St. 26 Trat, ¥ pet«h, 27. februari« M4, IZHAJA VSAK DAN ludi ob nedeljah la prunikih ob 5., ob ponedeljkih tb 9. ijutraj. poi.mlr.f Ite*. se prodajajo po 3 nvć. (6 stot.) v mnogih lebakarnah v Trstu in okolici, Gorici, Kranju, Št. Petru, Postojni, Sežani, Nabreiini, Sv. Luciji, Tolminu. Ajdov-{fini, Doroberg-u itd. Zaitirele ItfT. po 5 nvč. (10 stot.) oolasi si baćunaj0 na milimetre v širokosti 1 kolone. CENE: Trgovinski in obrtni ogla*! po 8 nt. mm, osmrtnic^ zahviUe, ppslaoice, oglasi denarnih zavodov 20 >t. mfn. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, v>aka oadaljna vrsta K 2. Mali oglasi po 4 stot. beseda, najmanj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave .Edinosti-. — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". Pliltjlvo In tolljivo v Trstu. Tać.1 XXXIX. CPINOST Glasilo političnega društva „Edinost4' za Primorsko. ., V tih not t i jt mo< .'' NAROČNINA ZNAŠA za celo leto 24 K, pol leta 12 ti, :» mesece 6 K; na aa- roi be brez doposlane naročnine, uprava ne ozira, ■•roenlna u n»««lJ»ko Is4aaj« „KSIMOBTI • •lan«: fl« •ill l.t« Kron s-ao, s* pil l«t* Kron 3 .O. Vsi dupi»i naj se pošiljajo na uredništvo li«ta Nefrviko-vana pi-ma it ne sprejemajo in rokopiii te ne vrataja. Nar ninn, r^-la^ in reklamacije je pošiljati na upravo lista, l ltEDNI. TVO: ulica Giorgio Galattl 20 (Narodni daa). IidajtteH in odgovorni urednik ŠTEF AN GODINA. I.istnik kon-orcij lista „Edinost*. - Natisnila Tiskarna .Eduioit*, vpisana /adrupa / omejenim poroštvom v Trstu, ulicJ • liorgio (lalatti štev. 20. Poltno-hranllnilnl ralun !tev. 841-652. TELEFON Ji 11-57 BRZOJAVNE VESTI. Korolki deželni zbor. CELOVEC 26. (Kor.) Deželni zbor rat-pravl|a o proračunu. Na današn|i te|l |e poslanec Orafenauer (S. L. S.) po* udarjal poman|klllvost razdelitve volilnih okrajev za državni In deželni zbor In opo-iarjal na dejstvo, da imajo Slovenci, kljub lemu dl tvori|o 30% viega prebivalstva na Korolkem, samo dva deželnozborska mandata. Govornik se Je pritoleval tudi nad nepravičnim postopanjem deželno-kulturnega »veta pri razdeljevanju podpor med nemške in slovenske kmete. Predsednik deželno-kulturnega sveta, poti. H 6 a I i s g e r |e odgovarjal na rasne napade na deželni odbor In zavračal zlasti .nepravične obdolžltve' proti korolki deželni upravi v znani kn|lgi „Aus dem Wila|et Karaten* In v .Miru". Ogrska msgnatska zbornica. BUDIMPEŠTA 26. (Kor.) Predsednik baron J osi k a otvori sejo ob 11 dopoldne. Zbornica (ako dobro obiskana. Navzoči val ministri. Po prečltanju dolllh vlog se Je predsednik spomln|al zločinskega atentata na debrečinikega Ikcfa Miklosslja ia Izrazil svoje ogorčenje nad dejanjem. Oref Karolyl Je interpellral vlzdo glede pogajanj s voditelji Rumucov in po-udarjal, da napravl|a|o poga|an(a pri vseh onih, ki ne poznajo razmer, vtis, kakor da bi bile narodnosti na Ogrskem zatirane. Vprala tudi grefa Tlsza, kako |? mogoče, da bi avstrijski poslanik v Bukareltu z uspehom zastopal politiko, ki bo odgovarala Datiranjem ogrske vlade. Orel Tita a Je v dal|lem goveru energično protestiral proti očitanju, da bi bile narodnosti na Ogrtkem zatirane. Če pa streme iste po takem zboljšanju svojega položaja, ki ce bi krlllo ogrske narodne države, potem Jim tega nlhfe ne more bra-niti. Ministrski predsednik izjavlja, da nikdar ni iziavil, da ne bo Izvedel zakona is leta 1907. Ogrska vlada bo lojalno in korektno Izvedla ta zakon In popolnoma varovala v tem ozlru interese ogrsko govorečih otrok. V to svrho hoče ustanoviti v krajih, kjer |e večje Število raadžartklh otrok, madžarske lole. Očllau|e, da bo muala napake, ki Jih Je napravila avstrijika zunanja politika, plačati sedal ogrika vlada in sicer s sporazumom i Rumun', mora govornik odločno zavračati. Vlada bo sklenila z Rumunl na vsak način sporazum le tedaj, če se bo to strinjalo s stališčem ogrske naredne politike. Odprava enoletnega prostovoljitva ? BUDIMPEŠTA 26. (izv.) „Az Est" pri-aaia senzacljonalno vest, da namerava vojna uprava odpraviti enoletno prostovoljsko in |e nadomestiti z 2leinlm. Mladeniči, ki ima|o potrebno kvalifikacijo, bi delali po enem letu oficirski izpit in služili v drugem letn kot kadeti oz. praporščaki. Kdor ne bi napravil Izpita, bi služIl drugo leto kot podčastnik. Sporazum med Cehi In Nemci v Budje jevlcah. BUDJEJEVICE 26. (Izv.) Danes se je vrlila slavnostna seja občinskega odbora, v kateri je bil slovesno proklamiran sporazum med Cehi In Nemci v Budjejevlcah. Sporazum se tiče zlasti udeležbe obeh narodnost pri občinski upravi. Draga manifestacija brezposelnih na Dnnaju. DUNAJ 26. (Kor.) Danes dopodne se je vršila ca Rlngitrasse druga manifesti clja brezposelnih In sicer v popolnem redu. Sprevod, ki te ga je udeležilo okoli 5-6.0CO ljudi in ki [e trajal pol ure, ae je pomikal čez Ricg proti dvorani Wlmberger, kjer se je vršio zborovanje. Za red so skrbeli s:cljallstlčni poslanci. Izza tiskarskega tarifnega gibanja LITOMER1CE 26. (Izv.) Včeraj in danes se je vi Šla pred tukajšnjo poroto razprava proti agenlu Pavlu Keliagu, ki Je v nekem kodilktu s stavkujočlrai črkostavd ustrelil strojnika Schllngerja. Kellicg je bil obtožen radi umora, a se je zagovarjal v silo branu. — Porotniki so vprašanje glede umora soglasno zanikali, potrdili pa so soglasno vprašanje glede uboja, a s postavkom, da Je Izvršil Keillng svo|e dejanje v sllobranj. Na vprašan|e Ji Je rsvnal Keillng proti varnosti živl|en[;», so porotniki odgovorili z 8 da In 4 ne. So.USie |e oblo ženca nato obsodilo na 8 me»ec;v strogega zapora. Državno pravdništro Je priglasilo ničnostno pritežbo. Dva Slovenca ponesrečila v rudokopu LJUBNO 26. (Izv.) V rudokopu See graben se Je zgodila snočl velika nesreča. V nekem rovu se Je namreč podsl stop in zakopal Slovenca Petra Kolmana In Jakoba Oorjupa. Kolmana so po 6 urah potegnili živega Jzpod razvalin. O polnoči so prišli tudi že do Gorjupa, a se je v tem trenotku strop zopet udri in nesrečnega vnovič zakopal. Po 13 urah naporneža dela te |e konečno pos.ečilo Izkopati Iz razvalin tudi Oorjupa, ki je sevarno ranjen, a Je ie vedno upanje, da ga zdravniki ohranijo pri življenju. Strašna eksplozija. BERLIN 26. (Kor.) V tovarni za Izde-lovanje anilina v Rummelsturgu Je prišlo dam s do strahovite eksplozije. Število mrtvih znaša 12, težko ranjenih |e 8. Bali se Je, da leži pod razvalinami še več mrtvih In ranlenlh. Eksplodiral |e neki kotel. BERLIN 26. (Izv.) Po dosedanjih po-Isvedbah Je bilo pri eksploziji v Rummeis-burgu ubitih 7 delavbev, 3 pogrešalo, 7 je nevarno, 2 pa lahko ran|ena. Dvoboj s smrtnim fzldom. METZ 26. (Kor.) Dsnes dopoldne se Je vršil v gozdu Orfy pri Melzu med poročnikoma Lavalette Ia Haage 98. pešpolka, dvobo| s samokresom. Haage se je mrtev zgrudil na tla. Vzrok dvobo|a je bila neka težka obdolžitev. — Podrobnosti še niso znanr. Srbija Zeli korekturo severne albanske meje. BELGRAD 26. (Iiv.) „Tribuna* poroča: Vlada pripravlja memorandum na velesile, v katerem bo prosila za korekturo teverne albanske mete, kar bo ratančno utemeljila. Izredni ruski ministrski svet. PETROGRAD 26. (Izv.) Danes seje vršil pod car|evim predsedstvom Izredni ministrski svet, ns katerem Je car poudar|al potrebo dobrih odnošajev med dumo In vlado. Svaril le mlnlslre, naj nikar po nepotrebnem ne iiziva|o konfliktov s dumo. Rumu ns ki politiki v Belgradu. BELORAD 26. (Izv.) Prihodn|e dni prispe semkaj več cdllčnlh rumunsklh politikov, rred njimi več bHŠIh ministrov, da se osebno seznanilo s poslanci srbske skupščine. Belgrajska občina In prebivalstvo pripravljata Rumunom sijajen sprejem. Reorganlsaclja črnogorske armade. CET1NJE 26. (Izv.) Semka| je prispelo 17 višjih srbskih d cirjev, da Izvrše reorganizacijo črnogorske armade. Albanci na Dunaju. DUNAJ 26. (Izv.) Albanska deputacija, kl Je p.IsptlA scoč; *na semkaj, Je bila sprejela naravnost s kat žjlml častmi. Na kolodvoru to Jo pričakovali reprezenlant'p zunanjega ministrstva In Essad paša |e dobil c. kr. stotnika za osebnega adjutanta. Opoldne Je bila albanska gospoda pri grdu Berchtoldu, cb 5 pa pri dicerju v Sel on brunnu pil cesarski mizi. Jutri odidejo Al baod v Dunajsko Novomesto, da si ogledalo tam strojne in artilerijske aisenaie. V to boto bo sprejet Eisad paša od cesarja v posebni avdljencl, v nedeljo pa odide depu tcclja preko Trsta v Drač. Eisad paša |e izjavil danes žurnalistom, da »e bo albanska vlada konstituirala takoj pj prihodu princa Wieda v Drač. Vladat sistem bo mtšaa. Knezu bosta stala ob strani ministrski svet in pa senc t, obstoječ Iz 10-25 Člar.o", t d k-.terlh b: polovica voljenih Komt ucl.'oflsloo ia je v Albaniji nemogoč:* vipd»ti. Po prihodu princa Wt(dj se bo tako| organizirata tudi armada Ia Ei-s-d p^iia upa, da bo imeia Albanija oktli 50.000 vo|akov. Istočasno se razglasi tudi od veletil Izdelani Statut, po katerem ostane mednarodna kontrolna komisija v Albaniji le 10 kt, a bo imela ie posvetovalno pravico. Princ Wied prispe v Trst dne 5. mat ca zju ti j. Zj njegov prihod Je sestavljen suve-renskt cttemouljt1. Vse bojne ladije, ki se bodo nahajale v tižalkl lukl, tazobe^ljj takozvano veliko galo. Na glavnih Jambcah bodo nt ve albanske narodne zastave, katere Je Izgotovl! neki berlinski prdesor. Ob trenotku prihoda irinca Wlcda Izstrele ladje 21 strelov; moštvo Ia cflcltji bodo imeli ves dan galo. Topovski pozJrav se ponovi, ko prfcc Wlid na vo|oi ladji „Taurus" zapusti Trst lo se odpelje v Drač. Goriški deželni zbor. GORICA 26. (Kor.) Današnje, Vlil. seje deželnega zbora se |e udeležilo 28 poslancev. Na dnevnem redu so bila poročila dtželaega odbera glede prodaje dela onih postslev, ki so bila kupljena sveječasno za zgradbo nore vojaške bo'clidce, potem najele posojila za pokritje stroškov za zgrad- bo vojaške bolnišnice In presežnih stroškov pri gradbl dtželne umobolnice, dal|e poro> čilo glede predaje stavb stare vejaške bol nilnlce in končno glede zakonskega načrta o odškodnini za pcučevan|e verouka v ljud sklh Šolah. Predlog glede prodaje onih zem l|išč, ki se aiso porabila pri gradnji vojaške bolnišnice, je bil sprejet, dočlra so bili ostali trije predlogi Izrečeni tozadevnim odsekom Ostala poročila deželnega odbora so te tikala preračuna deželne zavarovalnice za živino, rdorme zimskih tečajev na deželni poljedelski šeII In zvišanja hranarlne za od gnance In nekaterih prešenj za podpore. Predlog glede uvrstitve ceste Kaj;rlva— Vfpdzano med okrajne ceste, je bil sprejet. Pravni, šolski In finančni odsek so po ročall o celi vrsti prcšen| za podpore in o računskih zaključkih, izmed katerih so bili nekateri sprejeti, ostali pa Izročeni deželne mu odboru v rešitev ; glede ostalih se |e prešlo na dnevni red. Daijla debata se Je razvila o poročilu šolskega odseka, — rderent poslanec Do-mlnko, — glede memoranda slovenskega učileljstva o izenačenju rjlh prejemkov t onimi državnih uradnikov štirih spodnjih razredov. Predlog poročevalca, naj se Izvtši ureditev tegn vprašanja brez privzetka okrajnih šolskih fendov, Je naletel pri Ita lljanlh na hud odpor. Italiji nI so namreč zahtevali, naj se Izpusti dotični prisiavek. Pri glasoTanJu Je 14 Slovencev glaso valo za nelspremen|eni predlog, 13 Italijanov protf. Deželni glavar ni glasoval. Ko so slovenski poslanci nato Izjavili, da je pred log sprejet, so zavzeli Italijani stališče, da Je smatrati glasom § 14 poslovnega reda samo one predlcge za sprejete, za katere glasuje večina navzočih poslancev. Ker pa Je z deželnim glavarjem vred ssvzočih 28 poslancev, se mora smatrati predlog za od klonleo. Slovenci za trenotek na to niso reagirali,. nakar |e proglasil deželni glavar predlog za odklonjen. Pred zaključkom seje so se Slovenci zopet pečati s tem vprašanjem In zahtevali od deželnega glavarja korekturo njegove enuncijaclje, ker (e nedvomno, da se pri konstatiranju glasovnega razmerja ni ozirati na število navzočih, ampak na število gin-sujočlh. Ker deželal ghvar, kakor je sam iz |avll, nI glasoval, je smatrati Domlnkov predlog ia sprejet. Ti di to naziranje |e naletelo pri Italijanih na odpor. Ker (.rlstavek „b:ez privzetka okra|nlh šolskih foudov14 nima principijelne ga pomene, so slovenski poslanci končno opustili zabUvo korekture. Nujue predloge so vložili ia utemeljevali: poii. Kovač glede visokih, od okraj nega šolskega sveta za goriško okolico v svrho potuca njego s Ih dolgov sklenjenih doklad (160°/,), dr. Gre gor In glede zgradbe železnice mtd Štanjelom Is Divačo, P e 11 a r i u glede sklenitve novega zakona, v katerem naj bi bila določila glede uprave kopaliških zavodov v Oradelu. Predlogi to bili izročeni deloma deželuemu odboru, deloma kompetentnim odsekom. Končno (e Še posl. Fon utemeljeval svoje navadne predloge glede sklenitve zakona za čebelarstvo in 2.vinore|o. Prihodnja seja v soboto ob 10 dopoldne. _ 0 notarskih razmerah na Primorskem. O aoiarjlh ze pri n&s mrlo govori, le ru£n) pile. Človek bi po tem sodil, da |e v tem c. kr. .privilegiranem* stanu vse v tako vzornem redu, kot nlkjei drugod. Tako mislijo ljudje, ki poznalo uaše notarje tamo na zuna|, ki Jim jt pa povsem (uja uolra-u,o:-t nou.rtkega u > ruju na Primorskem. Kdor pozna količkaj razmere, lahko pribije, da je na splošno notariiat pri nas zavožen, da Izgublja z vsakim dcem na ugledu In vrednosti. — Največ krivde na te| vedno bolj se raz.ljejcčl gnilobi te tako važne institucije zadeva nadzorovalna oblastva. NI Je menda dežele, kjer b! se sodni dvori tako malo brigsli za svoje po zakonu jim prlstoječe nadzore valne ia diiclplinarne pravice in dolžnosti nsfr-m mtarjem, kot ravno pri nas. Popustljivost od strnai nadtoroval-nih oblnsti napram notarski zbornici ima ia posledico popustljivost zbornice napram posameznikom, In končea neizogibna posledica Je: splošen nered, rapidno propadanje meči In ugleda notarskega stanu. Veljavni notarski red datira it leta 1871., |e torej precej zastarel. Po nJem c. kr. notar lahko Izvrfuje svo|e uradue posle, dokler se mere gibati. Starost ae Igra nobene uloge. Zato Imamo tudi v okoiifu tržaškega višjega deželnega sodila, nad 80 let Mare notarje, kl st le tedno ne morejo sprijazniti z mi- slijo, da bi bilo v interesu stanu In spioš-nostf, napraviti prostor mlajllm. Še več I § 169. notarskega reda govori sicer Jasno in odločno, ka| je dolžnost zbornice la predsednikov sodnih dvorov I. In II. inS:ance v ilučaju, da je notar trajno nezmožen za opravljanje svoje službe, a vendar Je žalostno de|stvo, da trpi pri nas kA notarja 85 letnega, neozdravljivo bolnega In za vsako delo absolutno nezmožnega starčka, v čegar Imenu dela In opravlja vse notarske posle že 4 red štiri leta substltut I — Ze ta slučaj zadostno osvetljuje notarske razmere na Primorskem. Cemu imamo vendar zakon, ako ga lahko gazijo z nogami celo oni, kl bi morali biti n|egovi pred slavitelji in čuvarji? Meseca aprila lanjskega leta je pobegnil Iz Pirana notar Lorenilnl. Poneveril Je par stotisočakov In — Izginil. Eao leto bo kmalu, a mesto še vedno ni razpisano, niti se nI vršila proti ubeglemu notarju dllscipllnarna preiskava. Zakaj, Je nerazumljivo. Ze dejstvo, da je mož svojevoljno zapustil svo|e uradao mesto In se tekom enega leta nI več vrnil, |e več ket zadostni vzrok za n|egovo disciplinirale. Prekiniti disciplinarno postopanje in čakati, da se prej Izvede še kazensko, postopanj, |e popolnoma odveč In nezako. nlto. Za dilinllivno odstavitev vendar zado slujejo disciplinarnemu sodišču dejstva, k kazensko niso niti kazniva. Le v slučaju ako bi bila notarjeva odstavitev odvisna In mogoča edino l e vsled onega kazesskegs delanja, radi katerega le vpel|ano proti nje* mu katensko postopanje, bi se moralo prekiniti disciplinarno postopan|e do končanega kazenskega postopanja. § 167. odst. 2. notarskega reda govori Jasno In precizno I — Da ae vzlic tem zakonitim določbam odlaša že skoro leto dni z odstavitvijo ubeglega notarja ia z razpisom Izpraznjenega mesta mora Imeti visoko vilje deželno sodišče-posebne vzroke I Nekam stična Je zgodovina suspendiraš nega notarja v Kopru. Da se bo zadev laž;e bo'J na dolgo zavlekla, postavili so m substituta — trdega koprskega Italijana, kaa terega sorodniki so baje glavni stebri Istrskega italljanstva. Tudi v tem slučaju bi se bil lahko storil odločen korak, brez chcanja In čakanja. — Res čudno I NI dolgo, da je bii slovenski sodnik radi nedolžnega zbada-n|n v pnr mesecih discipliniran ia definitivno odstavljen, c. kr. notar|em (tu gre slučajno za tame Italijane!) pa se tako ve-likodiiino prizanaša 1 Majhne tatove obe!a|o veilke pa fzpuŠča|o.... Trst Ima 7 notarjev h še ti menda lo " žijo, da so brez dela. To |e tudi umljlvo l" naravno ter bo trajalo tako dolgo, doki ne bodo začutili v sebi toliko stanovskega ponosa, da ne bodo hlapčevall drugim, da ne bedo za par grošev pr dpisovall in sprejemali iiied svoje notarske spJ.e v nvaotar-skih piiarnah napravljene .notarske akte". Dasi Je tako postopanje dlrc:plinarno nedopustno In kaznivo, se ven dir nihče ne zgane. Ni čudno, če molči zbornica, ki obstoji tkoro Iz samih tržaških notarjev, od katerih se ne more zahtevati, dR bi bili lastni vodniki. Pač pa ol morali napraviti red kompetentni sodui d /o ri I — Vsaj oue pogodbe, ki so po zakonu prldržauc izključno notarlem, naj bi delali tudi res notarji' Da se to ne godi, kriva je deloma komodnost, uajve? pa premajhno lievtlo tržaških notarje*. Naravnost čuditi se moramo, ako primerjamo Število notarskih mest v Trstu z onim v drugih mestih. Ko Jih Ima Trst samo 7, šteje jih Dunaj 65, Gradec 10, Llubljana z Vrhniko 6 In Gorica 4. Od leta 1854. do danes se je število notarskih mest skoro v vseh več|ih mestih najmanj pcd.o-illo, v Trstu pa se |e za eno mesto zmanjšalo. Vre to vzlic neoporečnemu dejstvu, da je Trst v udajlh 50 letih tonzmtno najbolj napredoval in da so zlasti notarske agende močno narastle. Le na ta način, da se število tržaških notarskih utest poslavl v pravično razmerje i notarskimi posli, kl |lh daje mesto z okolico, |e megoče, pomagati tržaškemu notarskemu življu zopet do one moči In vrednosti, kl mu pritlče po zakenu. Mnogo, mnogo bi se dalo še povedati — zlasti v jezikovnem pogledu. Zi enkrat pa počakamo, da sadovi še bolj dozore. Mogcče ie tudi, da (e med tem — kar bi bilo skrejai čas — mere dajal faktorji zganejo in napravijo konec neznosnim, nezakonitim, |ustfcl In davkoplačevalcem se roga-|očim notarskim razmeram na Primorskem I Ponemčevanje na Koroškem. i. Gospod ar. Rožič |e imel pred kratkim v Q:ric! zanimivo predavanje o vznk'h nazadovanja koroških Slovencev. O»ton po- er Stran II. „EDINOST" št. 2ti. V Tratil, «lne 27. februarja 1914. rcčila v .Slov. Narodu" |e natei sledtće vead več nego polovic o vseh avstrijskih a e d o g I e d n o ve čil mer' bi bilo glavne vzroke: Nemški politični In g o* u trak ?i »ličnih šol in od teh večino zopet nalalko vseučilišče sredstvo za spodarskl pritisk In odv I most — K?roIkem. To Šolstvo Je seveda germa- utrjevanje politične pozicije slovenskih k m e t o v od n e m š k I h v e- nlzatorlčni proces silno poipešllo, deloma Italljaastva v teh, po večini lepos estnlkov, trgovcev In nem-istem, da odpira dostop le k nemškim kul- ilovaniklh pokra|lnahll lidatne|e šklh denarnih zavodov, nem5ko turnim In Izobraževalnim sredstvom — saj nI mogel „PJccclo" opravičiti našega na silit v o proti So li, za katero se mnogokje samo radltegi niti iatiolce več ne odpora proti usta no vilvi i t a 1I-iko boilil kot za poučuJe|o deloma pu- s tendero svojelan sk e univerze v Trstul A ker [le nobrlčn?, aeutajt|l/a resnica — nagla-Kljub temu, da »o bili glavni vzroki šamo to, ne mareč za kamenje denuncijant-koroške narodae Uuzavedaosllnaravni, gle-|stva, ki utegne zato zopet leteti na nas damo lahko ravno v tej točki v morda tudi od kake slovenske strani — da bodočnost z največjim samoti-1 |ačen|c politične policije našega domačega upanjem. Ks|tl predor skozi Karavanke' Italljanstva prihaja v prilog tudi tistim znale podrl z'd med Korošci In ostalim) Slo-nlm „Idealom*, kl se n; merejo uresn'čltl venci; eeia| so na stežaj cdpria vrati dru brez ikode za Integriteto te države, |e „Pic-žabnim kultnrnlm ia gospodarskim stikom i'c 'o" s svojim krikom proti hrvatski šoli v Sioveaiko kulturno 21?- Tntu, ali točne|e rečeno: z argumentacijo, ljenje tudi cl več ti.ko neznatno, da bi ne's katero |e opravičeval ta svoj kti<, na-moglo dobiti v ivoj-ofcm;čJe In področje pravil naJveč|o uslugo tistim Koiotrina. V»e moremo, če le k r o g o m na Duna|u, ki opravili o č e m ol Toda prtd usp^h so postavili čuje J o svo| odpor proti laški bogovi delo — piavi stari grški misltc. 'univerzi v Trstu s str r. hora pred moralo Slovenci ravnotako ...... vsakdaijl kruh, državnozborskl v o 111 n I red, po katerem morejo dobiti Slo-vecc1 svojega zistopaikj te v enem okroju Id še ta nI zagotovljen, v 5 volilnih okra|lh pa so r&{deljeni tako, da so v manjšini; vsem" tem vzrokom se pridružuje v Izdatni meri še alkohol. Razveseljivo znamenje Je, da io se v sadnjem času začeli nekateri posarceziikl..................... tako resno baviti a koroškim vprašankm. koroš sl.nl Slovenci ,Aus dem Wilajet Karaten- |e naša naj- " ool|ša Informativna kijlga o koroškem po-nemčevaluem sistemu v šoli, lustlcl, uiravl Is politiki. Predavanje g. dr. Rožiča pj Je ooskus, podati analizo tistih sli, ki povzročajo neimantocljo slovenskega Gorolaia. Taka analiza Je uu|no potrebna, kajti poznati mcraim pnve vzroke, če hočejo iz-tvntl zi avoje obrambno delo pra-a sredstva. Ridi tega nam po kus g. d.ra Rjžiča tako ugiijs. S tem ne pravimo, da Je izčrpal »nov s /ofega predmeta, t. da Je podal Ljudska predavanja „Slovanske Čitalnice" v. Zdaj pilpravljamo ve potrebno za pri vse ašem tnnenlu bi bil moral lt. nred,™. ?.:cdflIu R:Jcolu. Upamo političnimi posledici ml, ki bi križate državni Interes. I Tako Je, če ljudje v grdem sovraštvu i b -.ne In v tem besnllu slepo mahajo okolu s;be — z nožem. N)ž, ki raj bi klal druge, se često zasaja v lastno meso nJega, ki i rabi i:of. Tako *e ta ,2 ,etal i'1Qak * švedskem orlgi- monka bolezen. Kakor Je znan, so prispele ravno tu na nalhulla J2 fiS?°e Ba'u: NH Htf1«e"on ~ ie PO^eit najžlvah- v T, s t tri avstrijske vojne lad!e, ki spremijo blb^M m8JlUS6, e mle flQfai|le- ki le P°,€bno prikladna za l^o .Taurus- Iz Tnta v Drl Itrlljanska alovensklh šo^ lehvi iti deco oi 5 dj 15 leta' V druBlseriji Je čela da !« določila za spremstvo krlžarko k^ri^i .X2.tLCa,h' vr,la veC 311 raa°! rtianlh pravile/kakor kipi ne pride v Trst, temveč ze stlčnlh šol Peko om.J „tlhbieia Vuiolk> ' škornjah, RdičalprIdružI ostalim ladjam šile na odprtem Hle k nllm T o d s tek n « «i »ln i kapic Trnulčlca, Zakleti gradltd.Pri prvem morju. V Trstu se že nahaja dalje časa aaatalaval.d l. 1 Predav^j,! Pokažemo vsakokrat50, pri dru- »emlka vo|na ladja MBre;iau'. Angleška Je ta le«edStnB? Bra', 40 doloClla za spremstvo krlž«ko ,Oouc^er-, k- Sr„n . Cl lt\ NeracJ ki pa |e dobila nalog da počaka do tad- Le to delstvo nam nnininiii* Vi* £ ' ^ ,,V P"d»Mečlh Izvajanih smo Izprego-! »lega časa v K.lu In šele" odpluje v Trst, nastati s^dSlno^orolkl Ha d«uuJm»!!f ,vor,!l pa/ be8ed ? mi] natnerl v »Pašnem j tako, da do^pi semka] tli pred prihodom Mehe Slovenej" A^Ih^/.IJ m '!? ' lfl 0 nalem ,trem,enI" PO«beJ. Da Je naJprlnca Vilema Na drugem mestupcro!smo, ne zadoščal če b^nl hM, I^rnLl01,0.? raen le prizadevanje|e P^spela v trž^škS luko tudi že Iran- trtfiicalne s ie tak? motni * CC1* P,otrebno' 0 ,ern ,mc) l] nalbfž« ^ coska krlžarka »B ulx'. Arnavtou se torej iritugame sile tako mocoe. Nismo pa si edini o tem, kdo Je poklican .......... L vid k j teh hlstorlčiilh In geograflčnlh za to delo. Oesto opažamo, da d'lalo tisti predpogojev pa tudi lahko razumemo; s najmanj za probudo ljudstva, ki fmi|o od ksko velikimi težavami ss }e moralo borit) našeja napredovanja na Tržaškem nn|več konkretatga dobička. T. Domače vesti, Logični zaključki iz »Piccolovega" krika proti hrvatski šoli. .P.'ccolo" se slovensko narodnostio gibanje, ki se le začelo z romantiko. To gibanje Je hotelo ustvariti zavest, da smo Š'ajercl, Korošci In Primorci ena |ezikovsa in kulturna celota. Kcnšec pa se |e čutil bližjega nemškemu •osedu, nego slovenskemu ro|aku. Sij ga____L niso družile s Slovenci drug'h dežel nobene razburja radi namere tržaŠklh Hrvatov za veil, Karavanke so stale kot kitajski zid osnutev ene borne hrvatske Šole. V svoji med nami In n|lml. Kultura, ki s a J« širila očitni nameri, da bi razpalll branitelje tiste potom slovenske knj ge, mu Je bila neznana. Ilkclje, ki Io nazivlJa|o „člsto Italijanski zna- Poznal |e le sroje na ečje. Z eno besedo: v čaj mesta tržaškega", se jjposlužll pofeilik slovenskem Korotanu Je vladala nemška h „P/ccolo' — to bodi omenjeno ralraogred> ne slovenska kulturna sfera in zato ni bilo - celo neresničnih dejstev, obveščujoč svo|o vez?, ki bi jih vezale k slovenski narodni Javcost, da so zs hrvatsko šolo v Trstu celoti. Kako važen moment (e to, nam do- dirovall: hrvatski ban toliko, hrvatski sabor kazuJe|o beaeškl Slovenci. L. 1866. |e pri-padlo Beneško Italiji. Meja se Je imela določiti po plebiscitu. Vil Slovenci so glaso-vali za Italijo. Ce vprašamo zakaj, je edini odgovor: Pripadali so k laški kulturni sferi, bolj so gravitirali k Vidmu, nego k Oorfcl in Ljubljani. Pa tudi iz Koroške lahko na- toliko, dalmatinski dežela! odbor toliko in „Hrvatska straža" toliko, dočim Je resnica ta, di (e le ta poslednja organizacija darovala v ta namen — če smo dobro Informirani — 1000 K. Ali pustimo to In poglejmo mslo, do . -. . --------------- kakih logičnih zaključkov dovaja najprlpro- vedemo dokaz za svojo trditev: Na kranjski ste|ša logika Iz krika .Piccolovega" proti strani Karavank leži občina Jezersko, ki hrvatski šoli, oziroma It pomembnosti, ki spada politično ie k Koroški. Tu se prav |o pripisuje tej šoli v - oolltlčaem pogledu I al! ne pozna upliv koroškega ponemCeral- Italijanski tržaški list vidi v hrvatski šoli le nega slalema. _ pretvezo, le nekako vabo, ki na) pridobi Zato trdimo, da bi bilo nemogoče, da Hrvate v le| In oni polovici monarhije za bi prjces!e utrakvisllČne ljudske šole na skupen kombiniran uapad na italijanski zna-Koroškem toliko zlih uspehov, če bi ne bile čaj mesla tržaškega, vidi torej v tej hrvatski imele orlprav1|enlh tal v zgodovinskem raz- šoli le politično MJevno sredit?o. Dobro! vo.N. Sij se le z njlral poskuša'o tildi dru- Ce pa le temu tako, če Ima borni hrvatska nlka, oz. ujuaih" namestnikov"-god, pa ze niso obnesle. SediJ Imamo Slo- hidska š:la v Trstu tak pomen, v........ ni treba bali. di bi Jim kdo po potu fz Trsta v Alban'h ukradel njihovega norega kneza. Ce bo V.IJtm tam doli med trnavt-sklml roparji iti merilci tsko varen, kakor ni tem svojem prtov.inlu, |e seeeda popolnoma drugo vpraŠ32je. Pametna odredba. Lanjskega leta meseca novembra |e t žaško nsmestnlšlvo do-.poslalo mestnemu maestralu dopis, v kale-'rem |e pcudar|&lo, dj (e draginja mesa v Trstu vedoo enaka, vkljub temu, da so cene živine precej psdle in potemtakem cene meta v prodaji na drobno nikakor ne odgovarjajo dejanskim razmeram. Namesta!št?o le obenem sprcž.lo misel, da bi se enako, kakor 3e |e za kruh, ustanovila tudi za meso posebna komisija za uradno določanje cen. Namestnlštvo Je obenem pozvajo mrgl-strst, raj pripravi vse potrebno za ustanovitev take komlsl|e. Mestni magistrat se |e bavll s stvarjo In je Izročil potem vso stvar mestnemu odboru In aprovlzacljskemu od* seku, ki sta se posvetovala o njej, tako da pride seda| pred meilnl občinski svet že v prihodnji seji konkretei predlog za ustanovitev take komisije, kateri naj bi po pred-Irgu mestnega odbora Ia aprovlzacljskega odseka pripadali: dva zastopnika namest-nlštva in sicer obrtni referent In živinozdrav-nlk, po eden zastopnik ncmestnlštvenega svetovalstva in trgovinske In obrtne zbor-! niče, eden m '»tat svetovalec ter po eden i zastopnik zadruge mesarjev In mesarskih, pomočnikov, mestnega magistrata, protoflzik In nadzornika klavnice In ližiega nadzor- , , . ----------1. — Uitanovl- k o 11 k I tev te komisije |e bila nujno potrebna in upati [e, da mesar|i odslej ne bodo tako ickorlščali občinstva, kakor so ga dosle| z neutemeljenim privijasiem cen mesa. Uradno določan|e cen kruha se |e Izkaz* b prav uspušno, In tako bo tudi tu uspeh zaslgu-rac, kzkor hitro oblasti tudi poskrbe za to, da se bodo sklepi komisije tudi ratančno upoštevali. Dr. Guldo Llebman se |e odpoved-1 časti občinskega svetovalca. O vzrokih temu koraku se govori po mestu marslka|. Ker ne moremo kontrolirati teh glasov glede na njih resničnost, naglašamo le, da gladom vsph teh vesti odpoved L'ebmanova nI p-išla po lastni volji, čeprav so Italijanski liitl na-vajsll kaker vzrok preobremeajtnje z drugimi posli. Tudi nima stvar za nas nlkake v; žnoitl, ker |e gotovo, da pride na mesto tega Uebmina k?k drug Llebman, četudi z ri'uglm Imenom. To pa |e ravno vzrok, da vendar omenjamo te^a dogodka. Dr. Chldo Llebmaa |e srdit kamorlst In naravnoit po-j besnel sovražnik Slovencev. Ob vsaki pri-I liki kiže to svo)e sovraštvo. Tako |e n. pr. povodom Izleti pulske N. D. O. v Trat naravnost dlvfzl h počenjal st?art, ki so v ojslrem nasprotju z najelementarniml zahtevami dostojnosti, ki jih mora spoštovati Iz-lartl človek, ki sto)! na *IJnem mestu javnega življenja, pa na| Je š; tako srd!t političen ali narodni nasprotnik. Ko Je šel sprevod mimo kavarne Stazione, Je zlezel na mizo pred kavarno in r|ovel, kakor da j? pobesnel. In da mu n' to Mile Izmed zob ravno lepo dehteče cvetke, to si že lahko mhllmo. Vse ga Je gledalo in poslušalo. Ia sedaj vprašamo: četa nam |e pričakovati od kulturno In socijalno zanemarjenih mas, če |ih s svojimi Izgledi vspodbu]a|o k divjanju ljudje, kl bi morsll že po svoji naobrazbi In radi svoje pozicije v Javnem življenju varovati forme dostojnosti ter dajati dobre izglede o fotmah, v katerih naj se vrše politični bo|i med — civiliziranimi ljudmi 1 Na| se latinska gospoda le ponaia|o svo|lral raznimi Liebmanl, ali — v čast Jim niso I Občni ibor Učiteljskega drultva za Trat In okolico. V nedel|o, 15. t. m. Je imelo tržaško učiteljsko društvo s vol občni zbor, ki se Je vrlll ob prece.šnjl udeležbi v šoli CM družbe na Acqiedottu. Ta občni zbor |e, kljub temu, da Je bil sklican kot Izreden, Imel značaj rednega občnega sbors. Dotedanji odbor |e na svoji zadajl se|l sklenil odstopiti, ker se mu |e od strani mla|8>h učiteljev očitalo, da nI zadosti agllen in de'aven, zato Je tudi iklenll sklicati izreden občni zbor in na n|em „en blok" odstopiti. Predsedoik g. Ferluga je to potem, ko se je spominjal pred kratkim umrlega g. ravnatelja Antona ValentlČa, to tudi občnemu zboru |avil. Po tajniškem poročilu se Je oglasil k besedi učitelj Bukovec, kl je prečltal nikako kritiko dosedanjega delovanja Učiteljskega društva. Po mnea|u nekaterih „mlajših" |e v te) kritiki (morda celo programu) irražena potreba icliiie programa U.'it. drultva iu rrforme njegovega delovanja. Vse preveč se deluje v drugih organizacijah in društvih, medtem ko se nase In na svojo organizacijo pozablja in se zanjo, za s?o| ugled premalo ali oič ne stori. Skrbi se od strani „U-it. društva* premalo za izobrazbo učiteljskega naraščaja, zato trpi ugled stanu iu kolegl|allteta. Na splošno je naie učlteljstvo delavno, a samo, da |e v službi drugih, mesto da bi delalo za se, za svo| ugh d, za svoje moralne in gmotne koristi. Učiteljsko društvo uberi v tem ozlru pravo pot I — Vnela ie Je tu debata In sta tako| nastali stranki mladih in starih, to |e konservativcev in mladih opozlcl-ionalcev, ki sta zavzeli vsaka svo|e stališče vse 1)3 do volitev, ki naj pokažejo, katera stranka Ima večino, ki odloča, ali na| vodijo odslel društvo „stari*, hodeč še dalje po „rodoljubnih kolovozih ali „mladi" elementi ped svojo zastavo. Pri volltvi seje iskazalo, da nima niti eia niti druga stranka absolutne večine, vsled česar ne hoio vršile volitve še enkrat prihodnjo ncde!|o 1. marca ravnotam. K predmetu se s^ povrnemo. Prejeli amo: Slavno uredništvo 1 Z ozlrcm na oni odstavek v članku o ljudskih predavanjih, prlo^čenem v včerajšnji številki Vašega cenjenega lista, v katerem očita g. dopisnik „mladi slovenski inteligenci* — „zlorabo narodnega imena", ker prireja plesne va|e v korist ijudskh knjižnic, si ket starešina akademičnega društva, proti kateremu so one vrstice naperjene, Štejem v čast in dolžnost, da napram cenjenim čitateljem „Edinosti* ugotovim dejstvo, da |e dotično akademlčoo društvo ustanovilo v okrožju svojega delokroga že deset ljudskih knjižnic, katenm se kulturni In izobraževala! pomen gotovo ne more odrekati. Prlreiau|e zabav v sviho nadaljoega izviievan|a takega kulturnega In izobraževalnega dela se gotovo lahko presoja s tega ali onega stališča, kot „zloraba narodnega Imena* se pa po m jjem mnen'u ne bi smelo nikoli označevati. Zahvaljujem se Vara na|vljudne|e ia objavo teh vrstic v Vašem cenjenem listu ter beležim z Izrazom na|od!lčneJšega spoštovala — dr. Maks Obersnel. Tržaška mala kronika. T r s t, 26 februarja. Francoska vojna ladja v Trstu. — Včeraj ponoči je Iz Smiroe preko Brindltijs V Trstu, dne 27. februarja 1914. „EDINOST" 5t. 'J »i Strun Ur prispela v Trst francoska križarka .Bru'x" kateri povel|uie kapitan liaijtke ladje C. V. Delage. Križarka se |e zasidrala pred ladjedelnico pri Sv. Marku. Na ladji je 12 topov in 431 mri moliva Ob S ijutral je križarka izmeolla z baterijo pri svetilniku običajne sslve. Danes dopoldne ob 1130 je ladijski poveljnik obenem s francoskim konzulom Adrlenom Clabrle pose tli mestnega poveljnika konlreadmlrain Koudelko, namestnika princa Hohenloheja In mestnega župana dr. Valtrija. M rt/o Žensko truplo so naiil orož nlkl včeraj v bližini Mlramarfa. Truplo |e kazalo staro«1 kakih 25 do 30 let K^kor se |o zdelo po obleki, |e b'h ženska na|brž hillna. Irrels ni ničesar pri seb't Iz česar b! ML mogoče d gnati njeno Ime. Truplo so v svrho ob!»stmga Izvida prepeljfl v mrtvalnfo k S 7. Justu. Star veteran, toda ne mordi vojalki, temveč kszc'hflki, je iudl javnosti dobro znani Anten PcdržiJ, o katerem ?mo Se prav pred kratkim pisali, da le bil aretiran, ker Je grozil avrj! prlležilc', di |o ubije Podčrtaj bo menda eden tistih tržiikih t č kov, kl je preživel vetji del svojeg« ž^lfr nja v zaporih. Komaj se |e seda] izkopal Iz zapora, pi co »e ztpit zaprla vrata z'-pora zt n|lm. Sncči |e bil namreč zopet aretiran, ker je v neki gostilni ? ul. sv. Ma»ridja Izmeknll gostilničarju, ko je le 'a igral z gosti, bankovec za 10 K, kl |e lež^i na mizi. dot t inlfar je opazil tatvino, In ko Je Pod*»ža| videl, d* ga mislijo prijeti, [e pobegn>l. Toda ni imel dosti hitrih neg, kajti ua'akar ga |e dohitel In ustavil. Poklical |e nato straž alku, kl le PoderZaJa odpeljal v zapor. Nenadna smrt. Nikola Ptfguja, oomor-skl kur|af, stanu|oč v zagati delle Panco* gole Št. 1, je včerai nenadoma obolel. Pre pe'|sil so ga z vozom rešilne postaje v mestno bolnišnico, kjer pa (e kmilu nato Izdihnil. Zadela ga |e sična kip. Ponarejeni petakl. Že neka| časa sem se nahaja v Trstu v prometu ponarejen petkronskl denar. Da |e denar ponare|en, se Irpozna prav lah k), ker |e znatno lažji od pravih peti ko v in nima srebrnega cveaka. Komur bi prllel tak denar v roke, ns| ga v svojem lastnem interesu odda na glavni polici|t. Poboj. - V gostilni v ul. delk'OIrao It. 2 Je prišlo snofil med tamkijinjlml pivci Iz vzrokov, kl niso natančneje zianl, do prepira, Iz katerega te |e končno razvil pretep, kl |e Imel precej krvav konec. Na|-nasilne'!! med vsem1 pretepači Je bil neki Emil Novelll, star 36 let, rodom TrZačan, stanujoč v ul. M slin a vento št. 57, kl |e med pretepom potegnil Iz žepa nož ter udrihali ž nJim naprej po lici nnkega Stanislava Upplzerja, potem pa Še po roki. Llpplzzer stanuje v ul. della Te s 3 Št. 170. R*s|en je bil z nožem na vratu tudi neki Josip Tfz'anno, star 17 let, stanujoč v vlicl Montecchl št. 2. Krik lo vik v gostilni [e končno privabil stražnika, kl ]e aretiral No-velllja ln ga odpeljaj v zapor. Ž n]lm vred pa le bil aretiran ie drugI rrzgrajač in sicer težak Dih Varnerln, stanujoč v ul. Teia 314 Zaradi Žaljenja Veličanstva je bil z sani razkrlčanl v kavarni „Por tiči di CniGzca" aretiran 531elnl črevljar Klemen1 Cunuffo, red^n Tržačan, stanujoč v i;uiakem prenočišču v ul. Oaspare Oozzl. Ker je kradel les. Neki uslužbenec zavoda za zaklepanje Je aretiral včeraj na trgu Sylot 261-itnega rožnika Antona Rani-novicha, sta^ujočega v ul. Molh a venti Št. 35, rodom Iz Trsta, ker Je naložil ra svoj voz devet tramov, ki so blll last leio-trica Ouerrina Marcona, In jih hotel odpeljati. Iz policijskega poročila. Anton Le-nassf, star 26 let, premogar, iz Chlus&forte v Italiji, stanujoč Silita Oreta 12, |e bil aretiran danes dopoldne na zahtevo nekega Marija Rjnterja, ker mu Je v gostilni! „Alla Merldlonale" u k n del suknjo, vredno; 48 K. j — Karel Cevaisl, star 23 let, težak, rodom Iz Nabrežlne, je bil aretiran danes, ker Je ukradel posodo It cinka, v kateri se Je nahajalo 16 litrov mleka. Ukradena posoda Je bila last neke Josiplne Zuttloni. Po strela zade a. Danes okrog poldneva |e šla 19etni Ena Vsrnerljeva, kl stanuje v ul. Ssttefontane Št. 314, po ulici Fablo Severo. Naeakrat |e začut la na desni roki bol:čine, in ko je pogledala, kaj se JeJ |e zgodilo aa roki, Je videla, d .i Jo Je rsdela j krogija. Sli Je tak?j na reilco postajo, kjer jo je zdravnik pretek. I in nafel, da h Je' zadela kroglj'ca Iz flobert-puške s kakršnimi: navadno streljalo otroci. Krogija |ej je pre- j bila kcž) in se zavila pod njo. Zdrivnlk |e|! Jo je z lahkoto od; ranil. Nijb.ž so na ka-j kem vriu ob cesti otrccl streljal s puško Ia krogija |e poiesre!! odletela preko cjste ter I zadeli dekleta. _ uruštvene vesti. \ Hrvatsko druStvo .Strosemsjrer u Trstu poiivlje na kučiu zib.nu, koja če »e obdržavtt' dne 28. teljače r. g. u prostori-Jama » h L?v»tcic br. I, I. Ti r rob te naklonosti sid,e uiu: g*. Mlhna B očtč Mau- dič bl kinematograf. Ufatnlnn po rs obi K 1'—, ia obitel| K 2 —. 0:Mi po čh ioviraa uvedeni dnbrn došli. Promt • iT.dio odjela. Početak u 8 i pel aMl večer. v* Tržaška sokolska župa. V nedeljo, dne 8 ma'Cri 1914, ob 10 dopcidnv, se lšl v telo vsdciicl SoVoia v Trstu, ulica Stadion št. 21 redni nbčul zbor T. S Ž. z oblČa|qlm dnevnim redom. Starosta. „Sokol" pri Sv. Jakobu. Dela v telo vadatci so končana, zato ie mogoče pričeti z redno telovadbo. Ttluvcd.a članov |e vsak torek in petek od 8 30 dallp. S 4 auŠ:em začne teloradbs one slovenske Šolske mladine, kl ne obiskule C ril* Metodove Šole (pri Sv. Jikobu). Telovadilo se bo vrako sredo In soboto: od 2-3.30 dečki, od 3 30 -5 deklice. Vpisovanje v ta oddelek se uši v soboto, 28. t. m., ob 2 pop. v Ctril-Metodjvl šoli (»hod ul. Montecchl). Telovadno društvo „Sokol" v Bar-kovljah naznanja, da se |e občni zbor, kl se Je Imel vršiti dines, 27. t. m., odložil na prihodnji petek, dne 6. marca t. I. Pevsko društvo „Adrlja* v Bsrkov-Ijah. V nedeljo, dne 1. marca, ob 3 30 oopofdie bo nadal|evan|e občnega zbora, kl 3e je vršil dne 1. f^bruaija. Vabljeni so vsi pevci, delujoči In podporni člani ter drugi prijttelji društva, da pride|o polno-številno In točno. TrZalko podporno In bralno dru-Stvo ima danes ob 8 zvečer svojo redno odborovo sejo. Učiteljsko drultvo za Trst In okolico. V nedeljo, 1. marca, se vrši nadalje« van|e zadnjega občnega zbora. Dnevni red: Volitev novega odbora. Veliki ples „Zveze jugoslovanskih Železničarjev*. — JUTRI, dne 28. t. m., se bo vršil v veliki uvorani .Narodnega doma" v Trstu veliki ples „Zteze |ugotlo-vjaf.kih žtleiulčirjsv*. Mtd plesom svfra vojaška godb.i c. In kr. beienskegn peš-polka. Pričetok ob 9 zvečer. Vstopnina: K 1 20; v predprcdajl K 1.-. V predpiodajl m doblva|o vstopnice v društveni pisarni, v ulici Sv. Frančiška št. 2, pri posameznih zaupnikih in psi vrataticl v „N;rjdnem domu". Č sti dobiček (e namtniea podpornemu skladu Z. J. Ž. Odbor Z. J. Z pričakuje, da se te prireditve ne samo slovenski železničarji, temveč tudi ostalo občinstvo udeleži v čim največjem Številu. Narodna delavska organizacija Socijalni demokratje mislijo, da gre vte n institucijam tako slabo, kakor n. pr. rjihovl „Zarll", kl |e skero nihče ne čita t sled če»i.r ji morila jr.nehati iih&iati kot dnernlk in bo z^neprej samo dvakrat še Izhaja na teden; koiiko ča.sa, to Je vprašanje; bžione pa 'malu p-polnoma zaspi. Ravno teko se godi nllhcvim alrokovnlm orgarlz?c'J,«!m, Cisto raravno |e, da bt hoteli to natku[uio s zeti in unuki. Uljudno se odklarja soialne pesete in vence. Urez vsacopii obvestila. 1'ogrebno poletje ZIMOLO._ Kontoristinja perfektnu korespondentinju v slovenščini, nemščini iti italijanščini neomadeževane preteklosti se takoj sprejme. Ozira se le na najholjSo moč. Plača po dogovoru. Ponudbe b prepisi spričeval — katera se ne vrnejo na Žganjarna Robert DiehI, Ctfje. Cenejša kav a I Najfinejša Soja-Perl bobovu kavu, enako pečena, izvrstnega okiiBH in Izdatnosti. Kikuko žito ali pa sladje. PoAiljatve na vse kraje Avstro-Ogrske. Postne poSiljatve netto 4 in pol kg. K 480 poštnine prosto Najcenejšo in najboljše kavi enako blago {{atolu kave „Sontojn" Kralj. Vinogradi 1573, Češko KARL (jOMISEL slara trgovina jestuin Rojan, ulica Hontorsino št. 16 Prodaju po najnižjih cv tutli vsakovrstne jestvine, kolnnijalije in druge pridelke. Ima vedno najboljše prekajeno me^o. Trgovina Jestvin in delikates MARCEL LAZAR (prej Celeste Furlani) Trst, vla Belvedere it, 67. Prodaja vedno sveče testenine is Ilir ske Biatrioe ver is dr uglu sunanjlfa tovarn. Vino in likeri v auklonioah, Poatresba na dom Bsspoiilja se pakete ođ 6 kg naprej: ker«, olja i dr Briljantna eksistenca Za prodajo nove izborne kave (ne |te-čeni jermen) se iščejo zastopniki 'ki bi obiskovali zasebnike proti proviziji 20%. Poskusni uzorci brezplačno. Front Horsner. Kr. Vinogradi 1533. Ivan Tassinari t Rojan, via di Roiano 7. Priporoča svojo mesnico z razprodajo vsakovrstnega mesa. Išče se za prvovrstni miin zastopnik za Trst in Ist o. Isti mora biti v tej stroki dobrovpeljun ter mora položiti kavcijo. Ponudbe pod . Besonders tiichtig P 1185" na Musav itein & Vogler A. 6. Dunaj I ..— .......... devljaraieo Pcdpitaal 'av'|a slav. ob£iastru, dn|ecdp l ▼ Trstu ul Farneto 33 (prltllčf"). - S^rejemajn laročbe po »ie i ta vit.* vrste obuval, ameiikamklh, angltlR h itd. Itd — Popravi'a|o se ćevl|l po im^rni c-nl. Oelo solidno. ANTON ZA VERNIK. ( ODLIKOVANA tržaška čevljarna Trst, ulica Olosuć Csrduccl 21 Izberi obuvala vsake vrste, najbolj lih tu In inozemskih to«»*ren po nsjzmtr-nejlih cenah. Blago ^rve vrste. Moderne oblike. Delo solidno in ptrloMno ) Prva »loven, uiirodllolca v Tr^ti iLlojz Bsl&t&iy ulica Carradorl 6t. 18, v biitlnl gostilne N10 Zaloga barv, ćopićev, mrežič za plin, predmetov iz gumija, sveč, mila, parfum., min. vod itd, M. REMONDINI tapetnik, Trst, al. Cecilia de Rittmeyer 9 priporoča slay. občinstvu suojo d^Iaunico ter zasofavlja točno izvršbo za vsako delo. mM JAKO ZMERNE CENE „Slavija" vzej. zotnrov- banka u Prat! Rezervni fondi K 03,433.10102 Izptafiano odftkodnlne In kapltallje Kror 139,908 304-2S. Dlvldond ae Je doslej tipi. 3,899795-30. Po velikosti druga vzajemna z&varov. n«6e državo z vseskozi slov,-narodno ujiravo. Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnejlli kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, kakor nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavar. na doživeti'-in smrt z manjša j oči m i se vplačil:. Zavaruje poslopja in premičnin'1 proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in na;-kulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje. Zavaruje tudi proti vlomu. Dovoljuje iz Čistega dobička izdatne podpore v narodne in občno-koristne namene. Glavni zastopnik v Trstu V. CEGNAR, ulita Caserma \l TFLEFON II, 2147. Mizarska delavnica Lovrenc luq.ntlč Trst, ulice Aless. Manzonl 3 inie'ujp v»alrovr'tD8 ]ohlS vena In sta? bin*ka dela. Ima nriprav je-»» moderno upalne nobe in knbinjako pobiUvo vneli Riog jv — Ct.ne tinerne. Solitno delo. Sirsn IV. EDINOST" St. 20 V Trstu, dne 27. februarja 1914. sodJalso-deraokratiCnili zaupnikov, kl se II-rl|o v sada|em času, čel, da se .Nar. del. org." s 1. marcem sapre. Seveda, da bi bila (o aa|več|a veselost za soci|alne demokrate. O polomu N. D. O. so fe večkrat Sovorlli — a Imeli so vedao imolo. Privolimo |lm to veselfe prav Is srca — vsa| lai|e preaeso polom »Zarje* In katastrofo iigubljanja slovenskih delavcev, kl se vrli danuadan, imerom h(tre|e. N. D. O. s t o 11 danes trdno, kakor Se nikoli, In so vss temu dejstvu nssprotu* Joče vesti navadne laži In hiše v I č I n a. O tem se bodo gospodje ■cdrugl imeli priliko le dolgo — dolgo časa prepričavati. Podružnica NOO pri Sv. Jakobu iklicu|e za nedeljo, 1. marca ob 10 do-1 poldne |aveti »hcd v dvorani „Delavskega ker s. društva" pri S", hkobu. Dnevni red: 1) Polo?a| organizacije ia saova&Je novih skupin, 2) deiovaaje podružnice In vpra-Sanje podpor, 3) občni zbor deielne organizacije v Tritu, 4) sluča|nosll. — Vabimo lent|akobsko delavstvo, da se v obilnem Številu udeleži tega shoda. Osrednji Izvrievalnl odbor N. D. O. Danes, v petek, točno cb 8 zvečer Izredna odborova seja osrednlega IzviSevalnega odbora. Ker Je na dnevnem redu točka, kl mora biti tako| relena, so naprolenl odbor nlki In nadzorniki, da se seje gotovo udeleže. _ DAROVI, — Na svatbi člana pevskega društva .Trsi', gosp. Fr. Mallsa, se (e nabnlo za molko podružnico C. M. D. v Trstu, 12 K. Detiar hraal uprava .Edinosti*. Slovensko gledališče v Trstu. V nedtljo ob 3.30 popoldne se uprizori kot kronska predstava .GOSPA MAJORKA" Ta predstava bo nudila popoldanskemu gledililkemu občinstvu lep umttailkl užitek. Zvečer pa bo preml|era Izborne In duhovite veseloigre .GOSPOD SENATOR". Ta veseloigra ae nahaja stalno na repertoarju vseh velikih gledalllč. Igra Je tehnično sijajno obdelana In polna zdravega In ■epretlranega humorja. .S Vstopnice za obe predstavi se dobivajo pri gledalilki blagajni. Vesti iz Goriške. Goriški deželni zbor (a teden konča »veje delo. Četudi nI bilo okolo sej, reči p? se more to, da |e Jako delaven. Odseki so lr. eii dela čez glavo, kar js bilo razvidno Iz točk, postavljenih na dnevni red. Bridko pa ae občutijo posledice Pa|er|evega kata-str laloega gospodarstva. NI denar|a, treba Ittditl. Pustni torek v Gorici |e potek 11 prav pu to. Še metalcev konfeti|a na Trav u inu Di b.lj toliko, kolikor druga leta. Vreme |e bilo kiasno. Po ulicah se |e sprehajata na|ve ml dira. O nekdanjem pustnem torku v Gorici nI več ne duha ne sluha. Proda|aln? s: b!!e popolnoma zaprte. Vedno renjlkoll, obtoženi žaljenje veličanstva. Pred okrožnim sodllčem v O rfcl [e sedel renjikolo Ztonlao, obtožen žn':en|a veličanstva, katero |e zagreli! v neki gntilcl v Craugllo v Furtaaljl. Obsojen je i a 4 mesece težke |ečc. Kadar jih pre s** ur, ga pcil|e|o čez mejo. .Pestra reduta.44 Letos se |e vršila v Gorici Sokolova malk r da pod Imenom „Pestra reduta". Vrpela je prav lepe, obisk |e bil velik. Videlo se |e dosti tepih rmnk. Tinti ta prireditev je v čait goriškemu So kuu. .Bratje sv. Bernarda". To lepo Igro uprliori|o v nedeljo 1. rrarca že drugič v Trgovikem domu. Uprizorijo jo pridni člani uramatičnega odseka goriškega Sokola. Pri-č&tru'emo nb'lne udeležbe. Kolonsko vpraianje. O zakonskem načrtu, ki Je predložen deželnemu zboru, se pridno posvetujejo odseki. Prisoten |e tudi odposlance ministrstva. Koloni prič«ku|ejo rešitve, ta pride le počasi, za kog»r sploh prldr. Če bo le možno, sprelme deželni zbor zakonski načrt le v tem zasedanju. Muzejsko društvo za Gorilko bo imelo svoj redni občni zbor 12. marca t. I. To velevažr.o drultvo se |ako lepo razvija In Ima nabranih mnogo diagccenik starin. Občinskih volitev v Gorici, kl bodo na|br!e koncem marca, se udeležijo tudi Slovenci. Dolžnost slovcniklh volllcev |e, da gredo volit vsi, do zadnjega meža I Pokažimo, da smo tafcaj in da zahtevamo primemo zastopstvo v goriškem mtstnem svetu, imenik! so rptpolrženi na glavarst.u ie do 11. marca. Čas ta rekiamaci|e je on 4. dj 14. na'ca. inenik volilcev pa Je na r .rpD-i lago tudi v pisr.rnl Narodmga odboia vi ulici av. Ivana št. 7 vsak dan cd 4-6 po- j poldue, ob ntdd|ah dopoldne cd 10—12 i Narodni odbor dale tudi vsa pot;ebna po-1 Jasnlla. J_ Vesti iz Istre. Iz Ospe. Po zaslugi naiega nadi-čitelja j Josipa Bertoka je uvedena pri m>s poštna i nablralnlca. Je to sicer mal napredek, ven-J dar bi bil) mi Osapcl In Gab;onČ»ni Iz iicaj hvaležni tudi na tem, d? nI «la'>no pcštuoj In brr.e|avno ravn;itel|Mvo v Fritu pokaialo tudi cb tej priliki, kako — ne »poltufa na- j rodnega značaju naših >r,Je? in pa v državnih z.konih zajamčece enakopravnosti. Užalilo na* je to ravnateljstvo, ker |e na ptčalu n."hiralnic--, sioviniktmu Jeziku — prosimo: na l*kl|u!no slovenskih tleh — določilo zadnje mesto. Napis se glasi: Oipo — Osp. Dalo je tore] prednost italijanski skovanki, dail n' v rali vail niti encg.M Ita'ljana I A!l pa morda to slavno ravri3tel|*tvo p4« ne ve, da je naša vas Cisto I slovenska?! Vemo sicer, da |e poitnihj uradnikov, ki ae trpe preveč na slabosti ■ piefeiikega poznavanja uarodnoslnih razmer j v naših krajih, ker gedtjo na nje le skozi Italilansko In nemško pobarvana stekla; -vendar pa ue moremo verjeti, da ne bi po-| znali teh razmer v krajih, kl so Trstu tako' blizu, da bi Iz pcSlne palače takorekoS lahko — pljunili nan|e. Nala vai |e Oip in le Ojp — In nima nobenega drugega imena. To na| li zapomnijo gospodje in naj predrugačijo napis tako, da bo odgovarjal ' spoštovanju do nalih krajev in — zdravi pameti I P Velika zaloga in tovarna pohištva \ !lf ANDREJ JUG - TRST »; VI« S. Luci« S-IS Via S. Luda S-MC iihuti o> (Vi umu mul nr nuinu rvutm iimaui w r*%Lo aouMo te mknvntt M. NARODNA POSOJILNICA IN HRANILNICA v TRSTU rcfllatrevane zadruga z omejenim Jamstvom. o P NOVA ULICA $T. 13, H NADSTROPJE a e 7iZ*Z vloge na knjižice po 41], ■43|4 -5°10 Daje posojila na menj ca in vradnote na mesečna ali tedenska odplačila. Eskomituje trguvskf menjice. Prodaja srečke na mesečne obroke. H S VOJIK S VOJIM t •=== Ferdinand GoiM Trst, ulica Halin a vento < Rocol> 25 i priporoča cenj. občinstvu svojo || . trfioolno Min:: in p |a Kolon um: MM f kakor tudi ŽGANJARNO. i| Blago vedno sveže. - Postrežba na (K _ dem.---Cene zmerne in solidne. Uaeais=s=»csatfJ ne Slavnemu občinstvu naznanjam, da sem otvoril popolnoma nanovo trgovino jestTin Trat - Rojan i te v. 3 ter se priporočam za mnogobrojen obisk. FRAN SLUGA, ™ NALI OGLASI nsm ho računajo pa 4 h to t. besedo Mastno tipkane besede so računajo enkrat reS. Nujmuiua pristojbina znain 40 stotin«. Anton Barucca, ^nakovretno delo. Trit ulica H. FranceBco d' Assiii 2, dvorilfe. 2009 Dve mebloiani sobi h pečjo iu plinom »e odda-sta v ulici Geppa 16, Ul. n, levo. 157 tolfllžnn ''vinorfjcc ao priporoča nlavnemu ob-I&KU90II činatvu ta vse domače živali. Ivan M a v r i i, kozar v UruMci pri Podgradu, Istra. 156 V dobroznanl mesnic! Slovensko konsamno dmitvo Trst, ulica Larzaratto vecchio 31 se priporoča toplo vsem svojim udom iu Slovanom sploh. Toči ee izvrstno vipavsko, dalmatinsko in istrsko vino ter puntigamsko pivo. Domača kuhinja z gorkimi iu mrz- .1' Ferd 10-20 HP Novi modeli 1913 Pomnoženo proizvajanje Znižanje oanl 4-5 sedežev K 4800; 2 sedela K 4300. La udale t> sedete/ K 6300. Popolna oprava Cnpjte • stran »kimi zavesami, »taklo, pet svetilk, goneratjr za aceti J enaki plin, rog, ktlometsraki Itevnik ia hitrom« Cen« veljajo z« voze prosto voiaine in colalne v Trata ANTON SKERL, sodnijski iziedenec Trst, Piazza Carlo Goldoni. Telefon z734. Garage: Via dei Bacchi 18. Telefon 2247. Tr>t - Piazza Mera Tescliia V, 9 Telefon H. 26-56. se prodaja vedno prvovrstno goveje, telečje in ko&trunovo, Jančje in kokošje meso. Obit: Kuhanje govejih vamp, zaloga suhih' osoljenih črev in slifinih izdelkov. Postrežba tudi na dom. — Cene zmerne. UMETNI ZOBJE Plombiranj« zobov. Izdirarife zobov orai " vsake bolečine Z >r i Germšk V. Tuscher rcbozdravn:k konces zobni tehnik - TRST aUo« dells Caunerma It. I&, II. nadst. Konsumno društvo v Lonjerju se pripocec11« slavnemu cbiinstvu za c b len ubiok, ker toti ramo domiče vino prve vr«te. 'JO'ft Meblirana soba tVTJSS cddaati v ulici Commerc ale 9. pritličje IU7 Nnua hriunira ViR ,i(,|'eikrL> St-4118 i,ri- nilVc urivilltd poroča sluvnemu Občinstvu. Udnni Muljevid Juri', bivlt pouučnik V. Ojurina. 11006 Stalni krajevrsi agenti 'Tt-,7' sprejmejo ali pa nastavijo s stalno plačo za prodaio v Avitro-OgrsM dovoljenih srečk. — Ponudje ju o Merkur-1, Brno, Keugatse It. 2i. aji^ Zaloga moke, otrobov in ovsa prve Vrste RUGGERO GRMBEL Trst, ulico dei Bachi !tev. 8. vogal uliee Aequedotto. Telefon štev. 24-03. m55 Pokarua in odlikovana HlaKiMčarua m. stop ar Trst, ul. S. Olaeomo 7 (Corao) e podružnico v ul. Csserms 12. Telefon 1063 SVOJI K SVOJIMI Za birmo in ženltnlne bogata izber konfektov, bombonler ter vsak dan svežih slaščic 15 a Veliko skladih« klobukov tfell* 'ažniksv, M« li plaut »rajat, MiHk. platna MBB Csfl žepnih rtfatev, Mikih naiatrt« tttf. Iti. I9| K. CVENKELt., o.,«32 Cene smerne. • Postrežba točna in vestne Narcisa trgerlub. «w laniaa li|safaa JADRANSKA BANKA TRST| VIA CJISSA Dl RISPARMIO 5 (LASTNO POSLOPJE). KUPUJE IN PRODAJA: vrednostne papirje, rente, obligacije, zastavna pisma, prijoritete, delnice, Brečke itd. VALUTE IN DEVIZE. PREDUJMI na vrednostne papirje in blago ležeče v javnih skladifečih. SAFE - DEPOS1T8, PROMESE. grzojavi: JADRANSKA. VLOGE NA KNJIŽICE 01 - 4 FILIJALKE: AKREDITIVI. ČEKI IN NA KAZNICE NA VSA TU- IN INOZEMSKA TRŽIŠČA. MENJALNICA. od dneva vloge do dneva vzdiga, ( Rentni davek plaču;? banku iz svojega. OBRESTOVANJE VLOG S na tekočem iu žiro računu po dogovoru, DUBROVNIK KOTOR IJ UBIJ ANA METKO VIČ OPATIJA SELIT ŠIBENIK ZADAR Živahnu zveza i AMERIKO. REMBOURSNI KREDITI. PRODAJA SREČK RAZREDNE LOTERIJE. URADNE URE : 9-I21/,, 2 7,-5. ESKOMPTUJE: srečke, devize in papirje, Zavarovanje vsakovrstnih papirjev pr< ti kurzui izgubi, revizija žrebenia srečk itd. brezplačno STAVBNI KREDITI, REMBOURS-KREDITI Krediti proti dokumentom ukrcanja, BORZNA NAROČILA. INKA80, Telefoni: 1463, IV93 in 2676, — ESKOM^T MENIO. = TpAlIliri I Doki V Dro2e (kvu) lz odllKooane slovenske tovarne drot so dosefile doseda] vsepovsod nolboUSl sloves, narodnjak. IISUVII t rClil S naročajte pri domači Ml, Kl Vam postreže po Konkurenčnih cenah.J. J. SOBAN, Trst, Tla Vanarl 10 Telefon N. 226«.