Zgodnja
Hatollib cerkven list.
Danica izhaja vsak petek uh celi poli, iu velji po poati za celo leto 4 gld. 60 kr., za pol leta 2 gld. 40kr., xačrtrn V tiskarnici sprejemana na leto 4 gold., za pol leta 2 gold., sa četert leta 1 gold.; ako zadene na ta dan prazuik
dan poprej.
lfta : *ld. 30 kr. itide Danica
Tečaj XXVI.
V Ljubljani 26. kimovca 1873.
Mat
„P ero mi »postuJemo
»Tednikin »Narod" sta prinesla spis: »Duhovni in kmetie". Vsak človek, ki ima le iskro pameti, na pervi pogled spoznA, da namen teh listov je: duhovne pri kmetih v slabo ime pripraviti, da naj kmetje njih sveta ne poslušajo, zlasti pri volitvah ne, ampak le svet kacega liberalca, ki jo primaha od koder si bodi, kadar od kmeta kaj potrebuje, posebno Če se volitve bližajo.
Lisičji pisavec pa dobro vč, da ne je vernik in brezverec, pa sovražnik duhovnov pri našem poštenem Slovencu še toliko ne velja, kolikor počeni groš. Zato je Hst začčl pobožno pisati, pa je vender brezbožno končal. Zoper svojo navado namreč zaterjuje: „Vera mora biti." „Vero mi spoštujemo." „ Vere nihče ne jemlje.1 yiTudi gospodov duhovnov, faj mošt rov in kaplanov mi ne sovražimo." —
No dobri, pohlevni tiČki, preden verjamemo vašemu zaterjevanju, vas moramo malo potipati za besedo. Pred vsem se vam mora vsak umen človek čuditi, da imate tako kratek spomin. „Vero mi spoštujemo,1' pravite tukaj, že na koncu tega kratkega spiska pa z molitvijo, spovedjo burke uganjate! Tako vi vero spoštujete? Vaše geslo je tedaj: »Jest tebe spoštujem, zato ti v obraz pljujem." Kdo vam bo še kaj veijel, ki se tolikokrat v jezik ugriznete , kolikorkrat spregovorite ?
„Vera mora biti!-' pravite vi. Če mora vera biti, zakaj ste jo pa iz programa izbrisali? Ce vera mora biti, zakaj pa mahate po papežu, njenem poglavarju? Zakaj ga pred verniki zaničljivega in smešnega delate?*) Če ste za vero, zakaj hujskate zoper podloi-nost katoličanov do Rima, papeža? Če ste za vero, zakaj zasmehujete njene naj svetejši opravila, sv. mašo, molitev itd.? Vera obsega tudi nravnost (čednost, moral) : vi pa pišete take spake, da mora vera in nravnost veliko škodo terpeti.
Tudi »gospodov duhovnov, fajmoštrov, kaplanov ne sovražite". Lepe, bele dušice, zakaj jih pa pitate s
') Uni torek ta čudni ..spoštovatclj vere'' Kristusovega namestnika tako-le zasramuje: „Is goreče hvaležnosti do svetega papeža sklenili so nekteri možje v Hajdi na Češkem, da bodo začeli v duhu pobirati denar za papeža, da se mu vsaj v duhu polajaa strašno terpljenje, ki ga ima „kot gladen" jetnik itd. — Lejte Slovenci: ti novi farizeji, ki se Kristusovemu namestoiku ostudniii spakujejo, kot so se judje Kristusu pod kritem, pravijo, da vas bodejo ,,učiti'4, „omikati", se laiejo, da sa val prid skerbe, hočejo vaši poslanci biti I Kaj bi si mislili n. pr. judje med seboj, ako bi se med njimi kaki spaček našel, kteri bi njih rabinarje tako nesramno zaničeval, kakor ta ,,Narodova" zanikarnost papeža?
»hlapci rimske reakcije,"*) s »klerikalnimi biči," s takimi, ki »hočejo rimljanstvu svete pravice svojega tlačenega naroda žertvovati ?" Kaj pomenijo te fraze? Zakaj tolike prostore svojih listov s psovanjem duhovnov napolnujete? Ali ni to sovraštvo? Vi ,,ne sovražite duhovnov", pa celo še tiste luterane, ki so katoliški in papeževi reči pravični, s »evangeličnimi ultramontanci"
{»ikate ! Od kod je to ? Ne mara iz studenca naj čistejši jubezni do katoi. duhovstva?
Ali, pravite: »vera ni kakor en žakelj pšenice, ktero bi mogel kdo po noči ukrasti. Nosi jo vsak v sercu, — do tje ne sega nobena roka." Ta je pa spet lepa! Gospodje, ali ste res tako prismuknjeni, kakor se štulite, ali pa ljudi štejete za take berlavce, da jih bodete s tako šušmarijo osleparili? Verjetno je poslednje ... Če izmikavt ne more ukrasti in odnesti žaklja rumene pšenice, kaj pa, ko bi kaka dva požrešna miša**) žakelj preglodala in bi eden vsak teden, eden pa vsak dan pnšel lepo zernje grist, razjedat in v svoje mišje luknje odnašat?.. Ali bi ne sklestila kmali cele vreče — kaj ? — In če do serca ne seže tatova roka, seže pa tatinska beseda, in bere se, da t 1; beseda ubiie."
V cerkvi le poslušaj mo gospode; «e pa tako lahko zunaj cerkve, — je njih daljno modrovanje; kajti radi le svoj dobiček zagovarjajo, nase gledajo, ne na kmeta, »vero" vmes vtikajo, kjer se vera in božje ime po drugi Božji zapovedi še vmes vtikati ne smč.
Ste že slišali kdaj tako krotke golobiče gučati, kakor ti »narodovci" pred kmečkimi vrati o času volitev? Ta razloček: »v cerkvi in zunaj cerkve" je res modrost, vredna, da naj jo atenske sove v svoje gnjezdo nesejo! Kdor ni zunaj cerkve vesten, kako bo vesten v cerkvi? In kdor p šteno govori resnico v cerkvi, kteri neumnež mu bo podtikal, da zunaj cerkve laže?!
Prav dobro je na te »pesmico" odgovoril Kmetovalec" v zadnjem listu. Opomnimo naj le še, da nedavno je eden teh golobičev v »Narodu" v neslanem podlistku sanjaril, kako je v nedeljo izšel mašo in pridigo v hladu ob senčnem logu. Zdaj pa »Nar." lepe nauke daje, raji duhovna v cerkvi poslušati, da bi ga potlej le zunaj ne poslušali, kadar kmetom svetuje: ta-eega ne voliti, ki je nasprotnik sv. Cerkve.
Pa kako reveže groza lomi, da bi kdo »vere" po nepridoma ne imenoval, ter bi tako Božjemu imena ne-čast storil in zoper drugo zapoved grešil ! Tedaj ie tudi malo katekizma znajo, — obračati na svoj mlin.
*) Kdor je okraden in oropan, tisti vam je ravnosl»-«in<.> reakcijo-uar", ako tatu in tolovaju zat<> roke M poljnbuj«-, ker mu j« krivico storil! Če vam potepuh suknjo odnese, tecite sa njim in dajte mu le groa, da se bode milostnega storil in jo oblekel.
**) Znano je, da mii je po nekterih krajih v slovničnem usiru tudi moikec, gen. mase.
Menda vender ni to tisti »Narod", ki je zasramoval svetnika, češ, da je „na eni nogi stal"; ki je čenčal o »blagoslovljenem aiazarin u" (pisnem černilu), — o „dogmatiki s papeževo nezmotljivostjo osoljeni", — tisti „Narod", pri kterem sam vet li Stvarnik nima toliko spoštovanja, da bi ga kakor „o«$a bog" ne bil vergel v svoje umazane in neotesane neslanosti? — Vidite tedaj, kako goreči so ti ljudje za to, da bi se Božjemu imenu nečast ne delala?
Pa duhoven „iše le svoje koristi;" le „narodovci" — ti — ti skerbč za kmeta in njegove pravice! Prašajte vender te mile duše, kje so zdaj, ko duhovni z ljudstvom darujejo po vsih duhovnijah toliko denarja za pogorelce, za Dolence s točo poškodovane itd? Kako, da se ne skažejo zdaj „narodnih", usmiljenih terpečim Dolencem? Lahko se je šopiriti in svojo ljubezen na korist naroda na prodaj staviti; vsa druga je, kadar je treba kaj za kmeU dati, mu v resnici pomagati. Prašajte jib, kdaj drugač se smultajo okoli kmeta, razun takrat, kadar bi bili radi v zbor izvoljeni, da bi kje tudi tam rogovilili v škodo svojega naroda, njegove in svoje lastne vere, kakor zdaj po svojih časnikih?
Duhoven vse terpljenje in britkosti z ljudstvom skupaj prenaša, in dok ler duhoven kaj ima, tudi reveži niso zapušeni. Poglejte pa pred vrati teh m6ž, ki duhovstvo tako gerdo čemijo, in povejte, koliko reve-žev je tam potolaženih?
Vse čase je bila in je ena naj častitljivših vezi — zveza med duhovstvom in katoliškim narodom ; če je ta zveza pretergana, je katoliški narod na suhem, zapu-šen, zgubljen kakor ovce brez pastirja.
Na to meri vse počenjanje nesramnih liberaluhov in brezvercev. Hlinijo se za prijatle naroda našega, so pa v resnici njegovi smertni sovražniki, ker zalezujejo njegovo nar veči dobroto, narodov mir, narodov časni in večni blagor.
Osmifene pisma•
(Konec.)
Omenil sem ti, da »liberalizem" nove šege je znajdba temnih moči, laž in tiranstvo, in to ti moram dokazati. Ozri sc na gnanje liberalcev in na marsiktero postavodajstvo od nekoliko lčt, odkar je toliko liberalcev na vladnih kermilih, in vidiš, kaj so liberalni zastopniki deržavljanov lepega in ,,darežljivega" iznašli, vsilili ali vsilujejo. Ozri se n. pr. na civilni zakon. Kar je sam Stvarnik že v raju vstanovil, kar so apostoli ni »včliki zakrament" imenovali — in ko zakramente ae-liti ima le Cerkev oblast, — obračajo v živalsko družbo. Kadar se mož žene ali žena moža naveliča, preč eden od druzega! Otroci naj gredo, kamor jim drago!
Vera in kristjanBka nravnost jim je staro kopito; marsikteri šolnik, ki se je učil a, 6, c, začetek vse omike, hoče vediti bolje od duhovna. Mnogim je natu-ra „bog" vsega stvarjenja!
Za slavo in brambo liberalnega gospostva naj vsi stanovi puške nosijo, ljudstvo brez r6k dela, kandidatje duhovskega stanu se v kasarnah bogoslovstva učijo in duhovski stan naj se zgubi v malo letih! Zadnji cilj liberalizma pa še dalje sega.
Svoboda tiska; ako bi bil s pametno postavo obmejen, v rokah bogo- — in resnicoljubnih m6ž, bil bi pravi blagoslov Božji; tako pa razširja najstrašnejši kugo po svetu.
Je pa še več »svobod"; namreč, da more vsak obertnik biti sam svoj gospodar, da za posojeni denar se smč prišteti obresti, kolikor je komu drago; da se kmečke zemljišča smejo razdeliti; da mora notar »lega-
lizirati" lastnoročni podpis, kar večkrat vzrokuje več stroškov kot je vrednost pisma. In konečno porote, t. j., da porotniki izrekajo t pravdah: »dolžen" ali »nedolžen". Kako pa sami Kberadci svoje postave čislajo, vidili smo že dostikrat Liberalni postavodajavci to, kar je človeku narsvetejši, na tarčo izpostavljajo, davke na kervi in premoženja povišujejo in siromaštvo na milost in nemilost bogatcem podajajo; za to je pa deržavlja-nom milijone žertvovati. Neprimerne postave se sicer morejo po ti poti, po> kteri so nastale, zopet odpraviti; ali liberalci znajo po vsih deželah volilno pravico tako umetno razdeliti, da oni, čeravno v manjšini, v zboru zmirom le vendar večino imajo.
Prijatelj moj! drugi pogled verzi na nravno in naravno življenje narodov po £vropi sploh; vidil boš, kako konservativno časništvo — časništvo za vero in red, mirno pa določno z nedvomljivimi resnicami pobija nesramnost nejeverskih laži, pa na vse to liberaluhi nimajo odgovora (k večemu zasramovanje). Res je, kdo bo resnico overgel? Ali kdor občuti še senco srama v sebi, kadar je napaden, se gleda opravičiti, se vč, da krivični in zadolženi s krivimi temelji, ker pravih nima; ali liberalci na vse z oholim molčanjem svojo pot naprej blodijo. Še več. Vidijo hudobneži, kako žalostni stan so s svojim pogubljivim počenjanjem že do zdaj zakrivili, kako pravični Bog z vsemi elementi, z gladom, z boleznijo na ljudeh, na živini in na rastlinji ubogo človeštvo obiskuje; spoznati morajo sami, ako imajo le še iskro odkritoserčnosti, da tudi oni so vse drugo, kakor pa zadovoljni, da jim ne lastno ne oropano tuje blago nič ne tekne. Pa vse zastonj, le naprej in naprej bobnajo: svoboda, omika, napredek! Se več! in na to tc prosim, posebno pazi. So možje visokega stanu, silo bogati, pa stari, ki se na palico opiraje tapajo proti grobu, ali tako rekoč že z eno nogo vanj vise. Ko bi jim kdo v privatnem pogovoru omenil le eno ali drugo marsikterih postAv, ki se dandanašnji kujejo po deržav-nih zborih; gotovo bi prestrašeni ostermeli zato, ker bi jo za nevarno spoznali svojemu mirnemu domačemu blagostanju; v zborih pa, v ktere jih je poslalo zaupanje vladarjev ali volilcev, da tam, n. pr. v gosposki zbornici, konservativne koristi najdejo zavetje, tam vidiš in slišiš jih pa k vsemu, kar narhujši liberalci skujejo, nespremišljeno prikimovati, zato ker eden druzega išče v liberalizmu prekositi. Rasjasni si, če moreš, te prikazni, nad kterimi mora mislečega človeka ledena groza obiti. Kajti, če se taki možje že Boga ne bojijo, ne verujejo na pekel, nebesa, neumerljivost duše, ne verujejo v večno plačilo, primerno dobrim in hudim človeškim delom: bati bi se morali vsaj vesoljnega požara, in verovati, da brez vere in nravnega reda tudi njihovo blagostanje mogoče ni.
So ljudje na sveti, ki so hujši od satana, ki je bil le zavoljo enega greha pogubljen; ali ti imajo le svoj začasni telesni prid, doklerkoli jih previdnost Božja životariti pusti, vedno pred očmi; ravno omenjeni možje pa še tega ne. Te prikazni so toraj čaznatorne, so nadaljevanje in objačenje neprestanega večnega boja med Božjim in satanovim kraljestvom. Bilo bi se nadjati, vsaj kar se Avstrije tiče, da se bo tega neizrečenega zla rešila, ako bi v prihodnjem deržavnem zboru konservativna stranka večino dosegla; ali dvomljivo je ravno iz zgoraj rečenega vsroka. Nam tedaj ne ostane druzega, kakor posnemati izgled svetega Očeta Pija IX, ter z molitvijo in dragimi dobrimi deli ljubega Boga prositi, da nas Njegovo nebeško kraljestvo ne zapusti, kakor je za volj nejevere že zdavnaj zapustilo ravno tiste dežele, ki so bile zibel sv. keršanske vere.
Še en pogled, dragi prijatelj ! verzi na našo ožjo milo domovino. Ali še pomniš, kaka verska in politiška
sloga je tu vladala pod vodstvom duhovnih in svetnih m6ž, dokler se ni hlapčevski duh judovskih in nemških liberalcev priklatil v Ljubljano, ter od nekoliko rodoljubov vstanovljen zavod v to rabi, da seje nejevero in neslogo po deželi? Le-ti vse vprčk okoli sebe vjedajo; duhovne, kteri skoraj edini po deželi inteligenco zastopajo, imenujejo »mračnjake" itd. Ravno sem se spomnil, kar sem z lastnimi očmi vidil. Ne deleč od tukaj, v Primorju, kjer so bili ljudje nekdaj iako tatvini podverženi, bil je pred več leti gospod dekan, ki je ljudi ne samo od rečene pregrehe, ampak tudi od drugih slabih navad tako čisto ozdravil, da bi dandanes popotnik brez straha na dlani zlato in srebro nositi mogel. Zato imajo ljudje še zdaj tistega gospoda v blagem spominu, umeri je, če se ne motim, pred tremi leti kakor kanonik v Tersti. Aleš je bilo njegovo slavno ime. Sosednjo dekani jo, precej čez severno mejo na Kranjskem, je skoz več let vpravljal tudi gospod, kterega častitega imena, ker še živi, nočem naznaniti, da ne razžalim njegove ponižnosti. Ta vredni gospod ti je s svojo priljudnostjo in zraven vestnega spolnovanja svojih svetih dolžnosti kakor duhovni pastir tudi s koristnimi nauki in lastnim izgledom v poljedelstvu pri ljudeh neumerljivi spomin zapustil. Ponavljam ti, jaz ti povem le, česar sem se sam prepričal; ko bi bil imel priložnost vse slovenske dežele obiti, gotovo bi ti od povsod lepih izgledov vsestranske blagovite delavnosti duhovnov vedil povedati. Ti veš dobro, da jaz ne govorim „pro domo propria", ampak „pro domo veritatis", ker mene, kakor vsakega resnicoljuba v serce bode, ko vidim, kako gadni tihotapci te in take može za »mračnjake", sebe pa za »lučnjake" cenijo! Pa ni čudo; sej sam satan se preobrazuje v »angela luči." (2. Kor. 11. 1.) Pod solncem ni res nič novega! Ali od druge strani je pa spet to tolažljivo, da duhovni sami bolj ved6, kakor mi drugi, kdo in zakaj jim je Gospod tako britko osodo naprej povedal. Zato še vredno ni, da se puščajo v pobijanje napadov satanovih sužnjev, če bi ne bilo zbog ljudi. Dragi prijatelj ! Cas je, da končam to predolgo ismo. Če nas znamnja ne begajo, kaže se že zora oljši prihodnosti od strani zapadnih dežel, od koder zgolj vse zlo, pa tudi vse dobro izhaja. Kdor se slavi z nejevero in s hudobijo, naj se le kolikor, pa ne dokler hoče. Nos autem gloriari oportet in cruce Domini nostri Jezu Christi, in Quo est salus, vita et re-surrectio nostra". Z Bogom!
Tehtnica sedanjega časa•
Kedar pri tehtnici ena skledica pade, se druga povzdigne. Kedar je pervo, mora se zgoditi tudi drugo. Vse, kar duhovno življenje zgubi, je dobiček za meseno življenje. Ako se človek za večnost nič ne meni, je časno vsa niegova dobrota. Ta prednost, ali bolje, ia razuzdanost telesnega življenja je novo znamnje, kam se svet pogrezuje. Zveličar je rekel: »Kakor je bilo v dnevih Noemovib, tako bo tudi o prihodu Sinu človekovega. Zakaj kakor so v dnevih pred vesoljnim potopom jedli in pili, v zakon jemali in v zakon dajali, do tistega dne, ko je Noe v barko šel; tako bo tudi o prihodu Sinu človekovega. Ravno tako, kakor se je godilo v dnevih Lota, so jedli in pili, kupovali in prodajali, sadili in obdelovali: ob dnevu pa, ko je Lot iz Sodome šel, je padel ogenj in žveplo z neba ter jih je pokončal vse. Tako se bo godilo ob dnevu, ko bo Sin človekov razodet."
Tedaj, ako so se ljudje tako čisto v telesno (mate-rijelno) pogreznili, in so sužnji svojih počutkov, da mnogi duhovni svet, Boga, Jezusa Kristusa, Cerkev,
dušo, večnost, božje obljube in žuganja imajo za zgoll prazne marnje, drugi pa le bolj ali manj za abstraktne (posnete) resnice, ktere pa do njih splošnega obnašanja skoraj nič resnobne moči nimajo; ako le to bolj poznajo, kar z rokami ošlatajo, le to bolj ljubijo, le tega bolj išejo, zlata, srebra, telesnih dobrot, ako zasmehujejo Noeta, ki jim s prijaznimi besedami naznanuje bližnji potop: je to očitno znamnje, da človek se je poživalil, poživinil. Toraj se ni čuditi opičarstvu današnjih časov. Ko se je poživinil, duh Božji zgine. Človek zgubi pravico, tukaj bivati; bliža se konec. Stvarnik človeštva, družbinstva, naj viši postavodajavec je rekel: »Išite naj popred Božjega kraljestva in njegove pravice, vse drugo vam bo priverženo". Devetnajsto stoletje je te besede preverglo in pravi: »Išite naj popred časnih zakladov, išite jih neprenehoma in po vsih potih. Bodite najprej narodnjaki, potlej — če se komu poljubi — še le verniki."
Kužna zložnost in nadadnost se je v viših pcdobah polastila ljudstev. Ošabnost in gizdavost gospoduje tako nesramno in napeto, da pametnega človeka preleti strah, rudečica polije. Umetnosti so postale neznansko mesene. Nektere so sedanje ljudstvo pomehkužile s petjem in z godbo, dasiravno ti imate narode oblaževati. Po plesih in glediših so se nravno spridili. Druge so ljudi popačile s tem, da razširjajo po keršanskem svetu vse nesnage, ktere so iz neverskih mest delale žive Sodome, in kterih ostudni ostanki se še nahajajo v Pompejskih razvalinah.
Ubogi svet! Glavo je pobesil k zemlji in misli, da zemlja so njegove nebesa; zanjo ima pripravljene oči, roke in serce; za prihodnje življenje nič. Noč in dan dela po fabrikah in delavnicah, po rekah in po morji, po železnicah in zemeljskih globočinah; noben trenutek ne počiva njegovo telo in še manj njegov duh. Kdo mu bode napredek zavidal? Toda on vse hoče le, kakor stari pagani, »le več kruha in razveseljevanja"; ne pa več modrosti in bogoljubnosti. Viši misli, blagši občutki, prihodnja sreča, darežljivost iz ljubezni do Boga, o tem liberalnemu, prostomiselnemu svetu ni več govoriti, tako govorjenje mu je nerazumljivo.
Svet je zagrabil za mogočno orožje, da si privoj-skuje lastni grob. Sme se mu zdaj vzeti vera; cerkev, njegova mati, se sme zatirati; papeža, njegovega očeta, smejo sramotiti, oropati, jetnika storiti, in potlej mu škerlatasto capo ogerniti ter ga zasramovati, »da po knežje živi". K temu bo svet molčal, če ne Še veselja poskakoval.
Toda, vse zastonj. Svet iše zadovoljnosti v taki razuzdanosti. Ali svet ni zadovoljen, in tudi nikoli ne bo. Nepremagljiv nagon mu pravi, da veči skerb za telesno^ kakor za dušno zdajci podere pravilno enako-težje. Človek je goljufan. Kolikor bolj se s tem svetom peča, toliko manj skerbi za unega, toliko dalje zabrede od svojega namena, in zato je toliko niži in vreden toliko veči kazni.
Sploh živi prostomišljaštvo 1*J. stoletja kakor bi človek ne imel duše. Ceznatorni svet malo pozna, malo ceni, še manj pa zanj skerbi. Velike resnice za prihodnje, kar se tiče njih moči do njegovega življenja, mu komaj kaj več tehtajo kot pero na tehtnici. Zdi se, kakor bi ločil svinčen pokrov zemljo od nebes, kteri pravo luč od potelesenega človeka odvračuje. Tuj čez-natornemu svetu, pozna roko, ktera vodi do^, jdke; vzroka njenega bitja pa že ne več.
Dobrote prejema brez hvaležnosti, kazni brez ke-sanja. Komaj se sme očitno reči, da so šibe, ktere svet zadevajo, kazen za njegove krivice.
Pri vsih ljudstvih, celo neverskih, kakor je znsno, zdaj ta resnica presega pamet nekterih, in vzbuja za-ničljivo posmehovanje druzih. Slepota poživaljenega člo-
veka je tolika, da terdi učinek brez vzroka, in se se namerdne ne.
K temu prihaja še zametovanje človeškega poštenja in značaja. Človek, ki ima stvar za Boga in semljo za nebesa, je suženj vsega tega, kar ga more ob zveličanje pripraviti. Svet, ki je tako daleč prišel, je le bolj terg, kjer se vse prodaja, kajti se vse kupuje : čast, vest, prostost. To zametovanje značajev je eno naj bolj razširjenih in nesrečnih znamenj našega časa. Poglejmo le volilno pravico. Ali ne voli naj veči množina kakor kaka čeda? Pri volitvah se ne gleda ne na vest, ne na samostojnost (neodvisnost) in osebno vrednost, tudi ne na splošno dobro. Zavoljo kake služ-bice, pijače, is strahu pred drugimi, ali da bi se komu prikupili, dirja slepa množica kakor ovce v eno jamo. Med tem samopridnost premaga splošni blagor, in kteri so si bili pridobili glasove brezmiselnih volivcev, dosežejo neobmejeno oblast, da zamorejo deržavne dolgove delati, vero treti, Cerkev preganjati, očitne pravice odbijati, glas in voljo narodov tlačiti, družbo kvariti in v prepad zapeljevati.
Temu se pridružuje splošna nezadovoljnost in go-spodovavni strah. Velikani in mogočniki se snidejo^ter si zagotovljajo mir; svet z glavo maje in se boji. Štiri milijone boddl varuje njegov mir; in svet se boji. Vla-daiji imajo strah pred ljudstvi, in ljudstva imajo strah pred vladarji. Narodi se boje narodov. Vsi se kaj ali koga boje, le samo Boga ne, in zato jih nič nc more pomiriti. Čutijo, da plava nad njih glavami povodenj brit-kost, ali pogreznjenost jim ne di spoznati, kaj je tega vzrok. Razuzdanost v življenji in pisanji, ki je lastna našemu času, je eno znamenj njegovega propada, spa-čenja in oznanovavka zasluženih strahovanj. (Po Fr. Kztgi.)
MiaJ fe masnih iioiivei.
Te dni, piše časnik „Herold" v št. Lujzu, nam je
travil nemšk mašnik št-Lujške nadškofije dogodbo, tera na novo kaže, kako težaven in poln truda je misijonski poklic v vtflikih duhovnijah po zahodnjih deželah, in koliko se mora večkrat zvest dušni pastir prizadevati, da poiše zgubljeno ovčico in reši eaino dušo, če tudi je le ena. Ker je to tako mično, gotovo tudi našim bralcem vstrežemo, ako jim ob kratkem povemo, kaj je ta častiti mašnik doživel in nam sam pravil. Da ne žalimo njegove ponižnosti, zamolčimo njegovo ime, in tudi dotičnega kraja natančneje ne imenujemo.
4. mal. serpana t. 1. o poli treh zjutraj pokliče kmetovavec (farmer) mašnika in ga prosi, naj hitro gre k osemnajstletni za smert bolni deklici, ktera serčno želi prejeti sv. kerst. Umirajoča deklica je bila sicer, kakor je rekel, hči metodistiških staršev, bila je pa več let v Cincina tu v vstavu katoliških redovnic. Na vso moč je bilo treba hiteti, zakaj od mašnikovega stanovanja do hiše umirajoče je celih 72 milj, — deklica bo pa po zdravnikovih besedah težko učakala poldneva. Brez pomude hiti mašnik na kolodvor in pričakuje vlaka za blago, ki odide ob trčh. Ko se je prepeljal z vlakom 20 milj, mora s svojim deželskim spremljevalcem stopiti is vlaka, da druzih 52 milj preide s konjem. Mašnik in kmetovavec zasedeta berze konje ter dirjata po polji (preriji). Ko jahata 20 milj, srečata moža, ki je imel pripravljenega spočitega konja. Mašnik mora konja zasesti, da o pravem času dospe* na od-menjeni kraj. Druzih 20 milj zopet preleti s silno hitrostjo. Zopet se prikaže mož s spočitim konjem, in mašnik spremeni konja. Hiša bolne deklice se vidi, še če-tert ure je do nje. Kar se z verne konj in pade na mašnika. V hiši bolno dcklice so to hitro spazili. Ljudje
prihite, pomagajo mašniku spod konja, ter ga presadč na druzega. V nekoliko minutah je v hiši. Berž ko dekle zasliši mašnika, zbere vse svoje moči in vsa vesela kliče: „Mašnik gre, rešena sem!" Mašnik vidi nevaren stan deklice, in berž ji podeli sv. kerst. Komaj je bil končal zadnjo molitev, že d;kle dušo izdihne. Čez nekoliko minut stopi oče v sobo in vpraša mašnika, ali je deklica sprejela sv. kerst? Kadar mašnik priterdi, pade kmetovavec metodist na kolena in glasno hvali ljubega Boga za veliko milost, ki jo je skazal njegovi ravno umerli hčeri.
Mašnik se je bil po dolgem jahanji ves ugnal in strudil, in je potem nekoliko ur počival. Ko se je pripravljal za odhod, mu je kmetovavec svetoval, naj namesti konja vzame rajše njegovo mulo. Mašniku je bilo to prav po volji, ter se je hotel posloviti. Vpraša ga pa kmet, kaj je dolžan. Toda mašnik ni hotel kar nič vzeti. Ker je pa kmet le vanj silil in mu metodi-stiške pridigarje v izgled stavil, ki niso nikoli dosti preplačani, je bil mašnik pripravljen vzeti kak majhen dar za zidanje svoje cerkve. Kmet — premožen mož — je preiskal svojo denarnico, pa ni našel toliko, kolikor je nameraval dati mašniku. Izgovoril se je in mašniku obljubil, da mu hoče v nekoliko dneh poslati dar za zidanje cerkve.
Duhoven odide z enim hlapcev domu. Doma čez nekaj dni že kar nič ni mislil na kmetovo obljubo; zakaj tudi on je ne mara že v življenji poskusil, da kaj druzega je obljubiti, kaj druzega pa spolniti. Ta pot je bilo vender drugač. Kacih 8 dni po tem dogodku je prejel mašnik po pošti list s 300 tolarji za zidanje cerkve. V pismu je bilo pa še nekaj veliko bolj važnega, namreč sporočilo, da bota kmetovavec in njegova žena v kratkem prišla k mašniku ter se dala v katoliški veri podučiti; »zakaj vera", je bilo v pismu, „kteri masni ki toliko truda darujejo, da bi rešili eno dušo, in kteri tAko nesebičnost razodevajo — taka vera mora biti brez pogoje prava, in spoznani resnici se ne smemo ustavljati."
Tuli vstavi v tiimu.
Odkar so piemonški posilniki priderli v papeževo mesto, je bilo večkrat govorjenje o tujih vstavih in se-meniših večnega mesta — in vredio je, da jih tukaj naštejemo. Tile so;
1)	Propaganda, kije bila vstanovljena 1. 1648 pod papežem Urbanom VIII in je pod amerikanskim in angleškim varstvom. Mladenči, kteri se v nji od-gojujejo, so skoraj brez izjeme namenjeni za misijonarje med neverniki.
2)	Ogersko-nemški vstav, kterega je pod papežem Julijem III 1. 1552 vstanovil sv. Ignacij; nje-
fov varh je apostoljski kralj ogerski, cesar avstrijanski. 'a vstav vživa razne prednosti (privilegije), ktere so podelili papeži njegovim gojencem.
3)	Vstav sv. Tomaža, vstanovljen pod papežem Gregorjem XIII 1. 1579, je namenjen angleškim klerikom in je pod angleškim varstvom.
4)	Škot s ki vstav, pod angleškim varstvom, vstanovljen 1. 1600 pod papežem Klemenom VIII.
5)	Irski vstav, vstanovljen 1. 1623 pod papežem Gregoijem XV, pod angleškim varstvom.
6)	Gerški vstav, vstanovljen pod papežem Gregorjem XIII 1. 1577, za odgojevanje duhovnov za zedi-njene greke, je pod varstvom vUd, kterih deržavljani se v njem odgojujejo, zlasti Turčije in Avstrije.
7. Vstav konvertitov (spreobernjencev) in k a -tekumenov (pripravljancev za sv. kerst), vstanovljen od Pavla III, je pod varstvom vseh vl&d.
8)	Spanj s ki vstav, vstanovljen 1. 1580 pod papežem Gregorjem XIII, je v varstvu Španije in aru-zih moči, ker se vanj sprejemajo vsled vstanovila tudi mladi duhovni druzih narodov, zlasti dominikanskega reda.
9)	Vstav Maronitov pod turškim varstvom.
10)	Pruski vstav za odgojevanje duhovnov iz Ermlanške škofije v samostanu pri sv. Andreju „della Fratte".
11)	Vstav za francoske duhovne pri sv. Klari. 12) Vstav za belgiške, 13) za poljske, 14) za severoamerikanske, 15) za južnoame-rikanske, 16) za avstrijanske in nemške duhovne (Anima) pod avstrijanskim varstvom. 17) Ilirski vstav pod avstrijanskim in turškim varstvom.
Ogled po Slovenskem in dopisi.
Rimsko mesto.
(Spisal htmioristično Val. Gašperšič.)
(Konec.)
Stopimo sedaj čez prostor v baziliko sv. Petra. Velikanska je resnično. Ako bi mi od Maribora do Rima hodili, nič ne vidili, samo v baziliki sv. Petra oči odperli; straha bi bili opadani. Laška umetnost, kakor se v cerkvah razodeva, in katero smo do Rima občudovali, si enakosti na vsem svetu ne dobi. Kdo šteje tiste nebeške dome v Milanu, Turinu, Genovi, Boloniji, Fi-renci in po druzih mestih, in se ne spomni, kar Bulver pravi: Umetnost se začne pri oltarju?"
Zapustimo cerkev, kjer sta kardinala Guidi in Horward imela večernice. Stopimo na prostor sv. Petra, vidimo nekega starčeka in ga prašamo, ali nam more pokazati hospic „aU' Anima", vstansvljeni za Avstri-jane? Imeli smo pozdrav do rektorja tiste hiše. Pojdite z mano, pravi, in hitro praša: Ste vidili v cerkvi sv. Petra blizu papeževega oltarja velikvo štatvo? Stoji namreč velik stolp, kaže papeža blagoslov dajočega; žena pred njim kleči, in otroka za roko derži. Sicer je veliko stolpov iz marmorja v cerkvi, kateri naznanujejo vstanovnike duhovnih redov; ali imenovani stolp je pervi čudež umetnosti, zdi se nam, da marmor govori. Tam romar kleči, od lepote zamaknjen; tam umetnik perve verste občuduje mojstra, katerega roka je izličila tako krasnost. Kdor je bil v Rimu, in ni ogledal te statve, ni bil v Rimu. Med tem ko nam tovarš razlaga pomen une štatve (ne vem, če prav), smo prišli „ail' Anima". Tam prosimo, ako nam bi hoteli tisto noč stanje dati. Zvedili smo pa, da to stanje je za bogaboječe romarje po Statutih.
Vratar nam reče, da smo malo nevarne podobe, češ, v Rimu smo sumljivi. Pa vender ne točite solz, bodem jaz skerbel za prenočevanje. Gremo v eno hišo, v drugo, tretje, povsod: „niente", nič. O sumljivost, kteri pa se m čuditi v „novi Italiji"! Končno pridemo v kerčmo. „Padron" kmalo v sobo stopi, vratar mu reče, kaj da iščemo. DeLelo nas pogleda, praša za potni list. Imeli smo v stari mavhi dva lista, zbegani iščemo, in nesrečno potegnemo stari list. Ko „padron" v njem vidi „1860", ga prime ieza, on pa nas, vzdigne se vihar, kakor se vidi v zraku, kadar jug in sever skupaj terčita. Prosim ga za „pacienco"; med tem dobimo novi list- Preiskovalec ga pogleda, pa mu ne ver-
Sme; temuč skoz vrata plane, in zgine. Kaj bo zdaj? orebiti pridejo „karabinieri", in nas bodejo sabo vzeli! Bilo je že pozno; ko bi bil dan, bi bili rekli: „Srečno, Rim!" Malo upa, malo straha, malo petja: „Freund ich komm' mit der Zither, von zittern, und welche Lust
gewahrt das Reisen! Končno se vrata odprejo; pervič pride potni list, potlej dolga roka, potem „Dolcoruki" sam, rekoč: pojdite z mano. Pridemo v sobo, kjer leži pet ciganov. „Padron" nam pokaže postelje, imenovane po tistih živalicah, o katerih Gothe pravi, da so ga nudo imele, ko je bil v Rimu, in kjer so ga frajmav-rarji vzeli v družbo „Arkadia".
III.
Ko se danica druzega dne vzdigne, naših težav še ni bilo konca. Stopimo iz hiše, gledamo okoli, vidimo tesne ulice na vse strani: „Via della pace, Via deli' Amfiteatro, Chiesa della pace". Tista cerkev (Chiesa della pace — cerkev miru) je na prostoru, kjer je bil stari „templum pacis". Ulice so brez tlaka, in lazaroni z mulami tako divjo dirjajo sem ter tje, da bi bili kmalo žertva rimskih mul. Ustrašeni se podamo v neko kerčmo, potožimo, v kaki nevarnosti smo se znašli. Gospod, ki blizo nas sedi, pravi, ne veste, da so že stari Rimljani rekli: Latium ferox (divja dežela La-cium); prav vgodno ni bilo nikoli, novi „liberalismus" nam je nove hudobije in težave prinesel. To noč sta se dva mladenča spopadla v Trasteveri z nožem, se ranita do smerti. Vsaki dan slišimo tacih nesreč, živjž drag, omagujemo pod težo davkov; (mangia 1? anima a noi poveri eristiani) vjedajo dušo nam ubogim kristjanom, ro vsi Italiji smo čuli take žalostne pesme. Od naše ulice ni daleko do terga „Navona", ki je krasen, velik prostor, kjer je marblast vodomet in lepa cerkev sv. Neže. Prašamo gospoda za pot do Kapitola. V francoskem jeziku nam odgovor dk, in ko ga umemo, se tako zveseli, da nas hoče do Kapitala spremiti. Tukaj stoj£ veliki kipi in mestna hiša, na kteri se vidijo čerke „S. P. Q. R. (Senatus populusque romanus), čerke, ki smo jih tudi na kapah dvorjanov vidili. (Risum teneatis amici). Od Kapitola gledamo na „Forum Romanum". Kaj je tukaj? Razvaline, stebri, slavoloki starega Rima, Kolosej, norost Titova, zidan od sužnjih jeruzalemskih judov, kjer so zamorci in živine se med seboj morili, pa na tisuče kristjanov rimski trinogi zverim pometali. Obernimo se čez Eskvilin proti Korzu, hitro zapazimo Trajanov steber, ogromen marblastni stolp, okoli katerega se šteje več kot 2000 slik ali basreliefov, v spomin rimskih bojev z Dacijo; potem je še enaki steber Antonijev. Lepi prostori, piazza di Venezia", „piazza di Minerva" in stare palače nas srečujejo v Korsu v galerijah, v katerih lepe slike laških malarjev občudujemo, n. pr. „palazzo Doria", „palazzo Borghese", „pa-lazzo Colonna" in drugi. Naj lepši slike se pa vidijo v Vatikanu. Podvizamo se na Kvirinal, en obelisk, vodometi, velikanske štatve gerškega Phidija, enake unim na Kapitolu, tu stoje. Mimo dolgega Kvirinala pridemo do klanca, ki pelje do Marije Snežnice, prelepotne cerkve, v katere obnovljeni kapeli ob desni strani papež Pij IX po smerti hočejo počivati. Tukaj se vidita dva obeliska, katera sta stala pred toplicami cesarja Avgusta. Akoravno je 28. oktobra, vročina je velika. Večer je, hladne sape od sabinskih verhov pihajo, solnca zlati žarki nam slovo oznanujejo; tudi mi slovo vzamemo in vošimo bralcem lahko noč.
V Mariboru 21. avgusta 1873.
Iz Ljubljane. Slovstvo. V Gorici je pričel gosp. Jožef fCregan na svitlo dajati majhne lične knjižice v lepem, čistem kamnotisu, kterim je naslov:
Vesoljno snanstvo, razgernitev korenine, v kteri se zedinjajo vse znanstvene vejice in dokaz, kako vejica vejico podpira in razjasnuje. Delo ima obsegati temeljite ugovore proti marsikteri doslej v znanstvu veljavnih teorij, pa iznajdbo novih znamenitih resnic namesto zaverženib, največ v naravo-
znanstvu, n. pr. o teku zemlje krog solne«, o potresu,
0	ognjometih (vulkanih), severni zariji, toči, streli, o skrivnosti rasnih moči (elektrike, magnetizma) i. t. d. Po 4 knjižice bodo izhajale na mesec, kterih posamesne (kres poštnih stroškov) stanejo po 15 sold. in 12 skupsj
1	gl. 50 kr. (Nsročuje se pri pisatelju v Gorici, v pi-sarnici dešeln. odbora. Tudi pri vredništvu Zg. Dan. je viditi ali dobiti nekoliko iztiskov 1. zvezčica). Nameraval je izdajati pisatelj delo v nemščini, po nastvetu nekih verlih Slovencev pa bode sad svojega čez 261et-nega truda izročeval občinstvu v maternem jeziku, ako aajde podpiranje pri rojakih. Ker se nam gosp. J. Kregan popisuje kakor poštenjak, je upati, da bode delo koristno in vredno podpore.
Bibliothek der Kirchenvater po dr. Thalhoferji je dospela do 76. zvezka. Zvezka 73 in 74 obsegata: „sv. Avguština Božje mesto;" 75 in 76 pa nadaljevanje: „od sv. Atanazija zoper arijance." — Oba zvezka sta kaj podučljiva tudi za današnje čase, posebno pa sv. Avguština nauk „o Božjem mestu" je sem ter tje tako kakor bi pisai o sedanjih novih posvetnjakih, nejevernikih in brezvercih.
— Amerikanska misijonarja čč. gg. Plut in Žužek sta se danes-teden vernila iz Kranjskega nazaj v Ameriko. Sorodovina gosp. Žužka je imela poprej še lepo družinsko slovesnost v Lašičab, obhajali so namreč petdesetletnico ali zlato ženitnino gosp. Žužkovih staršev, pri kteri sta bila zraven druzih otrok dva duhovna sina in obilne sorodovincev. — Šel je z gospodoma v Ameriko študent šestošolec Gestrin is Št. Jurja na Dolen-skem, ter bode tamkaj dalje se učil za duhovski stan. Tukaj bi ga bila najberže namesto duhovstva doletela bela suknia; v Ameriki je več svobode zarad volitve stanu. — Lahko omenimo pri tej priliki, kar smo večkrat slišali od misijonarjev, da tam se ljudje postavno obnašajo in ni se treba na popotvanji bati, da bi komu kaki gosposki cunjar njegov stan zasramoval. Pri nas se v tem oziru pri prosti ljudje obnašajo po železnicah spodobno in čedno. Marši kteri osuknjani strah gospodje pa večkrat, kakor se slišijo pritožbe, s kletvinjo, kla-tanjem in nalašnim psovanjem stanu, ki ni po njih volji, hudo greše zoper spodobnost in zoper to, kar Nemec imenuje „Anstand". In to zlasti taki, ki nosijo kam gori proti Loki na prodaj svojo „omiko", ki je pa sami najbolj potrebujejo.
—	Na 9001etnico V Prago se je preteklo nedeljo podal preč. gosp. kanonik P. Ur h iz Ljubljane. Vzel je seboj prekrasno adreso, ki jo je katoliška družba za Kranjsko za to priliko poslala katoliškim bratom Čehom.
—	Bogoslovske šole se prično 7. vinotoka (okt.); — poprejšnji dan je oglasovanje.
—	Pri podobarju gosp. Giitzel-nu v Kožnih ulicah je viditi lep po Fiirich-u lično izdelan križev pot, ki je naročen za farno cerkev v Gorjah. Prijatelji cerkvene umetnosti si ga zamorejo do 8. oktobra ogledati.
Iz Ljubljane. Zastran novega poliliskega časnika.
žaškega 5 z 22 naročniki. Skupaj 425 naročnikov. Podpore iz raznih krajev je došlo 541 gl. in dvč akciji banke »Slovenije". Razun tega je podpore podpisane 652 gl. in 5 akcij banke Slovenije. Med naročniki v deka-niji Leskovški so s 3—5 iztisov. — Odbor živo prosi, da naj se od vsih strani naj hitreje kar je moč pošljejo in pošiljajo pole in pa imena drugač nabiranih naročnikov, ker naiberže ko se bo dalo, pride na svitlo list za po-skušnjo, da ga kar precej njih največi del dobi. V ta namen odbor tudi prosi gg. pisatelje, naj berž blagovolijo pošiljati primernih dopisov. Po nasvetu z Dolen-
w
skega se bode list imenoval ^lotenec" ker „Slovenij" je imenovanih že nekaj druzih naprdv in se potlej o pošiljanjih prevečkrat godč pomote. Delavnih dobrih moči je že nekai zagotovljenih, z drugimi je odbor v dogovoru. — Kako napovedovani list nasprotnike v oči bode, kaže „Nar.", ker že zdaj klepeče, cvili in laže, češ, da se pri nabiranji sila dela, — ter hoče list ubiti še predenj je luč zagledal. Pravi, da poziv ali „ku-renda" za nabiranje stroškov in naročnikov se razpošilja po Gorenskem samo v nemškem jeziku*), zato ta dnevnik ne bo naroden. — Kaj pa da? Bo ne mara »prusaško-judovsko piemontešk," kakor je šega pri libe-raluhih, jeli? (Že medtem se je število spet zlo naraslo.)
Koroško. Koroški deželni volilni odbor avstrijanske pravue stranke priporoča za volitev v kmečkih občinah ki bo 31. okt., naslednje može: 1. Andre ja Einspie-ler-ja (za Celovec in Velikovec), Jurja Pongratz-a, Ferd. Vigele-ja in Fr. bar. Reyer-ja.
Odbor kliče volivcem: Volivci kmečkih srenj! Terdo se deržite načel avstrijanske pravne stranke, ako želite brambo za svobodo in samostojnost katoliške Cerkve, ktera vse narodnosti z enako ljubeznijo ljubi, — ako želite ostati zvesti našemu cesarju iz Božje milosti in toraj dobri Avstrijanci, — ako želite, da bodo tudi vaše časne dobrote stalno zavarovane zoper sleparstvo in grabeštvo, — ako želite, da se vsaka narodovnost, nemška in slovenska, v svoji ravno-pravnosti obvaruje. Tedaj z Bogom za cesarja in dom!
Iz Amerike. — Čikago, Amerika, 28. avg. 1873. Dospel sem v Novi Jork 25. avg., čverst, zdrav in novo oživljen sem stopil na amerikansko zemljo. Nisem si privoščil počitka, ampak odrinil precej drugi dan naprej ter prišel danes v Čikago, kjer se bom mudil nekoliko dni in obhajal duhovne vaje pri oo. Jezuitih, da otre-sem popolnoma pregrešni prah evropejski.
Popotovanje je bilo skoz in skoz srečno in naglo; okoliščine bile so tako vgodne, da prej ko sem pričakoval, sem prišel ta kraj velikega morja. Opravke, ki so me na Irsko peljali, sem že v Liverpoolu na Angleškem poravnal, kjer sem nenadoma najdel dr. Lyncha iz Dublina, tedaj me v obziru mojih irskih zadev ni nič zaderževalo.
Upam, da gospodje, duhovni in neduhovni in drugi znanci mi niso zamerili, da sem bolj natihoma svoje kopita pobral in odšel. Storil sem to iz tega namena, da bi si nekoliko zlajšal britko svojo ločitvo, ki bi mi jo bilo poslovljevanje še briktejši storilo. Verjemite, da sem prav s težkim sercem se ločil od ljube domovine; in ko bi vest mi ne bila velevala nadaljevati svoj poklic po tamnih tisočletnih gojzdih indijanskih, nikdar bi ne bil zapustil milega domovja, ki mi je neizrečeno drago.
Občutki hude otožnosti so me navdajali vseskozi na mojem potovanji. O kolikrat na nezmernem morji, o pol-nočni tihoti sprehajaje se verh mogočnega par-nika, sem z britkostnim sercem se spomninjal ljubljenih ledin in senčnatih gojzdov, prijaznih gričev in velikanskih snežnikov tihe domovine slovenske! Tožil sem svojo tiho žalost morskim, memo šumečim valovom: „Vi silni valovi gromeči, ki vas močna sapa zahodnja dervi proti izhodnjim bregovom evropejskim, hitite naznanit znancem mojim težo otožnosti, pod ktero skor omaguje duša moja"! Zaupno, v tej britkosti, sem se oziral v sinji zrak, k nebeškim višinam, ter iskal nad jasnim ozvez-danim obnebjem tolažbe in pomoči pri večnem neškonč-nem Bogu zoper domotožnost, ki mi je tergala serce.
•) Odbor je Vabilu poslal samu v slovenskem jeziku, menda
g* ni kdo v „narodni ti«?Varr>ii: f nemščino pr< natisnil? Dek. ku-renda ni«' ne odloči.
te slave? »Unita" ne predčuti kaj dobrega za Laško. Kaj pa za Avstrijo?
MMuhovoke spremembe.
V	Ljubljanski skoflji: Č. g. Vindišar Jak., lo-kalijski oskerbnik pri sv. Magdaleni na Gori, je prestavljen za oskerbnika na Vojsko.
V	Teržaški skoflji. 0. g. Fr. Peculič gre za duhov. pom. v Draguč; č. g. Ant. Spanio za administr. v Kastanje.
Umerla sta čč. gg.: Jernej Resinan, fajm. v pokoju, in Baštjan Juvan, fajm. v Draguč-u. R. I. P.
Dobrotni darovi.
Za sv. Očeta. C. gosp. J. Jaklič 1 tolar za 2 gl. st. den. — Preč. g. kamniški dek. 1 napoleon. — Iz Notranjske Bistrice: Neka oseba 4 gl. „Učeniku vere nezmotljivemu, mučeniku v terpljenju stanovitnemu, Očetu vernih najboljšemu". — Iz Vojnika 2 gld. z prošnjo za čisto ljubezen do Boga, stanovitnost in sv. blagoslov. — G. j. P. 3 gl. sr.
Za Kalvarijo in cerkev sv. Jožefa. 0. g. J. Jaklič 2 tol. za 4 gl. star. den. — Mil. g. S. Wilfan 22 gl.
Za Dolence s točo poŠkodvane. Cč. gg. Duhovni in farmani v Kamniku 30 gl.; v Komendu 15 gl.; v Dobu 17 gl.; v Nevljah 2 gl. 20 kr.; v Zgornjem Tuhinju 10 gl.; v Stranjah 8 gl.; qa Selih 5 gl.; v Tujnicah 4 gl.; v Spitaliču 3 gl.; na Zlatem polju 3 gl. Skup: 97 gl. 20 kr. — Dobrovska fara s č. gosp. pastiijem 14 gl. — Z Zalega Loga 5 gl. — Z Brezovice č. g. past in farmani 20 gl. — Farmani Kolovraški s č. gosp. duh. past. 6 gl. — Neimenovana z Gorenskega 5 gl. — Peč po č. g. Jan. Kopus-u 15 gl. — Č. gosp. M. Derčar 5 gl. — (j. g. Fr. Zaveršnik s Trojane 10 gl. (Opomba: Na poštnem nakazu ni bil namen zaznamnjan, toraj če ni ta denar za Dolence, prosim, blagovolite mi naznaniti. Vr.) — Zapoška fara 5vgl.
Za pogorelce v Vinici. C. g. Duhovni in farmani v Kamniku 6 gl. 50 kr. — Zapoška fara 2 gl.
Za pogorelce v Biiki vasi. Č. g. Duhovni in farmani v Kamniku 6 gl. 50 kr. — Č. g. Duhovni in farmani v Tujnicah 3 gl. — Z Berda po č. gosp. fajm. 9 gl. — Dr. J. M-c 5 gl. (Opomba: Ta znesek je bil zadnjič zapisan med darovi „za Dol. od toče poškodo.", če tudi v pravo kaso djan.) (Vel. dar. prib.)
Slovenci na Kranjskem!
Zopet nas Cesarja veličanstvo kliče na volilno bojišče, in to po novi postavi, po kateri imamo kar naravnost v državni zbor Dunajski voliti poslance.
Tista centralistična stranka, katera trdi, da ona je vstvarila Avstrijo in da le ona jo zdi-žuje ter zato gospodovati hoče vsem narodom takraj Litave, radovala se je že, da nova volilna postava potrla je federalistično stranko po vseh deželah tako, da se še volitev udeležila ne bode.
Al zmotila se je! Stranka naša preživo čuti, kako neizmerno važne so ravno te volitve, zato bode po vseh deželah pogumno stopila na bojišče; ona ravno v tej novi volilni postavi vidi, da presvitli cesar po njej zopet ponavlja preblage svoj*e besede: ,Jaz hočem mir imeti s svojimi narodih Ta klic bodo poslušali vsi narodi, ki vso svojo moč hočejo zastaviti v to, da dr-žavnopravna stranka zmaga v prihodnjih volitvah in tako nakloni si priliko, razodeti na ustavni poti Njegovemu veličanstvu, da ne samo nemški, temuč vsi narodi Avstrijski hočejo ustavo in da prav iskreno hrepenijo po ustavi, — al po ustavi taki, ki je pravična vsem narodom, da po njej v avtonomno (samoupravno) vredenih deželah se vrne zadovoljstvo med vse narode in da mir nastane med vsemi narodi po želji vladarjevi, a gotovo tudi po želji vseh lojalnih narodov Avstrijskih in še posebno zvestih Slovencev.
V ta cilj in konec stopili bomo tedaj tudi mi Slovenci na Kranjskem, kakor bratje naši na Štajarskem, Koroškem in Primorskem, prihodnji mesec na volilno bojišče, — al žalibog, da imeli bomo, kar nikdar nikoli ni še bilo, zdaj povsod boj z dvojnim nasprotnikom: nasprotnikom tujega in domaČega tabora.
Ali s tem, da sem bolj skrivaj odrinil, dolžnost, ki me veže do prijatlov, ni zanemarjena ali celo opuščena; opravim jo zdaj, pismeno se poslovim, po Vašem časniku pošljem prijateljski pozdrav in priserčno zahvalo vsem znancem, ki so me tako prijazno in gostoljubno sprejemali ter mi mnogotere dobrote skazovali. Naj jim dobri Bog povračuje njih ljubezen do mene in jim d& vživati obilnost nebeškega blagoslova v ^življenji in po smerti. Z Bogom!	Janez Cebulj.
Gikago, 3. sept. 1873. — V veliki naglici s tem naznanim, da sta častitljivi patrijarh gosp. Pire in gosp. Tomaži n sinoči se odpeljala iz Cikage, kjer smo se dva dni skupaj razveseljevali: v saboto (6. sept.) bota iz novega Jorka odrinila. Milo mi je bilo pri serci, ko smo se ločili. Upam vender le, da bom gosp. Pirca še vidil; kajti bili so prav zdravi, čversti in veselega serca tukaj v Čikagi, in če srečno dospejo v svojo domovino, bodo gotovo še 10 let živeli. Sporočite obema gg., Pircu in Tomazinu, moj priserčni pozdrav, kader dospeta v ljubo domovje slovensko.	J. Čebul.
Znano je, da so preč. gosp. Pire že čez osemdeset lčt stari, ter ne morejo več delati v vinogradu Gospodovem, želeli so v svoji domačiji preživeti večer svojega življenja, in toraj jih g. Tomazin spremlja v Evropo.
Vr«
ll Javorji na Gorenskem. — Nosijo me, kakor slišim, na listinah „Stremajerovih ljubljencev." Naznanim očitno, da nisem „grošev" ne prosil, ne dobil. —
----------M. J.
Razgled po »vetu.
Na Dunaja so judovski in pojudeni listi delali veliko šuma z Viktor-Emanvelora, kar mu je pa le bolj veljalo ko papeževemu oroparju, kakor pa „laskemu kralju". Ko bi bil Viktor Emanvel prijatel Pija IX, bi ne dunajski judje ne ljubljanski liberaluhi ne bili prijatli njegovi, kakor niso n. pr. prijatli Chambordovi. — O popotovanji Viktor-Emauvelom pravi „Unitk": Iz naj poslednjiše knjige Lamarmarove („Nekoliko svitlobe o dogodkih po-UtiŠkih in vojaških l. 1866) je jasno, da Prusija in Avstrija ste se bili zedinili tisto leto iti s svojimi kardeli na Dunaj, in koračiti vanj slavno kakor Francozi 1809. Ali to, kar se takrat ni moglo doseči s pomočkom vojske, se doseže danes s posredovanjem mirne narodne razstave. Kakošni pa bojo nasledki tega popotvanja in
Oni laži-liberalizem, ki dandanes »svobode" in »napredka" pred vsem v tem išče, da spodkopnje veri in katoliški naši cerkvi večno njeno veljavo, je okužil tudi nekatere naših ljudi, da so zapustili starodavno slovensko zastavo, pod katero smo, zložni in edini, dozdaj zmagoviti zapuščali volišča.
Al, ako Bog da in poštenost slovenska, bode zmaga tudi v prihodnjem dvojnem boji naša, kajti vsak pošten rodoljub vidi, da oni liberalizem je poguben narodu našemu tako kakor Avstrijo tira v propad in da državnopravna stranka le pravico hoče na vse strani in nikjer z drzno roko ne podira, kar koli stojf na pravični podlagi, — ona dobro vč, kaj zahtevati pravico ima narod slovenski, da le zedinjen v upravno celoto, ravnopravnost doseže v vsem, kar je njego-govega, — da se kmetu našemu po novi zemljiški vredbi olajša presilno breme davkov, — malemu rokodelcu pripomore na bolje — in se zacelijo še mnoge druge rane.
Možje slovenski! predragi rojaki! da pa veste, katere može naj volite, nasvetuje Vam jih ne po svojem lastnem izmišljenji. ampak po zaslišanji mnozih veljavnih glasov iz dotičnih okrajev, oni odbor „Slovenijeu, pomnožen še po zastopnikih katol. političnega društva, ki Vas je pretekla leta že večkrat klical na volilno bojišče, na katerem ste vselej Častno zmagali. Kot dobri stari
Sirijatelji si stojimo zdaj v tem imenitnem trenutku zopet naproti; z zaupanjem se obračamo zopet o Vas, da boste radi čuli na naš glas in enoglasno volili može, ki Vam jih Živo priporočamo za poslance naše, da v državnem zboru složno postopajo s poslanci druzih Avstrijskih dežel, ki so z nami na istem stališču, in v tej složnosti vedo moč dosežejo.
Volite vestno in možato, in srečne bodo volitve Vaše. Vedite, da v Vaših rokah je zdaj našega naroda čast in sreča. Branite jo po vsi svoji modi. Ne udajte se! — niti na levo, niti na desno, odkodar Vam utegnejo sladka vabfla doiti, — pravo je le pod geslom: „i\se za vero, dom, cesarja
Ti možje pa so:
I.	V kmečkih občinah:
1.	Za Ljubljansko okolico in Vrhniško, ki volite skupaj v Ljubljani, Litijsko in Zatičnisko, ki volite v Litiji, Ribniško in Včlikolaško, ki volite v Ribnici:
gosp. grof Jože Barbo,
včliki posestnik v Rakovniku na Dolenskem in deželni poslanec.
2.	Za Postojnsko, Bistriško, Senožeško in Vipavsko, ki volijo skupaj v Postojni, Planinsko, Ložko in Idrijsko, ki volijo v Planini:
gosp. grof Karol Hohenwart,
veliki posestnik v Ravnah na Notranjskem, bivši predsednik c. k. ministerstva.
3.	Za Kranjsko, Loško in Tržiško, ki volijo skupaj v Kranji, Kamniško in Podbrdsko, ki volite v Kamniku, Radoliško in Kranjskogorsko, ki volite v Radolici:
gosp. dr. Jože Poklukar,
deželni poslanec.
4.	Za Novomeško okolico, ki voli v Novem mestu, Krško in Kostanjeviško, ki volite v Krškem, Čr-nomeljsko in Metliško, ki volite v Črnomlji:
gosp. Janez Irklč,
notar v Krškem in deželni poslanec.
0.	Za Kočevsko, ki voli v Kočevji, Trebansko in Žužemberško, ki volite v Trebnem, Rateško in MokronoŠko, ki volite v Ratečah:
gosp. Eniaiiuel Tom&lt,
posestnik in župan v Trebnem.
II.	V mestih in trgih:
1.	Za Postojno. Idrijo, Vrhniko, Lož, Radolico, Tržič, Kamnik, Kranj in Loko:
gosp. dr. E. H. tosta,
odvetnik in deželni poslanec.
Poslanec za Novomesto, Višnjogoro, Krško, Kostanjevico, Črnomelj, Metliko, Kočevje in Ribnico —
kakor tudi
poslanec za Ljubljansko mesto in kupčijsko zbornico se naznanita vprihodnje.
V Ljubljani 23. septembra 1873.
kvricvalii volilni odbor x& Kranjsko.
Odgovorni vrednik: Laka JeraD. — Tiskarji in založniki: Jožef RlazDikovi dediči v Ljubljani.