Spadhrlone te abbonament© poetalo, — roatiilii« pteteam v f Uulsi
Leto LXXV, št. 89
Ljubljana, sobota IS. aprila 194*-XX
Cena 40 cent.
UREDMfiTVO LN UPRAVA: LJUBLJAJSlA, PUCCLNUEVA ULICA o — TE1 .KFON: 31-22. 31-23. 31-24, 31-25 te 31-26 — Izhaja vsak dan opoldne — Mesecu a naročnina 6".— lir, sa inozemstvo 15-20 Lir IZKLJUČNO ZASTOPSTVO aa oglase iz Kraljevine Italije in inoaematva ima Računi pri postno čekovnem zavodu: CONCESSIONARIA ESCLUSIVA per la pubblicita di provenienza italiana ed
UNION"E PITBBfjriTA ITAIJANA S. A-. MILANO LJubljana štev 10-351 estera: UNIO NE PUBBLICITA ITALIANA S. A„ MILANO.
Successo delta Marina
Un scnmiergibile nemieo affondato da una torpedinl
nel Mediterraneo centrale
H Qnartiere Generale delle Forze Armate eomunira in da ta dl 1? aprile 11 negnente bollettlno di gucrm n. 685:
rn eolpo dl mano nemieo tenta.tr> onntro una della   m I no H  laole a and di Creta e
fallita,
Una nostra torpediniera al comando del
Sol fronte rtr«>naJro nnlla di importante Capitano di Corvetta Fnccnio Henke ha Aa *eenal"-e. f n vellvolo e stato ahhattnto j affondato un sommerglbile nemieo nel Me-tn comhatttmento dalla caorla tedeaca. dlterraneo centrale.
Uspeh mornarice
Na osrednjem Sredozemskem morju je torpedovka potopila sovražno podmornico
Glavni  «tan  Itnli j-inskih  Oboroženih Sil
je objavil 17. aprila naslednje 685. vojne poročilo:
Na cin n.iUkem bojišču nič varnega.
Nemški lovci v> v borbah v zraku *e-Str^lili pno letalo.
Poskn« mratn^a udara proti enemu hrmed manjših otoko* južno od Krete je nro padel.
Naša torpednvka pod vodstvom korvpt-nega kapitana Fueenija Henke'a ie potopila v srednjem Sredozemlju sovražno podmornico.
Najvišje priznanje
zaslužnemu generalu
Rim, 18 apr.Ja. s. Nj. Vel. Kralj in Imperator je poslal svojereočno pismo armij-skemu generalu Francescu Guidiju. senatorju, ki je te dni zapustil aktivno služoo. k^r ie dosegel prelpisano starostno dobo. V svojem pismu se vladar spominja sijajne generalove kariere, ki se je pričela 1.
V vojni :n miru si je general pridobil vel*ke zasluge za domovino in mnogo odli-;nj   Via 1 ar ga sedaj prisrčno pozdravlja in mu Izraza svoje posebno spoštovanje.
Ducejeva skrb za rudarje
Izboljšanje socialnega skrbstva — Znižanje starostne dobe
za pokojnino
Rim. 18. aprila a V prisotnosti korpora-cii^ketja ministra je Duce spreje Iromisar-;a federacije mdu*trtisJc:h deAavce\ dr Amad*a. k- mu ie poroča' c perečih rudarjih vprašan'-h PoRebe* e govoril o ukrep1 h k' sr bili rzdan za cnačenie rudarje Tnlusmie ki je ONncvnttfs pomena za deželo tako z voiaškeoa kakor ck vrlneca v>dika Opozoril ie na %n»oko di-sct»Hno ruda'"lev tn na važne- rta u>\jo. ki jim ie poverjena v vedaniem času Duce je da' dr Amadnj navt-^d^a za nadal in te de-knane rw poMimeznih podietim posebno pr r>o«državn'h rudnik:h da b' se mtecr-il-no m det-ntivnc rešilo vprašanje nastanitve oskrbovalec m higieni h narva* za rodarie dahe glede delavskih ofclek prevoznih sredstev za rudarje 'n glede drugih vpn&šaini. Odredil je da se starostna doba
rudar ev za dosego pra\-ice 6V> pr^eotnine zn za na S5 let \"aihxfl'šim rudarjem 9C b<»do vsake 'eto na pravnik sv Ba/bare delila posebne nagra-de Izdajal se bo tudi poseben list »Rudar«, ki bo šrrfl korporacijsko ravest dvigal moralo ter politično in socialno vzgaia-i rudarsko delavstvo.
Praznik dela
Rim, 18 aprfla 5. 21 aprila na dan roi-srva R'ma m pram'k dela bodo po vseh pokra mah  nngradil: zmagOAna'lce b. nate ca
ta Mtasvsarc ■ Arnaklo Musso^i-im k jo je ustanovila fašistična federacija p»':jskh delavcev m organ'zirana federacija kolonov. Natečaja se ie udeležilo 1430 kot'onadci-h d-užn Nagraicnh e brlo 773 družin z nagradami po 1000. 600 tr 300 1».
Krvno bratstvo vojnih Invalidov
manifestacija zavezništva v Monakovn ob obisku italijanskih vojnih invalidov
Afonafcovo, 18 aprila s. Včerai *e pri-apda v M<xiakovo p<»cHna delcac->ia "tali-jarusic-ri   ^^mih      invalidov   pod   v»-*d-^r-\ rrm
podpredsednika Baccarin;ia Zasjtopnk' na rodno secial-stične stranke ■ kraie^'h oij'aMi nem*;b mva«l*dov so j mi or^redi-li nadvse p—avCem ^pre'em Okrožni vt>Hifl ie v svojem nagovoru noo^ronJ na p*/n<>s Mo nokova. da lahko pogoMi sla^-ne borce in invai>de rz fteliie Kmalu po pnhodu iim je bil pt.re-en poseben spreiem m pred sedn^ r\-e^e nomšk i h voti >h n\-a''dov Oberlmd<^>er je nivdu^eno pntrd'a^ »taH-janake ton-ar^e \acir-nalni svern'k Bacca-rmi se mu je zahvalrl m je poA'e^čeva' ponosno bratstvo obeh v-H'kih narodov v vojni Italijanska delegacija ie nato p^< -? h venec n«red spomen'k v vomi ped lih ter poseben venec pred spomenik pad^h narodnih socialistov. Nato iim je btl prreien sprejem v Riavi h'^ Pmmeje se ic de^eg^-
cija ude?lc-ž;la tm-ar^ce^a sestanka v »ffof-KrauKausu«.  ki   »t   £a udr-Ir T-.r*   tud- ba-
T«rski okrožni rodia minrster WMMt Rac-cartni ie sporočil pozdrav nre^sedn^Va ita-
tr:nsk^'h mval'drrv dei Croixa Nadistl icl da krvne r\~eze obeh narod« »v ne bo strla nobena ^-'a na svetu. Zato boevta dosegla avoio ve^ko zmago. Naorniln' vvetmk B^as >e imel gosTir o bratstvu obth m^o> dov v orož'u m o kulrurncm sodelovanju. Vs^-ari^a sta granitni blok k bo i«mć;' za blagostan'e in kulturni razvoi vsemu k«^-t^mtu VT >voiom odgovoru ie prtd^ednik Ober":n--! ^er <wr7xrr\ na žrtve junakom t
sedanji voim. ki ne bodo zaman, ker bo kmalu \^sa  Evropa o«svoooiena.
General Szombathely zapustil Rim
Rim, 18 aprila s Načelnik madžarskega
generalnega štaba gpneral Szombathelv 1c snoči odpotoval iz Rima Na postaji so «a pozdravili Eksc  general Cavallero. državn' podtajnik voineg'a.  letaJskeera  in mornari škepa ministrstva. naAelnika štabov vosk tn milice ter zastopniki zunameg\a ministrstva,  madžarska  poslanika  pii Kvirtnalu In Vatikanu   načelnik nemSkre vojaške mi sije v Rimu. japonski vojn   ataše in dni?" ugrledne osebnosti   Bataljon vojske mu je izkazal vojaške eaati. Po prisrčnih pozdravih je z vlakom ob zvokih himen obeh na rodov zapustil Rim.
Rntmifrski profaeandni minister v Ritmi
Rim. 19 apriia s Včerai popoldne Je prispel v Rim rumunski propap-andni držav ni minister prof Marcu Na postali ga te spreiel državni podtajnik ministrstva «a 1'udsko kulturo Polvprelli, nadalje tajnik nacoinalnega novinarskega sindikata Gu-glelmotti rumunska poslanika pri Kvirlna-lu in Vatikanu ter drupre osebnosti V Rimu bo prof. Marcu ostal nekaj dni. Jutri bo predaval v zavodu za faSistično kulturo f italijansko-rumunskih kulturnih odnošajih
Ankarski proces
Pričelo se je zasliševanje pric
Ankara. 18 anrfla s. Proces zarad' atentata na von Par>ena se je včera' nadaljevati Zalivan ie bH vratar hotela, v katerem je b;val O mer Tr«kat Potrdi"' j« izpoved tairiika hotela o obnašanru T'ka-ta Vada-lje te bH zas'i^n neki poJTcitsk1 acent. ki je oprav-l ia1 službo na k'^iu atentata Opisal ie tragično sceno. Bomba *e ekseJodi-ra*a 10 do 15 m pred nem-ikim n«jeran;kom. PoVan-k m niecrn-a *rorr«a *ta padla na tla Po' jCJki *nienier F^ua'vl R</man^ki je ▼ ru■ n7 iaia>H da r+rvma r+itrrfenra Su,»*i*,>a-na ki mu ie osrrrl n'e<«on*e bntve Sulej-m*vi je većvi-at poskušal r»7gf*rariit^ se z ni;m o revo'u c ona rm nol:trki na BsHc^nu. Ndte^a dne ea e Sijleiman vrn-a^a' a'' bi mu lahke r»~^^a vil k.-»ke«a ra^tr»r»n'ka ao\-i --s.<sca r> ' ""r'-tva Inzcr'er r*a mu je od«ovv/H ds n'V'v^r nf rK»zna Predatdn;k
r^c MTipomilfl da «o t>~* p-fv^Vn\ i dogna-da T^win-*-o tv*wm s ic'-Jcrtf-« po-SJantjit' ■ R'-'tp^« V deiaJ. da Je N« neka ffosrvi O hn^a francy,*,5ka državi ian-
ka. P". • 'C • jw > -j,..*.
tudi nekega N ^ Hc^ti Pod tem Imenom se je afcrivaJ   Kornilov   Priča  je zaoij
predsednikovo vprašan f ©. Sole'man na )t dejal da mu je Romanaiki predsta^ Kor-nilova. odnosno Nonnkova Za^li^evamie je trajalo dve uri. Razprava je btla nat< od-jjodena do 2° aorila Toda i bodo zasliševali priče iz Carigrada Medtem bodo prevedli v ruščmo- akte včerajšnje m predvčerajšnje razprave, da jih bosta sovjetska obtoženca lahko proučila.
Vohunska afera na švedskem
Stockholm, 18 apr. & Strrim ^eSkoalo-vask m emigrantom, ki so bili aretirani v Stockholmu pred nekaj dnevi zaradi vohunstva, se je sedaj pridruži! se neki poti, kateresa ime pa uradno ni znano. Kak^r p:5ejo Švedski listi, so doaelanje policijske ug-otmitve dognale ve* rzredno zanlmJvh podrobnosti, ki kažejo, da ne gre za navadno vcfc"jr!~kn epizodo. Kakršnih je bHo v teku u, \ o^Hc ii^ y -.-edskem mnogo, več za večjo organizacija.
Nadaljni umik Angležev v Birmi
Zaradi stalnega japonskega pritiska postaja položaj v Birmi za
Angleže vedno bolj kritičen
Rim. 18. aprila, s Britanski generalni štah v Birmi je objavil komunike, v katerem pravi, da so se anarleSke sile zaradi jakega japonskega pritiska na njihovo desno krilo umaknile na sever od Manjrua.
Rim, 18. aprila, s Vesti, ki prihajajo iz Birme v London, kažejo, da se je položaj v zadnjih 24 urah za Angleže še bolj poslabšal, tako da ne bodo mogli več vztrajati na «?vojih dosedaniih postojankah. Japonci so se že iocela približali področju petrolejskih vrelcev in Times-- demanti-rajo vest, ki jo je že razširil angleški tisk, da bo bližnja deževna doba očitno zadržala nadaljnje japonsko prodiranje.
Na Filipinih
Tokio, 18. aprila, s. Japonski glavni stan potrjuje vest, da so f^e oddelki vojske in mornariških strelcev izkrcali na otoku Pa-na.yu sredi Filipinskega otočja. Vojaški položaj na tem otoku kakor tudi na Cebuj1! se razv.ja v prilog japonskim silam.
100   loo  ioo  <*oo ioc kilom.
Tokio. 18. aprila, a. S Filipinskega bojišča poročajo, da ameriško topništvo na otoku Con CjTidoni slepo odgovarja na nasilno obstreljevanje japon. baterij. Mnogo ameriških granat je povzročilo velike izgube med ameriškimi vojnimi ujetniki.
Tokio, 18 aprila s. Z nekega letališča japonske vojske rx»ročaio. da so iapon.ski strmoglava napadli ostanke filiprnsk'h n amerških čet ki se še bore sevtrnr od mesta Cebu n-s istoimenskem ot">ku tet jih pnsniili. da so se umaknili v hribe
Sanghaj, 18. aprila s Vesti s Filipinom kažeo. da so iaponski oddelki zavzeli Zam-bales na otoku Luzonu. važni industrijski centar, kjer so večji rudniki Magnezila. Rudniki so ostali nepoškodovani Japonc: so na tem področju našli tudi večje zalo-gre magnezija.
Tokio, 18. aprila, s. Japonske sile so 9e
tzkrcale na otoku Panavu in že zavzele važni strateški center Tloilo na južni obali otoka Na severni onali otoka so se polastili prav tako važnega strateškega središča Kapiza.
Opustošenje v Pegujn
To^io, 18 aprila s> »Jomrun« poroča, da ao kifcaiski oddelki, ki so jih lapon&ke sile v Brrmi prrsible k umiku razdejal! vse birmansko mestu Petju. Ko so Japonc^ prodrli v mesto, so na-^li već a\-tom<vbiio»v, ki 90 pripadali pet mehaniziran.! k tajski armadi Tudi plantaže riža so bile hudo posodo-vane.
16 ameriških generalov ujetih na Bataanu
Klm, 18. aprila, s. Severnoameriško vojno ministrstvo je objavilo komunike, v katerem beleži da so Japonci po ameriških računih na polotoku Bataanu a ujeli okrog 35.000 Američanov. Japonci so ujeli nadalje več tisoč vojakov, ki so pripadali oskrbovalnim oddelkom. Med ameriškimi ujetniki je 16 generalov. Komunike dodaja, da sicer še ni podrobnih in točnih Informacij, da pa je moralo biti število padlih in ranjenih v borbah na Bataanskem polotoku zelo veliko, posebno v zadnjih dneh- Komunike objavlja tudi imena generalov, o katerih pa od 9. aprila dialje ni nobenih poročil in jih je smatrati za ujete.
Odločilna deta za Ameriko
Rim, 18. aprila, s. General Sommenvell, načelnik oddelka za vojne potrebščine pri severnoameriškem vojnem ministrstvu, je imel govor, v katerem je izjavil, da bo bodočih 200 dni življenlpkeea nrvmena za Ze-dinjene države in za zavezniško strategijo. Ce v tem času ne bo dosežen maksimum vojne produkcije v Ameriki, lahko Zedinjene države računajo s neizbežno
Strah za surovine
Berlin. 18. apr. s. Švicarski listi objav- J ljajo vesti iz VVashingrtona. da je Roose-velt pooblastil komisijo za oskrbo oboroženih sil. da nakupi na raznih svetovnih tržiščih vse mogoče potrebščine za ameriško vojno industrijo in ameriške civilne potrebe z namenom, da bi te potrebščin? ne prišle v posest osi. Vse bolj verjetno pa je. da Zedin jene država snme nujno potrebujejo te potrebščine.
Vedno večje težave v prometu
SStockholm, 18. aprila, s. Angleški informacijski minister Brendan Bracken je izjavil poročevalcu stockholmskega lista »Socialdemokraten«. da so nastale težave v zavezniškem evropskem prometu zaradi
sovražnih letalskih in podmorniških napadov. Po mnenju angleškega ministra so bile izgube zavezniških mornaric v zadnjih mesecih težke, posbno pa velja to za petrolejske brodovje Zedinjenih držav, ki so mu bili v sedanji vojni prtzadcjani že silni udarci. Tudi na Indijskem in na Pacifiškem oceanu so bile zaveznikom priza-iejane velike izgube
Protiletalski obrambni zbor
Tokio. 18. aprila a S 1. majem sc bo uveljavtl /^ktmski dekret o orcanizacij; po->ehne£»a prtvt1 leTnis.ke<:a obrambnciM zbora, ki bo imel svoie oddelke na vseh tovornih m potniških ladjah Ti oddelki, ki bodo služili topovom in strojnicam na lapu-n^kih liuliah bodo vklničcni v okvir spltvšne pro-nletalsrke obrambe.
Nemško vojno pore
5 4f§
Izjalovljeni sovjetski napadi — Enajst angleških letal sestreljenih — Napad na Sauthampton
Letalske bitke na zapadu
Iz Hitlerjevega glavnega stana, 17. aprila. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavile danes naslednje poročilo:
V srednjem odseku vzhodne fronte je napadel sovražnik na nekem mestu z močnejšimi silami Napad je bil odbit. Tudi nadaljnji krajevni napadi nasprotnika * srednjem in sewrnem odseku fronte so ostali brez uspeha
Prt letalskih napadih na sovjetske prometne zveze in letališča v laledju je utrpel sovražnik občutne izgube letal in železniških voz. Na polotoku Rerču so bile anpesno bombardirane pristan.ške naprave
Nad Rokavskim prelivom in nad angleško južno obalo so sestrelili včeraj nemiki lovci v bojih v zrakn 11 angleških letal.
Oddelki bojnih letal so napadli v poslednji noči oskrbovalne nnprave v Soiitbamp-tonu. kjer so povzročili eksplozije iti požare.
Finsko vojno poročilo
Hcl3tnki,  18. aprila s. iftnsko vrnovno poveljništvo beleži v svojem snočnjem vojnem poročilu da so se sovjetski napadi na Aunuški  ožini  včeraj  neprestano nadalie vali. a da so bih vselej zaman spričo odločne obrambe finskega topništva in peno te. Na bojišču so v zadnjih dneh našte'' nadaljnjih 2000 sovjetskih vojakov in oficirjev Tudi na Karelski ožini je sovražnik ojačil svoje delovanje a brez uspeha Pra\ taka usoda je doletela sovjetske napade n-. južnem odseku bojišča v vzhodni Kareliii Posebno hude izgube so bile prizadeiane nekaterim sovjetskim oddelkom, ki so prodrli  prav   do finskih postojank.
Sovjetske letalske izgube
Berlin, 18 aprila s. Dd pnčeika voj^e na vzhodu so S(A.ieti rx> nenr^ktr ^lužherrh podatkih zgubil skupno 20 4/6 letal Ta uspeh so dose-gle izključno nemške letalske s«le.
Berlin, 18. aprila, s. Britanski bomon ki so se včeraj v spremstvu velikega števila lovcev, kakor oeleži vrhovno poveljstvo nemških oboroženih sil pojavili nad obalo zapa lnega zasedenega ozemlja. Nemškj lovci so se takoj spopadli s sovražniki in po dosedanjih podatkih so sestrelili 19 angleški letal, med njimi 4 šUrimotorne in 3 druge bombnike.
Rim, 18. aprila, s. O 'x>mhnem napadu na Sunderland priznava angleški tisk, da je bil to največji napad v vseh zadnjih mesecih. Vsa protiletalska obrambna organizacija je morala pričeti delovati in napad je bil tako silen ter take nagel, da se prebivalstvo ni niti pravočasno umaknilo v protiletalska zaklonišča. Bombe ?o razdejale mnogo poslopij in industi ij^.kih naprav.
Stroge kazni za vojne
Spekulante v Nen&čiji
Berlin, 18. aprila, s. Včeraj zjutraj je bila usmrćena neka mlajša pismonoša, ki jo je posebno sodišče v Berlinu obsodilo na smrt, ker je ponovno odvrgla pisma, ki so bila namenjena vojakom na fronti. Enaka usoda je zadela dva Nemca, ki sta bila obsojena na smrt zaradi vohunstva. Dva berlinska mesarja, ki sta dobavljala meso, surovo maslo, jajca in sir neki Židinji, lastnici nekega pensiona, ter zahtevala od nje pretirano ceno. sta bila obsojena na prisilno delo po 10 let m na denarne kazni po 50, odnosno tisoč mark Ojačile so se tudi sankcije proti spekulantom. Več trgovcev, neki drogist in neki krojač, so bili obsojeni na prisilno delo po 5. 4, in 3 leta. Posebno sodišče v Olomucu je obsodilo na smrt župana v Maishoffu. ki je zlorabil svojo funkcijo in je odprodal mnogo živil brez nakaznic. Neka soobtoženka je Mla obsojena na 15 let prisilnega dela. neka druga na 7 let. V tem procesu je bilo obsojenih tudi več konzumentov razprodanega blaga.
Pomen socialnih podpornih organizacij
Minister Gobbels o pomenu organizacije ob njeni
desetletnici
Berlin, 18. apr. s. Včeraj je minister Goebbels sprejel zastopnike narodno socialistične podpodrne organizacije, ki je včeraj praznovala 10. obletnico svojega delovanja Minister je imel ob tej prhki govor, v katerem je med diugim dejal, da je or-ganizac ja najvišji izraz socialne soUIar-nosti nemškega naroda v vseh časih Nobena druga organizacija ni dosegla tolike popularnosti In ni ustvarila tolikega zaupanja v narodno socialistični pokret kakor
ta organizacija. Organizacija ^e znala na
vseh raznovrstnih področjih svojega delovanja dokazati, kakšen je duh, v katerem narodni socializem v resnici deluje za narod. Samo zimska podporna akcija je dosegla od jeseni leta 1933, ko se je pričela, pa do sedaj 5 milijarl mark dohodkov, to je milijardo mark več, kakor je znašala vojna odškodnina, ki jo je morala Francija plačati po porazu v vojni leta 1870-71.
Položaj Portugalske
Lizbona. 18. aprila, s. Predsednik ministrskega sveta Salazar je včeraj sprejel prvake političnih organizacij in zastopnice upravnih oblasti v Lizboni in Oportu, ki so prišli v Lizbono, da se poklonijo načelniku države. Salazar je izkoristil priliko in je imel govor, v katerem je obeležil notranje politični položaj na Portugalskem ter opozoril na njego razvoj v zvezi s sedanjim svetovnim položajem.
Dejal Je. da je treba na vseh področjih T^nntro storiti. Sedanje izjemne okoliščine aegajo preko volje vseh In povzročajo friiiMT težave v normalnem razvoju vsakega delovanja in poslovanja. Prvi dve leti po nacionalni revoluciji leta 1926 sta bili popolnoma posvečeni obnovi javnega reda in nato so se ustvarile osnove za flnačno obnovo dežele, ki je bila potrebna za bodoče ravnovesje naroda. Nastala pa je svetovna kriza. Id je omajala posamezne valute in gospodarske sisteme ter prisilila vse države, da so Izdale primerne ukrepe s katerimi je bilo mogoče obvladati položaj. Ko bi bili morali biti ti napori kronani z uspehom je izbruhnila vojna v Španiji, ki Je Portugalsko izolirala od ostale Evrope in spravila v delikaten položaj, ki se je normaliziral šele z zmago pravih načel. Sedanja vojna pa je onemogčila ale* prtčetcdh naporov la Ja po-
f vzročila resne težave. Predsednik je tedaj objavil geslo, da si morajo vsi seči v roke ln trdno držati. Treba je ustvariti vzajemno sodelovanje vseh poedincev, družin, organizmov bogatašev in revežev, gospodarjev bi delavcev. Kadar divjajo viharji, so včasih dogodki jačji od sposobnosti in inteligence ljudi. Niti ljudje, ki vodijo narode, ne morejo točno dognati, kdaj se bodo viharji nehali. Težave bodo nedvomno zmerom večje. Vendar je življenje na Portugalskem še nekoliko lažje, toda računati je treba s tem, da se bodo tudi v Portugalski težave polagoma še povečale. Nedvomno naa teža okoliščin ne bo porušila. Naai predniki so prestali še mnogo večjo preizkušnje. Naš narod je trden in bo znal braniti svoj Imperij ter ga ohraniti. Salazar je apeliral na solidarnost in požrtvovalnost vsega naroda. Ni mogoče, je dejal, da bi vsakdo počel, kar sc mu zljuhi. Pozval je ljudi, naj ojačijo svoje delo, povečajo svoje prihranke In se disciplinirajo ter organizirajo. Narod je treba oskrbovati z vsem potrebnim pravično in po clovečanaklh načelih. Pozval Je politične prvake in zastopnike upravnih oblasti, naj lajšajo težave narodu in naj širijo med njim nazore ln smernice vlade. Izrazil je teljo, da bi se zapocel velik narodni soclatt« pokret.
»SLOVENSKI NlRODc, sobot*. 18. aprila 1*42 XX
Štev. 89
Izgledi letošnje sladkorne kampanje v Evropi
Zanimiva razmotrivanja rnanrca nemikega Slad*
kornega statistika F. O. Lichta
Zna n; magdeburški sladkorni statistk F. O. Licht je priobčil te dni izčrpno poročilo o položaju posevkov sladkorne pese v Evrop; v letošnji pomlad.. Samo po seb. umevno je, p:*c Licht. — da bo prinesla dolga, ostra zima gotovo zakasnitev tudi v posevK.h sladkorne pese. Navadno se-jejo v srednji Evropi sladkorno peso v prvi in drug; tretjini aprila, v južn.h in jugovzhodnih pokrajinah nekaj tednov prej, v severnih deželah pa nekaj tednov pozneje. Samo po seb; torej v tem pogledu še n: nftE zamujenega. In če bo vreme ugodno, se bo dalo še vedno opraviti nekaj dela v zvezi s sejanjem sladkorne pese na račun drug:h nujnih poljskih del. Lahko torej računamo s tem. da bo sladkorna pesa v Evrop i večinoma posejana se normalno. Sicer so pa izkušnje zadnj h let pokazale, da lahko dobro obrodi se ob koncu
apria al: v začetku maja sejana sladkorna pesa. če je vreme poleti in jeseni ugodno. Glede setve sladkorne pese v Evrop". torej Se ni nič izgubljenega. Seveda čakajo zdaj prdelovalce sladkorne pese tedni posebno nujnega dela. Tudi v zadnjih letih je bilo navzlic neugodnemu vremenu vedno mnogo dela. Spomladi 1942 v tem pogledu ne bo nič d ni ga če.
Vočicled važnost« pridelovania sladkorne pese prav med vojno je bilo poskrbljeno za to. da dobe pridelovale: potrebne delovne moči. gnojila in pogonska sredstva. V prvi vntj so bila razdeljena gnojila, ker rabi sladkorna pe^a mnogo gnoja, če naj dobro obrodi. Tudi odkupne cene za sladkorno peso so bile v mnog h državah zvišane V Nemčiji bo treba zagotoviti vsa! dosedanji obseg posevkov sladkorne pese. Zato bo poskrbljeno za pri-nerno ceno. Pridelovalcem so bile pravočasno dqne na razpnlaun potrebne delovne moči. gnojila in pogonska sredstva. Sladkorne tovarne so sporočile vsem pridelovalcem, da jim bodo lahko leto« dobavili 120 odstotkov običajne letne količne. Na podlagi teh ukreoov smemo pričakovat:, da bodo ostali posevki sladkorne pese v Nemčiji spomladi 1942 na isti višini kakor lani, če se že ne bodo povečali. Tudi 7a češkoslovaški Protektorat se lahko računa s po^ev ikome   pese. odgovarjaioč:mi
potrebam časa. V b:vši Poljaki se razmere vedno bolj normaliziralo. Produkrii<;ka
kapaciteta se je tam s pristopom galiških sladkornih tovarn povečala.
O Slovašk; lahko rečemo, da ji bodo de-lovr.e moć: in semen zadostovale za normalne posevke sladkorne pese. Na Madžarskem bo posejane sladkorne pese letos približno toliko, kakor lani. V Franciji računajo z znatno večjo površino zasejane zemlje, ker so cene sladkorne pese odnosno sladkorja močno poskočil© in tudi zaradi drugih ugodnosti. Lani se je povečala površina s sladkorno peso zasejanega polja od 120.000 na 226.000 ha. za letos pa računajo z 240.000 ha. V Belgiji je dolga zima znatno zadržala poljska dela. Posev-k sladkorne pese se ne bodo mnogo razlikoval- od lanskih. Oblasti so ukrenile vse potrebno, da bi ostalo po možnosti tako, kakor je bilo lani. Na Holandskem so razmere približno take. kakor v Belgija. Boje se pa. da letos ne bo posejane toliko ^adkome pese. kakor lani.
Na Hrvatskem si prizadevajo pose;a*.
čim več sladkorne pese. V Srbiji sam; bo zasejan h s <=!adkomo peso 5O.0O0 ha. v Banatu pa 10.000 ha. V Rumuniji bo delala zadkoma industrija v znatno večjem ob-o kakor lani in prejšnja leta. Površina I sladkorno peso zaseinnega polja se bo /.e zaradi priključitve novih pokrajin znatno povečala V Ital i i bo zasejanih s sladkorno peso 170.000 ha. Za generalni komi->ariat Letonske je bilo določeno, da mora hiti zasejanih s sladkorno peso najmanj 20.000 ha.
Iz obširnih po nemških četah zasedenih pokrajin Sovjetske Rusije, kjer se prideluje sladkorna pesa. je le malo vesti. Tako so nedavno poročal: da ie državni ko-misariat za Ukrajino odobril pogodbo o sladkorni pesi za tekoče leto. Ta pogodba določa stalne cene sladkorne pese, bre?-plačno oddajo olupkov v razmerju do oddane pese. dodelitev sladkorja do 400 g za vsak metrski stot oddane sladkorne pese itd. Nedvomno bo znala nemška temeljitost in smotrnost organizirati tudi proizvodnjo sladkorja v Ukrajini, da bo mogla prispevat; ondotna sladkorna industrija .-vnj delež k prehrani nemških okupacijskih čet in domačega prebivalstva. Nasproti temu stoječih težkoč pa v očigled razdeiani ne smemo podcenjevati, tako za-ključuie Licht ^vnia zanimiva razmotri-vania o izgled h letošnje sladkorne kampanje v Evropi
Iz razpravne dvorane okrajnega sodišča
kjer je dan za dnem veliko prometa, a malo poslušalcev
LjuKliana. 18. aiprtla Pred razpravno dvorano« okrajnega sodišča, znano sobo št. 28. je vedno mno^o ča-kalcev. Vrata se tu pa tam odprejo in skupina običajno že najbliže vratom ;e na vrsti, za njo pa se prmakn« Kliže dru<?a. Tu pred vrati yche. kjer naj bi padla odločitev, se nekateri tožbeni iuwpn>tnvki skušajo še
pomiriti po fA-oji iniciativi, medtem ko se drugi zrvpct strhno odmika i o. da ne pridejo preblizu skupaj in jim ni treba odbijati poravnalnih ponudb.
V dvorani sami pa običajno ni mnrvjjo ljudi. Za malenkostne zadeve razen v najožjem prizadetem krogu običajno n: zanimanja. Tožiteli. obtoženec, tu pa tam odvetniki . neka i prič in sodnik z zapisnikarjem tvorio v« zbor nastopajočih. In prav je tako. Saj so zadeve, ki se v tej dvorani obra\-navaio wl;koicrat tako žalostne, obenem pa tako intimne, da je bo«!jš«. če ne pridejo na uho večjemu številu poslušalcev
Ljubezen, ki se je. končala pred sodiščem
Zofka ;e postavno, razvito dekle <*"e-prav so okusi zelo različni, vendar nedvomno ne «apada med krasotice. Gotovo pa ima svoje čare. ki so morda še več vredni in trajnejši  kakor blesteča lepot*.
Pred nedavnim se je sporna la 7 Janezom. Fant je visok, širokih ramen kakor ustvarjen 7.a Zofko Nos <;e mu sicer nekoliko viha navzgor, toda huda napaka to ni. Ko bi le bilo v^e drvgo v redu. ta malenkostna hiba bi se izgubila sama po sobi v očeh za-Ijublienke. In Zo-fka ie b:,a v Janeza zelo zaljubljena. Tega ni moda skriti niti na razpravi. Ceprav je trmog'avo vztrajala, da
mora brti Janez kaznovan za vse ža1;tve in lahke telesne poškodbe, ki jih  ie prizadel.
je vendar skrivaj Škilila proti njemu. Njene oči so izdajalsko govorile, da ji prav za
prav ni za obsodbo, da bi le rada «*voje~pa Janeza nazaj. Toda Janez m bil dostopen.
Kako rn kaj ne vemo natančnega Po vroči ljube7n; je nekoč prisilo med Zorko in Janezom do hudega poloma. Janez je Zofko nagnal s predmestnimi psovkami, povrh jo pa še nabunkal. Bržkone tega »darila«
ni zakrivila Zofka, kajfi med tem ko se ie ona še vedno poskušala poravnati z Janezom in pa je pozivala, naj prekliče svoje
obd*loeirve ter hodila za njim. v uran i«, da bo spet  v**e dobro, je  Janez že  hodtf na
sprehod z drugo ...
Zofka se je končno odločita za sodišče. F red sodnikom je Janez že ni boter, več
poznati.    »Gospodična  sem   in jjospodična tja.« nekoč  pa je bila  ffotovo njejjov »co-fek«. Dejanja in žalitev Janez ni zanikal Izjavil pa je. da je pripravljen poravnati se. Trda Zofka o tem ni hotela nič slrSarti.
Sodnik je obsodil Janeza na 150 lir pogojno. Tako me [e odigralo zadnje dejan'e ljubezni, kjer je Zofka konec ktrticev vendarle povlekla ta krajši konec, čeprav je dobila zadoščenje za žalitve.
Bolno vino prodajajo
Zanimiva je bila razprava proti nekerou
ž.in^kemu jjo^stHničarju, obtoženemu po za konu o vinu. da je prodajal bolno, cikniev-no vino Takih razprav je bilo zadnje čase že več. Pri tem pa :c imel sodnik celo sam nekaj izkušenj. Nekoč je bil navzoč pri odvzemu vina za pretfled. za katerega je menfl. da je dobro, pa je kasneje kemična preiska/va na splošno presenečenje pokarala, da je bolno.
K obtožnici ie vedno prrlcrzcn izvid Hi-Cl cn^ke-ga zaveda o iztiu kemične anaiizc. Da pa ugodi obtožencu, k: je na vse kriplje zatrjeval, da vino ni bilo pokvarjeno, je povabri kemika ki te analize pri Hieien skem zavodu dela, k razpravi. Toda zaslišanje ni dalo drugega rezultata, kakor ga je izkaza! že pismeni izvid. N: nofoene možnost!, da bi se vino pokvarilo med časom, ko je bilo odvzeto in ko je bila iz
vedena analiza.
Gostilničar je prinelja1 s seboj tri priče ki naj bi potrdile, da vino. ki ga je analiza proglasila za bolno, ni bilo ciknjeno. Vse so izpovedale za ^oetilničarja ugodno, trdeč, da  je vedno toči1! dobra   v*n«  in da one. ko so pile omenjeno vino. nrso ugotovile, da b1" bi»!o bc.4nr>. Toda niih pričeva nje proti uradnemu izkazu H:gien«4cet»a za voda ni znTeglo Scdn:k ie gostilničarja ob sodil na 50 lir kazni in 38 lir povprečnine
Zaradi prodaje piškotov Jwmmme Karel, pek. Rožna dol um, V-15. 20 dni zapora. 1000 Ur kazni, 30 dni zapore lokala in zaplemba blaga Zaraii neupravičenega prejema živilskih nakaznic Gabre« ja Ivan. zasebnik, Beethovnova 15; bil Je aretiran in naznanjen državnemu tožilstvu. Zaradi nedovoljene prodaje mesa in zaradi zvišanja cen Kham Zofija, gospodinja, Musao-linijev trg 8. in Starte Marija, prodajalka Domobranska 1, vsaka po 20 dni zapora ir. 2000 lir globe. Zaradi prodaje mesa v prepovedanih dneh, zaradi prodaje racionira-nih živil brez živilskih izkaznic ter zaradi nakupa kruha tyez nakaznice Karha Matej, restavrater Uniona. Miklošičeva 11. 1000 lir globe in 15 dni zapore lokala.
Kaznovani trgovci in obrtniki
Ljubljana. 18. aprila
Urad za kontrolo cen Visokega komisa-riata javlja:
K v. K vestu ra Je od 1. do 15. aprila kaznovala naslednje trgovce in obrtnike zaradi različnih prestopkov:
zaradi navijanja cen Borgar Alojzijo, prodajalko. Vodovodna 53, Mojškrlč Albino, prodajalko, Sostro 7. Koštan Josipino. prodajalko. Podgorica 12, Jozlja Alojzija, posestnika. Sostro 645. Petero* Ano. kmetico. Dobrunje 34, Keber Ano. prodajalko. Blato 3. Snoj Ivano, prodajalko. Savije 6. Robido Antonijo, prodajalko. Gornji Kašelj 8. Rojaka Ivana, kmeta, Slape 15, De-bevc Marijo, prodajalko. Dobrunje 7, Božića Ivana, trgovca. Gruberjevo nabrežje 18, Se lan Polona, poaeetmca. Koseškega 30. Vsi imenovani so bili kaznovani z zaporom po 7 dni in z globo po 200 lir.
Roje Frančiška, prodajalka, Sostro 8, Matu* Ivana, prodajalka, Sostro 27. Suha-dole Ivana, Gabri je 3. Kraakovlc Emil, trgovec, Stari trg 22. Vsi imenovani so bili kaznovani s 7 dni zapora in 500 lir kazni.
Tomšič Angela, prodajalka. FloriJanska 29 J« bila kaznovana z zaporom 8 dni, 500 lir kazni n se ji trgovina zapre za 30 dni;
Klešnflc Viktor, trgovec. Poljanska 49. je bil kaznovan z zaporom 5 dni in globo 500 lir; Su&ter&ič Peter, zastopnik. Igriška S\ z zaporom 10 dni in globo 300 lir. " Zaradi opustitve vidnega naznačenja cen Magdalene Ana, prodajalka. Florijanska cesta z globo 200 lir; zaradi prodajanja čaja brez dovoljenja Josip Grom, trgovec. Vidovdanska 18 na 10 dni zapora, 1000 Ur globe zaradi tega, ker Je prodajala zdrob v Juhi Masten Mara. gostiln:čarka, Tržna ulica 6 na 10 dni zapora, 200 lir kazni in se ji gostilna zapre za 30 dni. Zaradi nedovoljenega nakupa moke Kor. je k Franc, slaščičar, Močni kova 13, 10 dni zapora. 1000 lir kazni: zaradi nepri javi Jen Ja kovin Marttnčič Avgust, mehanik. Ulica 29. oktobra 14. na 10 dni zapora tn 1000 lir globe: zaradi opustitve prijave koruze Orear Anton, posestnik. Tvrseva 58, na 500 lir globe: zaradi opustitve prijave blaga te-merl Marija, natakarica, hotel Metropol. 30 dni zapora. 1000 lir globe in zaplembo blaga. Zaradi nakupa tkanin z od rezki za drugo četrtletje Rogelj Marija, posestrdea. Brezovica 7. 10 dna zapora, 1000 lir globe. Zaradi tihotapljenja fižola ln moke Kostni* Marija, posestnlca Roje 2. 10 dni zapora. 500 lir globe In i zaplembo blag-i Zaradi riedovol lenega nakupa piškotov Krovpe Frančiška, mlekarn« Erjavčeva 2 20 dni zapora. 1000 lir globe in 30 dni zapore lokala. Tudi se Je izrekla zaplemba
Veletrgovina z oblačilnimi predmeti
Ljubljana. 18. aprila Drutf odstavek okrožnice Visokega Ko-mjaaciata VIII. št. 30 127 z dne 28. marca 1(>42 je marsikdo tolmačil  tako. ka»kor da bi se morala trgo\-ska vc'epodjetja. ki ni-*o vključena v pni ravnokar objaviicn; se /nam, smatrati za trgovine na dronno. Takšno to«!mačenjr se za-v-rača. Za sedaj  m vse dotle«, dokler ne bodo onjavljeni dokončni seznami veletrgovin, k1 iim je dovoljeno s^-obodno dobavljanje,
naj podjetja, kj so doklej trpov«.!a na debelo, prodajajo po tem sistemu >e nadalje to se pravi, samo trgovcem na drobno. prot; endvzemu nabavnic
Ker je omenjenim podjetjem med tom časom prepovedano svobodno nabavljanje, bodo čim prej iz.šla navodila, po katerih jim bo to omogočeno z novimi nabavnica-mi po posebnem postopku k se <»edaj še prouču ie.
Da sc torej preprečilo napačna tolmačenja, ki bi lahko zavedla v zmoto zainteresirana podjetja, se pojasnjuje, da se pod-ictja. ki niso <»osc/ena v prvem seznamu, >e nadalje začasno smatrajo, kar se tiče prodajnega sistema, za veletrgovine in kot take so morale naznaniti svoje zaloge ne tipiziTr»ne-ja tekstilnega b'aga ter se cvpozAr a jo, da so v pogledu niih presikrbovan^a z bbgom v teku posebna določila.
Za Visokega Komisarja: načelnik VIII. oddelka.
Nov spored v Veselem teatru
Ljubljana. 18. aprila Danes ob 18 30 bo v dvorani Pokraj ln-[ ske delavske zveze na  M-klošičevi cesti i premiera novega sporeda v Veselem tea-
Itru, ki je po številu že 19. in po kakovosti brez dvorna svojevrstnost. Veselo gledališče nam je rudi to pot napravilo prijetno presenečenje in bo dajalo več točk vsebujočo šaljivo predstavo.
Vodstvo Veselega teatra je uvedlo nekatere novosti, k: bodo občinstvu v veliki meri olajšale obisk priljubljenega gledališča. Odslej se bodo predstave vršile vsako soboto in nedeljo. Ob sobotah bodo predstave ob 18.30, ob nedeljah pa ob 16. in 18., namesto dosedanjih ob 14.30. 16.30 in 18.30. Zadnja predstava v nedeljo bo po novem zaključena ob 20. Na ta način bo tudi Občinstvu, ki stanuje  na periferiji,
omogočeno, da se s poslednjim tramvajem odpelje domov. Vsak spored pa bo obsegal šest predstav. Na ta način nam bo Veseli teater vsakih 14 dni nudil povsem nov spored. Na današnji premieri bo nastopil tudi znan: Adamičev jazz, ki ga je občinstvo že delj časa pogrešalo.
Devetnajsti  Šaljivi   spored   obsega več novih točk. med njimi-' skeč »Pravi moški«, ki ga bo podajal Gorinšek, nadalje bo istj igralec nastopil v točki »Pri telefonu«, sledil bo Verdonikov kuplet, glasbena točka, nato šaljiva enodejanka. »Ojoj štorklja«, kjer bo  nastopalo vse osebje. Verd on k bo igral učitelja, Kovic župana. I ga. Kovičeva mater županjo,   gdč. Gorin-t škova mestno klepetuljo, Pirnat piskrove-! za itd. Konferanse  bo.   kakor navadno, oskrbel Božo Podkrajšek. ki je za ta spored  pripravil  obilico dovtpov.
Novi spored bo nedvomno privabil mnogo občinstva, zato opozarjamo, naj si vsak kupi vstopn'oo v predprodaji, ker sicer bo i moral pred predstavo dolgo čakati in se mu celo utegne zgoditi, da bo prišel do j blagajne šele ko bodo vstopnice razprodane.
Novi grobovi
Umrli so v Ljubljani od 10. do 16. aprila Vračko Maks, p. Anama. 74 let, O. F. M., Marijin trg 4, Pečnik Fani, rojena Hajek, 81 let, zaaebnica, Cesta v Rožno
dolino 42. AndoljSelc Joie. 35 let, sin užit-karice.   Breie - Ribnica,   Triller   Ivan, 42
let, mestni sezijskl delavec. Cesta dveh cesarjev 123, Korbar Marija, rojena Ore-hovec. 56 let, zasebnica. Sv. Florijana ul. 13. Klenovšek Joiefa. 70 let. žena rudarja. Vidovdanska c. 9, Vidmar Marija, rojena Jeraa, 72 let, zaaebnica. Japljeva ulica 2. Vurnlk Ivan Niko. 18 let. dijak VTH.. r. gimnazije, Dobrilova 12, Prijatelj Ivana, rojena Remskar, 48 let, zaaebnica, Podjun-ska 21. šusteršič Anton. 69 let, blag. mest hran. ljubljanske v pokoju in lastnik tvrd-ke M. Tičar, Igriška ul. 6. Lexander Kristina. 77 let. gospodinja, Vidovdanaka c 9. Cuznar Bojan, 21 let. žel. uslužbenec. Cernetova ul. 29. Zupančič Uršula, rojena Pivk, 45 let. žena delavca. Koroačeva ul. 8. Zupančič Anton. 20 let. delavec, Korošče-va ul. 8, Vog-lar Anton, 35 let, privatni uradnik, Jenkova ulica 18, Gerlica Ivan. 56 let, poduradnik TPD. Aleksandrova 14. VVlnkler Friderik, 66 let, železničar v p.. Glinica 17, Učakar Ignac. 66 let, čevljarski mojster. Vodmatska 15. Vrbetič Marija seatra Krescencija, 38 let, usmiljena sestra sv. V. P.. Slomškova ulica 20, Jesenko Marija, rojena U čak, 73 let, vdova po bane uradniku. Cerkvena 21. Kuntth Julija, 63 let, učiteljica v p., Idrijska ul. 5, »tibe; Frančiška, rojena Cimperman. 47 let, žena krojaškega pom.. Cerkvenik Elizabeta. 69 let, vpok. delavka tob. tov., Cesta v mestni lofr 9. ftpeletič Terezija, rojena Grego-riC, 67 let. soproga slikar, mojstra, Clber Zora, rojena Mrak. 43 let. soproga zdrav-nika, Srbska ulica 7. Fodransperg Albin 85 let, vitji davč. upravitelj ▼ p., Kar-lovska c. 15. — V ljubljanski bolnici so umrli. Polsak Juli Jana. 28 let. gospodinjska pomočnica. Sv Florijana ul. 20. Voglar Emilija. 47 let. učiteljica v p., Trdinovo ul. 2, Perko Franc, 41 let, tapetniški po-
močnik, nestalno bivališče, Vidervol Marjeta, 38 let, šivilja. Blato 8, Dolenja -as. Kočevje. Prijatelj Jožef. 11 let. sin posestnika Ivana. Dol. Rt t je 2, Kopitar Marija, rojena Cesar, 59 let. vdova po žel. ćelavcu, Ljubljanska 9. Zivanovič Ljubomir. 57 let, bivaki polkovnik. Kotnikova 17. Dorniž Franc, 87 let. onemogel delavec. Zaloška c. 187, Repanšek Marija, 70 let. zasebnica Ambrožev trg 9. Pipan Roza. 56 let, snažilka, Oražnova 13. Čolnar Marija. 59 let, zasebnica. Jezica 17 — Ljubljana.
Iz pokrajine Gorizia
— S 3600 topoli zasajeno staro pokopališče. Staro pokopališče v Grazigni je bilo v smislu dogovora med predstavniki občine ter poveljništva gozdne milice zasajeno s 3600 mladimi topol;.
— Žrtev plazu. Pri Novachih pri Circru-i ni  so našli telo mrtvega moškega, ki je
postal  očividno  žrtev  nekega  plazu pred dvema mesecema. Domnevajo, da gre za j truplo nekega Freliha Zoele iz Gorizie.
— Mestna občina v Gorizii objavlja, da ;e bilo dne 16. aprila pet rojstev in 4 smrtni primeri.
S Spodnje štajerske
— Novi grobovi, Na Pobrežju pri Mariboru je umrl zasebnik Franc Standeker. star 83 let. V graški bolnici je umrl vpoko-jeni vodja zemljiške knjige Avgust Grajan iz Maribora, star 63 let. Pokopan je Vil v Mariboru. V Ptuju je umrl vpokojem gimnazijski ravnatelj  dr. Josip Komlancc.
— Mariborčan odlikovan, štabni zdravnik dr. Herman Košic je bil odlikovan za hrabrost z železnim  križcem  II. stopnje
— Kazen za poslušanje tujih radijskih postaj. Kazenski oddelek poveljstva varnostne policije in varnostne službe na Spod. Štajerskem je obsodil 41 - letnega Franca Ferlugo iz Ruš na pet let ječe, ker ie poslušal tuje radijske postaje in širil njihove vesti. Mihael Kolander iz Vidma pri Krškem je bil obsojen na dve leti ječe, Josip Seher iz Dolskega pa na 3 leta ječe tudi zaradi poslušanja tujih radijskih postaj.
— Težka prometna nesreča. Na Teznem pri Mariboru je padel 63-letni hlapec Janez Lešnik z voza, naloženega z drvmi. Kolesa so šla čezenj ter mu prizadejala težke poškodbe na glavi in na nogah. Prepeljali so ga v bolnico.
— Olbanje prebivalstva v Apačah. V prvem četrtletju tekočega leta je bilo v Apačah več rojstev kakor lani v istem času Rojenih je bilo 32 otrok, od k3terih sta dva umrla. Poročili so se v tem času Lovrenc Lenarčič z Rozo Kranjc, Jakob Lavšovec s Terezijo Košar. Friderik šišek z Marijo Steger, Anton Serec z Antonijo Spindler, Rudolf Hostialek z Ivanko Kern, Jane« Tašner s Kristino Vresnik. Josip Knedel s Terezijo Bauman. Leopold Fašing z Rozo Crnko, Henrik Po5 z Marijo Berger, Oton Krause s Terezijo Spindler. Janez Kardinar s Terezijo Tonek. Anton Ogrin z Marjano Cervek, Janez Gelsler z Leopol-dino Temel. Umrli so pa: Ljudmila Bauman, Frančiška Barbarič, Anton Konrad, Aleksander Vrečic. Marija Konrad, Amalija Belec. Gregor Rola. Frane Kirnik. Barbara Feiler. Barbara Gvorek, Janez Hodi, Josip Lederhas, Dominik Simončič, Terezija Seidel in Frančiška Bračko.
— Se 2S državnih zrebcev za. »podnjo-stajersko konjerejo. Spodn ještajerski konjereje! so dobili iz Nemčije še 23 državnih žrebcev za pospeševanje konjereje.
— Težke posledice epileprlčnega napada. V neki hiši v Mariboru Je vrgla božja.^t
44-letnega delavca Nikola Mihaliča iz Hrvatske. Padel je po stopnicah in se močno pobil. To je videla v bližini stoječa 29-letna delavka Marica Ileševic tudi iz Hrvatske in ustrašila se je tako, da se je onesvestila. Oba ao prepeljali v bolnico.
— Gfba-nje prebi valstvav v Laškem In VuzenlcJ. V La§kem je bilo od 6. do 13. t. m. rojenih 5 otrok. Poročila sta se Anton Goleč in Silva Saler, umrla sta pa Alojzija Pajk in Štefan Anclin. V Vuzenici je bil rojen v istem času 1 otrok, poročila sta se Alojz Fahnrich in Marerarota Hresnik, umrla je pa Julijana Lipšnik.
Radio Lfubijana
NEDELJA. 19. APRILA 1942-XX
8^ Poročila v slovenščini. 8.15*- Poročila v italijanščini. 8.30: Koncert organista Marcela Sinatra. 12: Prenos pete maše iz bazilike Presv'. Oznanjenja v Firenci. 12-' Razlaga evangelija v italijanščini (Zappa-terreni). 12.15: Razlaga evangelija v slovenščini (P. Sekovanič). 12.35: Fantje na vasj   (spremlja  kmečki  trioV   13'- Napoved
časa — Poročila v italijanščini. 13.15: Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini. 13.20: Pojte z nami — Orkester vodi dirigent Angelini. 13.45'- Pesmi vojnega časa. 14: poročila v italijanščini. 14.13: Radijski orkester in komorni zbor vodi dirigent Šijanec: Operna glasba. 14.45: Poročila v slovenščini. 17.15: Kafol Franc: Škropljenje sadnega drevja — predavanje v slovenščini. 17.35: Sramel Ljub-liana. 19.30: Poročila v slovenščini. 19.45: Pisana glasba. 20: Napoved časa — poročila v italijanščini. 20.20: Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. 20.40: Fantazija znanih filmskih pesmi — orkester vodi dirigent Spaggiari. 21: Koncert sopra-nistke Ksenje KuSejeve m basista Toneta Pearovčiča. 21.30: Ranzajijeva glasba — orkester vodi dirigent Petralia. 21.5: Koncert čelista Kamila Oblačna. 22.45: Poročila v italijanščini.
PONEDELJEK, 20. APRILA 1942-XX
7.30: Poročila v sloveaiščini 7.45". Slovenska glasba — v odmoru (8.) napoved časa. 8.15. Poročila v italijanščini. 12.15: Koncert altistke Bogdane Sturm-Stritar-jeve (pri klavirju Marijan Lipovšek). 12.40: Duet harmonik Malgaj. 13- Napoved časa — poročila v italijanščini. 13.15: Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih sil v slovenščini. 13.20: Filmska glasba — Orkester C etra vodi dirigent Barzizza. 14: Poročila v italijanščini. 14.15: Radijski orkester vodi dirigent D. M Sijanec: Slovenska glasba. 14.45: poročila v slovenščini. 17.15: Koncert violinista Alberta Dermelja in pianista Marijana Lipovška. 19: »Govorimo italijansko« — poučuje prof. dr. Stanko Leben. 19.30: Poročila v italijanščini. 19.45: Lahka glasba. 20: Napoved časa — poročila v italijanščini. 20.20: Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. 20.30: Pesmi vojnega časa. 20.40: Simfonično vokalni koncert vodi dirigent Arman-do La Posa Parodi. sodeluje sopranistka .Tolanda Magnoni in tenorist J. Lauri-Volpia. 22.15: Koncert Adamičevega orkestra. 22.45: Poročila v italijanščini.
easitico
KOLEDAR
Danes; Sobota, 18. aprila: Apoloni j.
-Iutri: Nedelja, 19. aprila: Ema. Leon IX.
DANAŠNJE   P R1K E DIT V E Kino Matica: Vizija na jezeru. Kino Slopa: Ves svet se smeje. Kino Union: Bela ladja. Kino Moate:---
Ve»ell teater premiera 19. programa ob
18.30 v Delavski zbornici. Umetnostna  razstava  v  galeriji Obersnel
na Gosposvetski cesti.
PRIREDITVE   V NEDELJO
Kinematografi nespremenjeno.
Veseli teater   ob   16. in 18. v 1 zbornici.
DE/TRNE LEKARNI
D*nes in jutri: Mr. Bakarčič, Sv. J... trg 9. Ramor, Miklošičeva cesta 20 in Murmaver. Sv. Petra cesta 78.
Nedeljsko dežurno zdravniško Službo bo opravljal od sobote od 20. do ponedeljka do 8. zjutraj mestni zdravnik dr. Gvido Debelak, Bleivveisova cesta 62, telefon Št. 27-29.
Naše gledališče
DRAMA
Sobota, 18. aprila: ob 1730 IFIGENTJA. Izven.
Nedelja, 19. aprila: ob 14. JURCEK. Mladinska predstava. Izven. Cene od 15 lir navzdol.
Ob 17.30 VODA.  Izven. Zek> znižane cene od 12 lir navzdol. Ponedeljek, 20. aprila: Zaprto.
OPERA
Sobota, 18. aprila: ob 15. PRODANA NEVESTA. Izven. Znižane cene od 18 lir navzdol.
Nedelja, 19. aprila: ob 14.: Sv. Anton, vseh zaljubljenih patron. Izven. Ob 1730: Don Pasquale. Izven,
Nov kokošji rod
LJubljana, 18. aprila Prvo letošnje umetno valjenje jajc gre h koncu. Y ponedeljek bodo rejci prevzeli v društveni pisarni izvaljene piščance. Med tem pa je pripravljenih novih 600 jajc, da ae vlože takoj, ko bodo piščanci prvega valjenja izvaljenl. In nato bo društvo sc tretjič izvedlo umetno valjenje tako, da bodo ljubljanski rejci pomnožili svojo kur-jerejo za preko 1000 mladih živali. Lahko bi Jih bilo 1500. če ne bi bila izbora valil-nih jajc tako slaba.
Plemenske kokoši, ki ne dobe dovolj zrnate piče, ne nudijo najboljših va-lilnih jajc. Rejci pa so tudi premalo od-birali in so prodajali jajca jarčic za vahlna jajca, Čeprav so le jajca starejših plemenskih kokoši v to svrho uporabna. Ker so bila valilna jajca drag-a — po pet lir kos — je bilo zelo neprimerno, da niso rejci pazili na prvovrstnost dragih valilnih jajc. Le nekateri rejci so oddajali res najboljše. Izbrano blago.
V ponedeljek 20. t. m. bo druStvo ve« dan oddajalo v pisarni izvaljene piščance in morajo priti ponje vsi rejci, ki so oddali jajca.
Iz pokrajine Trieste
— Smrt skvadrista. E. Remondinija. V bolnici kraljice Helene je umrl skvadrist Enrlco Remondini. Pokojni je bil rojen v Triestu 1.1901. Bil je med prvimi občani,
ki se je uvrstil med skvadriste. Ud-ele^il se je abesinske in sedanje vojne.
— 22 vojakov bi rman i h. V škofijski kapeli v Triestu le podelil škof mons. Anton Santin 22 vojakom zakrament birme. Bir-manju so prisostvovali tudi vojaški poveljniki. Botri birmancem so bili njihovi vojni tovariši.
— Prva »gledališka  soboto«  bo danes
ob 15. uri v Verdijevem gledališču. Predstavo je organiziral Dopolavoro v dogovoru z gledališko skupino Maltagliati-Ci-mara, ki bo uprizorila eno svojih najučinkovitejših komedij.
— Literarni večer je bil snoči v prostorih italijansko-nemškega društva v ulici Roaaini. Svoja dela je bral nemški pesnik Joachim von der Goltz.
— Dijakinje so obiskale vojne ranjence v Capodistrii in so jih obdarovale s številnimi darili.
Umrl nam je nas ljubljeni mož, dobri oče in stari oče, gospod
FRIŠKOVICLEOPOLD
zvaničnik državnih železnic v pokoju
Pogreb dragega pokojnika bo v nedeljo, dne 19. aprila 1942. ob 4. uri popoldne z 2al — kapele sv. Petra — na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 17. aprila 1942.
ALUJOČI OSTALI
•ter. 89
>8LOTfflt SEJ H ▲ ROD«« «*ota, 18  aprila 1*42 XX
Stran 1
DNEVNE VESTI
*— 1» »Službenega lista«. > Službeni iist
m Ljubljansko pokrajino« st. 30. z dne 15. aprila 1942-XX. E F. objavlja zakone tn ukaze  Kraljevine  I tanje:   kr. uredbo
a dne 26. decembra 1941-XX. st. 1583. _
Razširitev osnovnih zakonov Kraljevne na ozemlja, priključena s kr ukazom z dne 3. maja 19-il-XIX st. 291 in z dne 18. maja 1941-XIX m in naredbo Visokega Komisarja: določitev časa za zatemnitev.
— Izvoz ?e|* njave in sadja Iz Italije. Da bi bilo mogoče dvigniti izvoz sadja in zelenjave iz Italije dV> najvišje dosegljive stopnje, je očitna potreba oskrbeti industrijo čimprej s primernimi ohlajevalnimi tn zamrzovalnimi napravami za te pridelke. Na Jzpodbudc nekaterih zasebnikov so bile doslej v Italiji zgrajene skromne zadevne naprave z uvoženimi stroji, ki s^ sposobni pripraviti komaj 17.000 ton proizvodov v zamrznjenem stanju. To je docela nezadostno za deianske potrebe ene najbolj važnih pr Izvajalnih panog itali-Jansk- ■pad I Sivi   NTa drugi strani pa
ureditev takih tovarn zahteva znatna denarna sredstva, ki jih ne zmorejo v celoti razne družbe ali zasebniki, posebno če upoštevamo tvegan značaj proizvodnje. V sporazumu z zainteresiranimi upravami je bila VBBfenp v proračunski predlog Ministrstva za kmetijstvo tn gozdove, v poglavje izrednih Izdatkov določba, ki določa v ta. namen 10 milijonov .ir. zplačljlvth v dveh pr- -»računskih razdobjih. Iz te vsote bodo dajali primerne prispevke, največ do 40« • stroškov poledeijskim zadrugam alj zdmženj^m tn agrarnim zavodom pa tudi industrijskim družbam, ki se obvežejo zgraditi ohlajevalne in zamrzovalne naprave za sadje in zeleniavo v krajih, ki so najprimernejši. V*3i. ki bodo uživali podporo Ministrstva, bodo morali upoštevati cenike in pridelovalne pogoje, ki jih bo določilo Ministrstvo.
— Počastitev spomina italijanskih delavcev žrtev d» l.i \ VVtrL L 1906 je na stotine italijanskih delavcev sodelovalo pri gradn>. Simplonskega predora St. 1. ki bi naj z železniškim tirom povezal ValleSe in Bern. skj kanton preko ogromnih kamenitih skladov Bernakih Alp Dela so trajala 7 let: sarađj nesreč aH bolezni Je umrlo 264 italijanskih delavcev Večina Jih je bila pokopanih blizu kraja, kjer stoji danes železniška postaja Goppen?tein. Ob 201etner jubileju otvoritve železniškega prometa -a progi Brm-Lotschberg-Slmplon 1. 1933 ie bila na Kanderstegu v prisotnosti Italijanskega poslanika m večjega Števila Italija, nov pietetna svečano** v spomin žrtev tega važnega dela. Istega leta je izšla tud: pobuda, da se pokopališč p v Goppenstelnn popolnoma preuredi ln prenovi. Po 10 letin kaže. da. bodo potrebna nova dela, da bc pokopališče še v naprej v dostojnem stanju
Erce tvrdki iz Brige sta se sedaj obvezah da bosta skrbeli zanj na svoje stroake dc L 1952. Renoviran je bi] zid ln v teku so druga dela.
— Zbornični proračunski odbor o ukrepih za dv|g agrarne proizvodnje. Pred dnevi smo zabeležili predloge, ki jih Je proračunski odbor Zbornice Fašijev in korpo-racij iznesel v poročilu o proračunu Ministrstva za kmetijstvo ln gozdove v težn;i da bi se dvignila agrarna proizvodnja v Italiji. Poročilo pa ee peča še z nekaterim* drugimi panogami. Tako predlaga odbor z* vrtnarstvo, naj bi se ustanovilo posebno preizkusno središče za paradižnike glede njihovih kakovosti kakor tudi glede obrambnega boja proti njihovim škodljivcem Tudi pridelovanju sladkorne pese je potrebno posvetiti vso pozornost, tako da se proizvodnja cim bolj intenzivira. Na isti površini se morajo pridelati večje količine. Podobni uspehi so možni tudi v pridelovanju konoplje, bombaža, lanu in žoltovine.
— Seno — poslednji vagon, prispe v kratkem in ga lahko dobe člani društva >Mali gospodare in člani >2egoze< pri Splošni gospodarski zadrugi železničarjev, cesta Viktorja Emanuela ITX (Bleivveuo-va) 35-11. Namesto korenja je na zalogi manjša količina topinambura.
— Končnice — zložljive, nove. enotnega tipa, ima stalno na zalogi >2egoza«, Cesta Viktorja Emanuela III. (Bleiweisova) 35-H.
— Za mrtvega proglašen. Okrožno sodišče v Ljubljani je uvedlo postopanje, da se proglasi za mrtvega Vidic Maks. delavec, stanujoč v Ljubljani, pristojen v občino Trebnje. Leta 1919 je Odšel na bojišče na Tirolsko in zadnje pore čilo je prejela Žena od njega v avgustu Istega leta.
— Bivši švicarski poslanik v Beogradu Hmrl 7. t. m. je umrl v Berlinu bivši švicarski poslanik v Beogradu minister dr. Pavel Steiner. Pokojni je b:l diplomatski zastopnik 6vice v Beogradu od 1930 do aprila 1941. V burnih dneh v aprilu lanskega leta je prevzel zastopstvo nemških interesov ▼ Beogradu.
— Romunski novinarji ▼ Eagrelm. V ponedeljek zvečer Je prispelo v Zagreb od-Tv>-'.:m5tv3 rumunskih novinarjev pod vodstvom namestnika šefa tiskovnega oddel ka pri rumunski vladi Oskarja Walterja Clseka, Rumunski novinarji bodo ostali v Zagrebu več dni.
— Slovaki na Hrvatskem. Slovaški notranji min'ster se je mudil nedavno v Zagrebu, kjer se ie razgovarjal z mer od a i-nimi predstavniki hrvatskih oblasti o položaju slovaške manjšine na Hrvatskem Posledica teh razgovorov je bila, da je dobila Slovaška narodna manjšina na Hrvatskem svoj statut, ki ji zagotavlja nemoten razvoj v slovaškem duhu.
— Nov grob. V Ljubljani Je umrl včeraj vpokoien: zvar i k državnih žek-znir g. Leopold Friškovlc. Pogreb bo jutri ob 16. iz kapelice Sv. Petra na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. Pokojniku blap spomin, težko prizadetim svojcem naše iskreno sožalje.
— Pes je žrtvoval svoje življenje, da je rešil gospodarja. V reki Ticino pri Novari se je primeril razburljiv dogodek. 241etni Andrej Gazzolini je šel lovil ribe. četudi nima ribiške dovolilnice. Kar opazi moška ki se mu b,:žata. Ker je menil, da gre za paznika ribolova, se je zbal in se je pognal v reko. da bi priplaval na drugo stran. Gazzoliniju je sledil zvesti pes, na katerega se ;e opiral, ko so mu pošle moči ž> je bil na tem. da utone, ko sta priplavala v bližino dotična moška in ga spravila nazaj na varno. Oba moška sta bila tudi ribiča, ki sta hotela Gazzolinija vprašat, kako je z ribolovom. Gazzolinijev peA ki je ves čas trosil svoje moči za gospodarjevo rešitev, se je ob njegovi rešitvi ves izčrpan potopu.
— Nov župan % Forliju. Za forlijskega župana je bil imenovan dr. Renato Roasi. ki se je udeležil abesinske. španske in sedanje vojne. Je vojni invalid in je bil dvakrat ranjen.
— Med zdravico ga je zadela srčna kap.
Vodja    čuvajev    milanskega pokopališča
Vincenc Volpini je praznoval svoj 58. rojstni dan Povabi1 je svoja prijatelja v neko gostilno v drevoredu Certosa na kupico vina. Ravno v hipu. ko so se dvignili, da nazdravijo slavljencu. se je nesrečni Volpini zgrudil na tla. Par trenutkov zatem je bil mrtev. Zadela ga je srčna kap.
Iz Ljubljane
—I j tivdski trg. Slabo vreme davi ni zadržalo številnih prodajaik, ki so pripeljale zopet res mnogo domače zelenjave. Na zelenja dnem trgu je bilo živahno kakor sreh najbolj živahne sezone. Največ je motovJca in špinače. Ma!o manj. vendar na izbiro zelenega radića in regrata. Naprodaj je tudi še nekaj rdečega radića. Benvke se ni mnogo, a dovolj je je v primeri s povpraševanjem. Gospodinje so danes kupovale bolj zelenjavo kakor med tednom. Lahko so izbirale med domačo Ul uvoženo zelenjavo, k: je je tudi mnogo. Tako je bilo danes precej tudi uvožene spina ce. ki konkurira z domačo tudi po < e-naJv Danes je bilo naprodaj še nekaj dobro ohranjenih zimskih jabolk, ka so šle naglo v denar. — Mesa je b:lo naprodaj po 10 dkg na družinskega člana.
lj— Razstava pri Obersnelu podaljšana. Za umetnostno razstavo v Obersnelovi galerij: na Gosposvetski cesti vlada tako zanimanje, da se je izkazala potreba podaljšati do 28. t. m Prvotno so nameravali razstavo že jutri zaključiti. Uspela dela naš.h priznanih umetnikov H: rika Smrekarja. Saše Santla, Maksima Ga--p&nja. I. Sajevica in Franceta Smerduja. bodo torej še ves prihodnji teden izpostavljena občn?tvu na ogled. Zamudnike opo-7>arjamo. naj izkoristijo redko priliko in ^i uspele umetnine ogledajo. Ogled dopoldne in popoldne.
—lj Zadnja dneva za oddajo radijskih aparatov, ki zanje lastniki niso vložili ah ne nameravajo vložit: prošnje na Kr. kve-sturi, sta današnja sobota in jutrišnja ne-Jelja. Pri rotovškem vratarju si torej la-:oj priskrbite številko in tiskovino z iz-avo. ki jo mora lastnik sam vestno izpol-l:ti in podpisati S to izjavo boste prav naglo oddali aparat v zabojčku v stan cu-:ramj na Poljanskem nasipu št. 40. saj ne bo treba tam čaka tj ker komisije za prevzem aparatov poslujejo na dan po 12 ur
od 8. zjutraj do 20. zvečer Opozarjamo sa, da bodo v nedeljo 19. t m. prevzemale aparate samo od 8. do 14. ure. Kdor pa sam ne more prinest: aparata, naj pošlje drugega z lastnoročno podpirano natanko zpolnjeno izjavo, ki jo je dobil pri vratarju leve hiše magistrata za vodnjakom Kdor torej ne namerava vložiti al; še ni vložil prošnje na Kr. kvesturi. da sme ob-Iržati svoj radijski sprejemnik, mora današnjo soboto ali najkasneje to nedeljo aparat oddati v stari cukrarnl. Nikar ne odlašajte, ker so predpisi zelo strogi ter e vsak lastnik sam odgovoren, da odda aparat v shrambo mestni občinj o pravem "^asu- Nekateri tudi sprašujejo Če lahko or. trgovcih z radijskimi aparati oddajo svoje sprejemnike, zato jih pa opozarjamo, da sedaj aparate prevzema samo mestna občina, ker nosi vso odgovornost tudi tedaj, če b; bili aparati shranjeni pri Tgovch. Čakanja pri komisijah v slan -ukrarni se ni treba bati, saj dopoldne in popoldne posluje po 7 komisij, ki so v njih *udi strokovnjaki za pregled in cen:tev iparatov, a pri vsem prevzemanju radijskih sprejemnikov je zaposlenih 81 oseb la gre prevzemanje aparatov zelo natanko in naglo od rok.
—lj Merice so se spet pojavile na živilskem trgu. čeprav danes vsaka branjevka n prodajalka prav dobro ve. da je prodajanje na merice najstrožje prepovedano. Tudi gospodinje dobro vedo za to prepoved, vendar pa kupujejo na merice in tako plačujejo zelenjavo tudi po 100 odstotkov nad najvišjo dopustno ceno. Zato je pa tudi gospodnjam prepovedano kupovanje na merice, saj je preplačevanje tn draže nje blaga enako prepovedano, ko prodajanje nad najvišjimi cenami Seveda pa pro-iajalke merice skrivajo pred tržnimi or--an.. ker vedo. da bi jim bile takoj zaplenjene, po vrhu bi bile pa le kaznovane Opominjamo torej  vse prodaialke in ku-
LDUBLDANSkl KINEMATOGRAFI
Predstave ob delavnikih ob 16. in
18.15. ob nedeljah ln praznikih ob 10 30. 14.30. 16.30 tn 1830
KINO MAH t A  • IKLEFON
t ! ~.brt-T*ka drvna mladega kiparja ▼ iappbni   okolici  saaK'n^f* ;n**n
Vizija na jezeru
Javor  Pal   - Klari  Tofanv  — BH* Stmr*
IVO   (MON    •    TELEFON 22-21
FM« ix žir!"an » ti >lovan»
rp.mr mornarc»
Bela ladja
KINO   SLOGA   • TELEFON
Orll;»na   »iirika'««   k<wrff;a   Q.   V- Aleksandrom
Ves svet se smeje
V jrLavni vtojrt   L'taaov. Orlova in  Strelke* a
*jte dalje pr« gi&.nem vh/du v ljubiJantko stolnico. Tu je tudi vstop v cerkev. Stranska vrata ostanejo zaprta. Občinstvo prosimo da pravočasno zase i e mesta v cerkvi. Sedeži bodo vsi numerirani Začetek bo točno ob pol. 7. uri. V teku sobote so vstopnice v predprodaji v knjigarni Glasbene Matice.
—lj Pri Prevodu vsa mesta zasedena. Na Prehranjevalni zavod še vedno prihajajo številne prošnje za službo. Ker pa so vsa mesta zasedena, ne bo mogoče v do-glednem času namestiti nobenih novih moči. Zato se vsi morebitni reflektanti tem potom ponovno opozarjajo, naj ne računajo na zaposlitev prt Prehranjevalnem za-voiu in naj ne vladajo pro5»nj, ki bi se morale resiti negativno.
knjig; ali ne pJačuje takse pravočasno, plača pole« redne oglasne takse še trikratno takso kot kazen.
—lj Lastnike slik Matije Jame, ki so nastale pred letom 1914., prosi Narodna galerija, da ji te javijo pismeno osebno ali po telefonu na štev. 43-80. Narodna galerija bi potrebovala slike in podatke za umetnikovo retrospektivno razstavo, ki bo v nedeljo. 26. IV. t. 1. v Jakopičevem paviljonu.
—lj Refoako, pinot. verono in muškate-
lec toči gostilna Lovšin.
Mali oglasi
novalke. da je prodajanje na merice naj-^rožje prepovedano ter morajo zato vse prodajalke in prodajalci prodaiat' blago «amo na tehtn;eo
—lj II. javna produkcija Glasbene akademije bo v pone .eljek ob 18. v velik; fil-harrr.onični dvorani. Spored, Ki bo obsodil skHdbe ("•a ikovskega. Proohazke. Novaka. Ren'kova Pnvciča. Chopina. Donizettlja. Verdija, S^humanna in Webra, bodo izvajali slušatelji in gojenci rektorja Trista ter profesorjev Betetta, Janka in Antona Ravnika. Ang Trostove. Dariana. Pfeifer-ja in Wistingrhausnove. Vstop proti sporedu, ki atane za dijake 1 liro, za ostalo občinstvo pa 3 lire.
Sobota ob 18.30, nedelja ob 16«oo in I8.00 uri
VESELI TEATER
—lj Orgelski koncert. Jutri, v ne leljo zvečer, ob pol 7. uri bo v ljubljanski stolnici orgeUki koncert z nasleinjlm sporedom: I. Baasani; LargheUo, Pescetti: Alle-grro. FrescobaJdi: Fuga. Bossi: Odrešenje. Picchi: Pastorale. Conestrari: Allegretto festora. II. Krek: Slavnostna predigra Hladnik: Meditacija, Premrl; Variacije D3 Skrobovo papeško himno, ftivic. Passaca-rlia. Ravnik: Graduale, Tome: Fuga. Koncert bo izvajal profesor Stanko Premrl Vse posetnike jpozar»ino da ;.e bo vršila p tdprodaja V3 upnice w a ko^ert od 18
KINO MOSTE
še  po  na* o v. h  Tidite kvaliteto o&sega aporada.
Kitat, o ka t:em še Jane* govori vaa Ljubljana
INTERMEZZO
in
MALIK GREHA
Borfe Kartoff
>b 1eiamik:h ob 17.30. V ni^eljo ob 14. m !T.
—lj Važno za ljubljanske izdajatelje listov, brošur, revij, koledarjev itd. Po določilih taksnega in pristojbinskega pravilnika k tar. post. 8, točka 26 morajo rad: točnega izračunavanja in pobiranja oglasne takse vsi lastniki ali izdajatelji časnikov alj periodičnih časopisov izročati ob prijav- brez takse davčni uprav- po en izvod dnevnikov ali periodičnih časnikov ali časopisov istega dne. katerega datum nosijo V tej prijavi se mora točno označiti, koliko je oglasov in kakšne vrste so (do 20 cma, nad 20—56 cm5, nad 50 do 100 cm*, nad 100 do 400 in nad 400 cm* površine). Oglasna taksa se plača v gotovini pri davčni upravi isti dan ali preden se li5t. brošura, knjiga itd. odda v prodajo. Le dnevnikj plačajo to takso desetdnevno. Ta taksa se plačuje za vsak oglas in za vsak dan, ko izide dotični oglas ne glede na to. koliko se natisne izvodov ene Številke časnikov aH knjig. Kdor ne položi te takse alj ne pošilja časnikov ali drugih
TRAJNO
ONDVTLACIJO
izvršujem z najnovejšim »Fuva« aparatom, ki greje samo 4 do 5 minut. Uspeh: res lepe in trajne Vizure zajamčen. — Frizerski salon Korun Ivan, Sv. Petra ce*ta 19.
ŽENSKA,
ki je dne 15. aprila od 4. do 5. ure vzela plašč na Velikovški ulici št. 4 — naj ga takoj vrne! -oseda, ki jo je srečala, jo osebno pozna; drugače jo homo nrimorali s policijo.
PREMOG DRVA I* Pogačnik
LJUBLJANA
Bohoričeva ollca 5 Telefon 20-59
ZGI^BII, SEM
listnico z dokumenti. Najditelj naj obdrU vsebino denarja ca. lir 500.— in vrne dokumente na oglasni oddelek >Jutra«.
t'OHISTVO
po naročilu ln vse vrste stolov izdelujem. Politiram oprave tn zvršujem vsa popravila najceneje. — Josip Zorman, Ljubljana. Breg 14. 1063
GOVOKMRI
ne pijo pred nastopom vina, pač pa — >»1 tilDICO, ki jim čisti [e ''nstno Ambroževo medieo dobite le v Medarni, Ljubljana, Židovska ulica 6.
VASO ZE^FLJO
dotro in poceni pre-orjem. — Naslov v upravi »Slov. Naroda«
Inserirajte
Macchlne apparecchi sollevamento S. A.
TORINO — CORSO ORBASSANO 132 — Tel. 31968
VSi
Macchinario — apparecchi sollevamento — utensileria e ferramenta — attrezzature
da tmpresa — organi transmissione — officina per riparazioni Stroji — dvigala — potrebščine in železnina — opreme — transmisije delavnica
za popravila
Dal 15 al 30 aprile v<
emesse le nuove serie di
BUONIdelTESORONOVENNALI5°/0aPREMI
Interessi e Premi esenti da ogni im posta presen te e futura
PREZZO di emissione: L. 97,50 per ogni cento lire di capitale nomlnale da veraarsi ala in contanti che in cedole ammesse in sottoscrizione.
i'RLMI: ciaacuna serie di L. 1 miliardo di Buoni concorre annualmente a n. 116 premi per un ammontare complessivo di L. 4,800.000 mediante estrazioni semestrali.
Le sottoscnzioni si ricevono prešao tutte le Filiali dei seguenti Enti e Istituti ene fanno parte del Consorzlo di emmissione, f preaieduto dalla Banca dltalia:
Casaa Depoaiti e Prestiti — Istituto Nazlonale delle Assicorazioni — Istituto Nacionale Fasciota della Previdcuza Sociale — ( Istituto Nazlonale Faseista per rAa&icurazione contro gh infortunl »ul lavoro — Banea d'ltalia — Banco di Napoli — Banco di Sicilia ' — Banca Nazlonale del Lavoro — Istituto di S. Paolo di Torino — Monte dei Paschl di Siena — Federazione Nazionale Faseista delle Caase di Risparmio — Istituto di Credito per le Casse di Risparmio Italiane —- Caasa d) Risparmio delle Provincie Lombarde — Banca Commereiale Italiana — Credito ItaJiano — Banco di Roma — Federazione Nazionale Faseista delle Banche e Banchieri — Istituto Centrale delle Banche Popolari — Banca d'America e d'ltalia — Banca Popolare C^operativa Anonlma di Novara — Banco Ambro-siano — Banca Nazionale deU'Agrieoltura — Banca Pop<»lare di Milano — Banco Santo Spirito — Credito Varesino — Societa Italiana per le strade F«;rrate >leridionali — A>si<urazioni Generali di Trieete — Compagnia di Assicurazioni di Milano — Societ& Reale Mutua Assicurazioni Torino — Riunione Adriatica di Sicurta — La Fondlaria Compagnia di Assicurazioni Fircnze — Compagnia Finanziaria degli Agenti di Carabio;
Credito Commereiale, Milano — Banca Cattolica del Veneto — Banca Toaeana — Banca Agricola Milanese — Banca Provinciale Lomharda — Banco di Chiavari e della Riviera Llgure — Banca VonwiIler — Credito Industriale. Venezia — Credito Roma-gnolo — Banca Lomharda di 1)1). A CC. — Banco S. Geminiano e S. Prospero — Banca di Legnano — Banca Unione, Milano — Banca Belinzaghi — Societa Italiana dl Credito, Milano — Banco Larlano — Credito Agrario Bresciano — Banca Agricola Commereiale, Reg/gio Emllia — Banca Piccolo Credito Bergamasco — Banca del Friull — Banco S. Paolo, Breacia — Banca Oaudenzio Sella & CM Biella — Banca A. Orasao e Figjlo, Torino — Banca Mobiliare Piemontese — Banca del Sud — Banca Piccolo Credito šavonw — Banca Ce«are Ponti. Milano — Banca Prlvata Finanziaria, Milano — Banca Milanese di Credito — Banca Industriale Gallarate«« — Banro Al t o Milanese — Banca di Oalabria;
Banra Mutua Popolare, Bergamo — Banca Popolare, Lecco — Banca Popolare, Luino — Banca Cooperativa Popolare, Padova — Ranca Mutua Popolare, Verona — Banca Mutua Popolare Agricola, Lodi — Banca Agricola Popolare, Ragusa — Banca Popolare dl Intra — Banca Popolare di Modena — Banca Popolare, Cremona — Banca Mutua Popolare Aretlna — Banca Popolare, Sondrio — Banca Piccolo Credito Valteiiinese «— Banca Popolare Cooperativa, Ravenna — Banca Agricola Mantovana — Banca Popolare dl Credito, B'dnjrna — Banca Popolare, Vicenza — Consorr.io Risp. e Prestiti per Commercio e Industrta, Bolzano — Banca Popolare Pesarcae;
Ti tte le altre Casse di Risparmio. Banche e Banchieri, e Banche Popolari, Iscritte alle Federazionl dl Cate^oria, nonehe g^li Agenti di Camhio partecipanti alla Compagnia Finanziaria degU Agenti dl Cambio.
s ■
■
II bucato
inunediato
Quando voi usatc GIGLIO il v ostro bucato. hm-srano 10 minuti p«r tU m-dumenti delicati « 25 minuti per tarare queili di colore E>urante la none, men tre dorrnite. Gig!to lara per toi la »ostra bianeheria.
Takoj operete
ie vperabliata pri praaiu GIGUO. Zido.ruie 10 minut, da «o oprao« ncioc dcaniae in 25 minut b bar «ne. Cer ooč, ko vi apite. pere Giflio vale oerilo namesto vas.
G.
/CL/0
*irr01UC*TO ITALUNO
In»»l. proizvod, pere sam!
H i *n sitnan l.
Od is« do 30. aprila bodo emitirane nove serije
9 IfllilR 5% ZAKLADNIH BONOV s PREMIJAMI
Obresti in premije so oproščene sleherne sedanje in bodoče davščine
EMISIJSKA CENA: lir 97.50 za vsakih 100 lir nominalne glavnice, plačljivih aH v gotovini ali s kuponi, dopuščenimi za vpis.
PREMIJE: Na vsako serijo 1 milijarde lir bonov odpade letno 116 premij v skupnem znesku 4,800.000 lir, ki se žrebajo vsakih šest mesecev.
Vpisovanje se lahko opravi pri vseh podružnicah naslednjih ustanov in zavodov, ki pripadajo emisijskemu konzorciju, pod vodstvom zavoda Banca dltalia:
Caasa Depositi e Prestiti — Istituto Nazionale delle Assicurazioni — Istituto Nazionale Faseista della Prevldenza Sociale — Istituto Nazionale Faseista per 1'Assii irazionc contro grli infortuni sol lavoro — Bane« d'ltalia — Banco di Napoli — Banco di Sicilia
— Banca Nazionale del Lavoro — Istituto di S. Paolo di Torino — M on te dei Paschl di Siena — Federazione Nazionale Faseista delle Casse di Risparmio — Istituto di Credito per le Casse di Risparmio Italiane — Caasa dl Risparmio delle Provincie Lombarde — Banca Commereiale Italiana — Credito Italiano — Banco di Roma — Federazione Nazionale Faseista delle Banche e Banchieri — Istituto Centrale delle Banche Popolari — Banca d*.America e d'ltalia — Banca Popolare Cooperativa Anonlma di Novara — Banco Ambro-siano — Banca Nazionale deirAjrricoltura — Banca Popolare dl Milano — Banco Santo Spirito — Credito Varesino — Societa Italiana per le Strade Ferrate Meridjonali — Assicurazioni Generali dl Trieste — Compagnia dl Assicurazioni di Milano — Societa Reale Mutna Assicurazioni Torino — Riunione Adriatica di Sicurta — La Fondlaria Compagnia dl Assicurazioni Firenze — Compagnia Finanziaria degli Agenti di Cambio:
Credito Commereiale, Milano — Banca Cattolica del Veneto — Bsana Tssesna — Banca Agricola Milanese — Banca Provinciale Lomharda — Banco di Chiavari e della Riviera Llgure — Banca VonwUler — Credito Industriale, Venezia — Credito Roma-gnolo — Banca Lom barda di *>D. A CC. — Banco S. Geminiano e S. Prospero — Banca dl Legnano —- Banca Unione, Milano — Banca Belinzaghi — Societa Italiana dl Credito, Milano — Banco Lariano — Credito Agrario Bresciano — Banca Agricola Commereiale, Reggio Emilia — Banca Piccolo Credito Bcrgamaaco — Banca del Friull — Banco S. Paolo, Brescia — Banca Gaudenzio Sella ft C, Biella — Banca A. G ras so e Figlio, Torino — Banca Mobiliare Piemontese — Banca del Sod — Banca Piccolo Credito Savonese — Banca Cesare Ponti, Milano — Banca Prlvata Finanziaria, Milano — Banca Milanese dl Credito — Banca Industriale Gallaratese — Banco Al to Milanese — Banca di Calabria;
Banca Mutua Popolare, Bergamo — Banca Popolare, Lecco — Banca Popolara, Urino — Banca Cooperativa Popolare, Padova
— Banca Mutna Popolare, Verona — Banca Mutna Popolare Agricola, Lodi — Bo asa Agricola Popolare, Ragusa — Banca Popolare dl Intra — Banca Popolare dl Modena — Banca Popolare, Cromona — Ban— Mutua Popolara Aretlna — Banca Popolare, Sondrio — Banca Piccolo Credito Valtellineae — Banca Popolare Cooperativa, Ravenna mm Banca Agricola Mantovana — Banca Popolare di Credito, Bologna — Banca Popolare, Vicenza — Consorzlo Risp. e Prestiti par Commercio e Industria, Bolzano — Banca Popolare Pesarese;
Vse ostale hranilnice, banke, bančniki ln ljudske posojilnice, M so včlanjene v Zveni bančne kategorije, kakor tudi menjalnični agenti, ki so člani družbe »Compagnia Finanziaria degli Agenti di Cambio«.
Stran 4
»SLOVENSKI   NARO D«, sobota, 18. aprila 1942-30C
Kaj vse morate vedeti,
če sadite krompir — Gnojenje, tla, sci v kakšni razdalji in globini sadimo
c, rezanfe in razkuževanje gomol|ev,
Ljubljana, 17. aprJa
Marsikdo misli, da je pridelovanje krompir; a zelo preprosto in da se novincu n: treba nič učiti. Da je pa v resnici p.ava umetnost, so se mnogi meSčani iahko prepričal: lani. Vsi a.cer nočejo priznat:. <ia so ■ jveč grešili in da ni bila kriva
vsega sama ?laba zemlja, hladno vreme in slabo seme. Mnogi se pa tu ii spuščajo precej daleč v teojrjo. iCdUasjI tudi de.a.,o na svojih vrtovih s knj-go v roki: v levici ki opata To;a vse učenosti
ni mogoče prebaviti, ko je te Cas prakue-nega iela. Površno knj.ino, papirnato znanje, novr. a prav lahko zapelje, ker preveč slepo verjame v vse. Kar je natisnjeno. Ce hočemo spregovoriti ob tej pr.liki o sajenju kromp.rja ln kar je s tem delom v zvezi ne smete m-sati. da vam bomo iahko nudili vsa potrebna navod.la. ki bi se jih naj posluževal novinec Navodil samih na sebi »r .ajerno To prepuščamo strokovnjakom, pač pa hočemo povedati, kaj pravijo stro-ko\-n .tk. o sajenju krompirja Seveda na ni r. > izčrpati dovolj strokovne literature kakor se tudi ne moremo spuščati v podroono razpravljanje, v cem se strokovnjak i razhajajo
Krompirju je treba dobro gnojiti
Krompir zelo izčrpa zemljo Ce pa naj rasthna prejme iz zemlje dovolj hranilnih snovi, moramo .obro gnojiti V mestih je težava z pruj^njem. ker primanjkuje hlev-i S samim umetnim gnoj.lom ne moremo primerno izboljšati zemlje. Krompir spada med tako zvane ka ijeve rastTne to se pravi, da potrebuje za tvorbo h anilnih snovi, og j k ovih vodanov (fikrobai mnogo kal ja Vedeti morate, da Je potrebno za pridelek 100 stotov krompirje, gomoljev) in 40 q kromp.rjevke ©4 kg kai.ja. Vendar pa s tem ni rečeno, da rfe I :j. če gnojimo le z umetnimi gnojili n. pr   kahievo -^oljo. Gnojenje s hlevsk.m
•m je neobh >;no potrebno S hlevskim i uno f iz. kalne lastnosti zem-
IBM o:ganske snov:. Na na ie potrebno lo 200 stotov hlevskega gr. i, ki pa mora biti zrel. ne svež Toda rede ti moramo tudi. da je krompirju tieba gnojiti ie jesen., ko moramo podorati gnoj. Ni pa tudi se prepozno, če je gnoj res dozorel m če ga podorjemo zgooaj »pomladi Glavno je. da se hranilne snovi dovolj zgodaj razkroje v zemlji, tako da jih krompir lahko začne črpati Ce je zemlja bogata na hraruJn-h snoveh, je . o vol j gnojenje s samim hlevskim gnojem Izčrpana zemlja pa zahteva Ae umetna gnojMa predvsem kalijeva tu ia tam so pa potrebna tudi duSiCna in fosforna ga Ce nimamo hlevskega gnoja, ga laiiKC dobro nadomestimo z zeientm gno-
m z dodatkom kaLja in fosforne kisline. Ven .ar to velja predvsem za lahke peščene zendje. Vedeti moramo, da zelenc gnojenje da zemlj humus in dus:k. ne pa tudi kalija in fosforne kis me Vsekakor je v splošnem glavne gnojilo ia krompir I gnoj. Ce gnojimo s samimi umet-
nimi gnoj.li. ne smemo n.k lar pričakovat; tako lepih uspehov kakor če gnojimo s hlevskim gnojem Pn 200 stotih hlevskega gnoja na ha je potrebno dodati se 100 do 130 kg kalija. Rastlina ga izkoristi Je 60 % Ko ikoi ga se potrebuje, ga .-zame iz same zemlje   Ce gnojimo z umetnim;
jih moramo znati tudi primerno uporabljati. Uporabljamo 40<5fc kalijevo sol. k j i kaze potrositi že jeseni ali vsaj zgodaj spomladi. Kalijeva sol vsebuje kalij v Iga klorida Klor krompirju ne prija, zato je potrebno potrosit ka ije-vo sol čim prej, da dež zpere kdor iz zem Ije. Kalij pa dajemo zemlj: tudi a kalijevim 48 do 5046 sulfatom. Vendar ga upo-
amo manj, ker je lraž;i pa tudi kupiti ga ne moremo vedno Vedeti moramo da s kalijevim sulfatom gnojimo neposredno pred saditvijo krompirja in ne prej kakor s kal; soljo Koliko kaLjeve soli je treba za gnojenje ? Navedli smo razmerje med hlevskim gnojem ia kalijevo soljo kot dodatkom. Lahke zemlje vsebujejo manj kalija, zato je potrebno tem močnejše gnojen je s kaJijevimi gnojili Na hektar zemlje je priporočljivo dodati celo 150 do 200 kg kalijeve soli. Pri zelenem gnojenju moramo porabiti Se več kalijevih gnojil, kakor seveda tudi. če gnojimo s samimi umetiumi gnojili. Strokovnjaki priporočajo na hektar 200 do 400 kg kalijevih gnojil. Ta gnojila so potrebna zlasti na barskih tleh (strokovnjaki razlikujejo med barskimi in barjanskim; tlami), kjer naj-
primanjkuje kalija Dobro je tudi, da veste, koliko dušika potrebuje krompir. Pozni krompir sprejema hranilne snovi od m a; a do septembra, zgodnji pa Že od maja, zato pa le do julija Vi dmo, da je poznemu krompirju doba izkoriščanja h ani1-nih snovi sorazmerno dolga, mnogo daljša
kakor pn zgounjem Zato pa tudi pozni krompir prej izčrpa duSik iz hlevskega gnoja ali iz zelenega gnoja in če te hranilne snovi n; dovolj v gnoju, ga :Sče so v sam: zemlji, o.inosno mu ga moramo dodati v obliki umetnh duA-čnih gnojil. Priporočljivo je .odati 100 do 150 kg duS čii.h gnojil na na zemlje, pn samem gnojenju z umetnimi gnojili pa 200 do 300 kg ap-nenega duš.ka. Naj Se omen_mo. la je /a tvorbo 100 q gomoljev m 40 kg krompir-jevke potrebno 21 kg forforove Kisline. Od 200 q hlevskega gnoja pa zemlja prejme celo 50 do SO kg fosforove kaline. Na težjih zemljah gnojimo s superfosfatom, na lažjih pa s kostno moko
Priprava zemlje
Morda imajo meaoaru prav. če m*skjo. da je za pridelovanje kromp.rja glavno prekopavanje zemlje. S tem sicer se m pravljeno vse delo, toda če je zem.ja .obro obdelana, pomeni ta dober začetek skoraj polovico dela. Sprevideli ste. da je pa treba tudi lobro gnojiti Toda skoraj prav tako pomembno kakor gnojenje je, da je zemlja zrahljana č-m globlje Morda ne veste da korenine krompirja segajo celo do 120 cm globoko. Cim globlje je zrahljana zemlja iz tem debelejše plasti k.ompir črpa hranilne snov:. Zemlja bi naj bila zrahljana do 40 cm globoko, kakor p:ip>-ročajo nekateri strokovnjaki. Ne moti naj vas pa. la nekateri strokovnjaki ne svetujejo globokega oranja ali prekopavanja zemlje Da nj enotnosti v tem pogledu, nam postane jasno, ko vemo. '.a ni vseeno, ali krompir pridelujemo v težki nepropustni ali rahl . peščeni zemlji Piav tako ni vseeno, al* je podnebje mokro ali suho. V pokrajinah, kjer nastopa su£a ;n z asti. kjer rodovitna plast zemlje ni posebno debela, je priporočljivo obdelovanje čim gl b-ije. Mokra zemlja m v deževnih, hladnih pokrajinah ne zahteva posebno globokega rahljanja.
Pogoji dobrega pridelka
Ideal je, da je zemlja rahla, lahka, rodovitna brez plevela. Krompirju najbolj prija peščena in lažja ilovnata zemlja, dobro propustna, zračna, bogata na organskih snoveh Ena in ista vrsta krompirja nima tudi ve Ino enakega okusa, če je bil krompir pridelan na lahki, peščeni, rodovitni zemlji. }e mnogo boljšega ok.isa Zato tudi kaže pridelovati krompir za živež v takam zemlji za mdustr:j.<-k; krompir, ki ga pridelujejo predvsem za.adi pro u'atelje škroba, pa lahko uporabijo tudi težko zemljo Na težkih vlažnih apnenih zemljah zlasti če je rodovitna plast tanka krompir slabo rodi. Toda tudi sama se tako iobra zemlja ne more sama delati čudežev Pogoj je. da so tudi podneb: e i z-mere ugodne Najprimernejše po inebje za pridelovanje krompirja je smerno suho, to se pravi ne presuho. pa tudi ne prevlnžno. Pri nas ni idealne podnebje za pridelovanje krompirja zlasti ne za zgodnji krompir. Le t: na je aavadno s abSa če je pomlad hladna m deževn* Kron ptr 'astane in se počasi razv.ja napa aj( ga tudi boli Škodljivci Tako je bila slabši le na ker je bila hladna m deževna pomlad Zavlekla so se pa tudi zelo pomladna dela. tako da so mnogi gadih kromp.r p zno. Ce bi b.lo poletje dovolj toplo bi ne bilo prepozno za sajenje tudi v prvi polovici maja toda tuli pozneje je bilo dolgo hla no m pecej mokro vreme Krompir potrebuje za «voj razvoj skupno 2000 do 3000* toplote v svoji razvojni dobi. da dozon. Ce bi ?ešt li temperaturo posameznih dni vepet -cij-ke dobe krompirja lani. bi sprevideli, da j« bilo prehladno in premokro vreme.
Kakšno bodi seme
Zdaj ne moremo biti preveC .zb.rCni. Ka-Kršen semenski krompir imamo, takš.ega je pač treba saditi Ne moremo se oA. at na vrste, ne na to. katera zemlja bi bo j? prijala posamezna* vrstam Ne vh se tudi tako važno, ali je bii semenski krompir dobro shranjen in ne pripisujejo p-: ee nega pomena tudi, kakšne klice ali ka'1 je pognal krompir To je pa vendar vse važ:\o. Ce stremimo, da Di pr.driad č'm več Z aj
se menda tudi ne bo treba spuš-lau v razpravo, ali naj sadimo cel krompir ali narezan na kose < režnje). Nekateri strokovnjaki odsvetujejo rezanje krompi.ja. zlasti na premaie režnje Ce pa že razkosamo gomolje, bi režnji ne smeli tehtati manj kakor 50 dc SO gr pn zg dnj.*m krompirju, pri vrstah (srednjh) ki zore malo pozneje. 80 do 100 gr tn p-i pozne n 120 do 10 gr. Zopet Irugl strokovnjaki ki so sicer v manjš ni. ne naspsotujejo raz-rezavanju semenskega krompir a V nekem kmetijskem pre zkuševa'iaču so dognali že pred desetletji, 1 a je na ze]o male režnje razrezani krompir v teži 10 gr
dal celo mnogo več pndelka kakor lz ne-razrezanlh ko xrv ali iz mnogo tež j h režnje v. Tudi mnogi pridelovalci vedo. da ni bilo včas.h nič manj pridelka, ko so morali saditi male režnje. Letos bodo ljudje nori vomno varčevali s krompirjem in ga rezali na male kose. Strokovnjaki trde, da ;e to zelo škod J vo, češ. prav zarali tega se je krompir izrodil, da tako sabo rodi in da je manj odporen proti boleznim. Poizkusi so dokazali, da najdrobnejši gomolj; v primeri s skupno težo semenskega krompirja dajo največ prdelka. Strokovnjaki v splošnem priporočajo, če sadimo cele gr*molje. da izberemo srednje debele. Nizozemci, ki so mojstri v pri kovanju krompirja, tudi razrezu je jo krompir za seme Izberejo takšne gomolje, da jih razrezu jejo na dvoje Toda puste oba kosa :^a* nekaj dni pred saditvijo, da ,ce tako rane zaceMjo in da ni več nevarnosti okuženja krompirja Strokovnjaki v splošnem priporočajo, la krompir razrežemo nekaj dni pred saditvijo in ne neposredno pred njo. da se rane zacelijo. D»1je pr:po-ročajo tudi razkuženje gomoljev pred sa-(9tv io Po nekem navodilu bi bilo treba že 5 tednov pred saditvijo razkužiti semenski
krompir v 2»/» bordoski brozgi. Namakati ga je treba 24 ur, potem pa oprati in su-aitL Torej precej komedij, ki jih bo najbrž marsikdo opustil
Kako sadimo Meščana tu v ^riuiujCjo. kako je treba saditi krompir. Globoko ali plitvo, redko aii gosto? Predvsem: plitvo, ne pregloboko! Ce boste rezali krompir, je najoolje, da narežete podolgovate režnje, ne pa povprečne. Sada j<h boste v jamice p:*ej skopane, ali pa pod motiko. Vrste. xi bujno rasto, kar velja zlasti za pojni krompir, kaže saditi bolj redko. Ce se sadi krompir najbolj redko, naj bo razdalja 40 do 50 cm o! režnja do režnja m 60 do 70 cm od reda do reda. Zgodnje vrste sadimo bolj gosto, po 30 do 50 cm med gomolji ln po 25 do 30 cm med vrstami. V prvem primeru bodo na kvadratnem metru zemlje 3 do 4 rastline, v drugem pa jih bo 6 do 10. Na hektar zemlje po.abimo v prvem primeru 3.000 kosov v teži po 120 gr. kar la 39 stotov. v drugem primeru 60.000 kosov po 40 gr. skupaj 24 q. Sadimo v globino od 8 do 20 cm. V suhem podnebju v lahki zemlji lahko sadimo 20 cm globoko, v našem poc nebju pa kaže saditi mnogo bolj plitvo. Vendar je 10 cm navadno že preplitvo, če je zemlja težja ilovnata, ker se zgornja plast posuSi.
Toliko le za splošno orientacijo za sajenje krompirja novincem. Kdor pa ima že kaj izkušenj, se bo seveda ravnal predvsem po njih.
Kirurgija v sedanji vojni
Predavanje prof« Sauerbrucha na sestanku Inozemskih novinarjev v Berlinu
a.e^vno znam Kirurg prof Sauerbach je predaval na sestanku inozemskih novinarjev v Berlinu o kirurgiji med vojno. Naj-»stejSi primeri so izguba ene ali drvge roke in v takem premeru ne gre samo za to. da k.rurg pritrdi invalidu umetno roko, temveč da je ta roka tudi gibljiva. Z dru-g.mi besedami ranjenec naj posiane č m manj odvisen od tuje pomoč, *n zop.t s o-soben za delo že slov ča »žeezna roka« viteza GoLza von Berlichingena je bila opremljena s prožinami. ki su dižae prs*e skrčene, dočim je bil na robu 10-e gu.i.b in Ce je vitez udaril po mizi, so se p. ožine sprostile in pest odpr a
Misdi pritegn.ti preo_ta'e miš če odt gane ro \e k sodelovanju pri ■HikaRjM in odpiranju umetne dlar.j ni nova. saj izv ra Ovi tel k,;u:ga Napoleona I Leta 1888 je pa prise. neki itali„an-k. iizio t g sam na isto idejo, samo da je hotel nešU-Le m šice po.Irk:., ki premikajo prste ki o vsakega posameznika prešiti v pen lja. moleč iz štule pieni kala mehanizem vsakega po-t -z i prsta Potem ko je mo ema kirurgi^ ug:tovjla. da odrade 2& c ven k.etenj roke na stskanje in cdp ranje dlani, s p:sti, =e je iot-la združitve vseh stis-kalnih in izprožlnih m'Sc pod akti Problem je bil samo v tem. da se niš ce krepko in brez poškodbe povežejo z mehanizmom umetne roke To se zgodi na p a*-tako enostaven kakor genijalen način potom kanala skozi mščni obod. pokrt zno-trai z naravno kož .. Da dosežemo to. od-reremo trikotni košček k^že nad lo*lenim mes'om na treh siraneh jo zvijemo kakor
cigaretni papJr. potisnemo sko~i obod mi-š ce in pr*'š i*»mo. z d-ng-ga dela tel sa pa nrenesemo kožo tja kjei smo jo odrezali.
To se zdi sicer zelo enostavno ven 'ar pa odloča samo Čut na koncu pistov dobrega kirurga o dolžini širini in leeri kožne cevke s cer se operac ja ne oosreč*. Splošno rečemo, da se posreči 75^0 tak h «"»pe-raef] Cu^no je da Ima čir.vek ravll •r"'-tni rok; občutek kakor da p*ijemlje stvari s p-avo roko Očividno nastane občutek nH^manii Če<»a toi^saji a'i me'ke-pa ne potom kancev ž'vca m prstih, 'em-več po mer: krčenja ali iztegovanja ročn h
mišic. Spreten človek, ki mu je bila amputirana roka, lahko s p in ^ eto pobere žival ico. Ce je bil amputiran tuli del nad-laktl, je potrebna se posebna naprava okrog prsnega koša in ramen, da se lahko z gibanjem rame roka upogiba ali suče. Moderna kirurgija je tako napredovala, da lahko presadi kosti iz stegna pod koleno ali iz nadlakti v podlaket.
Tudi v sedanji vojni n'so redki primeri, da mora kirurg odstraniti iz srca kroglo ali drobec granate. Redki pa tudi niso primeri, ko take rane ne povzročajo nobenih težav. Zato se o'.ločijo kirurgi za operacijo samo Če toži ranjenec o bolečinah. Veliko spretnost mora pokazati k rurg v primerih, ko je krogla pretrgala stočasno stene velike žile dovodnice in odvodnice, tako da se pretaka kri iz ene v drugo. Nekaj izrednega so tudi primeri, ko prodre krogla pod površino prsnega koša navzdol in izstopi v višini trebušne mrene, ki poči. tako da prodre drobovje v prsno votlino Pa tudi v takih primerih zna moderna kirurgija pomagati.
Prof. dr. Sauerbruch je zaključil svoje zanimivo predavanje z željo, da bi izkušnje sedanje vojne pomagale napredku v mirnem času.
cedkim študentom polagati izpite pred z-piuunn kornis-janai na višati nemških šolah. Pogoj je, da so imeli ob času, ko so se zaprle višje šole. pravico do po.aganja učiteljskega izpiti, da so se bili že pojavili, ali pa da spada nemščina v njihovo stroko.
Sneg in nalivi v Španiji
V mnogJa predeiih Španije majo spet zimo. Pokrajina Teruel je vsa pokrila • snegom. Po nekaterih predelih imajo z.nisko temperaturo. Drugod spet so nal.vi, Zaradi neprekinjene plohe in nalivov se je v Barceloni zrušila hiša. kamor se je zateklo več ciganskih družin. Pod ruševinami so našli tri mrtve cigane in dva težko ranjena.
Smrt znamenitega
španskega sOtar ja
Znamenitega španskega slikarja Jos£ Morena Carbonera ni več. Umrl je, potem ko je doživel lepo starost 32 let Niegovo truplo so prepeljali lz Madrda v rojstni kraj Malago. kjer bo pokopano. ,Iose Moreno Carbonero ie bil član akademije lepih umetnosti v San Fernandu. Bil je ^o-rec številnih slikarsk h umetmn. ki so razvrščene po glavnih španskih galerijah.
Križanka
Madžarska zunanja trgovina
Madžarski osrednji statistični urad objavlja podatke o zunanji trgovini v lanskem letu. Trgovina z inozemstvom se je v vsakem pogledu razvijala ugodno. Vred. nost uvoza Je narasla za 21° >, Izvoza pa za SS1*/*. Tako je madžarska zunanja trgovma lini le malo zaostajala za -ekordno v ,eti 1930 Vrednost uvoza je znašala 730.000 000 pengd. izvoza pa 791 milijonov Tu igra seveda svojo vlogo tudi zvišanje cen, verdar pa kaže bilanca madžarske zunanje trgovine poživi en je gospodarskega dela.
Glavna odjema!ca Madžarske sta bila seveda Italija in Nemčija. Nemčija je udele. žena na Madžarskem izvozu s W" o, Italija pa s 14" n. Nemški uvoz na Madžarske znaša 5S. italijanski pa 20* „ Nemška udeležba na madžarski zunanji trgovini se je zopet znatno povečala Bilanca madžarske zunanje trgovine ie zgovrran primer za to kako neutem^l ene so vse trditve da Nemčija sicer kupuie blago v vugovzhodnih državah   sama  jim  pa  ničesar  ne dobavlja
Madžarska je znatno povečala trgovino ~ Turčijo   Švico in Švedske   Njen tzvoj v
Švico   se   je   podvojil    Bilanca madžarske zunanje trgovine končno tudi dokazu-« »ca ko se je tudi drugim evrposkim državam posrečilo prenest   svojo prej v prekomor *ke države usmerjeno trgovino na Evropo samo.
Protektoratu primanjkuje učiteljev nemščine
Na češk.h višjih šolah, učiteljiščih m strokovnih šolah se čuti vedno večja potreba po učiteljih nemščine. Prosvetne oblasti si pomagajo tako. da so dovolile bivšim
Besede pomenijo
Vodoravno: 2. mesto na Spodnjem štajerskem, 9 igralna karta, 11. svetopisemska ženska oseba, 12. vodna žival, bolezen,
14. velik lesen zaboj (primorsko narečje),
15. bog muslimanov, 17. del živalskega telesa, 18. zgodnji, predčasen, 20. ljudska nikalnica, 22. gojitelj zaradi zabave ln sporta, 24 vzklik, 25. pripadnik srednjeveškega germanskega plemena, 28. tuje žensko krstno ime, 30. nemška kratica za delniško oružbo, 32. kralj Gotov, 33. sport, 35. zemlja obdana okoli m okoli z morjem (dvoj.), 36. Kajnov brat, 38. prvi človek. 39. kupno sredstvo, 41. konj (turško), 42. pivo (angleško), 43. pesem, 45. veznik, 47. prebivalec Prednje Azije, 50. znamenje,  označba.   51. premog.
Navpično: 1. vojaška revija, pregled, 3. površinska mera, 4. pregovor, 5. vrsta naših cigaret, 6 jezen, divji. 7. umit, osvežen v vodi, 8. zgoden, 10. mesni Izdelek, 13. mesto v zapadnem delu grške Tracije ob Egejskem morju. 16. Ime za žensko, zaposleno v -stari Grčiji v javni hiši, 19. veliko, precej 21. hodim, stopam, 23. trgovski popust (dvoj ), 26. nepazljiv, neurejen, neroden Čiovek, 27. pesem, 29. gladiti z železom perilo m obleko, 31. vrsta preproge, 34. rimska boginja. 37. italijanski spolnik, 40. velika evropska reka, 44. obrtnik. 46. del obraza, 48. veznik (pesniška oblika), 49. kaj (češko).
Rešitev zadnje križanke
Vodoravno: 1. molitev, 8. eden, 9. LJka, 10. minaret 12. ono, 13. Agata, 15. Bazilij, 17. Adam, 19. ječa, 20 nu, 21. Azana, 23. dreta, 25. te, 27. umrs, 28. Obir, 30. mikrobi, 32. te. 33 Ra, 34. sn, 35. Zoran, 37. iti. 38. ar. 39 banzaj, 41. doma, 42. la, 43. epiteton, 46. lanen, 47. sen. 49. atentat.
Navpično: 1. memorandum. 2. Odin, 3. lenoba, 4. lna, 5 elegija, 6. vitalen, 7. Ma-laja,  11.  raz,   14.  tičati,   16.   amater. 18. j Durmitor.  22.  za,   24.   erker,  26. Erinija, ! 28. oba. 29   bi. 31. ornament, 34. stalne, j 35. zabela 36 aboten, 37. lz, 40. nat, 41. dine. 44. Pat, 45  ost, 48. ne.
B Perotvne-.
.9
Dr. ToTfdon igra za vse
Roman
Na pragu pa je obstala kakor vkopana.
V sobi je gorela luč. in ko je odprla vrata, je zagledala za pisalno mizo Ldoneia, ki je prej očitno sedel s hrbtom proti vratom ter si na pokrovu to-bačnice otrkaval cigareto. Ta mah se je sunkoma o\ mil. izpustil tobačnico in pograbil tiaro. vso iskrećo se od demantov, ki je ležala na pisalni mizi.
Hotel jo je skriti za hrbet, ali po Marijinem obrazu je spoznal, da ni već časa. Ustnice so se mu skrivile; počasi je stopil proti Mariji, in njegov obraz je bil tak. da se je mladenka zgrozila.
Zbežala je, prhnila v obupen beg in slišala, kako so se vrata delovne sobe treskoma zaloputnila in kako se je ključ obrnil v ključavnici Nato se je vrgla v posteljo ter s suhim grlom in razbijajočim srcem vznak ležala do zore.
Skoraj prepričana je bila. da je tiara, ld jo je I bila videla na Lionelovi pisalni mizi. prav tista, ki ■ je k^a^ila nobnrvane lase gospe t^ariosove.
Vso croto\rost oa je dobila dva dni pozneje ko je črt0-a. da ie bila tiara ukradena v Lariosovi vili na Cap Martinu Kot storilca so Ifeti navaiali ne-keea tatu ki «p ie bil z zeleno kredo podpisal na steno: LE FENDU.
Lionel ji ni rekel o tej reči ničesar več.
Marijinih skrbi zaradi tega pa ni bilo konec. Storila je bila, kar se ji je zdelo prav ... in se mahoma sama znašla v pasti.
XVIII. poglavje 1\ L GOTOVOST
Da, Marija je bila nazadnje zamrzila to sobo. »Soleil et Ombre« ji je bil postal takšna mora in takšna ječa, da je komaj čakala dne, ko bi mu mogla za zmerom obrniti hrbet.
Prepričana je bila tudi. da sovraži doktorja Roya Torridona.
Njegovo nepričakovano posivi rrje v parku pri »Soleil et Ombre«. ko je mislila, da se vozi z *Ran-porom« nekaj sto milj daleč od nje, je bilo zanjo udarec. Toda njena edina skrb je bila tisti mah, kako bi dala vsemu, kar je doktor videl in slišal, verjetno in preprosto lice.
>Za vsako ceno mu je treba izbiti iz glave misel, da se plete v .Soleil et Ombre' nekaj, kar ni v redu*« je sklenila sama pri sebi.
- Po tem. kar ji je bil rekel sastran steklenih vrat, m po namigu, da je bilo njeno tajno svidenje opaženo, je morala zbra*i ves pogum, da se je vrnila v niso. To je morala storiti. r!r* M ne bi Torridon vtepe! v glavo, ^a gre pri .5o1eil et Ombre* za kakšno količkaj re<*no skrivnost. Storila je torej: in zgodilo se ni nič.
Lionelovo vedenie naslednji dan ni kazalo, da bi kaj vedel o njenem nočnem sestanku. Toda dekle
se je bilo začelo vpraševati, kakšen tajinstven opravek je prav za prav imel doktor Torridon v hišni okolici. Rekel ji je bil, da si je hotel samo ogledati vilo, ker je ura že prekasna za obisk.
Vse to je utegnilo biti res... a vendar je bilo nekam čudno. In razen tega se je moral Roy Torridon na moč oprezno prikrasti v ta okoliš, da je videl, kar je bil videl, m slišal, kar je bil slišal, ae da bi izdal svojo navzočnost.
Spričo vsega, kar je vedela, je Mariji nagon sa-maohrane branil zaupati komur si bodi. Za nič se ne bi bila upala ravnati drugače. In kolj ko je premišljevala o tem, manj všeč ji je bilo njeno polnočno srečanje s Torridonom. Zakaj se je bil mladi mož tako nepričakovano odločil, da zapusti »Ran-pore« in gre na suho?
Tisti dogodek s človekom, ki je bil padel v morje, se ji je zdel nekam čuden. V prvem trenutku ni mislila na to, da bi utegnil biti Lionel v kaki zvezi z njim. Polagoma pa, ko je prištevala eno k drugemu — namen, ki ga je domnevala za Lionelovim potovanjem v Egipet; kapltanova vprašanja; to, da je bil Lionel. ki je pogosto ostajal sam. nedvomno v podpalubju, ko je nastal poplah — je jela misliti drugače.
Nehote se je vpraševala, ali ni Torrido nov nenadni sklep, da zapusti > Ran pore«, in njegovo presenetljivo nočno pojavljanje v bližnji okolici »Soleil et Ombre« v zvezi s tem, kar se je bilo zgodilo na »Ranporu«:
»Pa ne, da bi bil opazil na ,Ranporu* kaj takega,
kar bi ga bilo napotilo, da zalezuje Lionela? Da bi bil radi tega zapustil ladjo? Je mar prišel semkaj z namenom, da ga bo nadzoroval?«
In kolikanj se mu je potem mudilo, da bi jo spravil s seboj v Nizzo! Tolikanj, da je Marija nazadnje že ugibala, ali si ni tiste reči s steklenimi vrati samo izmislil, da bi jo laže pregovoril?
Mogoče je bilo.
Marija je najprej hotela iti drugi dan k njemu. Opozila je bila, da ne verjame njenim pojasnilom, in se namenila, da mu natveze kaj prepričevalnej-šega. Potem pa ker ni imela zanesljivega upanja v uspeh, se je odloČila za nov-i taktiko: onemogočiti mu nadaljeje vpraševanje s tem, da ga ohladi in odbije od sebe.
Izlet v Monte Carlo ji je ponudil priliko za to. Omogočil ji je tudi, da je ta čas, ko so vsi drugi igrali, za eno uro neopaženo zapustila kazino ter se v nekem mirnem restoranu na Rue de la Scaia sešla z lastnikom močnega Bugattija .
Novica o Torridonovih biserih je bila za Marijo nov udarec Ni si je mogla raztolmačiti. Zalegla pa je toliko, da je še povečala njeno nezaupanje do mladega zdravnika. To, da si je z Lionelovo pomočjo najel vilo in vzel Jožefa Fahvja za slugo, je nikakor ni potolažilo.
Hinavskega in gladkega Jožefa ni mogla Marija nikoli trpeti. Prav nič ni dvomila, da bi vse povedal, če bi ga kdo spretno izpraševal, in sumila je, da ga je Torridon prav s tem namenom vzel v svojo službo.
Urejuje Josip Zupančič * Za Narodno tiskarno Fran Jeran — Za inaerainl del Usta: Ljuoomu Volčič — Vat t LrfuDjjaal