Mestne novice.
Velikanski odziv clearelandskih Slovencev za ameriške državljanske pravice. Nad 150 novih proftenj.
—V soboto, 25. marca je sk>-venski državljanski dam na Common Pleas tsodniji. Od zgodnjega jiutra pa ves dteuiv dbkJer bo kaj prosilcev, bo sod nijsko poslopje obtegano od Slovencev. Dosedaj se je priglasilo potom šole in sicer nad 150 slovenskih prosilcev za dr žavljansloe papirje. Trije posebni uratknifki, poleg navadnih mooij bodejo pomagali Sk>vei> cern v soboto pri vlaganju državljanskih prošenj. Zajedno se je pa poskrbelo, d!a bo vsak prosilec taikoj izprašan od zve-zinega ekso-minerja, Mr. Ker-lina, S tem s>e prepreči, da ni treba ljudem dvakrat hoditi v mesto hi zapravljati čas. 'Prosimo pa vse prosilce za državljanski papir, "da prklejo čim (bolj zgodaj na sodnajo, iki bo nafašč za to odprta že ob .pol ' osmih zjutraj. Kdor (prej pride, bo prej positrežen. V četrtek je še šola za državljanske prosilce, dn velika večina njih je že tako napredovala v kraltkem času, da upamo, da boldejo vsi z uspehom' prestali skušnjo,
—Lep pogreb j« priredilo dr. Slovenskih Veteranov pokojnemu Josipu Jarcu v torek. Bratje društva so se skoro pollreo-števihio udeležili pogreba. Poteg zadnjič omenjenega sporočila, naj še priden emo, da zapušča (pokojni v 'Clevelaridiu dve sestri in eno sestiro v Cana-<di. Slovanski Politični Klub je •poslal lep venec pokojnemu, kaikor dtudi <firektorji Narodnega Doma. To je bilo vsaj delno priznanje zaslug pokojnega-Pri pogrebu smo opazili poleg številne udeležbe društvenih •braltov Slov. Veteranov a'fi Dk> služenctv, več prijateljev pokojnika.
—Clevelandske naročnike našega lista prosimo, da neken 1 iko pobrpe za kratek čas. Naš medni raznai&alec Brezovar je Ibolan, in imamo -druge razna-šalce, ki se trudijo, ida vam ustreižejo. Če kdo in i dobil*« lista naj se ne huduje, ampak naj nam pove in nm< bodemo z veseljem ustregli. V kratkem času 'bo zopet vse dobro
—Or. Oeltavec, št. 51 SDPZ priredi 1.8 junija piknik na Louis Recharjevih farmah Euclid; O.
—'Vsa znamenja kažejo, da bodemo imeli v Clevelandu zopet boj glede- cestne železnice. Moštvo, ki je uslužbeno pni že iHeznki zaiWteva 40 centov na uro plače, kompanija se izgo-'varja, da nikakor ne more tega ptačati, razven če se vožnja poviša na 5 centov namesto 3 cente kot sedaj. Objednem pa zahteva kdmpanija od mesta, dia se ji dovoli, da potroši več denarja, da izplača »svoje dolgove. Kotn-pan-ija zahteva 8 centov več stroškov od vsake milje, Iki >0 prevofcijo kare na dan, Kompanija pravi, da ima $455. 000 deficita v knjigah, ker je morala z a«vreči vefe starth kar in mašinerije.
—Mestni svet je -sprejel predlog z večino 20 proti 6 glaiso-vo, da se v naWje prepoveduje v,neefleljo razvaSati sneg.'
—Mike Rus, 246 Broadway je slišal v torek ponoči mile klice neke ženske na pomoč, ko je korakaj po 10. cesti. ženska tožba ga je ganila, da je šel v •hišo, pogledat, kaj se godi tam. Romaj pa j*e biil notri, pa sta iga napadla dlva moška in ena ženiska. INlajprvo so ga dofcro pretepli, vzeK trni $ro, -potem pa vrgli na cesto. Policija pa 86e ra k^vu Mke Rw pa
pravi, da ne bo sel nikdar več nikomur pomagat.
-—iMrs. Anna. Posakarnis, .893 E. 67th St. je dbbila od nekega grocer j a en cent premalo drobiža za -kupljeno blago. V jezi je pograbila 1 steklenico mleka in jo zagnala gmocerju v glavo. Grocer pa je prijel za vrečo moke in jo zagnal za bojevito žensko. Sedaj se tožita oba dva na mestra sodnijii, kdo ima pravico do oškodnme.
—V Cuyahoga county 'so spustili kakih 3000 zajcev, katere so pripeljaili iz Ariižone, da spopolnijo domače zajčje pleme.
—Prva poskušnja glede predsedniških volitev ise je vršila v torek v Clevelandu. Glasovalo je «17 oseb. Iamed' teh je dobil Ml glaisov Wilson, Taft štiri glasove, Roosevelt 1 in La Fol-lette 1.
—Komisar painkov, Newell, se pritožuje, da mora mesto preveč plačevati' za meso, s katerim kronajo zverino v zook> gicnetin vrtu. Zverine ^dobivajo goveje meso po 11 oentov funt in (pljuča ter jetra po 9 centov funit. Sedaj ibodejo pričeli krmiti. iziveri s konjskim mesom, ki velja 7 centov funt.
—Prebivalstvo mesta Okive-landa znaša danes 735.000 oseb glasom poročil, kot jih je izdal mestni zemljiški urad'. Kakor zmano, si Cleveland prizadieva, da naraste do en milijon prebivalcev do leta 1920, (ko isie vrši novio zvezino štetje. Cleveland je cJosedaj šesto mesto v Z jed. driavalht
—O C. iBarber iz Barberto-na je bil v poraieljek y Cleve landi) in je ponudil mestu svojo elektriko iz tovarne v jtužm-i Ohio. Banber pravi, da prodaja mestu lahko elektriko za pol centa 1000 kilovat, za kar plačujejo sedtej mestni prebivalci .po 3 cente, oni pa, ki jemljejo elektriko od! kompanije, pa celo po 6 in 10 centov. Mestni zbor se bo posvetoval ali naj sip sprejme ponudba Barlberja. Ce se sprejme, tedaj mora mestna elektrarna zapreti svoje pro-stonei, električna kompanija pa »tak ne bo mogi'a konkurirati napram tako nizkim cenam.
-=-92 akrov slvoje zemlje bo prodalo mesto ta teden. Zemljišče se na'haja na Union ave. kjer je mesto pred tremi leto k-upiJo 92 akrov zemlje, da zgra-cH ima teh fotib -modeme hiše za manj premožne ljudi in jih .poceni daje v majem. iNačrt se ni mogel zvršiti. Pred tremi leti je zemljišče veljalo $122.000, in fsedaj je mesto dobilo pomni bo, da proda zemljišče za $144. 000.
—Dobro znani .rojak Frank Mihetodh prične okoli I. aprila s.vojo trgovino za papiranje sob in istianovtanj in sicer na 6526 St. Clair awe. Rojakom ga priporočamo.
—-V četrtek, 23. marca se vrši seja Slovenske Narodne Ci talnice ob 8. zivečer v čitafriiških prostorih. Radi važnosti je članstvo prošeno, *da se številno udeleži te šege.
—V Qeveland pride okoli 1. miaja* kakih 15 organizatorjev, ki b-qdejo skušali organizirati ivse strojnike ali mašimste v oleveTandskh tovarnah. Kakor znano, so se vršili že lansko leto večji štrajki v cleveland-slrih -fovamah, ki so pa večinoma vsi bili brez pomena, ker delavstvo ni dovolj trdno ski> ,paj drižalo. Kakor se je izjavil unijtski organizator Jack, se bo skušalo iPetos organizirati vsakega strojnika v Cleveland^.
—37 elevelandskih zdravnikov se je oglasilo za vojaško slulžbo v Meksiki pri amerilški armadi.
Znani nemški socijalistični vodja, dr. Liebknecht je v nemškem državnem zboru strahovito napadel nemško vlado.
50 vojakov ubitih. Mexico City, 22. marca. tPri SayuJa se je ponesrečit vojaški vlak. 50 vojakov je bite takoj Ubitih, nad 100 ranjenih.
Amsterdam.— Dr. Kari1 Lieb-kn/edht, ki4 je bil izključen iz nemške -socijalistične stranke, ker se ni hotel podati "patrijo-lični disciplini soetijalistov", je imel pretekli teden v nemškem dnžavntetm zlbonu govor, ki je zbudil pozornost celega sveta, ker je s stojim govorom odkril zločinske namere nemške vlade nap-ra drugim narodom. Ko se je pričela debata gilfede proračuna za šole, se je oglasil dr. liebknecht k besedi in dejal: "Vzigoja v Nemčiji danes slulii za moč militarizma in kapitalizma. Vi. se delate, kot bi hoteli Pjuidistvu ravnati pot k prosveti in omiki, toda to delate samo raditega, ker kapitalizem potrebuje voja/ke. V nemških šolah »se zgodovina uči po načrtu militarizrtna, in otrokom se že v šolali ubija v srca sovraštvo do Angležev. Naše šole so postale dresirane sobe za vojaštvo, naše šole učijo mladino vojsko. Vaše otroke vzgo-jujete za vojne stroje. Kar se tiče va&e vojske, je menda vaš ideal, dsa s strupenimi ibomba mi uničujete sovražnika. To je ideal nemške kulture, strupene bomfoe. V šolah se ne Ibi srroelo samo -učiti, da je bil umor Franc Ferdinanda zločin, ampak bi se moralo otrokom tudi povedati, da je prišel tumor Franc FerdinancTa avstrijskim in nemškim vojnim krogom kot od milosti božje, da so pričeli s prelivanjem ljudske, delavske krvi!"
Po teh besedah delavskega zastopnika se je dvignil vihar ogorčenja in protestov proti govorniku. Nemški grofje in baroni v zbomiči so grozili delavskemu zagovorniku. Dr. Liebknecht pa je (kričal: -"Resnica je, čista resnica! Potem je pa večina poslancev zapustila cDvorano. Dr. Liebknedht je pa nadaPjeval: "Ravno tako kot tridesietletna vojska, tako ima tudi današnja vojska demo-ralizijoč in poguben upljiv na šolski poduk. Dokler bodejo v šolah učili otroke moriti in ulbi-jati svojega bližnjega, dotedaj delavski narod ne bo nikdar rešen. Delavci morajo vzgojo sami vzeti v roke. Vojaške čete se ne smejo samo v strelnih jarkih boriti, te vojaške četic morajo udariti po skupnem sovražniku — militarizmu....."
Med grofi in baroni v zbornici je nastal tak krik, da se dr. Liebknechta ni moglo nadalje slišati. Konečno pa mu je bila odvzeta -beseda. Taka je torej tista nemška Icultuira in- svoboda, katero obsojajo najibolj učeni nemši molžje.
Ponovni boji okoli Verduna.
London, 21. marca. Nemci napadajo sedaj verdunske utrdbe od zapeda. Včeraj so se deloma potasttH gozdov pri Ma-lanoourtu in obsreljujejo -sedaj s praV teškimi topovi Esnes, 10 milj od Verduna in hrib št. 304. Franooski topovi kosijo nemške napadalne kolone. Nemci hdso nikjer napredovali
Rusi v ofenzivi.
Okoji Dvinska in Jakobstad-ta so prešli Rusi v ofenzivo in hudo prftiekajo na Nemce. Do-črm trdijo v BenoKnu, da so bili ruski napadi odbiti, pa priznajo (Nbrnci v uradnem poročilu, da so se umaknih skoro
za eno miljo pri jezeru Naroc.
wgntF™*
Avstrijci pred Avlono.
Londbn, 21. marca. Brzojavka iz Aten poroča, da so avstrijske čete dlospele do prvih laških pozicij (pred Avlono, ki je zadnje albansko pristanišče, ki še ni v oblasti Avstrijcev. Italijani imajo v Avfloni kakih 60.000 vojakov. AvistVrjci so na ;potu rproti Avlonf zasedli vse važnejše pokrajine. Odpora od vojaštva ni bilo, -ker edino v Avloni se nahajajb vojaške čete.
- Rumunci se pripravljajo.
iLondon, 21. marca. Brzojavka iz Bukarešta, naznanja: Ru-munske vojaške priprave se bližajo svojemu koncu. Vse ose-be, katere so bile prejšne čase izvzete od vojaške 6lužbe, so bile poklicane pod zastavo. Med četami je mnogo tisoč Avstrijcev, ki so pobegnili iz Sed-imogra&kega. Lrsta generalov se je skrbno pregledala, in več s-tarih generalov je bilo poslanih v pokoj, tned njimi tudi načelnik generalnega štaba.
' Canadci gredo v Evropo.
(.Vew Yorfc, 21. marca. Zamiki White Star linije, Cediric, Adriatic in Baltic, ki so pravkar jwiispeli v to luko, odpluje jo v nekaj dneh v Halifax, Canada, da odpeljejo odtam nove canadske čete v Evropo. Vsak parnik bo vzel na krov 2500 vojakov, in tem parnikom se pozneje pridruži še parnik LaplandL Tekom dveh mesecev bo prepeljanih »125.000 novih canadskih čet na bojišče. Poleg tega bodejo ti paroiki vzeli s seboj tudi 63.000 ton vojnega materijama, fci stoji sedaj v newyorški luki. 97. canaaski polk, ki je sestavljen iz samih Amerikancev, odpotu/j-e prve dnij aprila iiz Cjnade. Dokler se prevaža vojaštvo in munici-ja, ne bo mogel noben potnik v Evropo na teh pamikih. Adriatic, .Cderic in Baltic bodejo skupaj odpljuli; spremljalo jih bo dvanajst torpednihi rušilcev, da jih oHranijo pred suibmarin-skimi napadi.
9270 Rusov ubitih?
Berolin, 20. marca, Uradino nemško poročilo glede ruske ofenzive na ruskem iDojiscu, pravi: Ruski napadi na fronti pri jezeru Postavy in na obeh straneh jezera Naroc, so se pri*-čeli vsi naertkrat, toda sovražnik je bil povsod odbit. Pred našimi pozicijami pri jezeru Nairoc smo našteffl 91270 mrtvih Rusov. Naše zgube so -bile ja-ko majhne.
Aivstrijska bolniška ladija potopljena.
Berolin, 20. marca. Avstrijska bolniška ladSja "Elektra", je bila potopljena v Jadranskem morjui od nekega- subma-rina, ki jie pripadal zaveznikom, En m omar je utonil, in dve strelžnici ste (bili ranjeni. Vsi ostaK so »se rešili. Napad se je zvršil 18. marca, ob dalmatinskem obrežju t
Nizozemska je bogata. Amsterdam, 21. marca. Nizozemska je od vojne obogatila. Nizozemsko trgovsko društvo, ki je iskalo $1.600.000 posojila, je razpisalo ibonde, Ud1 so bili 70 krat naidlpisani, t. j. ljudje so podpisali za posojilo $112. 000.000. Zilata je na Nizozemskem v obilici, in nizozemski listi priporočajo, da- se za^jne in odpre nova trgovina v krajih iizven Nizozemske.
Zopet strupeni plini.
London, 21. marca. Severo-zapadno od Verduna so se vneli novi boji, posebno pri sektorju Avcourt-Malnncourt. Nemci so dalj časa bombardirali tamojšno francosko fronto, nakar je inlanterija napaldla z vseimi silami. Proti francoskim vojakom so rabili množino tekočega rvepfe. in strupene pline. Toda Francozi so s stroj-
..i*___t	1 _ _	■*,, f
ijMTii pusncami m s- svojo rni«vn-
(Nemci deset nekoliko na-

courta, milj od predoval ča, tda franc
obliiju t Nemci- ne n
Rusi napredujejo.
London, 21. marca. Dasi v Berolinu ponovno trdijo, da so Nemci odbity hu»dle ruske napade v okolid Postavy in Na-roc jezera, pa se poroča iz Pe-trograda, da je bila memš»ka ofenziva pri Dresviaty ustavljena in da so se Rusi polastili več milj nemških strelnih jarkov. iRusi so zasedli tudi več vasij, ki so bile dosedaj v nemški oblasti. V Galiciji so se Rusi polastili avstrijskih strelnih jarkov pri Mihelčev.
Na laškem bojišču.
Italijani so znova napadli one postojanke, (katere so jim av-strijei pretečeno soboto vzeli, in laški napad se je posrečil pri ^St. Martinu in pni Tolminu. Iz Rima 'Se porrča, da so se Avstrijci na več krajih umaknili.
Napad na Zeebrugge.
London, 21. marca. 65 zavezniških zrakoplovov je danes napadlo nemško postajo za zrakoplove v Zeefbrulgge v Belgiji. Vsti skupaj so vrgli 17 ton bomlb na nemške zrakoplove, shranjene v Zeebrugge. Triindvajset zrakoplovov je napadlo nemško -mesto iMiuhlauJsen, kjer so bombardirali železniško postajo in postajo za municijo.
Pet ladij torpediranih.
London, 211. marca. Pet la-dlij je bilo včeraj potopljenih od submarinov. Norveški parnik Langelie je bil potopljen, in strojnik ubit. Angleška ladija Pont iDalhousie je bila torpe-dirana, poleg je bila todrpedi rana ena francoska ladija in neki nizozemski parnik. Dan ski parnik Skodsfaerg je zadel na mino in se potopil. Pet moč je utonilo.
Avstrijsko uradno poročila
Dunaj, 21. marca. Ruska ar-tilerija j'e bila aktivna na besa-rabski in dnjesterski fronti. Naša postojanka pri Usiecko je biia napadena ponoči z gra natami. Mi smo se umaknili za nekaj sežnjev nazaj. Naši zrakoplove i so bombardirali laške postojanke pri Bobi. Italijani zopet obstreljujejo Gorico. Avstrijske čete nadaljujejo z napadom pri tolminskem mostišču. Južno old Mrzlega Vrha je bil sovražnik prognan iz pozicij in se je umaknil do Gabrij. Ujeli smo 283 Lahov.
Nemci hočejo mir s častjo.
Berolin, 21. marca. Tako med ljudistvom kot v vladnih krogih gih samih se čimdalje bolj izraža zel'ja po miru. Dejstvo, da je nemška vlada upokojila admirala Tiirpitza, kL si je najbolj prizadeval, da submarmi napadajo trgovske ladij e, govori za mir. Povprečen Nemec danes želi mir s častjo, čimprej tembolj e. Francija in 'Rus&ja ste praktično poralženi, edina Anglija še zadržuje vojsko. AngM-je se pa ne m<ire drugače premagati, razven če se njeno brodbvje popoinoma uniči. ♦Nemška vlada pozna mnenje nmškega naroda in zato si prizadeva na vse načine, da mehiška armada hitro kje zmaga in se konča vojska.
Rusi.v Perziji
London, 21 marca. Reuter-jeva brzojavka iz Teherana naznanja, kia so Rusi osvojil! starodavno perzijsko mesto Ispahan, nekdanje glavno mesto Perzije. Rusi so sto 19. marca. 1H
Vse brzojavne zveze med Ameriko in ameriško e cijo t Meksiki so pretrgane. General Carranz za hrbtom ameriške armade veliko vojsko. 0 riške armade se ni slišalo že 24 or. zahteva novo vojaštvo za Meksiko.
General F
Villa prisiljen v boj.
San Antonio, Tex., 21. mar* ca. Francesco Villa bo prisiljen boriti se z amertiško armado tekom prihodnjih štiriindvajset ur, če so poročila, ki prihajajo iz glavnega stanu generala Pershimga, resnična. General Peirlslhing sedaj poroča, da je bil VUlla napaden od meksi-kanskih čet blizu mesta Graces, <la je bil1 poražen, nakar je zibežal proti severu. Po porazu z meksikanskimi četamii, je ztbeial bandit Villa v smetf proti "Namiquippa, katere1mu kra-jiu se bližajo ameriške čete.
Zrakoplovi na delu.
Ameriški zrakoplovci so na delu, da iznajdejo bivališče ban-dita Vil le. Visoko v Sierra Ma-dre gorovju se dvig,ajo ameriški zrakoplovi, -kjer se je Villa zatekel pred svojimi {preganjalci. Natančneja poročila o napadu meksikanskiih čet na -baudita Villo še niso dospela, toda potrjuje se, da je bil Villa v tem spopadu močno tepen in je zbežal, ko je pustil mrtve in ranjen« na bojišču. -Ce se Villa ne skrije v najbolj nepristop-nih gorah, mu bo skoro nemogoče pobegniti pred meksikan-skitm ali atmeriškim vojaštvom. Kako operirajo ameri&ke čete.
EJ PŠ^o, 21. marca. Ameriška armada itma v mestu Casas Grandes svoj glavni stan: Tu se je ameriška armada razdleli-la na tri dele. Ena kolona je bila poslana -proti Babicort, 70 milj južno od Ca«a-s Grandes. Drugi oddelek je odšel proti Galenii, tretja pa proti Carmen. Kje se nahaja poveljnik, general Pershing, ni znano, totda toliko se je zvedelo, d!a poveljuje 'vseim trem oddelkom, in da je v neprestani zvezi z generalom Funstonom.
Carranzovi vojaki napadeni.
Douglas, Ariz., 21. marca. Male čete ViltovAh banditov so napadle včeraj posamezne oddelke mekisikan^ke artma-dle blizu Torreonal Napadi so se zvr šili pni Vil Tis t« Matamoras, Co-yotas, San Ignacio in Chorri-tos. Več stotin Cafranzovih vojakov je bilo ranjenih v teh bkkahi
Razni interesi na strani Villa.
Bernard Gallant, ki je v zvezi z meksikaniskim konzulom v New Yorlcu, se je tsiinoči izjavil, da Villa ni prvotni povzročitelj napada na ameriško o-zemlje, ampak, da je več tuje-zeimiskih agentov na strani Vil-le, ki rujejo proti Zjed. državam. Tujezemsflci agent je so skušali na vtse strani, da bi podrli Camamzovo vlado v Meksiki, in ker >se jim ni posrečilo, so podkupili -bandita Villo, da napade ameriško ozemlje, ker so pričakovali, da bo potem Amerika irvterveniirala, nakar se iheksikantsko iTjudistvo upre in prežene vlado Carranze. Posebno si je prizadevala nemška vlada, da razburi meksikanske duhove in zaplete Zjed. dnžave v \vojno. Ameriški vojaki na meji »Mleklsike so vedeli že tri dnij poprej, da -bo Villa napadel ameriško ozemilje, le toK ko je bilo neznano, na katerem kraju .bo udri v Zjiddt države. Poleg tega pa se katoliška stranka v Meksiko bori proti Carrarazi, ker katoliška stranka hoče pridobiti pofitično moč katere ji Carranza ne dovqtf. Huerta, katerega so Zjed. dr-»pregnale, je bil največji
zave, ker so slednje da se je -moral Huerta dati4 pnedisedn ištvu. Funston zahteva več
General Fuinatori )e n-ujino brzojavko v W ton na vojnega tajnika, v ri zahteva, <fa pošlje a -uprava nadaljnih pet tisoč na mejo. Kakih 6000 čet se nahaja sedaj v kfo 12.000 mož sftratži Fimston pa potrebuje še manj 5000 mož, da vzdržuj zvezo med ameriškimi ki so udrft v Mteksiko in obmejnimi kraji. Tihotapstvo s si Ef Paso, 20. marca dostojnih poročil se p da prihaja- novo o-rolžje siko vsak dan. Celo la dbbiva orožje in s Zjed. držav. V resnici goče zast-ražiti vso ameriška meja se n meksikanski meja več 1500 miilj, in onih 30J kov, ki so danes na kor ne more prej tap^va na samotnih Nadalje se je zvedelo, bivaj Villa že zakin iz Nemčije m Ji mne množine stre ja in da ima' to v nepristojnih •clanes dofciva ViQa ravnost iz Zjed. Nadaljnih 2000
Meksiko, Columbus, N. iMlex., ca. V to mesto je d raj 2500 novih aune kov, katerih 2000 je doma odposlanih k ameriškemu oddeiku, šel v Meksiko. Sku ameriške artnakle siki, se računa na Kje je ameriška Columbus, N. Mex., ca. Nobenega poročila vodstva ameriške Meksiki. Vsaka "brzojavna za je prekinjena. Tako se no naiznajo iz igtfe/vnega nega s^ana^. 'Brezžična na postaja pri Casas že od včeraj ne posluje poljski vojaški brzojav, na več krajih prerezan ataše v bandita Vilki brezžičn-i brzojav ts pravi, tedaj bodejo sebni kurirji na konjih ti in odnašaiti povelja in
Več vojaštva v
Kot se govori v W nu, je general Funston val najmanj 20.000 novih kov za služibo v Meksiki, konjeniški polki so ve potovali. En tisoč moz je na potu v Meksiko.
Duhovni izgnani. Nogales, Ariz., 22 Guverner provincije izdal generalno pove! morajo tekom 48 ur vsi ški cDuhovmi iz provincije ra.
Meksikanci za hrbtom Amerikancev?
'Odkar je odšla ameriška ! ženska ekspedkija je pričel hirati predsednik Carranza maido -za hrbtom am mia<5e. Meksikaneka zbira tesno -oh, je v
M
njosti Meksike. V ra MeksSkantd ma, obkolijo
i-.- -v p *%
IN

NAROČNINA.
Mapm
$330
VatamtMfia it+OilKp - 3o
i. Več
_ .	—----j-ih Slovencev je
JZaC!*%f<LpopoJttf3.00 ^ n&	in celo na
u dnw naj m poillja "CiereUmbka Amerika' «11» ST. CLAIR ATE. N. CLEVELAND, OHIO
KAUSH, Publish*.
LOUIS J. PIRC, Editor.
ISSUED MONDAY, WEDNESDAY AND FRIDAY.
by 25.000 Slovenians {Krainert) in tki City qf Cleveland a rates m rvqmcst. American in spirit Foreign in language only.
Cleveland and elsewhere.
TELEPHONE CUY PRINCETON 1B9__
JhUend as second-class matter January 5th 1909. at the post office at Cleveland, > under the Act of March 3rd, 1879.
Ho. 34. Wed. March, 22. 1910.
=
NAŠA KALVARIJA.
V žolč in strup mora pomo-iti svoje pero, kdor hoče pisati o /god o vrini Slovencev. Edi-™no<tri s/vetle točke žarijo skozi stoletno temno noč naše pre-^tcdclositi polne trpjjenja in su-ijstva. Edino tri kratke dobe «0 bili Slovenci svobodni in so si sinili samii določati svojo usodo. Mogočni floralj Samo je prvi, ki je zdirutžil v VII. t ju po Kr. panonske in .planinske Slovence pod svoje že-ter uspešno ibranil svojo dr-pred divjimi Avari. — - njegovi smrti je velika dr-ila in plodme dunajske, in savske ravnine so dobrodošlo torišče za napade. Slovenci so plačevati Avorom da-
1 kar pa jih seveda ni varo-
pred ropanjem in pknje-Koncem VIII. 'Stoletja združil knez Ljudevitt d Slovence z velikim de-tov v eno državo. To-njegova država je ime-življenje. Tretja epi-fenske neodvisnosti je res ča*. Bila je to doba slovenskih koro-katere je svofeod-Ijudsfvo voUto in na knežjem kam-►veftskom polju*, v Csmem stoletju so bavarski knezi pod dalbranijo krščansko domače koroške raa-o<d; tedaj je životarila i*m uptovoan koroška ido X. stoletja, dok-kneižji prestol po-v last Nemcev. Ries se je ohranil obred slo-vstoličenja knezov t je m kamnu do XV. stoje bil samo spomin ijo neodvisnost. In roška je v nevarnosti, le izgubljena za sitost var.
se more, da je v X. sto-
fkonec samostojnosti Slo-
V tej dobi jie bila ža*-bodočnost Slovencev že zapečatena. Na severu >zapadu so biJi pod jarinotm, na jugoza-lin jugu so pritiskali na-I talij ani pod oglejskimi pa-na sever vzhodu so pre-li' na nje Madjari, da jih po-iejo. To razmerje je osta-»reinenjeno do dlanes. ta do leta so se naše nasmeje krčile, vsako sto-nas je z velikimi koraki •valo — kakor so mislili nasprotniki — neizogibni ti smrti. Slovenski vele-naše narodno plemstvo, bili v X. stoletju še pre* svilni, so bili deloma na-iztrebljemi, deloma so se m in privzeli nemške listke priimke. Do takrat »odni -slovenski krnet je pni-ipod kruto oblast nem&kih :ev, ki so ga smatrali za >, ter počenjali z njim, kar jim je poljubilo,- Fevdalni kakor sie zove to razmerje med grajščakom-goSpo-dom in kmertom-sužnjem, je zavladal v onih surovih srednjeveških časih z vso strogost-" po ceiern Slovenskem. Ni-lajo zastonj vsi historični pi-lji italijanski oniih časov za :e izrajz "Schiavi" ali favotn," t. j. sužnji. Kar je suženjstvo delalo še neznosje bila okoliščina, da go-večinoma ni razumel je-
jine, i»n za vse to je neitsmilje no žvižgal pa njegovem hrbtu v al pe tov bič. Za najmanjšo ne« Jxjkornosa je dobil strogo ka-aen, saj je bil gospod ob enem tudi kmetov sodnik, ilci je smel soditi tudi v sporih med graj-ščino in kmetom. Kaka je bila takratna pravica, si lahko mislimo. Ne najdejo se zastonj v podzemeljskih) zapori/h in kle-tih v gradovih po Slovenskem gromade Človeških kosti. To so kosti naših dedov mučeni-kov, ki so lakdte poginili, ker niso mogli pozabiti, da so bili njih očetje svobodni. Ce omenim, da "in primae noetis" — pravica grajščaka čaka, da vsako novoporočeno nevesto ima on prvo noč v gradu — je čista zgodovinska resnica1, potem vsakdo napravi sliko fevdalnega sistema.
/Razume se, da je slovenski kmet težko prenašal to breme. Pritožbe, katere je oipetovano pošiljal po poslancih "celo pred cesarski prestol na Dunaj, seveda niiso ničesar pomagale, kakor aplbh ne poznamo dose-daj niti enega slučaja, da Ibi kateri, avstrijski , cesar s pfstom ganil za pravice Slovencev. E-dina posledica teh pritožb j* bila ta, d<a so kmečki odposlanci, ki so šli na Dunaj, bili od svojih gospodov zaprti in ubiti. Kmetje, tfidevši, da njim pravice ni iskati, zgrabili so 'za orožje. Nešteti kmeekj punti na Slovenskem so se divignili pri koncu snedmjega veka. Vsi so imeli grozen konec. Kmečka kri je v potokidi tekla. Ob teh prilikah je cesarska vlada ria Dunaju imela dovlj odločnosti, d^ je organizirala pravcato zverinsko gonjo za puntarji. Kaj glasov itejš a punta sta bila v letu 141-5., ko je Saw a cel teden biia rudeča od krvi upornih kmetov, in pa punt leta 1471., ko so slovenski in hrvaški kmetje skupno izbrali kine* čkim kraljem Mlatija Guboa. Tudi ta punt ni nič manj krvavo končal. 'Matija Gubec je bil ujet ter je bil v .Zagrebu na nečloveški način umorjen. Posadili so ga na razbeljeni železni prestol, rta gflajvo mu dali razbeljeno železno krono. Junaško jte prestal m'uke Matija Gubec, slovensko-hrvaškr kralj.
Enako žalostno je končal dnuigi naro<lni i>okret Slovencev — reformatorska doba. Protest a nt iizom, k,i je o^n an jeva 1 narodom svobodo, je posebno na Slovenskem pognal globoke korenine. Primož Trubar, slovenski Luter —- je z živo besedo in s pomočjo knjig — prvifo slovenskih knjig, ki so takrat zagledale beli dan, neumorno širil protestantizem. NffJnu na strani so delovali navdušeni Slovenci reformatorji Adam Bohorič, ki je prvo slovensko abecedo izgotovil, Juri iDlalmatin, ki je prestavil »veto pismo v slovenski jezik ter obilo drugili gorečih propo-vednikov. Ta pokre-t se ni orpe-ml le na Slovensko, vsporetlVio in skupno, s Slovenci so delovali tudi Hrvatje — naj omenim le škofa Petra Verperija — in m6goče bi -se že takrat Slovenci in Hrvati združili v en narod, da ni padla kaj kmalu ledena slana na rahlo cvetje slovenskega preporoda. V dokaz kako intenzivno je biio delova-
nje reformatorjev, naj orne-svojega sužnja. Zemlja, nim, da se je ves ta pokret iz-jte kmet prej obdela val vršil v kratfki dobi pa4blržno 20 svojo lastno, mu je ukradel let, v sedemdesetih m osemde-, ki ga je smel svojevolj- (setih letih šestnajstega stolet-vreči na cesto. Kmet je mO- ja, in da ste v letu 1590. bili ^ospcfchi tlačaniti, odrajto- dve tret|jim Slovencev prote-mu težke desetine in tret-! stantov. Kmalu na to je Du-
švedskem žive potomci slovenskih protestantov. Naš najbolj i cvet je bil zaprt. Ostali pa so ipaitMi 'zopet v, narodno brezbrižnost, iz katere nt bilo upati vieč nikakega vstajenja. Udani v božjo votjo so naši dedje tla-čanili naprej nemškim baronom pofljuibajoč bič, ki je padal po njihovem hrbtu.
Ne bi bila popolna slika trpljenja Slovenskega kmeta, da ne omenim še druge šibe, ki jih je tepla skoraj tri stoletja. Bil je to krvoločni Turek, ki je zrušivši v (bitki na Kosovem pdlju L 1389. srbsrfko carstvo, od l"elta 'do leta vpadal v hrvaško in slovenslkowozjeimlje in tam požigal, ropal, moril in grabil dekleta za harem, moške in d>e-co pa, da jo je odgajal za ja^-nič ar je. Crajščaiki iso se ob takih priiikath zaprli v svoje do-i>ro utrjene gradove ter iz "grajskih lin mirno gledali, kako je trpinčil Turek ubogo ljudstvo. Turek pa si ni dal časa, da bi oblega} gradove, ker je moral z bogatim plenom dbmov. Slovenski kmet si je moral pomagati sam. V tej dofoi je bilo, ko so vzajemni odnoišaji med Slo-vienci, Hrvati in Srbi postajali, še bolj prisrčni. Saj so se neštetokrat ramo ob ramo morali združeno boriti proti skupnem neprijatelju. Marsikateri junaški čin, marsikatero slav^ no zmago more zabilježiiti zgodovina v teh skupnih bojih proti sovragu krščanstva Slovenci, Hrvati in Srbi so bili prava mrtva straižk proti barbarom in dokler so oni krvaveli m gi-nili za krščansko kuilturo, so se za njihovim hrbtom dru<gi narodt kulturno razvijali.
♦Prišla je francoska revolucije 1. /1789. Vstali so ljudje, ki so začeli oiznanjevati svobodo, e-nakost, bratstvo vseh ljudij. Proglasili so glasovita človeška prava, odpravili so grofe in barone, uničili tlačanstvo in celo obsodili na smtit kralja. Vsa fevdalna Evropa se je stresla in .pohitela v boj za predpravi-oe iplemenitašev proti francoski rejpubliki. FVancOski revolucijo-narji pa niso znali samo pridigati svobodo, znali so tudi vo-jevati se in umirati za njo. V neštetih zmagah so si Franco-zje svojo svobodo zasigurirali Njih seme je padlo v Evropi na rddovitna tla. Tudi Sfovenci so začeli zopet vstajati počasi iz grobnega spanja, v katerem so ležali skozi idw stoletji. Trd absohi stični režim dunajske vlade ni dopuščal živahjiejšega pdkreta. Tudi so bili Slovenci za odločnejše gibanje še preskromni, ubogi, ubiti. VendaT pa kakor oznanjajo beli zivonč-ki, ki vzbujajo iz pod snežne odeje in skromno in začudeno dvigajo svoje glavice, bližajoči se pomladi, tako so se začele pokazovati slovenske knjige, pobožne, ali druige nedolžne vsebine. Slovenci so dobili svojega prvega ipesnika Valentina Vodnika. Njegove sicer tudi zelo nedolžne in jpri,proste pesni, so začele (buditi Slovence. Prišlo je leto 1809., in z njitn združitev Slovencev in dela Hrvatov in Sr<l)Ov pod imenom kra-Ijevine Srbije s francoskim cesarstvom Napoleona. Samo 4 leta so (bili Slovenci pod Francozi, vemdar so oni v tem času napredovali več nego pod avstrijskimi oesarji za stotine let. Ta kratka epizoda francoskega vladanja je najhujša obsodba krivičnosti dunajske vlalde in najboljši dokaz,, kakega velikega .uptiva je, aiko je vlada narodna, ali vsaj narodu prijazna. Avstrijski cesarji pa niso znali drugega nego zatirati podložne jim narode in jih v svojo korist izsesavati. Pod Francozi smo dobili svoje slovenske srednje šole, dobili smo svojo visoko šolo, česar pod Avstrijo še danes nhnamo. Imeli smo takrat vse predipogoje za svoboden razvoj. Začele so se ipisati slovenske knjige, izšla je slovenska sflovnica, pesnik Vodnik je v navdušenih verzih proslavljal "Ilirijo oživljenja."
'Komaj so prišli zopet Avstrijci v deželo, je bilo njih prvo idelo, da so uničili vse one ustanove, katere so Francozi na-
tin
in je uimrl j Tdda seme, coski režim je
vsej al fran-tudi pod ne-
prijaznim avstrijskim podnebjem. Iirdajati so se začele novi-ne, tddbili smo svojega največjega pesnika Prešerna, katerega je res cesarska vlada tudi gonila, toda narodna zavest se je v Slovencih začela p robu jati in krepiti. Ko je »prišlo revolucij onartio leto 1848. našlo je Slovence že dovolj no razvite, da so tudi oni zahtevali naroči nih svobodščin. Znano je, s ka (ko mržnjo je »dunajska vlada .prihajala . tem zahtevam ošt ric. Poznane so tuidi njene ma-hinaefije, da se zagotovi Nem ceni nadvladje v Avstriji. In ko je bil ta režim nevzdržen, napravil se je 1. 1867, dualizem, katerega je neki "politik duhovito karakteriziral z "dva li-žem, druge ,pa strižem". Nemci in Madjari »o bili "Herren-volk" izbrani narodi Slovenci -pa uboge' pare. Za vsako šolo, za vsakega slovenskega urad nika so Slovenci morali biti ogorčen boj z Idbnajsko vlado. UradnJštvo, trgovina, obrt vse je bilo nemško. Slovenci so se po morali izseljevati. Saj so na državni itrzaški ladjedelnici raje sprejemali italijanske podanike, Ikalkor avstrijske Slovence. Nemško uradništvo je na vse kriplje 'delalo nato, da se slovenski narod ne dvigne, da ostane neumen, kajti take-m»u je lahko vladati. Tudi za Slovence velja oni Ibosenski pregovor: "Bolje da te Turčin sa(bljom, nego Svabo perom."
Ako navzlic temu Slovenci niso izginili, kalcor bi želel cesarski Dunaj, imajo se zahvaliti satno svoji žilavosti in vztrajnosti, ničesar pa vladarjem iz rodovine Hal>sburg-«Ix)tflirin-gen in njihovim vladam. Nasprotno, zahvaliti se imajo svojim cesarjem samo za batine in za tiran je. Največji udarec je zaide 1 SlbvenkSem sedanji cesar Franc Jožkrf, ki je izzval evropsko vojsko ta nemško nad vladje proti Slovanom in goni stotisoče Slovanov v klavnico proti njihovim interesom— za njihovo narodno smrt. Upamo, da je ta ljubeznivost posled' nja, katero okušajo Slovenci od svojih nemških vladarjev.
Saj imajo -tuidi Slovenci pra vico, da se svobddno razvijajo, da imajo oni svoj kotiček ,pod božjim solncem. Waša lepa domovina, polha narodnih krasot in prirodnega bogastva, z gospodarsko važinim položajem oib adrijanskem morju je poklicana, da postane ognjišče sreče in blagostanja. Naš krepki mladi narod je sposoben, da vrši svojo visoko misijo med človeštvom, da posreduje zbližanje zapadne in v s toč ne kulture. Ze-dinjeni z našimi brati Hrvati in Srbi, s katerimi nas vežejo zgodovina, tradicije in jezilk, smo v stanu, da si obranimo svojo svobodo, da se vsestransko razvijemo, da ustvarimo, mogočno kulturno jugoslovansko državo na Balkanu. Sedaj ali nikoli je čas, da si ustvarimo kipšo bodočnost kakor je bita naša preteklost. Skozi stoletja smo imeli svojo tKalvarijo, kjer je bil naš narod križan, trelba je, da napoči enkrat tudi dan vstajenja. V svobodi je življenje, v su/ženjstvu je smrt! Naj naši potomci n«e govore o nas, da smo ibili v velikih momentih majhni. Evrqpska vojska se tudi bije za nas, za naš dbstanek in smelo Upamo, da mora zmagati pravica in svoboda proti krivici An vladoželj-nosti germanske rase. Toda treba je, da vsi z vsemi močmi pripomagamo lepši na'ši bodočnosti, kajti žalostno bi bilo, ako bi se riarod iiroel zaihtvaKti za svojo svobodo le tujim ljudem Ako nismo dpsedaj mogli pisati sijajnih činov v fknjJge svetovne zigod'ovine, ako je dose-diaj vsa naša zgodovina ta, da "tiho Ibori vnUlk koraka čez grd) borega očaka," moramo gledati^ da se zgodovina bodočih stoletij meibode pisala b'rez nas in preko nas. Vstaje silno, samosvestno Slovanstvo, katerega del smo tudi mi iz stoletnega groba, pazimo, da ne Vstane brez nas. IPripoma^ajmo tudi mi tej veliki
da se osvobodimo,
^ 0Qr. Maro Maruiič


Dopisi.
Chicago, III -Gotovo je, d!a je samo oni narod, ki diha v svobodi, dborožen s krepostmi, ki vzbujajo v njem željo po blagostanju in znanju, da postane d»eležen napredka in civilizacije. Oni narod pa, v katererti je zadušeno vsako čustvo svobode, mora prej ali slej poslati plen pohlepnih tiranov in barbarov. Svoboda je bila ona, iki je pretvorila pleme sužnjev, ki se je zvajalo pod egipčanskim bičem, v pleme osvojeval-cev. Svoboda je bila ona, ki je podžgala Feničane, da so za-pljuli v nezjiana morja in odprli pota današnji industriji in napredku. Oživitev svobode je strmoglavila despOtizem Tur dorovičev. Ona je vrgla svoje žarke tudi na Grtsko, da vtisne v mramor obraze idealne lepote in postane orožje najnejžnej-ših in najp le menite j šili mislij. Svoboda je bila, ki je ponovno izšla' v sijaj« na Francoskem, katerega duš-ervna sila je med-lela pod tiranijo sedemnajstega stoletja, da je pripravila pot veliki revOluoiji, katera pretresa danes okrutnega osvajalca habslburškeiga grešnika in največjega krvoloka in zatiralca našega mukotrpnega naroda.
Za to svobodo bodo manifestirali Slovenci, Hrvati in Srbi V Chicago, 111. v nedeljo, 26. marca, ob a. uri popoldne v Pilsen avditoriju-dvorani .na Blue Island ave. blizu .16. ceste na veliki jugoslovanski
boriteljica v bc>ju za žensko e-maiDcfipacijo in goreča zagovornica na»e jugoslovanske misE Njten spremljevalec na potovanj« po Ameriki, da vzibudi zanimanje za Jugoslovanov g- Ce-do Mijatovir, znamenit književnik in srt>ski poslanik v Londonu, bode orisal v svojem govoru .položaj, bedo in itrpljenje junaških Siribov. Govorili (bodejo še Anglež' S. J. Duncan Clark, Francoz profesor Edgar Leon, Poljak dr. N. L. OPie-trowski, Rus Rev. Aleksa Ku-kulevski, Čeh James P. Stepi-na, Slovenec Rud. Skala, Hrvat Rev. Maksim Relič in Srb Ivan Palandačič. iNastopila bodo poleg tega razna hrvatska in srbska pevska društva, slovensko pevsko drutštvo "Slovan" in združen« hrvatske godbe.
'Rojaki, poihitimo vsi na to važno m velezanimilvo skušči-no, da manifestiramo ponovno za jugoslovansko misel, da pokažemo s tem javno, da čutimo z. našimi trpečimi brabi v stari domovini. Vstopnina je prosta, in gotovo ne (bode nikomur 'žal, ki se bode udeležil tega shoda, ki mu bo nudil največji in najlepši duševni užitek. Zatorej vsi na shod v nedeljo popoldne. Naročnfk.
V
u, ki meji ob Kraljevi Gradec, so doslej Kolodvorska ulica imenovano ulico prekrstili na ime peanika Macharja. Okrajno glavarstvo je dalo že nabite ulične taiblice napisom "Macharjeva ulica" odstraniti.
Nemška prostozidarska tola na bojišču. Iz Varšave poročajo: Nemški častniki, uradniki, zdravniki v varšavski tguberniji, ki so člani nemških prostozidarskih lož, so ustanovili za dobo vojne, posdbno "vojaško ložo". Kakor znano je ustanovitelj nemške prostozidarske lože pruski (kralj Friderik Ve-
Razno.
Začasno ustavljeni list. O-
krajno glavarstvo v Časlavi je za 17 dni ustavila izdajanje lista "Pravda".
Prvo ljudsko šolo so otvorili v Belgradu, Vpisanih fe 3000 otrok. Pričetek šolskega pou-
ŽALOIGRA SLUŽKINJE V BUDIMPEŠTI.
Lastnica neke agentuTe v Budimpešti, gdč. Aezel, jekon cem lanskega deta naznanila policiji, da je njena služkinja Marija Herman iz)ginila. <Poli-cija je našla' slulžkinjo — obešeno v podstrešni sobi. Gdč, Aezel in njena mati sta pri zaslišanju izjavili, da ne vesta, zakaj si je služkinja končala življenje, češ, da sta ravnali z njo kakor bi z lastno hčerjo. Policiji je prišlo v roke pismo, ki ga je Marija Herman pisala svoji materi in y katerem poroča, da jo gdč. Aeziel krivično dolži, da je ukradla večji znesek in ji grozi z ječo, če dotič-nega denarja ne odsluži. Stvar je tako prišla v drug tir. Izkazalo se je, da sta Aezlova in njena mati tfbogo šhjžkinjo neusmiljeno izkoriščale in jo po krivkX dolžile tatvine, samo da (bi jima dekle zastonj shilži-la. V
Nadaljevanje iz s. strani.
Ta tobak ne more
Tvojega jezika in tt ne peče v grlu. On je pripravljen po patentiranem procesu, ki odstrani te neprijetne neprilike. Dopa-del se Ti bo Prince Albert tudi zato, ker ima tak fin vonj, zato, ker je dišeč, hladen in dolgo goreč ter daje Tvoji pipi tako dober okus.
thm national jay smokm
je izbira ljudij celega sveta. Ne glede, (koliko pokadite Prince Albert, ne bo Vas pekel v jezik, in ne bodete se ga naveličali
Ako bi rad zVil cigareto, poskusi Prince Albert. On ti bo dal nove ideje v razveseljevanju s cigareto.
Princ« Alb«rt lahko kupil pov.od <r md.čih rr.£i««h po Sc rud«<lh ikatljab, po 10c; funtaih in palfanlnih humid..iih in funtnih krulalnik .teklenib huniidorjih * vUiao gobo ■iprilk.
R. J. REYNOLDS TOBACCO CO.,Wi>stM-Sdc«,ff.C

T
Ker so se poslednji ^as poštne razmere izboljšale pošiljam zopet redno
denaije v staro domovino.
Pošiljatre ne pridejo v sedanjem času tako brzo naslovnika ▼ roke, pač pa v teku 20 do 24 dni.
100K velja sedaj $13.50 s poštnino vred.
Brzojaviti nemorete sedaj ne v Avstrijo, niti na Nemško, naj-man je pa denarje poslati potom brzojava.
Frank Sak<ser
82 Cortlandt Street, New York, N. Y. 6104 St Clair Ave., Cleveland, 0.




po vseh Zjedinjenih državah imajo za geslo, da kadar treba naročiti
DOBRE IN
POCENI
društvene tiskovine, se vselej obrnejo na slovensko unijsko tiskarno
Mi isdelajea» th drnitrene, trgovske ia privatne tiskovine. Naša tlakama j« tuj bolj moderno opremljena lamed rseh alovsnakih ttskaren v Ameriki. Pilite an ceno make tiakorino nam, predno ae obrnete kam drugam. Pri naa dobite leple, cenejše in bolji« tiakorino.
PEVA SLOVENSKA UNIJSKA TISKARNA
Oglnaite ae pri domačinu in bodata zadovoljni.
tje n teljev m
v Ameriki, mu pošljem lep spomin.	a
HEN. J. SCHNITZER, ♦ BANKIR. t * 141 Washington St. ♦ NEW YORK. +
Iakarpor. IS. watea 1914
VRHOVNI URADNIKI:
JOHN GORNIK, 6105 AT. CLAIR AVBNUE. PODPRESDBBDNIK: PIIWMO* KOQOJ, 3904 ST. CLAIR AVK. TAJNIK: FRANK HUDO V BR NIK, 1053 BAST 62nd ST. BLAGAJNIK: JERNEJ KNAUS, 1062 EAST 62nd STREET. J ZDRAVNIK: J. M. SELJfltKAR, «127 ST. CLAIR AVE.
ODBOiRNI Kl:
M. JAKfllC, 1203 Norwood Rid. Joe. RUBS, 6712 Banna &ve. ZORIC, 5909 iProMer ave. Frank CERNE, 6033 St. Clair ave. GRDINA, 6127 St, Clair ave. Ignac SMUK, 1051 Addlaon Rd.
Anton OflfllLR, 1158 E. 61et St vrhovnega odbora ae vrtijo vsako četrto nedeljo v mesecu 0 dopoldne v pisarni vrhovnega urada, ia vrhovnega urada »1052 E. 62nd St flru«o nadstropja, sa-Cuyahoga Telefon Prlpceton 1276 R. Val dopisi, druge uradme stvari ln denarne nakaznice, na] se pošiljajo na m-bovnega tajnika.
Zvealno glasilo: "CLEVELANOSKA AMBJRIKA"
Žalujoča m J. Jarc.
grenko vino, 65^ steklenica. Slivorvka, tropfeijevec, brinjevec, $2.50 in $3.00 galona.
A. COHN, 5819 St. Clair ave.
Ma pošiljamo žganje na vse kraje Zjed. držav. Pošljite danes naročilo. (Wed-Fri.)
Alibi radi
■svoj vrt in prostor, kjer i'H kokoši? Tu ®e vam nu-)a prilika. $500 plačate ostanek na lafhka od|pla-^ova hiša, 6 sob in kopa-vse novo. Velik lot ioox Vzhodho od Nottingham live mkixiti do kare, stop hore line, 18614 Neff Rd. no niKka cena pred I.
Mlad fant dobi stalno delo v grooerijski trgovini. 'Prilika, da se natfči trgovine. Vprašajte na 5301 St. Ckuir ave. (35)
ia pred 1. Dober krojaški pomočnik dobi na 13^6 H . I »talno in dobro de k). Frank
(36) Gornik, 6113 St. Clair ave. (36)
■
•i-V .
jo tsicoj dobro in 'j'tsilno delo ^ tovarni. $1.25 na dan za lafoko delo, $1.50 oa delo pri stroju. Lake Erie Iron Co. 915 E. 63. St. severno od St. čtair ave.
- (41)
Preklic!
Spodaj podpisani preklicem, kar sem govoril proti <g. Antonu Ogrm, da je vse laž. (34)	. Ignac 5oss.
CHARLES ARMBRUSTER
MESNICA PRVE VRSTE
NAJBOLJŠE SVEŽE IN PREKAJENO MESO. 6112 ST. CLAIR AVE.
8 - Hot** Union
SCRAP TOBACCO
Ja delan iz najboljšega duha-na za cigare. Samo najboljši tabak sa potrebitfa. Najbojjii tobak za zvečanje. V vsakem paketu je kupon.
IS. ■ vdriUvi Ohio
Sedež: CLEVELAND, OHIO

Lenke
'NE OBSODBE V SRBIJI, eogradslke Novine" jav-: Srbski državljan »Peter iz Brianca je bil z vojnega sodišoa v Pa-inu> zaradi vc/bunstva, stor-ega o priliki nemške ofenzi-obsojen na snwt. Obsodba •bila izvršena naslednji dan. krijeta Pauin Boboč iz in Anton Zogar iz oča sta bila od vojaškega 4. etalpnega poveljstva neopravičenega nošenja ja dbsojena na smrt in je sodba v Naresnioi izvrie-Arvstrijski (ku9 burni rabi ji mesarijo srbske snoma-
OGRSKEM IZSLEDU-' JEJO ŽITO. I a /Uigraleem so se oblastve-janj lotili težavnega, a po-lega dela: izsledovanja zalog žita. Zdi sef da ws(pje&no od rok. V so našli pri dveh po*-jako znatne množine in ker sta 'bila posestnMca občutno kaznovana, aie [ oglasilo 85 dfugih, ki so «kri-žito, a so se ustrašili kazni, sodi, K so na Ognskem rite še velike množine žita.
m i.
Bivša služkinja Ida Kraut-v Berolinu je že od avgu^ lanskega leta živela od te-kar je ukradla vojakom, ivljala se je vojaikom, jim la piti Jn ko so Wdremafi, jih f okradla ter pobegnila. Vojak, se mu je tako zgodilo, je to b varno prijateljico vojakov (lotil v neki kavarni, ko je1 na-druigega vojaka, ter jo >liciji.
ZAHVALA.
co potrtega srca >se za-»jiem tem potom vsem ce-znancem in prijateljem ja ranjkega, nepozabnega
JOSIP JARC,
po daljših mukah preim-pretečeno soboto. Zatova-se vsemi, ki so tekom bolezni zvesto o"b-isli svojega prijatelja in li marsika/ko tolažibo. Ph>
0	se zahvaljujem prijate-ki so ga v tako obilem
rilu spremili na prostor v*eč-
1	miru, kakor društvu "Slo-tih Doshvžencev", ki se je častno in ganljivo udele-
Ipogreba v mnogofbrojnem Hvala Slov. Pctfitične-Ilubu, in odboru Natrodne-Doma ter vsem dirugim za larjene venoe. Zaipuščena se zahvaljujem posebno isorodkiikom, kakor bratu, in sestram ranjkega. Vsi taniejo v hvaležnem spo-
Slovenec išče opremljeno čisto sobo s hrano ali (brez. (Med 55. in 62. aesto. Pišite na S. J. 2027 W. 105th St.	(36)
Ena ali dve Slovenki dobite dobro sluižbo v resstacvrantu. Plača od $5 do $8.00 na teden.. Vprašajte takoj na 6009 Clair ave.	(36)
Takoj dobi delo dober slovenski ali hrvatski krojač. IPlača dobra in stalno delo. Pišite na 1690 E. 28th St. Loain, O. (36)
Slovenka dobi dobro in stalno delo v restavrantu, Doffcwa plft-ča. 5816 St. Glair ave. (36)
Gorenja slika predstavlja e-nega izmed najbolj znanih lekarnarjev v naši naselbini, katerega pozna vsak otrok, žena ali mož po njegovem prijaznem smeh«. , V« vsi poznate Guentiherja, ali*ne? M!r. Guen-ther je hil uslužben pri najboljših lekarnah v mestu in je z zadovoljstvom izdelal šole za lekarnarja. Zadnjih osem let ima lekarno na Addison Rid. in St. Clair ave., kjer je že mnogo pomagal svojim slovenskim prijateljem. <Bil je posebno delaven za napredek okolice, kjer se nahaja mnogo Slovencev, in društvo trgovcev ga je izvolilo za predsednika, katero mesto v zadovoljstvo izpolnuje v korist vseh. Tekom njegovega predsedovanja je poinagfal, da se je najbralo 6000 podpisov: za mestni svet, da se ustanovi r slovenski sredini kopališč?, gimnazija in dispenzarij. '
Upamo, da bi Harry Guen-ther, ki se rad smeji, imel uspeh, <ta pribori kopališče za 23. vardo.
Išče se (ženska, da opraivlja hišna dela in da čuiva na enega otroka. xii 14 E. 63rd St. zigo-rej.	(36)
Delo doibi mlad fant v mesnici pri Frank Vesel, 4030 St. Clair Avenue.	(36)
......... 11.........i. .i.. m.
Joseph Trinerjevo
Rd. vogal St. Clair Arm.
bolelo,
bo
tisoč.
plača
en
Jalo na lahke obrdke samo $200 na leto in obresti 6%. Spredaj je prostor za trgovino in hlev zadaj; vsaka družina ima električno razsvetljavo. SUbvenci, take prilike sio redke, torej je ne zamudite. Hiša na E. 47th St. 10 sob za 2 družina, v dobrem stanjiu, cena $3500.
Hiša na Prosser ave. 7 sob, iza
2	družini, velik lot, škriljeva streiha, dvoje stranišč, v dobrem stanju, cena $3500.
Hiša na Carry ave. tdve hiši, za
3	družine. Cena $4000.
Hiša za 3 drulžine na E. 63. cesti, cena samo $3350. Hiša na vdgalu E. 64. ceste in Spilker St. za 6 družin, rent na mesec čez $70. Cena samo $6000. Takoj $1000, drugo na lahkie olbrdke.
Hiša na E. 72nd St. za 2 dritf-žini, v dobrem stanjru, kopališče in vse potrebno pri hiša, cena $3100. Takoj se plača $700, drugo na lahke obroke. , Hiša na E. 76th St. 8 sob, električna luč, škriljeva streha, hiša skoro nova. Cena $3700, ta-
ne
pravijo nekateri, ki
( jiih bolijo zobje. Ali,vi čakate toliko časa, da pogori vaša hiša, namesto, da bi poprej vzeli zavarovalnino proti ognju?
Kadar je vaš otrok bolan, ali čakate, da umre, predno pokličete zdravnika? Ali čakate, da pride najhujši mraz v januarju, predno kupite gorko obleko ali suknjo? Nikar ne čakajte, dokler vas "ne boli".
DR. F. L. KENNEDY, zobozdravnik. 5402 Superior ave. & E. 55th St?.
/Uradne ure: 9—12 dop. in 1—5-30 pop. »Ob pondeljkih četrtkih in sdbotah zvečer. Vse delo garantirano. iZobe.deremo brez bolečin. *	(35)
Govori se slovensko.
#101 ST. CLAIR AVE.
-*)$I0WI$IUI IMtltttlf*-
POZOR ROJAKU Dnžite se gesla Svoji k svojim
Vsem cenjenim rojakom na z nanjam, da sem prevzel znani salon in- hotel "''Gilbreath" na 694 E. 152nd St. Collinwood. Tu imam vsak dan sveže pivo, domače vino najboljše vrste, fi no žganje, drožnik, brinjevec in dobro slivovko. Imafti vselej
koj $1600. Drugo na lahke ofe- najfinejše smodke ter dobro o^
*	Lmonn tirnim vcaV /Url 1VAVI
roke.
V CollKnwoodu čisto nova hiša, za 2 družini, IhrastOv pod, škriljeva streh'a, kopališče, velika klet, peč za gorkoto, cena $3700. Takoj $800, drugo na lalhke obroke. Imam še v Cot-linwoodu mnogo drugih hiš naprodaj na lahka odplačila. O-pomba: Tdkaj navedem hiše, katere je treba takoj plačati, bom jaz preskrbel denar, ako kateremu manjka do polovice par sto ddhirjev 'gori omenjene s vote. iZa vsa natančneja pojasnila vprašajte pri , JOHN ZULICH, 1165 Norwood Rd.
Ker mnogim ljudem ni znano, kje 'je* Norwood Rd. t. j. E. 62nd St. med St. Clair ave. in SiTperior. Imam na hiši napis, tako da me vsakdo lahko najde.	(36)
TRGOVINA Z BICIKLI.
•
Naznanjam, da zopet odprem svojo trgovino s kolesi ali Ibkikli, ki je največja slovenska trgovina te vrste. V zalogi imam vedno tudi vsakovrstne gumijeve roberje in vse drugo, kar se potrebuje pri kolesih. Vse to dobite v moji trgovini na 6607 St. Clair ave.
Naznanjam, da sem dobil veliko zalogo vsakovrstnih koles ali biciklov, tako da bom lahko izvrstno postregel vsakemu rojaku, da ne bo treba hoditi okoli drugih, ker vsakdo je lahko prepričan, da pri svojem rojaku dobi najboljšo postrežbo, kar pa ni prav, se pove in se lahko pclbotamo. Dolžnost je tudi naših ljudi j, da podpirajo slovenske trgovce, ker izgovori: nisem vedel ali znal, ne veljajo. Moja trgovina s kolesi je največja trgovina te vrste med Slovenci, in prepričani ste lahko, <fa dobite pri meni vedno najbolj trpežno blago. Osem let sem že v tej trgovini in vselej sem v zado-voljnost vseh' postregel. Torej se rojakom v Clevelandu in Okolici prav uljudno priporočam iza obila naročila, vsak me lahko najde, ker moj naslov je v oglasu tega lista.
FRANK ZAKRAJSEK.
6607 St. Clair ave.
kusno hrano vsak dan, sveži go las, za prigrizek pa vedno fi domače kranjske klobase.
Nadalje imam na razpolago mnogo lepo urejenih spalnih sob za prenočišče. Pri meni s vira vsako soboto godba pri kateri se fantje lahko po domače zasukajo. Pozdravljam vse Slovence in Silo ven ke po celem Cleveland^ m okolici ter s* jim priporočam. Anton Sershen 694 E. 15-sfnd St. Collinwood, O.
(Mon-Fri-38)
SLOVENCEM
želim naznaniti, da sem otvo-rit svojo lastno krojačnico na 6113 St. Clair ave. kjer imam ze sedaj trgovino z moško o-pravo in čevlji.
Obleke, katere naročite pri meni, bodejo vedno narejene po najnovejši modi. Dobro delo in trpežno vam vedno garantiram, kajti dolgotrajna skušnja v tem poslu me je dovolj naučila. Rojakom se priporočam v obilen obisk. >
Naznanjam tudi, da sem dobil v zalogo spomladanske čevlje in vso drugo moško opravo. Pošiljam blago v staro domovino zanesljivo in točno. (34)
FRANK GORffftK, slovenski krojač in trgovec z moško opravo. 6113 St. Clair ave.
Sprejmejo se trije pošteni fantje na hrano in stanovanje. 1181 E. 60th St.	(35)
Dobrega krojaškega pomočnika za hlače in vestje potrebujem takoj. Gabriel Rus, krojač (J698 E. 78 St.	(34)
NAZNANILO.
Cenjenim gospodinjam in dekletam uljudno naznanjamo, da imamo sedaj tudi dobro šiviljo, ki vam izdfela obleke po vaši želji in po poljubnem kroju. Delo bo dobro, cene zmerne. Ker je trgovina na novo lire jen a smo si nabavili sedaj veliko zalbgo, krasne vzorce volnenega blaga ter lepo izbero blaga za pomladansko sezono, Ker bo treba novih, lepih oblek za bližajoče, se Velikonočne praznike, se vam nudi sedaj iepa prilika. Se priporočava TOMSIC & STAMPFEL, 6139 St. Clair ave.
- (40)
Pozor)
Made
Union
HHlllimiMIIIIIIMIl
IZURJENI ZOBOZDRAVNIK, *
Dr. A. A.
Kalbfleisch,
6426 St Chir ATC.
Govori te slovensko in hrvatsko. Točna postrežba. Časopisi na razpolago. Ženske strcZnice. Edini zobozdravnii-
ki urad ▼ mestu, kjer se govori slovensko in hnratsko.
Uradac orel
Od 9.30 do lltSOdop. Od 1:30 do 5:00 pop. Od 6:00 do 8:00arc2er
Telefon urada:
East 408 J.
Telefon stanovanja:
Eddy 1856 M. SutmUMUHIIMIMir
Rational Drug Štora 1 Slovenska lekarna.
vogal St. Clair ave. in 61. ceste. S posebno skrbnostjo izdelujemo zdravniške predpise V zalogi imamo vse, kar je treba v najlboljši lekarni. - (45)
Pouk v anglaUlnl In lapopla Ju potam doplaavanla.
Denar, kl aa irtvuje za aa» -tna Izobrazbo, Ja najbolje nalo-lan, In na vzame ga ne kriza na vojna. Ptitte za pojaaftfla na •LOV. K. SOLA.
«11» St Clair ave. (48) CLEVELAND, OHIO.
Slovensko podporno društvo Doslužencev naznanja, da se vrši seja vsako prvo nedeljo v mesecu točno ob 9. uri dopoldne v Grdinovi dtvorani. Bratski pozdnav Geo. Krainčič, tajnik, 5810 Bonna ave.	(36)
Naprodaj imam dve Viovi hiši, vsaka za dve družini, jatoo če& ne in moderne hiše, na lepem prostoru. Objednem naznanjam cenjenim rojakom, da sprejemam vsa stavbena in kontrak-torska dela.
FRANK OPASKAR, 1x06 E. 64th St Rosedalc 3595 R-	(41)
A. M. KOLAR,
Slovenska gostilna.
i
3222 LAKESIDE AVL
Perica, ki (bi jemala perilo na dom, se priporoča za obila naročila. čisto in točno dek>. Te-nezija Legat, 390 E. 165th St. Collinwood.	(34)
Se priporoča Slovencem ▼ obilen oblak. Točna poetre-iba. Vedno eveie pUafe.
FINO VINO
vedno* dobite pri Josip Koželu. Belo niagara in concord vina Posebno • ženskam je moje vino zruu na Po stari navadi Josip
Kozely, 4734 Hamilton ave
6108 St Clair Avemie.
Se priporoča narodnim Slovencem za naklonjenost in podporo I Po« strežba vedno točna in poltena.
J. S. JablonsM,
Slovenski fotograf
m St Clair Aro.
mi Broadway
Izdelqje alike ta. ieaitbe in d mlinske slike, otroške slike, po najnovejii modi in po nizkih cenah. Za $340 vrednostnih slik (en ducat), naredimo eno veliko sliko v naravni velikosti sastonj.
VSE DELO JE GARANTIRANO. 1
Slovenski pogrebni zavod, zalaga pohištva, pečij in barv. Kočije in avtomobili za poroke, krste in druge prilike.

z ,. '1...... 1 . .li
Pravi starokiajski brinjevec
Cen« 6 steklenic . . $6.50 Cena 12 steklenic . . . $13.00
Čista slivovka kuhana iz pravih
čeipelj. Cena 6 steklenic . $6.50 Cena 12 steklenic . . .$13.00
Imamo najfinejii tropinjevec in
drožnik. I ga). $2.25» $2.50, $2.75
Pristna radeča ohioska vina
Galona . . 50, 55, 60 in 65c
Katavba in Delavare vino 80 in 85c gal !
Vinska posoda ob5 do 10 fal. valja $1.00, z«25 gal. posoda $2.00. Pri vetjih narodih je sod brez~ plačen. Te cena so samo sa na debelo. Naročilu m j m priloži deaar in natančni nailov.
The Ohio Brandy Distilling Co.
Prve slovenak* druiba sa prodajo Finih pijač.
6102-04 St Clair Ave. - - Cleveland, 0.
6119 ST. CLAIR AVE. CLEVELAND, 0.
• orla jc čepefc
i«id gorami. Mimo ni sla epo bela cesta. Vosniki niso peli po pijani m veseli. Tujec ni ucašel tja. Greh in pohujšanje sveta, vse slabosti, radost in razuzdanost tam zunaj se ni dotaknila te vas<i. Vse se je razbilo ob gorah naokoli. Pozabljena in zapuščena je bita vas; spomnili so se nanjo samo gospodje, ki hodijo*ojcoli v cesarska čepici in opominjajo, da je treba plačati denarje v davkarijo. Zakaj in čemu morajo plačati, prebivalci niso vedeli. Prebrisanej&i so rekli, da tže mora tako biti, saj oesar je dober ki nikomur noče nič slabega. Večina pa je bila prepričana, da je to plačevanje ne potrdbno; skrivaj, doma so trdili, da je goljufija in navadna tatvina. Samo zato pobirajo od nas davke, da morejo gosposko živeti in zapravljati. Čisto gotovo samo zato, saj je pripovedoval Cuskov Francel, ki je nekoč od doma zbežal in taval bogve kje, da je videl prečudno rasdkošno življenje. Tam zunaj nič ne delajo, ulioe so vsak dan od jutra do večera polne ljudi, ki počasi hodijo in izdajajo svoje (brezdelje. Vozijo ae ob lečeni, da kar vse šumi v lepiih vozovtfh, v katene niso upreže-ni ikonji, ne voli. Francel je z vso resnostjo trdil, da ga žene hudič tak voz. Seveda, živeti pa morajo tudi taki ljudje in odkod bi jemali, če. <bi jim ne dajali nri, ki imamo dovolj in pridelamo ktluth in obleko na svojih njivah. Vaščani so bili Skromni in minni in cesarja so ljubili in spoštovali nad vse. In kar ukrene on, je zapoved nebes. In plačevali so davke zadovoljno in udano prav tako kakor so "mirno in zadovoljno olbidelovali svoja polja.
•S svetom je vas vezala ozka steza in neokretna, obupna vozna pot. Po orfci stezi so šli v nedeljah oib solčnem vzfhodu k maši «v farno cerkev, po vozni poti so dovaiali na teden dvakrat vse potrebno. Tako pa so živeli zase; svet je krvavel v bojih, iz solza so lili potoki, a oni niso vedeli o ničemur. 'Leto je prišlo, se pomudilo malo in zopet je odleizlo čez gore; niso jadikovali za njim, nihče izmed fantov in deklet ni zavzdihnil, ko je odšlo leto čez klane« z eno lepo rožico iz njih pomladnega vrta, Niso pomislili, da je cvetov činidalje manj.
živeli so vsi dolgo v leta. Pomnil je mož 90. let, kako je pripeljal v thtso ir\ed vriskonTin harmoniko ženo, vso rudečo in mlado, vso v novi obleki; pomnil je, kako ista leto in dan sama obedovala in večerjala in kako je v noči zajokalo naenkrat mlado dete, novi gospodar. Gledal je, kako je rastla družina, <ta. sam ni pratv vedel kako in kaj. Čez dolgo je začutil, da rnti moči pešajo, da je hrii treba novega 'gospodarja in rekel je sinu: '^Govori ti na polju in doma in vsi naj ti bodo pokorni. Jaz grem k počitku 1" In zopet je gledal »tari <mo£ nov rod, ki je prihajal, cvetel in rastel v veselje Bogu in fjudem.
•V nedeljah, ko se solnce zaljubilo v zemljo in je bila njegova ljoibezen gorka in dolga, je bila vas eno samo veselo petje. Od jutra do večera je šla pesem naokoli, kafkor bi se peljali na nebeško 'svatfbo F6sta-li so fantje pred ihišo, pozdravili lepo hčerko, se pošalili in po smejali in zapefli nagajivo pesem, da je bila lepa hčerka v ^adregLm jim je rekla, da so poredni vsi fantje...Dan za dnem, leto za letom je bilo tako. Vsa dolga leta je bila vas v samoti, v zadovoljstvu in sreči. IFesem je bila nje govorica, smdh nje razpoloženje. V mrežo ljubezni je bila vpletena cela vas, ljubosumnosti niso potrebovali. Dolgo let. —
Tam zunaj v svetu pa so «e godile čudne reči. Po deželah je jahal mrfav človek, oči so mu b9e sam ogenj, obraz divji in roke močne, da bi z lahkoto „ odbil vrti Triglava. /Divje je jezdil in kakor poslanec hudičev je rjavel okoli in iakal žr-
da*
_____vojska, klanje, prepiranje, goljufije, Sodoma tn Gomora. Karfior ye pmel fa čudni jezdec, povsodmu odpirali domove, prisada! je k mi zam in s satan&ko prebrisanost jo motil dJuše in jih«astrup 1 j al. iKomaj je odšel, že je udaril oče po ženi, sin po očetu, jok in stok in aspitje je spremljalo njegov odhod.
(Zaletel se je kakor strela iz oblakov v nedeljah med gručo fantov, jih omamil in že je zamahnil prijatelj po prijatelju, da je padel, zavzdihnil in umri. Ob sobotalh pa je obiskal vse svoje žrtve in jih gnal smehljajoč pred sodišča, da tam zapečatijo večno sovrastvo soseda proti sosedu, očeta proti sinu in vasi proti vasi. V lepih dneh avgusta se je usedel na vtrh hri-iba, odkoder se vidi po celi deželi in srce mu je skakalo ve-sellja, tleskal je z rokami in se smejal, da je »el smeh daleč na okoli. Bil je vesel svojega zma goslavnega pohoda, vesel je bil do norosti, ko je gledal na široka polja, kako leže zapuščena in sestradana, kako po traivni kih gnije seno in otava, kako pada dež skozi strehe. Vesel je bil mladih otrok, ki so komaj rojeni ie padli v smrt. Jok žien in deklet mu je bil posikočna godba, ki spremlja njegovo de Ig. Pozdravljal je s krohotom tuje ljudi, ki so prihajali m o-glcdbvxali in plačevali posestva in domov j a in izganjali iz njih stare lastnike. Pridrdral je po deželi vlak, težko je vozil, ker polne je imel vozove izgancev. In predno so izginili v daljavi, •da ise nikdar več ne vrnejo, jim je poslal zločesten smeh v po-zdrav. "Saj vas vse zasuje tuji rov! Čemu imeti nade in upe 1"
švignil je s pogledom čez bojna polja. Povsod zmaga, veliki uspehi. Čez doline, dlo obronkov gora je njegovo kralje-sitvo. Katero je močnejše ? Kdo ga premaga? Pa. Kaj se je zmračilo kralju Irce, kaj mu je š!q do duše? Saj sedi in kraljuje najd zemljo vsemogočen, vse se mu klanja, slavi ga in časti! Glej .v daljavo gre njegovo oko gleda kakor bi ne mogel vrje-ti —
Pa kakor misel je švignil na konja, v divjih skokih letel po dolini in obstal na hribu nad vasjo v samoti. Kakor kralj je šel v vas, dober in 'sladak. Kako, da je prezrl to vas, sramota zanj, ki ima zmage po celem svetu! Sklenil je v grešni1 duši, da mora še danes vas hiti njemu pokorna. Izjednačiti se mora iS celo zemljo. Vse moraibiti je'dnako, da je slika popolnejša. Tiudli v tej vasi mora dež padati skozi strehe, polja morajo 'umirati in atanoev ne sme imeti vas. Zakaj bi delala izjemo? — *	1 Razpadla je mreža ljubezni, katero je bila vas vpletena,
udaril j*e oče po ženi in sin po očetu in romali so ob sobotah k sodnijam. Kmalu je pridrdral tudi vlak mimo vasi in odpeljal težko polne vozove novih iz-gnacev. "Čemu imeti upe in nade?" /Padla je zadnja vas. Delo j»e »bilo končano. Kralj se je dal krstiti: Alkohol. Oznanil je svoje kraljestvo velesilam in vse so ga navdušeno pozdravile, ker kralj je bil pravljično bogat in je plačal vsem ?a vse nteumnasti. Na račun? — —
Zadnje pismo.
Tone Rakovčan.
Ni bilo dneva, da ni stara Mara prišla čakat pošte...
•Čez njive se je vila oaka steza, v solčnih dneh suha razpo-kana, v deževnih blatna, ilovnata, da je Mara jedva stopila. Toda stopala je vsak dan po njej, tiha, sklonjena, s hrepenenjem na velem obrazu, z veseliim pričakovanjem. Koncem polja db beli cesti je počakala, da se ji je približal poštni voz s suhimi konji in oddral mimo. Stopila je za njim do prve koče in počakala...
Ljudje so hodili, prinašali bele liste — pisma, odnašali jfli s smehom na obrazu, z dvig-
iz ttrjme.
J. —U ._- • ' _ •	Am
latztit otrooce, saj p»se ooKa, aa je srečen, da je našel dela, da
dobro služi.. .le moli naj ona in otroci, zakaj tujina je strašen krvnik. Vabi smehljaje, ponudi — pa udari-.. _
Stiskale so devojke med prsti pjsane papirje, zamišljeno so stopale čez voesto; tu 6ame, tam skupno. Daleč so šle njih misli, tja čez morje, v deželo bogastva. Sanje, ki so jim pol nile srca, so jim pravile nebeško lepo povest, povesit o kraljeviču, ki reši zakleto princeso tzpremenjeno v -grdo, raztrgano beračico...
Mara pa je čakala potilpefžlji-vo ofo vogalu hiše, da je odšel zadnji, ki j<e vstopil Tedaj je ona počasi vstopila in.a tresočimi mstanicami poprosila pisma.
"•Ni ga, mati. ..ni ga T "Tudi danes ne..." je vzdi-Imila tiho, se okrenila in odšla sklonjena skozi vrata čez cesto in dalje po stezi...
Jln od tedaj je hodila čakat vsaik dan ^---
Obljufbil ji je sinko pisem, mnogo pisem, cfafob znaJa,kako se mts godi v , tujini. Mlad je bil, dela željan, prislužil bo mnogo in ji poslal. 2e trije meseci so minuli, odkar je prišlo zadnje pismo. Bilo je veliko. Mnogo ji je* pisal takrat sinko, vse, Ikar ji je mogel in moral pisati. ZaJpisal pa ni povesti 'o ogromnih strojih, ki v tovarni pojejo pesem muke, znoja in nevarnosti. IDian in noč bučijo isto pesem, tla ise ji človek privadi, ko stroj naenkrat ttareže višje, da se človek zgrozi —ko pade poleg stroja v dveh kosih truplo na tla s krvjo oškroplje-no... 1 ' ...' j1 - ■ *
Pisal ji ni tega, kajti to bi bilo za staro mamico prežalost-no. Ona je čakala veselih pisem, čakala je dneva, ko pride zadnje pismo: Sin se vrača...!
Po treh mesecih v pozni jeseni, ko so čudno žalostno za-šumeli lesovi, ko je šel čez str-nišča (kiio jeseni, po treh dolgih mesecih je prejela stara Mara pismo veliko, debelo. Pisano je biiky z okorno roko. To ni bila roka njenega sinka, ki je vedno pisala tako mehko.. .Težko ji je postalo, mislila je nekaj groznega...
Ko sta ostala sama s postiljo-nom, ga je naprosila, naj ji prečita pisano.
'H3<d sina, kaj ne, mati! To je lepo, da vam toliko piše, pa vam tudi gotovo kaj pošilja, ko je pismo tako ddbelo..."
Hitro je govoril postiljon in nerodno odpiral zavitek.
Odvi'1 je papir in najprej vzel iz njega nekaj denarja. Poznal je on denar, a ona ne. Povedal ji je, da je to mnogo. Gotovo se sinu dolbro godi.
Čital je postiljon sam zase, tiho, s stisnjenimi ustnicami, oči so mu postajale čudno plašne, tulpatam je pogledal staro Maro, k' ije z razprtimi očmi sledila postiljonovim in v roki krčevito tiščala denar.
IPrečital je postiljon, izakaš-ljal, potegnil z rokavom po 0-čeh in rekel /Mari tiho, pridut-šeno:
"Mlati.. .ta denar vam pošilja sosed po naročilu vašega sina.. .prihranil ga je.. .toda, toda sina tako pi^vi pismo .. .ne boste videli več --* —
t J. Grdinovl dvorani
H •**. I
D. DR. »V. ANTONA PAD.
. D. Blatnik, »641 E. 81«t at. Jo«. Lekarn, 8668 JD. 81st 0t. Job. Papež, blagajnik Jo*, at. 366S B. 80th St. načelnik Gllha, 8562 E. 80th Bt. pod-aačelnlk Josip Hribar.
Društvene seje a« vrle vsako 4. nedeljo v mesecu t M. Pluto vi dvorani na 8611 B. Slat 8t. t
DR. 2. M. B.
Na*. F. H. Msrvar, 1861 B. 66. Bt Andy Sadar, podna-atr namestnik Jos. Vesel. J. Megllfi, «614 Schaefer Av ednlta; Mike tela, t U0. L. MHmlt, 1146 E. tirni Bt. IL tajnik Jos. GlaviC; Ma«ain* Glavlch, 6806 Glasa ave. Društvo Zboruje vsako tretjo sedeli« Ob 2. pri pop. v Knaoaovl dvorani.	au«. 16.
ZL___*-1
EDINOST. Slov. Nar. P«v. Pod. Sam. druktvo
pred«. MIh. Kom, 1420 B. 49th St. tej. John Jadri«, 1426 B. 40th Bt blag. A. Zavlršek, 3332 St. ClalrAv. ar«v. FJ. Kern, 6204 StClalr Av. Društvo zboruje drugo nedeljo v mesecu dop. na 3044 Bt Cl&lr ave. pprejema rojake In rojakinje od 16—10. leta. Pevske vadte vsak torek dn četrtek sveder na 6026 St. Ohdr ave.
Tslovsdno In podporno druitvo
"SLOVENSKI SOKOL" star. J. Kalen, 6101 St. Cl&lr ave. taj. F. Hudovernlk 1062 E. 62. St. blag. Jobn Pekolj 1197 B. 61. St. sdrav. F.J. Kern 6202 (94. Clalr Av. Drnitvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu ob 9, url dop. v mall Schwalbovl dvorani. dec.-16. dvorani.	avg. 16.
a
Dva dobra krojača dobita takoj stalno delo i-n dobro plačo. Intilhar Tailors. 15710 »Waterloo Rr. St. Clair in Oollinwood kara v Cc^Minwoodu (36)
Več vrst hiš in lotov
imam naprodaj po zelo nizkiih cenah in" na mala odplačila. M. F. Intihar, 'javni notar, 15712 Waterloo Rd. Tel. Ohio State Wood 187 R.	(36)
Službo dobi dekle ali pa ženska zo hišna opravila. Ni bor-derjev in malih otrok. Plača po doigovonu. Poizve se v uredništvu«. (361 -——--*
,Samostojno ionsko podporno dr.
&RCA MARIJE (atafo.l fPtedoedtalca Mary UMSar, 119? E 6let St. tajnica Fannie Trbetnlk, 1177 Norwood' Rd. blagajni os Mary Posh, oor. B. 46th In Hamilton ave.
Druitvo zboruje vsak dragi Četrtek ob 8. sveSer v Grdtoovl korani Druitvenl zdravnik dr. F. J. Kem. «804 St. Clalr ave.

DR 8LOŽ. SESTRE. 120 88PZ. |
pred«. A. Lunder, 1372 B. 47th SL j podpredeedndoa Agnes Prevefviek. taj. Ang. MarklC, 1363 B. 53rd St. blag, Fr. Veael, 4030 St. Clalr ave. sdrav. F J. Kern, 6204 St.ClalrAv.
Društvo zboruje vsako drugo sredo v mesecu ob po] 8. zvečer ▼ Grdknovl dvorani.
DRUŠTVO CARNI8LA iT. 493
L. O. T. M. M. preda. Fr. Babnlk, 1332 VB. 43. St. UJ. Jul. Brezovar. 1173 B. 60. Bt. finančna tajnica ln blagajndca: Mary Doles, 1692 B. 27th St. zboruje vsaki prvi In tretji torek tv mesecu ob 8. zvefier v John Or-ddnovl dvorani. 6026 8t. Clalr ave.
• sep. 16.
Dr. JUTRANJA ZVEZDA 8DPZ. NEWBURO, O.
preds. Fr. Kokotsc, 8103 Marble taj. Jak. VolcanAek. B. 82dn St. blag J. SlmončlC, 8721 B. 77th St Dr. W. HopUtns, 8013 Jone« Rd.
Druitvo Je vstopnino zollalo za 0>ol leta ter, zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu v Tomailn dvorani 8112 Marble ave.

11-

•AM. POD. DR. Ž Ui M BERO
preda. R. Maver, 4220 Superior, taj. John Roje. 1802 B. 47th St blag. Fr. Mareitt. 4831 Superior sdra?. F. J. Kern. 6204 St. Clalr Zboraje zadnjo nedeljo vmosecu ob 2. url popoldne, nn 3044 St. Clalr ave. Društvo Uje 87 bol-nlftke podpore na teden ln za 8160 plačuje se 11.00 na mesec. Rojake se vabi k obilnem pristopu.
marc. 17.
Ob 8 zvečer t J dvorani 6006 BL Clalr ave.
■ r?T
SLOVAN- SL 8.
X
preda. Martin Boss. 1119 Addlsosi Rd taj. Josip CRcupek, 1119 Addison ltd. blag. Rud. Perdan 6024 St. Clalr ave. zdrav. F. J. Kern, 6804 BL Clalr ave.
Zboruje vsako četrto nedeljo v me-Seen ob 9. dop. v Jos. BlTkovl dvorani, 6006 JR. Clalr ave.
"8V. ANA" tt 4
preds. Ivana Gornik. (1076 B. 61at St taj. OeuoveSa Supan, 5428 Stanard ave •blag. Tereadja Ogrlnc, 6124 Glass ave. sdrav. J.M. SeUSkar, 6187 StClalr ave.
(Zboruje vsako drugo sredo v mesecu ob 8. zvečer r John Ordlpovl dvorani, 6026 pat. Clalr ave.
"NAPREDNI SLOVENCI" It. S preda. Fr. Cvar, 8867 LakaaMe ave. taj. Frank Weiss. 6926 Hecker ave. blag. Fr. Butala, 6410 Sk Clalr ave. zdrav. F. J. Kern. 6204 St Clalr ave.
Zboruje vsako drago nedeljo v mesecu ob 2. pqp. v John Grdinovl dvorani, S026 St Clsir svs.
S76 B. 160th Bt. taj. Ignac Medved. 15785	Rd.
blag. Feid. FerJančlC. 986 Ivanboe Rd.
secu ob 9.80 dop. v oerkvenl dvorani na Holme« av«.
"OLAB CLBV. DELAVCEV kt S. preda. Frank Blttenc, 1042 B. 61th St. taj. John Brodnik, 6516 Juniatta ave. blag. Jos. Lunder, »74 Addison Rd. sdrav. F. J. Kem, 6204 Bt. Clalr ave. Zboruje vsako -tretjo nedeljo ▼ m*r-ob 9. dop. v Leo Schwalbovl
divoranl, 6181 St Clalr ave.
"MflR" M. 10. preds. Louts Vsflek. SS84 BL 78th St. taj. Flortjsn Cesar. 8569 BL 82nd St. blag. John Vmtar, 8514 BL 81st Bt. zdrav. F. J. Kuta, 372S (Broadway S. ■ Zboruje vsako četrto nedeljo ▼ mesecu ob 2. pop. v Jos. Smieksrjevl dvorani, 3627 BL 82nd Bt
M8LOVEN8KI DOM" it. «. preds. L. Rechar, RFD. 1. Buclld, O. taj. J. Korenčki, Box 126 Buclld, O. blag. John Fabec, 766 B. 200th Bt zdrav. F. J. Kern, 6204 Bt Clalr ave.
Zboruje veako prvo nedeljo v mesecu ob 9. dop. na 870 B. 200th Bt.
"NOVI DOM" it 7.
preds. Ant Cugel, RFD. 1. Buclld, O. tati L. J. Safran, 4803 St Clalr ave. blag. J<p. Berknpec, 1090 B. 66th St.
"DANICA" ŠL 11. preda. Agnea Zalokar. 899 Addison Rd. taj. Ivanka Jertan. »87 B. 76th SL blag.« Ana Blaitnlk. 6804 St Clalr *ve. sdrav. F. J.'Kern, 6204 Bt. Clalr ave.
Zboruje vsaki drugI torek v mesecu ob 8. zvečer v John Grdinovl dvorani 6026 St Clsir ave.
"RIBNICA" it. 12. prsda. Fr. Vlrant, »69 Addison Rd. taj. Frank Lunka, 6628 Carry ave. blag. Nlck Vidmar. 1146 B. 60th St. zdrav. F. J. Kern. 6204 Bt Clalr ave.
Zboruje vsak drugI četrtek v mesecu ob 8. zvečer v John Grdinovl dvorani, 6025 SL Clalr ave.
vicevi avorani, xwous
"CLEV. SLOVENCI"
preds. Frank Laurifl, 601H taj. Josip Gaiper. 1146 I blag. Frank Orano©«, 6816 zdrav. F. J. Kem. 6204 3*
Zboruje vsako drugo 9.30 dopoldne v John Grdlpovl ni. 6026 Bt Clsir avs.
"DR. A. M. 8LOM8EK" it
preds. Jo«. Megllč. 6614 taj. Leopold Kuilan, 1221 blag. Frank Kebe, 1821 B. sdrav. J.M. Sellikar, 6127 SLClalr l
Zboruje vsako prvo nedeljo seou ob 1, popoldne v Šolski sv. Vida.
"FRANCE PREŠEREN" itV
preds. Fr. Sodnlkar, 6218 SL taj. Jos. Stampfel, 6129 BL blag. A. Anilovar, 6111 BL sdrav. J.M. Sellikar, 6127
Zboruje vsako prvo srede v ob 8. zvečer v John Grdinovl 6026 SL Clalr ave.
"SV. CIRIL IN METOD" it
preds. J. ZakraJielc, 6218 BL taj. Joivn Viden voli, 1153 BL 611 blag. Anton Baica, 1016 B. sdrav. J.M. Sellikar, 6127 StClalr Zboruje vsako četrto nedeljo v seen ob 2. popoldne v lolskl di sv. Vida.
OPOMBA: Vssko spremembo ni va teh uradnikov se mora takoj xnanltl na vrhovnega tajnika.
"SRCA JEZUSA", zboruje drugo nedeljo v mesecu ob 1. popol. v Knausovl dvorani. Sprejema člane od 16—45 leta. Bolnllka podpora je 86 na teden, 8300 smrtnrlne za 81.00 ne mesec. Preds. J. Pekolj, 1197 E. 61st St. I. taj. M. Oblak, 1235 B. 60th St. fclag. Frank Cod, 3031 B. 61at St. zdrav. J.M. SBL1SKAR, 6127 St Clalr are.
«4
8AMO8T. KRANJSKO PODP.
DRUiTVO SV. ALOJZIJA, preda. J. Vldman 3566 B. 81. St. taj. J. Trček 3696' B. 78. St. 8. B. blag. AnL Fortuna 3595 B. 81. St Nadzorniki (ottfednem sastavqno-ia In spremljevalci) Fr. Maver, Joa. iPapel ln John Perko. Vratar AJojzlJ Gllha.
4»
DRUITVO 8V. BARBARE iT. 6. Spadajoče v Forest City, Pa. preds. J. Krom ar, 998 B. 6 3rd St I. taj. Jos. Terboveo, 1636 B. 38 SL Redne mesečne seje se vrle vsako četrto soboto v mescu v John Oidlnovl dvorani
-4f
SLOVENIJA
zboruje vsako prvo nedeljo v mesecu v prosrtordh na 8044 St. Clalr ave. Predsednik Frank Spelko 8604 SL Clalr ave. tajnik Frank Rues, 6104 SL Clnir ave. blagajnik John Fortuna, 1876 Baat 43rd StreeL Zdravnik sa sprejem novih bratov: Frank J. Kern, 6202 SL Clalr ave.
4
8LOV. NAR. CITALNICA Ima svoje prostore na vogalu E. 61st 8t. m Glass ave. To Je edini slovenski kulturni zavod v Clevelaadu, katerega član ln članica bi moral ibttd vsak zaveden Slovenec in Slovenka. Mesečnl-na zmeša aamo 25 centov, ln sato lahko dobKvate vse boljie slovenske knjige in 6ltahilca razpolaga i vsemi slovanskimi, deloma hrvatskimi In engledkiml časopisi. Seje se vrtijo vsaki četrti četrtek v mesecu v, Čitalnici. Vpile vas lahko vsak zaveden Oitalnl-čar.
Preds. A. Peterlln. 6307 8t Clalr taj. Ignac Grtll. 6029 Glass ave. blag. John Oebular, 1207 B. 60.
8V. J02EFA Sam. K. K. Podp. druitvo zboruje četrto nedeljo v mesecu Ob 2. url popoldne v J. Grdinovl dvorani. — Vstopnina od 18—26. Ista prosta, od 85—36. leta 82 00, od 35—40. leta $2.60. Rojaki se vabijo k obilnemu pristopu. Predsed. F. Konen. 1583 B. 41 SL I. taj. F. Koimerlj, 455 B. 152 SL O. taj. J. Stampfl. 6127 BL Clalr. blag. John Germ. 1089 EL 64th SL Zastopnik na sapadno stran, Geo. Kofalt, 2088 W. 105 St. sa Newburg John Lekaa. 8614 B. 80 SL
IMENIK OKUBTVENfH URADNI* KOV 8. a Z. .
"SLOVENEC" IL 1. preds. Al. Stemlberger, 863 B. 187. SL taj. Frank Zorlč. 690» Prosser ave. blak. Frank Oarsdksr. 1068 & 68th 8t. sdrav. J.M. SsUHtar, 6127 SLClalr ave.
Zboruje vsako prvo nedeljo v me-s€tou ob 2. pop. v John Grdinovl dVO-rani, 6086 9L Clalr ava
mm

CIGARETTES
CORK TV
5c for 10
PH vseh Ukodajalelh.
Vse izvrstne turške mešanice in dišave so vsebovane v NEBO cigaretah.
Bogate - Polne duha - Nile
Ixvanreden dar sa dom, ljubico ali ženo sa
v
i
Watch Chaia 14 kt. solid gold; can be uied aa
double chafcM awcooponai
Nebo kupone in prednje dele škat(jic
Hranite jih
Preclnli deli ikatljic so vredni po pol centa v gotovini ali pa štejejo kot celi kuponi za darila
"ST' Cash kuponi v vsaki
M coupons.
Kingston Stationary . Tub Wrinser. Warranted 3 y cara for family uie. cm coupon«.
Zahttwjts ssmam daril.
NEBO DEPARnOSNT M First Street, Jersey City. N. X
P. LoriUard Co.. lac.. Naw Y«k City.-EM. 1760
mm¥=mm mm
f9+~ —in.:
iJiiiiiiniiiinimitiiiimiitmiitf ....................................................................................
"i	JrK^
JVoH)i model sir o j epi s \
•s.— Hs
KUPITE GA SEDAJ!
Da triumf strojepisa je tu.
Pravkar jc izšel — prišel je leta prej, predno so eksperti ito pričakovali. Izdelovalci so se trudili leta in leta, da naredijo ta strojepis. In Oliver je zopet zmatgal ikot je zmagaj tedaj, ko »je prišel prvi Oliver strojepis na trg. Nobenega strojepisa ni nastvetu ikot Oliver št. 9. Prrtn^k (gumbov na stroj je taiko lahalk, da mačka s tačicami laJiko pregiba -gumbe.
POZOR!
Vse novosti, ki Jih dobite pri Oliver stro-jeptsu so ^kontrolirane od Oklverja. Celo nail prejftni modeli, kakior so Uli slavni v istih Časih , niao Imeli dvojnega pritiska za spremembo črk.
Vsa kontrola 84 črk ln znakov Je v malem prstu de«ne in leve roke. In vse te črke in snake pdAefte s 24 gumbi, najmanj kar Jih Je sploh na kakem strojepisu.
Pisci vseh strojev lahko nemudoma plAe-Jo tudi ha Oilier in sicer hitro in lahko.
SVARILO.
Ta briliJsoitnl novi Oliver strojepis se prod&Ja po starih oenah. Ne velja nič več kot drugi modeli, ki so danes le starinski
Un dočlm so nove Isnajdbe prt tem stroftd-pisu dragocene, pa smo olajiall ikonfttrulccljo, kljub temu, da amo a tem sami xvišali sebd stroSke. -
Sklenite takoj, da dobite ta strojepis, predno potroftite kak dolar sa drug stroj. Ce imate kak drug strojepis, bodete gotovo radovedni, kako se dela s tem strojepteoto.

,	17 CENTOV NA DAN.
Pomnite, da popolnoma novi št. 9. Oliver strojepis je največje/vrednosti v strojepisu. Ima vse naše posebne znajdbe, vidno pisavo, avtomatičen predelovalec, dvojno spremembo za črke, trak, ki ki piše lahko-v dveih Ib.arvaih im vse^lru-ge iznajdbe.
Kljub temu smo se oldlbčiii, da prodamo ta stroj vsakomur za 17 centov na dan. Vsak, ki ljubi stroj, popolnoma lahko dob« ta strojepis, najboljšega s«tava na svetu. Dvojna vrsta pismenk, kakor ielite.
DANES PIŠITE ZA PODROBNA POJASNILA
in bodite eden izmed prvih, ki se seznanijo s tem krasnim stnojesm. iPrepričajte sC zakaj skoro vsakdo najraje ima Oliver. Pošljite nam dopisnico. Nič se 'vam ni trdba zavezati. Nam je v največje veselje, da vam razložimo, kako se Oliver rabi.
THE OLIVER TYPEWRITER CO. 946 Prospect Aw., Cleveland,
Vi lahko dobite Oliver v najem za 3 mesece za _ t-;-
1
t-