Poštnina oiafana v gotovini Leto LW1. V Uubltenl, v soboto, dne 19. ianuaria 1929 Št. 16 2. Izda'a s».2om Naročnina za državo SHS mesečno 23 Din poileino ISO Din celoletno 3co Din za inozemstvo meiecno 40 Din nede )»kn izdala celote no v Jugo-slavlft 120 Din, za Inozemstvo 140 D SLOVENEC S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov I sioip. pelu-vrsla mali oglasi po 130 In ZD.veCtl oglasi nad 43 mm viSIne po Din 2-30, veliki po 3 in 4 Din, v uredn-4k«*m delu vršilca po 10 Din o Pr- s/eciem n narocuu popust Izide ol> 4 zluiraJ razen pondeliKa ln dneva po prazniku vreanl.iivo /e v Kopltarievt ulici it. 6 1 Ji Ro/ionisi se ne vrača/o, nelrantclrana pisma se ne sprelemaio trndnlštva telefon it. 20S0. upravnlitva it. 2323 Političen list sca slovenski narodi Uprava /e vKopttartcvt ul.ii.O čekovni račun: C/ubl/ana itcv. tO.GSO ln 10.349 za Inseiale, Saia/et o 41.7563, Zagreb it. 39.011, P rana In VunaI it. 24.797 Verham regis Najvažnejše za Evropo je: močna in složna Jugoslavija! Izjava g. Sauerweina o besedi kralja Aleksandra Besede, ki jih je govoril kralj Aleksander 17. t. m. uredniku »Matina«, Juliju Sauer-weinu, in so objavljene po vsem tisku, so v resnici kraljevske besede. Naš vladar ne zvrača odgovornosti za korak 6. januarja od sebe, marveč jo z vsem poudarkom za slučaj uspeha ali neuspeha sprejema nase in le n^se, dasi ga zakon od vsake odgovornosti izvzema. Poudarjajoč, da je ta korak, ki ima služiti povratku naše države k političnemu zdravju in vsestranskemu napredku, njegovo delo, je naš vladar podal zopet dokaz svoje plemenite možatosti. Kralj poudarja z odkritosrčno jasnostjo, ki ne dopušča najmanjšega dvoma, da on noče države speljati na pot, ki bi vedla do vladavine, v kateri bi avtoriteta vrhovne oblasti bila brez kontrole. Sedanji režim je prehoden, to kralj izrecno ugotavlja. On je prevzel sam oblast samo za čas, ki je potreben, da se naše notranje razmere tako urede, da bodo ustvarjeni neobhodno potrebni pogoji, da država dobi pravi parlamentarizem in pravo demokracijo. Le-ta je bila in bo ideal kralja, ki jo hoče uresničiti on, ker je vladajoče stranke niso umele. Kralj hoče celo, da bi ljudstvo postalo bolj svobodno nego je bilo pod partizanskimi režimi in da bi moglo svojo voljo izražati z večjo neodvisnostjo, nego jo je moglo izražati doslej. Kajti glavno zlo v naši državi je bilo po kraljevskih besedah v izrabljanju demokracije, za katero se je skrivala diktatura onih strank, koje šefi so samooblastno določali mandatarje, ki so samo navidez nosili po-oblaščenje naroda, v resnici pa so bili po raznih sredstvih več ali manj usiljeni in vsuge-rirani. Ti so vzdrževali slab in popolnoma strankarski upravni aparat, ki je zopet v protiuslugo pomagal, da so bili izvoljeni pro-tektorji popolnoma partizanskega uradništva. StroSke za to medsebojno igro je pa nosila država. Besede monarha ne obsojajo niti demokracije niti poštenega in brezkoristnega ter nujno potrebnega strankarskega življenja, ki garantuje politično svobodo državljanov in njihov odločilni vpliv na vodstvo in uprav? države, kraljeve besede žigosajo samo — in to z vso ostrostjo — ono degeneracijo in iz-pačenje političnega življenja pod izveskom demokracije, ki so ga te stranke povzročile in tako državo pritirale do začetka razpada, ki so demokracijo samo v praksi privedle ad absurdum in po parlamentarnih metodah parlamentarni stroj sam ustavile. Kajti kralj hoče izrecno liberalen režim, režim državljanske svobode in odgovornosti vseh za blagor celote, hoče demokracijo, ki je naslonjena na te moralne podlage. Kraljeve besede odgrinjajo z vso logično posledičnostjo potek dogodkov, ki so dovedli do poslednje krize, in kažejo na krivce z objektivnostjo, ki iz teh dogodkov sledi sama z neovržno jasnostjo. Kršitev ustave je abstinenca 85 narodnih poslancev, ki so s tem zanikali duha in smisel demokracije, dasi je ogorčenje nad atentatom 20. julija razumljivo. Toda odgovornost za interes skupnosti zahteva odpovedi, zatajevanja in žrtev ne samo od vladarja in šefa vlade, marveč tudi od neposrednega ljudskega mandatarja. Ko se je kljub tem težavam vendarle sestavila vlada, je njeno funkcioniranje — kakor vladarjeve besede same pravijo — onemogočila ena stranka iz povsem osebnih in malenkostnih razlogov, ki niso imeli ničesar skupnega z blagrom države. Ko so potem Hrvati stavili svoje zahteve po reviziji ustave, ki da edina more privesti do ozdravljenja države, so drugi dejali, da tega ne dovolijo nikdar! Tako so stranke, ki stoje na osnovi demokratičnega parlamentarizma, same zastavile pot vsaki parlamentarni rešitvi in parlamentarni vladi. Slepota, pomanjkanje čuta odgovornosti, skrajna in brezizhodna strankarska zaslepljenost •o prisilile kralja, če je hotel rešiti državo, njeno duhovno in teritorijalno edinstvo, da |e prevzel sam oblast po ljudeh, ki jim radi njihovega nadstrankarstva, sposobnosti in poštenosti zaupa. Kralj je izbral edino mogočo in edino pravo pot v danem položaju. Njen končni cilj je točno označen: povratek resnične, na nesebični ljubezni do občega dobra in moralni odgovornosti sloneče demokracije. Pot pa je po kraljevih besedah od vseh dosedanjih strankarskih vpiivov nemotena perijoda deia vlade, ki bo, odvisna samo od intencij vladarja in svoje ves'ii in poverjena z vladarjevo avtoriteto, izčistila in preuredila upravo in pripra- Ljubljana, 18. jan. Izjave kraljeve, ki smo jih včeraj priobčili, so po poročilih iz inozemstva povsod vzbudile živahno zanimanje, in kar je predvsem važno, tudi živahno odobravanje. G. Sauenvein je po avdienci pri kralju obiskal še razne vodilne osebnosti današnjega sistema, nato pa se je odpeljal v Zagreb, kjer je v četrtek imel priliko, sestati se z voditelji bivše KDK. Imel je daljše razgovore z bivšim poslancem g. dr. Mačkom, z bivšim poslancem g. Pribičevičem in z bivšim poslancem g. dr. Trumbičem. Danes opoldne pa se je pripeljal v Ljubljano, kjer je istotako imel priliko, sestati se z uglednimi predstavniki slovenskega javnega mnenja. G. Sauenvein, direktor »Matina« in zaupni časnikar francoskega zunanjega ministra g. Brianda, je star poznavalec Slovenije. Letošnje poletje je bival delj časa kot gost kralja Aleksandra na Bledu in je bil z ozirom na prijateljske usluge, ki jih je napravil naši državi, odlikovan z redom sv. Save II. razreda. On je v časnikarskih krogih znan kot najljubeznivejši družabnik in na vseh Zagreb, 18. jan. (Tel. »Slov.«) Vaš dopisnik je zvedel, da je na pomolu velikanska gozdna afera v okolici Siska. Neka velika zagrebška lesna tegovina in žaga je kupila velik gozdni kompleks v okolici Gline pod vsako ceno od neke »zemljiške zajednice« na podlagi cenitve gozdarskega referenta. Ta tvrdka si je prizadevala, da ne bi prišlo do licitacije. Ostala je sama edini kupec. Ker kmetje niso biili poučeni, so verjeli cenitvi in prigovarjanju tistih, ki so za to dobili velike provizije. Ko se je zvedelo, da je »zemljiška Belgrad, 18. jan. Predsednik vlade in notranji minister general Živkovič je izdal posebno naredbo, kako naj se čim bolj pospešuje delo v pisarnah, ker je po dosedanjih statistikah veliko zaostankov. Predsednik vlade je poslal velikim županom okrožnico, naj se zaostanki takoj odpravijo in naj uradniki v ta namen delajo tudi čez uradne ure. Belgrad, 18. jan. (Tel. »Slov.«) Finančni minister dr. š v r 1 j u g a je izdal na vse svoje uradnike daljšo okrožnico, v kateri najprej označuje svoj položaj kol ministra, nato pa odreja: Vsi uradniki, tako nižji kakor višji, morajo skrbeti za to, da pride njihova služba čim vila decentralizirani liberalni režim, ki bo obenem zagarantiral duhovno in teritorijalno edinstvo Jugoslavije. V tej vladi je pet Hrvatov, kar dokazuje, da ta del prebivalstva nikakor ni zapostavljen in da sme z vso upravičenostjo računati, da bodo njegove resnične potrebe in utemeljene zahteve uresničene v duhu ravnopravnosti in prave svobode, katero kralj ne pozablja opetovano na-glašati. mednarodnih konferencah igra kot zaupna oseba g. Brianda važno vlogo. Naš urednik je z drugimi gg. ljubljanskimi časnikarji imel priliko, razgovarjati se z g. Sa-uenveinom, ki je ob priliki dal med drugim sledeče značilne izjave o vtisih svojega bivanja v Jugoslaviji: >Mudil sem se v Jugoslaviji samo par dni in zato bi moji vtisi o tem bivanju bili zelo skromni, če bi ne bil imel prilike, biti sprejet od Nj. Vel. kralja in razgovarjati se z najodličnej-šimi predstavniki javnega življanja v Vaši državi. Mi v Franciji smo iniciativo Nj. Vel. kralja sprejeli in dorazumeli kot akt hrabrosti in patriotizma. Mi smo, bolje povedano, uvideli, da je kralj, ne da bi iskal kakega olepšavanja, sam prevzel odgovornost za vso akcijo. Nikdar nisem imel vtisa, in po sedanjem bivanju v Belgradu ga imam še manj, da bi kralj sploh kdaj pomiš-ljal na to, da se vpelje v Jugoslaviji trajen režim samovladarstva. Nasprotno sem prepričan, da je današnje stanje samo prehodno, da bi se ustvarilo nekaj novega, kar nima niti najmanjše zveze s samovladarstvom. Dasiravno naj hi vsa od- zajednica« utrpela večmiliijonsko škodo, se je započela akcija, da se kupčija razveljavi in da se zadeva predloži gozdarskemu ministrstvu, da jo preišče in vzame afero v svoje roke in postopa proti vsem, ki so povzročili izgubo. Zvedelo se je, da so v to afero vpletene nekatere zelo ugledne politične osebnosti. Prizadeta tvrdka je že dvakrat tako postopala proti »zemljiški zajednici« s pomočjo strankarskih politikov, ki so na ta način dobili velike provizije. bolj do avtoritete, da delajo po zakonu, nikdar se ne smejo spozabiti, da bi dopustili kršitev zakona. Vsi državni uradniki se morajo posvetiti samo državnim in službenim interesom. Od predstojnikov zahteva, da pod osebno odgovornostjo pošljejo ministrstvu seznam vsega nevrednega, neproduktivnega in nesposobnega uradništva, da se čimprej v interesu reda in varčevanja iz službe odpusii. Vsak uradnik mora strogo gledati na to, da tudi v zasebnem življenju živi tako, da dviga državno avtoriteto in avtorileto svoje službe. Ravnatelji morajo takoj poslati poročila, kako se pri njih vršijo posli, kakšni so uspehi in kakšno je njihovo stanje ter kako bi se spravili Vse prebivalstvo države je kralju za te besede globoko hvaležno. One so neizbrisno vklesane v zgodovino Jugoslavije. Kraljeve besede so kažipot v boljšo bodočnost naše države. Ljudstvo, ki si želi miru, reda, poštenosti in one resnične svobode, ki temelji na spoznanju dolžnosti vsakega do celote in edina jamči za napredek, bo to svobodo, za katero hoče ustvariti neobhodne pogoje kralj, iz njegovih rok z veseljem sprejelo. govrnost za uspeh ali neuspeh tega podjetja padla na kralja, moramo vendar biti na jasnem v tem, da bo to odgovornost pred zgodovino v največji meri s svojim vladarjem delilo jugoslovansko ljudstvo. Od jugoslovanskih državljanov je največ odvisno, če bodo to najvišjo iniciativo pravilno dorazumeli in napore monarha podpirali. Mi v Franciji smo popolnoma prepričani in imamo tudi polno vero, da bo jugoslovansko ljudstvo pri tej priliki pokazalo isto požrtvovalnost, kakor jo je pri tem važnem dogodku pokazal kralj sam. Politični prepiri in politično-strankarska opredelitev v Jugoslaviji se nas Francozov ne tiče. Mi pri vas poznamo samo prijatelje. Je pa nekaj, kar ni važno samo za nas, marveč je morda najvažnejše za vso Evrcpo, to je potreba močne, edinstvene in složne Jugoslavije.« G. Sauenvein je nato ostal delj časa v družbi s svojimi slovenskimi tovariši, ki so ga spremili zvečer na vlak, ki ga je popeljal preko Avstrije in Švice v Pariz. posli v sklad z dejanskim stanjem. Minister strogo zapoveduje, da ne sme pisarn glavnih ravnateljev finančnega minisirstva obiskovali noben zasebnik, ako ni preje vložil prošnje in obrazložil vzroka. V pokrajinskih pisarnah prepoveduje intervencije in sprejemanje. Odreja, da se smejo le v gotovih slučajih sprejemati zasebniki. Minister za narodno zdravje dr. K r u 1 j je izdal posebno okrožnico na vse uradnike, v kateri našteva, kaj je namen kraljevega proglasa ter navaja kra;je\e besede. Uradnikom zapoveduje, kako naj vršijo svojo službo v dobrodelnem oziru, čuvajo Službene tajnosti, zahteva od njih korektnost in lojalnost itd. Zdravnike minister posebno opozarja na njihov vzvišeni in dobrodelni poklic. Zahteve kmetijskega zadružništva Belgrad, 18. jan. (Tel. »Slov.«) Pod predsedstvom dr. Antona Korošca se je vršila seja Glavne zadružne zveze. Obravnavala se je cela vrsta vprašanj, ki zadevajo naše zadružno gibanje. Sklenilo se je, da se in.ervenira pri kmetijskem ministru, da se čimprej izvede izenačenje zakonodaje, da se ob priliki ustanovitve gospodarskega sveta ne dopusti zapostavljanje kmetov, kakor je bilo to dose-daj, da Glavna zadružna zveza po svojih delegatih sodeluje na mednarodni gospodarski konferenci v Bukarešlu, da se dela na pre-osnovi Glavne zadružne zveze, ki naj bi bila čim bolj aktivna in da se čimprej skliče občni zbor teh zvez. Program ministra ver Belgrad, 18. jan. (Tel. Slov.) Minister za vere je poslal vsem duhovnim oblastem okrožnico, v kateri omenja med drugim svoje imenovanje za ministra za vere in zatrjuje, da bo v tem resoru, ki ga je imel že v prvi narodni vladi, ob podpori popolnega zaupanja naših verskih poglavarjev uredil v mejah možnosti versKa vprašanja. Minister pričakuje, da ga bodo verstej poglavarji priznanih cerkva s svojo duhovščino vred podpirali pri delu za moralno moč našega naroda. Minister obljublja, da bo uredil v posebnem zakonu medverske odnošaje na podlagi popolne enakopravnosti vseh priznanih veroizpovedi in da bo izdal poseben zakon o posameznih cerkvah ter tako uredil njihove posebne odnošaje do države. Dobiček monopotshe upravi Belgrad, 18. jan. (Tel. »Slov.«) Od 1. mafa do 30. nov. 1928 je prejela monopolska uprava proti vsoti, določeni v proračunu (1.597,041.091 dinarjev) 1.639,635 926.95 Din. Višek znaša 42,295.835.01 Din. Previšck od cigarctnih dohodkov znaša 5,415.419.84 Din. Vši ostali dohodki so padli. Za padec soli je krivda v si-I stemu prodaje, ki jc za celo državo tak, da ni ' mogoče doseči določenih dohodkov. Pri pe-! troleju so padli dohodki zato, ker se v letnih mesecih manj petroleja uvaža. Novi železniški tarifi Varstvo kmetijstva in industrije Belgrad, 18. jan. (Tel. »Slov.«) Iz kabineta prometnega ministrstva smo danes dobili sledeče obvestilo: Prometno ministrstvo je danes končalo delo na začnsni tarifni reformi tako, da bo novi tarif o prevozu blaga na železnico stopil v veljavo 1. marca 1929. Reforma teh tarifov se je izvršila ob intenzivnem sodelovanju gospodarskih krogov po tarifnem odboru, kar jamči, da bo novi tarif dobro vplival na razvoj našega gospodarstva. Povišanje tarifov se je izvršilo tako, da so se povsod varovali interesi našega kmetijstva in industrije. Še bolj se je zavaroval izvoz preko naših domačih pristanišč. Začasna reforma tarifa je imela za cilj, pove-čati železniške dohodke s tem, da se sanirajo splošne železniške razmere. Nove tarifne reforme, s katerimi bo ministrstvo pričelo takoj, pa bi izvršile temeljito revizijo vseh tarifov. Današnji tarifi so vsebovali še stara načela, ki ne odgovarjajo spremenjenim gospodarskim razmeram naše države. Namen te reforme bo ta, da se železniški tarifi prilagodijo stvarnemu gospodarskemu stanju in da se zaščitijo gospodarski interesi kakor tudi interesi železniške ustanove. Tarifni odbor je imel danes ves dan posvetovanja v zborničnih prostorih. Slovenijo je zastopa! dr. Mohorič. Nova velikanska gozdna alera Zelo ugledni politiki prizadeti - na škodo kmetov Navodila za delovanje uradnikov Kraljeva zahvala Belgrad, 18. jan. (Tel. Slov.) Nj. Vel. kralj je ob priliki svoje proklamacije dne 6. t. m. prejel neštevilne rodoljubne tople čestitke iz države in inozemstva, v katerih se izražajo izreki narodne ljul^zni, zvestobe in udanosti ter tople želje za srečo in slavo Njegovega Veličanstva, Njegovega dcma in napredek države. Po najvišjem nalogu pisarne Nj. Vel. kralja imamo čast izjaviti vsem onim, ki so poslali pozdravne čestitke, največjo zahvalo. — Iz pisarne Nj. Vel. kralja, št. 133, dne 17. januarja. (Avala.) Preiskava v ministrstvu za gozdove se energično vodi Proti uradnikom ministrstva za gozdove In rudnike se bo po rešitvi ministra g. Radi-voieviča vršila preiskava v ministrstvu. Za sedaj so v preiskavi le gg. generalni ravnatelj Stamenkovič in načelniki Miloševič, Sirer in Hosu, a se utegne preiskava razširiti tudi na druge osebnosti v slučaju, Če sedanja preiskava ugotovi sokrivdo še koga drugega. Ma-terijal, ki ga je zbrala anketna komisija, ne prihaja v poštev, ker se bo preiskava vodila od početka ter se bo vršila po potrebi tudi j itn a j na terenu, kakor je to delala anketna komisija. Ko bo preiskava končana, bo minister g. Radivojevič odstopil akte državnemu svetu, da izreče razsodbo, ki bo takoj izvršna. Do konca preiskave bodo obtoženi uradniki prejemali le polovico prejemkov. Belgrad, 18. jan. Anketna komisija, ki jo je Izvolila bivša skupščina in ki je preiskovala kazenska dejanja gozdarskega ministrstva, je te dni končala s svojim delom, ker ni več skupščine. Osrednja komisija za pregled pogodb pa nadaljuje z delom. Ne preiskuje samo dolgoročnih pogodb, ampak izdeluje tudi konkretne predloge za sprememtev pogodb v bodoče, in sicer v smislu čl. 277 iin. zakona. Saša socialno-poliiična zakonodaja Belgrad, 18. jan. Načelnik ministrstva za so-rinlno politiko Jeremič je konferiral s tajnikom (Jsiednje delavske zbornice Tcpalovičem. šlo je za v; rašanje bodoče socialnopolirične zakonodaje.* in sicer za vprašanje, kako stališče bedo de-lavsk zbornice zavzele spričo zahtev naših gospodarskih krogov, da naj se naša socialno-poli-tična zakonodaja omili, češ, da je za naše razmere premoderna. Minister g .Radivci zvič in rudarji Rudarji v državnem rudniku v Mnjdan-peitu so v zelo >ed«em položaju. Centralno tajništvo delavskih zbi rnic v Belgradu je radi te a pri ministru interveniralo in ua prosilo za Klpomoč. Gospod m m,.-ter e d«uvoril. da se bo osebno iskreno zavzel za to, da se zbolj-šajo soriaine razmere teh rudarjev in ostalega de.avstva, ki spadajo pod njegovo ministrstvo. Prosi pa. da mu pomore tudi "utraino tajništvo od svoje strani, zlasti da mu stavlja -ealne predloge tn naznačuje tudi konkretne lutae. ki so potrebni posebne pomoči. Delavstvo gotovo z veseljem pozdravlja te (asue in odločne besede g. ininstra. Sed vseh iroovskih zbornic Belgrad, 18. jan. Danes so se sestali tajniki trgovskih zbornic. Sklenili so, da se vrši 25. in 26. peta plenarna seja vseh zbornic v Novem Sadu. Glavna tečka tega kongresa bo razprava o stanju gospodarstva z ozirem na zunanji svet. Pridelovanie tobaka Belgrad, 18. jan. (Tel. »Slov.«) Finančni minister je odobril odlok monopolske uprave, » kolikor se nanaša na pridelovanje tobaka v naši državi za to leto, Na podlagi tega se bo pri nas zasadilo 1.162.500.000 tobačnih sadik. Po posameznih oblastih se razdeli to število tako-le: Bi-tolj 321,852.000, Brešainica 107,750 060, Skoplje 280.000, Vranja 85.250.000, Niš 32,700.000, Kruševac 13,500.000, Užice 6,050.000, Podrinje 3,000.000, Mostar 145 mi-ljonov 500.000, Split-Dubrovnik 58,000.000, Tuzia-Saratevo 17,000.000, Zeta 14.000.000, Bačka 35.000.000. Podonavje 6,000.000, Belgrad 41,500 000. Na račun pridelanega tobaka bo dala roonopolska uprava pridelovalcem brezobrestno posojilo in iih voječasno nagradila z odbitkom od odkupne cene, katero bodo dotični pridelovalci pTejeli za prodajo tobaka. Prijave za sejanje tobaka se sprejemajo od 15. januarja do 15. februarja. ^Obzor" proti „Pravdi" in ,,Jutru" Zagreb, 18. jan. (Tel. »Slov.«) »Obzor« se peča s pisavo belgrajske »Pravde* ter pravi, da e tolmačenje belgrajske »Pravde« in Ijub-janskega Jutra« kraljevega proglasa nepravilno :n za državne interese škodljivo, predvsem glede razvoja bodočih dogodkov. «0b-zor« pravi, da zagrebški tisk popolnoma pravdno postopa ob presoji kraljevega manifesta, ker je ir njega /1 nun d. aonnnu I J/« « m * 1>