Obseg1: ,.Krofasto" zelje. — Ameriška ledenica. — Konjerejčeva opravila meseca julija. — Razne reči. — Vprašanja in odgovori. — Gospodarske novice. — Uradne vesti c. kr. kmetijske družbe kranjske. — Tržne cene. — Inserati. St. 13, Y Ljubljani, 15. julija 1892. Leto IX. METOVALEC. Itastrovan gospodarski list s prilogo Jrtnar". Uradno ^ glasilo c, kr. kmetijske družbe vojvodine kranjske -<«» * - Urejuje Gustav Pire, družbeni tajnik. . Kmetovalec* izhaja 15. in zadnji dan v mesecu ter stoji s prilogo vred 2 gld., za gg. učitelje in ljudske knjižnice pa le 1 gld. na leto. — Udje c. kr. kmetijske družbe kranjske dobivajo list brezplačno. Inserati (oznanila) zaračunjajo se po nastopni ceni: Inserat na celi stran. 1(> gld.. na '/, strani 8 gld., na l/t strani 6 gld. in na '/« strani 3 gldi Pri večih naročilih velik rabat. Družabnikom izdatno ceneje. Vsa pisma, naročila in reklamacije pošiljati je c. kr. kmetijski družbi v Ljubljani, v Salendrovih ulicah štev. 3. „Krofasto" zelje. Zelje je pri nas tako važna rastlina, kakor redkokje. Ne pridelujemo ga samo za domačo rabo, ampak tudi za kupčijo. Nekateri kraji prav mnogo iztržijo za nje in je zato tudi prav pridno oskrbujejo. Toda vkljub vsej skrbi unese včasih kmetovalcu račun precej zelo. Pa če je tudi ubral pravi čas, ko je sadil sadike, ter so nekaj časa prav lepo rasle, zgodi se vender lahko, da kar začno hirati ter se nikamor več ne ganejo. Ves skrben preiskuje kmetovalec zelnik in naposled žalosten reče: Nič ne bo prida, „krofasto" je! — Kaj je našel? Po štoru (koenji) in koreninah se delajo šiškam podobni izrastki, katere po mnogih krajih imenujejo krofe. Ti izrastki provzročajo, da rastlina hira ali vsaj zastaja. A kaj je vzrok tem izrastkom, to pa ve le malokateri kmetovalec. Opazujmo katerokoli rastlino, našli bomo vsakovrstnih živalic, ki ali le nekaj časa na njej bivajo, ali pa sploh na njej žive. Največ tega mrčesa je škodljivega. Tudi zelje ima jako mnogo sovražnikov, in med njimi so tudi tisti hudodelniki, ki provzročajo ,krofe". Tako n. pr. nahajamo od prve pomladi po želji in po nekaterih drugih sorodnih rastlinah (križnicah = cruciferae) majhnega, komaj 3 mm dolgega, črnega hrostka s pikčastim ovratnikom in brazdastimi pokrovkami. To je kljunotaj (ceuthorhvnchus sulcicollis), rilčkar, ki rad nosi svoj rilček skrit ob prsih. Kjunotajeva samica izvrta na štoru jamico in znese vanjo jajce. Iz jajca se izvali ličinka, majhen bel črviček, ter se giblje in gloje po rastlini. Vsled tega začne na tistem mestu rasti šiški podoben izrastek, in to zelju, ki je precej občutljivo, škoduje. Čim več izrastkov ima kaka rastlina, tem slabše raste. Kadar ličinka doraste, preje šiško, zleze v zemljo in se zabubi. Iz zemlje pa prileze zopet hrostek kljunotaj. Mnogo klju-notajevih ličink doraste uže do jeseni toliko, da se v zemlji zabubijo, mnogo pa jih prebije zimo v šiškah (krofih) in se zabubijo šele spomladi. Kmetovalec si proti tej nadlogi ne ve pomagati. Včasih površno poščiplje izrastke in jih pomeče proč. A to mu le malo pomaga; rastlina je oslabela in ne raste več tako, kakor bi morala. V potrganih izrastkih (šiškah) pa tiste ličinke, ki so uže zadosti dorasle, tudi ne poginejo, marveč se zabubijo. Ko jeseni porežejo zelje, puste po nekaterih krajih štore na zelnikih, po drugih pa jih posekajo in pokrmijo. Po ostankih, ki ostanejo na polji, pa je še mnogo šiškam podobnih izrastkov (krofov), po katerih se nahajajo kljunatajeve ličinke. Tevse spomladi zabubijo, in bube dajo novih kljunotajev. Če kmetovalec hoče odpraviti to nesnago z zelnikov, lahko jih nekaj pokonča, če hrošče poteplje na podloženo ruto ali pa jih smuče s sakom in pokončava. Ker pa je to malo uspešno delo, storil bode mnogo bolje, če poruje vsako jesen vse štore in jih sežge. Na ta način bo pokončal vse ličinke, kar jih je še po štorih, in če tako ravna leto za letom, bode kljunotaja čim dalje manj in čim dalje manjša bode tudi škoda. Poleg kljunotaja je še nekaj drugih mrčesov, ki tudi provzročajo „krofe" na želji. Ker pa je njih škodljivo življenje enako ali vsaj podobno kljunotajevemu, ni mi jih treba naštevati in popisovati. Pač pa moram navesti škodljivko iz nižega rastlinstva, ki včasih napi-avi še več škode, nego kljunotaj. To jo glivica, ki jo znanstveno imenujejo „plasmodio-phora brassicae" Wor. Tros te glivice se zanese na zelje in na njegovih koreninah provzroči enake izrastke kakor kljunotaj. Kamor se namreč zarastejo iz- rastki vzkalivšega trosa, tamkaj se začne širiti staničje, in kmalu vzrastejo šiške. Te šiške je lahko ločiti od onih, ki jih napravi kak mrčes. Glivične so po koreninah, mr-česje pa više gori.' Sicer se pa tudi lakko prepričamo, če šiško prerežemo. Če je šiška cela, provzročila jo je glivica, če pa je izjedena, votla, ali če je celo črvič v njej, provzročil jo je kak mrčes, biške, ki jih provzroči omenjena glivica, začno pozneje veniti, potemne in jamejo gniti, posebno če je vreme bolj vlažno. Gniloba se poloti spodnjih korenin ter se širi navzgor, rastlina pa naredi više gori novih korenin, vender pa ob solnčnem vremenu vene. S štori, ki jih je napadla „plasmodiophora bras-sicae", ravnati je ravno tako, kakor s štori, katere je oškodil kljunotaj. Vrhu tega pa je dobro večkrat preme- Temeljni načrt Q rundriSb Podoba 42. niti zelnik, posebno kadar so se preveč ukoreninile bolezni, kajti zemlja je tedaj polna glivičnega trosa in mr-česje zalege. Najbolje je narediti zelnik tam, kjer uže več časa ni rasla kaka zelju sorodna rastlina. F. Š. Ameriška ledenica.*) Marsikje živo pogrešajo po leti svežega mesa, piva in drugih reči, in pač marsikdo si poželi ledenice. Da bi si izkopali klet za led pod kakim poslopjem, ne bomo se lahko odločili, ker se na ta način zidovje, *) Ta članek smo posneli po .Mittheilnngen iiber Gegen-stande der Land-, Forst- und Hauswirthschaft", glasilu c. kr. kmetijske družbe koroške, katera nam je blage volje prepustila v porabo tudi podobi. ki je doslej bilo suho, lahko napije vlage. Zato je najboljše, če si postavimo ameriško ledenico, kakeršna se je povsodi prav dobro sponesla. Te ledenice imajo dvojne lesene stene (med obema je zračna plast) in so krite s slamo ali z deskami. Podoba 42. kaže temeljni načrt, podoba 43. pa prerez in prav natančno predočujeta sestavo ledenice. Temelj ledenici bodi kamenen, 75 cm debel in l'20w globok, obsegaj torej 25 m '. Zanj je treba 30 m ' lomljenega kamenja, 2 m;1 apna in 6 75 m3 peska. Tla v ledenici naj bodo nagnena proti sredi, kjer mora biti jama, kamor se odteka voda. Tla in jamo je treba obzidati (3-7 m3 zidu), za to se potrebuje 4.5 m* lomljenega kamenja, 0'4 m3 cementa in 1 m3 peska. Za stene se vzamejo stebri po 16/16 cm močni, ka- Prerez. OLuerschnitt. teri se postavijo, kakor kaže pod. 52. Na stebre se»pri-bijejo deske, v prazni prostor, ki je vmes, pa nasuje žaganja. Strop se napravi istotako. Za prvim stropom (iz desek) ostane prazen zračen prostor, potem pa pride še eden z žaganjem napolnjen strop. Če je tudi streha lesena, potem je treba: 1.) 1170 m'1 po 3 cm debelih desek. Za to bi bilo treba 1170 po 4 m dolgih in 25 cm širokih desek. 2.) 430 m obsekanega lesa za stebre in za ostrešje. 3.) 45 m3 žaganja. Poleg tega pa je še treba železne mreže za vrh jame, kamor se odteka voda, in pa železja (kovanega) za troja vrata, ki so ravno tako narejena, kakor stene, če se vse drugo naredi z domačo družino, treba je plačati kakih 30 zidarskih in 50 tesarskih dnin. Če pa mora stavitelj vse plačati, stane ga ledenica kakih 800 gold. Ne priporoča se delati ledenice manjše, nego je v podobah označeno, kajti le v taki bo led ostal vse poletje. Ledu drži kakih 85 m:>. Le po zelo hladnih krajih se smejo mere nekoliko predrugačiti. Vrata ledenici naj bodo vedno dvojna in obrnena proti severu. V ledenico je najbolje hoditi zjutraj, vrata pa je treba zapreti tako hitro, kakor le mogoče, kajti gorki zrak, ki pride v vežo, zelo vpliva na led. P. Grueber. Konjerejčeva opravila meseca julija. Glede paše in kretanja na planem veljajo tiste opomnje, katere v juniji. Tam, koder krmijo s svežo deteljo, velja nastopno: Ako se krmi z deteljo toliko, da se mlada žrebeta nasitijo le nje in sploh le zelene klaje, potem je tako kladenje le škodljivo. Da bi konji samo ob taki krmi pravilno živeli, moralo bi enoletno žrebe 30 do 40 funtov in dvoleten konj pa celo en cent zelene krme na dan použiti. Živali dobivajo torej vase velike množine krme, vsled tega se raztegnejo prebavila in one-morejo, kot nasledki pa se pokažejo razne bolezni. Živali dobe velike trebuhe, prebavljanje je zavirano, napetica, kolika, driska ter mehkota kosti so posledice. Če se pa vrhu tega konji silijo jesti še iz visokih jasli, potem ni čuda, če dobe udrte hrbte, in konjerejec v treh letih priredi namesto čvrstega konja slabo kljuso. Konjerejci močno greše, če mladim konjem po leti ne polagajo prav nič zobanja. Oni mislijo s tem hraniti krmo, a ne pomislijo, da pokvarijo vso rejo in ves uspeh svojega dela uničijo. Z zobanjem, in to pred vsem z ovsom ni nikdar hraniti, in še celo na planini je dobro zdaj pa zdaj ga ponuditi za priboljšek. Paziti je dalje tudi skrbno, kako si mladi konji obrabijo kopita, da se potem rog pravilno porezava. Vselej pa je o tem povprašati pametnega in izurjenega kovača. Dobro je sploh žrebeta večkrat peljati h kovaču, da se tam navadijo na ropot in na razbijanje. V hlevu vadi konje na dviganje noge in na tolčenje s kladivom po kopitu. Kdor ve, kaj se pravi kovati boječega in trmastega konja, ta ve, koliko je vredno, če se konj za časa privadi na kovanje. Dveletna žrebeta težkega plemena je počasi delu vaditi. Pred vsem jih je v hlevu večkrat opraviti z vprežno opravo, da se jej privadijo. Pozneje naj gredo z opravo iz hleva ter naj se uče z vajeti hoditi. Predno se na-prežejo pred voz, boljše jih je vpreči pred kak hlod. Vsaka taka vaja naj traja osem dni. Razne reči. — Kako Čevlje posušiti. Čevlje dobro posušiš in se ti vender ne stisnejo, če jih zvečer napolniš z navadnim ovsom. Zjutraj so čevlji že popolnoma suhi. — Kako surov krompir poskusiti, če je dober ? Prereži ga in drgni oba kosa drug ob druzega. če se bodeta oba kosa sprijemala in kazala pene, je krompir dober. Če pa pri drgnenji od krompirja kapne le kapljica vode, je pa gotovo slab. Tako poskušajo krompir Angleži. — Kako ravnati Z biki. Dobro je, če skrbimo, da ostane biku koža čista. Zaradi tega ga moramo večkrat s če-salom ali ščetjo čistiti, po leti pa tudi izpirati. Gledati je pa tudi posebno pri mladih bikih, da se dovoljno gibljejo. Zato je pa dobro, da jih včasih vprežemo in delamo ž njimi, toda k večemu pol dne. če bi z bikom dalje delali, bi se preveč utrudil, in to bi škodovalo njegovemu pravemu namenu, če pa z bikom ne delamo, peljati ga moramo vsaj vsak dan eno uro okrog, da se izprehodi. — Kako ravnati s krhkimi kopiti pri konjih. Krhka kopita konjem dobro izmii, potem jih pa namaži s tolščo. — Žveplana bela detelja. Nekateri sleparski trgovci imajo navado žveplati seme bele detelje. Tako seme je jako lepo videti, ali kali pa ne. Tako deteljo spoznaš, če je nekoliko vzameš, namočiš in poskusiš z lakmusovim papirjem, če modri papir pordeči, je žveplana. Seveda bi bilo želeti, da bi včasih taka semena tudi uradno preiskali in sleparje kaznovali. Vprašanja in odgovori. Vprašanje 146. Moj ded je zamenjal s sosedom dve parceli gozda za njivo. Pogodba je bila ustna. Pristni svedoki so mrtvi ter tudi menjalca. Pogodba traja uže kakih 26 let. Naslednik prejšnjega posestnika njive pa zahteva sedaj njivo nazaj. Ali me more kedo ali kateri zakon prisiliti k raz-menjilu? (F. H. v B. v Istri.) Odgovor: Kakor hitro naslednik prizna, da je menjalna pogodba bila v moči, kar uže s tem priznava, ker hoče raz-menjati, nima pravice zamenjano njivo nazaj zahtevati. Ako hočete za vselej mir imeti, najboljše je, če ga tožite na priznanje pogodbe in na dovoljenje prepisa. Dostavljamo pa, da naš svet nikakor ni merodajen, ker pravo pogoditi more le pravnik, ki se je poprej vsestransko poučil o vsej reči. Na vsak način se bodete morali obrniti do odvetnika, on Vam bode gotovo pravo povedal Za oba bode pa seveda veliko boljše, ako se z lepo poravnata. Toliko Vam pa vender le priporočamo, da si priskrbite prepis dotične njive v zemljiški knjigi na svoje ime, kar bode seveda šlo le s tožbo. Vprašanje 147. Kje in za kakšno ceno je dobiti bo-dalca, s kakeršnimi se v skrajnji sili prebode trebuh govedi, ki ima napetico, kakor priporoča „Domači živino-zdravnik" str. 65? (D. K. v G. na Štajarskem) Odgovor: Taka bodalca. ki se imenujejo „trokar", prodaja v Ljubljani nožar N. Hoffmann, na Dunaji pa J. Pfann-hauser, VIII Strozzigasse. Cena trokarju je 1 gld. 50 kr. do 2 gld. 20 kr. Ob naročitvi je povedati, ali bode bodalce za goved ali ovce. Vprašanje 148. Katere tovarne v Avstriji in v inozemstvu kupujejo ,, boksit" ali „bohajnit" in čemu ga rabijo. (J. E. v B. S. v.) Odgovor: Naslovi tovaren, katere pri nas in v inozemstvu rabijo bohajnit, nam za sedaj niso znani, pač pa smo uže potrebno ukrenili, da jih zvemo in potem prijavimo. Bohajnit se rabi zlasti za izdelovanje aluminija ter njegovih spojin ter za izdelovanje posod, ki veliki vročini kljubujejo in ka-keršne rabijo po topilnicah. Dokler so aluminij izdelovali na navadni kemijski način, bil je bohajnit posebno važen, ker je bilo ž njim laže delati nego z navadno ilovico. Bohajnit je namreč posebna vrsta ilovice. Sedaj pa delajo aluminij jako hitro in ceno povsod tam, koder imajo veliko močne vode ter ž njo lahko elektriško silo ceno izvajajo, elektrolitiškim potom, za to pa zadostuje tudi navadna ilovica. Gotovo je, da bi podjeten človek v Bohinji lahko uvedel na podlogi velikih zakladov bohajnita obrt, ki bi veliko nesel. Vprašanje 149. Kedaj je pravi čas škropiti krompir z modro galico proti gnilobi? (J. J. v Sv. Kr.) Odogvor: Prvikrat je krompir škropiti, ko je dobro ped t. j. kakih 25 centimetrov visok, drugič pa ob cvetji. Kmetijska družba škropi redno vsako leto ves svoj krompir. Vsled tega ostane zelišče dolgo časa želeno, sad pa se bolj podebeli, sezori in postane zdravejši. Največ pa je škropljenje vredno zato, ker krompir veliko manj'gnije po zimi. Vprašanje 150. Nekdo ima tukaj na jablan hruško cepljeno. Se li sme tako ali nasprotno ravnati, ako drevesce vzlic temu odganja, če tudi slabo? (J. J. v Sv. Kr.) Odgovor: Seveda se sme, ker nimamo zakona, ki bi tako nespametnosti pod kaznijo prepovedal. Gotovo je, da se časi hruška na jablan in narobe prime, a cepič kmalu pogine in dokler časa živi, toliko časa le hira. Vprašanje 151. V naši vasi nimamo ni poljskega ni ponočnega čuvaja uže več let, zato pasejo nekateri vaščanje svojo Živino cele noči po vrtih in njivah, a ne samo po svojih, ampak tudi po tujih ter delajo mnogo škode. Ali bi bilo mogoče to po zakonu ustaviti ter prisliti, da se nastavi poljski čuvaj? Jaz trpim največo škodo, ker imam največ zemljišča. Ali bi bilo sploh mogoče ustaviti, da bi vaščanje tudi po dnevi ne smeli pasti po travnikih, senožetih in njivah? (A. M. v E.) Odgovor: Deželni zakon z dne 17. januvarija 1. 1875. o obrambi poljščine Vam podaje vsa potrebna sredstva zoper škodo, storjeno po pašni živini. Živino po noči na pašo goniti je sploh prepovedano (§ 7. omenjenega zakona). Občina ni primorana poljskega čuvaja nastaviti. Na svojem posestvu pasti nikomur ni moči prepovedati, pač pa navedeni zakon določuje, v katerih slučajih se mora živina le privezana ali na povodcih pasti. Berite tudi odgovor na 145. vprašanje. Vprašanje 152. Moja krava mi je zbolela meseca marcija, in sicer jo je pričela boleti zadnja leva noga. Ko je ta ozdravela, dobila je neko notranjo bolezen ter vedno stokala. Sedaj je pa postala hroma na sprednjih nogah. Na obeh so se ji naredile na vrhnih členih pod pleči velike otekline. Krava je sicer drugače zdrava videti, le na sprednji nogi ne more stopati. Kaka bolezen je to, ali jo je moči ozdraviti in kako? (M. R. na I.) Odgovor: Iz samo tega popisa je težko določiti, ketero bolezen ima Vaša krava, zato Vam ne moremo drugega svetovati, kakor obrnite se do živinozdravnika. Kolikor je moči domnevati, zbolela je krava za kroniškim revmatizmom, ki vpliva tudi na notranje dele telesa. Revmatizem je nasledek hudega prehlajenja. Vprašanje 153. Imam tri tedne staro, lepo junico, ki je dobila na zadnji nogi znotraj kolena za pol oreha veliko oteklino, zunaj na ravno tistem sklepu pa golo kožo, kakor se ji sploh ves život goli. Kaka bolezen je to in kako jo zdraviti? (J. P. v Ž. na Štajarskem.) Odgovor: Na Vaše vprašanje Vam ne moremo dati prav nobenega določnega odgovora, ker se iz popisa bolezni nikakor ne da posneti, kako bolezen ima Vaša junica. Le prav toplo Vam priporočamo, obrnite se do kakega živinozdravnika. Povedali niste, ali je oteklina na nogi boleča, ali junica rada je, kaka je koža tam, koder dlaka odpada i. t. d. Morebiti ima Vaša junica hromoto. Takemu živinčetu se navadno vnamejo oči, rožena koža očesna otemni, ter žival se sploh slabo počuti. Opozarjamo Vas, da je pri tako mladi živini malo početi z zdravili. Navadno je boljše, dati mlado obolelo tele mesarju, nego je za rejo pridržati ter vedno le upati, da se bode popravilo, pa se nikdar ne. Gospodarske novice. * t Jakob pl. Lenk, veleposestnik na Raki ter ud naše družbe, Je umrl 29. junija t. 1. — Jakob Lukan, okrajni zdravnik v Št. Vidu pri Zatičini in družbeni član, je umrl 1. julija t. 1. — Dne 5. t. m. je pa umrl Ivan Kopač, posestnik v Mednem pri Št. Vidu in ud kmetijske družbe. — Dne 5. julija je umrl v Črnomlju g. Anton Pavlin, okrajni zdravnik ter ud naše družbe od 1. 1868. — V Ljubljani je umrl 10. t. m. g. Albert Ramrn, lekarnar in posestnik ter član kmetijske družbe od 1. 1854. Naj počivajo v miru! * Samostalni ribarski odsek c. kr. kmetijske družbe kranjske je imel 1. t. m. sejo, pri kateri so bili navzoči prvo-mestnik g. J. Franke in odborniki gg. : Lavrenčič, Pire, Schrey in Witschl. — Odsek odobri račune za dela riborejne naprave na Studenci ter nakaže plačilo. — Ukrene se vso riborejno napravo ograditi, da se preprečijo kake poškodbe. — Za popolnitev naprav ukrene se izposlovati dovoljenje deželnega odbora, da se zatvori en rokav ribnjaka, — Vodovod iz filtra do vališča ukrene se narediti precej. — Ker ni bilo mogoče sedaj dobiti račjih samic, naročilo se jih bode meseca septembra, oziroma kadar bo ponehala vročina. — Odsek ukrene vzgajati za krmo žlahtnim ribam zlatice, katere jako hitro rasto ter so izvrstno krmilo. — V pokritje primankljaja za riborejne naprave ukrene se prositi državne podpore. * Ovčerejce ki želijo dobiti z državno podporo nakup-Ijenih ovnov bergamaškega plemena, opozarjamo na razglas med uradnimi vestmi današnje številke. * Strupena rosa (rja ali peronospora) na trti se je letos izvenredno močno in zgodaj pričela kazati. Taka poročila dohajajo iz vseh vinorodnih pokrajin. Sicer je prepozno škropiti, kadar se bolezen uže prikaže, a prepozno le, kar se tiče letošnje trgatve, ne pa, kar se tiče ohranjenja trte, zato prav nujno priporočamo vsem tistim, ki še niso škropili, naj vender le škrope, in sicer precej, ker s tem si bodo vsaj trtni les za bodoče leto ohranili zdravejši. * V tukajšnji podkovski Šoli so se vršile dne 27. in 28. junija izkušnje pred izpraševalno komisijo, kateri je predsedoval vodja šole dr. vitez Blei\veis-Trsteniški, izpraševala pa sta c. kr. okrajni živinozdravnik Folakovski in učitelj Šlegel. Oglasilo se je k izkušnji dne 27. junija 11 kovačev, ki niso obiskavali podkovske šole. 9 je bilo Kranjcev, dva pa šta-jarska Slovenca Vsi kovači so bili dovolj praktično izvežbani, zatorej so se jim izročila spričevala, da smejo kovati konje. Učencev podkovske šole je bilo 8, vsi so delali izkušnje iz podkovstva in mesogledstva. Izkušnjo so vsi prestali povoljno, in sicer učenca Brunet Martin iz Ljubnega v okraji Celjskem in Jerala Alojzij iz Podrečja v okraji Kranjskem s prav dobrim uspehom, učenci Lazar Jakob iz Krope, Meden Anton iz Lozic, Merkač Valentin iz Stražišča na Koroškem, Trost Ivan iz Poddrage in Žužek Janez z Razdrtega z dobrim uspehom, učenec Ambrožič Ludovik z zadostnim uspehom. Po narodnosti so bili vsi Slovenci, in sicer, je bilo 6 Kranjcev, 1 Korošec in 1 Štajarec. Podpore so imeli vsi Kranjci, ostala dva učenca sta se šolala ob svojih stroških. Uradne vesti c. kr. kmetijske družbe kranjske. Seja glavnega odbora dne 8. julija 1892. Posvetovanje je vodil družbeni predsednik gospod cesarski svetnik Murnik, navzoči so pa bili odborniki gg.: Folakovski, baron Lazarini, Lenarčič, Porše, dr. pl. Wurzbach, Žirovnik in tajnik Pire. O pričetku seje pozdravi družbeni predsednik novoizvoljene, oziroma zopet izvoljene gg. odbornike ter jih povabi k skupnemu delovanju v prid družbi. Odbor določi za redne odborove seje vsak prvi četrtek v meseci, in sicer dopoludne od 10. ure dalje. Vsled poziva predsedstva poslanske zbornice ukrene odbor izreči se o vladni predlogi zastran neposrednje osebne dohodarine. Reč se bode obravnavala v eni prihodnjih sej. Za poročevalca se izvolita gg. Lenarčič in dr. pl. Wurzbach. Odbor naroči odborniku Žirovniku in družbenemu tajniku izdelati določbo besednega pojma „uzorni šolski vrt na Kranjskem in to vsled poziva c. kr. deželnega šolskega sveta. Odbor ukrene izposlovati 13 podružnicam deželno podporo za nakup strojev, 5 podružnicam naknadno državno podporo za nakup trtnih škropilnic, 4 podružnicam deželno podporo za drevesnice in 3 podružnicam deželno podporo za vinarstvo. Na predlog odbornika Folakovskcga ukrene odbor izposlovati za one bike, katere oddajata deželni odbor in družba, stalno licen-cevalno komisijo v Ljubljani, da se s tem preprečijo sitnosti in stroški prejemnikom bikov. Odbor dovoli eni podružnici plačevanje prejetega državnega bika v obrokib. Zastran avstrijskega gozdarskega shoda, ki bode prihodnje leto na Dunaji, ukrene odbor primerne naredbe. Zastran vladne predloge o lovskem zakonu ukrene odbor predložiti ob svojem času peticijo do vis. deželnega zbora. Prošnjo za državno podporo k stavbi zadružne sirarnice ukrene odbor toplo priporočeno izročiti vis. c. kr. kmetijskemu ministerstvu. Odbor vzame na znanje poročilo o pričetku cepljenja proti rdečici prašičev. Na predlog odbornika Lenarčiča je odboru na en ali drug način skrbeti, da se najboljša težka žrebeta ne bodo prodajala iz dežele, ampak da bodo ostajala v deželi za rejo. Naposled reši odbor več raznih manjših došlih vlog in reči. Za nove ude se vzprejmo nastopni gg.: Dolenšek Janez, posestnik v Dolenjem Lakenci; Vovk France, posestnik na Brezovici; Miklavčič Karol, župnik v Žminji; Kraje Ivan, gostilničar in posestnik v Starem Trgu; Jager Ivan, posestnik in mesar v Ljubljani; Zavrl Anton, župan v Vel. Gobi; Marolt Ivan, posestnik na Studenem; Kraševec Ivan, posestnik na Stu-denem; Pakiž Ivan, posestnik v Novi Vasi; Miklavčič Andrej, posestnik na Velicem Vrhu; Lavrič Jurij, posestnik na Velicem Vrhu; Modic Ivan, posestnik v Nemški Vasi; Ivančič Ivan, posestnik na Hudem Vrhu; Zabukovec Ivan, posestnik v Novi Vasi; Žitko Franjo, posestnik v Stranjah. Posnetek iz zapisnika družbenega občnega zbora dne 9. junija 1892. (Dalje.) Kar se tiče družbenega uradnega glasila