Poštnina phftaa r gotovini Leto XV., štev. 221 Ljubljana, sreda 2S. novembra 1934 Cena 2.— Din Upravništvo: Ljubljana, Knafljev« ulic« 6. —. Telefon fit. 8122, 3123. 3124, 3125, 3126, Inseratnl oddelek: LJubljana, Selen* burgova oL 3. — TeL 3492, 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ollca lit. IL — Telefon fit. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica fit, 2. — Telefon fit. 190. Računi pri poŠt. ček. zavodih: Ljub* Itjana fit. 11.842, Praga Oslo VVien fit 105.241. NazoCnina snaša mesečno Din Za inozemstvo Din 40.— Uredništvo: LJubljana, Knafljeva ulica & Telefon 3122, 8123, 8124, 3125, 812«. Maribor Gosposka ulica IL Telefon fit. 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica fit. L Telefon fit. 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifo. Garancija za Avstrijo Naša kraljevska dvojica poseti Sofijo Nj. Vel. kralj in kraljica bosta bolgarskima snverenoma vrnila lanski obisk — Nov velik korak k bratstvu obeh slovanskih narodov — Veselo pričakovanje v Bolgariji Beograd. 25. septembra, p. V najkrajšem času bosta Ni. Vel. kralj Aleksander in kraljica Ma-rija odpotovala v Sofijo, da vrneta lanski obisk bolgarski kraljevski dvojici, kralju Borisu in kraljici Ivani. Za ta uradni poset jugoslovenskega kraljevskega para se v Bolgariji, kakor poročajo vesti iz Sofije, vse prebivalstvo pripravlja z velikim navdušenjem. Vsem je še v živem spominu iskreni sprejem, ki ga je bil lani deležen bolgarski kraljevski par v ju-goslovenski prestolnici. Zato se vsa Sofija, pa tudi vsi kraji od bolgarske meje do prestolnice, še posebno vneto pripravljajo na čim lepši sprejem našega kralja in kraljice. J ugos lo v en sko-bolga rs ki odnošaji, ki so ne le v uradna politiki in v gospodarskem pogledu, marveč spričo medsebojnih obiskov predstavnikov posameznih stanov in organizacij postali že nad vse prijateljski in iskreni, se bodo z obiskom jugoslovenske kraljevske dvojice v Sofiji še poglobili in postali še bolj prisrčni. Nova etapa v razvoju prijateljstva med obema slovanskima sosedoma, ki se bo pričela s tem sofijskim posetom jugoslovenskih suvereno v. pa bo nedvomno mnogo pripomogla tudi k še tesnejšemu zbližan ju vseh balkanskih narodov. Tudi v vsej naši javnosti je napoved obiska našega vzvišenega vladarja v Sofiji iz vala ned-eljeno in iskreno veselje, veliko zadovoljstvo in prepričanje, da bo sofijski sestanek postal nova manifestacije slovanske vzajemnosti in bratstva na Balkanu. Svečane priprave v Sofiji Sofija, 25. septembra, r. Sofija se živahno pripravlja na sprejem jugoslovenskega kraljevskega para. Železniško postajo bodo okrasili z zastavami, zelenjem, palmami in preprogami Na Lavovskem mostu postavljajo velik slavolok, prav tako pa tudi pred dvorom na trgu carja Aleksandra Osvoboditelja. O priprava^ za sprejem je sofijski župan Ivan Ivanov izjavil novinarjem: Bogato bomo okrasili železniško postajo v Sofiji, prav tako pa tudi ono v Dragomanu ob meji. Vse sofijske ulice, po katerih se bodo peljali visoki gosti, bomo odeK v zastave, v zelenje in napise, osvetlili jih s tisoči žarnic. Slavolok na trgu carja Osvoboditelja pa bo moral brti tak, kakor ga Sofija še ni videla. Vsi listi objavljajo cele kolone po-dTobnih poročil o teh pripravah in o podrobnostih bivanja Nj. VeL kralja Aleksandra in kraljice Marije v Sofiji. Program sicer še ni M objavljen, vendar pa so mnoge njegove točke že znane. Posebno veliko zanimanje vlada v sofijski družbi za sprejem v dvoru, ki bo nanj povabljenih več sto ljudi. Na programu je tudi lov, ker sta oba kralja velika ljubitelja tega lepega športa. — Bolgarsko novinarsko udruženje s predsednikom g. Tanevom na čelu pripravlja prisrčen sprejem zlasti jueoslo-venskim novinarjem, ki bodo posettti bolgarsko prestolnico. Bolgarski ministri o pomenu poseta Sofija, 25. septembra, r. Zaradi bližajočega poseta jugoslovenskega kraljevskega para, so se danes sestali ministrski predsednik Georgijev, zunanji minister Batolov m bivši bolgarski ministrski prdsednik Mušanov. Mušanov je na tem sestanku ponovno podrobno poročal o razgovorih, ki jih je imel o priliki lanskega poseta Nj. Vel. kralja Borisa v Beogradu z jugoslovenskim ministrskim predsednikom Uzunovičem in zunanjim ministrom Jevtičem. Po konferenci so ministrski predsednik Georgijev, notranji minister Midilev in prometni minister Zaharijev sprejel novinarje, ki so jim dali izjave o pomenu obiska jugoslovenskega kraljevskega para v Sofiji. Predsednik vlade je poudarjal, da bo ta obisk mnogo pripomogel k še tesnejšemu zbliianju obeh bratskih narodov. Izrazil je tudi upanje. da .bo imel priliko izmenjati z jugo-slovensktmi državniki misli o vprašanjih, ki se tičejo obeh držav. Notranji minister Midilev je naglasil, da se prihoda jugoslov-enske kraljevske dvojice iskreno veseli ves bolgarski narod, kar je sam ugotovfl, ko se je mudil poslednje dna na deželi. Končno je prometni minister Zaharijev dejal: »Stremljenje naših dveh narodov, da si pogledata iz oči v oči in da od srca do srca rešita probleme, ki ju težijo, prihaja do realnega izraza na sestankih ia obisfcih naših kronaniii vladarjev ter odgovornih državnikov. Temni oblaki, ki so se dolga leta kopičili nad obema bratskima narodoma, so se razpršili in se — kakor trdno verujemo — nikdar več ne bodo pojavili. Bratje smo po krvi hi naše poti so iste. Roko v roki in ne drug proti drugemu I V duhovni slogi in s pomočjo bratskega zbližanja bomo mogli postati glasnik miru m nosilci kulture ter napredka na Balkanu.« Brez Male antante ne gre Francija je odločno za diplomatsko enakopravnost vseh držav v avstrijskem vprašanju Beneš o Društvu narodov Optimistične izjave o moči in nalogah ženevske mednarodne ustanove Pari«, 25. septembra, g. Korespondenca »Custos« objavlja razgovor s češkoslovaškim zunanjim ministrom dr. Benešem o Društvu narodov. Dr. Beneš je med drugim izjavil: Draštvo narodov predstavlja tudi še danes silo in izreden element politične organizacije sveta. Društvo narodov je ustanova, ki je v sedanjih razmerah absolutno potrebna. Njegova prevelika slabcet ali njegovo prenehanje bi vrglo svet v kaos. Na pasivno stran ženevske ustanove se mora zapisati, da sta dve velesili, namreč Nemčija in Japonska, izstopili iz nje, kar so gotovi krogi tolmačili kot znak oslabitve Društva narodov- Jaz nisem tega mnenja. Društvo narodov je kolektiven organizem, ki ie naravno podvržen raznim izpremembam. So dvigi in padanja. V zadnjih primerih je pač treba vztrajati. Društvo narodov mora imeti zaupanje v svojo misijo. Odsotnost enega ali več članov, mora Društvo narodov le porabiti za to, da v danem trenutku ukrene vse potrebno za vzpostavitev sodelovanja z vsemi narodi. O ugotovitvi, da je bil v sporu zaradi G ran Chaca kršen pakt o Društva narodov, je izjavil dr. Beneš: Ako intervencija Društva narodov v gotovem primeru ni imela polnega uspeha, je gotovo, da bi kršitev pakta na drugih ozemljih, kakor v Evropi, imela za posledico direktne sankcije za kr»ro državo. Na drjgi strani bi imeia -< tična država polno odgovornost za prenehanje Društva naiodov in za splošni kaos, katerem bi morala kriva država sama po-i ginitL Delo sveta DN Jfcenav® 26. septembra. AA. Popoldne m i je sestal svet Društva narodov k se& ki Ji je predsedoval dr. Beneš. Najprej so na privatni seji razdelili poročila za 1. 1984-35 takole: za finančna vprašanja Avstralija, za gospodarska vprašanja. Poljska, za tranzit Rusija, za zdravstvo Danska, za pravna vprašanja Italija, za proračunska in upravna vprašanja Turčija^ za mandate češkoslovaška, za manjšine Španija, za razorožitev Argentina, za Posaarje Italija, za Gdansk Anglija, za duhovno sodelovanje Francija, za opij Portugalska, za ravnanje z ženami in otroki Čile, za zaščito otrok in druga socialna vprašanja Cfle, za begunce Mehika. Vstop Afganistana v DN ženeva, 25. septembra. AA. Dopoldne je tajništvo Društva narodov prejelo vlogo afganske vlade, v kateri prosi, naj bi Društvo narodov sprejelo afgansko držav* za svojo članico. O resnosti vprašanja avstrijske samostojnosti v merodajnih mednarodnih krogih menda nikdo več ne dvomi, odkar so dogodki letošnjega poletja privedli Evropo tik do meje, ki se ob njej neha diplomatska umetnost in se rešujejo spori po Bismarckovo z železom m krvjo. Reči se sme, da do julijskega puča nikdo ni prav verjel v nevarnosti, ki se že dolga leta skrivajo v osredju Evrope, in bilo je treba krvavih žrtev, da se je spoznala nemožnost in nedo-pustnost vsake revizije srednjeevropskega mirovnega stanja, ako naj se križanje interesov ne prenese od zelene mize v strelske jarke. Danes vedo ne samo velesile, marveč ▼si narodi kontinenta, da je vprašanje Avstrije, aH bolj pravilno, vprašanje Podunavja prva in najvažnejša točka evropske mirovne politike. Razumljivo je torej, da se glavno prizadevanje diplomatov in državnikov v Ženevi koncentrira na vprašanje, da se najde prava, učinkovita in po možnosti vse zadovoljil joča oblika garancije za ohranitev samostojne Avstrije. Okoli tega problema se sučejo pred vsem tudi posvetovanja in pogajanja, ki jih beleži mednarodni tisk pod skupnim pojmom fran-coskoitalijanskega zbližanja. Do sredine letošnjega leta je bil mednarodni politični svet navajen misliti samo na nevarnost, ki preti Avstriji od »anšlusa«, to je z nemške strani. Zdelo se .je torej, da je dovolj, če se pripravi Berlin do opustitve svoje revizionistične ofenzive. Politika pokojnega Dollfussa in njegovih naslednikov pa, M je omogočila prekomerni vzrast rimskega vpliva na Dunaju, je pustila dozoretl situacijo tako, da je za Evropo, prav posebno pa za večino nasledstvenih držav v Podunavju prav tako neznosljiva, kakor bi bila enostranska sprememba srednjeevropskega zemljevida po Hitlerjevih načrtih. "Vojaška demonstracija na Brennerju je odprla oči tudi na evropskem zapadu, kjej* so dobro razumeli skrbi avstrijskih sosedov, da ne bi se vedno bolj ogražali njihovi življenjski interesi, če se dopusti enostranska solucija. Poleg »anšlusa« na sever je vstala na obzorju druga, nič manj kočljiva alternativa: priključitev Avstrije na jug. V politični zvezi Dunaja in Rima bi moral zaradi neenakosti obeh partnerjev slednji zavzeti tako ogromno prevladujoč položaj, da bi postala Avstrija komaj več kakor rimska provinca. V avstrijskem vprašanju pa ne gre za to, da se zabrani samo nemški pohod proti jugovzhodu, nego da se zabrani vsak prevladujoči vpliv katerekoli sile na avstrijsko politiko, kakor je to formuliral že pred več ko desetletjem ženevski garancijski protokol. Poleg vsega drugega pa je treba še i>omisliti, da je v velikem delu avstrijskega prebivalstva, zlasti med inteligenco in mladino, odpor proti italijanski hegemoniji zelo močan. Forsira-nje politike rimskih paktov bi ta odpor brez dvoma še bolj netilo in pripravljalo tla za vsenemško orientacijo. Podoba je, da uvidevajo to danes tudi že v Rimu. In temu spoznanju je menda pripisovati, da se italijanska politika ne postavlja več trmoglavo po robu sporazumu in sodelovanju z državami Podunavja. V načelu fašistična javnost. že pripušča možnost garancijskega pakta, M bd se ga udeležila tudi Mala antanta. Vendar bi bilo še mnogo prezgodaj govoriti o konkretnih oblikah bodočega sožitja. Obrisi morebitnega garancijskega pakta so še zelo megleni, na sodelovanje Nemčije se resno vsaj za enkrat menda ne sme računati, z angleške strani ni videti mnogo volje, prevzeti kakršnekoli obveznosti, fran-cosko-italijanski računi pa še tudi niso toliko razčiščeni, da bi se vsaj na tej strani moglo govoriti o skupni liniji. Vidi se torej, da bi bila pot preko Društva narodov, ki jo zagovarja Mala antanta, še najlažja in najenostavnejša rešite1/. Če gre za vseevropsko zadevo, kakor to danes vsi priznavajo, je gotovo že obstoječa in priznana mednarodna instanca — Društvo narodov — vsekakor najbolj poklicana, da čuva status quo v Srednji Evropi. S tem bi tudi odpadla potreba po novih garancijah, M so le težko dosegljive in gotovo ne bi bile bolj učinkovite od onih, M jih more dati Ženeva. Mnogo se pričakuje od Barthoujevega potovanja v Rim, ki se pri diplomatskih mizah z veliko vnemo pripravlja. Zdi se pa, da francoska javnost sama ni preveč optimistično razpoložena in si ne skriva težav, ki jih bo treba še premagati, preden bo mogoče govoriti o likvidaciji stare nezaupljivosti med obema latinskima sestrama. Kljub temu bi bilo zgrešeno, odrekati se že v naprej upanju, da se vendarle najde pot k skupni mizi, kajti ohranitev avstrijske samostojnosti in ureditev Podunavja sta za Italijo ravno tako življenjska zadeva kakor za Malo antanto in tudi za ostalo Evropo. Sentimenti v realni politiki ne odločujejo, in mi Jugosloveni bomo gotovo vsakomur podali roko k željenemu sporazumu, če bo vsestranska lojalnost ustvarila podlago, na kateri bo mogoče naše ravnopravno in častno sodelovanje. ženeva, 25. sept. p. Francoski ramanji minister Barthoa je nadaljeval svoje razgovore m posameznimi delegati evropskih in dragih držav, ki so shrani v Ženevi zaradi zasedanja Društva narodov. Razgovori so se nanašali v prvi vrsti na avstrijski položaj. Vse kaže, da je rešitev tega vprašanja še vedno težavna in da tičijo težave zlasti v zadržanju Italije, ki še vedno bode igrati predominaMtmo vlogo protetetorja tn arbitra nad srednjo Evropo. Takftno italijansko stališče je izzvalo odpor Male antamte, kafcor tudi Francije in aato poudarjajo politični krogi_ da so potrebna izredno oprezna in diskretna pogajanja. O tej zadevi je Barthoa izjavi! zastopnikom tiska: Francosko stališče glede avstrijske neodvisnosti je znano. Francija Je odločno proti taki kombinaciji, da bi se komurkoli dala vodilna vloga za rešitev tega vprašanja. Francija je za diplomatsko enakopravnost prizadetih držav v vseh akcijah, ki se nanašajo na avstrijsko neodvisnost. Na drugI strani je Potrebno nagiasltl, da Francija zaradi tega še nikakor ne misli, da bi moglo priti do nesoglasja med njo in njeno latinsko sosedo. Da tega tudi ne želi, Je že nekajkrat dokazala. Prav tako tudi ne želi pod nobenim pogojem, da bi se zaradi dobrih odnošajev z Italijo razdrle njene tradicionalne zveze z Jugoslavijo. Misleč na svoj bližnji obisk v Rimo je dejal Barthou: Trudil se bom, da ustvarimo nekak modus vivendl med Italijo ln Jugoslavijo. Ne smete pričakovati, da bom že v Ženevi dosegel kake pozitivne rezultate glede Avstrije, šele po rimskem obisku bo morda stvar dobila jasnejšo perspektivo in šele tedaj bo mogoče dognati, kaj naj se naredi. O vseh teh zadevah sem obvestil tudi jugoslovenskega delegata pri Društvu narodov. Nova deklaracija velesil Ženeva, 25. septembra, g. Pri pogajanjih za zagotovitev neodvisnosti Avstrije gre v bistvu za to, da se nameravana izjava treh velesil, ki se smatra kot potrebno dopolnilo k znani prvi izjavi od 17. februarja, priključi kompleksa ženevske organizacije m jamstev Društva narodov. Naloga obstoja v tem, da se spravj v Sklad italijanski načrt sklenjene fronte treh velesil s stališčem V etike Britanije, ki želi mednarodno afcciio v okviru Društva narodov, m končno s francoskim stališčem, ki temelji na sodelovanju Male antante. V prvih popoldanskih arah so zagotavljaR, da je že dosežen prvi načelni sporazum, po katerem bi tri velesile podale svojo skupno izjavo na seri sveta Društva narodov ter se pri tem držale splošnih predpisov Društva narodov, tako da bi vse članice sveta dobile možnost za svoje pripombe ki aktivno sodelovanje pri mednarodni jamstvih za Avstrijo. Francoski predlog Ženeva, 25. septembra. w. Avstrijski zunanji minister Berger-WaldenegR ee je dopoldne sestal z italijanskim delegatom Aloi-siem, dočim ie francoski zunanji minister Barthou sprejel po vrsti zastopnike Male antante. Snoči je imel Barthou razgovor z Aloieijem- Kakor se zdi. je italijanska delegacija predlagala francoski, nai 9e nameravana izijarva treh velesil poda v svetu Društva narodov ali pa izven njega. Sicer pa naj v ostalem ostane pri prvotnem italijanskem načrtj pakta o nenapadanju izven Društva narodov. V pogajanjih o jamstvu za neodvisnost Avstrije služi za podlago francoski predlog, ki ga je odobrila francoska vlada in ki se glasi v glavnih obrisih: Od nobene države se ne bo zahtevalo formalno in direktno Jamstvo. Sosedne države naj ee obvežejo, da bodo opustile vsako vmešavanje v notranje avstrijske zadeve. Svet Društva narodov izjavlja, da je pripravljen bavi ti se z avstrijskim vprašanjem, ko bi prišlo do takega vmešavanja. Potem bi svet Društva narodov poskrbel za spoštovanje mednarodnih pravnih doloob s sredstvi, ki so mu na razpolago. Razgovori o tem predlogu, na katerega je pristal tudi avstrijski zunanji minister še niso aaključeni, vendar pa ee doanava, da je italijanski glavni delegat Aloisi pristal na pritegnitev sveta Društva narodov. Kakor se doznava od dobro poučene strani, ee nahaja francoski predlog v stadiju predelave. Angleški delegat Eden še ni mogel v imeti u svoje vlade (podati nobenih obveznih izjav. Londonski kabinet se je danes bavil s to zadevo. Cilj francoske vlade je, da doseže z/bližanje med Malo antanto in 4talijo. Ali bo to uspelo še v Badnjeon tednu ženevskega zasedanja, je odvisno od današnjih razgovorov Barthon-ja iz dr. Benešem in Titulescom. Anglija na francoski strani Pariz, 26. sept. č. Tukajšnji politični krogi zelo oprezno presojajo dosedanje rezultate ženevskih razgovorov 0 avstrijskem vprašanja, in o zaključitvi mednarodnega pakta za zagotovitev njene neodvisnosti. Svet Društva narodov je izjavil, da je pripravljen baviti se % avstrijskim vprašanjem če bi prišlo do kake intervencije. Tudi angleški kabinet Je danes razpravljal o tem problemu. Angleška vlada je zavzela enako stališče kakor francoska. Iz Rima pa so prejeli francoski listi informacije, da želi Mussoiini, naj bi dr. Beneš prispel istočasno v Rim kakor Barthou, tako da bi prisostvoval Mussoiinijevim razgovorom s francoskim zunanjim ministrom. »Matin« poroča, da je Mussoiini pripravljen sodelovati s Malo antanto, ker bi le s takim sodelovanjem postala sposobna sa trajen razvoj tndi Avstrija, ki je sedal Mussoliniju posebno pri srcu. »Petit Pari-sien« naglaša, da bo skušal Barthou poravnati tudi spore med Madžarsko hi Jugoslavijo BeneSev obisk v Rimu Rim, 25. septembra, č. »Lavoro Faacista« Je objavil vest iz Prage, da bo dr. Beneš v kratkem posetil Mussolinija. Pri tem ne bo zastopal Male antante. Razgovarjala se bosta Izključno le o vprašanjih, ki se nanašajo na Avstrijo, če pa bi imel kdo priti v Rim kot zastopnik Male antante, bo to gotovo rumunski wmanii minister Titnle-son. V ostalem poudarjajo v italijanskih vladnih krogih, d« ni jemati resno polemike lista »Giornale d» Italia« proti Jugoslaviji. češ. da se bo moral položaj __• r __— . - - - ^ __zboljšati, čim dosežejo franoosko-ftalijanska pogajanja kak pozitivni rezultat. Vznemirjenje v Abesiniji Rim, 25. sept. č. Politični krogi razpravljajo znova o tem, da bo francoska vlada skušala zadovoljiti Italijo glede na njene kolonijalne aspiracije, tako da ji bo ponudila protektorat nad A'besinijo_ uradno pa italijanska vlada resno demantira te govorice, ki b-' mogle poslabšati sedanje prijateljske odnošaje med Italijo in Abe-sinijo, kjer so te verzije že zbudile veliko vznemirjenje. Splošna stavka v Lizboni Lizbona, 25. septembra, d. V Lizboni je bala proglašena splošna stavka. Madžarske skrbi Budimpešta, 25. septembra, p. V madžarskih političnih krogih in tudi v vladi »o nastale zadnje dni velike skrbi zaradi najnovejšega položaja, ki je nastal v Ženevi za Madžarsko, ki se je preveč naslanjala na Italijo in je zato javno vnovič vehementno nastopila s svojo revizionistično politiko. Poraz, ki ga je doživel Eckhardt v Ženevi in ki ga je tolerirala celo Italija sama, je napravil na Madžare tak vtis, da so se pričeli sedaj celo že vladni listi baviti z mislijo o potrebi novih smeri v madžarski zunanji politiki. Tako je Gdmbdsovo glasilo »Buget len-sceg« danes objavilo uvodnik, v katerem svetuje vladi, naj se odpove italijanskemu prijateljstvu in ubere novo pot Madžarska že dolgo goji to prijateljstvo, doslej pa ni imelo zanjo nikake praktične koristi. Ce •e bo sedaj Italija zares sporazumela s Francijo in posredno tudi z Malo antanto, ki je odločna nasprotnica revizije pogodb in restavracije Habsburžanov, bi Madžarska izgubila poslednje upanje v uresničenje svojih stremljenj. Konferenca zlatega bloka Ženeva, 25. septembra, vr. Dopoldne je bila ponovna konferenca držav, kn vztrajajo pri zlatem standardu. Seje so se udeležili zastopniki Belgije, Francije, Nizozemske, Luksemburga, Italije in Švice. Po seji je bilo mednarodnemu tisku izročeno sporočilo, v katerem se zopet energično potrjuje volja udeleženih držav, da vztrajajo pri zlati pariteti valut, ker smatrajo to za bistveni pogoj gospodarske m finančne obnove sveta. Te države smatrajo za svoj glavni oilj razširjenje mednarodne izmenjave blaga zlast: med državami, ki imajo isti valutni sistem. Ta iniciativa iri naperjena proti nobeni drugi državi, ker so države z zlatim standardom pripravljene stopiti z drugimi državami v zveze ter delati na to, da se čim prej pridružijo obnovi. Obisk kralja Karola v Parizu Pariz, 25. septembra, d. Rumunski kralj Karol bo prišel v Pariz na oficielen obisk šele v začetku meseca decembra. Ni izključeno, da bo ob tej priliki odpotoval tudi v London in obiskal angleškega kralja Jurija. Zboljšanje Masarykovega zdravja Praga, 25. septembra, g. Danes je bil • zdravstvenem stanju predsednika Masary ka izdan naslednji bulletin: Zdravstveno stanje predsednika republike se je v zadnjih 14 dneh zopet zboljšalo. Energije so se povečale, vid levega očesa se je znatno popravil. Predsedniku se vrača polagoma gibljivost prstov na desni roki. Dejstvo, da že štiri tedne ni novih motenj in da so se prejšnje motnje zboljšale, je vzrok za ugodno prognozo in dokaz odpornosti organizma. Neugodne vesti, ki so se v zadnjih dneh pojavile v javnosti o zdravstvenem stanju predsednika, so brez vsake podlage. Zdravstveno stanje predsednika je bilo m je dobro. Novi zapletijaji v ameriški lekstilni industriji New Vork, 25. septembra, č. V Severni in Južni Karolini tekstilni delavci še vedno ne delajo. Doseženo je bilo sicer premirje med vodstvom stavke in zastopniki podjetij m po vseh ostalih državah Severne Amerike je delavstvo že v tovarnah, v obeh Karolinah pa se je nenadoma položaj docela izpremenil. Delodajalci so delavce enostavno odklonili in je tako brez dela ostalo okrog 10.000 predilcev in tkalcev. V posameznih industrijskih središčih je zaradi tega seveda prišlo do hudih neredov. Ko so davi delavci prišli pred neko tvorreico in opazili napise »Ne rabimo ni-kakega delavstva«, so pričeli ogorčeno demonstrirati. Nacionalna garda in policija sta nastopili proti demonstrantom z bajoneti in je bilo več ljudi ranjenih. Rojstvo hčerke italijanskega prestolonaslednika Rim, 25. septembra, d. Snoči ob 23.15 je V Neaplju italijanska prestolonaslednaca Marija Jose rodila hčerko, ki bo krščena na ime Marija Pia. Ob priliki rojstva italijanske princese Marije Pie je italijanski kralj izdal obširno amnestijo, po kateri bodo odpuščene tudi kazni za tajno izselitev. Doumergue za reformo francoske ustave Važne politične izjave francoskega ministrskega predsednika — Potreba avtoritarne vlade in reforme države po angleškem vzgledu Pariz, 25. sept č. Snoči je imel predsednik Doumergue po radiju daljši govor, v katerem se je izjavil za ohranitev stabilnosti franka in za reformo države po ogledu angleške državne organizacije. Gl«v?e reforme države je izjavil, di disciplinirano uradništvo, če-gar odpor proti državnim oblastim bi bil nekaj nemogočega. Razen tega ie v Anarii-ji do popolnosti izvedena razdelitev oblasti in nimajo sodišča nobene zveze s politiko. Nekaj sličnega si želi Doumergue tudi t Franciji, kjer je predsednik vlade fikciia in se v ustavi sploh ne omenia. V resnici je navaden minister kakor drugi ter nima nobene avtoritete za reševanje sporov med 6vojimi tovariši. V Franciii so vlade kratkega življenja. Vlada se more vreči, ne da bi oni. ki so povzročili njen padec, občutili posledice. V 20 mesecih pred prihodom sedanje vlade je moral predsednik republike podpisati 163 odlokov o ime.novaniu ministrov. V tem času je imela Francija šest vlad. v katerih so bili sic-er tudi sposobni ljudje, ki na svoje sposobnosti niso mogli dokazati, ker niso vedeli^ koliko časa bodo ostali v vladi. Vlade so se naslanjale na negotovo večino, v kateri je polovica izkoriščala svoj položaj v strankarske svrhe. Po dveh izkušnjah se je že moglo videti, v čem je stvar, toda to je vendar trajalo dotlej, ko se je zvalovilo javno mnenje in ko so se pripetili zmani žalostni dogodki. Nadalie imajo vlade v Franciji redkokdaj pravočasno izglasovane proračune. Zato se poslužujejo dvanajstin, v proračun pa prihajajo izdatki, ki jih vlade niso predlagale. Del uradnikov ne nediscipliniran in ustvar-ja celo upore ter stavke. Glede na vse to je treba predvsem ustvariti šefa vlade_ prvega ministra, ki se mu mora dovoliti", da se v nr imeni nesporazuma med vlado in parlamentom lahko obrne na narod. Samo majhna izpre-memba v ustavi bi bila zadostna. Le v izrednih izjemnih primerih bi se moral šef vlade obrniti za potrebno dovoljenje na senat. V usta.vi bi bilo treba tudi določiti, da sme samo vlada predlagati izdatke, ne (Pa tudi člani parlamenta in senata. V pri. meru ako proračun ne bi bil pravočasno odobren. :bi morala imeti vlada pravico, da podaljša stari preračun, dokler ne bo sprejet novi. Uradniški statut se mora vnesti v ustavni zakon. Uradniki so privilegirani državljani, ki imajo sigurne plače in pokojnine in morajo biti zato podrejeni disciplini, ki ji niso izpostavljeni ostali državljani. Absurdno je dati uradnikom pravico, da se lahko npiraio proti državi ter izzivajo stavke v škodo svojega dela. Toda uradniki imajo nesporno pravico, da se jim res zajamči neovirano izvrševanie službo proti vsaki samovolji, tako da bi napredovali samo po svojih sposobnostih. Ob koncu je predsednik vlade izrazil svoje prepričanje, da se večina uradnikov strinja z idejami ki jih je obrazložil. Nadalje je pripomnil, da more v podrobnostih obrazložiti svoje zamisli o reformi države ter govoriti v nacionalnem gospodarskem svetu in regionalnih gospodarskih svetih, od katerih se po njegovem mnenju more mnogo pričakovati. Prihodnji teden bo imel govor, r katerem se bo ibavii a temi glavnimi vprašanji. Odmev v parlamenta Pariz 25. septembra. AA. Finančni odbor poslanske zbornice je danes začel proučevanje proračuna za prihodnje leto. Predsednik odbora Malvy je pozval člane, naj bodo nagli pri proučevanju proračuna, da se bo mogla takoj po sestanku parlamenta začeti razprava na javni seji poslanske zbornice. Z današnjim sestankom finančnega odbora poslanske zbornice je spet oživelo parlamentarno življenje po poletnih počitnicah. Danes so poslanci največ komentirali tJoumergueov govor v radiju in napoved ustavne reforme. V splošnem so mnenja, da se narodna skupščina ne bo mogla se-,stati pred januarjem ali februarjem, ker morata obe zbornici prej izdelati skupen predlog m se zediniti glede natančnega dnevnega reda. Več desničarskih poslancev je kazalo živahno zadovoljstvo z napovedjo ustavne revizije Tudi Chappedelaine, član centru-ma radikalne levice, je izjavil, da ima Dou-mergue vso potrebno avtoriteto, da uspe pri neobhodno potrebnem delu, kakršno se mu zdi ta reforma. Poslanec Zay, član skrajne levice v radikalni stranki, je izjavil, da ni proti razširjenju prerogativ državne ekse-kutive, vendar pa misli, da je to bolj vprašanje ljudi, kakor na izDremembe obstoie-cih ustanov. Socialistični poslanec Graziani je edini . « J«, doslej formalno izrekel zoper ideje, ki jih je izrazil Doumergue v svojem govoru po radiu. V splošnem se zdi, da bo Doumergueovo iniciativo toplo pozdravil velik del sedanje vladne večine, manj navdušeno pa večina radikalnih socialistov, do-cim bodo ekstremisti odločno nastopili proti njei. Odpor levice Pariz, 25. septembra AA. Znano je, da namerava Predsednik francoske vlade pred-lagati državno reformo. To bo storil šele prihodnji teden, ko bo pojasnil svoje prave misli. šele tedaj bo mogoče javnosti in listom zavzeti končno stališče napram tem načrtom, vendar pa se jim levičarsko časopisje že sedaj precej ostro umira Radikalno-socialistična »Ere Nouvelle« pravi, da javnost ne zahteva niti Izpre- membe ustave niti izpremembe režima. Socialistično glasilo »Populaire« smatra da bi z Doumergueovim načrtom padel ne samo parlamentarni režim, marveč celo republika. Konservativni listi odobravajo snočnji govor Doumerguea. »Figaro« čestita predsedniku vlade k njegovi odločnosti in preudarnosti, ki jo je pokazal s tem svojim prvim načrtom. »Jour« posebno odobrava odstavke, v katerih je Doumergue zahteval, da se poveča oblast predsednika vlade ln da sme vlada po potrebi parlament tudi razpustiti. »Petit Journal« proglaša snočnji govor za politični dogodek ki bo imel še velike posledice. Njegova izvajanja so napravila na vse poslušalce globok vtis, vprašanje pa je, če bo sedanja vlada hotela vse te Doumergueove ideje uresničiti. »Journal« podčrtava, da se je v zgodovini tretje republike zgodilo prvič, da je aktivni šef vlade uradno izpregovoril o reformi države, ker upravni in parlamentarni stroj ne deluje več brezhihno. »Quotidien« smatra, da so Doumergueo-vi načrti še nejasni^ zaradi tesar je treba počakati, da jih bo predsednik francoske vlade pod-robno pojasnil. Zasedaj je Doumergue samo recitiral svoj predlog in zato še ni umestno, da bi o njem razpravljali. Nova Sofije Sofija, v septembru Komaj sem spoznal starodavno Sofijo, to balkansko sfingo, dasi sem pred štirimi leti več mesecev poslušal utrip njenega srca. Kakor bujno osemnajstletno dekle je, ki vedno bolj razodeva moč in čarobno življenjsko silo svoje mladosti. Pred leti se je spustila z Beogradom v tekmo za številčno prvenstvo na slovanskem Balkanu, že se je zdelo, da je zmagal Beograd, ko si je priključil Zemun, Pančevo in bližnje vasi, toda Sofija j.e začela zlasti od nastopa vlade Kimona Georgijeva graditi z mrzlično naglico velikanske palače in je sedaj prehitela Beograd za kakih 25.000 prebivalcev. Georgijeva vlada pomeni sploh za Bolgarijo velik korak naprej v njenem razvoju. Bolgarija ne živi več v tistem obupnem strahu, da se lahko kdajkoli pojavi makedonski terorist, ki bo izsiljeval denar ali pa raz-redčeval vrste nenaklonjenih ljudi s kroglami. Zato je kmet zdaj globlje zastavil plug, obrtnik in trgovec sta dvignila glavo, odkar vidijo, da se Georgijeva vlada iskreno bori proti korupciji in resno skuša pomagati najširšim ljudskim plastem. Zadovoljni so tudi največji nacionalisti, ki so prepričani, da so makedonska obračunavanja pri Bolgarih popolnoma diskreditirala makedonsko vprašanje, "33, so prepričani, da Se še vlada ni koričnoveljavno' opredelita v zunanji politiki na nobeno stran in da se bo lahko tako zvani makedonski problem v novih razmerah ob ugodni priliki z večjim uspehom postavil na dnevni red. Povsod se čuti nekak oddih, mir in volja za disciplino. Georgijev je naučil na red celo Sofijčane. Vsakdo gre na desni strani hodnika, kar je bilo prej nemogoče misliti Vse prometnejše ulice so dobile bele črte ali pa velikanske medene žeblje, da določajo, kje je dovoljen prehod. Ogli najpro-metnejših uličnih hodnikov so dobili ograje in tako se morajo pokoravati uličnim predpisom celo najvztrajnejši rušilci reda. Le kočijaži še kljubujejo novemu času. Obnovili in olepšali so si kočije, konje pa opremili tako razkošno, kakor bi vozili samo kronane glave. Zato se eleganten sofijski Bolgar pelje vsaj včasi na izprehod s kočijo, dasi ima lasten avtomobil. še vztrajnejša od teh kočijažev je italijanska propaganda. Italijanom niso zadostovale v Bolgariji italijanske ljudske in srednje šole, italijanski večerni kurzi in ita-lijansko-bolgarska društva, temveč so otvorili nedavno v najživahnejši sofijski ulici, ravno nasproti francoski knjigarni, tik ob carjevem dvoru še italijansko knjigarno, ki oskrbuje bolgarski knjižni trg z italijanskimi knjigami, časopisi, turističnimi vabili in z bolgarskimi prevodi iz nove književnosti. Enak posel opravlja nemška knjigarna. Zastonj pa iščete v sofijskih izložbah in knjigarnah jugoslovenske knjige. Pisec teh vrstic je storil v tem oziru prve uspešne korake, naše jugoslovensko-bolgarske lige pa naj začeto delo nadaljujejo in poskrbe, da bodo nam tudi naše knjigarne lahko postregle z bolgarskimi knjigami. Ponos Sofije in vsakega Bolgara je nova vseučiliščna zgradba. Veličastni vhodi, sijajno snežnobelo stopnišče, nad 10 m visoko okno s sliko sv. Cirila in Metoda, krasne predavalnice, zlasti pa velika slavnostna dvorana z marmornimi stebri, vse to nazorno dokazuje, da si nova Bolgarija išče boljše mesto pod božjim soncem pred vsem s kulturnimi vrednotami. Zato je prva in najvažnejša naloga jugoslovensko -bolgarskih lig, da utrjujejo zlasti kulturne stike med nami i- Bolgari. Zaradi tega moramo iz vse duše pozdraviti dejstvo, da se je mednarodnega bizantološkega kongresa v Sofiji udeležilo največ ravno Jugoslavnov. B. Sivec. Politična napetost v Graji A t ene, 25. septembra. w. Notranje-poli-tična napetost v Grčiji se je zopet poostrila. Voditelj opozicije Venizelos je odpotoval na Kreto, da tam organizira kampanjo proti vladi. Po poročilih vladnih listov pripravlja na Kreti separatističen pokret. Ministrski predsednik Tsaldaris je izjavil, da namerava še ta teden spraviti v parlamentu novi volilni zakon pod streho ter nato takoj razpisati volitve. Temu nasproti pa zastopa opozicija stališče, da predstavlja tako postopanje vlade revolucionarno dejanje, proti kateremu se je treba boriti z vsemi sredstv' Politična amnestija na Poljskem Varšava, 25. septembra. AA. Iz političnih krogov se doznava, da bo predsednik poljske republike v kratkem podpisal pomilostitev bivših prvakov kmetske in so-cialnodemokratske stranke, ki so bili pred več leti zaradi poskusa prevrata obsojeni v Brestu Litovskem na več let ječe. 2yrardow Varšava, 21. septembra. Ohladitev dosedanjih odnošajev med Poljsko m Francijo gotovo ne bi naletela na tako nedeljeno odobravanje poljske javnosti, da ni kakor nalašč izbruhnila žyrar-dovska afera, ki je v čudni luči pokazala delovanje lastnika žyrardovskih tvornic Francoza Maroela Boussaca. Ogorčenje nad izmozgavanjem poljskega delavca in nad načinom, kako si je ta industrijski magnat prisvojil ogromno tvornico za par grošev, je vlado močno podprlo v njenih težnjah, dasi prav za prav posamezen izkoriščevalec nima nikakršne neposredne zveze z visoko politiko. Nejevoljo pa je še podžgala okoliščina, da je francoski poslanik v Varšavi Laroehe zahteval izpustitev dveh aretiranih funkcionarjev žyrar.dovskih predilnic Spretni Boussac je celo svojo nečedno zadevo označil v javnosti kot sovraštvo Poljakov do tujega kapitala sploh. Zato je morala poljska vlada v angleških listih dati obširno pojasnilo, da bi potolažila angleške kapitaliste, ki imajo precej denarja v podjetjih na Poljskem. Uradno poročilo podaja kratko zgodovino tvornic, ki iih ie ustanovil pred več ko sto leti Francoz Gi-rard; po njem so predilnioe ohranile svoje ime do danes. Postale so ene izmed največjih podjetij te stroke v carski Rusiji, obenem pa so prišle popolnoma v nemške roke V svetovni vojni so jih deloma porušili Rusi, ko so se umikali pred Nemci, ti pa so odpeljali v Nemčijo še preostale stroje. Uničenje je dovršila še poljsko-ruska vojna in Žyrardow je postal kup razvalin. Poljska vlada je takoj po končani vojni z boljševiki obnovila tovarno in jo spustila v obrat. Ko so predilnice začele delovati. se je naenkrat pojavil Marcel Boussac, ki je od nemških in ruskih delničarjev skrivaj pokupil njihove delnice. Dobil jih je za smešno majhno ceno, pri tem pa še vedno ni jasno, kako je prišel do onih delnic, ki so bile last ruskih državljanov. Boussac je začel zahtevati od poljske vlade »svojo« lastnino, sklicujoč se na 80 odst. delnic v svoji posesti. Z diplomatič-nim pritiskom je dosegel, da je bila Poljska pripravljena izročiti mu tovarne, ako bi ji Boussac povrnil vse njene denarne investicije. L. 1924. je bila sklenjena ta pogodba, premetenec pa je čakal z izplačilom do srede 1. 1925.. ko je poljska valuta zaradi inflacije bila skoro brez vrednosti in je izdane poljske milijone vrnil s 23.000 švicarskih frankov. Za to malenkost je dobil Boussac podjetje, ki zaposluje okoli 10.000 delavcev. Komaj pa so predilnice prešle v last Marcela Boussaca, so čez noč postale pasivne. Njegove knjige so izkazovale redno vsako leto izgubo in poljski erar od enega izmed največjih in najplodonosnejših podjetij ni dobil niti vinarja davka. Ogromne dobičke pa je Boussac skrival na ta način, da je potrebni bombaž dobavljala v Žvrardov njegova centrala, ki je za dobave bombaža zaračunavala mnogo višje cene od onih na svetovnem trgu. Razen tega so Boussacova druga podjetja nudila 2y-rardowu »tehnično« pomoč, ki je Poljake zGfpet veljala lepe milijone zlotov. Tudi posojila je Boussac izplačeval 2yrardowu, samo da na Poljsko ni prišel niti santim m so ta posojila le knjižbena fikcija. V kritje teh »posojil« pa je 2yrardow izdajal menice za milijonske zneske in ker so imele žyrardowske predilnice kot priznano do-broidoče podjetje povsod neomejeno zaupanje, je Boussac kar s temi menicami plačeval terjatve, ki so jih imeli upniki do njegovih ostalih podjetij izven Poljske. Ne samo, da ni investiral niti beliča na Poljskem, imel je v 2yrardowu zlato jamo, ki je brez protidajatev financirala vsa njegova druga podjetja. Milijone in milijone zlotov je izvlekel iz Poljske pod naslovom obresti za neobstoječe investicije. Poljska javnost se je začela zanimati za 2vrardow pred dvema letoma, ko je neki delavec ubil generalnega ravnatelja Koh-lerja. Pri obravnavi so prišle na dian take gorostasne stvari o ravnanju s poljskimi delavci in zlasti z delavkami, da je bil obtoženec sicer obsojen, toda takoj pomilo-ščen. Odslej ogorčenje nad žyrardowskim škandalom ni prenehalo in je mnogo doprineslo, da so se odnošaji med Varšavo in Parizom, ki je slepo dajal diplomatsko pomoč Žvrardowu, močno poslabšali. Stvar ima v rokah sedaj poljsko sodišče, kajti Poljska je odklonila francoski predlog, naj zadevo preišče nalašč za to priliko sestavljeno razsodišče, kjer bi bil po en Francoz, Anglež in Poljak. Varšavska vlada je trdno odločena, da razčisti stvar do konca pred sodiščem m se ne ozira na intervencij«, ki prihajajo zaradi zaprtega generalnega tajnika Vermerseha in komercialnega ravnatelja Caena. Vse uradne intervencije so samo še bolj razjarile poljsko javnost, ne v najmanjši meri neumestno zavzemanje francoskega poslanika v Varšavi za izkoriščevalce, ki so slučajno francoski državljani. Beograjski bratje Ribrnkarji Počastitev spomina zaslnžnih novinarjev in javnili delavcev Beograd, 25. septembra V vasneaenski cerkvi je bil včeraj spominski obred v počastitev spomina bratov Ribnikarjev: Vladislava, Darka in dr. Slo-bodana. Vladislav in Darko sta storila junaško smrt na boj išču kot rezervna častnika pred 20 leti, takoj ob pričetku vojne, dr. Slobodan, ki se je vojne tudi aktivno udeležil, pa je umrl pred 10 leti. Spominske slavnosti so se udeležili poleg članov uredništva in uprave »Politike«, ki jo je pred 31 leti ustanovil Vladislav Ribnikar, tudi nekateri člani vlade in Akademije znanosti ter zastopniki mnogih nacionalnih in kulturnih društev. Obred je opravil epi-skop dr. Vikentije, ki je v svojem govoru orisal veliki pomen in nevenljive nacionalne zasluge pokojnih treh bratov. Najtraj-nejši spomenik so si postavili v javnem življenju z ustanovitvijo dnevnika »Politike«, pri katerem so vsi trije tudi odlično sodelovali kot novinarji. Episkop dr. Vikentije je poudarjal, da so vsi trije bratje vedno stremeli za tem, da bi se vse nacionalne moči združile v složni in vzvišeni smeri osvobojenja in zedinjenja Jugoslove-nov. S svojim javnim udejstvovanjem so mnogo pripomogli do tega, da je postal Beograd žarišče jugoslovenske ideje. Vladislav, Darko in Slobodan Ribnikar so se rodili že v Srbiji, njihov oče dr. Franjo Ribnikar pa se je rodil v Seničnem pri Golniku ter je prišel kot mlad zdravnik v Srbijo, ki je postala druga domovina njegove rodbine. Dr. Franjo Ribnikar je bil stari oče predsednika konsorcija »Jutra« g. Adolfa Ribnikarja. Vladislav Ribnikar je bil filozof ter je po dovršenih študijah v Beogradu, Parizu in Berlinu s pomočjo svojega brata Darka, diplomiranega jurista, ustanovil dnevnik »Politiko«. Padel je junaške smrti dne 1. septembra 1914 leta. En dan poprej, dne 31. avgusta 1914, je enaka usoda doletela njegovega mlajšega brata Dfcrka. Najmlajši sin dr. Slobodan Ribnikar je bil zdravnik in se je zlasti uspešno udejstvoval na področju socialne medicine. Spisal je več Knjig o organizaciji zdravstvene službe po vaseh in v šolah. Po junaški smrti svoiih bratov se je povetil tudi on novinarskemu delu in postal direktor rodbinskega lista »Politike«. Slobodanov najstareiši sin Vladislav je seveda tudi postal novinar in je danes direktor »Politike«. Konferenca skandinavskih ministrov Stockholm, 25. septembra, d. Na konferenci skandinavskih zunanjih ministrov v Stockholmu je bilo sklenjeno, da se sestane 8. novembra konferenca skandinavsk h gospodarskih in socialnih ministrov. Na tej konferenci bo zastopana tudi Islandska. Sestala se bo na norveško pobudo v Oslu in se bo bavila tudi z uvedbo 40urnega dela na teden. Čsl. vojaški manevri Praga, 25. septembra. AA. Vsi listi zelo pohvalno pišejo o pravkar končanih velikih jesenskih manevrih češkoslovaške vojske na jugozapadnem Češkem. Manevrov se Je udeležilo okoli 60.000 mož, pr sostvovali pa so jim tudi člani vlade, načelnik francoskega generalnega štaba general Gamelin ln tuii vojaški odposlanci. Manevri so pokazali lepe uspehe izvežbanosti češkoslovaške vojske in odlično moralo čet. Vsi častniki in vojaki so opravljali pri manevrih ki so "e vršili na izredno težavnem terenu, z veliko požrtvovalnostjo svojo dolžnost Na tuje goste je napravilo posebno globok vtis tudi zanimanje prebivalstva za manevre in njegove simpatije do vojske. Imenovanja v monopolski upravi Beograd, 25. septembra. AA. Pri upravi državnih monopolov so imenovani: v splo. šnem oddelku za načelnika v 3. skupini 2. stopnje Dobrivoje Nikolič, v oddelku za izdelovanje tobaka za načelnika v 3. skupini 1. stopnje Jovan Aleksandrovič, v od-delkt za predelavo za načelnika v 3. skupini 1. stopnje Dragutin Lazarevič, v oddelku za predelavo za načelnika v 3. sku-2. stopnje Petar Premužič, v oddelku za računovodstvo za načelnika 3. skupine 1. stopnje Svetislav Djordjevič. Iz gledališke stroke Beograd, 25. septembra, p. Pn Narodnem gledališču v Ljubljani sta napredovala za eno položajno skupino režiser g. Milan Skrbdnšek in direktor opere e Mir ko Polič Dubrovnik naj dobi igralnico? Dubrovnik, 25. septembra, č. Litovski milijonar Sindin ki je zgradil v Dubrovniku že dve lepi vili namerava sedaj zgra. diti ogromen hotel po vzoru onega na Sem-meringu. Obenem bo prosil oblasti za dovoljenje, da sme v Dubrovniku otvoriti mednarodno igralnico. Sadjarska razstave, v Cerkljah Iz Cerkelj na Gorenjskem nam pišejo: V »Slovencu« z dne 18. 9. 1934 se neki dopisnik pri poročilu o sadjarski razstavi obrega ob tukajšnje učiteljstvo in občin sko upravo, češ da je »obžalovati, da se ne udeležujeta tega prekoristnega dela, kar sicer razstavi ni škodovalo, pa vendar —!« Gospod dopisnik nas s tem člankom izziva k jasnemu odgovoru. Pred vsem ugotavljam, da obstoja odbor Sadjarske podružnice skoro iz samih hudih nasprotnikov nacionalno organizira Volilna propaganda v Posaarju Saarbrucken. 25. septembra. AA. NemSka fronta je v nedeljo priredila 6 volilnih shodov. Plebiscitna komisija je svoj čas i»> Javila, da bo dovolila samo tiste javne shode na prostem, kjer se bodo lahko vršila tudi zborovanja drugih strank. Na to določbo je včeraj pristalo samo mesto Vol-klingen, povsod drugod so bila ta zborovanja v dvoranah. »Neue Saarpost« priobčuje komunike a rezultatih ankete, ki jo je izvedla v Posaarju posebna komisija svetovnega odbora za pomoč nasprotnikom Hitlerjevega režima. Komisiji je predsedoval lord Marlev. Komunike pravi, da je komisija ugotovila teroristična in nasilna dejanja organizirana širokopotezno zoper Posaarce, ki so nasprotniki narodno socialističnega režima. Poročilo bo predloženo tudi pristojni komisiji Društva narodov. Švica ne da polidfe za Posaarfe ženeva, 25. septembra. AA. švicarska vlada je sporočila vladni komisiji za Po-saarje željo, naj se posaarska policija ne bi pomnožila s švicarskimi državljani. Predsednik vladne komisije v Posaarju Knox je takoj odgovoril, da se v takšnih razmerah odreče novačenju Švicarjev za posaarsko policijo. TrockiJ v Madridu Madrid, 25. septembra. AA. Tu govore, da je Trockij ineognito prispel v Madrid. nega prebivalstva. Ob ustanovitvi podružnice smo želeli, mi in zastopnik SVD, da se vrši zborovanje v šoli, na nevtralnih tleh. Pripravljalni odbor je to samozavestno odklonil. V odbor niso hoteli sprejeti niti enega člana občinske uprave, JNS ali od učiteljstva dasi se je za to toplo zavzemal g. prof. K. O razstavi smo v šoH zvedeli po Šolskih otrocih dne 3. t. m. G. predsednik se mi je isti dan ustno napovedal, da me pride informirat v šolsko pisarno, čakal sem ga zpjman vse dopoldne. Njegovo pismeno vabilo sem dobil šele na dan pred razstavo. Cerkljanska šola in učiteljstvo sta za sadjarstvo delovala že v dobi, ko večine sedanjih razstavljalcev še na svetu ni bilo. To dopisnik sicer uvodoma sam označuje kot »delo izobražencev«, zato se le čudimo, da čuti istočasno potrebo, da se obregne ob učiteljstvo. Cerkljanska šola nima šolskega vrta. Vsa učna dela se zato vrše na naših zasebnih vrtovih. Dosedanji krajevni šolski odbori so se upirali nabavi vrta, češ, da niso potrebni. O škodljivosti neenotnosti sadnih vrst smo bili že davno prepričani, a elsmo mogli temu odpomoči, ker nas niti cerkljanski izobraženci, niti krajevna oblastva niso pri kmetijskem pouku nikdar podpirala, politično pa so nas celo napadali, češ, da se ljudstvo vprašuje :»Ali smo dobili v Cerklje vrtnarje ali učitelje?!« Gosp. vrtnarski nadzornik Humek je bil ob nekem predavanju tako omalovaževal-no napaden, da je razburjen prihitel iz dvorane, češ, da nikdar ne pride več v Cerklje med take ljudi. Lansko zimo je sresko načelstvo napovedalo predavanje sreskega sadjarskega referenta. Poleg celokupnega učiteljstva je prisostvovalo predavanju pet občanov. Vršilo se je seveda v šoli. Ob kmetijski razstavi v Kranju 1. 1931 se je pojavil bojkot, ki so se ga sprva ustra šili celo glavni prireditelji. Naša šola je na razstavi sodelovala s polno paro. Bila je odlikovana s sresko diplomo. Jaz sam sem bil odlikovan poleg od sreza tudi od ministrstva poljoprivrede kot sadjerejec in sodelavec na razstavi Upravitelj vrta, ki se je odlikoval na cerkljanski razstavi, ob sreski ni imel ničesar pokazati, češ da je vse di-evje degenerirano Ko smo prevzeli vodstvo občine, smo hoteli zastaviti vse sile za reorganizacijo ravno na torišču sadjereje. V času rekurza proti občinskim volitvam smo pripravljali teren za ustanovitev podružnice SVD, a smo bili iznenadeni iz nasprotnih vrst, od katerih pa tudi nismo pričakovali tako zagrizenega. politično sovražnega odpora. Za cerkljansko razstavo je dal predsednik občine na razpolago vse mize in tudi sadno škropilnico, ki je pa niso sprejeli. Razumljivo je pa iz vseh teh razlogov, da zastopniki občine in šole niso mogli prisostvovali prireditvi, zlasti še, ker se poleg gospoda predsedniki tudi ostali člani nikdar ne odzovejo vabilom k našim nacionalnim prireditvam, ki so temelj držav-Uancki ciriinrirvc+i enotnosti in napredku v duhovnem in gospodarskem oziru. *o«ip Lapajne. Izidi mroropoljskih dirk Ljutomer, 25. septembra V nedeljo popoldne so bile ob krasnem jesenskem vremenu na Cvenu dirke Kola jahaCev in vozačev, ki so privabile precej občinstva, dasi se je poznalo, da je velik del Prekmurja radi griže zaprt Vse vožnje so biie zelo napete ter so nudile gledalcem obilo interesantnih momentov. Izidi so naslednji: 1. Dirka Peter Mozart: 1. Pera, Rajh Mirko, Ljutomer — 3.35 (km 1-50); 2. Mura, Jureš Franc, Bunčani — 3.45 (133); 3. Ne-venka, Slavič Alojz, Banovci — 3.46 (1-50), 4. Peter Pilot, Slavič Ludvik, Grabe — 3.47 (1.47); 5. Friks, Heric Franc. Boreči 3.48 (1.47). 2. Dirka jreskega kmetijskega odbora Ljutomer: 1. Friks — 3.44 (1.43); 2. Drina, Slavič Jožko, Bunčani — 3.59 (1-52); 3. Peter Pilot — 4.00 (130); 4. Zarja, Vaupotič Jožko, Lukavci — 4.01 (1.47); 5. Pera — 4.04 (1.52). 3. Dirka dravske banovine: 1. Nandica, Slavič Marko, Ključarovci — 4.03 (1.47); 2. Zarja — 4.04 (1.483); 3. Rodaun II., Babič Franc, Krap je — 4.05 (1.44); 4. Lelka Vaupotič Jakob, Lukavci — 4.07 (1.56); 5. Slavka, Jureš Franc, Bunčani — 4.08 (1.49). 4. Galopska dirka: 1. Lelka, Vaupotiž Jakob, Lukavci — 2.17 (1.26), 2. Čudna. Znidarič Franc, Stara nova vas — 2.26 (1.31); 3. Pina, Spindler Alojz, Bunčani — 2.30 (1.34). 5. Spominska dirka Rajha Jožka: 1. Zar-ja-Pera, Vaupotič J. - Rajh M. — 5.26 (138), 2. Nevenka-Nandica, Slavič A.-Slavič M. 5.29 (1.593); 3. Peter Pilot-Friks, Slavič L.-Heric F. — 538 (2.05); 4. Uskica-Rodaun IL Slavič J.-Babič F. 6.00 (2.03); 5. Slavka-Mura, Jureš F. 6.34 (2.00). Lastovice so se tu! Ljubljana, 25. septembra Medtem, ko je nekaj dni slabega vremena z meglo začetek septembra pognalo prijazne selilke iz našega mesta na sončni jug, so na deželi še marsikje ostale. Nedeljski izletniki na Posavju in drugod so lahko opazovali cele trope naših znank, ki so se živahno spreletavale v toplem solnčnem popoldnevu. Ponoven dvig temperature v drugi polovici septembra je drage nam goste še zadržal. Najnižje dnevne temperature v naši državi in drugod so namreč letos razmeroma mnogo višje ko lani, ko so se lastavice izselile že začetek septembra. Lani je kimavec že v prvi polovici beležil neredko najnižje dnevne temperature izpod 9°, v Ljubljani n. pr. 6, Zagrebu 8, Beogradu in Skoplju 7, v Sarai-evu celo 3 nad ničlo. Letos so v glavnem nočne temperature precej višje, zato bo v razmeroma mnogo toplejšem letu ko lani zanimivo zasledovati, kdaj se bodo jeseni selile preko naših krajev ostale znanke selivke iz severa. Po znanem narodnem reku: »Če se zgodaj selijo ptiči, hudo čutijo zimo o božiči!« bi naj bilo živahno čvrčanje lastovic še konec septembra v naši banovini znak, da se lahko nadejamo še lepe ln tople jeseni, čeprav ne brez neodložljivega vmesnega deževja. Vremenska nauoved Pregled vremena 25. t. m.: V večjem delu severne Evrope globok ciklon, ki prinaša dež v okolici Baltiškega morja. Visok pritisk nad južno in vzhodno Evropo, kjer je večinoma vedro vreme. — V Jugoslaviji: Vedro vreme prevladuje v vsej državi. Temperatura je malo porasla. Minimum Plevlje 4, maksimum Mostar 27. Zagrebška vremenska napoved sa danes: Pretežno vedro in stalno, toplo. Dunajska vremenska napoved sa srede* Milo vreme, zjutraj precej oblačno, v g« roviu megla, podnevi precej jasno. Naši in ljudje Velika sokolska svečanost v Karlovcih Sremski Karlove! so proslavili 30letnico svojega Sokola Sremski Karlovci, 24. septembra Bik) je pred 30 leti, ko se je po prizadevanju sedanjega profesorja zagrebškega vseučilišča, dr. Lazarja Popoviča, ustanovilo prvo srbsko sokolsko društvo na področju tedanje avstroogrske monarhije, v Sremskih Karlovcih. Kaj je pomenjal za tiste in vse nadaljnje čase Sokol vobče, a kaj še srbski Sokol, pač ni treba posebej razlagati. Bil je pač ognjišče najčistejše narodne misli, za daleč naokrog središče vsega tistega žilavega, požrtvovalnega, vsem zaprekam in nevarnostim neustrašeno kljubujočega dela ter tudi zbirališče zarotnikov proti tisočletnim usužnjevalcem naroda. Te zarotnike so vlačili po avstrijskih in madžarskih zaporih, v pros'ulem banjaluškem veleizdajniškem procesu so jim tudi sodili, preganjali so jih in mučili toda njihova sokolska žilavost je prež.vela njihove preganjalce in mučitelje. Proslava tridesetletnice se je pričela v nedeljo z veličastnim slavnostnim sprevodom. Po sprevodu se je vršil v dvorani Narod-aega doma slavnostni zbor karlovškega so-kolskega društva, kateremu so prisostvovali zastopnik kralja, zastopnik patrijarha, zastopniki predsednika vlade, vojnega in prosvetnega ministra ter ministra za telesno vzgojo naroda, starešinstvo sokolskega saveza z br. Engelbertom Ganglom na čelu in ogromno število najodličnejšega občinstva. Po pozdravnem govoru društvenega sta rešine br. dr. Stevana Simeunoviča, ki je prečital pozdravno brzojavko kralju in na povedal, da se prične v Sremskih Karlovcih graditi sokolski dom, ki bo nosil ime dr. Laze Popoviča, je izpregovoril br. En-gelbert Gangl, ki je v zanosnih besedah očrtal sokolsko delo br. dr. Laze Popoviča in potem sporočil, da je sokolska zveza sklenila ustanovitev zaklade br. dr. Laze Popoviča, nalagajoč 100.000 Din. da se bodo obresti te zaklade uporabljale za razširjanje idejnega književnega sokolskega delovanja, za tiskanje sokolskih knjig. Govoril je nato drugi zvezni podstarosta t>r. Djuro Paunkovič, ki je poudarjal, da je karlovški Sokol dal izpodbudo za ustanovitev vseh ostal h srbskih sokolskih društev na področju bivše monarhije in da gre največji del zaslug za to br. dr. Lazi Po poviču. Med ostalimi govorniki je izrekel svoje čestitke tudi zastopnik ljubUanske sokolske župe br. Kajzelj. Na vse govore je kratko odgovoril br. dr. Laza Popovič, ki je zaključil z besedami: »Ako gre neka slava nam, gre bolj tistemu zaupanju, ki ste ga imeli do nas. Predvsem pa se je treba odkriti veri našega slavnega in ponosnega naroda.« Istočasno s to sokolsko svečanostjo se je vršil v Sremskih Karlovcih tudi sestanek bivših dijakov karlovške gimnazije ijj se je otvorila razstava, ki razkazuje vinorejo in čebelarstvo v Fruški gori En milijon podpor za ljubljanske brezposelne Skoraj polovica brezposelnih je tujih občanov — V bednostni sklad je Ljubljana plačala dva milijona, prejela pa nekaj nad 600.000 Din Ljubljana, 25. septembra V teh zadnjih toplih dnevih, ki se vrstijo za deževnimi samo kot nekakšni napovedovalci snega, mraza in zimske sdromaš-Ščine, vlada na socialno-političnem uradu mestne občine nekakšno zatišje. Zatišje prav za prav v uradu in v njegovi blagajni, iz katere so že zdavnaj skopnela vsa sredstva za najnujnejše podpore. Bedni ljudje sicer še vsak dan prihajajo trkat na vrata, toda do 1. novembra, ko se prične nova Širokopotezna podporna akcija, se načelno ne izdajajo podpore, in ker tudi dela nikjer ni na razpolago, so na hodniku izve-sili pesniški napis: Podporna akcija je končana. Vsa mesta pri zasilnih delih so oddana. Zanimivo je, da je največ ljudi, ki prihajajo prav v teh praznih, kritičnih dneh prosit na magistrat, po večini izven mesta doma, iz okoliških občin, mnogi pa so tudi begunci iz Italije. Če bi mestni socialno-politični urad imel skrbeti samo za Ijub-Ijanke brezposelne, bi pač lahko vsaj za silo izhajal s svojim budžetom. Toda usoda je izbrala Ljubljano za nekakšen sen vseh bednih in potrebnih od blizu in daleč ■m ljudje prihajajo vanjo od vseh strani, kakor da bodo tu brez dvoma našli rešitev. Snoči se je vršila seja socialnopolitičnega odseka in referent1' posameznih oddelkov so podali poročila o poslovanju v zaključenem letu. Iz teh poročil se jasno razbere, kje tičijo vse stiske ljubljanske socialne politike. Šef delavskega oddelka g. Ju-van je predložil točne številke v poslovanju njegovega urada od lanskega septembra do avgusta. Značilno je, kako Fuktui-ra beda v Ljubljani in z njo frekvenca socialnopolitičnega urada od meseca do meseca. Septembra je bilo iz sredstev fonda za brezposelne podpiranib 69 oseb, oktobra 84. novembra 96. decembra 815, januarja 1059, februarja 913. marca 592, aprila 170, maja 119, junija 57, julija 89, avgusta 86. Skupno je bilo 4149 oseb v 6466 primerih deležnih podpor. Med njimi je bilo 2332'družinskih očetov s 7343 rodbinskimi člani, 534 samcev iz rodbin in 1273 samcev brez rodbinskega oslona. Po domovinski pravici je bilo 2122 Ljubljančanov, 2027 pa tujih občanov. Skoraj polovica brezposelnih, ki jih podpira mestna občina, je torej izven Ljubljane doma, v najhujših zimskih mesecih pa znaša njih število več ko polovico. Po strokah je bilo podpiranih 1924 navadnih delavcev, 1733 kvalificiranih, 420 zasebnih nameščencev in 72 obubožanih obrtnikov. Vsega skupaj je bilo mednje razdeljenih podpor za 371.077 Din. Prvenstveno se podpore izdajajo v živilih (264.520 Din), v hrani (26.421 Din), v obleki (13.635) in obutvi (7770 Din). V najbolj nujnih primerih se delijo tudi denarne podpore, ki so znesle letos 58.^31 Dn. Iz sredstev bednostnega fonda je bilo od februarja sem stalno zaposlenih nekaj delavcev pri mestnih delih in na mezdah je izplačal socialnopolitični urad iz tega skla- da 627.988 Din. Če pomislimo, da je bilo v Ljubljani pobranih za bednostni sklad okrog 2 milijona delavskih prispevkov, je vsota, ki jo je mesto prejelo za svoje brez- Eoselne, na vsak način občutno prenizka. jubljanski brezposelni upravičeno pričakujejo, da bo socialnopolitični urad dobil vsaj za prihajajočo z mo nakazan od banske uprave večji znesek. S sredstvi iz bednostnega sklada je bilo februarja zaposlenih 171 delavcev, marca 180, aprila 241, maja 231, junija 214, julija 79, avgusta 99. Iz svojega in iz banovinskega sklada je torej mestna občina razdala letos brezposelnim v delu, življenjskih potrebščinah in denarju skoraj 1 milijon dinarjev podpore. Za novo zimo je socialnopolitični urad v svojem proračunskem osnutku znatno povišal nekatere postavke, ki so se lani izkazale za absolutno premajhne in j:h je bilo pod silo razmer treba visoko prekoračiti. Tako je v njegovem predlogu sklad za brezposelne zvišan od 200.000 na 300.000 Din, prav tako pa tudi postavke za mladinsko in ubožno skrbstvo. Mestni svet, ki bo seveda imel o tem zadnio besedo, bo v svoji proračunski debati razpravljal tudi o tem, ali ne bi bilo nujno za ohrani-nitev ravnotežja v socialnopolitičnem proračunu uvesti nekatere socialne davke. Izdatnejšo podporo kakor doslej pa pričakuje mesto vsekakor od bednostnega sklada. nazoren način, kaj se to pravi: lepa pre- Eroga in lepo žensko ročno delo. Ker je rez vstopnine in ker so pogoji za nakup razstavljenih umetnin nadvse ugodni, bo razstava brez dvoma deležna velikeda obiska in uspeha. Slovenska prvenstvena tnra na škotskih gorah Ljubljana, 25. septembra V prvih dneh tega meseca sta odrinila znana alpinista gospa Debeljakova in g. Edo Deržaj v spremstvu gospe lektorice Copelandove na Angleško, da priredi ga. Debeljakova po Angleškem in Škotskem ciklus predavanj o naših Alpah. Ob tej priložnosti sta naša znamenita alpinista v mm iillli^lf Gospa Debeljakova nedeljo 16. t m. polezla na najvišjo goro Velike Britanije Ben Nevis, ki je sicer visoka le 1350 m, ima pa severovzhodno 300 metrov visoko navpično steno iz bazalta, ki je do sedaj veljala za neprestopno. Ga. Debeljakova in g. Deržaj sta z enim najboljših sedanjih mladih britanskih alpinistov Wedderburnom iz Edin-burga po 4urnem težavnem plezanju premagala to najvišjo britansko steno. Kladivo slovenskih plezalcev je tako prvič zapelo svojo pesem v bazaltnih skalah Velike Britanije, da imamo slovensko smer prvenstvene ture visoko gori v severni Škotski. B, Id je po težkem trpljenju našla mir, ostalim pa naše sožalje. V sokolskih vrstah bo njena odsotnost nenadomestljiva. NaS Metnzalemi Kumanovo, septembra Pred kratkim so javljali skoraj vsi naši listi, med njimi tudi »Jutro«, da tam gori v okolici staroslavne Peči živita naša najstarejša človeka, 1351etni Sava Jačič in 1551etna Stanojka Bakivi, ki sta, kakor se je menilo, menda tudi najstarejša na vsem »vetu, odkar je legel v grob vsepovsod kot najstarejši človek vsega sveta razglašeni carigrajski nosač Zoro aga. Toda ta njuna slava ni trajala dolgo. Ugotovilo se je namreč, da v vasi Malinu, ki je kakih 30 km oddaljena od Kumanova, živi starka, ki je za dve leti starejša od Stanojke Baki-čeve in šteje 157 let. »Baba« Spasena, kakor jo imenujejo, dasi je še danes dekle, ker se ni nikdar molil«, je razmeroma še precej trdna ženica. Sliši pač slabo in noge je nič kaj dobro ne nosijo. Pripoveduje prav rada, da se *ato ni omožila, dasi je imela dovolj snubačev in je bila zelo lepa, ker so ji starši umrli, ko je imela šele devet let in je imela dva mlajša brata, katerima je gospodinjila od tedaj. Bratca sta pasla tujo živino, ona pa jima je kuhala. Pozneje, ko je prišla že bolj v leta, pa se ji tudi ni dalo več možiti se. Starejši brat, ki je ostal tudi samec. Je umrl, ko je imel 135 let, mlajši pa, ki je imel družino, pa s 107. Spasena živi sedaj pri njegovem oženjenem pravnuku, čigar & Kot nimfa svežega počuti se, Mor && bonbone je« UM.&1&1M PROIZVOD: UNION, ZAGREB. žena, ki se je pred 15 leti primožila k hiši. trdi, da je bila Spasena tedaj ravno taka kot je sedaj. Spasena ima sedaj v ustih samo kočnike, za ostale zobe pa meni, da ji zopet pora-stejo, že četrtič. Bila ni nikdar bolna in se tudi sedaj počuti prav dobro. Ni nikdar brez dela v hiši. Spomin ima zelo dober in se spominja celo tudi prve Karadjordje-ve vstaje. Pravi, da je tedaj (leta 1804) imela okoli 30 let Zelo veliko zna j»ripovedo vat i o težkem življenju pod Turki. Živi zelo zmerno. Vina ne pije, p-ič pa »ie zametu je »rakijice«, ali si jo privošči le vo malem. Kadila pa ni nikdar. Tako smo torej že prišli do 157 let, pri čemer pa ni izključeno, da se v kratkem najde še kdo starejši. Akademikom novincem Zanimiva razstava dalmatinskih preprog in ročnih del Ljubljana, 25. septembra V znani razstavni dvorani Hedžetove veletrgovine v Frančiškanski ulici so davi otvorili zanimivo razstavo preprog ;n ročnih del, ki jo prireja banovinska poslovalnica iz Splita. Razstava je prav estetsko okusno aranžirana in je deležna od interesentov, ki so se že na prve skope časopisne vesti prčeli oglašati v velikem številu, obilne hvale. Razstavljene so nekatere prav uspele kopije orijentalskih preprog najrazličnejših vrst. še večjo pozornost pa vzbujajo originalne dalmatinske, hercegovske in srbske preproge, ki so delane po originalih, hranjenih v muzejih. Vse preproge so tehnično idealno izdelane iz najfinejše in najtrpežnejše volne. Barve in or-namenti so posneti po pristnih narodnih motivih in dosegajo najpopolnejšo skladnost, čeprav so si jih pred stoletji izmislile samo preproste dalmatinske kmečke žene. Med njimi je tudi preproga, delana po 200 let stari predlogi, ki je na nedavni zagrebški razstavi prejela prvo nagrado. Razen preprog je razstavljenih tudi množica s fino žensko roko vezenih robčkov, prtičev, zaves itd., ki jih odlikuje tehniška dovršenost in preprosto prisrčna umetniška lepota. Razstava je gospodarska in prosvetna obenem, saj kaže občinstvu na Vekoslav Vrtovec f Ljubljana, 25. septembra V Šlajmarjevem domu je danes dopoldne po daljši bolezni preminil bivši predsednik Pokojninskega zavoda g. Vekoslav Vrtovec. Pokojnik, ki je užival v Ljubljani mnogo simpatij, se je rodil 19. novembra 1889. v Velikih Sabljah pri Ajdovščini. Gimnazijo je dovršil v Gorici, potem pa se je posvetil pravnemu študiju na dunajski univerzi. Več let se je udejstvoval tudi kot novinar pri raznih listih, zlasti pa pri »Slovencu«. Med vojno je mnogo prestal in si tudi pokvaril zdravje. Z vel ko vnemo se je udeleževal deklaracijskega gibanja, po prevratu pa je bil poklican v ministrstvo sa socialno politiko kot tajnik. Pozneje je prevzel uradniško mesto pri Zadružni gospodarski banki. Predsednik Pokojninskega zavoda je postal, ko je bil dosežen sporazum med vsemi skupinami. Svoje funkcije je vršil z veliko vnemo. Udejstvoval se je tudi v raznih organizacijah in je bil tako n. pr. tudi odbornik Rdečega križa. Blagega pokojnika, ki zapušča soprogo in tri sinove, bodo položili k večnemu počitku v četrtek ob pol 5. popoldne. Bodi mu ohranjen blag spomin. Smrt zgledne Sokolice Kranj, 25. septembra V dobi najlepših let je ugrabila smrt skrbno mater, plemenito ženo, gospo Hfi-bal Kristo, soprogo prometnega uradnika Franca Hribala. Po rodu iz zasedenega ozemlja, po srcu in mišljenju plemenita Jugoslovenka in Sokolica, se je udejstvova-la v vseh narodnih društvih v Laškem, v Kranj pa je prišla umret. Zapušča neutolažljivega moža in dva otročička, ki zastonj kličeta k življenju svojo dobro mater. Pokoj njeni blagi du- Poln želodec, neredna vrenja v debelem črevesu, odebelelost jeter, zastajanje žolča, bodljajev, tesnobe v prsih, močno utripanje odpravi naravna »Franz Josefova« grenčica in zmanjša tudi naval krvi na možgane, oči. Zdravniška mnenja navajajo i uprav presenetljive rezultate, ki so jih dosegli pri ljudeh, ki morajo mnogo sedeti, z »Franz Josefovo« vodo. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Ljubljana, 25. septembra Pred vstopom na univerzo ste, dragi abiturienti! Doba srednješolskih študij je za vami, pred vami pa se odpirajo različna pota, ki vas bodo vodila do vstopa v samo. stojno življenje. Dragi abiturienti! Vam, ki vstopate na Aleksandrovo univerzo v LJubljani, so posvečene te misli! Živimo v dobi grobeg-a materializma in egoizma. V času monopiliziranja idej se zavedamo, da smo kot jugoslovenski nacionalisti poklicani zbirati okoli sebe mlad naraščaj, ki vstopa na najvišji narodni kulturni zavod — univerzo. Jugoslovenski nacionalistični akademski klub »Edinstvo« v Ljubljani je kulturno in nacionalno akademsko društvo na Aleksandrovi univerzi, ki ima kot predstavnik jugoslovenske nacionalistične akademske omladine namen gojiti jugoslovensko misel v duhu narodnega in državnega edinstva ter teži za ustvaritvijo integralne Velike Jugoslavije od Jadranskega do Črnega morja, ki bo v svojih mejah obsega, la vse Jugoslovene na vsem njihovem narodnostnem področju. Kot neodvisna akademska organizacija jugoslovenskih nacionalistov hočemo zbrati kader borbenih Ju-goslovenov za ustvaritev idealov jugoslovenskega naroda Kot omladinski pokret zahtevamo svobodno delovanje na akademskih tleh, ker je to za uspešen razvoj omladine neobhodno potrebno. Naša borba bo naperjena proti vsem temnim, reakcionarnim in razdiralnim elementom naše na-cije in naše svobode. Zahtevamo, da se siromašnim in martjL. vim akademikom omogoči študij s tem, da se jih oprosti plačevanja šolnin in taks. Zahtevamo graditev akademskih domov tn menz, da se bo tako preskrbljena mladina lahko bolj posvetila učenju in po dovršenih študijah mogla kot mlada narodna inteligenca zavzeti položaj v življenju ter pokazati svoje sposobnosti v vodstvu bodoče Jugoslavije. Bodočnost mladine je bodočnost države, to je naš memento vsem tistim, ki odrekajo podporo idealni omla-dini in ubijajo njen mladostni polet. Abiturienti! Pozivamo vas v naš krog! Ce mislite enako z nami, pristopite v našo sredo! Krenite na našo pot, ki je ravna! Pričakujemo vas, da bomo skupno ponesli čist prapor jugoslovenskega nacionalizma do končne zmage. Akademiki novinci! Pridite, prinesite s seboj borbenost, odločnost in moč! Po. množite naše vrste! Bodočnost je samo naša — jugoslovenska! Bodite brezkompromisni Jugosloveni! Bodite bratje! S to zavestjo vstopite na akademska tla in delajte z nami! Pozdravljeni, bratje novinci! Bratski Zdravo! Jng«4o*en**ii nacionalistični akademski kfob »EDINSTVO« Ljubljana — Aleksandrova univerza. Ureditev prometa na Marijinem trgu KULTURNI PREGLED Dr* A. Breznik: Slovenska slovnica IV. (Pripomnje in vprašanja) Čeprav je marsikod pisec precej zgledov opustil, ie obseg lenjjge vendarle zraste! za 20 strani. Novo je n. pr. takoj uvodno poglavje »Slovenska narečja« z zemljevidom. Marsikaj, je opiljenega, pri vsem tem pa človek naleti še ne kako nejasnost, n. pr. str. 31 nči, da je vžgati iz v^žgati, str. 51 pa iz vzžgati. Str. 32 trdi, da na vzhodu govore eamoglasni r brez polglasnika. Ali ni vendarle spred kolikor toliko polglasnima, ki se ponekod razširi v »: novomeška garda tje v nogah tarda (trda)? Slavovč ve Štyr-eku a v Dalmatsku nkaji sarce... i Rokovi maji v tomto slovS a, Kardia, opozarja Jakubec (Kollar, Slavv dcera 577). Škiljav (33). a v Breznikovem »Pravopisu« in v Pleteršnflkj še: škilav. Ze v poročilu o III. izdaji te slovnice sem v »SI. N-« 1. februarja 1925 (glej še Koštia-kxv dodatek 8. II. opozoril, da ie ima greda širok e (vsai v Pleteršniku in dolenj-sčini) V isti paragraf gre zanimiv primer iz mojega narečja: ta moški je moški (ponosen). Raba glagola »odgovarjati« str. ee ne strinja z zahtevo v Pravopisu. 9tr. 53 in 54 bi morda vrivek nadomestil vrinek. Omahovanje med velikimi in malimi za-letnicami opažam pogosto, n. pr. Neelovenec (DS 1895, 126), Nefranooz (St. Leben, Lj. Z. 1930, 6), Mimoslovenec (Sodobnost, 1934, 67), Anti-Evropee (M. Jarc, Lj. Z. 1934, 49), ne-Žid (Proteus, dec. 1933). toda nes loven ec (D. Sv, nov. 1928), neevropci (Slov. 8. 4. 33), naš avtor piše v tej knjigi (6): ilirec Matija Majar. Imena živali piše z malo: ru- \ mena, siva, čada (89), toda Stritar: naš Pe-run, pes Argos, Valjavec: pes Belin. Beograjski »Venacc xonj Zdenko. M. - G. Garnot je v svoji doktorici tezi >Lee anima jx be-nšfieiaires de libčralitčs (1934) postavil zahtevo: Žival bodi oseba (t j. vmes med stvarjo in božanstvom). Zato bi jih jaz pisal z veliko: Čada, Sultam, Luca . •. Pri razzlogovanju še stoji zgled: sla-šči-ca, ki bi bil po Pravopisu: slad-či-ca. Zakaj § 97, 2, b) praiv-da, ko pa vd lahko besede začenja, n. pr. vdova, ki je eden izmed 68 Pleteršnikovih primerov te vrste? Angleži, Američani razzloguiejo, kakor nanese, tako kot na karti slovenskih narečij str. 5: no-tra = njsko! Nami, prislovi (65, apomnja) naj stoji: izrazi, saj »kai vem kaj« se je kuhalo vendaT ni adverb! V Pravopisu kakor po raznih izdajah slovnice se vleče napačna oblika: Momberte (§ 123), to je nem-ški pesnik A. Mombert, avtor kozmičnih pesmi. Prd njim stoji vsekakor Štefan Geor-ge, ki bi ga kazalo sklanjati kakor Goetheja (ne Georgea). Proti Manet-jevemj impresionizmu sem razpravljal v Lj. Z. 1933 (314) za Manet-ov. Pritegnil mi je dr. Sturm Lj. Z. 1931 (465). dr. Glonar pa je v Sodobnosti letos zahteval, naj se iz tega napravi poseben odstavek v sloven. slovnici: v poglavju »Tuja lastna imena« (85—87) se naš slovničar nič ne ozira na francoščino in angleščino. 0 zvalniku m pri sklanii nobene opombe. pač pa v skladnji (p. 239). Ribniška dolina ga pozna daleg naokrog; pri vsaki besedi se ooudar pomakne na zadnji zlog: oča, oj očč, Janez, mati, 0j maitf... V D Sv 1888, 128 poroča M. Lazar za hribe na kranjsko - štajerski meji. da je treba pri klicanju zavečati (zakričali): M;c<5, Rez6. Za Pohorje menda velja, kar piše Jože Kranjc (Pot ob prepada, 1932. 19): Rezooo! Nekaj o tem vprašanju najdeš v Levstikovih Pismih (1931). Ad § 133. Množino »človeki« piše Vodnik v Novicah 1797 (št. 76): Lubite svoje raven-človeke. V Bleiweieovih Novicah 1871 (16) pa čitam: Kolikor jezikov znaš, toliko človekov veljaš. V Pleteršniku srečaš primere iz Dalmatina. Kaetelca in Jurčiča. Lahko bi jim dodal še Fr. Levstika III., 211; drja. Plečnika v Mladiki 1931 (302) in 1933 (104). V Pravopisu (19) pravi naš slovničar: Napačno je rabiti strešico v rod. množine. Ta znak namreč kaže na padajoč poudar. Vendar ima tako v III. kakor v IV. izdaji zgle- Ljubljana, 25. segtembra Ta osrednji trg Ljubljane bi bil lahko med vsemi najlepši, ko ga ne bi že pred desetletji pokvarili. Starinski harmonični izgled je bil uničen, kakor hitro so poleg lepih starih stavb, postavili nove hiše, med njimi take, ki žalijo čut lepote tudi najpreprostejšega esteta. Marijin trg pa je najprometnejši trg v mestu, zato so že dalj časa premišljevali, kako bi ga uredili. Na gradbenem uradu so preizkušali več načrtov, odločili so se pa končno za tistega, ki so ga v soboto uresničili. Nekako po sredi trga so namreč na robu velikega kroga postavili drugo poleg druge kamenite, belo popleskane pol-krogle. S temi so zagradili velik del trga z namenom, da bodo vsi vozili okrog kroga le v eni smeri, kar kažejo tudi štiri mednarodna prometna znamenja, bele puščice na modrem polju. 0 Ker pa delajo take vrste regulacij arhitekti in inženjerji, ki navadno sami nimajo motornih vozil, zaradi katerih je regulacija najbolj potrebna, bržkone tudi to pot niso pogruntali idealne rešitve. Z ogromnim krogom so predvsem zastavili - de kot Steza, prav je: stezi (§ 50, 59—61, 138). § 141 sklanja samostalnik »ženska« po samostalniški ali pridevniški sklanjatvi, Ko-štialov »Brus« jo hoče le po zeled j 1 i p a. K postanku besede vihar (§ 150) bi omenil arhaično obliko uh^r iz Tretenika pri Kranju; za stari orodnik (§ 162) pa: z osli (Loški potok). Dober prirastek nove izdaje je poglavje o pridevnikih, ki se rabijo samoetelniško (§ 185, d). K neuklonljivim pridevnikom (§ 189) bi dodal: bore, prvotno zvalnik, kakor je prekmjTeko n i č e m i (lat. neOuam) ali čemi (lat. frugi) dajalnik. Neko nesklanji-vost pobijamo, n. pr. gosp'jd Jerneja Pu-gelna (Trubar, 2is 3. 6. 34). Taike zglede nam nudi narodna pesem: Kralj, Matjaževa sestrica. Zlasti pa je to v navadi med Srbi, pri katerih celo vseučiliški profesorji pišejo: car Dušanov zakonik. Pred osebnim imenom ostanejo nespremenljivi nazivi: učitelj, »trika, čika. teta, itd. Prim. naše Stric Tomova koča. češko panfmSmin zrak (Neruda). Breznik sam je pisal: dr. Sketov (D. Sv. 1904. 428). Finžgar: dr. Voduškova smrt (Mladika 1933. 192). SI. N. 29. 9. 1933: inž. Dčdkova aretacija. Insp. Wester je namenoma pisal M. Maeterlinckovi spisi, da bi uveljavil ta pripravni način izražanja, ki ee bo gotovo v kratkem odobril tudi za šole, čeprav je daj smešen primer: gospod majorjev konj se je splašil (Slovenec, 1931). Ta prenapeta vljudnost ie omogočila tudi nem- velik del trga, ki odslej ne bo nikomur koristil. Zasaditi ga morejo z drevjem, čigar senca bo v poletni vročini hladila prometnega stražnika, ako bo po tej prometni ureditvi na tem mestu še potreben. Pešcem ta prostor ne bo v rabo, ker v krog ne smejo, vozniki pa tudi ne morejo. Vse boljše bi bilo, da bi zagradili prostor v obliki stisnjene elipse z daljšo osjo v smeri tramvajske proge. Tako bi pridobili na obeh straneh tirnic več metrov širok prostor, na katerem bi se mogla vozila v »Hi drug drugemu izogniti. Vozilom iz Stritarjeve v Prešernovo ulico in obratno se ne bi bilo treba ograjenemu prostoru izmikati v treh, oziroma šestih krivuljah, temveč bi mogla voziti ravno preko mosta v Stritarjevo ali Prešernovo ulico. Morda bodo pa izkušnje pokazale, da bi kazalo ta velik krog nekoliko stisniti v elipsasto obliko. Le nekaj kamnov bo treba prestaviti in promet bo ponovno reguliran z majhnimi stroški. Na sliki je videti trg in velik krog, zagrajen z belimi kamni. Sredi pa stoji prometni stražnik, pazeč, da mu kdo ne uide v ta začarani »krog s kredo« oziroma, da ga vsa vozila obkrožajo v pravi, dovoljen« smeri. ško rečenioo: des Herm Hauptmanns Fuchs s in d gesatteit (Otto Schroeder: Vom pa-piernen Stil, Leipzig, J.902, st 22). Nesklanliivosti je v naši govorici vež, nego bi si človek mislil pri prvi priči. Samostalnikov kot srbsko doba (kako promen-ljivo, pravi Ristič-Kangrga) sicer nimamo, pač pa ponekod prime mik pridevnika n, pr. pri Prešernu: Je Jerica ta star j i, ta mlaji Micka je... Mogoče kazalni zaimek: tisti svoji on 6 pusti. naj sama rogovili (Zoreč, Stiski svobodnjak, 99), po on č jo poS (ib. 101), 5s vza-mem imenovalnik o n č. Brez nič. Prooto-narodno: pri ta starih, itd. V Ribniške« okraju in Cerknici: do sveti Jožef, za sve-ti Jurij, od Sveti Gregor, od Sveti Aston doma Za Kras poie Narte Velikonja DS 1914 (117): Tu ta nina, torta na svet' Urban je posel kraVc* do poldan, a ne do poldne! Ne vem, ali dr. Lovrenčič v Trentarskem študentu sklMja imeni: Vsevem, Imamnič-Jurčič piše: Potepuhe in zlodej jih po-znaj v hiso jemljem... Bil ie sam bog nas varuj. Vendar s temi primeri sem ze - kakor »poekočižabica« _ skočil v poglavje o sklopih (§ 293. a). Vrnimo se k zaimku. Obliko srednje«« spola vanje razen dveh treh sodobnikov (n. pr. Fantka) nadomeščajo vsi pisatelji s NE POZABITE, DA JE DANES PREMIERA UUBKE KOMEDIJE ]VJEeO¥A PRIJATELJICA TA KOMEDIJA JE POLNA VESELJA, SMEHA, LEPE GODBE IN PETJA. V glavnih vlogah KATICA NAGY in KARL L. DIEHL ELITNI KINO MATICA PREDSTAVE OB 4„ 7. »4 ln 9.% URI ZVEČER. — TELEFON ŠTEV. 21-24. Domače vest! ♦ Ban ne bo sprejemal. Ban dravske banovine g. dr. M ar uši č je uradno olpotovai v Beograd in v četrtek 27. t. m. ne bo »prejemal strank. * vojaške vesti. Službeno so prideljeni med drugimi: v mobilizacijski odsek operativnega oddelka glavnega generalštaba kapetan I. stopnje Vladimir Vodopivec, v štab artiljerijskega polka I. armijske obla. sti veterinarski pomočnik I. stopnje Ivan Korbič, k poveljstvu celjskega vojnega okrožja pehotni kapetan I. stopnje Srienc Ivan, za vršilca dolžnosti voditelja skladi, čča celjskega vojnega okrožja pehotni poročnik Toš Franjo, vodnik 45. peš polk a podporočnik Josip Zupane pa je postal vodnik 5. dijaškega bataljona šole za rezervna oficirje. * Smrt zaslužnega srbskega tiskarja in propagatorja naprednega tiska. V Beogradu je umrl 761etni živko Radovanovič, ki bo ostal častno zabeležen v zgodovini tiskarstva in tudi v zgodovini jugoslovenske-ga novinarstva. V Nišu in Kragujevcu je pokojni živko Radovanovič v najhujši dobi Obrenovičevega absolutizma izdajal lista »Razvitak« in »Sloboda«. Last »Sloboda« je začel izhajati potem, ko je režim z nasiljem udušil pokret nekdanjih radikalov po tako zvani timoški pobuni. Radovanovi-čeva požrtvovalnost je tedaj zbrala svobodoljubno inteligenco ter z listom »Sloboda« ustvarila vzorno javno glasilo, ki je mnogo pripomoglo k ozdravljenju političnih razmer. Malo pred svetovno vojno je bil Radovanovič sprejet v službo državne tiskarne v Beogradu, kar mu je pripomoglo do skromne pokojnine na stara leta. ♦ Praktični učiteljski izpiti na drž. učiteljski šoli v Ljubljani se bodo v oktobrskem roku začeli v petek 19. oktobra ob 8. dopoldne. Kandidatje naj svoje pravilno opremljene prošnje ®a pripustitev k izpitu vlože uradnim potom pravočasno tako, da bodo vsaj do 13. oktobra v rokah izpitnega odibora sami pa naj se zglasijo pol ure pred pričetkom v direktorjevi pisarni. Zakasnele prošnje kakor tudi zamudniki pridejo v poštev šele za prihodnji izpitni rok v aprilu 1935. Posebna obvestila se kandidatom ne bodo razpošiljala. Izpitni odbor. Samo še danes velezabavni film Emil in detektivi Kdor se hoče nasmejati in malo pozabavati, naj si še danes ogleda ta film v Zvočnem kino IDEAL Predstave ob 4., 7. in 9zvečer. ♦ Ugodnost na brzih vlaki,i. Da se potujočemu občinstvu omogoči iažje potovanje na brzih vlakih, je generalno ravnateljstvo državnih železnic ukinilo od 1. novembra t. 1. dalje določbo, po kateri je bilo treba doslej pri potovanju na brzih vlakih plačati voz. nin o za najmanj 50 km. Od 1. novembra dalje bodo potniki lahko tudi na progah izpod 50 km potovali po itisti ceni, ki predstavlja dejansko prepotovano relacijo. ♦ Svojcem umrlih ameriških veteranov. Izseljenski komisarijat v Zagrebu sporoča, ida nudi zakon o veteranih Zedinjenih držav Severne Amerike rodbinam in naslednikom umrlih veteranov, ki so služili med svetovno vojno v vojni mornarici Združenih držav in so b*!! odpuščeni s častnim potrdilom, povračilo pogrebnih stroškov. Pravica do teh povračil zastari v enem letu od dneva smrti. Prošnje za povračilo pogrebnih stroškov prevzema izseljenski komisarijat v Zagrebu, Palmotičeva ulica 69. S posebnim zakonom pa so bile zvišane tudi podpore ali pokojnine, ki jib uživajo svojci umrlih ameriških veteranov Pri obledeli sivorumenkasti barvi kože, motnih očeh, slabem počutku, zmanjšani delavni moči, duševni depresiji, težkih sanjah, želodčnih bolečinah, pritisku v glavi, namišljeni bolezni je pametno, da izpijete nekaj dni zapored vsako jutro na tešče kozarček naravne »Franz Jose-fove« grenčice. moško: vanj. Tako n. pr. Novačan- Kreft, Zupančič, Albrecht, Golar, Iv. Cankar, Lov-renčič, Kette. Zoreč, Grafenauer (če ne Trdina). purist J. Kalan, itd. Prvič sem takšno rabo opazil v SI. N. 6. VIII. 1876. Kako je ta starina okostenela, razvidiš iz krašev-ske rečen ice: grem ponj po vodo (ponj po drva). Pokojna mati mi je pravila, da so Prezidanci zmeriali Potočane: »Ce so polhi polhe pungršte, če je žir, žir pometašte, ab, prekleti Kranjci, vse požerešte.« Dolgo si nisem mogel razjasniti, odkod je ta čudni glagol »ptingršte«. Danes mislim na: ponj greste. Ali sploh še kje živi neobrušena Breznikova oblika, navedena v § 201? Kazalni zaimefk si (§ 207, b) živi še v Adlešičib: se zime, sega pr61egia (DSv 1915), v Prekmjrju: zimos (M. Kranjec). Oziralni zaimek ki r (§ 210) sem 8ul ondan v Ljubljani: Kaj so to za ene tičke, »ker« imajo take repetr.ičke? Pri glagolu § 220 omenim kuriozum: *iiaj je = naj bo (Aglešiči, DSv 1889, 211), kakršno rabo pobiia Breznik pri Tavčarju (I)S 1934 276), v § 221 obrazilo: delavi, delati za dvojino (notranjsko, deloma dolenjsko; sv i, štajerski lokalizem. DS 1899, 224). Pri § 230: preja se govori po Dolenjskem za: predla. V istem odstavku se priznava deležnik zaraščen, srbohrv zarašten. V 8 233 bo treba zavreči nedoločnik: rečti. v češčini se včasih tiska riet (Nenida). Pri naglasu IV. vrste glagolov (§ 245) bo tujec opazil, da ni nobeneoa primera za množino opisnega deležnika. Kdo akcentuira prav? Borovnica, kjer slišim: smo kosili (kosilčali. jedh"), ali drugi kraji: emo kosili? Pri § 217 Vsi prizadeti naj v lastnem interesu čimprej javijo izseljenskemu komisarijatu ime pokojnika za katerim prejemajo pokojni no, ter od kdaj in v koliki višini prejemajo pokojnino. • Esperanto — pot izseljencu do domo. vlne. Pred kratkim se je javil ljubljanskemu esperantskemu klubu iz Hamiltona na Novi Zelandiji (Avstralija) Leo L. Pivac, po rodu Dalmatinec iz Novega Dola, ki biva že dolgo onkraj daljnega oceana in je sčasoma izgubil vsak stik z domovino. Po srečnem naključju je kot goreč esperantist našel nekje naslov ljubljanskega kluba, ki je v resnici najbolj delaven v Jugoslaviji in smotrno skrbi tudi za propagando naše države v tujimi, ter se obrnil nanj s pismeno prošnjo, naj mu poroča kako je kaj z gibanjem za umetni mednarodni jezik in z vsemi zadevami pri nas. Esperantskemu pismu je na koncu dodal v srbohrvaščini, ki je kljub svoji odtrganosti od domače zemlje ni pozabil: »Pozdravite mi vse brate in sestre v domovini, pošljite mi novic iz nepozabne Jugoslavije«. Ko mu je klub poslal nekaj svojih publikacij, med njimi svoj list »La suda štelo« in mu je dal po- DANES senzacljonalni film divjega zapada BUFALLO BILL Boji z roparji. Senzacljonalni skoki s konji. Napete scene. ZVOČNI KINO DVOR. Telefon 27-30 Predstave danes ob 4., 7. In 9. zvečer. Cene Din 4.50 in 6.50 trebnih pojasnil, se je ves navdušen zahvalil: »List »La suda štelo« je dobro ure-jevan, dasi majhen po obsegu, vendar velik po duhu. Zaslužil ibi ime »Brllega štelo« (Sijajna zvezda) In vsi jugoslovenski espe-rantisti v Novi Zelandiji bi morali biti naročeni nanj«. Na koncu navaja, da je v Avstraliji že 10 let in je življenje zelo lepo. Novozelandsko ljudstvo je prijazno in napram izseljencem prav prijateljsko. Pred 80 leti tam doli še skoraj ni bilo belcev, danes pa je lepa civilizirana dežela z velikimi modernimi mesti in s cvetočim gospodarstvom, ki ee mu kriza sicer pozna, a vsi trdno verujejo v skorajšnje izboljšanje. ♦ Nad 650.000 Din za sodne takse. Ape- lacijsko sodišče v Ljubljani Je tudi za avgust, kakor Običajno za druge mesece, sestavilo pregled o vplačanih sodnih taksah prt okrožnih in sreskih sodiščih, kakor tudi pri apelacijskem sodišču in pri državnih tožilstvih. Pri slednjih je bilo plačano prav malo na sodnih taksah. Vsega Je bilo avgusta plačano 671.004 Din. Okrožna sodišča izkazujejo ta-le takse: LJubljana 2«.948, Maribor 12.965, Celje 6807 in Novo mesto 5545 Din. Sreska sodišča dostikrat izkazujejo mnogo višje takse, tako: Ljubljana 143.411, Kranj 31.537, Novo me. sto 14.270, Velike Lašče 20.030, Celje 3-4.709 Maribor 61.762 in Murska Sobota 14Mfi Din. So pa mnoga sreska sodišča, ki izkazujejo prav nizke izneske od 2000 do 5000 Din. ♦ Polharji so stopili v akcijo. Okoli gv. Mihaela se prične pravi polšji lov po bukovih gozdovih na Notranjskem in Dolenjskem. Po mnogih krajih, kjer je mnogo žira so se polha zelo zaredtili, drugod jih Je prav malo in so skoraj izginili. V soboto ponoči se je prav za prav pričela .polšja sezona. Mnogi polharji so imeli srečo te* so v eni noči nalovili do 100 lepdh komadov, drugi pa so odnašali domov po par komadov. Polšje kože sedaj seveda nimalo cene kakor pred 12 leti, too so bile fine ko-žice po 10 do 12 Din. ♦ Sava letos in lani. Lani ob tem času je bila Sava skoraj 5 metrov nad normalo in 24. septembra je bil kritičen dan za Za-greb. K sreči so nasipi izdržald pritisk vode, ki se je pričela zniževati po 24 urah. Tako je bila vsa zagrebška južna periferija rešena velike poplavne nevarnosti. V ponedeljek pa je bila tudi OOletnica hude poplave, ki je napravila v Zagrebu In drugih krajih ogromno škodo. Leta 1874. je Sava zalila ves južni del Zagreba. Tudi le- č) omenim Cankarjevo novo tvorbo: oglojep, nam. oglodan (Moje življenje, IV.) in ljub liansko m e č l i e m Obliko konj r z g a -če (§ 248) poznam iz svojega rojstnega kraja, prav tako sesem (§ 249). Pri časih (§ 254) se spominjam koroške oblike: ne bme peli (DS 1899, 196). Glede nedovrsnikov prideš večkrat v zadrego. Pletenšnik pravi n. pr. pri konstatovati vb. i m p f. Glasnik Jugoslov. prof. društva pa piše okt. 1931 (147): konstatiravsi. V istem besednjaka eo kaznovati, žrtvovati, nazadovati in dr. vb. i m p f, po mojem posluhu Da se pogosto rabijo dovršno. Pri o* rekoč in rekši. videč in dalmatinski deležnik na v v i d i v, menjati, itd. Ali so jezikoslovci dobro preiskali narodno govorico glede sedanjega nedovršnika, rabljenega v pomenu prihod njika? Ali je res čisto naipačno (str. 130): Jutri mora kar od mize teči (Zoreč, 1. 1. 113)? Jutri je shod na Kumu (Erjavec)? Mogoče bo za slovenščino veljalo isto. kar navaja za francoščino Ph. Martinon (Comment on parle en francais, Larojsse, 1927, str. 340): je pare demain, nous sortons ce soir, il vient k l'in-stant. Bodočnost je izražena s prislovnim določilom. Nasprotno pa formalni futur lahko pomeni prezent, n. pr. Ga poznaš? Kai sa ne bom poznal! Pa bom še to prodajal — naj prodajam! (Jurčič). Velevnik je srečno predelan, popravljen, razširjen (§ 257). Vendar pa Bog ve, ali kedaj u čakam slovnice, ki mi bo brez ovinkov priznala, da se pravilno po slovensko reče: Ne zamerite! (zanikan dovršnik!), ne vprašajte zaka; (Greg), ne zavrzi me. Včasih ga nadomešča indikativ, pri nas podijo psa: greš po drva! A. Debeljak. ta 1886. ▼ teb dneh > bOa Sava hUza 6 metrov nad normalo. Včeraj ob obletnici toiikfli poplav pa je bila Sava ie 48 cm pod normalo, kar Je nekaj nenavadnega za to dobo. ♦ Domovi delovnih borz. Osrednja uprava za posredovanje dela pri ministrstvu za socialno politiko in narodno zdravje je razpisala natečaj za izdelavo idejnega osnutka za domove Javnih borz dela v manjših krajih. Tekmovati smejo samo državljani kraljevine Jugoslavije. Natečaj traja do L januarja 1935. Do tega dne je treba osnutke poslati upravi (Miloša Velikog uL 2). V razsodišču so univ. prof. Inž. Dimitrije Leko, upravnik osrednje raprave za posredovanje dela dr. Mario Krmpotič in arhitekt osrednjega higienskega zavod« Ana-tolije Hm ar. Pogoji ta program natečaja se dobe brezplačno vsak delavnik v iiisar-irf uprave v Beogradu, ulica Miloša Velikog št. 8. ♦ Abiturlentakl tečaj Zbornice za TOI na drž. trgovski akademiji v Ljubljani. Vpisovanje v abiturientski tečaj na trgovski akademiji v Ljubljani se bo vršilo do incl. 29. t. m. Interesenti lahko vplačajo prvi obrok šolnine tudi v prvih dneh meseca oktobra proti cfo vezni prijavi za vpis na abiturientski tečaj. V izjemnih primerih se more dovoliti plačevanje šolnine tudi v večjem številu obrokov. Vse ostale informacije dobe interesenti pri ravnateljstvu drž. trgovske akademije v Ljubljani „p4ciOH" pca&tk za it dotnals Miši XH Acnciši ♦ Za službe po pisarnah In lastno prakso najbolje in najceneje pripravlja dijake in odrasle stenotipistovski tečaj pri Trgovskem učnem zavodu v Ljubljani ki se otvori 2. oktobra t. L Dnevni hi večerni tečaji. Mesečna učnina 120 Din. Revni popust. Vsa pojasnila daje brezplačno vodstvo Trgovskega učnega zavoda v Ljubljani, Kongresni trg št. 2-H. ♦ Christofov trgovski tečaj, Ljubljana, Domobranska 15, vpisuje le še do 1. oktobra. Znano najboljša in najcenejša Izobrazba v perfektne stenografe in pisarni-ške uradnike: ♦ Vsem sadjarjem in posestnikom vrtov. Pred prvim mrazom v oktobru pri veže vsak previden sadjar na 3adno drevje lepljive pasove zoper največjega sadnega škodljivca, zimskega pedica ali mraizovca. Namesto zastarelega in nepraktičnega načina mazanja lepiva na papir, se dobe že več let sem patentiranj gotovi, z gose-ničniim lepivom že opremljeni drevesni pasovi, ki so mnogo bolj štedljivi i a s katerimi se da lahko hitro delati. Eanovin-ska vinarska in sadjarska šola v Mariboru je te ipasove preizkusila in jih najboljše priporočila. Dobite jih pri vseh gospodarskih zadrugah, v večjih trgovinah s semenjem, kjer jih pa ne bi dobili, jih naročite pri »Unio« družbi, tvomici sredstev za zatiranje sadnih škodljivcev, Maribor. Tu prejmete tndfi brezplačno knjižico »Zatiranje sadnih škodljivcev«. Izkušnja uči: »Samo toliko se bo sadja nabralo, kar nam bo od škodljivcev ostalo«. ♦ Obledele obleke barva v različnih bar. vah In pliaira tovarna JOS. REICH. Cenjeno občinstvo najvljudneje vabim na brezplačno pokušnjo NA-NA EKSPRES KAVE katero prirejam danes v svojem lokalu na Tyrševi cesti št. U. M. VRTAČI6 NA—NA BUFFET NA—NA kavo dobavlja tvrdka ČERNE OSKAR Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 35. Iz LJubljane U— Reservnl častniki, ki iz kakršnegakoli razloga letos še niso predložili v pregled uniforme, ki so jo prejeli od države, se pozivajo, da to naknadno store v času od 1. do 5. oktobra t. I. pri poveljstvu ljubljanskega vojnega okrožja (oficirja za re-krutovanje), sicer bodo pozvani na zagovor. u— Smrtna kosa. V ponedeljek je umrl g. Slavko K r a n j c, cand. iur. K večnemu počitku ga bodo položili ob 16. na pokopališču pri Sv. Križu. Pokojnemu blag spomin, žalujočim naše Iskreno sožalje! u— Ukrajinska žena v preteklosti in s®, danjoeti. Opozarjamo na to predavanje prof. Omeljčenkove danes ob 20. v Emoni. — Splošno žensko društvo. u— Ljudska univerza v Ljubljani išče za njo sposobnega poslovodjo s postranskim mesečnim honorarjem. ReSektantd naj vlože prošnje do konca meseca sept. Naslov: Ljudska univerza, dr. Josip Mi-helak, drž. trgovska akademija v LJubljani. u— Tečaj esperantskega jezika bo otvoril Klub esperantist o v v Ljubljani danes 2*6. t m. ob 19.30 v proetorih Dopisne trgovske šole, Kongresni trg 2-flI. u— Društvo »Tabor«. V četrtek bo predaval priznani predavatelj g. Vekoelav Bučar. u— Predavanje o vkuhavanju sadja, so-čivja in mesa bo 36. t m. ob 4. v prostorih Zveze gospodinj, Breg 8/p. Predava gdč. Serko. Vstop prost u— Za hospitontke na ženski obrta! Soli s« bo pričel pouk meseca oktobra. Prijave se sprejemajo od dane« naprej na Ženski obrtni šoli. pritličje, soba 20, vsak dan ob 10.20 in 16.10. u— Frank Bucks. Kdo ne pozna tega imena! Pred leti je to ime šlo med mladino od ust do ust Vsak je videl v njem velikega junaka, neustrašenega raziskovalca in strastnega lovca na zveri. Vse svoje doživljaje je lepo opisal. To mu ni bilo dovolj. Hotel je pokazati človeštvu še več. Odločil se je za snimanje filma iz džungle. Delo se mu je posrečilo bolj kot je sam mislil. Ustvaril je film, ki je na mah zajel ves svet. še nikdar ni nihče na filmski trak ujel toliko še neznanih momentov iz življenja divjih zveri kot baš P. Bucks. Ta film nam v petek pokaže Zveza kultur- je naslov senzacionalnemu velefilmo, ki se bo predvajal kol premiera v Elitnem kini Matici na programu Z. K. D. Film ie posnet v malajski džungli. Izdelal da je znani raziskovalec in lovec na divje zveri Frank Bucks. Takega filma Ljubljana še ni videla. To je največje dosedanje delo iz kraljestva divjih zveri. nfh društev. Prepričani smo, da bo ta film žel isto odobravanje in isto navdušenje, kot ga je žel na Dunaju, v Londonu, Parizu in Berlinu. V mestih je film bil predvajan po cele mesece zaporedoma. Film je eminentne kulturne važnosti, zanimiv za staro in mlado ter poučen za vse, ki se zanimajo za življenje divjih zveri. O plinskem napadu na Ljubljana sporoča odbof za zaščito mesta: Od sovraž. nega napada so bile poškodovane na raznih ulicah tudi vodovodne, plinske ta električne inštalacije ter porušene zgradbe. Zaradi popravila teh poškodb ter odkopava-nja ruševin so nastopile tehnične ekipe. Ta del obrambne službe je vodil magistrat-ni nadsvetnik g. inž. Miklič. Končno je nastopil drugi oddelek kemičnih ekip, ki so a posipanjem žaganja ta polivanjem s klor-tHti apnom po tleh uničevali bojne strupe. Ti kemični oddelki, kakor tudi oni, ki so prvi nastopili za ugotovitev, če ta kakšni plini so na terenu, so nastopali pod vodstvom inž. Gorjanca. u— Revne barakarje na KodelJevem spet podijo, a nihče ne misli na to, kje bi mogli najti drugo zavetišče. Dobrunjska občina jih je pismeno obvestila, da morajo v treh dneh odstraniti z njenega zemljišča 6voje barake, ker bo drugače to storila občina sama. Tako izganjajo reveže letos že drugič. Prizadetih je šest družin z okrog 30 člani. Ti ljudje že od nekdaj pošteno iščejo svoj zaslužek v mestu in niso krivi, če ne zaslužijo toliko, da bi si lahko kje najeli stanovanje. K tragediji teh ljudi se še povrnemo. Izpred malega senata. Pred malim senatom se je včeraj zagovarjal delavec Malin Leopold, ki Je bil obtožen uboja delavca Stanka Šelige. Bilo je 12. avgusta letos ponoči, ko je prišlo med obtožencem in Šeligo do spopada. Šeliga je pozneje na Ce. sti dveh cesarjev napadel Malina in ga z ostrim predmetom udaril po obrazu, da je padel na tla. Ko se je Malin pobral Je v sili potegnil H žepa nož in ž njim sunil Šeligo v prša tako, da mu je prerezal žilo do vodnico. Šeliga je izkrvavel, Malin pa se je javil na policijski stražnici na Bregu. Malin se je včeraj pred senatom zagovarjal s silolbranom. Ker ni bilo k razpravi vabljene priče, je bila razprava preložena na nedoločen čas. Otrok se Je izgubil od doma. 13 letni šolarček Ivan Verle, ki Je za svoja leta precej slalbo razvit in šibak, oblečen v sivo obleko z dolgimi hlačami, razoglav in obut v gumijaste črne nizke čevlje, se pogreša od 20. t. m. Deček je nekoliko duševno »mejen to se potika baje neznanokje po Gorenjskem kamor je letos že enkrat pobegnil. Kdor bi kaj vedel o njem, naj obvesti ljubljansko policijsko upravo. »Kolesarska« sezona na višku. V soboto so bile naenkrat prijavljene polic* Ji 'kar štiri tatvine koles. Izpred gostiln® »pri Martinu« na Viču je bilo poaio zvečer ukradeno kolo Alojziju Storniju, tapetniku z Gline moško kolo znamke »Waffenra*3-Steyer«, vredno 900 Din. Kolo je bilo črno pleskano, na kolesih okrašeno z zeleno črto, plašči široki in še skoraj novi, zadnif blatnik pa odlomi jen in zvezan z vrvic« Bilo je brez tovarniške številke, op remi no z evidenčno tablico štev. 42.32*2. Malo prej je bilo ukradeno z dvorišča hotela »Slan« Jakobu Zakotniku iz Kosez moško kolo znamke »Waffenraxi« vredno 1200 Din. Kolo je bilo še skoraj novo, črno pleskano, s tovarniško številko 3,142.681 in z evidenčno tablico štev. 7—7576—i Dopoldne istega dne je bilo iz veže trzo-vine Mayer v Stritarjevi ulici ukraden« Ivanu Trpinu moško kolo znamke »Oppel« vredno 1300 Din. Bilo je črno pleskano in prostega teka, plašči sive barve. novi. Kolo ima tovarniško številko l.Sg^.SO? in no-si evidenčno tablico štev. 2—8914—1—22 Naposled je bilo v soboto opoldne rzored hodnika gospodarskega urada mestnega načelstva na Mestnem trgu ukradeno Ivanu IntihaTju dirkalno moško kolo znamke »G-65«, vredno 1500 Din. Kolo je sivo nl«-skano s ponikljanimi obroči ter nosi evidenčno številko 4892-33. Razen teh tatvin ki predstavljajo brez dvoma svojevrsten rekord v ljubljanski kriminalni kroniki, je prijavil še Matevž Dremelj, da mu je bilo dan poprej izpred gostilne MarLnšek v Prečni ulici ukradeno moško kolo znamke »Tribuna«, vredno 1500 Din. Kolo nosi f«. varniško številko 106.229 ter je črno pleskano, zadaj opremljeno z dolgim nosačem na dva jermena ter ima črne gumijaste pedale. Sladkosneden vlomilec In drugI spe-ciallsti. V noči na soboto je neman storilec vlomil v Pretnarjevo slaščičarno v Gradišču in odnesel 5 kg čokolade, 80 kosov čokolad mi h re^in. za 100 Din raznega peciva in še 300 Din gotovine v drobižu Skunna škoda znaša 540 Din. — šoferju Mirku Hrastu, uslužbenem pri Poltynu na Sv Petra nasipu, je nekdo ukradel z avtomobila rezervno kolo, vredno okrog 600 Din. Kolo ima nekoliko pofen obroč in onevmatiko ter je znamke »Engelbert«. — V Pražakovi ulici 11, je nekdo izmaknil iz stanovanja Matevža Trčka rjav usnjat kovčeg s finejšo pernico v vrednosti ofcrog 600 Din. — V Kosezah je bil Emilu Ootiču ukraden z dvorišča črn suknjič, vreden ICO Don. u— Kup majhnih nesreč. V bolnico so pripeljali 291etnega Franceta Potokarja, sina posestnice v Dednem dolu, ki ga je pri ličkanju koruze Jože Rabe!j, zvest svojemu imenu, z nožem oklal po glavi in rokah. — Brivskega pomočnika Jožeta Briclja, rojenega leta 1913. in stanujočega na Grajski planoti, je predsinočnjim napadel neznanec na Gradu in mu prizadejal težka poškodbe na glavL V Trzinu je Rodetov avto iz Kamnika povozfi 21etnega delavčevega sina Blaža Mušiča. Fantek je dobil težje notranje poškodbe in so ga morali prav tako prepeljati v bolnico. o— Otvoritev plesne šole Sokola L Tabor 'bo v nedeljo 30. t. m. ob 8. zvečer v Sokolskem domu na Taboru. Poučevala se bodo najlepša kola in češka beseda, pa tudi vsi moderni plesi: foxtrot, tango, biuee, slowfox, angleški valček. Tehnično vodstvo je v rokah našega vrlega brata Ko-šička, kar garantira za uspeh. Vaje se bodo vršile tako, da bodo imeli začetniki, kakor tudi rutiniranejši plesalci dovolj prilike, da se priuče oziroma uvežbajo vsem plesom. Vabimo vljudno vse naše članice in člane ter lanskoletne obiskovalce, da posetijo naše plesne vaje, ki jim nudijo t izčrpni obliki vse, kar mora znati dober plesalec. h Maribora a— Guverner Jugoslovenskega Rotary kluba v Mariboru. Predsinočnjim je pri-spei v Maribor guverner Jugoslovenskega Rotary kluba, to je 77. distriikta, odvetnik dr. Viljem Krejči iz Ljubljane, da obdsče mariborske rotarijce. Deputacij-a mariborskega Rotary kluba s predsednikom mestnim0 svetnikom Sabotvjem na čelu je na kolodvoru sprejela odličnega gosta. Zvečer je guverner prisostvoval običajnemu mitingu mariborskih rotarijcev v Veliki kavarni. Prisoten pa je bil še drug gost, profesor visoke tehnične šole v Brnu, inž. Vilček, ki že nekaj dni biva v našem mestu. Predsednik mariborskega kluba Saboty je obema gostoma izrekel prisrčno dobrodošlico, zlasti je pa njegov pozdrav veljal guvernerju jugoslovenskega kluba dr. Krejčiju. katerega je slikal kot neumornega in na>-odličnejšega ideologa rotarijsške misli. Guverner dr. Krejči je potem predaval o bistvu rotarijskega gibanja ter žel za svoja izvajanja splošno odobravanje. Češki gost inž. Vilček je izrekel pozdrave svojega kluba in omenil krasne vtise, ki jih je dobil na svojem potovanju po Jugoslaviji I Večer je potekel v znamenju lepe in plemenite rotarijske misli. V tednu Rdečega križa je mariborski klub rotarijcev nabral 250 Din in znesek izročil mariborskemu krajevnemu odboru Rdečega križa. a— »Maribor v jeseni«, pod to deviao sta organizirala oba sreska kmetijska od-bora s pomočjo banovine in mestne občine mariborsko veliko kmetijsko razstavo, združeno z jesenskim sejmom, ki bo trajala 29., 30. septembra in 1. oktobra ter bo slovesno otvorjena v soboto dopoldne ob 10. Za razstavo, ki bo revija napredka kmetijstva v obeh naših obmejnih srezih, je veliko zanimanje. Kmetje bodo razstavili vse svoje kvalitetne pridelke. Razstava bo obsegala 11 panog, kakor sadjarstvo, vrtnarstvo, poljedelstvo, travništvo, vinarstvo, cvetličarstvo, gozdarstvo, čebelarstvo, pe-rutninarstvo," poljedelske stroje m poučili oddelek. Razstava bo velikega pomena za obmejni Maribor in vse njegovo zaledje ker je njen namea gospodarsko nacionalni. V dneh razstave bodo strokovna predavanja s filmi. Obiskovalcem bo dovoljena na železnicah polovična voze m a. Posebnost zase pa bo nedvomno veliki jesenski sejem, kjer si bodo meščani lahko dobavili marsikaj za zimo. Na sejmu ibo prednjači-lo žlahtno zimsko sadje, poljski pridelki, med in drugo. Opozarjamo na veliko kmetijsko razstavo meščane in tujce. Razstava bo v Unionski dvorani na verandi. a— Vprašanje velikega Mariboru. Vse vesti, ki se širijo in ki jih zlasti forsira neki ljubljanski list o čimskorajšnji priključitvi okolice k mestu Mariboru, so gola. ugibanja. Merodajni činitelji mesta in okolice so o tem vprašanju razpravljali na številnih sestankih in sejah ter prišli do zaključka, da vprašanje komasacije sedaj še ni dozorelo in da je potreben temeljit študij predno se izvede priključitev okolice k mestu. Pojavili so se razni načrti in so okoliške občine * principu proti priključitvi, vendar pa so v nekaterih ozirih že popustile in je pričakovati, da bo v teku let, ki jih predvideva zakon o občinah, rešeno sporazumno med mestom in okolico tudi vprašanje velikega Maribora. Kakor rečeno aa zadeva komasacije okoliških občin za enkrat še ni aktualna in je vse razburjenje, ki se je pojavilo brezpredmetno. Toliko v vednost tistim krogom, ki se tako silno ogrevajo za veliki Marifbor. a— Prijavni rok za gledališki abonma podaljšan do 1. oktobra. Opozarjamo ljubitelje gledališča, da je rok ®a prijave abo-nentov za sezono 1934-35 podaljšan do 1. oktobra. Zaradi velikega zanimanja ra letošnji abonma je sklenila gledališka uprava, da se otvori četrti abonma, abonma D. Kdor v prvih treh abonmajih ni mogel dobiti primernega sedeža, se naj odioči za abonma D, kjer je še dovolj mest na razpolago. a— Izlet v Celje, dne 30. t m., v primerni slabega vremena 7. oktobra, priredi društvo gluhonemih za dravsko banovino, sedež v Mariboru. Vabljeni so ljudje s sluhom. Vožnja tja in nazaj samo 32 Din. Isti dan bo prirejena vinska trgatev. Prijave sprejema trgovina »Loli«, Koroška cesta. a— Ukradeno kolo. Absolventu trgovske akademije Josipu Čelofigi je včeraj neznan tat odpeljal iz veže neke gostilne v Kamnici 1400 Din vredno kolo znamke »Steyer«. Kolo ima ev številko 69675. a— Nezgoda pri sekanju drv. Pri sekanju drv je včeraj popoldne doletela v Vrazovi ulici na Pobrežju stanuječega upokojenega železničarja Henrika Pratra huda nesreča. Vsekal se je tako nevarno v koleno leve noge, da je moral iskati zdravniške pomoči v mariborski bolnišnici. a— Nabiralna akeja za nov rešilni avto. Darovali so: tvomica Hutter in drug 1000 dinarjev, mariborska tekstilna tovarna Karel Thoma in Rosner vsak po 500 Din, »Jugoteksta« 300 Din, »Jugosvila« 250 Din in tvornica Zlatorog 150 Din. Posnemajtel a— Giasbena šola Glasbene Matice. Od 24. t m. poučujeta gospe Finžgar Marija in Serajnik Eliza samo v glasbeni šoli Glasbene Matice. Maribor, Aleksandrova cest« št 5 nad unionsko dvorano. Iz Celja e— Vse člane občinske organizacije JNS za mesto Celje opozarjamo, da bo danes ob 20.30 v Celjskem domu prvi prosti, družabni sestanek članstva. Vabljeni so vsi člani, vsak je dobrodošel! e— Predavanje o socialnopolitičnih problemih v naši državi, ki ga je priredilo Društvo jugoslov. akademikov v Celju v nedeljo dopoldne v Celjskem domu za svoje člane in za celjsko javnost, je obiskalo okrog 100 oseb. Predavatelj g. dr. Cvetko Sribar, uradnik v ministrstvu za socialno politiko m narodno zdravje, je podal najprej nekaj teoretičnih misli o našem socialnem zavarovanju, nato pa je v praktičnem razgovoru s poslušalci odgovarjal točno in izčrpno na vsa stavljena vprašanja. G. predavatelj in mnogi poslušalo so izrazili svoje zadovoljstvo, da je j>riček> društvo tudi s takimi predavanji. e>— Sprememba v vodstvu dekliške meščanske šole. G. Franc Cilenšek, strokovni učitelj na deški meščanski šoli v Celju, je imenovan za vršilca dolžnosti ravnatelja dekliške meščanske šole v Celiu e— Ljudsko vseučilišče v Celju je imelo v ponedeljek zvečer v risalnici deške meščanske šole 13. občni zbor ob razmeroma dobri udeležbi. Zaradi obolelosti predsednika vladnega svetnika g. Lileka je vodiil občni zbor g. ravnatelj Cilenšek, ki je ob otvoritvi pozdravil vse udeležence in zastopnika našega tiska. Tajnica strok, učit. gdč. Debelakova je poročala, da je Ljudsko vseučilišče priredilo v pretekli poslovni dobi 21 predavanj, med temi 15 skioptičnih. Predavanja je obiskovalo povprečno 85 oseb. Ljudsko vseučilišče je nameravalo lani uvesti tečaje za ruski in bolgarski jezik, za stenografijo, knjigovodstvo in joj gosi o vensko zgodovino, a je moralo svojo namero opustiti, ker se je javilo premalo interesentov. Od banske uprave je društvo prejelo 2000 Din podpore. Blagajnik, učitelj g. Zdravko Kovač je poročal, da so znašali društveni dohodki v preteklem poslovnem letu 7194 Din. izdatki pa 7220.75 Din. Premoženje v gotovini znaša 2062.75 Din, v inventarju pa 18.800 dinarjev. Društvo ima 102 člana. Iz poročila knjižničarja strok, učit g. Javšovca je razvidno, da je v knjižici 181 vpisanih in okrog 30 še ne vpisanih knjig. Za izpo-so je vanje knjrig ni treba plačevati nobenih pristojbin. Na predlog pregledovalca računov g. ravn. Turnška je prejel odbor raz-rešnico. V novi odbor so bili izvoljeni naslednji gg. in gdč.: predsednik: vladni svetnik Lilek; podpredsednik ravnatelj Cilenšek: odborniki: strok. učit. Debelakova. prof Brodar, ravn. Marinček, ravn. Černej, prof.. MeMhar ter učitelii Zdravko Kovač. Roš in Gerlanc. Namestnika odbornikov sta strok, učitelja Javšovec in Mirko Kovač, pregledovalca računov pa narodni poslanec Ivan Prekoršek in ravn. Fr. Turnšek. Pri slučajnostih je g. Gerlanc predlagal, da bi stopilo Ljudsko vseučilišče v Celju v tesnejše stike z drugimi našimi ljudskimi vseučilišči zaradi enotnih smernic in enotnega delovanja. e— V celjski bolnišnici sta umrK r ponedeljek 58 letna posestnikova žena Veronika Zagozdova iz Ar je vasi pri Petrov-čah in 65 letna dninarica Uršula Repičeva iz Gotovelj. e—- Čigavo je kolo? V ponedeljek popoldne so našli ob plotu pred hišo "na Ljubljanski cesti 16 okrog 600 Din vredno, črno pleskano moško kolo znamke »Meteor Torpedo«, tov. št. 181.871, evid štev. 2—87.653—5. Lastnik dobi kolo pri pred-stojništvu mestne policije. e— Tat v stanovanju. V soboto okrog 19. »e je neznan moški splezal skozi okno v pritlično stanovanje g. inž. Komela v Tavčarjevi ulici 2, odprl omaro v sobi in začel jemati iz nje perilo. Medtem je slučajno stopila služkinja v sobo in prižgala luč. Ko je vsa presenečena opazila tujega moškega pri omari, je začela klicati na pomoč, a je ni nihče slišal. Služkinja se je začela s tatom ravn ti. Tat se je boril celih deset minut, dokler se mu ni naposled posrečilo pobegniti skozi okno. Pod oknom je pustil svoje čevlje, ki jih je bil prej sezul in jih na begu v naglici ni mogel vzeti s seboj. Odšel j« brez plena m tudi ni opazil večje vsote denarja ki je bila shranjena v omari. e— Kino Union. Danes ob 16.15 in 20.30 zvočna opereta »Poročno potovanje v troje« in zvočni tednik. še večerjala. V gostilnah je iz obupa popila okoli 2 litra vina. Okoli 22. ure je videl trgovski pomočnik Kovačec, kako je skočila na desni strani dravskega mostu v Dravo neka ženska oseba. Ker je bil sam na mostu, dekletu ni mogel pomagati, zlasti še ne, ker je Drava na tem mestu celo globoka in polna vrtincev. Orožniki slikajo dekle kot mirno in pošteno; izročili so ves material sodišču, ki vodi zdaj nadaljnjo preiskavo. Ali je bilo dekle res v drugem stana, bi mogla dognati 1« obdukcija trupi«. Iz Trbovelj t— Zaradi nesoglasja v družim je hotela v smrt Redki so srečni zakoni, kjer žive mladi skupno s starimi. Mlada se hoče uveljaviti kot samostojna gospodinja, stara pa spet noče dati vajeti iz rok. Zaradi takih prepirov je postalo že mnogo zakonov nesrečnih- Nekaj podobnega je bilo tu-di v družini 32 letnega rudarja K., ki se je poročil s čedno 20 letno mladenko. Z?Tadi pomanjkanja stanovanj je stanoval mladi par kar pri njegovih starših. Nekaj časa sta živela v najsrečnejšem zakonu. Počasi pa je prišlo do nesoglasja med mlado in starimi. 15. t. m. je šla mlada žena s svojima bratoma obirat fižol v Knezdol. Njenemu možu to ni bilo prav, pa jo je zvečer, ko je prišla domov, okaral. Drugi .dan je mož svojemu prijatelju pisal, da ne pride z ženo na Mrzlioo, kesr sta se sprla. To si je mlada žena vzela močno k srcu. 21. t m. je hodila s svojim enoletnim otrokom in nekaterimi prijateljicami po Tereziji in prijateljicam tožila, da ji zaradi domačih razmer ni več živeti. Prijateljice so jo tolažile, toda aaman. Na Gvidi ima rudnik precej globok bejer, v katerega se je mlada žena pognala « svojim otrokom. V vodi pa se je menda premislita in se je z otrokom v naročju vrnila na breg, ali otročiček ie bil že mrtev Njo sto odpravili v stanovanje, kjer leži zaradi hudih živčnih pretresi ja jev popolnoma skrušena, otročička pa, ki je končal tako tragično, so položili na mrtvaški oder. Vse domače, posebno pa moža, je ta dogodek močno ootrl in morda se bo odslej zakonsko življenje med njima srečneje razvijalo, četudi za ceno edinega otročička. Iz Ptuja j— Trupla .Mavčičeve še niso našli. Poročali smo že o žalostnem koncu 24 letne trgovske pomočnice Minke Mavčičeve od Nove cerkve, ki je skočila pred dobrim tednom v Dravo. Njenega trupla doslej še niso našli. Kolikor se je na podlagi njenih poslovilnih pisem dognalo, se je usodnega dne sestala s prejšnjim fantom v Ptuju. Dalje je dognano, da se je mladenka t»o razstav ku pojavila na Bregu pri Ptuju, kjer so jo videli v treh gostilnah. V eni izmed teh ie Gospodarstvo Kakšno bo letošnje vino Stanje vinogradov Od Vinarskega društva za dravsko banovino smo prejeli: Pod temi naslovi smo čitali v »Slovencu« z dne 21. t. m. štev. 214 na tretji strani poročilo iz Svečine, ki pravi, kako zaradi deževja močno gnije grozdje, da s trgatvijo ni mogoče več čakati, da ljudje ž« pobirajo in berejo, da vinski mošt tehta le 14 do 15 stop., da bo kakovost letošnjega vinskega pridelka slaba itd. Poročilo nadalje navaja, da ni skoro nobenega upanja več, da bi se to stanje moglo zboljšati, ker se bodo skoro gotovo nalivi proti koncu septembra ponovili. V tem primeru, da bo vino slabše nego lani, ker ne bo trošarine prostega sladkorja na razpolago za silajenje vinskega mošta, kakor je to bilo lani. Na seji glavnega odbora Vinarskega društva za dravsko banovino v Mariboru 22. tega meseca smo o stanju vinogradov v dravski banovini temeljito razpravljali in ugotovili, da je zaradi deževnega vremena v dragi polovici avgusta in v začetku septembra gniloba na grozdju v krajih s težko zemljo in z boljše obdelanimi vinogradi res močno nastopila toda porazna sodba .kakor jo izreka poročevalec iz Svečine v »Slovencu« glede kakovosti letošnjega vina v splošnem ne ustreza dejstvom. 14 do 15 odst. sladkorja so imeli mošti morda le v posameznih primerih v res prerano trganih vinogradih, dočim bodo mošti poznejših trgatev ob koncu septembra in v začetku oktobra, če ne odlične pa vsaj prav dobre kakovosti. Na vsak način bo letošnje vino mnogo -boljše od lanskega. Predvsem se bodo letošnja vina odlikovala in v ugodnem smislu razlikovala od lanskih po tem, da bodo imela mnogo manj kisline nego lanska Letošnja vina bodo zaradi tega v Slovenskih goricah bolj harmonična in pitna. V dokaz, da je temu tako, navajamo v naslednjem poročilo gospoda Ivana Bre-ganta, strokovnega učitelja na banovinski vinarski in sadjarski šoli v Mariboru, ki pravi: Kakor vsako leto, tako se tudi letos vrši na tukajšnjem zavodu določevanje sladkorja in kisline v moštvu vsak peti dan. Običajno se to določevanje začne 20. septembra, letos pa smo zaradi zgodnjega zorenja grozdja začeli že 15. septembra. Mošt je imel naslednje odstoke sladkorja in naslednje promile kisline: beli bur-gundec: 15. septembra: 15.2 odstotkov sladkorja in 11.4°/oo kisline; 20. sept.: 18 odst sladkorja (lani 13) in H°/o0 kisline (lani 19.7); želeni silvanec: 15. sept: 13.2 odst sladkorja in 12.6°/oo kisline; 20. sept: 16.2 odst Sladkorja (lani 12.6) in ll°/o. kisline (Jani 19.6); rdeči traminee: 20. septembra: 16.8 odst. sladkorja (lani 13 odst) in 9°/oo kisline (lani 19.9); šipon 20. sept: 16 odst sL (lani 10.1) in 13°/«, kisline (lani 21.5); renski rizling 20. sept: 16.6 odst. sladkorja (lani 12.6) in ll-5®/o« kisline (lani 20.4). Ob lepem vremenu, ki smo ga imeti ▼ drugi dekadi septembra, je grozdje pridobilo v teku petih dni 3 do 4 odst na sladkorju, istočasno pa je nazadovala kislina. Če s trgatvijo ob lepem vremenu počakamo, kjer je to le mogoče, do konca septembra in prve dni oktobra, bomo na sladkorju pridobili najmanje še 3 odst in kislina se bo zmanjšala, s čimer bo zadovoljen vinogradnik, vinski kupec in naš po-trošač, kajti vinske letine, ki nam dajo mošte z 18 do 20 in še več odst sladkorja, so bolj redke in jih štejemo med kakovostno prav dobre. Spor zaradi Batfovih davkov Od odličnega obrtniškega voditelja smo prejeli naslednji dopis: Spor, ki je naštel med tvrdko Bat'o na eni strani ter obrtniki in trgovci čevljarske in usnjarske stroke na drugi strani zavzema vedno hujše oblike. Še vedno gre spor za vprašanje, koliko davka plača tvrdka Bat'a. Čevljarji trdijo, da je tvrdka Bata za centralo s tvornico čevljev ter za vseh 127 podružnic v naši državi plačala za lansko leto 163.317 Din družbenega davka, kar je smešno nizka vsota za podjetje, ki proda na leto za okrog 170 milijonov Din blaga. Če računamo, da odpade od gornjega zneska polovica na produkcijo čevljev in druga polovica na prodajalnice, tedaj vidimo, da tvrdka Bat'a ne plača od same produkcije čevljev več pridobninskega davka, kakor povprečno 200 čevljarjev, čeprav ustreza Bat'ova produkcija delu najmanj 4000 polno zaposlenih čevljarjev in delu najmanj 10.000 slabo zaposlenih čevljarjev. Temu naproti pa trdi tvrdka Bat'a, da je lani plačala za preko 12 milijonov Din raznih davkov (torej tudi poslovnega in luksuznega davka) in raznih dajatev (taks). V »Jutru« od 14. t m. smo že ugotovili, da nas ne zanima, koliko plača tvrdka Bata poslovnega in luksuznega davka ter drugih taks in dajatev, ker so pač vsi taki davki (razen splošnih neposrednih davkov) za vse enaki in se vedno prevalijo na blago odnosno kupca (poslovni davek se mora v fakturah celo posebno zaračunati in ga torej podjetje ne plača iz svojega poslovnega prebitka). Če pa govorimo o davku na splošno, misli vsakdo samo na pri-dobnino ali družbeni davek, kjer pride do izraza obremenitev pridobitnega poslovanja in so le tu možne večje razlike. Dejansko je tvrdka Bat'a baš z družbenim davkom smešno nizko obremenjena. Pozvali smo tvrdko Bat'a, da naj — če ji je dejansko na tem, da se nesporno razjasni vpra šanje njenih davkov — specificirano navede, kakšni davki in kakšne dajatve tvorijo ono tolikokrat citirano postavko 12 milijonov, v kateri tvori po našem računu rt-mo poslovni in luksuzni davek najmanj 8 do 9 milijonov. Potem bomo tudi videli koliko plača tvrdka pravega pridobitvsne-ga davka, to je družbenega davka. Temu vprašanju pa se tvrdka Bat*a oči-vidno izogiba. Te dni je ravnatelj tvrdko Toma Maksimovič znova objavil v vseh listih poziv »Jugoslovenski javnosti«, kjer odgovarja na trditve Akcijskega odbora za zaščito nacionalne usnjarske stroke v Zagrebu in pravi, da so ti gospodje »analfa-beti v davčnih zakonih, če ne vedo, da obstoje poleg osnovnega in dopolnilnega davka še drugi davki«; nadalje, da se zdi, »da gospodje sploh ne plačujejo skupnega prometnega, kakor tudi ne luksuznega davka, če ne vedo, da tudi ti davki obstoje.« Tak način boja se nam ne zdi posebno lep. Beograjsko »Narodno blagostanje«, ki ima tesne zveze s tvrdko Bat'a, je že zadnjič označilo uboge Čevljarje, ki se bore za svojo pravico, eksistenco in košček kruha, kot razgrajače in pobesnele protivnike Ba-t'e, sedaj pa označuje ravnatelj Bat'ovih tvornic zagrebške trgovce, ki se prav tako bore za pravico in obstoj kot analfabete. Tvrdka Bat'a sedaj sicer priznava, da tvorita ono postavko 12 milijonov tudi prometni in luksuzni davek, znova pa previdno molči o tem, koliko plača pravega neposrednega pridobitnega davka, to je družbenega davka ter ponavlja le svojo znano trditev, da je lani plačala 12 milijonov na račun davkov in dajatev. Obrtniki in trgovci, ki zahtevamo le pravično obdavčenje Bate, nikakor nismo analfabeti o davčnih zakonih. Nasprotno, tudi g. Maksimovič bi moral vedeti, da celo finančno ministrstvo, enako kakor mi, strogo loči splošne neposredne davke (zemlja-rino, zgradarino, pridobnino, družbeni davek in rentnino) od poslovnega in luksuznega davka, ki je tudi v državnem proračunu ločeno upoštevan med posebnimi davki. Nimamo pa izraza za nadaljnjo ob-dolžitev, ki izzveneva iz stavka, češ da se zdi, da gospodje sploh ne plačujejo pro-metn-?a in luksuznega davka, če ne vedo, da tudi ti davki obstoje. Gospod Maksimovič bi moral vendar vedeti, da se je poslovnemu davku sila težko izogniti, ker ga mora vsak čevljar in trgovec plačati v ceni za čevlje ali za usnje in ostale sirovmo, prav tako, kakor ga plača tvrdka Bata, če kupi usnje in ji tvornica usnja ta davek v fakturi ločeno zaračuna. To, kar skupaj z obrtniki tudi trgovci m industrijci čevljarske in usnjarske stroke najmanj lahko zahtevajo je, da se jim omogoči obratovanje pod enakimi konkurenčnimi pogoji s tvrdko Bata, odnosno da se strogo upošteva princip enakih davčnih dolžnosti, ki je izveden v vseh naprednih državah in je zajamčen tudi v naši ustavi. Če bi bila tvrdka Bata obremenjena s pridobitnim davkom v enaki meri kakor navaden čevljar, tedaj bi morala od vrednosti produkcije v višini 17® milijonov Din plačati najmanj 3 odst pridobitnega davka. In če bi bila tvrdka Bata v nadaljnjem prometu od prodaje teh čevljev obremenjena s pridobitnim davkom v enakem razmerju kakor navaden trgovec s čevlji glede na sedanje predpise o minimalnem davku, tedaj bi morala plačati od prometa 170 milijonov nadaljnjih 5 odst pridobitnega davka, skupaj torej 8 odst aii preko 13 miti j-ono v Din brez ostalih davščin in dajatev. Samo ta razlika pa znese pri para usnjenih čevljev povprečno 10 Din. Za ta znesek lahko torej Bata proda čevelj oene-je kakor kdo drugi, samo zaradi tega, ker ne plača pridobitnega davka v enakem razmerju kakor ga plačata čevljar ia trgovec s čevlji skupaj. Trgovec, ki ima 500.000 Din letnega prometa, plača najmanj 15.000 do 20.000 Dm pridobnine. Nedavno pa je bilo ugotovljeno, da odpade na neko Batovo podrui-, nioo na Gorenjskem s polmilijonskim prometom le 65 Din pridobitnega davka. Na nedavnem kongresu Zveze trgovskih združenj v Konjicah je predsednik g. Kavčič med drugim citiral iz referata predsednika zagrebškega Združenja trgovcev Prpiča na kongresu v Skopliu, da plačuje Bafcova prodajalna v Skopi ju samo za lokal na leto nad 100.000 Din najemnine, davka pa plača od te podružnice le par sto dinarjev. Pod takimi razmerami je seveda tudi trgovcu s čevlji, ki mora plačati minimalno pridobnino po višini stanovanjske najemnine in najemnine za lokal, konkurenca nemogoča. Spori med Bato in čevljarji pa niso morda posebnost v naši državi. Ugotoviti moramo, da obstoja slični spor, kakor pri nas, tudi v Češkoslovaški med Jenom Bato in ministrom inž. Dostalekom, ki trdi da plačajo Batovi obrati relativno mnogo manj davka nego čevljarji. Tudi v Češkoslovaški namerava sedaj vlada, kakor pri »as, prepovedati industrijske popTavljalnice za čevlje, kar je tam dalo povod za ostre javne polemike. V Švici pa je vlada z zasilno uredbo sploh prepovedala ustanavljanje in povečanje industrijskih obratov čevljarske stroke in novih industrijskih prodajalnic in je švicarska Zvezna skupščina tudi odločno odklonila prošnjo tvrd-ke Bata, da bi lahko dovršila tvornicO, ki jo je pričela graditi. Vjrhu tega so švicarske organizacije čevljarske industrije in obrti uvedle bojkot proti Bati m so v svojem strokovnem tisku pričele objavljati črno listo onih švicarskih trgovcev s čevlji, ki nadalje prodajajo Batove čevlje. Zaradi tega je tvrdka Bata vložila tožbo proti švicarskim organizacijam čevljarjev zaradi nelojalne konkurence, ki pa jo je švicarsko sodišče zavrnilo, češ da gre za boj v okviru gospodarske sanacije. V primeru s Švioo je torej zahteva naših obrtnikov po izenačenju davčnih bremen odnosno po izenačenju konkurenčnih pogojev naravnost skromna. Gospodarske vesti = Avstrijska zunanja trgovina. Glede na pred meseci uveljavljene p referenčne pogodbe med Italijo, Avstrijo jn Madžarsko je zanimivo gibanje avstrijskega izvoza v ti dve državi. Kakor znano se Avstrijci pritožujejo, da se navzlic rimskemu paktu avstrijski izvoz v Italijo nj prav nč povečal. Tudi najnovejša statistika za avgust izkazuje, da ie Avstrija v tem mesecu izvozila v Italijo le za 12 milijona šilimgov. prav tofcko kakor lani v Istem meseca. Avstrijski avoe iz Raiije pa je znašal 32 milijone šilingov, tudi prav toliko kakor lani v istem mesecu. Od začetka letošnjega leta je Avstrija izvozila v Italijo za 60.7 mil. šilingov (lani v istem razdobju za 52-5) ia se je izvoz v Italijo v prvih osmih mesec8i le v enakem razmerju dvignil, ka-kor ves avstrijski izvoz. Uvoz iz Italije, pa je v prvih osmdh mesecih t L znašal 33-3 milijone šilingov nasproti 33.1 milijona šilingov v lanskem letu. — Izvoz v Madžarsko ,pa je letos večji nego je bil lani ln je znašal v avgustu 9.4 milijona šilingov (lani 5.5). Nasprotno pa ie nazadoval avstrijski uvoz lz Madžarske, k4 je znašal v avgustu le 9.7 milijona š Kngov (lani 10j6). V Jugoslavijo je Avstrija letos izvozila za 33.4 (lani za 34-3), uvozila na je ix Jugoslavije za 64.1 (lani za 68.1) milijona šilingov. — Skupa-j je Avstrija v prvh osmih mesecih izvozila za 5472 milijona šilingov (lani za 470.7), uvozila ra je za 733.4 milijona šilingov (lani za 731.5), tako da znaša deficit trgovinske bilance 1682 milijona šilingov, (lani 250,8). = Jugoslovenski isvo® pšeniee v Češkoslovaško. Te dni je prispela v Bratislavo za češkoslovaško monopolsko družbo prva pošiljka naše pšenice, in sicer 1800 vagonov. Ta količina gre na račun kupljenih 6000 vagonov naše pšenice = Preskrba z najboljšim zimskim sadjem. Na številna vprašanja lanskih cenjenih odjemalcev sadja, ki so si oskrbeli sadje pri Kmetijski družbi v Ljubljani, sporočamo, da je družba tudi letos izvedla korake pri svojih podružnicah in članic (pro-ducentih-sadjarjih) za nakup zadostne rana žine najboljšega sadja za zimo. Kmetijska družba bo imela letos po primerni ceni prvovrstno sadje od naših štajerskih kmetijskih podružnic iz konjiškega, mariborskega, slovenjgraškega. celjskega in šmar-skega sreza. Sorte: belfler, ananas renata, boskopski kosmač, kanadka, mošanegir. bobovec, boikovo jabolko, voščenka, Bau-manova renata, krivopecelj, šampanjska renata, zlata parmena, londonski peping itd. Torej, izbere dovolj za vsakogar brez izjeme. Naročila se sprejemajo že v naprej med poslovnimi urami pri Kmetijski drui-bi, Novi trg 3. odnosno v družbeni prodajalni Igriška ul. 3 (za dramo). Telefonska številka 2105 ali 3755. = Kazni zaradi neplačevanja računske Finančno ministrstvo objavlja: Da se zagotovi pravilno izvajanje določbe glede takse oa račune brez rzje Blair 67 — 68, 7% Blair 57.50 — 58.50, 7*/n posojilo Drž. hipotekarne banke 67 — 69. 4°/» agrarne 40 — 41, 6°/o begluške 59 — 60. Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda za kaso 350 — 352.50, za december 353 do 355, 7°/* investicijsko 71.50 den., 4»/e agrarne 40-50 den., 7°/» Blair 56.75 — 57, 8*/. Blair 66 — 68.50, 7*/o posojilo Drž. hipotekarne banke 66 — 67, &/• begluške 59-30 do 60; delnice: Narodna banka 4100—4200, Priv. agrarna banka 212 — 214, šečerana Osijek 130 — 135, Šečerana Bečkerek 750 bi., Trbovlje 86 — 90, Impez 50 den., Osije-ške livarne 135 bi Beograd. Vojna škoda promptna 349—351 (361.25, 350), za november 362 — 353 (353, 352.50), za december 354.50 — 355 (356.50), 7% investicijsko 71.50 — 72 (71-50. 71), 6»/. begluške 59 — 60.50 (60.25), 7®/. Blair 56-25 — 56.75 (56.50). Narodna banka (4120), Priv. aerarna banka 214 — 218 (220, 216). Dunaj. Državne železnice 14. Trboveljska 12.20, Alpine-Montan. 10.25. Blagovna tržižča HMELJ. + Žatec, 25. sept. V žatežkem okolžišu ee nakupovanje nadaljuje in je živahna kupčija prešla tudi na sam žateški trg. Hmelj-ske cene so se na spodnji meji dvignile za 100 do 150 Kc »n ee gibi Jejo sedaj od 1500 do 1800 Kč. Tjdi z oveteškega okoliša poročajo, da so se tam cene dvignile za 100 Kč. mm® TVOBNICA ZEMUN ŽITO. '+ Chicago ("25- t m.) Zajetni tečaji: pšenica: za december 102.375. za maj 102-625; turščiea: za december 76.875. 4- Winnipeg (25. t m.) Začetni tefcaft: pšenica: za oktober 82, za december 82-25, za mai 87.25. + Ljubljanska bom (25- t m.) Tendenca ca žito nespremenjena. Nudijo se (vee za slovensko postajo, plačljivo v 30 dneh): pšenica (po mlevski tarifi): baška 79/80 kg po 162.50—165; baška, 80 kg po 165—167.50; koruza (po navadni tarifi): 6tara soba za september po 150 — 152.50; nova umetno sušena e kvalificirano garancijo po 122.50 do 125; moka: baška >0< po 260 — 265, bana taka >0« po 265 — 270. + Novosadska blagovna borni (25. t m-) Tendenca neizpremenjena. Promet srednji. Pšenica: baška. okol. Novi Sad, srednieba-ška in gorn lebaška 112 — 114; okolica Som-bor, gornjebanatska, slavonska 108 — 110; sremska 109—111; južnobanatska 106—108; baška ladja Tisa 120 — 122; L Begej 119 do 121; baška, banat ladja Dunav 118 _ 120; banatska, ladja Dunanr 118 — 120. — Rž: baška 10O — 102.50. — Oves: baški, sremski m slavonski 62.50 — 65; bana teki 60 do 62.50- — Ječmen: baški. eremski, 66/66 kg 104 — 106; baški jari, 67/68 kg 120—12250. — Koruza: baška m baška okolica Som bor 88 — 90; banataka 84 — 86; sremska, pariteta Indjija 90—92; baška ladja Sava, Dunav, Tisa 92 — 94; baška in sremska sušena 75 — 76; baška in sremska sušena, za oktober 72 — 74; banatska sjšena, za oktober 80 — 81. — Moka: baška in banatska >0g< in »0gg< 187-50 — 207.50; >2« 167.50 — 187; >5« 147.50 — 167-50- >6< 122.50 — 142.50; >7« 107.50 — 112.50; >8< 105 — 110; sremska, slavonska »0g« in >0gg« 187.50 — 197.50; >2« 167.50 — 177.50; >5< 142.50 _ 157-50; >6« 122-50 — 132.50; »7« 107.50 — 112.50; »8< 105 — 110. Otrobi: baški 82 — 84; banateki 80 — 82; baški ladja 86 — 88. + Somborska Masovna borza (25. t mJ Tendenca neizpremenjena. Promet 78 vagonov. Pšeoica: baška okolica Sombor, sremska in slavonska 108—111; gornjeba-ška 111—114; gornjebanatska 110—112; baška in banatska potiska 120—122. — Torščaca: baška io sremska 88 do 90, baška. kanal, ladja 89—91; baška, ladja Dunav in Tisa 90—92. Moka: (baška »Og« Id »Ogg« 187-50—207.50; »2« 167-50—187-50; »5« 147.50—167.50; »6« 122.50—142.50; »7« 107-50—112-50; »8« 105—110. — Otrobi: baški pšenični 82-50—85. — Fižol: baški novi 145—150. — Oves, rž in ječmen nespremenjeni. Sokol Načelni!tvo sokolske župe Ljubljana sklicuje sestanek načelnikov in načelnic vseh ljubljanskih in bližnjih sokolskih društev v četrtek 27. t m. ob 20. v pisarni na Taboru. Udeležba vseh je zaradi važnosti dnevnega reda neobhodno potrebna. Načelništvo Sokola L na Taboru obvešča vse telovedeče Slanstvo, da bo pričelo najstrožje izvajati določbe onih pravilnikov iz organizacije SKJ, ki zahtevajo, da mora vsak redni pripadnik sokolske edinice (društva ali čete), ki še ni dopolnil (a) 26 let svoje starosti, redno obiskovati telovadbo, sicer ga ima društvo pravico črtati iz vrst članstva. Vsi dosedaj vpisani telovadci (ke) in ostalo članstvo, ki ga zadevajo omenjene določbe, se bratsko opozarjajo na današnje obvestilo in pozivajo, da pridno z rednim obiskom telovadbe, sicer se bo proti vsem postopalo po gornjih določbah. Dalje javlja načelništvo naslednje: Do 1. oktobra se morajo izprazniti omarice v članski slačilnicL Vsak se naj sam pobriga za svoje stvari. Po tem terminu se bodo omarice na novo razdelile samo rednim telovadcem. Starejši bratje, ki so že prejšnja leta vadili v svoji vrsti,' se bratsko vabijo, da prično tudi letos z cbiskom. Prvi ponedeljek v oktobru prične vrsta starejših bratov z vadbo. Redne telovadne ure so določene: za člane ponedeljek, sreda, petek od 20. do pol 22. za članice torek, četrtek iste ure. Načelništvo. Vremensko porocOo Številke za označbo kraja pomenijo: 1. čas opazovanja, 2. stanje barometra, 3. temperatura. 4. relativna vlaga, 5. smer ln brzina vetra, 6. oblačnost 1—10, 7. padavine v mm, 8. vrsta padavin Temperatura: prve Številke pomenijo nai-viSJe, druge najnižje stanje 25. septembra Ljubljana 7, 764.3, 12.4, 93, 0, megla, —, —; Ljubljana 13 762.8, 22.4, 57, SSW2, —' —• Maribor 7, 7«l-9, 12.0, 90, 0, 1, —, —j Zagreb 7, 763.2, 13.0, 90, W2, 3, — _; Beograd, 7, 763.6, 14.0, 90. SSE1. 0, —' —■ Sarajevo 7, 766.7, 7.0, 90, 0. megla, —' —• Skopi je 7, 765.0, 13.0, S5, 0, 0 — ' — Split 7. 763.4, 18.0, 80, NE2, 0, — —• Kumbor 7, 764.0. 16.0. 90, 0. 0. —, —; Rab 7. 763.9, 19.0, 60, 0, 0, — —. Temperatura: Ljubljana 23.6*. 10.7; Maribor 22.0, 11.0; Zagreb 24.0. 12.0; Beograd 24.0, 12.0; Sarajevo 23.0, 6.0; Skoplje 26.0 8.0; Split 25.0 16.0; Kumbor 23.0. 15.0; Rab 22.0, 17.0.' Orjaki Oceana Čudo ladijske gradbene tehnike — Največji in najhitrejši brod na svetu Danes bodo splavili na Angleškem novo, 70.000 tonsko ladjo Cunardove družbe. Krstila jo bo kraljica sama, bržkone z imenom »Britannia«, kar pa še ni popolnoma gotovo, ker so graditelji do zadnjega trenutka držali to, kakor marsikatere druge stvari o novem orjaku v strogi tajnosti. Ta orjak naj ne bo samo največji, temveč tudi najhitrejši na svetu, 32 do 34 morskih milj naj napravi na uro, njegovi motorji bodo proizvajali 180.000 k. s., poleg tega pa ima še neke tajne rezervne sile. Tudi v drugih ozirih slavijo tega oceanskega velikana kot čudo ladijske gradbene tehnike. Njegove mogočne strojne naprave bodo prvič v zgodovini te tehnike počivale neposredno v »blazinah«, ki bodo ublažile njihov ropot, tako da ne bo samo najhitrejša, temveč tudi najmimejša ladja na svetu. Na prvi pogled bi se zdelo, da se bo brod s takšnimi lastnostmi kaj kmalu rentiraL da se bodo potniki kar tepli zanj. Toda ne glede na velikanske stroške za gradnjo takšnega velikana, za njegovo vzdrževanje in ne glede na to, da smo v času, ko preživlja morska plovba težko krizo, ki ubija vse svetovno gospodarstvo, so morali lastniki računati s konkurenco, bi jo predstavlja za »Britanijo« istotolikšni novi pre-komornik francoske morske plovbe. Tudi Francozi so namreč, kakor znano, pred nekoliko leti dobili poželenje, da bi postavili na sinje valove največjo in najhitrejšo ladjo na svetu, in uspeh tega poželenja je 70.000 tonski orjak »Normandie«, ki bo kmalu odpotoval na svojo prvo vožnjo v Ameriko. Dve takšni ladji v dobi krize skoraj na isti progi in v medsebojni konkurenci bosta pomenili zelo tvegano podjetje, zato ni čudno, če beremo, da so se lastniki obeh brodov sporazumeli o njiju voznem redu, še preden sta pripravljena za plovbo. Ta sporazum obsega obenem točko, po kateri se za nekaj časa na obeh straneh ustavljajo tekmovalni nagoni, podobnih ladij ne bodo gradili ne Angleži ne Francozi vsaj za dogleden čas. Tako je financ- ni riziko zmagal končno pred nacionalnimi prestižnimi pridi, ki so bili prvotno glavni vzrok, da so začeli taksna velikana sploh graditi. Nemci so dosegli s svojim »Bremenom« in svojo »Evropo« tako zvani »sinji trak oceana«, častni naslov, da imajo na Atlantskem oceanu najhitrejšo potniško ladjo med vsemi narodi. To ni dalo spati ne Angležem ne Francozom, ki so zato sklenili zgraditi prekomornika, kakršnih Nemčija v svojem sedanjem položaju absolutno ne zmore. Potem pa je pritisnila kriza in oba tekmovalca sta spoznala, da za prestižne namene te vrste vendarle ni vredno tratiti milijard. Nekaj časa je bila nevarnost, da obe ladji sploh ne bosta dovršeni. Medsebojni sporazum je menda Francozom kakor Angležem dal pogum, da bodo svoj načrt izvedli do konca, čeprav polagajo sedaj večjo važnost na to, da bi napravili obe ladji rentabilni, nego na to, da bi bili največji in najhitrejši. Gledališke predstave in koncerti doma Televizija se mora še zelo izpopolniti Glavni ravnatelj angleške pošte Kings-ley Wooid je te dni v nekem pogovoru povedal svoje mnenje o razvoju brezžičnega gledanja na daljavo. »V zadnjih mesecih,« je dejal Wood, »smo slišali mnogo ugodnega o tehničnem napredku televizije, mnogi ljudje so si kupili aparate, ki so že na trgu, mnogi možje so vtaknili svoj denar v fabrikacijo takšnih aparatov — i.n so ga izgubili. Pričakovali so rezultatov našega komisijskega proučevanja za poletje, toda nabralo »e je toliko gradiva, da bomo utegnila šele v februarju ali marcu padati svoje prvo — pesimistično poročilo. Ne moremo si predstavljati, da bi uporabna aparatura delovala z manj nego 180 slikovnimi rastri, dočim eksperimentira britski oddajnik ta čas s 30 rastri. Če bi deloval s 180 rastri na svoji sedaj uporabljeni valovni dolžini 391 m, bi bilo vsako drugo brezžično oddajanje v njegovi okolici izključeno. To pomeni, da bomo morali delovati samo nekako z valovno dolži- no 7 m. S sedanjimi sistemi je mogoče doseči dobro oddajo komaj na daljavo 40 milj, kajti na večjo daljavo postanejo slike praktično nevidne Čakati bo treba najmanj tri leta, da pridejo prvi poceni in dobri sprejemni aparati na trg. Potem pa bo razvoj po vsej priliki hitrejši. Lastniki brezžičnih aparatov bodo nekoliko let pozneje po vsej priliki prisostvovali gledališkim predstavam in koncertom doma in prav tako tudi predvajanjem zvočnih filmov. Nedvomno bo ta tehnični napredek povzročil popoln prevrat v estetskem in sooialnem položaju umetnosti.« Budhisti zborujejo V Londonu se je otvoril prvi kongres evropskih budhistov, ki ga vodi nemški budhisti 5ni prozelit in duhovnik Tao Cun. Razprave se vršijo v angleščini. Kongresu je namen osnovati vrhovno organizacijo za posamezne budhistične verske občine, ki obstoje v Evropi, Od Vladivostoka do Murmanska Ruski ledolomilec »Lidtke« je po 83 dneh nepretrgane plovbe prvi absolviral vožnjo od Vladivostoka do Murmanska. Pot je šla skozi Sibirsko morje. Ta vožnja je prva v zgodovini arktičnih potov in pomeni pionirski čin. Lev na ulici V Richmondu (Virginija) je pri nekem reklamnem obhodu za cirkuške predstave pobegnil mlad lev iz kletke. Tisočglava množica, ki je prodajala zijala na ulicah, je v paničnem strahu pobegnila v hiše. Hrup, ki so ga zagnali prestrašeni ljudje, pa je bil tolik, da je bdla zver čisto preplašena in se je umaknila v neki kot. Kmalu pa je prišel lev zopet k sebi in je z nenavadno drzovitostjo naskočil dva konja ter ju hudo ranil. Policisti so začeli streljati na zverino, a so leva samo ranila v šapo. Razkačena zver je začela dirjati po ulicah in je tako rjovela, da so ljudje bežali pred njo na vse strani. Slednjič se je lev zatekel v neko vežo. Ljudje so poskakali skozi okna hiše na prosto in ustrelili leva a kroglo. General Gamelin — gost češkoslovaške vojske VeHMm jesenskim manevrom češkoslovaške vojske prisostvuje kot gost francoski general Gamelin, ki je prispel kot šef francoske vojaške misije v Prago. Poleg Gamelina šef čsl. generalnega štaba general Krejči Osaka in Kioto Osaka in Kioto sta bili pri zadnji tajfun ski katastrofi na Japonskem najhuje prizadeti mesti Evropec, ki pride v Osako, se počuti v tem mestu kakor na samotnem otoku sredi rumenega človeškega morja. Nikjer ni reklam za whisky in Kodakove izdelke, nikjer angleških napisov kakor v Tokiju, nikjer barov in evropskih hotelov. Osaka je naj-gostejše obljudeno mesto na Japonskem in vsi njegovi prebivalci so čistokrvni Japonci. Japonci v tvornicah za jeklo, pri Martinovih pečeh, skratka povsod. Z gejšami nima Osaka nobenega opravka. Zato pa se v njenih tvornicah vsako leto izdela na tisoče topov, strojnic in podmornic. Osaka je poosebljena nova Japonska, japonska sve fcovna sila, ki povzroča velikanske skrbi vsem državam starega in novega sveta. Če sedeš na električno železnico v Osaki, se voziš kakšnih deset minut skozi delavske četrti in tvorniške predele, skozi monotone ulice proletarskih hišic ameriškega tipa 1928. Potem se nenadoma znajdeš sredi širnih riževih polj s templji, svetimi loki itd. Tukaj že srečuješ ljudi z listi v roki. s pahljačami na prsih. Tukaj si že zopet v stari Japonski šogunov, ki so preživeli vso sodobno fabriško krasoto novega časa. * Kioto je zopet naselbina, kjer moderni duh Japonske še ni premagal tradicije svojih prednikov. Ogromno selišče, toda zaenkrat še brez pridobitev tehnike. Kioto je mesto, ki slovi najbolj po svojih svetiščih. Semkaj se je tudi umaknila v zatišno življenje umetnost Po ujicah grede se ti odpre zdaj pa zdaj pogled v maxsikakš*n sli- karski atelje. A tu ne živijo samo slikarji. Tudi zlatarji in izdelovalci filigranskih del ter mojstri v vezenju so tukaj doma. Pri teh obrtih prehaja poklic od očeta na sina. Tudi prodajalci v Kiotu izžarevajo duh davnine. Vsi so še oblečeni v kimono. Če se izgubi Evropec v te kraje, ga gle dajo kakor čudo, toliko je tu avtohtonega prebivalstva. In ne samo to. Rumenokožci se tukaj čutijo vzvišene nad tujci, čeprav jim vljudnost ne da, da bi to javno pokazali. V Kiotu stoji redkost japonskega sveta, tempelj 33.333 bogov, dolgo, rdeče poslopje, ki zavzema celo pročeJno stran velikega trga. Pred svetiščem rastejo mogočne bambusove rastline, v njih senci pa prodajajo razglednice in spominke. Tempelj je ves iz lesa. pročelje pa je rdeče lakirano in pozlačeno. V templju stoji ogromen kip boga na visokem oltarja, na katerem je razpostavlje- Zemljevid Japonske zOsakoinKiotom nih še mnogo drugih kipov. Na hodnikih stoje takisto figure kakšnih dvatisoč kipov iz brona, in vsak ima šestero rok: to so božanstva, ki predstavljajo usmiljenje. V številnih stranskih hodnikih so prav tako razpostavljeni kipi in kipci in vseh skupaj je 33.333. Velikost kipov je različna. Največje figure dosežejo višino dveh metrov, najmanjše so kakor naprstniki. Material teh bogov je raznovrsten. Nekateri so iz slono-vine, drugi iz lesa, brona, iz posebnih vrst sibirskega kamna itd. Tudi v izrazu si niso enaki. Nekateri se* dobrohotno smehljaje, drugi se drže jezno in mnogi med njimi imajo po več nog in rok kakor ljudje. Tik svetišča so delavnice kiparjev, ki sproti popravljajo to, kar pokvari zob časa. Število bogov pa se je izza vojne in drugih katastrof prej povečalo kakor skrčilo. Med umetniki, ki popravljajo te figure, so mnogi stari in spominjajo s svojimi naočniki, kapucami in dolgimi bradami bolj na srednjeveške alkimiste, kakor na ljudi, ki se bavijo z umetnostjo. Bilanca japonskega tajfuna Po zadnjih vesteh iz Tokija je bilanca tajfunske katastrofe naslednja: V Osaki: 1093 mrtvih, med njimi 500 otrok. 3000 ranjenih. 586 pogrešanih. Zrušilo se je 144 šolskih poslopij. 3914 stanovanj in 3212 delavnic, poškodovanih ie 8120 hiš. Kioto: 207 mrtvih. 939 ranjenih. Podrlo se je 20 šol in 1575 hiš. Kobe: 155 mrtvih. 483 ranjenih. 37 pogrešanih Poplavljenih je 1234 stanovanj. Med drugim se je potopilo 2350 ribiških čolnov in džunk. ti strelov v Napoti ju Nadejali so se sina, rodila se je hči Zadnje tedne so živeli prebivalci Napoli-ja kakor v ekstazi. V vseh cerkvah so mo-lik za srečen porod prestolonaslednikove soproge Marije Jose, od katere so pričakovali moškega potomca. Ko se je pred dnevi vršila v katedrali služba božja in je kri sv. Januarija, zaščitnika napolitanskega mesta, začela vreti, se je polastilo vernikov velikansko razburjenje. Ljudje so kakor omamljena padali na kolena in se objemali, s trdnjavskega ozidja pa so grmeli topovi in salve iz pušk. Streli so se mešali med zvonjenje zvonov in med njihove glasove so se vpletali tudi odmevi siren, ki so piskale v tvornicah in na ladjah. Na trgu deli' Indipendenza pa so se vsak večer zbirale trume ljudstva in čakala, kdaj bo počiJ prvi strel. Če jih bo 22, bo jasno, da se je rodil sin, če pa bo en sam strel manj kakor 22, pomeni, da je prišla na svet princesa. Včeraj zarana se je neizvestnost in radovednost ljudstva končala. Po mestu se je raznesla samo vest, da se je porod srečno iztekel. Manifestacij nri bilo in princesa, ki se je rodila prestolonasledniku, je dobila pri krstu ime Marija Pia. Ta krat je seveda le provizoričen. Obred je izvršil dvorni kaplan. Danes ali jutri pa bo podpisana državna listina o rojstvu otroka v navzočnosti predsednika vlade al njegovega namestnika, predsednika senata, velikega admirala Thaona de Revela in generala di Bernezze. Kraljevi ded pa bo videl svojo vnuko šele 1. oktobra, ko prispe v Napoli k otvoritvi kolonialne razstave. Prva krstna ceremonija po svečanem obredniku bo šele 18. oktobra m novorojeno princeso bo tedaj krstil v imenu cerkve □apolitanski nadškof, kardinal Ascalesi Krstni boter bo prvorojenki italijanskega prestolonaslednika izredni komisar Napo-lija, vojvoda Niutta. Princeso bodo pri krstu oblili z vodo iz Jordana ter iz Vitto ria Veneta. ZIbel, ki jo je poklonilo mesto Napoli p» vorojenki italijanskega prestolonaslednika Ženske rokoborbe V Londonu sta odigrali I v y Rnsselova in Peggy Parnelle svojo rokoborbo pred zelo navdušenim številnim občinstvom Hauptmann v gladovni stavki Skrivnostni Žid Izidor Fisch Bruno Rihard Hanptmann, ki je osumljen, da je ugrabil m umoril Lmdbergho-vega prvorojenca, je v zaporu pod najstrožjim nadzorstvom. Bojijo se, da ne bi izvršil samomora, zato je njegova celica podnevi in ponoči močno razsvetljena. Hauptmann prej ko slej taji zločin in je po trdovratnem zatrjevanju, da je nedolžen, prešel v gladovno stavko. Njegova žena Ana pa pridno zbira dokaze, ki naj izpričajo Hauptmannov alibi. V usodni noči, ko je bil ugrabljen Lind-berghu sin, pravi osumljenčeva žena, je bil njen mož v New Yorku in je bila ona pri njem. V ostalem pa priznava tudi ona, da je bil Hauptmann v času, ko je zmanjkal Lindberghov otrok, zaposlen v bližini Ho- Opičji jezik Ameriški profesorji Hughes, Waterhou-se in Garner so pravkar izdali obsežno knjigo, v kateri sporočajo javnosti rezultate svojega dolgoletnega proučevanja opičjih glasov. Posneli so opičje glasove tudi na gramofonske plošče in so prišli do zaključka, da govorijo opice svoj jezik. Prof. Garner je zaradi proučevanja opičje govorice živel pol leta v kletki z opicami kapucinskega rodu in je odkril pomen posameznih opičjih glasov. Baje ima ta vrsta opic besedišče, ka šteje petdeset besed. Nenavaden bandit V Lilleu so odkrili škandal, ki močno kompromitira ondotno policijo, član varnostne straže, nadzornik Mariani je bil vodja tatinske in tihotapske tolpe, ki je živela z uplenjenim dan ar jem razsipno življenje. Tolpo so aretirali na postaji v Lilleu. Deset višjih policijskih uradnikov je obkolilo tatove ter jih pozvalo, naj dvignejo roke. Banditi so se vdali brez odpora. Vodja tolpe je prišel s svojimi tovariši na postajo k sprejemu nekega sorodnika s Korzike, ki ga je bil naročil za Svojega pomagača. Tolpi je pripadal tudi sin nekega veleindustrijca, ki je zapadel uživanju mamil. Tatinski nadzornik je osumljen tudi nekega umora, ki se je primeril pred časom in še do danes ni pojasnjen. Ponesrečen beg dveh Dillingerjevih tovarišev Iz Columbusa v Ameriki poročajo: Dva na smrt obsojena člana Dillingerjeve roparske tolpe, Pierpont in Makley, sta te dni bila zasačena v trenutku, ko sta skušala pobegniti iz ječe. Oba sta bila ranjena od strelov, ki so ja proti njima oddali pazniki. Makleyeve poškodbe so bile takšne narave, da je zaradi njih izdihnil, stanje Pierponta pa je kritično. Bandita sta hotela oplašiti jetniške paznike na ta način, da sta jim pomolila pod nos revolverje iz mila. Čitafte tedensko revijo „ŽIVLJENJE iN SVET" pewella, kjer ima Lindbergh iraenje. ShržM si je kruh kot mizar. Ker Hauptmann venomer trdi, da je prejel bankovce, ':i so jih našli v njegovem stanovanju, od Izidorja Fischa, rodom iz Lipskega, so začeli poizvedovati po tej osebi. Fisch je bil židovskega rodu in se je z nekim Uhligcyn izselil v Ameriko, kjer se je seznanil s Hauptmannom, ki ni bil v Ameriki nič kaj na dobrem glasu. Fisch je imel poleti 1932 ogromno denarja in je pošiljal večje vsote tudi svoji sestri. V drugi polovici decembra 1933 sta Fisch in Uhlig odpotovala v Nemčijo. Peljala sta se v Lipsko. Fisch je bil bolan na pljučih in se je zdravil pri raznih zdravnikih, toda brez uspeha. O Veliki noči 1934 je podlegel jetiki. Ker je imel mnogo denarja, je hodil okolu najboljših zdravnikov, imel pa je tudi mnogo denarja v Ameriki, katerega je hotel pozneje spraviti v Evropo. Izidor Fisch je svojcem v Lipskem večkrat imeneval Hauptmanna in je tudi pripovedoval, da je dal svoji sestri Hani ključ svojega safesa v neki ameriški banki. Uhliga so medtem prijeli v Ameriki. Tudi Uhlig je bil član tihotapske družbe, kateri je načelova! Hauptmann. V Ameriki se ne morejo iznebiti suma, da je bil Hauptmann poglavar tolpe, ki je ugrabila otroka in prejela denar. Samo glede moškega, ki so mu bili izročeni bankovci, meni dr. Condon, da je moral to biti pokojni Izidor Fisch. ker je imel dotični moški udrta lica. Ker se je Fisch vozil čez morje v spremstvu neke ženske, iščejo zdaj njegovo spremljevalko v Zedinjenih državah. ANEKDOTA Angleški prestolonaslednik in princ Jurij sta nedavno obiskala Stockholm in šla tudi v kino. Držala sta se imenitno. Nikjer ju niso spoznali, tako dobro so skrbeli za njun meognito. Tudi v kinematografu sta ostala neznana, samo ravnatelj podjetja je ve-del, koga ima v hiši Na koncu predstave pa se je zbrala pred bioskopom silna množica. Ko je videl princ Waleški morje ljudi, se je le nekoliko ustrašil in prosfil ravnatelja, naj odvede njega in brata skozi stranski izhod. Ravnatelj ju je spremil ia se poslovil od njiju z besedami: 2>Visočan-stva naj mi oprostita, toda ljudje čakajo na Greto Garbo ...« VSAK DAN ENA »Tako. prepričan sem, da se vas bodo ljudje najbolj spominjali, kadar bodo videli ta spomeniki« § P O Heosnovano razburjenje R T ^ as4pjxh dneh s© Je razlila po naših športnih rubrikah dnevnega časopisja, zia-Sti pa po redkih sporta.h glasilih cela plo-k* jeremijad zbog nepričakovanih rezultatov, ki jih je dalo tekmovanje po skupinah kot avod v ožie tekmovanje za državno nogometno prvenstvo. V kolikor se je morda z naivnih strani od začetka jemalo to uvodno tekmovanje bolj resoo, so se lah-feo sedaj vsi naivneži prepričali ob prabav-liaaiu vseh argumentov, s katerimi se lomite ma vseh koncih in krajih kopja za zopet-no sipresmembo državnega prvenstva, da tekmovanje po skupinah ni bilo reSno miš-da je imelo samo to nalogo in edini C9K9M, 4m se ialočijo vsi »outsiderji«, več-H»rgači, ki silijo v družbo »velikih«, in kt Mb je bilo potrebno zadovoljit] vsaj z izločitvenimi tekmovanji. Za ožje tekmovanje v državnem prvenstvu pa so od vsega začetka določeni samo »veliki«, »vodilni«, »popularni« klubi, braz njihovega sodelovanja si ni mogoče prav zamisliti državnega prvenstva! To bo ne-minovno skrahiralo, če ne bodo sodelovali »velžki« klubi, usoda takega prvenstva je .•gnaorej zapečatena, prvenstvo bo nezani-«±58, edetlažencam preti neizogibni finančni polom, publike ne bo na tekme s kkubi u Osjjefka, Sarajeva, Ljubljane... V vsaj tej umetno stvorierai m prozorni kampanji se s toliko lahkomiselnostjo zlorabljajo izvestni športni pojmi, da je kar veselje! Kateri kflub je »velik«, »vodilen«? N. pr. Gradjanski iz Zagreba? Seveda — vsa njegova veličina obstoji ia cuaistih •mamdeJcev«! Klub n;ma razven nogometni sekcije nobenega drugega športnega od-a vsa njegova nogometna sekcija ne %jSg*>re. ntiti poštenega podmladka niti kom-ffSkega rezervnega moštva. Po čem se terej meri »veličina«, »vodilna« vloga tega kluba? Ali naj mar ves jugoslovensfci nogomet za vse večna čase čepi v senci nekdanje steve Gradjanskega, pa najsj se ta senca spričo večno pufcirajočega realnega življenja Ln velikega napredka drugod čedalje bolj krči, tako da je sedaj že ni nikjer več? AK drugim ni dovoljen razvoj budi preko Gradjanskega in pol tucata njegovih »vodilnih« kolegov? Sedanje tekmovanje po skupinah j« produkt nesposobnosti naših vodilnih nogometnih generalov. O tem smo ene misli z vsemi avtorji raznih jeremijad. Samo s to razliko, da ti avtorji vidijo nesposobnost generalov v tem, da niso znali zavinfkulirati udeležbo v finalu drž. prvenstva Gradjan-skemu, Hajduku, Concordiji, Hašku, BSKu, Jugoslaviji, Baku in kot koncesijo vesoljni jugosll venski nogometni »provinci« poljubnemu osmemu, dočim gledamo mi na to nebo tično nesposobnost s povsem drugega vid ka: s svojim večjim favoriziranjem »vodilnih« in »velikih« so spravili naš nogomet na rob propada, pahnili so ga v fatalno dekadenco, iz katerega ga bo utegnila rešiti samo svežost sil yl »province«, če se jim bo dala prosta pot za svoboden razmah! Dekadenca je morala priti! Brez novih osvežujočih sil se trajno ne more obraniti noben organiizem. Nekdanja jugoslovenska nogometna elita vendar ne more delati izjeme. Večno isti konkurenti morajo zasititi publiko in igrače! Najlepši dokaz nam jc dal neofcielni jugo-cup, pristno dete neizmerne sebičnosti naših »vodilnih« in nesposobnosti Mihovih botrov. V tisti družbi je bila zbrana sama ekskluzivna elita »vodilnih« in vendar pomenia vsa konkurenca absoluten finančni in spor trni krah za vse udeležence. Ali se naši nogometni preroki še ne bodo spametovali? Glede grozečega finančnega poloma v finalnem tekmovanju samo ta pripomba: v sedaj razvijajoč h se borbah po skupinah je igral Hašik z Grad jamskim in s Priimorjem v Zagrebu. Primerjava obeh utržkov gre zelo v škodo srečanju Hašk : Gradjanski, torej domačemu, zagrebškemu vele-darby-ju! Zakaj? Ker zna tudi zagrebška publika ceniti in pravilno presoditi, kaj ji je to ali ono moštvo sposobno za drag denar nuditi. Oben ecn je to dokaz, da Gradjanski, »vodilni« in »veliki« klub na samih domač:h tleh ne vleče več. Odkod vedo tisti, ki pretakajo toliko sote za rajdm, da bo v bodoče, v sami družba sebi enakih »vodilah« bolj vlekel? Ne smemo pozabiti, da izvira veJika kampanja iz viTOv, ki niso daleč zainteresiranim krogom. Potem bomo znali tudi pravilno oceniti njen namen. Ta namen pa ne gre za ničemer drugim, kot za ponovno spremembo sedanjega načina tekmovanja. Lani sc> »obrnažili« za pošteno pridobljeno pozicijo v našem nogometu zemunsko Sparto in splitski Spi t Letos naj prideta na vrsto obe Slavili in event Primorje. Ti trije so se že sedaj usposobili za finalna tekmovanja. Uvodni časopisni kampanji bodo sledile zakulisne intrige. Ne delajmo si iluzij! Napovedana je Ma reorganizacija našega nogometnega športa do 1. septembra. Rok je potekel, ostalo je pri starem, odnosno pri obnovljenem starem. Na to napovedano spremembo špekulirajo menda tisti, ki sedaj s tolikim hrupom razlivajo tiskaisko črnilo po našem časopisju. Vprašanje je le, ali jim fcodo merodajmi nasedli, ali bodo sprejeli tezo o večni »veličin:« o večnem »vodilnem« položaju nekaterih, ki so po svojih uspehih in neuspehih že zdavnaj zaslužili. da se jim odpre pot v drugi in tretji razred. Naj se presoja položaj kakor ko!i, dejstvo je to: da si je par provincialnih »outsiderjev« priborilo položaj preko in mimo raznih mišljenih veličin ob zalo neenakih pogojih; tisti, ki sedaj javkajo, so imeli v rokah škarje in sukno in so krojili po svoii mili volji; »outsiderji« iz province pa so se morali prilagojevati vsakokratni situaciji- Odtod je b la borba med temi in onimi zelo neenaka. Če so se kljub težav-okoteoStim prerili v ospredje, sreč- no! Gotovo ne bodo poslabšali naše nogometne klase, vsaj v toliki meri, kot so jo zanamariij naši »vodilni« dekadeotni klubi! Enkrat je bilo potrebno tudi iz Ljubljane slišati odločnejšo besedo v tetn vprašanju. V kolikor bodo nekateri hoteli razvijati dogodke proti Ljufbljani in mimo Ljubljane, bomo znali stati na braniku njenih športnih interesov tudi proti nekdanjim »veličinam«. V nedeljo Primorje : Ilirija Izločilno tekmovanje za vstop v ligo se zaključuje. V naši (peti) skupini je treba igrati še tri tekme. Dve sta na sporedu to nedeljo, in sicer v Ljubljani in v Zagrebu med obema domačima nasprotnikoma. S tem bosta Ilirija in Hašk to borbo dobo-jevali. Preostalo tekmo bosta nato še igrala Primorje in Gradjanski 7. oktobra v Zagrebu. Kljub zadnjim fazam konkurence položaj ni še povsem jasen. Gotovo je le to, da gre sedaj borba med Primorjem in Haškom za prvo in drugo mesto, med Ilirijo in Gra-ajanskim pa za tretje in četrto. Morda bo že ta nedelja prinesla dokončno jasnost, utegne pa se pripetiti, da bo končna razvrstitev dosežena prav s poslednjo tekmo Gradjanski : Primorje. O podrobnostih bomo še razpravljali Službene objave LNP (Seja k. o. dne 20. Septembra) Navzoči: Kralj, Logar, Galof, inž. Ku-Ijiš, Grabrijan, Tršan, Kosirnik in Bucik. Suspendira se po § 67. k. pr. igralec Franc Suholežnik (Jugoslavija - Celje). Upravni odbor se naproša, da izreče suspenz tudi nad klubom Jugoslavija, ker ni dostavil zapisnika o zaslišanju imenovane, ga igralca. V kazenski zadevi igr. Danila Durlana (Reka) se sklene zaslišati še igr. Bate-lina (Reka). Ustavi se kazensko postopanja proti igr. Razingerju Stanku (Bratstvo, Jesenice). Zabeleži se izključitev igr. Marki ja Leopolda (Bratstvo, Jesenice) na podlagi sod. poročila o tekmi Bratstvo, Jesenice : SK Radovljica 26. avgusta 1934. Po nalogu JNS se zasliši ta igralca Ber-glez Lado (Ilirija) in Bertoncelj JcSip (Primorje). Uvede se kazensko postopanje proti igralcem Uhanu Vladu (Slovan), Kobalu Vladu (Slovan) in M. Stupici (Grafika). Obenem se naproša SZNS, da pozove sodnika Galiča, da konkretizira navedene prestopke. Dalje se uvede kazensko postopanje proti igr. Kamnikarju VEkitu (Svoboda -Ljubljana) in Klančniku Avgustu (Hermes). Naproša se SZNS, da ss. Pfundner in Ramovž konkretizirata v prijavi navedene prestopke. Na podlagi sklepa u. o. LNP z dne 29. avg. 1934 je bil zaslišan igralec Franc Re-povž (Reka). Na podla,gi tega zaslišanja se kaznuje imenovani igralec na podlagi i 19. n. odstavek in z uporabo § 13. k. pr. z osemmesečno zabrano igre, ker je dokazano na tekmi Reka : Korotan (Kranj) dne 8. julija t. L poškodoval igr, šenico (Korotan) s tem, da ga je na tleh ležečega, ko ta ni imel žoge, brcnil s čevljem v glavo in ga poškodoval na zobeh in čelu. Kazen stopi v veljavo 22. septembra 1934 in mu poteče 22. maja 1935. V kazenski zadevi igralcev-: Bukšič Franjo, Hiršelj Franc, Aram Rudolf in Kersnik Jože (SK Zagorje), dalje igr. Pfibyl Jan, Kozjek Karol in Janša Jože (SK Bratstvo, Jesenice) se pismeno naprosi SZNS za pojasnila . Isto velja tudi za igr. Smo. leja Vinka (Bratstvo, Jesenice). Sklene se poslati SZNS dopis s prošnjo, da gg. savezni sodniki pošiljajo točna in jasna poročila, ker se sicer ista ne vzela v pretres in postopek. septembra ter določi za ta turnir za vrh. sodnika g. GrOnfeld P. Potrjuje se prejem dopisov Saveza, št 74, 81 in 83 in. na podlagi istih sporoča klubom: Vse dopise na ministrstvo za telesno vzgojo naroda morajo klubi pošiljati pravilno kol kovane le preko podsaveza. Opozarjajo se klubi Hermes, Reka, ISSK Maribor, Korotan Kranj, Korotan Ljubljana, SK Mura, da v roku 7 dni poravnajo vse denarne obveznosti do saveza na naslov: Dušan 2eleznikar, Ljubljana, Marijin trg 3, sicer sledi avtomatično suspenz. — nTF sporoča, da se vrši svetovno prvenstvo za leto 1935. v Londonu od 8. do 16. februarja 1935. K°misarijat JSžS. Seja drevi ob 19. v kavarni »Emoni« Odbor za izvedbo junlorrtdh pokalnih tekem iTna svojo redno sejo drevi ob 19.30 v klubski sobi SK Ilirije v kavarni Evropa. SK Ilirija (nogometna sekcija). Trening naraščaja bo danes od 15. dalje na Stadionu pod vodstvom g. Hermana. Seja načel-stva nogometne sekcije bo drevi ob 20.30 v klubski sobi v Evropi. Slalom klub 34, (Teh. odsek). Jutri ob 19. sestanek tekmovalcev v klubovem lokalu, šelenburgova ulica 3-1. Važnost dnevnega reda zahteva celotnega odziva. Vabimo tudi one. ki bi se še hoteli vpisati kot tekmovalci, zlasti pa oni, ki se zadnjih sestankov odnosno treningov niso mogli udeležiti. — Dam»ki odsek: V petek popoldne trening na Ljubljanici. Ob 19.30 seja od seka. Vabljene na sejo vse, ki se žele vpi sati v damski odsek. — Tajništvo; Danes ob 20. seja upravnega odbora v klubovem lokalu. ŽSK HermeS. Danes strogo obvezen trening prve in druge skupine, posebno z ozirom na nedeljsko prvenstveno tekmo in proslavo loletnice kluba 6. in 7. oktobra 1934 SK Olimp (Celje) : SK Šoštanj Sit (2:0). V nedeljo je bila odigrana v Šoštanju prva jesenska nogometna tekma za prvenstvo v celjskem okrožju. Kot prvi par sta nastopila celjski Olimp in SK Šoštanj. Olimp, ki je nudil boljšo tehnično in kombinatorno igro, je zasluženo zmagal v razmerju 5:2 (2:0) in si priboril prvi dve točki. Soštanj-čani so igrali požrtvovalno. Tekmo je sodil s. s. g. Sedtl iz Celja precej površno. TKD Atena. Danes ob 16.30 hazenski tre, JuHJ Betetto. Nadaljnji glavni vlogi sta oba kneza, oče in sin, Ivan in Andrej Hovan-ski. Očeta poje g. Rus Marjan, sina g. Go-stič. Ivar Hovanski, ki je bil nekaj časa tudi regent, je vodja strelcev, ki so se upirali carju reformatorju, imeli z njegovimi ljudmi večne boje in v enem teh bojev je bil umorjen tudi stari Hovanski. Njegov sin Ivan pa je bil izreden lahkoživec, ki je dosledno živel na očetov račun in je na posled zblaznel. Predstavnika bojarov, moža, ki je bil vnet za napredek in tudi sprejemljiv za vse evropske novotarije, ki jih je uveljavljal car. kneza Vasilija Gali-cina poje g. Marčec. šakloviti je bil zastopnik carja in prav za prav njegov spi-ritus agens Poje ga. g. Janko. Ostale pomembnejše vloge pojo ga. Ribičeva in gg. Banovec in Francel. Opero dirigira ravnatelj Polič. Režija je Debevčeva. Premiera bo v četrtek dne 27. t. m. ob 20. uri izven abonmaja. Prva dijaška operna predstava ie. tošnje sezone bo v soboto dne 29. t. m. popoldne ob 15. uri. Poje se prekrasna francoska opera Manon. Veljajo globoko znižane cene od 5 do 15 Din V nedeljo dne 30. t. m. se poje v operi zvečer ob 20. uri češka opereta »Sveti Anton, vseh zaljubljenih patron«. Izredno prikupno dejanje, lahka glasba, ki sloni večinoma na narodnih -aotivih ter tudi cel milje, v katerem se vse skupaj godi, so delo pri občinstvu izredno priljubili. Zasedba je ista kakor na premieri . Od »rede 26. t. m. dalje se vrši stalna predprodaja gledaliških vstopnic v opernem gledališču od 10. do pol 13. in od 15. do 17. ure To velja za dramske in operne predstave. MARIBORSKO GLEDALIŠČE. »Hamlet« kot otvoritvena predstava. Mariborsko Narodno gledališče otvori novo sezono v torek, 2 okobra e Shakespeare jevo klasično tragedijo >Hamlet« v mojstrskem prevodu našega prvega pesnika Otona Župančiča. Režira glavni režiser J. Kovič. Naslovno ulogo igra VI. Skrbinšek ter bo ta predstava interna proslava njegovega desetletnega umetniškega udejstvovanja. Sodeluje ves ansambl. zbor, številna komparzeri-va. Nabavila se ie nove in6cenacija in tudi ning^ I. d™«no Ob 17^0 ^ era^valne naprav so izpo- 6 - - - I polnjene. Po vsem tem sodeč, se lahko pri- čakuje dostojna otvoritvena predstava in že danes priporočamo nabavo vstopnic v predprodaji. RADIO Sreda. 26. septembra. LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.50: Poročila. — 13: Čas. plošče. — 18: Same vesele (Valo Bratina). — 18.20: Plošče. — 18.40: Preko Kamniških planin (Janežič Borut). — 19: Plošče. — 19.30: Jugoslovanska ženska udružen ja. _ 19.50: Čas, jedilni list — 20: Dalmacija v jeseni: Radio - orkester, Hatzejeve pe6mi (g. Gostič), dubrovniške' narodne pesmi. V odmoru napoved časa in poročila. BEOGRAD 16-30: Orke&ter. _ 19.20: Pesmi. — 20: Prenos iz Ljubljane. — ZAGREB 12.30: Plošče. _ 16: Lahka glasba. — 20: Prenos iz Ljubljane. — PRAGA 19.10: Šra-mel kvartet. — 21: Scyhonbergov koncert. — 22.15: Plošče. _ BRNO 19.50: Klavirski koncert — 21: Prenos iz Prage. — VARŠAVA 20: Plošče. — 21: Chopinov koncert — 21.40: Danski večer. __ 23.30: Ples. — DUNAJ 12: Plošče. _ 16.30: Iz zvočnih filmov. — 17.30: Moderna glasba. — 19.20: Ples. — 20.05: Koncertni večer. — 22: Lahka glasba. — 24: Plošče. — BERLIN 20.10: Mozartove skladbe. — 22.50: Humor in ples. — K6NTGSBERG 20.35: Program iz Berlina. ASK Primorje (nogometna Sekcija). Danes od 19. naprej trening pri električni razsvetljavi za igralce, ki nimajo časa podnevi. Logar gotovo. Športna nedelja v Ptuju. V nedeljo dopoldne se je vršila na igrišču SK Ptuja ha_ ženska prvenstvena tekma med prvakom države zagrebško SK Concordio in hazen-sko družino SKP. V timu Concordie sta nastopili svetovni šampijonki v desni zvezi gdč. Bobinec in vratarica Cimpermanova. Gosti so predvedli krasno tehnično igro v lepih kombinacijskih potezah in zmagali s 16:2. — Ptujčanke so igrale jako požrtvovalno, deloma pa so prekršile meje pravilne igre. Sodnik g. Verzel je bdi jako slab. — Istega dne popoldne se je na istem igra. tišču vršStla nogometna tekma med SK Ptuj in SK Mura iz Murske Sobote. SK Mura je predvedla krasno igro, hitrih potez in vodila igro že z naskokom treh golov. SKP je začel igrati s silnim startom in se mu je posrečilo zabiti tri gole, deloma tudi po krivdi sodnika. Toda SK Mura je v drugem polčasu zabila svoj zmago-nosni gol ter je igra končala z rezultatom 4:3 v korist SK Mure. SK Drava . Ptuj pa je istega dne gostovala v Murski Soboti, kjer je nastopila v prvenstveni tekmi proti SK Panoniji. Tekma je bila vseskozi zanimiva in napeta, kar je zlasti podžgalo športno navdušeno publiko v Murski Soboti. SK Drava je takoj v začetku zabila prvi gol in je stanje ostalo v prvem polčasu ne-izpremenjeno. V drugem polčasu so domačini izenačili, nakar je nastala ljuta borba za zmago. Ker pa je bila Drava tehnično boljše moštvo, je zabila še drugi gol in tekmo odločila v svojo korist. Novoosnovsni SK SK>v. K°n£ce priredi 30. t. m. svoj prvi športni dan s pestrim programom. Ob 14. se vrši propagandna kolesarska dirka od Slov. Konjic - Oplot-nica - Tepanje - Draža vas - 2iče - Slov. Konjice. Start pred pošto. Cilj istotam. Prvak dirke postane obenem prvak trga Slov. Konjic. Dobi prvo nagrado. Drugo in tretje plasirana prejmeta istotako primerne nagrade. — Ob 15.30 pred pošto sprejem gostov. Nato propagandna hazenska tekma izmed hazenskih družin SK Ilirije iz Ljubljane in SK Ptuja. Po hazenski tekmi propagandna nogometna tekma med SK Slov. Konjice in SK Boča iz Poljčan. Po tekmi družabni sestanek vseh športnikov in razdelitev nagrad kolesarjem. — Vabljeni vsi športniki sreza Slov. Konjic, da se športnega dne udeležijo. LTTP. (Službeno.) Danes ob 19.15 seja upravnega odbora v posebni sobi restavracije Emona. — Odobri se termin za razpis turnirja ŽSK Hermesa za 29. in 30. J s tanek, obvezen za vse hazenašice in atletinje. Naše Gledališče Drama. Začetek ob 20. Sobota. 29.: Orlič- Premiera. Izven. Nedelja, 30.: Gugalnica. Premiera izven. Opera. Začetek ob 20. Četrtek, 27.: Hovanščina. Premiera. Izven. Peiek, 28.: Zaprto. Sobota, 29. ob 15-: Manon. Dijaška predstava po znatno znižanih cenah od 5 do 15 Din. Izven. Nedelja, 30.: Sveti Anton, vseh zaljubljenih patron. Izven. Za otvOritveno predstavo v drami »Orlič« v soboto dne 29. t -m. je izdelala gledališka slikama nove dekoracije po obstoječih posnetkih Schonbrunnskega gradu. Komad je razdeljen na šest dejanj, katerih prvo se Vrši v Badnu pri Dunaju 1830 leta in nosi naslov »Oriiču krila brste«. Drugo dejanje se vrši leto dni pozneje v Schonbrunnskem gradu in ma naslov »Orliču krila drhte«. Tretje dejanje je istotam brez časovnega presledka pod naslovom »Orlič je krila razpel«, četrto dejanje je na maskeradi v Schonbrunnskem parku z motom »Ranjena krila«. Peto dejanje se vrši na Wagramski planoti in se zove »Zlomljena krila«. Delo bo vzbudilo po svojem velikem oosegu in prekrasnem prevodu, katerega je oskrbel pesnik Fran Al-breeht, gotovo cenzacijonalno zanimanje in bo stopila drama s to veličastno noviteto na izredno odličen način v novo sezono. Druga premiera letošnje dramske Sezone je v nedeljo dne 30. t m. ob 8. uri zvečer. Vprtzori se Olge Scheinpflugove veseloigra v sedmih slikah »Gugalnica«. Na zabaven način nam prikazuje simpatična avtorica učinek in izpremembe, katere utegne napraviti bogastvo in obubožanje. Komad režira g. Milan Skrbinšek. Otvoritev Operne sezone 1934—1935. Premiera velike ruske opere »Hovanščina«. Znamenito delo slavnega ruskega skladatelja Musorgskega sloni na zgodovinskih dogodkih ,ki se odigravajo za časa carja Petra Velikega. Glavne vloge so naslednje: Vedeževalko Marto, katero je smatralo ljudstvo za čarovnico in ki je bila ženska izrednega vpliva pri bojarjih ter je bila vedno v najtesnejših zvezah z Dositejem, pojeta izmenoma ga. Thierry in ga. Golo-bova. Slednja poje Marto na premieri. Do-sitej ali prav za prav knez Mišedski je vodja starovercev in je dosledno v opoziciji proti vsem reformam, ki jih je uvajal car Peter Veliki. Poje ga ravnatelj g. — STUTTGART 19-20: Harmonike. _ Sli Zabaven program. — 23: Lahka glasba. — BUDIMPEŠTA 17.35: Ciganska godba. — 20.50: Orkestralen koncert. _ 22.36: Ples. Četrtek. 27. septembra. LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.50: Poročila. — 13: Čas, plošče. — 18: Literarna ura: Knjižni pregled (Ludvik Mrzel). — 18.20: Pogovor s poslušalci. — 18.50: Plošče, po željah poslušalcev. — 19.30: Ljubomir Nenadovič in Simon Matavulj. — 19.50: Čas. jedilni list. — 20: Prenos iz Beograda. — 22: Čas. poročila, lahka glasba. BEOGRAD 19: Plošče. — 20.3©: Klarinet. — 21: Arije in dueti. — 22.15: Lahka m plesna muzika. _ ZAGREB 12.30: PW£e — 17.10: Godalni trio. — 20: Prenos is Beograda. — 22.45: Ples. — PRAGA 19-10: Otroški koncert. — 20: Koncert češke filharmonije. — 22.15 Jazz. — BRNO 20: Prenos koncerta iz Prage. — VARŠAVA 20: Jazz. — 20.30: Orkestralen koncert — 2U0: Lahka glasba. — 23-05: Ples. _ DVKAJ 12: Orkester. — 16.55: Operna ?lwba — 17.10: Violinske skladbe. _ 19.50: Valčko-va dinastija Straussov. — 22.30: Orkester- — 23.30 Ples. — BERLIN 20.10: Plesni večer (prenos iz Varšave, Stoekholma. Budimpešte in Londona). — KoNIGSBERG Ifr: Violinski koncert. — 20.15: Mešnn proetpa. — 22.40: Prenos iz Berlina. — STUTlfcAfii 20.15: Program kako r v Konigebergm. — BUDIMPEŠTA 17.30: Salonski orkester. — 19.25: Prenos i i opere. — 22.40: Koncert ciganske kapele. K U B A N Y-JEV MATE ČAJ Orani ter krepča živce in mišice. Pospešuje prebavo, dela apetit, regulira delova-aje srca in ledvic. Kdor ga redno pije, se mu ni bati ne gihta ne revme. Dobi se v vseh lekarnah v originalnih zavojih po Din 15.—, ali pri zastopstvu: Lekarna Mr. Millvoj Le U8tek, I^BM-gma, cesta L ako pošljete v naprej Dta 15.—. Športniki, turisti, lovci in nogometaši: pijte ga redno! 126 * Obima LjdMjaoa Mestni pogrebni zavod V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš iskreno ljubljeni soprog, oče, brat, stric in svak, gospod Alojzij Vrtovec bančni uradnik in bivši predsednik Pokojninskega zavoda dne 25. t. m. ob 10.% po dolgotrajni težki bolezni, previden s svetimi zakramenti za umirajoče, v 44. letu starosti mirno v Gospodu preminul. Pogreb nepozabnega bo v četrtek, dne 27. septembra 1934., ob %5. uri popoldne izpred mrtvaške veže splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. Maša zadušnica se bo brala v petek, dne 28. t. m., ob 7. uri zjutraj v župni cerkvi Marijinega Oznanjenja Ljubljana, dne 25. septembra 1934. MARUŠKA, soproga; BOGDAN, MARJAN, DUŠAN otroci; ALBLN, LEOPOLD, ANTON, MARIČKA, ZORKA, bratje in sestre, in ostalo sorodstvo. 8059 Telefon 2059 Premog Karbopaket* drva in boks nudi POGAČNIK Bohoričeva allca 5 Uspeh za uspehom žanje, kdor se ob vsaki Driliki poslužuje »Jutrovega« malega oglasnika! Kurja očesa NijboljBe eredetve pr*« kurjim o£e»oa> »GUvAc« J« mM* ZAHVALA DoUM t (dumah, irofmt Jak aH MrmioMi k tnroc-nb— Im *Udttte Oorajt« m pooaredb! M. Hrnjak lekarnar — Sisak. Ob prerani smrti našega nad vse ljubljenega soproga, očeta, starega očeta, strica, svaka, tasta in zeta, gospoda $utijct IPetovž&a trgovca smo prejeli toliko izrazov toplega sočutja in sožalja, pokojniku je bilo poklonjeno toliko vencev in cvetja, da nam ni mogoče zahvaliti se vsakemu posebej, zato se tem potom vsem najiskreneje zahvaljujemo. Posebej je naša dolžnost, zahvaliti se prečastiti duhovščini, g. dr. Pavlu Krajcu za požrtvovalno lajšanje trpljenja, zastopstvu raznih oblasti, korporacij in uradov, darovalcem vencev in cvetja, predstavnikom Zbornice za trgovino, obrt in industrijo, predstavnikom Zveze trgovskih združenj, Združenju trgovcev in trgovskega društva »Merkur«, zastopnikom industrijskih podjetij v Ljubljani in izven Ljubljane ter raznih denarnih zavodov, dalje Slovenskemu lovskemu društvu, Društvu ostrostrelcev, Sokolu Ljubljana-matica, Prostovoljnemu gasilnemu in reševalnemu društvu v Ljubljani, nameščencem domače tvrdke ter končno vsem prijateljem, trgovskim tovarišem in znancem, ki so dragega pokojnika v tako mnogobrojnem številu počastili' na njegovi zadnji poti. Osobita zahvala tudi govorniku, ki se je poslovil v imenu lovskih tovarišev ob odprtem grobu od svojega zvestega lovskega druga. V Ljubljani, dne 25. septembra 1934. Žalujoče rodbine: VEROVŠKOVA, DR. KOROŠČEVA in ZUPANOVA. 8058 Marceli© Tinajre: 14 Upornica Roman >Gospo je pa res treba pohvaliti .. .< Y kotu obednice pred pečjo pripravlja Touretta malemu kopel. >Tako učeni ste, pa znate tudi take reči! In niti bev ne rečete!... Gospod, nu da, če ga človek pozna, že ve, da ni slab... Saj ga res ni zlepa boljšega na svetu... Pravo jagnje božje... In če bi ne bil bolan ...« »Zelo bolan je, Marie k »Da, da! A vendar je treba angelskega potrpljenja, da človek vse prenese od njega... In vi, gospa ste zali.. .< »Oh, zala!.. .< »Nekatera bi rekla: zdaj je pa dosti! Vea leta, kolikor to že traja... Saj vem. gospod je učen in priden in soliden. A vse, kar je res, če moram koga pohvaliti, moram vas .. .< »Saj delam samo to, Marie, kar dela mnogo ženi.. .< »Da, le to je, da se druge pritožujejo!... Da... pri mesarju, pri mlekarici... in šele pri vratarici!... Moja soseda na primer ... Ta živi z nekim stavcem ... poročena ništa ... a zelo čedna človeka. Pa ji pravim-' jSTu, Ernestina,' pravim, ,ali je tvojemu kaj bolje?' Njen mož je namreč slab na jetrih... Časih vpije kar po vse noči, siromak ... ,Oh, nikar mi ne govori o možu,' pravi, ,saj veš, da delam, kar moram; pred njim ne črhnem besedice, to je moja dolžnost ...' Da, ali dolžnost je časih nekoliko težka... Moj Bog, in ženska je še mlada, iz lesa tudi ni; on pa bolan, lahko si mi- slite ... .Ernestina,' ji rečem katerikrat za Salo ... ,prej aR slej boS svojega stavca vendarle pustila, jeli ?'... ,Kaj,' pravi, .pustila da bi ga?... Siromaka, ki me tolikanj potrebuje!... Za koga me pa imaš? ... Lepo bi že bilo drugače, a jaz ostanem!' To je častna dolžnost .. .< Jozana bi bila rada zvedela, ali je Ernestina zvesta svojemu stavcu... Vendar se ni upala vprašati Tourette zastran tega. »Nate, voda za kopanje je pripravljena. Ali pojdete po Claudea, gospa? Jaz moram nesti gospodu mleko in časnik.« Tiho stopi Jozana v temno spalnico. Rahlo odrine zaveso pri posteljici in vzdigne otroka, ki se pri tem zbudi. »Tiho, tiho, ljubeek! Nikar ne jokaj! Priden bodi! Ce ne, bo pa-paček hud!< Rjava kodrasta glavica leže materi na ramo. Sveži vratek diši kakor golobje perjiče... Živa dnevna svetloba v obednici slepi Claudeu oči. In že zacepeta. »Svojo čokolado hočem J Touč... Čokolado!...« »Toue< je Touretta. Lepo, malo telesce se slastno izteza v mlačni vodi pred vročo pečjo. Jozana ga ogleduje: žilav otrok, ne zelo debel, a že mišičast pod rjavo kožo, otroški favn, pompejski kipec... Obrazek je okrogel, oči skrilasto višnjeve, lasje temnorjavi. Claude je podoben mamici. Od Mauricea ima nekaj izraza, gibe, smehljaj in porednost; a Jozana mu je dala 6vojo živahno bistroto duha, jasni glas, odločnost in naglo kri. Občuduje ga. Na misel ji pride, kaj govori ljudstvo o lepoti nezakonskih otrok, in sama pri sebi dž: »Moj mali Claude... ti, moj največji greh! Nič se te ne sramujem .. Nikoli mi ne bo žal, da si na svetu .. .< Malček v kadi postaja nestrpen. Svojo čokolado hoče imeti in jo hoče. Jozana ga zavija v tople brisače in mu drgne telesce e francoskim žganjem. Prsi se ji napenjajo v radostnem ponosu. In ko poljublja meso svojega mesa, je Jozana takisto mati, kakor je bila nekoč ljubeča žena: v prostodušni radosti in brez slabe vesti. »Marie, dajte Claudeu njegov zajtrk in pustite gospoda, naj še počiva. Spal je dobro. Kar vesela sem ... Obrišite okna in pomijte v kuhinji tlak. Med tem pojdem nakupovat.< • Jozana se je napravila. Oblečena je v staro, a skrbno oščetkano krilo iz višnjevega ševijota in v bolero enake barve z rumenim usnjenim pasom. Izvezena tenčična koprena ji ovija okrogli, mehki polsteni klobuk. In ta obleka, ki ne stane niti šestdeset frankov, ni grda. Pariške delavke nosijo take obleke in take klobuke, a jih ne znajo nositi tako kakor Jozana. V njenem načinu je neka gospo-skost, ki bi jo ohranila še v delovni halji tovarniškega dekleta. Roka, ki drži tržno mrežo, ji tiči v rokavici. Vsako jutro gre Jozana sama nakupovat, da prihrani tistih dvajset ali trideset sol-dov, kolikor bi Touretta preveč potrosila. Zakaj, kakor mnogo žensk iz preprostega ljudstva, je tudi Touretta malomarna pri nakupovanju in neprijetno nagnjena k vsemu, kar je že gotovega na prodaj: k narezku, kuhani zelenjavi, grahu in špinači, ki jo prodajajo branjevci. Zunaj se niti sapica ne gane: brezbarvno nebo, ki ga od spodaj pregreva solnce. Zrak je mlačen, premlačen, prva pomlad snuje v tem mlačnem zraku. Izza obzidij vrtičkov se iztezajo veje, napete od soka, z drobnimi, zvitimi lističi, ostrimi kakor zeleni nohti, ia s kosmatimi ali smolnatimi, rjavimi ali škrlatnordečimi popki. CENE MALIM OGLASOM Po 50 par za besedo. Din 2.— davka za vsaK oglas in enkratno pristojbino Din 3,— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi tn tenitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 2.— davka za vsak oglas m enkratno pristojbino Dtn 6.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.__ Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 2.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17._. Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le. če zahtevate oa Oglasnega oddelka > Jutra« * — « «. odgovor, priložite UM J« v znamkah. Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila In vprašanja, tičoča se malih oglasov, fe naslavljati na: Oglasni oddelek „Jutra", Ljubljana. Beseda 1 Din davek 2 Din sa šifro ali dajanje na slova 5 Dla. Najmanj« znesek 17 Din. Provizijo kot postranski zaslužek nudim trgovskim kakor tudi dragim potnikom oz. 7as>topnikom, kateri pridejo mnogo med ljudi. Pojasnilo in naslov v /vrl. odd.» Jutra«. 24671-5 Avtosopotnik Kot av«>osopot.nik i$č em a-rto. P'ača.m dnevni pav-Sa.L Nujne ponudbe n,a X. Stankov, Zagreb. D«želi-čeva 75. 24658-5 Velik zaslužek nudi potnikom in potoneš m t dobrim predmetom 7.3, privatni obisk. Hann, Sv. Petra 13, Ljub 21638-5 Beseda 1 Din. davek 2 Din za žilfro al! dajanje na slova j Din. Najmanjši znesek 17 Din Vsako prepisovanje na stroj prevzamem na dom. Naslov t oglasnem oddelku »Jutra*. 24o45-3 Pozor gostilničarji! 30-1 etra met ar in posestnik išče ta saanos-tojno vodenje bo'j£e gostilne pošteno, pridmo in zdravo gospodično dopadijiire zunanjosti. £eu.idba ni izključena. Cenjene pomudibe 6 fotografijo poslati na naslov: Albert Hibner. Der-vemta, Vnbeeka banovina. 24670-1 Skromno ženo z mal-o pohištva (ni pogoj) išče star gospod nameščenec, za skuipno go-spodiiinjstvo. Stfifco priložiti. ki ee diskretno vrne. Ponudbe pod »Pusti kraj« na ogl. odd. »Jutra«. 24672-1 Brivskega pomočnika s hraroo in stanovanj esm v hiši fsprejme Draga® Lisac, Hrastnik. 3 4600-1 Prodam rieseda 1 Din. davek 2 Din za Slfro ali dajanje na slovs 6 Din. Najmanjši znesek 17 Dtn. Vabimo Vas k nakupu v oajcenej® ob-lačiimici A. Pres&er. St. Petra eesta 14. 133 'Ji rimi j ieseda 1 Din. davek 2 Din za šifro ali dajanje na *lova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din Kuharico samostojno, zdravo, snaž-iK> in varano sprejmem. Pr-ednoet abeoiL gosp. šote. Ponudbe pod »Stalna slnžlia i«vpc Ljubljane« na odd. »Jutra«. 213554 Oskrbnik planinskega doma f»e išče takoj. Garancija 3*\X) I>wv. Prednost dri. upokojenci. Ponudbe na podr. SPD Črnomelj. 24Gčfi-1 Natakarico z manjšo kavcijo sprejme meščanska gostilne v Ljubljani. Ponudbe e sfl.iko na ogl. odd. »Jutro« pod »Ubic«. 24691-4 Kuharica samostojna z tetinimi spri fe-va'i, Pta-r« do 35 Leit dobi elnžbo. Naslov v ogili odd. »Jutra«. 24698-1 Prodajalko za trafiko sprejmem taikoj. Potrebna kavcija 4000 Din Ponudbe pod »Triglav« na ogi. odd. >J™tra«. 2470&-1 fipseda 1 Din davek 2 Din za šifro ali (lajanje n« slova 5 Din. Najmanjši znespk 17 Dtn. Dekle 16 le* žeii vstopiti kot kemika pri frinerju ali modiistimji. 2 meščanski. Hrana in stanovanje na ■učnem mestu. Vstop taikoj. Naslov v ogl. odd, »Jutra«. 2«fT'4-44 ieseda 1 Din. davek 2 Din ta. šifro alt dajanje na Uova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din. Dijaki 13 Din Inštruktorico za šesti gimnazijski razred sprejmem. Reflefoti-ram na starejšo sposobno moč. ki je študije že dovršila. Pismeno ponudibe na Joško Bizjak, Zeljar-t?ka ulica 6. 24640-4 Strojnega ščipalca (Masehinenizmioker) izvrstnega proti dobri plači sprejme v stalno delo Za-cebSka tovarna čevijev Zagreb. Nova Ves 14. 246594 Knjigoveza iščem za privaten' poduk. Beethovnova 14, vrata 33. 24632-4 Akademik inštruira proti stanovanju. Ponudbe pod »Sobica.« na ogl. odd. »Jutra«. 34660-4 G. Th. Rotman: Peter Plaveč in Janko Riavec potujeta okoli sveta Romala sta dalje, dokler nista spet prišla do neke vasi. Ker se j'e bližala dvanajsta ura, so vse gospodinje kuhale kosilo. Gosti oblaki dima so se valili iz slehernega dimnika, fn nebeške vonjave Po svinjski pečenki, zelju, slanini in ocvirkih so puhtele svetovnima potnikotna naravnost v nos. »Jej, jej, kako sem lačen!« je vzdihnil Peter in se oberoč prijel za želodec. »Jaz pa se trikrat bolj,« je odvrnil Janko. »Oh, če bi bila doma! Danes imajo zabeljen fižol ln kislo zelje! Mamka božja s svetih VI-šarlj!« Otomane od 500 Din, madraoi od 220 Din. Egon Zakrajčei, tapeta ik, Šeteraburgova ml. 4 (Rio). 24997-6 Ugodno naiprodaj veMk* izbir« dobro ohranjenih im nekaj popolnoma novih otroških vozičkov pii »Promet« nasproti Krf-žerniške oerfcve. 24708-6 Lirtzovi peči, dv« veliki, ugodrao prodam. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. &S326-6 Dekoracijske rastline vriSk« )oi«, cVtrono, mirto itd., r brestovih posodah prodam. KrižovraiSka »t. 14. 24705-6 Beseda 1 Din. davek 2 Din za Slfro ali dajanj« na slova 5 Din Nalmanja znesek 17 Dtn. Radio aparat 220 volt, nov, trocervai, zelo dober prodam za 1400 Din. B ravnica Hešik, Sp. Šiška, Jernejev« 58. _ 24720-9 B3EHS0B Beseda 1 Dtn davek 3 Din sa Slfro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Dtn. Damsko kolo Steyr Waffeorad, m*vo, komplotno prodam za 1400 Din. Naslov t ogti. odd. »Jntra«. S4091-JH Kupim Beseda 1 Dtn. davek 3 Dtn za šifro ali dajanje na slova 5 Din Najmanjši znesek 17 nin. Voziček (ročno diro) kupim. Ponudibe z navedbo cen« na Seljaik, predal 1®, Ljubljana, telefon 3943. 34686-7 Seno eiad&o ta poJsiadlko kopi na vagone Joe. Herlah, Laško. SfTlO-7 Službe išče cieseda 90 para. davet t Din aa ttfro ail da-lanje naslova 3 Din. Naj-manlši znenek 13 Din Vesten mož r najboljših letih, neome-deževane preteklosti, zelo poraben za vse, zlasti pa gradbenih podjetjih, išče primerne službe. Gre tndi za skladiščnika, nočnega čuvaja, vratarja ali kaj temu sličnega. Ponudbe na oglasni odd«d. »Ju.tr»« pod »Zanesljiv fclorek«. 24371-2 Gospodična (36 let) sinjp. iote*i^. diplom. (Kiodorpfl^erjn) « 6-tetoo prakso na Duna-jiu. i najboljšo referenco, sedaj še v službi, veraiTa-na v nemškem, slovenskem in srbobrvaei eni jozitou, veSbaina tudi v gospodinjstvu žeti službo k družini ali v otroški zavod. Ponudbe pod »Optimie-mus« na ogl. odd. »Jik™«. 24694-8 Dekle vda Svati in ročna dela, žeii službe k otrokom. Nastop 1. oktobra. Ponudbe na Podružnico »Jutra« Trbovije pod šifro »Pridna«. 2469(1-2 Boljša gospodična s kavcijo žeii mesto b1a- gajničarke aii natakarice. Naslov v vseh poe!ovalmi-cah »Jutra«. 24682-2 Dekle le*, ki iona veselijo do kuhe, išče službe. Gre tudi v Beograd. Naslon v ogi. odd. »Jutra«. 24702-2 Šivilja trooSna Šivanja išče mesto na dom, ali t boljšo hišo kot sobarica. Naslov v og?. odd. »Jutra«. 24703-2 eteseda 1 Din davek 2 Din za Slfro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din Dvodružinsko vilo novo, z večjim vrtom, kupim v Ljubljani ali okolici nedaleč od cestne železnice. Ponudbe pod »Novi dom 59« na ogl. odd. »Jutra«. 24439-20 Trgovski pomočnik specerist, sedaj nameščen ▼ tesni želi pre- memiti siužbo. Vojaščino prost. Ponudbe pod »Vešč n«mS5ino štov. 29« ma ogl. odd. »Jutra«L 21CT5-2 Krojaški pomočnik veSč vefcTtih in malih ko-madov i55e službo. Ivan PodJiprtik, Mariobr, Po-breSka eeeta 9a. 2¥M8-2 Absol. mešč. gosp. šole Spvainja in ro^.. dei želi eJužbe k otrokom a'i pom. gosp. Ponudbe pod »Zanesljiva« na ogi. odd »Jutra«. 24704-2 Beseda 1 Din davek 2 Din za Slfro alt dajanje na <;lova 5 Din. Najmanjši enesek 1"» nin. Posojila 230.000 Din iščem proti dobrim obrestmi in vknjižbi na prvo mesto na staro, dobro delujočo trgovsko hišo pod »Resničnost« na ogJ. odd. »Jutra«. 2H6G0-16 Dekle ki na samostojno kuhati, opravlja« vsa hišna dela in nekoliko Šivati, išče službo. Naslov pove podružnica »Jutra« Jesenice. 24656-2 600 dinarjev tiagTedo dobi, ' kdor mi preskrbi steloo službo v tovarni v Kranju ali Jesenicah. Ponudbe pod »Delo« na ogl. odd. »Jutra«. 24722-2 Gospodinjo (droiabnioo) iSčem ni STed-njvveiiko kanetsko g|oepo-daretivo, staro od 30 do 50 let. Samska vdova brez otrok ali ločena žena-Prednost ima zadružno ali tng. izobražena s kapitalom od 10.000 Din naprej. — Sprejmem tadi družabmi-ka(co) g primernim kaipi-talom v ervrbo otvoritve zadružno trgovine na deželi v pro®oetovini ta hranilno knjigo ter prevzamem dolg. Ponudbe na on-' odd.. >Jutra« pod ogl. ___ »Hišica«. 2fTOT-SO Oblačila Beseda 1 Din davek 2 Din za šifro ali dajanje na slova 5 Dtn. NvImanJS znesek 17 Dtn Iz Vaše ponošene obleke napravi naš ameriški br»o-likalmi stroj zopet elegantno ta čisto obleko. Računamo najnižjo ceno. Josiip Bo«, parolikahjica. Kolodvorska ttl. 6. 218-JS Ugodna prfHka! Lepa večerna moška obleka (prima Nagol pooeni im prodaj. Fr. Skofie. Stare pravdo ni. 5. 24665-13 Beseda 1 Dtn. davek 2 Dtn za Slfro ali dajanje na slova 3 Din. Najmanjši znesek ntn. Mesnico po možno6ti skupaj z delavnico za prekajova.lnioo v večjem prometnem krajo vzamem v najem. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »November 1934«. 24654-17 V St Jerneju na Dolenjskem oddam v najem takoj staro vsestransko znamo trgovino s trgovsko opravo. Eventmelno prodam tudi hišo z gospodarskim poslopjem. Pojasnila daje Franc Novoeelc, posestnik v 9rt. Jerneju na Dolenjskem. 24719-17 Seseda 1 Din. davek 2 Din. » Slfro ali dajanje na-•lova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Kislo zelje, repo in sarmo prvoTTCtao, po brozkomku-renčni ceni vsako množino dobavlja Homan. Ljubljana, Sv. Petra cesta 83. — Telefon 27-66. 317-33 Beseda 1 Din. davek 2 Din. za Slfro ali dajanje na-lova 5 Din. NajmanjSl znesek 17 Din Enosob. stanovanje ▼ novi hiši za igriščem Primorja oddam takoj. Naslov v ogi. odd. »Jutra«. 24688-31 Opremljeno sobo s posebnim vbodom, elektriko. event. zajtrkom oddam Pod Rožnikom. Naslov v o-gasmem oddelku »Jutra«. 24641-23 Opremljeno sobo veliko, mirno svetlo ta čisto, 6 posebnim vhodom ter elektriko, v okolišu med univerzo, tehniko ta dramo oddam s 1. oktobrom samo stalni, bolj® solidni osebi. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 24665-23 Študent glasbe i£če srednje opremljeno sobo. samo obvezno s klavirjem. Pismen« ponudbe na oglasni oddelek »Juu«« pod šifro »Z navedbo cene«. 24666--33a Sobico souporaba kopalnice v šemt-jakobskom okraju v novi hiši oddam. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 24679-23 Dve opremljeni sobi oddam oa Sv. Petra eesfii 33. 24687-23 Krasno solnčno sobo oddam takoj na Vrtači. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 24685-23 Opremljeno sobo oddam za takoj alt s 1. oktobrom. Naslov v opi. odd. »Jnitra«. Lepo sobo Bepariramo c pa-rkeitom., elektriko z 1 ali 2 posteljama oddam. Stari trg 4/L 24701-33 Opremljeno sobo s mo ali dvema posteljama v sredini mesta. Naslov v ogL odd- »Jutra«. 24699-33 Sobo solnčno, v centra e kopalnico oddam. Naslov v ogl. odd. »Jutra c. 9f700-23 Kot sostanovalko sprejmem gospodično ii trgovine aH pisarne. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 24715-23 Sobo moderno opremljeno, vbod separiran iz stopnišča oddam. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. Dvakrat zvoniti! 24718-23 Sobe išče Beseda i Din. davek 2 Din ta Slfro ali dajanje na slova 5 Din. NajmanjSl m ene V (» Din. Prazno sobo išč»m za 1. oktober. Ponudbe na og'asni oddelek »Jutra« z navedbo cene pod »Subo«. 24695-23a Opremljeno sobo svetlo ta čisto z zajtrkom ta postrežbo išče soliden, miren boljši gospod za 1. oktober. Naslov v ogL odd. »Jutra«. 24668-23a Solnčno sobo z zajtrkom v bližini fcraj-ske hranilnice. Jlačam 300 Din. Ponudbe pod »Drž. uradnik« na ogl. odd. »Jutra«. 2J667-23a Pozor — Gorenjci, Ljubljančani, turfrti Nedeljski avtoizle* na G rose Glockner v septembru ta oktobru, vsako sobo«*. Odhod ob L ari ta Kranjske gor«, vožnja če« Podkorensko sedlo. Her-magor - Kečah - Mantoo • HeiligenMut. na^alj če® Lienz . Spita! • Milsw*t«r See • Viliach • Kranjska gora v ned-eljo oa večer do toristovskega vlaka. — Cena m osebo 200 Dta. Potne taprave preskrbi podjetje — cena 10 Din. Za naročila zadostuje dopisnica. — Avtopodjetje M. Juivao, Kranjska gora. 23462-38 Stroji tseseda 1 Dtn davek 2 Din za Slfro ali dajanje na slova S Din. Najmanjši znesetr t7 oin Žago polnojprmenico (Gatter), krožno (cirkular) in stroj za rezanje remolj-nov, v dobrem stanju, proda _ vsled opustitve Franc Majdičev mlin. Vir, pošta Dob pri Domžalah. 24302-29 12 šivalnih strojev novih, i okroglim čolnič-kom, že od 1700 Din proda F. Batjei, Ljubi ia na, Kiriovška cesta štev. 4. 24432-29 Glasbila neseda 1 Din davek 2 Din. ea Slfro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanj eneuek 17 Din. Star klavir prodam. Naslov v o^l. odd. »Jutra«. 24717-36 Informacije Opozarjam, da bom proti vsaikomor, ki bi raznašal neresnično vesti, da sem slabo ravnaj s svojo ženo, sodni jsko postopal. Kregar Jože, Trbovlje, Loke 296. 24689-91 Plise za volane v različnih gubah, speci« alni entel oblek, volan, šalov itd., ažnri-ranje, entel vložkov in čipk. predtiska-nje, vezenje monogramov, zaves, perila hitro, fino in poceni izvrši Matek & Mikeš, Ljubljana poleg botela Štrukelj. 129 PRI UTRUJENOSTI EV IZČRPANOSTI VSEGA TELESA PRI STAREJŠIH OSEBAH. Utrujenim in starejšim osebam toplo priporočamo, da si dado masirati telo s preparatom »Alga« na večer, predno ležejo spat, in zjutraj predno vstanejo. Zvečer vam bo po masaži telo lahko, uživali boste globoko spanje, ki vam da odpočitek in vas okrepča. Zjutraj po masaži ostanite še nekaj časa v postelji. Ko vstanete, vam bodo udje gibki, hoja lahna kot v prerojenem telesu, čutili boste novo svežino, vedrost in življenjsko moč. »ALGA« se dobiva povsod, 1 steklenica Din 14.—. 222 Reg. S. br. 18117,32. V globoki žalosti naznanjamo, da je naša ljubljena hčerka, mamica, soproga, sestra, svakinja, gospa Kristina Hribal roj. Stanič danes, dne 24. septembra, previdena s tolažili sv. vere, izdihnila svojo blago dušo. Truplo bo prepeljano v Ljubljano in se bo vršil pogreb dne 26. septembra ob 16.30 izpred glavnega kolodvora na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, Kranj, Kanal ob Soči, dne 25. septembra 1934. 8057 FRANJO HftLBAL, soprog; LIDIJA, EKICA, hčerki, in ostalo sorodstvo. Enosob. stanovanje s pritiklinaimi. nekaj vrta oddam za oktober. Jenko- va tri. 13/L 24716-31 Sobo odda ■eseda 1 Din davek 2 Din 'A Slfro ali dajanje na 'lova 5 Dtn. Na.imanlfti znesek 17 ntn Sobo lepo opremljeno oddam gospodoma sli gospodičnama v sredami mesta Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 24664-33 V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem ln znancem, da nas je za vedno zapustil naš iskreno ljubljeni sin, stric in bratranec, gospod Slavko Kranjc cand. far. dne 24. septembra ob % 3. zjutraj, pripravljen s tolažili sv. vere za pot v večnost. K večnemu počitku ga spremimo v četrtek, dne 27. t. m. ob 3. uri popoldne izpred hiše žalosti, Gosposvetska cesta št. 10, ca pokopališče k Sv. Križu. Prosimo tihega sožaJja in molitev za pokojnikovo dušo. V Ljubljani, dne 25. septembra 1934. Globoko žalujoča mati Mirni Cesar, vdova Kranjc in očim Juli Cesar, major v pok., ter vse ostalo sorodstvo. Urejuje Davorin Ravljea. Izdaja za konzorcij »Jutra« Adoll Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot Uskarnarja Franc Jezeršek. Za inseratni del Je odgovoren Alojz Novak. Vsi v LJubljani