Poštnin?! plačana ▼ gotovini Leto LXXII., št. 56 a Ljubljana, sreda a, marca 1939 Cena Din Izhaja vsak dan popoldne izvzemsi nedelje In praznike. — Inseratl do 80 petlt vrst a Din 2, do 100 vrst a Din 2.50, od 100 do 300 vrst & Din 3, večji inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. — »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVNIflTVO LJUBLJANA, Knafljeva ulica štev. 5 Telefon: 31-22, 31-23, 31-24. 31-25 in 31-26 Podružnice: MARIBOR, Grajski trg St. 7 -— NOVO MESTO. Ljubljanska cesta, telefon it. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon St. 65; podružnica uprave: Kocenova ul. 2, telefon št. 190 - JESENICE: Ob kolodvoru 101. SLOVENJ GRADEC, Slomškov trg 5. — Poštna hranilnica v Ljubljani št. 10.351 Nova odločna angleška beseda: 19 divizij za obrambo Francije če bo Francija napadena, bo Anglija poslala vse svoje razpoložljive sile na francosko mejo LONDON, 9. marca. i. Vojni minister Hoare Belisha je včeraj v spodnji zbornici predložil vojni proračun, obenem pa ie podal obširno izjavo o oboroževanju Ang-ije in številčni moči angleške armade. Pomnožene in povečane so bile vse edinice. posebna pažnja pa je posvečena protiletalski in obrežni obrambi. Angleška vojska razpolaga da-nes z 19 divizijami, dočim jih je pred izbruhom svetovne vojne 1. 1914 imela samo šest. Vse te čete so najmoder-neje opremljene in razpolagajo tudi z oddelki lahkih in težkih tankov. Oja-čene so pa tudi čete in pomnožene posadke na vseh važnih angleških strateških točkah tako da ima Anglija v primeru potrebe v Evropi lahko vso svojo celinsko vojsko na razpolago. Ob koncu svojega govora, v katerem je tudi naglasa!, da so vsi ta ukrepi obrambnega značaja, je vojni minister izjavil, da je solidarnost Anglije in Francije takšnega značaja, da bo Veli- i ka Britanija vedno ščitila francoske interese, če bi grozila Franciji kaka nevarnost. Če bo Francija napadena, ji bo Anglija pomagala z vsemi sredstvi. Po govoru vojnega rninistra je nastala daljša debata, v katero je poseglo več laburističnih in liberalnih poslancev, ki so se sicer strinjali z govorom Hoare Belishe. kljub temu pa je opozicija stavila predlog za zmanjšanje vojnega proračuna. Predlog opozicije pa je bil s 344 proti 166 glasovom odklonjen. LONDON, 9. marca. i. Vsi londonski Ksti so na prvih straneh objavili govoi Prezident Lebrun o severni Afriki Severnoafriške kolonije so nerazdružljiv del francoskega imperija Pariz, 9. marca i. Snoči je govoril na banketu, ki ga je priredil odbor za severno Afriko, predsednik republike Lebrun, ki je v svojem govoru nagla&il, da je položaj v vseh francoskih afriških posestih odličen in da vlada po vsem imperiju duh svobode in bratstva kakor v metropoli. Francija je lahko ponosna na spontani in ganljivi sprejem, ki ga je doživel v severni Afriki predsednik francoske vlade Da-ladier. Inozemstvo je razumelo, da bi bilo brezuspešno podvzeti karkoli proti tako strnjeni državi. Med drugim je izjavil: Vse tri naše severnoafriške dežele so enota, združene v sreči in nesreči Gospodarski položaj in napreckk teh dežel v zadnjih desetletjih je zavidanja vreden. To in navdušen sprejem našega min. predsednika Daladierja na njegovem potovanju po Afriki dokazuje, komu pripadajo in kam spadajo te dežele. Podlaga miru na svetu naj bo pravica samoodločbe narodov. Tu-nis je dovolj jasno izpregovoril, da je trdno in nerazdruzno povezan z drža-vo, ki ima protektorat nad njim. Isto velja za Alžir. Vse te dežele so pripravljene odločno braniti svojo zemljo, svojo posest in svobodo. Plebiscit je bil že izrečen. Francija žanje danes uspehe svoje potrpežljivosti in dela za kolonije. Predsednik Lebrun je nato zaključil, da je nujno potrebno zgraditi železnico preko saharske puščave, ki bo važnega strateškega pomena. Govor predsednika republike je bil sprejet z velikimi ovacijami. Francoska Železnica preko Sahare Pariz. 9. marca. i. V zunanjepolitičnem odboru je bila včeraj debata o zgraditvi železnice preko Sahare. Več govornikov se je odločno zavzelo za te železnice, češ, da je Franciji nujno potrebna za varnost njenih meja In njene kolonijalne posesti. Anglija posreduje Na krovu angleške vojne ladje se bodo sestali k pogajanjem zastopniki republikanske in nacionalistične Španije BURGOS, 9 marca i. Angleška kri- I žarka »Devonshire« je odplula k španski republikanski obali, ker se bodo na njenem krovu sestali zastopniki Fran-cove in republikanske vlade. Vest uradno še ni potrjena. V Madridu je mir zopet vzpostavljen Madrid. 9. marca. br. Komunistični upor je dosegel svoj vrhunec v sredo ponoči. V vseh madridskih okrajih je moralo vojaštvo z bližnje fronte poseči v borbo. Zvečer je kazalo, da so komunisti spoznali svoj obupni položaj in sklenili opustiti nadaljnjo borbo, ponoči so bili hudi spopadi, ob 3. zjutraj pa je vladno vojaštvo že docela obvladalo položaj. Ob 11. dopoldne so se komunisti vdali. Njihovi voditelji so bli aretirani Komunike sveta za narodno obrambo ugotavlja, da sta v Madridu zopet zavlada'a mir in red. in poziva vojaštvo, naj se disciplinirano vrne na fronto. V resnici je zavladal že dopoldne v Ma- dridu popoln mir. Le dva letalska alarma in topovski streli s fronte so prekinili poslovno življenje v mestu, opoldne pa so vozili tudi že vsi tramvaji. Mir na fronti Burgos, 9. marca AA. (DNB) Poročilo vrhovne komande nacionalnih čet pravi, da je bil včeraj na vseh bojiščih mir. Nacionalno letalstvo je ponovno bombardiralo luko v Valenciji. Francova pomorska blokada BURGOS, B marca. i. Nacionalistična vlada je včeraj objavila uradno izjavo, ▼ kateri pravi, da bodo njene podmornice od danes naprej blokirale vso republikansko obalo od Punta de A dre. 50 milj od Al-merije, pa do Barcelone in Se naprej. Ustavile bodo vsak parnik, namenjen v republikanske vode. in ga prisilile, da se vrne v bjižnjo nacionalistično luko. Č39 se kak parnik ne bo pokoril pozivu podmornice, bo brezpogojno torpediran. Papež Pij XII. pejde v Francijo Rim, 9. marca. w. Kakor zatrjujejo v diplomatskih krogih, je novi papež Pij XH-izjavil francoskim kardinalom, da bo prišel na svetovni evhar i stični kongTes, ki bo meseca februarja prihodnjega leta v Niči. Vsekakor bi to potovanje papeža v Francijo pomen;lo velik preobrat v dosedanji vatikanski politiki. Italijanski primanjkljaj rim, 9. marca. br. Po objavljenih zaključnih računih državnega, gospodarstva v 1 1036-37 je bilo 24.702,000.000 lir dohodkov izdatkov pa 40.932.000.000 lir. Primanjkljaj je potemtakem znašal 16.2 mi-KjBPtfc lir Obisk Kjuseivanova v Ankari ANKARA, 9. marca. br. Listi so objavili vest, da bo bolgarski min. predsednik in zunanji minister dr Kjuseivanov v nedeljo 12. t. m prispel v Ankaro na uradna obisk. Razgovorom turških odgovornih politikov z bolgarskim državnikom pripisujejo velik pomen. Francoske pomorske vaje pri Korziki Ajaccio, 9. marca br. Francosko sredozemsko brodovie se je v zadnjih dneh zbralo v korziških vodah, kjer so se danes ! pričele velike vaje. pri katerih sodeluje tudi francosko letalstvo in vse vojaštvo na I Korziki. Hoara Belishe pod velikimi naslovi. Zaradi pozne ure listi še niso objavili komentarjev, vendar v splošnem naglasa jo. da govor vojnega ministra ni nič manj pomemben kakor svoječasne izjave min. predsednika Chamberlaina in lorda Halifaxa. Značilni so tudi naslovi v listih. Tako »Evening News«: V Angliji 19 divizij. Isti naslov ima tudi »Star«, a »Evening Standard« prinaša naslov: »Angleške čete v Franciji!« Italijanski komentarji LONDON, 9. marca. i. Glede na včerajšnji govor angleškega vojnega ministra o moči angleške vojske je objavil Reuterjev urad poročilo iz Rima, po katerem trdijo italijanski vojaški strokovnjaki kot odgovor, da imata državi na osi Rim—Berlin na razpolago 200 divizij teritorijalne vojske, dočim postavi lahko Anglija po izjavi Hoare Belishe na evropsko bojišče samo 19 divizij, dve brigadi konjenice ter pripadajoče pomožne enote. Italijanski strokovnjaki trdijo nadalje, da Anglija vsekakor ne bo ostala na sredi poti, temveč bo zastavila vse svoje sile za ojačenje svoje vojske; vprašujejo pa italijanski listi, ali je res izjava angleškega vojnega ministra korak k miru. Italijanski vojaški strokovnjaki trdijo nadalje, da lahko Anglija mobilizira samo 300.000 vojakov, dočim ima Italija v primeru vojne na razpolago 10 milijonov vojaško dobro izvežbanih ljudi. Pomembno je, da italijanski listi govora angleškega vojnega ministra sploh niso objavili. Ekspoze zunanjega ministra Jugoslavija varuje svoja prijateljstva in zavezniitva Beograd, 9. marca p. V Narodni skupščini je bila dopoldoie debata o zunanji politiki. Za sejo je bilo veliko zanimanje; prisostvovali so ji diplomatski zastopniki m papeški nuncij, vsa v Lada s predsednikom Cvetk ovi ćem na čelu, polne so bile tudi galerije. Seja se je pričela, ob 10.5, nakar je zunatnji minister dr. Cinca-Markovič pre-čital svoj ekspoze. Med čitanjem ekspoze-ja je prišlo do velikih manifestacij Nj. Vel. kralju Petru II.. kneru namestniku in naši hrabri vojski. Zunanji minister je v svojem obširnem ekspozeju naglasa!, da je bilo preteklo leto polno burnih dogodkov, ki so zlasti prizadeli bratsko Češkoslovaško, bratska država pa je sedaj na poti gospodarske in politične preosnove in nas z njo še vedno vežejo najprisrčnejši odnosa ji. Nato je orisal naš zunanji politični položaj, omenjajoč v prvi vrsti naše tradicionalno in tesno prijateljstvo s Francijo, naše razmerje z Anglijo, ki je bilo Vedno prijateljsko in omenil naše dobre odnošaje s sosedi, zlasti z Nemčijo in Italijo, ki so bili prav prijateljski, zatem pa je orisal delo Balkanske zveze in naše razmerje z Bolgarijo ter poudaril veliki pomen konference v Bukarešti. Po njegovem ekspozeju je v debati prvi govoril poslanec Dušan Pantie. Svetovni prvak Bradi v Planici Naš favorit Franc Pribošek je dobil dopust — Nemci pridejo v Planico jutri Ljubljana. 9. marca Med športnim občinstvom vlada že veliko zanimanje zta državno prvenstvo v skokih, ki bo v nedeljo 12. t. m. v Planici. Tega tekmovanja se bo udeležilo tudi 6 nemških skaka-cev. Našemu sport nemu občinstvu se bo m»dala redka prilika videti svetovnega prvaka pri nas. Dokazal bo našemu občinstvu, da si je upravičeno priboriS vrhovni naslov v smučarskem sportu. Med Nemci bomo videli tudi Gregorja Holla iz Zeli aun See, ka je tudi znan našim obiskovalcem planoških tekem kot odličen skakač. Kari Seelos pa je brat Antona, znanega tekmovalca v alpskih disciplinah. Tudi ostaili trije Doujak Jo&if, Maver Gusti in KohJer Rudolf m> na prvih mestih med nemškimi skakači. Vsi Nemci pridejo že jutri v Planico pod vodstvom g. ing. Btldstei.na. kjer bodo do nedelje trenirali. Pravkar smo zvedeli, da je dobil pri vojakih dopust tudi Uinjan Franc Pribošek, ki je gotovo eden naših favoritov Tudi drugi naši tekmovalci so ze deloma v Planici na treningu ter je pričakovati letos prav napete borbe za naslov državnega prvaka. JZSS je zaprositi za pokroviteljstvo ministra vojske in mornarice generala Nedi-6a, ministra zunanjih zadev g. dr. Aleksandra Cincar-MaTkovića. ministra za telesno vzgojo naroda g. Če jo vica in ministra brez portfelja, bivšega ministra FVN g. Maštrovića. Navodila šolskim vodstvom Tudi letos je JZSS odobriti za šolsko mladino, ki se bo udeležila nedeljskega tekmovanja m * to v skupinah ter pod vodstvom profesorjev in učiteljev, znižano vstopnino : 2 din. Vsi gg. profesorji in učitelji iz Ljubljane naj do sobote dopoldne prijavijo svoje ekskurzije v pisarni JZSS. Ljubljana, Tvrseva cesta 1-IV. Vsi zunanji pa naj prijavijo svoje ekskurzije pismeno aJi teic-fonično na savez št. 45-46. Pri vstopu k skakalnici pa morajo predložiti Številčni seznam udeležencev, potrjen po šolskem vod stvu čiU#* „Slovenski Narod" ! Dva češka skakača Za teden smuških poletov v Planici od 12. do 19. t. m. je določila češkoslovaška smučarska zveza dva tekmovalca in sicer Ci-safa in Lukeša. Največ nad polaga češkoslovaška zveza na Lukeša. ki po svojem slogu močno spominja na Bir°rerja Ruu-da. Polovična voznina Odobrena je polovična voznina za plani-ške tekme od 10. do 21. marca. Odlok generalne direkcije državnih železnic štev. 15298-309. Potniki morajo kupiti na odhod-ni postaji obrazec K 13. Ti obrazci se bodo žigosali v Planici. Nove poročne svečanosti v Egiptu Kairo, 9. marca. w. Dne 15. t. m. se bo poročil iranski prestolonaslednik z egipt-sko princeso Favzijo, sestro kralja Faruka. Kairo je že sedaj ves v zastavah ter se za poroko pripravljajo velike slavnosti. Razširjenje madžarske vladne stranke Budimpešta, 9. marca A A. Vladna stranka se je združila s pokretom »Madžarsko življenje« teT se nova stranka imenuje »Stranka madžarskega življenja«. Za šefa nove stranke, ki razpolaga v parlamentu s 120 poslanci, je bil izvoljen predsednik vlade grof Teleky. Po izvolitvi je imel grof Telckv govor, v katerem je dejal, da bo tekoče leto prineslo važne politične dogodke za Madžarsko, ker bodo potekli mandati sedanjih poslancev ter je zato potrebno, da se volilci že sedaj resno opredelijo. V odboru nove stranke sta tudi bivša predsednika vlade Daranvi in Bela Imredv. Večina v njem pripada skrajni 1 desnici. Beck bo načel v Londonu tudi židovski problem London, 9. marca w. Kakor znano, je ministrski predsednik ChamJberlain. napovedal te dni v spodnji zbornici, da bo prišel poljski zunanji minister Beck prvi teden aprila na oficielni obisk v London, Kjer bo razpravljal z angleškimi državniki o vseh vprašanjih, ki zanimajo Poljsko in Anglijo. Današnji Usti poročajo glede na to izjavo, da bo dr. Beck načel ob svojem obisku tudi vprašanje, katera ozemlja bi se lahko dala na razpolago za naselitev Sfctor is Poljske m ^FTTinVJr Tyrš in Fiigner jim ne data spati Zabeležili smo« v kako velikih tkrbeh so 2Utkrajškov »Bežigrayec«, Škerbčev »Gorenjec* in Pečjakov »Stovenec* rad1 ogroženega slovenskega lica bele Ljubljane in črnega Kranju, ker stopi tujec, ki pride v ti mesti, naj preje na Masarvkovot Ivrševo. Res-Ijevo in F&gnerjevo cesto, ne pa na Ahac* lje\'o aH Behacljevo ulico. O tej »veliki skrbi« pise tudi mariborska »i)na\ ska polt-tika« in pru\i: »Gorenjec« apelira v imenu »katoliške javnosti* na mestno občino, da spremeni, odnosno preimenuje nekatere ceste in uliee. Poimensko navaja samo lyr-ševo cesto, češ da 1 vrš ne zasluži, da bi mu izkazovati tako Časi /c zaradi tega ne. >'ker je s svojo pogubno s\'(,bodomiselno ideologijo, s svojim izrazito protikatolUkim delovanjem ptivedel češki narod na rob propad a.* K tej ugotovitvi »(Jorenjca* samo eno vprašanje: Gospodje, kdo pa je spravil Avstrijo v propast?! Dalje pravi •Gorenjec«, naj se te ceste preimenujejo po zaslužnih in narodno zavednih ljudeh. Imena teh ljuil< ■ ( ioien jec<< zaenkrat še ne imenuje Ali bi priše1 \- poštev noš veliki pisatelj Ivan Cankar?! \i izključeno, da bi bilo gospode morda še bolj ftrah pred Cankarjevo Ideologijo.« Zveza združenih delavcev in Jugaras Svoječasno smo poročaJi. da ie delavska organizacija tunjiškega župnika Andreja Krizmana vstopila v J ugor as in da se bo ta združitev v najkrajšem času slovesno proglasila v Ljubljani Kakor pa vse kože. je bila ta združitev, pič radi spremenjenih razmer, odložena. Za neka i tednov za mesec ali za sv. nikol. se ne more vedeti, Go-stinčarjeva »Delavska pravicu« piše o tem: »Mlada zaročenka Z7.D je odgodila slovesno poroko z Jugoraeotn, ker se je izkazalo, da bo razdedinjen in ne bo dobil grunta, ki ga fi je nbctul 1'erjetnn je. da do poroke sploh več ne pride, ker so zakoni iz gole ljubezni danes silno redki Nevesti bi kazalo, da vloži odškodninski* tožbo, ker «i s prezgodnjim ljubimkanjem omajata ugled in vero v SVOJO nedolžnost in poštenje. Tudi snubca Križnutn in Preželi, ki sta sodelovala pri zaroki, bosta ob obetane ko* žuhe. O predpust. ti čas presneti} Ostal je samo ploh ...« Francoski katoliški list o Slovaški Znani francoski katoliški dnevnik »La Croix« (croix-knz) je poslal na Slovaško svojega posebneea dopisnika. Iz. Bratislave je leta poslal svojemu listu v Pariz dopis, V katerem pra\i med drugim. »Peščica mladih ljudi — visokošolcev in novinarjev^ pri* Sfašev pokojnega patra Andreja Hfinkc ie zlorabila polom češkoslovaške drža\>e in na Slovaškem uvedla diktato*ski režim. Dasi je ministrski predsednik h. liso. je duša vlade novinar Sidor, mož, ki bi rad postal, ako že ni, dikialor v pravem pomenu besede, utelešeni zli duh Sto\'uške. Danes m gospodar položaja na Slovaškem 11linkove trarde. Režim se samo zanje briga, število HHnkovih q-.-rJ znaša ie okrog Mt.OfM). toda njih število še venon cr narašča. Pa če je treba imeti dvamilijonski narod pod nadzorstvom 30(>. uniformiranih in oboroženih ljudi — in edinn ta naloga jim pripada — se nam vsiljuje i prešanje, koliko je vredna zavednost tega naroda?!... l^i-ča in očividec sem bil zelo grdih prizorov. S Čehi so postopali enako surovo, kakor z Židi. Na vseh koncih m krajih po Stova-škem so nastala koncentracijska taborišča in o njih pišejo naravnost t ponosom sl(>-vatki listi— V slovaškem postopanju ni opažati originalnosti, opičje posnemanje tujih vzorcev. In to je pretresljivo! Pa bodi kakorkoli, eno je gotovo, ob bregovih Dunava je bila v enem dnevu oanovmnm nova total i t arna država.,. Praga pa, potem ko se je obnovila, ostaja zvesta parlamentarizmu in demokraciji!«... — Uboga Slovaška, še bolj pa je obžalovati brate Cehe, ki imajo tako zaledje! Volitve predsednika francoske republike Pariz, 9. marca. i. Ob 10. dopoldne j« bila v Elizejski palači seja ministrskega sveta pod vodstvom predsednika republike Lebruna. na kateri so razpravljali o pripravah za bodoče volitve predsednika republike in o splošnem mednarodnem položaju. Sreska skupščina JNS v Črnomlju ki je bila sklicana za nedeljo, je preložena na nedeljo 2. aprila. IBorzna^po^^ Curih, 9. marca. Beograd 10, Pariz 11.66, London 20.625, N'cw York 439.75, Braeij 73.975, Mikn 23.14, Ams«terdani 233.70, Berlin 176.50. Pnaga 15.06, Varšava 83, Bukarešta 337. Stran 2 »SLOVENSKI NAROD«, Četrtek, 9. marca 1039. Stev. 50 Sokolska planinska koča na Pohorja Graditi |o fM-i&to pomladi in dograjena mora biti le letos Maribor, 8. marca Iz vrst matičnega Sokol« v Mariboru je pred štirimi leti vzniknila misel da si so-kolstvo zgradd na našem Pohorju svoj planinski dom. Pri tem je bkla odilocnJna zavest, da zahtev« razvoj smučarstva, planinstva i«n taborenja v sokolskih vrstah to, da postavi sokolstvo gojenje teh panog na čvrst temelj tako. da si zgradi svoje lastne postojanke, kakor so za druge telesno-vzgojne panoge potrebne lastne telovadnice in telovadišea. V to svrho je bila ustanovljena leta 1035 zadruga »Sokolska planinska koea«, ki m ie postavila za cilj, da pritegne v svoj krog in svoje članstvo vse Sokole mariborske župe, ki gojijo ruristiko in smučanje, ter vse edrnice, predvsem iz vrst maTiborske sokolske župe. Postaviti hoće prostoren planinski dom, ki naj služi vsemu našemu sokolstvu, predvsem one-nru iz mariborske sokolske hipe, za bivanje poloti in pozimi, za izlete in letovanje ov sokolske mladine ter za. prirejanje tečajev. Zadruga »Sokolska planinska koča« je Sla z vnemo na delo. Izdelani so bili načrti, po katerih bo obsegala en »nadstropna stavba naslednje prostore: klet z ledenico, kuh m jo s sobo za oskrbnika, veliko jedilnico, dve skupni spalnici za člane, eno za Članice, tri manjše sobe. skupna ležišča v podstrešnih sobah in stranske prostore, kakor na primer umivalnice, shramba za smuči, stranisča itd. Da omogoči gradnjo, je krupi'! matični Sokol na vzhodnem Pohorju med Mariborsko in Ru^iko kočo obsežno parcelo, obsega-ioeo nad 54 ha. od katerih se prepusti okrog 10 ha zadrugi v last. Lep razvoj zadruge kažejo sledeče številke? leta 1935 je štela 171 članov, 557 deležev, 58.816 din skupne naložbe. 103.400 dim pa je znašala s*kupna imovina. Leta 1937 je bito 200 članov, 1045 deležev, 132.300 din skupne naložbe. 141.600 din pa je izkazovala sikupna imovina. Leta 1938 pa ie štela zadruga 207 članov s 1015 deleži. 166.200 din skupne naložbe m 176.700 din skupne imovine. Sokolska planinska koča naj bi se pričela graditi že leta 1936. Delo pa je zavrla pravda radi zemlj&ča z lastnico soaedne parcele. Pravda je trajala cela tri leta in so je za Sokola matico uspešno končala 26. novembra 1938. Ko jc odpadla ta ovire, se je delo pospešeno nadal jevalo. tako da se bo pri-čelo že letos spomladi z gradnjo koče, ki mora biti še letos dovršena Ko otepa pobuda v odločtbri stadn, se je začelo dvigati število članstva in prispevkov, tako da znašajo sedaj same nailožbe v gotovini okrog 180.000 din, dočim znaša proračun gradnje 230.000 din. Zgraditev te sokolske planinske postojanke je bila sprejeta tudi v program Petrove petletke maTiborske sokolske župe wi bo najvidnejši doka/, da je sokolstvo naše župe pravilno razumelo pomen te velike zamisli. Od sokolskih ediric so doslej člani zadruge Savez Sokola kraljevine Jugoslavije, sokolske župe Celje, Krarj. Ljub Ljana, Osijek, sokolska društva Maribor-matica. Maribor I, II, III, Studenci, Tezno. Dolnja Lendava. Gornja Radgona, Guštanj. Jarem in a-Pesnica. Ljutomer. Ptuj, Ruše, Slov. Konjice Sredrščc, Stripova, Sv. Lenart v Slov. goricah. Sv. Lovrenc na Poh.. ter sokolski četi Dornava in Sv. Duh na Stari gori. Vsi Sokoli in vse edinice maoibonske župe se pozivajo, da v letošnjem letu z vso močjo podprejo to akciio. da bo sokolstvo nase župe še v tem letu dobilo čim lepši skupni dom na Pohorju. V to srvrho naj 1. pristopijo k zadrugi vse edinice s 6im večjim številom de ezev (po 100 din). 2. namenijo v letošnjem letu tc< akciji po eno prireditev ali vsaj del Čistega dobička, 3. propagirajo med svojim č-ianstvom pristop k zadrug' da bo vsak zaveden Sokol v mariborski župi, ki mu je to količkaj mogoče, član zadruge. Doprinesimo vsak nekaj, da bo čim prej stal na Pohorju čim lepši sokolski planinski dom, v slavo našemu mlademu kralju ter v ponos sokolstvu in v prid nam samim! Elektrifikacija Slovenskih goric Sv. Lenart dobi falsko elektriko — Slovenskim goricam so pa potrebne še dobre ceste Maribor, 8. marca Bilo je leta 1927. ko je Sv. Lenart začutil potrebo po elektrifikaciji. Tedaj so se sestali dr M. Gorlšek ter gg Križan, So-lak, Srečko Krajne. Josip Ceh in Franc Rec, ki so sklenili nabaviti električno napravo, ki naj omogoči elektrifikacijo trga Sv. Lenart. Obenem so sklenili, da prevzamejo od občine napravo na istosmerni tok. Ta sklep je bil velikega pomena, saj predstavlja pričetek elektrifikacije središča naših Slovenskih goric. Uredili so lastno centralo v gospodarskem poslopju Okrajne hranilnice, ki je sklenila zadevno pogodbo z zadrugo, ki si je bila začrtala nalogo, da izvede elektrifikacijo. Pri Sv. L. so v veselje vseh občanov zažarele električne žarnice. Zadruga si je seveda s tem nadela veliko nalogo, saj je podjetje komaj krilo nastale stroške. Z nabavo novih akumulatorjev je bila zadruga na novo obremenjena. Brez rizika in dobre volje se pač ne more izpeljati nobena pobuda. Sedaj pa se nudi Slovenskim goricam nova pobuda. Kakor znano namerava mestno električno podjetje v Mariboru zgraditi daljnovod od Pesnice do Sv. Lenarta v Slovenskih goricah ter zajeti s tem velik del naših Slovenskih goric, ki bi dobile falsko elektriko. Te dni si je zastopnik mestnega električnega podjetja v Mariboru ogledal sedanji vod pri Sv. Lenartu, potem temeljni načrt električne centrale in situacijski načrt. Upamo, da bomo dobili v središču Slovenskih goric cenejšo elektriko, če bi pogajanja med zastopniki mestnega električnega nodjetja in električne zadruge pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah potekla v korist obeh. S tem bi bile naše Slovenske gorice deležne lepih možnosti novega napredka. Elek trifikacija bi segala od Maribora in Pesnice do Sv. Lenarta, kasneje pa bi nedvomno segla še dalje. Sedaj, ko so Slovenske gorice preskrbljene z novimi telefonskimi postajami, ki omogočajo čim hitrejši stik glavnih slovenjegoriških točk z Mariborom, je na vidiku nov korak naprej na polju elektrifikacije. Telefon imamo, elektriko dobimo, pogrešali pa bomo še vedno lepih, udobnih cest, ki naj bi omogočile čim hitrejši prevoz preko Slovenskih goric od Maribora preko Sv. Lenarta in Sv. Trojice do Prekmurja. Dve težji prometni nesreči Prva se je pripetila pri Slovenski Bistrici, druga pa v Mariboru Maribor. 8. marca režji prometni nezgodi sta se pripetili pri Slovenski B strici in na vogalu RuSke in Smoletove ulice. Inž. Peter KeriMč, lastnik avtomobilske delavnice v Frančiškanski ulici, je vozil z novim avtomobilom znamke xFiatDru-štvo rejcev malih živali« je imelo svoj ob-eni zbor.. Da vlada za delovanje tega društva veliko zanimanje, je pokazal izredno dober obisk članstva in gostov, ki so se v polnem številu udeležili občnega zbora Tajnik je prečital poročila o občnem zboru ljubljanskega društva, ob katerem j2 razbrati, da želi banovina vsa rejska društva združiti. Proti temu pa re je izrekel odbor in vse članstvo, ker je v tej zvezi včlanjenih že 32 društev in bi bilo sedaj nesrniselno razdirati zvezo 32 društev. Pri volitvah so bili izvoljeni: inž. Stergar predsednik, JoSko Gorjup podpredsednik. Ur šič tajnik, Robert Seruga blagajnik. Crnko gospodar. — Tečaj za zatiranje škodljivcev tn bolezni ter škropljenje sadnega drevja se vrfti v soboto dne 11. mirca na Vinarski in sadjarski Soli v Mariboru. Tečaj Je teoretičen tn praktičen ter traja od 8 do 12. in od 14. do 18. Za hrano skrbijo tečajniki sami. — Materinski tečaj. Izredno lepo sta uspeli predavanji prof. ĆJernejeve o napakah značaja otrok In učitelja Ledineka o tem, kako •poznavamo svojega otroka, ki sta bili v okviru materinskega tečaja v Ljudski univerzi Napake otroka je tre« ba pred vtem spoznati, notam jih Je mogoče dele popraviti. Ce uživa otrok preveč pozornosti doma postane nesamostojen. Otrokovo siadkosnednost je treba upoštevati s tam, da mu nudimo zdravo hrano. Tudi za cmerikavost, muhavost in druge napake so primerna sredstva, ki pa jih moramo pravilno uporabljati, poseben problem pa predstavlja otrokova trma, ki jo najlažje ozdravimo s tem, da jo popolnoma ignoriramo. Dre vi predava v materinskem tečaju A. Vode tova o dolžnostih in pravicah današnje matere. 14. marca je ni, sporedu predavanje dr. Marina o pu-bertetni dobi iz zdravniškega vidika. Materinski tečaj zaxljuči 15. marca J. Lev-stikova o temi »Govorica materina — otroku svetinja« Izredno živahen odziv mariborskih Žena in mater najbolj dokazuje, kako utemeljena ter umestna je bila zamisel materinskega tečaja. — Ljudska univerza v Studencih. Drevi ob 19. predava pisatelj MiSko Kranjec o problemih slovenskega slovstva. Istočasno bo prirejena razstava Kranjčevih del. Novice v besedi in sliki! Vstopnine ni. — V prid Dijaške kuhinje v Mariboru je večer godalnega kvarteta tukajšnje realne gimnazije dne 11. marca v prostorih Ljudske univerze. — Nočno lekarniško službo imata Alba-nežejeva lekarna na Frankopanovi in Koni-gova na Aleksandrovi cesti. — Pustolovska žilica ni dala miru 13-letnerrru Bojanu Gorjanu, I21etnemu Emilu Tomaziču in 131etnemu Zvonku Krobatu, ki so pobegnili v neznano smer in se doslej še niso vrnili domov. Starši se boje za usodo svojih otrok, ki se za nje sedaj zanimajo oblastva — ZgOdovfna delavskega gibanju na bivšem Spodnjem Štajerskem. O tej temi je predavaj ped okriljem »Vzajemnosti* arhivar prof. Franjo Baš. Iz njegovih izvajanj povzemamo sledeče vodilne misli: Zgodovina delavskega gilanja pri nas še ni popolnoma raziskana in dognana, š le zakon iz leta 1868 je omogočil nastanek in razvoj delavskih strokovnih organizacij. Tega leta je bilo v Mariboru ustanovljeno delavsko društvo, ki ga je ustanovil odpuščeni jurist Wiestnaler. Leta 1871 so v Mariboru prvič stavke kot posledica organizacijske povezanosti delovnih slojev. Volitve v državni zbor leta 1890 so prinesle socialni demokraciji nepričakovan uspeh. 1 .maja 1890 je delavstvo v tukajšnjih železniških delavnicah navzlic prepovedi obhajalo 1. maja svoj delavski praznik. Ker f»o bili Slovemci kicnssrvativno usmerjeni, je delavsko gibanje nekako simpatiziralo z nemiko liberalno smerjo. Delavsko gibanje je doseglo velik uspeh leta 1907, ko je obveljala splošna, enaka in tajna volilna pravica. — O tem in o onem. iOletni delavec Len Klan eni k iz Pobrežja je padel na tleh in si poškodoval hrbtenico. Zdravi se v bolnici. — 15 medeninastih cevi je izgubil šefer Lovrenc Kolar, uslužben pri zagrebški tvrdki 3>Ta.pred«. Cevi je izgubil med Ptujem in Mariborom. Vredne so preko 1000 din. — Z desnico je zašel v slamo-reznico 91etni Tomaž Zrn k o z Janževe gore pri Selnici ob Dravi. Zatekel se je v bolnico. — Magistra t ni uradnici Beti Petrovič je neznan zlikovec odnesel plašč — Z ročicama sta neznana napadalca do* škodovala 201etnega posestniškega sina J. Klampferja iz Spodnje Korene. V bolnici so ugotovili, da ima Klampfer poškodbe na glavi. — Na državnem mostu je padel s kolesa ključavničar državnih železnic Tomaž Kralj m se poreza 1 po rekah. — Neki Alfred J. s Koroške ceste si je izposodil pri natakarju D. K. kolo, ki ga pa lastnik ni več videl. Kolo je znamke :>Rixe«. — Ne bo praznovanja ? Doznava se, da je bil po dolgem moledovanju odobren naknadni kredit baje v znesku dveh milijonov din, tako da bodo tukajšnje železniške delavnice lahko neokrnjeno obratovale do 31. marca t. 1. _ Športne novice. V nedeljo 12. se prične, oziroma nadaljuje prvenstveno tekmovanje mariborskega okrožja LNP. Razpored je naslednji: V Mariboru na ttapi« dovem igrišču: ISSK Maribor : SK Mura, in SK železničar : S K Rapid. v Čakovcu Čakovečki SK : SK Slavija. Nedeljske tekme bodo vsekakor zelo zanimive, saj si bo vsak nasprotnik prizadeval, da zmaga m se tako plasira med prvimi tremi klubi v prvenstveni tabeli. Prvi trije pla. strani klubi mariborskega okrožja LNP bodo Igrali potem naprej za naslov prvaka LN p — O mestnem KopailAcu. V »Delavski politiki« št. 29 beremo: Obiskovalci parne in vreče zračne kopeli se že več tednov pritožujejo, da nimajo na razpolago dovolj tople vooe. Hale so se z? m n Šile dovodne cevi tn Jih bo treba nadomestiti. Ker pa vsota proračunskih izdatkov pie-sega znesek 5000 din. bo treba s tem čakati do prihodnje seje občinskega sveta, da bo o tem sklepala Prizadeti prosijo gospoda župana naj se jih usmili in čim preje skliče sejo občinskega odbora, ki bo uredila to vprašanje Obenem pa naj se m dot:čni seji tudi sklene, da se v s!ič-uih primerih smejo napraviti izdatki za popravi'< proti naknadni odobritvi od strani mestnega občanskega sveta -- 13 l«»t in 7 modrcev znaša *kupna zaporno ka/en, na katero so bili obaojenj strahovali Hr.loz in ptujskega okraja, o katerih podvigih smo poročali v včerajšnji številki. Fra^c Habrko je bil obsojen na- 3 leta strogega zapora in izgubo častnih državljanskih pravic za **o S let, Blaž Bo^Tij na 3* mesece strogega zapora, št-ran Hrže::jak na 10 mesecev strogega zapora ter na izgubo častnih državljan, skih pravic za dobo 2 let. Barbara Vajt na 2 leti strogega zapora ter na dvoletno izgubo častnih pravic. Rudolf Hrženjak na 2 leti in 6 mesecev strogega zapora ter na izgubo cestnih državljanskih pravic za dc-bo 3 let. Franc Vajt na 2 leti in 6 mesecev strogega zapora ter na triletno izgubo častnih pravic, Štefan Prašnički pa na 2 leti in 6 mesecev robije ter na izgubo častnih državljanskih pravic za dobo 3 let dočim je bil Jurij Prašnički oproščen vsake krivde in kazni. Senatu je predsedeval s. o. s. dr. Turato. priseemika sta tw*a dr. Lešnik in Lečnik. obtožbo pa je zastopal državni tožilec dr Košenma. _ Sokolsko druatvo Maribor T. vabi de-00 in starše na koncert malih harmonikarjev ki bo 12 marca ob 15 v dvoran* vojašnic* Kra'ja Petra Mali ha.rmamkarj: nastopijo pod vodstvom g. Vilka ftuster-siča. — Poroke. V zadnjem času so se v Mariboru poročili: Avgust Lorber. tov skladiščnik, in Ljudmila Vertnik, tovarniška delavka, Taborska ulica 8; Emerik Bonj-šek, kotlar, in Angela Stuhec, šivilja, Mlinska ulica 28; Bogonur Neuman, dipl. tekstilni tehnik in Vida Podbukovlek, za-sebnica, Erjavčeva ulica 12; Vilibald Novak, krojaC in Pavla Kos, Mihael Kovačič, monter on Julijana Hercog. Obilo sreče! — f Jirnffwn univerza v Mariboru. Jutri bo predaval dr. Evgen Spektorski, univ. profefor iz LJubljane, o francoskem in nemškem pojmovanju države. Prikazal bo razliko med individualistično francosko doktrino o državi in totalitarno nemško in označil francosko in nemško pojmovanje naroda. Očrtal bo tudi razliko med francoskim kolektivizmom in nemškim socializmom. Naslednje predavanje se ne vrši kakor običajno v ponedeljek, ampak šele v četrtek in petek 16. in 17. marca. Predaval bo dr. Mirko Deanovič, univ. prof. iz Zagreba, o Danteju in Divini komediji. — Jadranska strsža mestni krajevni odbor je imela snoči redni občni zbor, ki ga je vodil predsednik Edo Ivančič. Poročila so pričala o marljivem delu mariborske mestne Jadranske straže. Pri volitvah je bil izvoljen za predsednika polkovnik 22. topničurs^ega polka Peter Kilar, za podpredsednika pa dosedanji predsednik Edo Ivančič. — Osebna vest. Ravnatelj tukajšnje nepopolne gimnazije Ivan Prijatelj je imenovan za direktorja Državnega učiteljišča v Ljubljani. — Ponesrečen vlom v magdalen*ko žup. niftče. Snoči okrog 22. je obvestil tukajšnjo policijo kaplan Anton Cafuta. da je hotel nekdo vlomiti v pisarno magualen-ske župne cerkve. Na kraj vloma sta odšla daktiloskop Grobon in policijski agent Medvešeek. Storilec, ki je prišel čez agra* jo, je najbrž točno vedel, kje je župnijska pisarna S topim predmetom je z...C*el razkopavati zid, pa ga je pri poslu zmotila neka uslužbenka župniSča, ki je šla prav takrat na vrt. Vlomilec je pobegnil, pustil pa je na kraju vloma svoje orodje. — Harakiri. Na pobreški cesti so našli blizu Plečnikove trgovine zvijajočega se nekega moškega, ki so ga naglo prepeljali v bolnico. Bil je to 301etni Simon Sober iz Studencev, ki se je štirikrat z nožem sunil v trebuh in se nevarno poškodoval. Zapustil Je pismo, iz katerega pa ni razvidno, kaj ga je pognalo v obupno dejanje. &faribsrsko gledališč* Četrtek, 9 marca, ob 20. uri: »Pvgmalion«. Premiera. Red B. Petek, 10. marca: Zaprto. Sobota. 11. marca, ob 20. uri: »Produna nevesta« Red A Sbavvova trodejanka »Pygmalion«, katere premiera v Skrbinškovi režiji in vo-J dilni vlogi bo jutri v četrtek, 9. t. m., je ena tistih za gledalca lažjih, vendar zelo duhovitih družabnih odrskih del tega sodobno največjega komediografa in satirika, ki v preobrazovanju največjih socialnih nasprotij morajo zanimati tako prijatelje kakor tudi nasprotnike socialnih reform. Zato je bil bas »Pvgmalion« tudi na večjih svetovnih odrih splošno sprejet kot izredno posrečena komedija na račun sodobnega reda In zato smemo pričakovati, la bo Shavvov »Pygmalion« tudi na mariborskem odru zbudil splošno zanimanje. Iz Gernfe Radgone — Gradnja SoKolskega doma na meji. Pripravljalna dela za gradnjo društvenega doma so v polnem teku. Ob banovinski cesti je bil do tal porušen skedenj, s čimer je pridobljen lep in primeren prostor za razširitev letnega telovadišča. Glavni) gospodarsko poslopje, kjer bo stal dom, čaka samo še na oblastno gradbeno komisijo, za tem poslopjem pa so izkepane velike jame za apno in drugi stavbeni material. Banovina je ugodila prošnji društva ter dovolila dobavo gramoza iz tako zvane ga konkurenčnega sveta ob Muri, kjer se je z izkopavanjem že pričelo. Stavbno podjetje duha v Krhkem je dogotovilo nairt bodol-e stavbe. Razdelitev prostorov je zelo posrečena z malo izjemo odra. katerega bo treba v globino razširiti. Načrti so na vpogled pri predsedniku gradbenega odseka br. Stanetu CSvidiniju. kjer si jih lahko vsakdo og!eda ter poda svoje pripombe in nasvete, dokler je še čas, da ne bo pozneje nepotrebne kritike. — Cenena vožnja v Maribor. Te dni se je mudila v Gornji Radgoni komisija mestnih podjetij iz Maribora, da si ogleda novo avtobusno progo Maribor—Gornja Radgona in obratno. Kakor se dccaiava, namerava mestno podjetje Maribor uvesti na tej progi s podaljšanjem do zdravilišča SlatinaRadenci. pozneje pa, ko bo dogra. jen Petanjskj most celo do Murske Sobote dve novi avtobusni vožnji in sicer s prihodom v Gornjo Radgono zjutraj ob 7 m opoldne ob 13. ter takojšniim odhodom nazaj. Ta načrt mestnih podjetij obmejno prebivalstvo z zadovoljstvom pozdravlja, zlasti ker bodo cene vežnji baje znatno nižje cd cen avtobusnega podjetja Lin-nin-ger iz Maribora. — Z bajonetom ga je sunii v vrat. V nedeljo zvečer sla se srečala v vasi Lut-vercl v Apački kotlini Ivan Glanz, kočar iz Plitvice ter Majhenič Henrik mlajši, posestnikov sin iz Lutverec, oba nekoliko vinjena. Ker je med G^nzem in Majheni-čem vladalo že delj časa staro sovraštvo, sta hotela tokrat medsebojno temeljito obračunati. Tnkoj po srečanju se je po izmenjavi par besed vnel m^d njima oster prepir, kateremu je sledil še spopad. Glanz je segel po vojaškem bajonetu, katerega je nosil skritega pod suknjo, ter ga zasadil svojemu nasprotniku v vrat. Težko ranjenemu in močno krvavečemu Majhe-riču je nudil prvo pomoč 35dravnik dr. Rudolf Hdtzl iz Apač, ki ga je po zasilni obvezi odpeljal s svojim a/vtorn v bolnico v nemško Radgono. Kakor doznavamo, imajo tamkajšnji zcravniki malo upanja, da bi ohranili poš-kodovanca pri življenju. — Z botehnik v Gor Rad zon i. Po odhodu zdravnika dr Franca Breznika, ki je izvrševal v Gornji Radgoni tudi zobo-zdravniško prakso ter se pred letom In pol naselil stalno v Celju kot sreskl sanitetni referent, je ostalo to mesto nezasedeno. Bil je to hud udarec za obmejno prebivalstvo, zlasti za revnejše sloje, ki niso zmogli stroškov za potovanje k zobozdravnikom v oddaljenejši Maribor ali drugam. Kakor pa doznavamo, je najel začasno lokal v gostilni prt PoŠti na Spodnjem grisu zobotehnik g. Pliberšek iz Maribora, kjer prične izvrševati zobozdravni-ška dela z 10. marcem — Nov modni salon. V hiši gospe Marije Padarifc v Gornji Radgoni vis a vis kavarne Cirič je otvoril nov modni salon krojaški mojster Franc Gradinski. — Fantovska podivjanost v Apački kotlini. V vinoUču Ruperta Voniš v Črncih je te dni popivala večja fantovska družbi iz Plitvice v Apački kotlini. Ko so proti večeru prispeli tja tudi domači fantje iz Črncev, se je med obema družbama takoj pričel prepir, ki je postajal vedno ostrejši. Ker so se domači fantje čutili mnogo šibkejše, so pobegniii pred Plitvičani ter se skrili pri sosedu Petru Steyer-ju v Črncih, kjer jih je zaklenil lastnik v hišo. Podivjani Plitvičani. ki so sledili fantom Iz Crnc, so naleteli pri posestniku Steyerju na zaklenjena vrata, kar jih je tako razburilo, da so začeli razbijati pri vratih in oknih. Raz oken so sneli okvire, jih polomili s šipami vred. skozi okno pa streljali z revolverji in le za las je manjkalo, da ni postala žrtev te nezaslišano fantovske podivjanosti posestnica Stever Amalija, k! je v bližini okna v sobi pestovala mnlo dete. Posestnik Stever trpi okrog 2.500 d.n škode, ta nezaslišan primer fantovske pp-besnelosti pa zasluži najstrožje obsodba. CirHmets^srff so zjborovali Gornja Radgona, 8. marca V gornjeradgonski osnovni šoli se je vršil nedavno redni občai zbor tuka podružnice CMD. Lansko leto na novo nastale cbmejne razmere, ko smo dobili onstran meje vedkega soseda, so vzbudile pri nekaterih narodno zavednih lokalnih činiieijih nekoliko več zanimanja za delovanje te pre^otrebne narodnoob:, bne organizacijo bas na tako izpostavljeni obmejni točki, kakor je Gornja Radgona, in razveseljiv a posledica tega je bila, da je bil to leto zbor boljše obiskan kot prejšnja leta in tudi debata tama Je bila mnogo živahnejša in stvarna. £b je vodil agilni predsednik g. Franc Sumeč, višji veterinarski svetnik v G~i\ Radgoni, ki je v svojem uvodnem govor.: podal obširno in zanimivo poročilo o dosedanjem delovanju, zlasti pa o težkih razmerah to in onstran meje, katere so n tstale po priključitvi Avstrije* k MemČ.ji Podru šteje 54 Članov in članic ter je po višini, odnosno dotoku prispevkov na mesta Blagajna izkazuje 1.655.25 din dohodkov ter 1.600.75 din izdatkov, prebitek 51.50 din. Na predvečer slovarskih bi. nikov sv Cirila in Metoda v lotu 1H38 jo priredila podružnica tradicionalno kres >-vanje na grajskem griču, od koder se je zasvetil velik kres, vid :p daleč tja preko nemških in madjarskih meja našim so-bratom v opozorilo, da \ rtafih srcih niso pozabljeni. Razvila se je živahna in stvarna debata o razmerah tu na meji in potrebnem podvojenem delu podružnice Sprejet je bil sklep o čimprejšnji naložbi narodnostnega katastra, kakor tudi katastra o tuji pose st: :n drugih nujnih ukrepih in potreba'-., o katerih pa bodo stavljeni potrebni predlogi našim oblastem. Pri volitvah je bila z malimi spremembami izvoljena dosedanja uprava s predsednikom g. Samcem Francem ter ta in kom g. Burjo Rihardom na čelu Članarina znaša za bodočo poslovno dobo letno 12 din Pristopajte in podpirajte to prepotrebno narodnoobram-b^o rire-ani7.acijo. Iz Pt«?a — Sreča v nesreči. Mftattld pomo-čnik Pavel Hrca je na potu iz Porruivc v Ptuj izgubi! denarnico z 2500 d m Ko je na po vrarku to prijavil orožnikom <*& ie čakalo prijetno presenečenje, ker s<- mu poveda li, da je denar že najden. Našla ga je 14-letna učenka Alo>J7ija Koro-ec. — Vlomi v HaFozah Tatovi v Hakv/ah imajo posebno piko na vmiske kleti Pred dnevi 90 za<«reSili kar tri vlome tn sicer pri posestnici Schneditz. Karlu Ko^sarju in Vin cen cu Tamu Odnesli tn večje količine vina in razne predmete. — Ogenj je izbruhnil pri posestniku Jožefu Fi.šerju pri Sv. Bo-lfenku v Slov. goricah. Goreti je začelo n« stanovanjskem poslopju, ki ga je o*?enj popolnoma uničil. Pokore! je rudi del gospod a rske^a poslopja. Škodo cenijo na 50.000 dm Domneva se da je ox?enj nastal zaradi s^abe^a dimaika. — Strelka družina jc imela v nedeljo svoj redni občni zbor pod predsedstvom komandanta mesta majorja Markov ca. Tz poročil funkciomaTjev izhaja, da ie bila družina 'ani zelo marljiva. Organizirala je na novo članstvo ter prirejaJa tečaje za stre-lanje Strelske vaje so se vr.vlc v zimskem Jasu v oficirski čitalnici s sobnim streljanjem v treh oddelkih za olane, članice im dijake. V poletnem času se bodo vtShIo strelske vaje z ostrim streljanjem na letnem strelišču pri Baboeeku. Pri volitvah je bil ponovno izvoljen za predsednika major Marković. za tajnika Ferdinad Fras, za blagajnika SW*a Skaza, za tehničnega referenta podporočnik Polič in oclborniika gimnazijski ravnatelj Attfl tn vojni činovnik Peguš. — Tujski promet V februarju je Poiskalo Ptuij 153 tujcev, od teh 23 mozemcev. In Sficer 17 Nemcev. 5 Italijanov, 1 Mad-žar. No£mn je bilo 167. Snežne razmere Poročilo tujskoprometnih zvez v Ljubljani in Mariboru, SPD In JZSS z dne 9. HL 1930 Kranjska grora-Vritfc 1523 m: —4, solncno, 60 cm snega, prisojno aren, osojno pršić, Rateče-Planica 870 m: —2, delno oblačno, prisojno prekopneva. osojno 20 cm snega, sren, skakalnice uporabne, Planica-Slatna 950 m: —2, delno oblačno, 30 cm snegra, aren, Peč-Petetinjek 1440 m: —5, delno oblačno, osojno 45 cm snegra, sren, Pokljuka 1300 m: —3, delno* oblačno, 10 cm prS ča, 50 cm podlage, Komna 1520 m: —4, solnčno, 10 cm pral Ca, 140 podlage, Dom na Voglu 1540 m: —6, solnčno, 150 cm snega prSič, Dom na Krvavcu 1700 m: —o. solnčno. 85 cm snegra, prisojno sren, osojno prSič, Velika, planina 1558 m: —5, solnčno, 60 cm snega, prisojno osrenjen, osojno prSič, Mentna planina 1508 m: —10, demo oblačno, prisojno 35 cm snega, osojno 75 cm snega, prSlc, Mozimka planina 1888 m: ^5, delno ob-lačno, 80 cm snega, praič.