaloga   pletilnih strojev
vseh vrst ter strokovni pouk v pletenju v Ljubljani, Židovska ulica 5. Fr. Kos. 104
Iz Ljubljane
—I j Velike konjske dirke, ki se vrše v soboto 24. in nedeljo 25. t. m. na vojaškem vežbališču, bodo nedvomno največja konj-skosportna prireditev, kar smo jih imeli doslej v Sloveniji. Prijavljajo se vedno novi udeleženci. Poleg drugih znanih jahačev nastopi tudi konjiški podpolkovnik v rez. g. Emil Zaje s svojim čistokrvnim angleškim žrebcem, ki je odnesel nedavno prvo nagrado pri dirkah na Hrvatskem. Brzo-lavno sta se prijavila danes iz Zagreba še konjiška poročnika Petrovič in Jakovlievič, vsak z 2 konjema. Spored bo torej izbrftn in zelo bogat. Opozarjamo občinstvo na pfedprodajo vstopnic, ki se vrši pri tvrdki J. Goreč, palača Ljubljanske kreditne banče in v trafiki Sever v Šelenburgovi ulici. Udeležencem dirk daje od jutri dalje vsa pojasnila član Kola jahačev na ljubljanskem veiesejmu.
— Ij Podružnica Obrtne banke v Ljub* ijanl. V Beogradu se vrši dne 30. t. m. plenarna seja upravnega odbora Državne obrtne banke. Na tej seji pride v razpravo tudi vprašanje ustanovitve podružnice Obrtne banke v Ljubljani. Za ustanovitev te podružnice govore tehtni razlogi in je upati, da bo glavni upravni odbor vpošteval želje in zahteve slovenskega obrtništva.
— Ij Cvetje v jeseni. V Slomškovi uKci e pravfcaT odevetela  košata  jablana na
vrtu g. Ogulina, kjer se naiiaja pekarija g. Starica. Drevo je bfto vse v cvetja in ima še sedaj mnogo lepih cvetov. Pač redek prirodni pojav.
—Ij I>t« velika ksneaita • Ljubljani. Dne 8. oktobra izvaja v ljubljanski anion-tki dvorani dr. Sirolov oratorij: <Život i spomen slavnih učitelja sv. braće Cirila i Metodija. apostola slavenskih* — abor hrvatskega pevačkega društva <Kolo» iz Zagreba pod vodstvom dirigenta Srečka Ku-marja. — V petek, dne 14. oktobra pa kon-certira v unionski dvorani slavni vijolinski virtuos Jan K u b e 1 i k, ki že celo vrsto let ni koncertiral na ljubljanskem koncertnem odru. Oba koncerta se vršita pod okriljem Glasbene Matice ljubljanske, več glede programa prihodnjič.
— Ij Cercle i rang ai s v Ljubljani o t var j a s 3. oktobrom t. 1. pouk v francoščini in sicer: I. tečaj za začetnike ob pondeljkih in četrtkih od 18. do pol 20. uTe; predava g-profesor Južnič, O. a tečaj ob torkih in petkih od pol 19. do pol 20* ure; predava g. prof. dr. Novak; II. b tečaj ob sredah od pol 19. do pol 20. ure; predavatelj isti; III. a tečaj ob torkih in petkih od pol 19. do pol 20. ure; predava ga. Bele francosko slovnico v francoskem jeziku; ID. b tečaj ob pondeljkih in četrtkih od pol 19. do pol 20. ure: konverzacijo vodi s* baron Knorring. Obiskovalci tečaja bodo plačevali mesečno Din 25.—, lahko pa obiskujejo več tečajev. Ti tečaji se bodo vršili na »Moškem učiteljišču« na Resljevi cesti. Prijave sprejema služitelj g. Anton Dolenc ravnotam pritlično in sicer 28., 29., 30. septembra in 1. oktobra od 17. do 18. ure. Prijavi se lahko po pošti z dopisnico, pristopi se lahko tudi prvi teden oktobra t. 1. Odbor.
— Ij članski sestanek Sokola I. se vrši v soboto 24. t. m. ob 20. uri zvečer na Taboru v moški telovadnici (vhod nasproti vojašnice). Dnevni red posvetovanja je ve-levažen: poročilo o gospodarskem stanju in ukrepi za sanacijo Tabora. Vabimo članstvo, da se številno udeleži tega večera in poživljamo člane, da medsebojno opozore na važnost razprav na tem večeru. —
Odbor.
— Ij Pouk jezikov francoščine, angleščine, nemščine, italijanščine, srbohrvaščine v skupinah in za posameznike po Berli-tzovi metodi. Vpisovanje in informacije do zaključno 24. septembra od 6. do 7. ure zvečer, Beethovnova ulica 7, pritličje. —
J. S. Jeras. —Ij 30% popust na gledaliških vstopnicah k vsem predstavam za čas II. pokrajinske razstave od 17.—26. septembra imajo posetniki kulturne razstave: Gledališče - Ljudstvo - Družba«, ki se nahaja v paviljonu K na sejmišču. Vsak posetnik te kulturne razstave dobi pri vhodu v paviljon listek, ki naj ga dobreo shrani. Na podlagi tega listka ima pravico, da zahteva pri gledališki blagajni 20*/t popust.
—ij Izgubila se je 21. tm. od hotela Štrukelj — Kom en s k eg a ulica — Vidovdan-ska cesta — Trg Tabor mala Črno - bela boa. — Pošteni najditelj nai jo izroči proti nagradi na trgu Tabor 2. pritličje — desno. 701-n —1] Trgovsko dobrodelno društvo »Pomoč« v Ljubljani obvešča vse interesente, da se sprejemajo v društvo do konca leta izjemoma Še oni Člani, fct niso prekoračili 60 leta starosti. Po 1. jan. 1028 se bodo sprejemali le oni člani v društvo, ki niso prekoračili 50 leto starosti. Ker je v poslednjem času opažati znaten porast članov, pozivamo vse one, ki se niso prijavili, da to čim prej store. — Odbor.
—Ij Karambol na TriaŠki cesti. Samska šivilja Pavla Končan je včeraj opoldne vozila s kolesom po Tržaški cesti v smeri proti mestu. Vozila je pravilno podesni strani. Nasproti je privozil v bližini hiše krojaškega mojstra Frana Malisa neki kolesar tako neprevidno, da je trčil z njenim kolesom. Oba sta se prevrnila. Končanova ima okoli 100 Din škode.
—Ij Vreme. Snoči ob 21. je kazal barometer 761.9, termometer -}-20.6 C, danes ob 7. zjutraj barometer 763,- termometer -f-14« C, opoldne barometer 760, termometer -f-25° C. Dopoldne jasno.
— Ij Tatvina gosi. Na Dunajski cesti stanujočemu vinskemu trgovcu Josipu Lak-nerju je včeraj neznan tat odnesel z dvorišča 350 Din vredno pitano gos. Tat bo imel sicer dobro pečenko, toda bo moral kmalu oditi v zapor, kjer bo jedel ričet.
— Ij Nove tatvine koles. Na drugem mestu poročamo obširneje o aretaciji kolesarskih tatov. Res so tatovi koles mirovali približno deset dni, a včeraj so šli zopet na posel. Iz veže OUZD na Miklošičevi cesti je neznan tat odpeljal tesarju Josepu Ve-lepiču, stanujočemu na Pešati pri Dolu, 1000 Din vredno, črnopleskano kolo, znamke »VVaffenradt. Kolo ima tovarniško številko 66.667. Na elovški cesti stanujoči šivilji Ivanki Ulagi je tat po noči odpeljal z dvorišča 1000 Dm vredno žensko kolo, znamke >Eska«.
— Ij Drobiž policijske kronike. Policija je zaprla dve vlačugi in neko žensko radi suma tatvine odeje. Prijavljene so štiri tatvine in slučaj lahke telesne poškodbe. Noč je bila drugače zelo mirna, noben ponočnjak ni kalil nočnega miru. Policija je včeraj organizirala kontrolo kolesarjev, ki vozijo ponoči brez luči odnosno se ne ravnajo po predpisih cestnopolicijskega reda. Dosegla je včeraj rekord glede prijav kolesarjev. Policiji je namreč prijavljenih kar 35 kolesarjev.
Iz Celja
priliko vsem ljubiteljem tfedafiike umetnosti, začetnikom in takim, ki so že nastopali, da preizkusijo svoj talent, ga vežbajo In izpopolnjujejo. Z nadarjenimi obiskovalci se bodo vprizarjale samostojne predstave. Prijave se sprejemajo vsak večer v mestnem gledališču.
— c Bolgarski violinist Sala Popov« ki je lam s svojim nastopom v Celju vztnidil največje zanimanje, bo koucertrral dne 5. oktobra v Celju.
tz Maribora
— c Seja celjskega občinskega sveta se
bo vršila v petek 23. t. m. ob 6. uri zvečer. Na dnevnem redu je volitev upravnega odbora Mestne hranilnice, volitev članov v ubožni svet in disciplinarno komisijo ter poročila iz odsekov.
— c Na mesto odstopi v šega občinskega odbornika v mestnem občhiskem svetu pride prof. Ant. Cestnik.
— c Poskusni oder. Ravnatelj mestnega gledališča g. V. Bratina otvori v Celju poskusni oder. Namen tega odra je, datr
— m Društvo rezervnih oficirjev in bojevnikov, pododbor Maribor, javlja, da preloži vsled nepredvidenih zaprek svečano proslavo svoje krstne slave, ki jo prireja pod pokroviteljstvom gen. g. Dhnitrija V. Spasiča s sodelovanjem vojaške godbe v velfki kazinski dvorani od dne 1. oktobra t. 1. na soboto dne S. oktobra t. 1. ob pol deveti uri zvečer.
—m Regulacija Koroškega predmestja. Zadnja leta se je razvila v Koroškem predmestju najživahnejša gradbena akcija. Nastale so cele nove ulice, ki pa so od središča mesta popolnoma odrezane, na drvgi strani pa je Koroška cesta sama tako preobremenjena, da je primerna regulacija že nujno potrebna. Občinski svet se je s tem vprašanjem že ponovno bavil. Izgleda pa, da bo sedaj rešeno tudi to vprašanje. Me-
stna občina je sedaj na dražbi kupite obe Kartinovi hiši, Irt sta onemogočali direktno zvezo med Samostansko in Smetanovo ulico. Obe kisi bo občina podrla in vzpostavila preko BTandlovega dvorišča in dr. Schmidererjevega vrta direktno zvezo s Smetanovo ufico, s čemer bo v -znatni meri razbremenjena tudi Koroška cesta.
— m Napredni Maribor proti okrnitvi gimnazije. Snoči se je vršil v Narodne?-domu protestni shod proti okrnitvi groma-zije. Shod je sklical oblastni odbor SOS. Poslanec dr. Ptvko je obširno poročal o nedogiednib posledicah klerikalne demon-tažne politike na prosvetnem polju, zlasti pa o kvarnih socljsmrh, kulturnih in gospodarskih posledicah okrni tve staroslavne gimnazije v Mariboru. Zborov alci so njegovim izvajanjem viharno pritrjevali ir. ogorčeni obsojali demagogijo klerikalcev, ki skušajo v svojih listih sedaj iz strahu pred javno obsodbo zvraČata krivdo na druge. Dr. Reisman je v svojem govoru na-glasil, da je tudi to posledica reakcije, ki se pojavlja v vsem našem javnem življenju. K besedi se je oglasil tudi neki oče, ki pa so ga že po prsih besedah zalile solze, tako da ni mogel več govoriti. Končno je bila sprejeta resolucija, v kateri se zahteva vzpostavitev statusa quo. Klerikalce splošna obsodba mariborske javnosti hudo peče in ži vnaprej so skušali omalovaževati ta shod, kar pa Jim seveda nt uspelo.
Ljubljana v znamenju atrakcij
Pokrajinska razstava predmet splošnega zanimanja, — Tekmovanje dolgih in kratkih las- — Nov izum.
Letošnja pokrajinska razstava je po obsegu, kakovost? in okusnem aranžmanu razstavljenega blaga visoko nadkrilila lansko. Do zaključka imamo še štiri dni in vendar lahko že zdaj rečemo, da je dosegla prireditev v moralnem pogledu popoln uspeh. Drugo je seveda vprašanje gmotnega uspeha, ki se ne da primerjati z moralnim, kajti prirediteljev ni vodila dobičkaželjnost. Kdor ve, koliko stanejo priprave za tako obsežno prireditev in koliko ima sejmska uprava upravnih stroškov, mora priznati, da je tako pri velesejmin kakor pri pokrajinskih razstavah njen glavni cilj pospeševanje domače proizvodnje in zaimeresira-nje tu- in inozemstva za naše izdelke. Zato bi bila dolžnost države, podpirati velesejm v njegovem hvalevrednem prizadevanju izdatneje, kakor ga je podpirala doslej.
Včeraj je bil poset razstave zadovoljiv. Prosvetna uprava je ustregla ravnateljstvu velesejma v toliko, da je z okrožnico opozorila šolska vodstva na pokrajinsko raz. stavo, ni pa dovolila mladinskega dne, ki bi bil nedvomno dosegel svoj pedagoški namen. Razstavo si je ogledalo že več šol, pričakovati pa je, da porabijo ugodno priliko tudi druge ljubljanske in okoliške šole, ki tega še niso storile. Naša javnost bi se morala zavedati, da dolguje požrtvovalnim razstavlialcem vsaj pozornost in moralno podporo, saj so med njimi taki, ki od razstave gmotnega uspeha sploh ne pričakujejo. Naj omenimo samo naše vrle vrtnarje, ki so vložili v svojo krasno razstavo teliko truda in liubezni do nežnih cvetk, da vsi posetniki po pravici občudujejo njihovo spretnost.
Danes je zopet krasni jesenski dan in to se pozna tudi na razstavi, kjer je vladalo že dopoldne živahno vrvenje. Snočni atrakciji tekmovanja bubi glavic in najlepših kit sledi v petek in soboto zvečer tekmovanje najdebelejših gospodov, največje moške, noge, najmanjše in najbolj srčkane damske nožice in še druge zanimive družabne prireditve. Opozarjamo poset-nike malega pratra, da imaio jutri zvečer vsi brez izjeme prost vstop na veselični prostor.
V nedeljo dopoidne bo razstava plemenskih konj. za katero se je priglasilo toKko udeležencev, da bo nudila res lepo sliko naše konjereje. Popoldne se pa napoti vsa Ljubljana, vsaj tista, ki rada pokaže nove jesenske toalete in pa ona, ki se zanima za lepe dirkalne konje in še lepše dirkače, na vojaŠkG vežbališče, kjer se vrše že v soboto in tudi v nedeljo velike konjske dirke. Začetek oba dneva ob 14.30.
Tekmovanje kratko- in dolgo-lask.
Snoči so ljudje trumoma drveli na že itak dobro obiskane komedije na pokrajinski razstavi. Tekmovanje najlepše bubi-friziire in najlepših dolgih las v Dolničar-jevem paviljonu je privabilo zlasti mnogo mladega pa tudi starejšega in starega ženskega in moškega sveta. Hudičevo kolo in aeroplani ter konjiči, živi in leseni, so bili seveda tudi v pogonu. Mnogo večje zanimanje kot za debelo Rozi in druge komedije so vzbujale dolge kite nekaterih ljubljanskih dam in gospodičen. ki so prišle, da pokažejo ideal ženske iz dobrih, starih časov. Mlajšim pa tudi starejšim kar v glavo ni šlo, da more danes ženska Se nositi dolge lase. Vsi so občudovali dolge debele kite, kakor občudujejo debelo Rozo in brezglavo živo devoiko aH pa kombineže dam ki prifrče z vrha tobogana ter onih. ki sirce s konjičev v hipodromu. »Bubi« je zmagala na celi črti in čarov dolgih kit širša javnost ne more več dojeti.
Zato je poteklo včeraj Saje tekmovanje najlepših kit razmeroma mirno, popolnoma v duhu ljubljanske meglene mentalitete. Gledalci so gledali te kite, kakor sta d* Al-baniac m Leticija gledala srednjeveške Benetke, ko sta se po dolgem sušenju v kupoli v morju znašla v 16. namesto v 33. stoletju. Prijavilo se je pet dam. Po kratkem spogledovanju in šusrjanfu je razsorJHČe prisodilo darilo gdč. Ani Verstovškovi za njeni 1.66 m dolgi kiti, priznanje pa Je Izreklo ge. Franji Vrhovnikovi, ki je obranila le v 63. leta dve 1.38 m dolgi kiti.
Da bi vsaj že bubi prišle na vrsto, so vzdihovali gledalci. Član žirija je končno razglasil, da naj blagovolijo stopiti pred sodnike bubi-glavice. Grobna tišina je zavladala. Vsi so pričakoval!, katera sc prikaže prva. Nič. Samo spogledovanje in pritajeno suvanje v rebra.
— Pojda ti, potem grem pa še jaz! Ne. ne grem, pojdi ti prva.
Kar se pojavi pred Žirijem mala 7-!etna punčka in se veselo ozira po sodnikih, resnih obrazov in po publiki, ki I! je navdušeno ploskala. Revše so menda samo napisali, še priznanja iii dobila, niti zato ne, ker je oju-naČiia vse ostale bubi-gospodične. ki so zbirale energijo in drhtele v pričakovanju, upanju in mislih na krasne razstavljene nagrade — manicure. G. Grasson, cirkuški direktor, je stopi] med publiko in navduševal in bodril. Ena za drugo so se z nervoznimi koraki slednjič odzvale in lahno zardele stopale pred žiri. Gospod od novin sc jc tu pa tam oglasil in navduševal: Če je prišla dama, ki ima tako strogega moža, lahko pridejo še druge. Smeh, ploskanje in vrišč v pričakovanju novih žrtev je sledil. Drasa, Draga Hafnerjeva, se je nenadoma raz'c-calo med trombo pojaca na hudičevem kolesu. Gdč. Draga Hafnerjeva se je počasi bližala strogim obrazom žirija.
— Ta bo dobila nagrado! se jc enoduš-no zaslišalo. Dvanajsto barbi-glavico so Že skoraj s terorjem prignali na oder. Med gledalci je pa bilo vse poJno bubi-glavic„ ki se niso upale na dan, čeprav bi rade.
Žiri je začel premišljevat!, ugibati, sesljati. Gledali so z vseh stališč, oziroma s šestih stališč, namreč s stališča mošnjička, estetike, s frizerskega stališča, s stališča revije in končno s stališča novin. Da se ie težko kaj skuhalo, le Jasno vsakomur, fi. cirkuški direktor je spoznal napeto situacijo med publiko in naganjal žiri naj že vendar reče zadnjo besedo.
— Naredite na kratko, drugače nas publika izžvižga, je dejal.
O izžvižganju žirija še, sanjaj ni. Stališča, o ta nesrečna stališča! Stališče g. cirkuškega direktorja je menda bilo najpravil-nejše. Tri stališča so bila za gdč. Drago Hafnerjevo, tri pa za go. Franjo Lavrenča-kovo. Ker je bilo stališče ge. Lavrenčakove težje, je pripadlo med žvižganjem in vri-ščem prvo darilo nji, častno priznanje je pa obranilo gdč. Hafnerjevo.
Korupcija, korupcija! — se je razlegalo v mrzlo, jesensko noč med klici in trombi-nimi znaki pojaca na hudičevem kolesu. Slabi vplivi predvolilnih in povolilnih dni, ko je bilo neštetokrat rečeno in zapisano »korupcija«, so se jasno javno manifestirali tudi pri nepolitični bubi-frizurL O ta politika!
Telefon v žepu.
Na pokrajinski razstavi se je pojavila med drugim tudi praktična novost, ki zasluži vso pozornost. Je to enostavna priprava, ki omogoča pri vsakem telefonskem aparatu diskretne in tajne razgovore. Zlasti v poslovnem svetu, pa tudi v večjih pisarnah, kjer vlada velik ropot in je telefonski razgovor često naravnost nemogoč, bo ta priprava zelo dobrodošla. »Discrephonc je lijaku podoben nastavek iz mehkega kav-euga, ki se natakne na odprtino telefonskega mikrofona tako, da zapira gornja odprtina usta popolnoma. To omogoča popolnoma tih in za okolico neslišen razgovor, ki ga pa slušalec pri drugem aparatu sliši mnogo razločne je kakor pa sicer pri najboljšem telefonskem aparatu. »Discre-phon«, ki po pravici zasluži naziv »Telefonska kabina v žepu« istočasno ko na eni strani omogoča pri vsakem aparatu popolnoma tajne in zaupne razgovore, šestkratno pojača glasovne valove.
Priprava je zelo priročna, se lahko uporablja pri vsakem telefonskem aparatu in se komodno vtakne v žep. Strokovnjaki sodijo, da bo ta iznakjba, ki je v svojem bistvu popolnoma priprosta, v znatni meri olajšala in pospešila telefonski promet. Marsikdo se namreč zdaj jezi nad slabim aparatom, nad sJafco zvezo in kdor ima mnogo opravka pri telefonu, ve, kako mučno je. če telefonski razgovor ni dovolj jasen in razločen aH pa če ga posiuSa nepoklicana tretja oseba.
*SEOYENSKl NAROD, dne 23. septembra 1927.
Stev. 214
To in ono
Melodrama v zraku
,Y ameriških filmih vidimo često g ji nI j ivo spravo med očetom in materjo, ki sta živela več let ločeno, pa ju je dete slednjič zopet združilo. V praktič* nem življenju je pa tudi v Ameriki ta stvar drugačna. Miss Myrtl Jarboe je profesijonalna skakalka s padobranom in kot taka se je nedavno producirala v Davtonu. Pilot jo je vzel s seboj in določeno je bilo, da skoči s padobra* nom s krila letečega aeroplana. Ko je skočila in se srečno spustila na polje, jo je obkolila množica radovednežev, ki so ji čestitali k posrečenemu skoku.
Med radovedneži sta bila tudi njen oče in mati, Richard Stump in ga. Alice Merrill. Oba sta prišla gledat hčerkin skok s padobranom, ne da bi vedela drug za drugega. Videč, kako se hčerka počasi spušča na polje, ju je obšla taka radost, da sta se prijazno spogledala. Cez dva dni sta bila zopet mož in žena. V času, ko sta živdla ločeno, sta se oba drugič poročila. Sreča je hotela, da je njemu umrla druga žena, njej pa drugi mož. In tako sta se zopet našla.
Največje dosedanje elementarne katastrofe
Že zadnjič smo omenili, da sta bili leti 1926 in 1927 leti nesreč in elementarnih katastrof,   ki spadajo med naj-
| večje kar jih pozna zgodovina. Elementarne nezgode tudi v starih časih niso prizanašale Človeštvu. Angleški publicist Kurt Siodnak prinaša kratek pregled o teh »šibah božjih«.
Že sveto pismo opisuje vesoljni potop kot eno največjih katastrof na svetu, ki je baje upropastila svet. 0 vesoljnem potopu nimamo dokazov, pač pa je bila največja poplavna katastrofa vseh časov letošnja poplava reke Mis-sissippi. Te dni poteče obletnica strahovite elementarne nezgode, ki je zadela cvetoče ameriško letovišče Miami na Floridi. Dne 20. septembra leta 1926 je silovit ciklon skoraj popolnoma upropastil to krasno letovišče.
Med največje katastrofe starega veka spada izbruh Vezuva v letu 79. po Kristu. Lava je uničila in popolnoma zasula mesta Pompeji, Herkulanom in Stabia. Ninč manj grozna ni bila nesreča, ki je lani zadela mesto St Pierre na otoku Martinique. Lava bruhajočega ognjenika Mt Pelće je mesto uničila, 3000 ljudi je našlo grozno smrt. Med največje katastrofe na svetu spada tudi propast mesta Messina leta 1908. Potres in nastala poplava sta v treh urah uničila 200.000 življenj. Leta 1906. torej dve leti pop reje, je zadela slična nezgoda San Francisco. Potres in radi njega nastali požar sta v treh dneh San Francisco izravnala z zemljo. 400 tisoč prebivalcev je ostalo brez strehe. K nesreči je bila usodnega leta tudi izredno slaba  žetev,  nastala lakota je
zahtevala na tisoče žrtev. Leta 18.5. je šest mesecev trajajoča suša v Orissi v Bengaliiji uničila vso riževo žetev, Nad poldrugi milijon ljudi je umrlo lakote, skoraj četrtma celokupnega prebivalstva. Epidemije kolere in kuge v prejšnjih stoletjih so uničile cela pokolenja. Ker so se v prejšnjih Časih mesta večinoma gradila iz lesa so bile požarne katastrofe na dnevnem redu. Med naj-katastrofalnejše požare vseh stoletij pa spada ogenj, ki je dne 8. decembra 1881 izbruhnil v dunajskem Burg-theatru. Zahteval je 449 žrtev, ki so gorele kakor žive baklje.
Največja rudniška katastrofa se je pripetila 10. marca leta 1906 v Courier-su. Strela je udarila v tamošnji rudnik in ga vžgala. Od 1800 rudarjev se jih je rešilo samo 500. Med svetovne katastrofe spada seveda tudi potop »Tita-nica«, katerega so 16. aprila leta 1912 pogoltnili morski valovi, potem, ko je parnik zadel v ledeno goro. Takrat je utonilo 1600 oseb.
Smrt avtorja ljubavnih pisem
V Londonu je te dni umrl Mr. Ah bert Cooks, ki je igral veliko vlogo v angleškem javnem življenju. Mr. Cooks je bil avtor ljubavnih pisem, po katerih je bilo v vseh časih med priprostimi ljudmi v Angliji veliko povpraševanje, pa tudi dandanašnji vlada za nje veliko zanimanje. Cooks je napravil svojo ka* rijero med svetovno vojno. Povečal je znatno svoje podjetje, v katerem je za* poslil 10 tajnic, ki so bile neprestano zaposlene, kajti v urad je prihajalo na tisoče deklet, večinoma priprostih mla«
denk. Vsa ta dekleta so prejela stilistiČ* no lepo in poetično pisana pisma, za katera je bilo treba plačati primerno odškodnino. Pisma so nato romala v strelski jarek, kjer so se vojaki divili srčnim izlivom svojih zaročenk.
Podjetje je krasno uspevalo in Mr. Cooks je zaslužil lepe denarce. Toda moža je prenaporno duševno delo ubi* lo. Zadnja leta se mu je omračil um, pretekli teden pa je slovit avtor ljubav* nih pisem po dolgem trpljenju umrl. Zapustil je lepo premoženje, ki se ceni na en milijon funtov šterlingov (okoli 275 milijonov dinarjev).
Bestijalen umor iz osvete
Madžarski listi poročajo o strahovitem umoru, ki je bil izvršen v pondeljek v proletarskem predmestju Budimpešte. V zakotni ulici tega predmestja je imel že več let svoj lokal mesar Josef Kar-dos, star zdaj 60 let Mož je bil tako surov in aroganten, da so se ga bali stanovalci vseh bližnjih hiš. Nedavno se je spri s 451et.no izvoščkovo soprogo Josefo Borbely, ki je stanovala v isti hiši. Prepir se je končal pred sodiščem, kjer sta oba psovke obžalovala.
Od tistega časa je Kardos neprestano pretil Borbelvjevi, da ji razpara trebuh. Prepiri med njima so bili na dnevnem redu. V ponedeljek zvečer je šla Borbelvjeva na sosedno dvorišče po vodo. Naenkrat je skočil iz mesnice Kardos z mesarskim nožem v roki in zaklical: »Zdaj pa obračunam s teboj, baba!« Prestrašena ženska je hotela pobegniti, toda bilo je že prepozno. Kardos ji je zasadil nož najprej v ra-
mo, potem pa v hrbet. Ko ie že ležala na tleh, ji je zatx>del nož do ročaja \ desno stran prsi. Napadalec je hotel po krvavem zločinu pobegniti, toda stanovalci bližnjih hiš ;>o ga zadržali in zvezali. Hoteli so i:a linčatl, kar jim je pa policija zabranila. O zločinu je bila takoj obveščena rešilna postaja, ki je pa prispela prepozno. Nesrečna žrtev je v silnih mukah izdihnila na dvorišču.
Kmalu je prispela na kraj zločina sodna komisija, ki je ugotovila, da je mesar zaklal svojo žrtev lz osvete. Noža niso mogli najti, ker ga je vrgel daleč proč. Morilca so izročili sodišču.
KIJ lit
NAJBOUSt, NAJTRPtŽNEJSl
ZATO NA.lCfNF1$t
Darujte za spomenik kralju Petru I. Osvoboditelju 1
%eon Horomanski:
Zaloputnjena vrata
Od daleč se je culo grmenje topov. Temo so rezali bliski. Nemci so nava» lili na X. Fan-Fan je zapustil mesto
zgodaj zjutraj, tiho, brez ceremonij. Gospa Z. je odpotovala dva tedna po* zneje. Napotila se je v Varšavo, kjer je ostala teden dni, potem je pa odpo* tovala v Moskvo.
Dogodki so se odigravali s čudovito naglico. Strmoglavljeni car, Kerenski, Lenin. Ulice so smrdele po gnilobi. V mesto je pritiskal glad.
Fan=Fan se je grizel in trpel. Nje* gova rodbina je izgirrila Jiekje v prcx strani Rusiji. Imetje je izginilo v ban» kah, raztresenih po vseh delih sveta. Sredstva gospoda cksgubernatorja in gospe Z. so se naglo krčila. Čim prej je bilo treba pričeti s prodiajo oblek, perila in draguljev. Zaloge so bile ve« like. Toda kljub temu pride dan, ko bo vse izčrpano. A potem? Fan*Fan je znova sanjal o zanki okrog vratu in vis sečem stolpu v Pizi. A potem, dva gro* ba — dve kameniti plošči, moleči iz polrojenih spominčic.
Ona me ne preživi, — je pomislil. In skušal jo je potolažiti. — Vse to je blaznost in nič drugega. Saj ni mogoče, da bi blaznost trajala leta in leta. Zo* pet bo mir, zopet blagostanje. Zvonovi zazvone, vrtovi razcveto . .. Eksguber* nator je zahajal v nek lokal, kjer so se
zbirali bivši gubernatorji, predsedniki sodišč, državni pravdniki. Tu je vladal še vedno nekak šik, ki je pa že pešal. Bivša gospoda je kazala na zunaj celo blagostanje in veselo razpoloženje. To* da obrazi so postali dolgi, bledi. Pre» zgodnje gube so pokrile še nedavno cvetoča rdeča lica. Zdaj je bila to dru* žba na videz dobrodušnih, tu pa tam celo šaljivih starčkov. V globini duše otožnih in potrtih človečkov je kipel žolč, toda redki lasje so bili tako skrb*
no polizani, da noben trmast las ni kva* ril frizure. Posedali so za mizicami in klicali duhove, še nedavno grozni dr* žavni pravdnik je vprašal, kaj bo čez leto dni, in odleglo mu je, ko mu je duh odgovoril — državni pravdnik.
Da. Bilo so hudi časi. Sreča je obr* nila svojim ljubljencem hrbet. Fan* Fan se je sključil. Gospa Z. je začela dobivati sive lase. Toda njeni kodri so bili še vedno bujni in prsa krasne da* me so ohranila svojo zapeljivo vzboče* nost. Stanovala sta v četrtem nad* stropju v dveh sosednih sobah z vho* dom s hodnika. Gospa Z. je bila vedno bolj molčeča. Fan*Fan se je molče spo* min j al dobrih starih časov. Bilo je ... je začel pripovedovati storijo... V tej storiji je nastopal vedno kot velik ju* nak in očarljiv mladenič. Pri pogledu njegovih olimpijskih oči so se ljudje upogibali in tresli kakor šiba na vodi. Toda gospa Z. ga je poslušala raztre* seno. Njeno življenje se je tako naglo zaprlo. Vrata so se zaloputnila. In ni* koli več se ne odpro. Bila je že senca same sebe od predvčerajšnjega dne. Pretekosti ji ni bilo žal. Spominjala se je pa, da ji je nudil v tej preteklosti vsaki dan triumf. A zdaj ji ponuja ne* ka fatalna roka samo senco duševne hrane — spomin.
Nekoč, ko se je mesto pražilo v neznosni vročini, sta odšla Fan?Fan in gospa Z. v zakotno ulico. Tu pa tam je zapihal veter in dvigal oblake prahu. Okrog Fan*Fanove in gospe j ine glave so frčali rdeči agitacijski letaki. Za vo* galom so se pojavili ljudje. Na hodni* ku, polnem odpadkov dinj in druge ne* snage, je završalo. S krvjo zalito oko je premerilo Fan*Fana in gospo Z. od nog do glave. Čez hip jima je pomigala iz druhali roka v raztrganem rokavu:
— Pojdi sem ... Ej, ti tam ... In ta ženska tudi ... Sem.
Fan*Fana in gospo Z. je obkolila druhal capinov. Porinili so iu skozi vrata bližnje hiše.
— No, le hitro, sleci se___Le urno.
Dovolj si pil naše krvi...  Ne brani
se... Vidiš____       Toliko ljudi čaka...
Bodi vsaj enkrat človek... Sleci suk* njo... Saj ne pojdeš nag od tod... Oblečemo te ...
V drugem kotu so slačili gospo Z. Razcapanci so se kar trgali za plen.
Oho. — so kričali, — glej no. glej, kakšno imenitno spodnje krilo s čipkami ima ... No, prav nam pride, če ne za drugo, pa vsaj za brisanje polic . .
Tudi nogavice sleci___Svilene. Hčerka
jih bo vesela. Nikar se ne sramuj. Saj nisi kneginja, niti zamorska kraljica. Sicer pa tudi kraljice pri nas zdaj izli* vajo pomije.
Fan*Fan in gospa Z. sta bila v hipu podobna capinom. Fan*Fan v kričeče rdečem, kakor od miši razgrizenem suknjiču in v zamaščenem telovniku, gospa Z. v umazanem spodnjem krilu z. rdečo zaplato spredaj in s celo vrsto manjših zaplat. Fan*Fan je bil bled ko zid. Na čelu so se mu lesketale drobne pome kaplje. Šklepetal je z zobmi, dasi je pritiskala neznosna vročina. Gospa Z. je bila kakor morska pošast. Obraz ji je pozelenel. Pod očmi so se ji po* javili veliki črni kolobarji. Oba sta molčala. Morala sta iti mimo hišnika. Stal je naslonjen na steber in grizel semičke (seme solnčnih rož; op. prev.). Spoznal ju je. Avtomatično je jima podal ključ. Niti ganil se ni. Toda !'an*Fan je pomislil:
— Trese se od veselja.
Hotel je smukniti v sobo g^pe Z. Pahnila ga je proč. Od trenutka, ko so ju začeli slačiti, ni spregovorila niti besedice. Eksgubernator je planil za njo.
— Le mirno, dragi moj, pomiri se.. Preveč smo vzvišeni...
* Gospa Z. mu je zaloputnila vrata pred nosom. Stopil je v svojo sobo Vrgel je cunje proč... Kopel bi se zdajle prilegla, toda kaj hočemo, v rde* či državi nimajo kopeli... Prijel se je
za glavo in vzdihnil. Potem se je umi« in oblekel čisto perilo. Utrujenost ga je obšla. Omahnil je na posteljo in zaspal.
Sanjalo se mu je, da je prestopil prag nekega stanovanja V prvi sobi leži na divanu ženska Ni slečena, a vendar spi. Pokriva jo tenak črn mu* selin, ki ji zakriva noge in glavo. Zdi se, da je gospa Z., a vendar ni ona. Po* stava nekam prikupljiva, v njegovih očeh celo zelo mikavna. Neka življenj* ska tajna ju druži — a obenem je ka* kor sovraštvo. Ko je vstopil, se je žen? ska zganila. Vstala pa ni. Fan^Fan je šel dalje. Obstal je sredi čudnega labi* rinta soban sobic, hodnikov in dv.jv ran. kjer sr» solnčni žarki poigravali v poslikanih okmh. ione in hodniki so bili ptini pohištva — di\anov. otoman. r«olic. naslonjačev, stolov in miz. Treba se je bilo prerivati. Na stenah so visele slike, nage Diane na lovu, trubači na konjih, kitajske figurine, velike va* ze, ure v rezljanih okvirjih, porcelana* ste in kristalne vaze z madame Pom* padour in Dubary. Fo hodnikih so ležali leseni detski konjički. Fan=Fan jih je moral odrivati. Šel je iz sobe v sobo. Nikjer ni bilo žive duše. Fanu je bilo posebno neprijetno to, da so bila vrata povsod samo priprta in da jih ni bilo mogoče odpreti na stežaj. Moral se je prerivati, v čas i pa celo plaziti po vseh štirih. Komaj se je prerinil skozi ena vrata, že je naletel na druga, še ožja. Kar je opazil na stenah ogromne bele kartone, poslikane od vrha do tal z ostudnimi futurističnimi in dadaistični* mi nestvori. Povsod je bodla v oči rde* ča barva, grozili so cepci, žarel je pe* klenski ogenj, v katerem so se cvrli ljudje v dragocenih bobrovih kožuhih. Fan* Fan je planil k priprtim vratom, pa se ni mogel preriniti skozi nje. Obtičal je. Ko se je zvijal med vrati, je opazil, da rine pred seboj ogromno cev iz karto* na, prav takega kartona, kakršnega je videl poslikanega s futurističnimi in da*
daističnimi nestvori. Prerinil se je ne« kako skozi vrata in postavil karton previdno na nizek stolček, preoblečen z rdečim usnjem. Potem so sledile prazne sobe. Koraki so strahotno odmevali. Fan*Fan je slednjič našel vežo in sto* pil na dvorišče. Toda tu se je pojavila na nasprotni strani ona ženska, ki je ležala malo prej pokrita s črnim musc« linom na divanu. Planila je s hodnika in zakričala: Tat! Tat! Za hip umolkne, pa zopet zakriči: Tat! Tat!
A on, Fan*Fan. v cunjah in rdečem suknjiču z luknjo! Zdrznil se ic in od* pri oči.
Bil je že mrak. Eksgubernator ie skočil s postelje. Naglo se ie oblekel. Potrkal je na vrata gospe Z. Nihče se ni odzval. Fan*Fan je potegnil iz žepa ključek.
Soba gospe Z je bila v strašnem neredu Omara je bila odnrta Obleka in perilo se je valjalo po tleh. Sredi kra** nih toalet in najfinejšega perila so kri čale tu in tam umazane cunje, ki jih jc vrgla gospa Z. proč. Sama gospa Z. jc ležala na divanu — mrtva. Ležala k na rjuhi, okrašeni z grbi obeh pokojnih mož in z grbom svoje rodbine. Na nje nih ustnicah so se strdile krvave pene Rila je v tanki beli košulji s teznikoir iz zelene svile — nezapetim tako, da je Fan*Fan zagledal snežnobele polne gru-. di, razgaljene v poltemi kakor v po-, zdrav težko pričakovanemu ljubčku. Od pasu je bila oblečena v ostudno, vse zakrpano spodnje krilo, ki ga je dobila zastonj od druhali. Na eni nogi je imela tenko nogavico iz svetloroza svile, druga je pa tičala v okornem, blatnem škarpu. Na tem strahotnem protislovju razkošja in bede, parfuma in smradu, so se lesketali dragulji. Gospa Z. se je pred smrtjo posula z dragu' .
Fan*Fan je zaman iskal pismo. Go* spa Z. je zaloputnila za seboj vrata brez slovesa. Zastrupila se je z mor* fijem.
Gospodično
(Slovenko) iz boljše obitelji za vsa hišna dela in za pri pomoč v pisarni — iščem za Zagreb. Vprašati pri portir j u hotela <rSlon». 2142
Iščem natakarico
ali natakarja za prevzem go* stilne na procente v Zagrebu. Jamčevina potrebna. — Vpra* šari pri portir j u hotela «Slon».
2143
v sredo, 21. septembra ob 11. ponoči po kratki in mučni bolezni, previđena s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb drage pokojnice se bo vršil v petek, 23. septembra 1927 ob treh popoldne iz hiše žalosti, Poljanski nasip 8, na pokopališče k Sv. Križu.
Sv. maše zadušnice se bodo darovale v več cerkvah.
V Ljubljani, dne 22. septembra 1927.
Žalujoči ostali.
Mestni pogrebni zavod v Ljubljani
Slovenske noše
kompletne, narodne — kupuje muzej Danila Popoviča, Beo* grad. Terapije 7. 2136
Telefonska kabina v žepu!
Tajnost telefonskih govorov pn vsakem aparatu zajamčena edr» nole z «Discrephonom». — Ve# 1 esejem, paviljon A 522 in 533.
2145
Lepo zračno sobo
z električno razsvetljavo oddam s 1. X. v Vodmatu. — Naslov pove uprava eSl. Nar.». 2140
NoTozidano hišo
z 2 stanovanji in večje sobe v kleti ter kletmi v Stožicah v bližini gostilne Urban ček od» dam v najem ali prodam. Ev. oddam samo stanovanje 2 veli« kih sob, predsobe, kuhinje, kle* ti, velik vrt. Vodovod v hi? Zelo pripravno tudi za obrtni« ka ali vinotoč. Vselitev lahko takoj ali s 1. oktobrom. OoV dam lahko za več let. — Isto* tam naprodaj razno pohištvo, kuhinjska oprava in drugo. — Le resni reflektanti dobijo in» formacije pri ge. Christof, Ro* žna dolina, Cesta VI, št. 4/1 (hiša g. Čeha). 2146
Pristni ovčarji
deset tednov stari — naprodaj.
— Stari trg 34, pritličje. 2141
Šivilja za perilo
išče delo; event. tudi na dom
— Ponudbe pod «Šivilja/2105» na upravo «Slov. Naroda*.
Uradnik
vešč vseh pisarniških del, zmo* žen slovenskega, nemškega, ita« lijanskega in češkega jezika — — želi pr omeniti sedanjo služ« bo za Ljubljano. — Dopisi pod «SoIiden/2138» na upravo «S1. Naroda*.
Zdravnik
dr. Ludvik Zalar
zopet redno ordinira Ljubljana, Sv. Petra cesta št 26
21 .8
Ocarinjen je
vseh uvoznih, izvoznih in tranzitnih pošiljk oskrbi hitro, skrbno in po najnižji tarifi RAJKO TURK. carinski posrednik. LJUBLJANA. Masarvkova cesta 9 (nasproti carinarnice). Revizija pravilnega zaračunavanja carine po meni deklarira« nega blaga in vs« informacije brezplačno, 96/L
Za dom!
Za Uvilje, krojače, čevljarje U o najbolj priporočljiv je le
STOEVVER šivalni stroj
Le ta Vam poleg šivanja estl* (obšiva), veze (stika), krpa pe* rilo in nogavice. Brez vsakega preminjanja plošč in drugo je stroj; v minuti pripravljen ali za vezenje in ravno tako hitre zopet za navadno šivanje. — Poleg vseh prednosti, ki jih za« vzema šivalni stroj STOEVVER le tuđi najcenejši.
Ne zamudite ugodne prilike in oglejte si to iz rednost pri
Lud. Baraga,
Ljubljana.    Se/enbur gova   61L
Brezplačen pouk v vezenju, rabi aparatov itd. — Ugodni plačilni po Po ji — 15letno jamstvo
Urejuje; Josag Zupančič. mm Z* »Narodno
; Pran Jcseciek. m Za opravo in lnseratni del lkta; Oton Christof, —» Vsi ? Ljubljani
03
4