Restnino plaćana v gotovini. Uto LXXII., št. 184 Ljubljana, Dbt Izhojo vsak dan popoldne izvzemsi nedelje in praznike, ft Inserati do 80 petit vrst a Din 2, do 100 vrst a Din 2.50, od 100 do 300 vrst d Din 3, veqi inserati petit vrsto Din 4.—. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. // „Slovenski Narod" velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.— // Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVNISTVO LJUBLJANA, Knafljeva ulica štev. 5 Telefon: 31-25, 31 -24, 31-25 m 31-24. Podružnice: MARIBOR, Grajski tra it. 7 M NOVO MESTO, ljubljanske cesta, telefon it. 26 // CELJE, celjsko uredništvo: Sbossmaverjeva ulica 1, telefon št. 65* podružnica uprave: Kocenova ul. 2, telefon it. 190 // JESENICE: Ob kolodvora 101 H SLOVENJ GRADEC, Slomškov trna 5 fl Poštno hranilnica v Ljubljani št hX351. Reuter jevo »vremensko poročilo«: ..Mednarodna temperatura v Evropi narasla" živahni diplomatski razgovori v vseh evropskih prestolnicah kažejo na to, da se pripravljajo odločitve — Gdanski problem zopet v ospredju Lrfttvdon, 1«. avgus+a br Reuter poroča: Živahna diplomatska akcija, ki &o jo napovedovali neposredno po solnograškem sestanku »se je že pričela. Na vseh straneh se vodiin diplomatski razgovori in posvetovanja. Rim in Berlin sta v stalnih stikih, na d ruci strani pa vzdržujejo tudi London. Pariz, Varšava. Moskva, Bukarešta in Ankara stalne zveze. A ne lesk i poslanik Kennard je. imei včeraj več ur trajajoč razgovor s poljskim zunanjim ministrom Beokom. nakar se je sestal s francoskim poslanikom. V Parizu je Bonnet sprejel ameriškega, poljskega, ruskega in turškega poslanika. Zunanji minister lord Halifax je prvotno namreaval že snoei odpotovati nazaj v Yorkshire. vendar pa je ostal v Londonu zaradi nujnih razgovorov, ki jih bo imel danes. Tudi ameriški poslaniki v evropskih prestolnicah se ži- vahno zanimajo za najnovejše dogodke in vodijo diplomatske razgovore. Diplomatski so t rudni k Reuter.ia naglasa, da kažejo ti razgovori na to, da evropska mednarodna temperatura stalno narašča. Četudi ni podrobnejših informacij o teh diplomatskih razgovorih, se splošno domneva, da se. nanašajo na gdanski problem, k^ je slej ko prej v ospredju evropske napetosti. London, 16. avg. r. Tudi lord Halifax je včeraj dopoldne sprejel poljskega poslanika.. Jutri se zunanji minister vrne v Vorkshire. kjer bo prebil še preostali del svojega dopusta. Pariz, 16. avg. r. Zunanji minister Bonnet je imel dopoldne daljši sestanek s poljskim poslanikom. Kakor zatrjujejo politični krogi, sta govorila o mednarodnem položaju po solnograŠkem sestanku. Madžarska in os Rim-Berlin Ozadje ponovnih sestankov madžarskega njega ministra z nemškimi državniki obišče Berlin in Rim? — Horthy Berlin. 16. avg. z. Dasi ravno tudi drugi obisk madžarskega zunanjega ministra grofa Csakvja v Nemčiji v teku enega tedna proglašajo za zaseben in nemški tisk tudi o tem sestanku predstavnika Madžarske z nemškimi državniki ničesar ne objavlja, mu pripisujejo v berlinskih diplomatskih krogih velik pomen. Pri tem opozarjajo na to. da je grof Csakv stopil na plan tudi o priliki monakovsko konference; takrat iz lastne pobude, tokrat pa na poziv iz Berlina. Iz tega sklepajo, da je postavila Nemčija Madžarski gotove zahteve. Tako v nemških, kakor v madžarskih uradnih krosih te domneve sicer de-mantirajo, vendar pa priznavalo, da želi Berlin popolno prilagoditev politike Madžarske osi Rim-Berlm. London, 16. avgusta, r. >News Chro-nicle*; poroča, da je grof Csakv prinesel v Monakovo odgovor regenta Horthvja na nemški predlog, po katerem nai bi Madžarska sklenila vojaško zvezo z Nemčijo Predlog o zavezniški pogodbi je sporočil Csakiju Ribbentrop ob priliki njunega 2adnjega sestanka. Pariz. 16. avgusta, r. -Figaro« objavlja vesti iz Varšave, da bo madžarski guverner Horthv v kratkem odpotoval v Berlin in nato še v Rim. V Varšavi spravljajo to potovanje v zvezo z nadaljnim približanjem Madžarske politiki osi. London, 16. avg. r. V tukajšnjih političnih krogih mnogo razpravljajo o obisku madžarskega zunanjega ministra grofa Csakvja pri Hitlerju. »Dailv Mail« poroča, da je Csakv, ki se sedaj mudi v Mo-nakovem kot gost nemškega notranjega ministra Fricka, že prejel vabilo na sestanek s Hitlerjem. *Excelsior« poroča, da se Csakvjevi razgovori v Nemčiji nanašajo tudi na poljsko-nemški spor. Pripravlja se obisk guvernerja Horthvja v Nemčiji. Ob tej priliki naj bi Horthv nastopil kot posredovalec med Nemčijo in Poljsko. Berlin, 16. avgusta. A A. Ha vas: V političnih krogih, ki so ponavadi dobro poučeni, govore, da računajo s pristopom Madžarske k ncmško-italijanski vojaški zvezi. Glede nedavnega sestanka med grofom Czakvjem in Rihhcntropom je značilno, da izjavljajo tole: To tem razgovoru — kljub temu, da ni nobenega ultimata in nobene note — Madžarska ve, kaj ima pričakovati. Mi vemo, kaj imamo izgubiti in kaj imamo dobiti. Ne dvomimo, da. je njena odločitev ze sklenjena. Burghardtovo poročilo o Gdansku Rezultat sestanka s Hitlerjem drže v strogi tajnosti London, 16. avgusta i. Komisar Društva narodov prof. Burghardt je včeraj angleškemu zunanjemu ministru lordu Halifaxu dostavil poročilo o rezultatih svojega razgovora s kancelar jem Hitlerjem in zunanjim ministrom Ribbentropom v Berchtcs-gadnu. Lord Halifax je obvestil zastopnike Francije, Poljske in švedske, ki so podpisniki gdanskega statuta, da jim bo takoj poslal vsebino Burghardt ovoga poročila. O vsebini teh razgovorov zaenkrat se ni ničesar znanega. Parrz, 16. avgusta, o. Potovanje profesorja Burghardta na sestanek s Hitlerjem m po njegovem povratku sestanek s poljskim komisarjem ter predsednikom senata Greiserjem. ustvarja v Parizu vtis. da bodo po tem sestanku in konferiranju sledila odločilna dejanja. V zvezi s tem piše >Temps*: Burghardt je šel v Berchtesgaden in gotovo je, da na tem sestanku ni bilo doseženo soglasje, ker se je takoj sestal s predsednikom senata Greiserjem in visokim poljskim komisarjem Hodackim. List sprašuje, ali gre morda za načrt, katerega namen je mirna rešitev gdanskega vprašanja in odgovarja na to: Nedvomno se je na sestanku med grofom Cianom in Ribbentropom govorilo o tem načrtu. Italijanska diplomacija se je hotela informirati o pravih namenih Poljske, čeprav so ji bili ti nameni žc večkrat jasno označeni in jih je slišala iz izjav zunanjega ministra Becka, ter maršala Rvdz Smiglva. >Temps« poudarja, da se gdansko vprašanje reši lahko samo, če se upoštevajo pravice Poljske. Brez Poljske Varšava, 16. avgusta. AA. Havas: Pooblaščeni poljski krogi kategorično zanikajo vest tujega izvora, da bi bil poljski zunanji minister poveril kakšno poslanstvo Burckhardtu, ko je šel le-ta na obisk k Hitlerju v Berchtesgaden. V teh krogih izjavljajo, da nima poljska vlada nobene zveza Z Burckhardtovim obiskom v Nemčiji in da je ta obisk popolnoma zasebnega, značaja in da ni ne od blizu ne od daleč v nobeni zvezi s poljskimi odgovornimi krogi. Francosko mnenje Pariz, 16. avgusta. A A. Havas: »Tempsc komentira mednarodni položaj, posebno vprašanje Gdanska in ugotavlja v uvodnika, da ne bo noben načrt, ki bi hotel spremeniti sedanji položaj! imel uspeha, če ne bo vpošteval pravic Poljske. Danes se pojavlja formula, pravi Ust, ki bo nedvomno napravila vtis na nekatere duhove, da je namreč Gdansk nemško mesto, toda Gdansk je tudi poljska luka. Vedeti bi bilo treba, ali naj ta formula pomeni brezpogojno priključitev Gdanska k Nemčiji z obnovo suverenosti Nemčije nad tem naravnim izhodom Poljske na Baltiško morje. V tem primeru ta formula ne bi imela upanja, da bi tvorila osnovo za kompromisno ureditev. Položaj nespremenjen London, 16. avgusta. AA. Reuter: Times* komentira glasove o sestanku med Burckhardfom in Hitlerjem in pravi, da niso ti razgovori ustvarili nobenega ore-obrata v gdanskem vprašanju. List pravi, da so diplomatski krogi prepričani, da sta obe stranki za miroljubno ureditev tega vprašanja. Toda nič še ni znano o istočasnem sestanku med Hitlerjem in italijanskim zunanjim ministrom Cianom. Zdi se. pravi diplomatski urednik >Time-sa«, da plete diplomacija mnogo niti za mirovne načrte, da pa ni doslej znan še noben načrt, ki bi mogel roditi po/.ilivnc rezultate. Nenadno zatišje v Berlinu Berlin, 16. avgusta. A A. Reuter \ tukajšnjih krogih sodijo, da se položaj glede Gdanska naglo popravlja. Ostro pisanje listov je včeraj na lepem ponehalo. Listi še ne omenjajo obiska visokega komisarja Burckhardta v Berchtesgadnu. V uradnih krogih o tem obisku molče in ne potrjujejo vesti o načrtu za miroljubno ureditev gdanskega vprašanja. Težko je presoditi, ali želi Nemčija optimistično ali pesimistično razpoloženje v Evropi. Danes se bo predsednik senata Greiser sestal s poljskim visokim komisarjem Hodackim, da se pogovorita glede poljskih carinarn. Polemika med poljskim in italijanskim tiskom Trat, 16. avgusta, e. »Ilustrovani Kurier Codziennv« je objavil članek, v katerem se poziva Italija, naj se ne vmešava v vprašanje Gdanska, temveč naj pazi na Trst, ki po priključitvi Avstrije k Nemčiji nima več trgovinskega prometa. Poljska je pred- lagala Itajiji. naj odstopi Trst Nemčiji in naj se nemško prebivalstvo iz Gdanska preseli v Trst. >Popolo di Trieste* ostro reagira na ta izvajanja in pravi: Poljska bi storila bolje, če bi mislila na svoje stvari. Kar se tiče Nemcev v Gdansku. jim pač ni potrebno spreminjati svojega bivališča. Neumnostim tega poljskega lista skoraj ni vredno odgovarjati a želimo poudariti, da Trsta ne bomo dali nikomur v zakup, ne. v prodajo, niti v najem, pa naj bi bilo to za 10 ali za 100 let ali pa samo za eno minuto. Zato urednikom tega poljskega lista svetujemo, naj si vzamejo za pomirje-nje živcev dozo broma. še vedno upanje na mirno rešitev Gdansk, 16. avgusta, e. Po povratku iz Berchtesgadna je včeraj popoldne prof. Burghardt izročil predstavnikom zunanjega tiska naslednjo izjavo: Nisem bil v ženevi in se nisem sestal z generalnim tajnikom Društva narodov g. Avenolom in tudi nimam namena potovati v London. Ustavil sem se za kratek čas v Nemčiji in imel sem priliko razgo- varjati se o vprašanjih nanašajočih se na Gdansk. Na vprašanje o rezultatih potovanja v Berchtesgaden je izjavil, da še vedno upa na miroljubno rešitev gdanskega vprašanja. Poudarjajo, da ni izključeno, da bosta imela danes Burghardt in Hoda-rki sestanek s predsednikom senata Greiserjem. 1-mesečno premirje za konference ? Berlin, 16. avg. e. Po nekaterih vesteh iz Rima bosta Hitler in Mussolini predlagala nekako premirje, ki naj bi trajalo mesec dni. V tem času se ne hi razpravljalo samo o gdanskem vprašanju, temveč tudi o vprašanju povratka nemških kolonij in sicer na konferenci velesil, do katere bi prišlo tudi na inicijativo Berlina in Rima. V Berlinu pa poudarjajo, da jim službeno o tem ni ničesar znanega. Govori se tudi. da bi se ta konferenca vršila na željo Vatikana. V zvezi s tem se tudi navaja obisk papeškega nuncija Cor-tezija pri Becka ter francoskem in angleškem poslaniku v Varšavi. Vojaška pogajanja v Moskvi se ne nanašajo samo na Evropo, marveč tudi na Daljni vzhod Berlin, 16. avg. w. O vojaških pogajanjih v Moskvi poročajo berlinski listi, da zahteva Rusija čim tesnejše stike vseh treh generalnih štabov. Sodelovanje naj bi obsegajo tudi najtajnejše zadeve državne obrambe vseh treh zaveznikov. Ruski generalni štab vztraja tudi na tem, da se pritegnejo k pogajanjem in sodelovanju tudi generalni štabi Turčije, Rumunije in Poljske, ki jih že sedaj sproti obveščajo o vseh podrobnostih moskovskih pogajanj. Moskva, 16. avgusta, i. Včeraj dopoldne ob 10. seje spet pričelo posvetovanje zastopnikov vojaških misij Anglije, Francije in Rusije. Rusijo je na teh posvetovanjih zastopal sam maršal Vor osi lov. Konferenca je trajala nepretrgano polnih 10 ur, vršila se je pa v palači komisari-jata za zunanje zadeve. Hkrati z glavno konferenco je bila tudi druga konferenca, ki se je je udeležilo okoli 50 vojaških strokovnjakov vseh treh držav. Po poročilih današnjih pariških listov je konferenca potekla v zelo ugodni atmosferi in so njeni rezultati zadovoljivi London, 16. avg. e. Z merodajne strani potrjujejo kljub nolsložbeniro angleškim demantijem, da je bilo prt pogajanjih med angleškimi in francoskimi ter ruskimi generalnimi štabi prvič tudi sproženo vprašanje Daljnega vzhoda. Postavljeno je bilo vprašanje, kakšno stališče bi zavzeli Anglija in Franciia v primeru, če bi Japonska napadla Rusijo in dobila pomoč od Nemčije in Italije. Umik ruskih čet s poljske meje London, 16. avgusta, c. »Dailv Expres&« javlja, da je maršal Vorošilov odredil, da se vse ruske posadke ob poljski meji. sku- paj 250.000 mož. umaknejo v notranjost. Sodijo, da je bil ta ukrep napravljen zato, da Rusija pokaže Poljski, da ji ne grozi, nobena nevarnost z n.iene strani. Rusija zbira čete na Daljnem vzhodu Moskva. 16. avgusta, e Po mnogih vesteh, ki se popolnoma ujema i o, je sovjetska vlada znatno ojačila svoje čete na Daljnem vzhodu. To je v zvezi z borbami v zunanji Mongoliji. Ojačcne so bile samo čete na periferiji. Vzhodno od Urala na progah za Daljni vzhod so opazili vojaške transporte do Svrdlovska na Uralu. V Srednji Rusiji ni bilo nobenih sprememb in tudi ni bilo opažati premikania voia-štva. * London. 16. avgusta. A A. Havas: Po poročilih, ki se med seboj ujemajo, sovjetska vlada znatno pomnožujc svoje Čete na Daljnem vzhodu. To je v zvezi z boji v zunanji Mongoliji. Ojačenje ge pa nanaša *amo na čete ki so zbrane vzhodno od Urala. Potniki, ki 5io prihajali z Daljnega vzhoda, so opazili vojaške transporte do Svcdrovske-ga. V Srednji Rusiji niso opazili vojaškega gibanja. Dalje se zdi. da igra general Stern, bivši poveljnik prve armade Daljnega vzhoda, še zmerom pomembno vlogo. V zvezi s tem so opazili, da je list :Krasnoja Zna-mja« objavil 6. avgusta naredbo na prvo armado s podpisom novega poveljnika generala Popova, obenem pa tudi poslanico, ki jo je general Stern poslal kot čestitko Popovu v svojem imenu in v imeru prve armnde. Zdi se. da j«-* Popov rr * " ~-«lre-jen gren^ralu Strrnu. Angleške potniško letalo padlo v morje Rešil se je samo pilot, štirje potniki pa so utonili Rjbbenhavn, 16. avgusta, e. Potniško letalo društva' Brstish Airua.v, ki je letelo iz Londona preko Hamburga v Stock-holm, je padlo blizu Sormstromergovega mosta v morje. Rešil se je samo pilot, ki je dobil pri katastrofi težje poškodbe, vsi ostali potniki pa so utonili. Na letalu so bili štirje potniki in sicer en Anglež, en Američan, en N'emcc in neki Mehikanec. Oči vid i nesreče zatrjujejo, da je letalo zašlo v nevihto. TVenadno se je začelo prevračati in je nato treščilo v morje. Na kraj nesreče je takoj pohitelo več ribiških čolnov in nad vodo so krožila letala, vendar .je bila vsaVa pomoč zaman, kajti letalo se je pogrc7.nilo na morsko dno. Včeraj popoldne so našli potopljeno pot- niško letalo 15 metrov globoko na mor-I skem dnu. Potapljačem se je posrečilo od-I preti kabino in potegniti mrtvece iz letala. J Med ponesrečenimi potniki je bil tudi an-I gleški konservativni poslanec Croslev. Nesreča ameriškega potniškega letala Rio de Janeiro. 16. avg. w. Potniško letalo panameriške letalske družbe se ie ponesrečilo danes pri pristanku na tukajšnjem letališču. Letalo se je popolnoma razbilo. 12 potnikov je mrtvih. Rešila sta se samo dva člana posadke. Med mrtvimi je tudi znani ameriški finančnik James Har\vey Roggers in prof. Yale. osebni prijatelj prezidenta Roosevelta. Skrivnosten atentator brez ušes Chkago, 16. avg \v. Vse ameriške oblasti zasledujejo nekega moža brez ušes. o katerem sumijo, da ie izvršil atentat na luksuzni ekspresni vlak na progi Chica-go — San Francisco, ki jo zdrvel v 20 metrov globok prepad, pri čemer je bilo 22 potnikov ubitih 114 pa ranjenih. Preiskava je ugotovila, da so bile tračnice namenoma zrahljane. Sličen atentat ie bil poskusen že pred par tedni v bližini mesta Galuup. Takrat je bila položena na trač- nice debela traverza. da bi se vlak.iztiriL K sreči pa je strojevodja to opazil in vlak še pravočasno ustavil. Prvi vpoklici v novo Seiko armado Praga, 16. avg w. Prihodnje dni bodo izdani prvi vpoklici za novo češko armado. Vpoklicani bodo po večini pripadniki bivše češkoslovaške vojske. Moštvo bo zaenkrat nastanjeno v dveh prašičih vojašnicah. Člani nove češke armade bodo za razliko od nemškega vojaštva imeli na rokavu moder trak. Bolgarsko-turški manevri Sofija. 16. avg. w. Dočim smatrajo V bolgarskih političnih krogih na eni s': I da imajo istočasni rum unski in turški manevri na bolgarski meji demonstrativen značaj, se na drugi strani vedno boli utrjuje vtis, da je sklenitev voiaške /,\ eze med Turčijo, Rumunijo in Grčijo že izvršeno dejstvo. Turčija je poslala na manevre vzdolž bolgarske meje v Trai.n T2 divizij, Rumunija pa ima pri manevrih na .Tapadni in južni bolgarski men zbraiuh fiOn.000 vojakov. Razen tega je poslala Romunija zelo š+evilno deleaacnn na turške manevre, ki so se enako, kakor rumun>ki pričeli včeraj. V Bolganii z veliko pozornost i o zasledujejo akti\mo-t Rumunije, ki je takoj po dogodkih lan^krt:.! marca začela crnditi ob bolgarski meji močna utrdbe železniška zveza Turčija-Egipt Alepo, 16. avg. w. Arabski list »Alion* poroča, da je železniška direkcija mednarodni nadzorni odbor Orient expresne družbe v Carigradu naprosila, naj čimprej uresniči že stari načrt železniške zveze med ?irsko libanonsko luko Tripoli in palestinsko Haifa. Kakor se zatrjuje, je egiptska /.olezniška uprava sprožila to zadevo n^ pobudo angleSkh vojaških krogov, ki polagajo na železniško zvezo med Egiptom in Turčijo iz strategičnih razlogov i/rodno važnost. Tudi Slovaki se zopet oglašajo Bratislava. 16 avg r Sef propaganda Maen je danes objavil v slovaškem službenem listu članek, v katerem opozarja na slovaške teritorialne zahteve nasproti Poljski. Slovaki zahtevajo, da jim Pollaki vrnejo podmčio ki so si ga prisvojili po lanski septembrski krizi. Področje obsega RS |cv rrvlj in Marh pravi, da KJ ga PoIiaki ilegalno okupirali. Hlinka je bil oboževalec Hitlerja Bratislava. 16 avg. Včeraj, na dan obletnice smrti patra Hlinke, je govoril pO radiu vief Hlinknve garde Murgas, ki ja med drugim poudarjal, da je bil nater Hlinka vedno velik prijatelj Nemčije ter oboževalec Hitlerja in Mussolinija. Zopet bombe v Londonu London. 16. avg. w. V pretekli noči sta bila zopet izvršena dva atentata irskih teroristov Tokrat so nastale eksplozija bomb v dveh hotelih V enem primeru ja gotovi j en rt, da je poln/ila bombo v h-*tei neka mlada Irka. Naiela je v hotelu sobo in pustila v njoi knvćcg v katerem te bfl peklenski stroi Največja švicarska železniška delavnica pogorela Curih. 16 avg. w V železniških dete-v-nicah v Rohrschachu ie nastal davi požar, ki je uničil vso dela\"nico ip obsežno skladišče. Uničeni sta tudi dve električni lokomotivi. Škodo ccniio nad 1 milijon Švicarskih frankov. Iz Španije še vedno prihajajo begunci Gibraltar. 16. avgiLsta. A A. Reuter: I>v«e-ma uglednima španskima repubiikancema se je posrečilo pnbežati čez mejo v GibraU tar kljub temu, da je meja strogo zastražena. Oblečena sta bila v navadno delavska obleko. Prvi je major Tejada. bivSi poverjU nik 5. miličniške divizije, ki ji fe bil vrhov* ni poveljnik general Miaja. drugi je pa brtm ši državni tožilec . na madridskem sodiSčm Maeso. Amerika vabi Žide na Aljasko Wa»hingtnn. 16. avgusta. A A DNB Notranji minister je predlagal, naj »e ukinejo vse omejitve glede napeljevanja na Aljasko in naj se povabijo židovski begunci, da tam ustvarijo nove panoge industrija in trgovine. Notranji minister poudarja, da je Aljaska ena izmed najbogatejših de-Art, kar se tiče surovin zlasti tistih, ki jih mora USA uvažati iz tujine. Notranji minister pravi dalje, da ima Aljaska enako veliko površino, enako podnebje in iste surovine kakor Skandinavija, prebivalcev p* šteje samo 60.000. Za svojega obiska n* Aljaski leta 1930 ae je minister mogel prepričati, da je razvoj Aljaske velikega pomena. Najstarejša Bosanka Banjaluka, 16. avg. e. Tu je umrla TS6-letna starka Tanja fcugičeva, ki je hfla najstarejša ženska v Bosanski krajini. Do svoje smrti je hfla vedno zdrava in vesela in tudi je dobro videla ter čola. Cnrih, 16. avgusta. Beograd 10.—, Pariz 11.735. London 20.73625, New York 443, Bruselj 75.25, Milan 23.30, Amsterdam 237.70, Berlin 177.75, Praga 15.175, Varšava 83.40a Bukarešta 3 2$. Stran 2 »SLOVENSKI NA ROD* sreda, 1«, avgusta 1939 Stev. 184 Veličastna zaključitev kongresa jugoslovenskih gasilcev S svojimi včerajšnjimi nastopi so tisoči gasilcev iz vseh krajev države dokazali svojo zgledno discipliniranost in popolno izvežbanost Ljubljana, 16. avgusta Po velikem gasilskem kongresu L 1930 je bila včeraj Ljubljana zopet prizorišče velikih manifestacij gasilske armade iz vse države. Udeležba na II. jugoslovenskem gasilskem kongresu jc bila nedvomno lepa in priznati je treba, da je bil tudi včerajšnji sprevod po mestu mogočen, čeprav je marsikdo pričakoval št številnejšo udeležbo. Udeležencev je bilo v sprevodu skoraj 10.000, če računamo tudi člane številnih godb. Čeprav so gasilci najboljši zavezniki vode, vendar niso mogli biti veseli včerajšnjega jutranjega naliva V ponedeljek zvečer po krasnem ognjemetu na stadionu — prireditev je trajala pozno v nnč — ni nihče pričakoval, da bo zjutraj, ko naj bi godba na vse zgodaj zbudila gasilce, da se pripravijo za obhod po mestu, tako lilo. Jutro je bilo zelo klavrno, a gasilci so vseeno oživeli ulice na vse zgodaj kljub dežju Godbe so se oglašale iz mnogih mestnih delov, ko je okoli 9. prenehalo deževati in so se oblaki začeli počasi redčiti. Ob 9.30 so bile gasilske čete, naraščaj in narodne noše že povsod na zbirališčih, po mestu pa se je tudi že zbralo mnogo gledalcev v gostih špalirjih. Sprevod se je razvrstil vzdolž Blci\vei-sove in Aleksandrove ceste Začetek sprevoda je bil pred Narodnim domom. Na čelu je bilo 6 fanfaristov, ki so naznanjali mogočni gasilski pohod po naših ulicah. Sprevod se je začel pomikati ob 9.45 z Aleksandrove ceste, nakar se je razvil po Tvrševi, Masarvkovi in Miklošičevi cesti čez Marijin trg in po \Volfovi ulici, da so se končno množice zgrnile na Kongresnem trgu. Na Mikloš ičevi cesti ob sodnijskem parku so na tribuni za odličnike gledali mimohod gasilske armade zastopnik Nj. Vel. kralja brigadni general Dušan Dodič, zastopnik pokrovitelja gasilcev Nj. Vis. Tomislava podpolkovnik Garbatović, min. predsednik Dragiša Cvctković z gradbenim ministrom dr. Krekom in ministrom za telesno vzgojo Čejovičem, minister Snoj. ban dr. Natlačen, župan dr. Adle-šič. inozemski delegati in drugi. Na vogalu Miklošičeve in Tavčarjeve ceste je igrala ves čas vojaška godba koračnice, na tribuni navzoči zastopniki in delegati pa so odzdravljali četam, ki so korakale v paradnem pozdravnem koraku mimo tribune. Čeprav je vreme znatno vplivalo na spored, je vendar končno poteklo vse srečno brez bistvenih sprememb. Za fanfaristi je vozil okrašen tovorni avtomobil. Na vozu je stal velik kip sv. Florijana, ob kipu pa so stali gasilci v popolni opremi s prižganimi baklami kot častna straža. Za železničarsko godbo so stopali v sprevodu člani starešinstva Ju-goslov. gasilske zveze ter gasilci iz Beograda, Zemuna in Pančeva. Med njimi so bile tudi članice edinega ženskega gasilskega oddelka — ne samaritanke — iz Zemuna. Občinstvo jih je pozdravljalo posebno prisrčno. Nekatere banovine so poslale le manjša zastopstva; tako n. pr. savska, vr-baska, primorska in drinska. Gasilske zajednice iz teh banovin so bile zastopane vsaka le z enim oddelkom. Nekoliko manjše je bilo tudi zastopstvo iz zetske banovine, a je zbujalo posebno pozornost že zaradi šestih stasitih Črnogorcev v narodnih nošah. Posebno dobro je bila zastopana zajednica dunavske banovine. Na čelu gasilskih edinic je bilo tudi nekaj udeležencev v narodnih nošah. Vsi, tudi gasilci, so bili okrašeni s pšeničnimi klasi, simbolom bogate zemlje ob Dunavu. Gasilske edinice iz dunavske banovine so imele v sprevodu za godbo 12 zastav, razvrščene pa so bile v 7 oddelkov močnih čet, ki so nekatere štele nad 100 članov. Sledili so udeleženci iz moravske in vardarske banovine v dveh manjših oddelkih. Za njimi je stopal manjši oddelek samari-tank. posebno pozornost pa je zbujala četa dimnikarjev. Veselo razpoloženje je zavladalo, ko so sprevod poživile slovenske narodne noše, okrog 150. Zelo dobro je bil zastopan gasilski naraščaj. V sprevodu so stopala dekleta v dveh oddelkih, okrog 50 in dečki v 15 četah. Narašča inikov je bilo v sprevodu skupno okrog 700. Za na-rašcajniki je korakal oddelek (okrog 30) samaritank v belih plaščih, za njimi pa so se razvrstili redni Člani gasilskih žup gasilske zajednice dravske banovine in sicer po abecednem redu. kot prva brežiška župa, zadnja pa šmarska. Brežiška župa je imela v sprevodu 3 zasta\e, v oddelku pa je korakalo v osmerostopih okrog 100 članov. Na čelu dveh oddelkov udeležencev celjske župe je bilo 12 zastav, članov je bilo okrog 210. Črnomcljska župa je imela v sprevodu 8 zastav in d^e četi z okrog 160 Člani. Dolnja Lendava je bila zastopana z eno četo (okrog 80 članov) in dvema zastavama. Dravograjska župa je poslala 2 zastavi in četo z okrog 60 člani, gornjegrajska župa je imela v sprevodu 8 zastav in eno četo z okrog 70 člani. Kamniška župa je bila zastopana s 6 zastavami in dvema četama, ki sta šteli okrog 180 članov. Kranjska župa je bila tudi dobro zastopana, in sicer s tremi četami z okrog 270 člani. Krško je poslalo 5 zastav, 2 četi rednih članov (okrog 200) in oddelek naraščajnikov. Župa Laško je imela v •prevodu dva oddelka z okrog 140 člani in 7 zastavami. Litijska župa je poslala v sprevod dva oddelka z okrog 160 člani in 4 zastavami. Ljubljanski prostovoljni gasilci so korakali v treh oddelkih (okrog 150). V sprevodu sta bila tudi dva oddelka naraščajnikov (okrog 30). Oddelkom ljubljanskih gasilcev je sledila kolona gasilskih vozov in črpalk. Nudila se nam je lepa slika zgodovinskega razvoja ter napredka gasilske opreme. Spredaj so peljali najstarejše ročne in parne brizgalne pri nas, nato pa so sledili moderni gasilski avtomobili z bencinskimi črpalkami in « lestvijo Magirus. Za vozovi »o se še zvrstili gasilci ljubljanske okolice v 5 oddelkih Z okrog 340 člani in 5 zastavami. Ljutomerska, žigjA je bsk a? frtop*"* z oddelkom okrog 60 članov, lognška z dvema oddelkoma z okrog 190 člani in 9 zastavami — župa Maribor-mesto z dvema oddelkoma z okrog 120 člani in s skupino narodnih noš z Dravskega polja; župa Maribor levi brez s 5 zastavami in z oddelkom z okrog 100 člani; murskosoboška župa s 3 zastavami in z okrog 60 člani; novomeška s 7 zastavami, 4 oddelki z okrog 290 člani; ptujska s 3 zastavami in oddelkom, ki je štel okrog 120 članov; radovljiška župa je imela v sprevodu 13 zastav m 3 oddelke članov (okrog 200 članov) treba pa je prišteti še* oddelek gasilcev Kranjske industrij ske družbe z Jesenic, oblečenih v posebne uniforme (okrog 30); sloven icgraška župa je imela 4 zastave in 2 oddelka s 150 člani: škofjeloška župa je bi'a zastopana z 2 oddelkoma (okrog 150 članov) m šmarska s tremi zastavami ter enim oddelkom, ki je štel okrog 100 članov. Ko se je sprevod zlil ob 11.15 na Kongresni trg, je na gasilce naslovil govor izpred uršulinske cerkve škof dr. Rozman, ki je potem tudi maševal pred trojiškim spomenikom. Po maši je bilo slavnostno zborovanje. Odličniki so se zbrali pred trojiškim spomenikom, med njimi je bil tudi minister za telesno vzgojo Čejovič, dočim je predsednik vlade Dragiša Cvetkovič po končanem mimohodu mimo tribune na Kralja Petra trgu odšel. Pred zborovalci je najprej spregovoril starešina gasilske zajednice za dravsko banovino dr. Kodre, za njim pa starešina JugosIo\. gasilske zveze minister Snoj. Končno je govoril še minister Čejovič. ki je v svojem govoru zlasti čestital Slovencem, da imajo tako mogočno in tako dobro organizirano gasilstvo. Ob 15. se je pričela na stadionu velika gasilska prireditev, na kateri je nastopilo več tisoč gasilcev in gasilskih naraščajnikov, kakor tudi obveznikov za telesno vzgojo ljubljanske občine s prostimi in z orodnimi vajami. Na glavni tribuni so se zbrali častni gostje, prav tako pa so bili polno zasedeni ostali stadionski sedeži. Najprej je fanfara naznanila začetek, nato pa so na jambor pred glavno tribuno dvignili ob sviranju državne himne jugo-slovensko trobojnico. Po počastitvi državne zastave je godba »Sloge« zaigrala strumno koračnico, in na stadion je prikorakalo tisoč gasilcev v uniformah, ki so izvajali proste vaje. Zatem so prišli pred glavno tribuno zmagovalci sobotnih tekem, ki so jim razdelili razne nagrade. Sledil je prvi javni nastop 400 obrtniških naraščajnikov, obveznikov telesne vzgoje. Čeprav je njihov pouk trajal komaj pol leta, so prav skladno izvršili svoje vaje. Zlasti zanimiva je bila igra z dva in pol kg težko tako imenovano medicinsko žogo. Izredno zanimiv je bil nastop gasilcev dunavske banovine, ko so oddelki iz Petrovgrada, Apatina in Novega Bečaja pokazali na dveh ročnih brizgal-nah delo gasilcev pri gašenju. Počasnemu in nazornemu prikazovanju je sledila nato nagla izvedba kakor pri pravem požaru. Izvajalci so želi navdušeno odobravanje občinstva. Za njimi so nastopili oddelki iz dravske banovine, :n sicer celjska župa s plinskimi maskami, kočevski gasilci s se- Zborovanje je trajalo do pol 13., nakar so se gasilci razšli k obedu. Po svečanostih na Kongresnem trgu so se predstavniki oblasti ter delegati zbrali v restavraciji >TJnionc> kjer jim je vod. stvo dravske gasilske zajednice priredilo kosilo. Gostitelj starešina gasilske zajednice dr. Kodre se je zahvalil vsem, ki so s svojo požrtvovalnostjo pomagali, da je drugi gasilski kongres v Ljubljani tako lepo uspel. V imenu Jugoslovenske gasil, ske zveze je govoril starešina gasilske zajednice za drinsko banovino dr. Kobal, ki je poudaril, da so meje nase države z betonom zavarovane proti neprijatelju, v me. jab države pa ni mej med Srbi. Hrvati in Slovenci, kakor kažejo vse velike manifestacije gasilstva, ki se jih udeležuje ves jugoslovenski narod. Starešina gasilske zajednice za savsko banovino Ivo Žagar se je v imenu hrvatskih gasilcev zahvalil slovenskim, tovarišem za razumevanje, ki so ga vedno kazali za težnje hrvatskih gasilcev. O visokih in plemenitih nalogah pri pomoči bližnjemu in v blagor vsega naro. da in njegovega kralja je spregovoril zastopnik zagrebških gasilcev arh. Fišer. Z navdušenjem so zbrani jugoslovenski zastopniki sprejeli govore inozemskih zastopnikov, ki so izrazili svoje občudovanje in spoštovanje spričo popolnosti organizacije in discipline naših gasilcev. Zastop. nik angleške gasilske zveze pastor Lu-scomb je med drugim izjavil: Najlepšo zemljo imate za domovino, zato bodite ponosni, da ste Jugosloveni! Govorniki so se zahvalili za gostoljubnost in so zakljtičili govore z napitnicami visokemu pokrovitelju jugoslovenskih gasilcev Nj. Vis. kra_ ljevicu Tomislavu. Po kosilu so se domači predstavniki z gosti odpeljali na stadion k velikim gasilskim vežbam. kiricami, razen njih pa še mlade gasilke iz Primskovega in jeseniške samaritanke. Izvajali so proste vaje. Prav lep je bil nastop gasilske župe Ljubljana-mesto obenem s samaritankami Rdečega križa. Izvajali so prekrasno alegorijo, ki je simbolično v prostih vajah prikazala težko in naporno gasilsko službo. Alegorija je bila pod vodstvom starešine g. Pristovška izvedena brezhibno in je žela navdušeno odobravanje. Sledil je nastop P40 gasilskih naraščajnikov, ki so izvajali proste vaje. Prav pester je bil rajalni pohod blizu 4000 gasilcev v častnih uniformah s 50 prapori na čelu. Ko so strumno defilirali po teka-lišču mimo glavne tribune, jim je občinstvo stoje izkazalo čast. Prireditev se je končala z najlepšo in najvzornejšo točko sporeda, z orodnimi vajami ljubljanske gasilske župe, kjer so nastopili tudi ljubljanski poklicni gasilci. Nestopili so z 10 motornimi brizgalnami in 30 m visoko Magi-rusovo motorno lestvijo. Svojo vajo. pri kateri so brizgali z najmodernejšim gasilskim sredstvom, z gasilno peno, so izvršili tako naglo, da so jim gledalci neprestano odobravali. Četa, ki jo je vodil g. Fur-lan je v resnici pokazala prvovrstno izvežbanost. Z nastopom na stadionu je bil glavni del gasilskega kongresa končan. Zvečer se jc večina gasilcev s posebnimi in rednimi vlaki odpeljala iz Ljubljane, danes pa je še žrebanje velike gasilske laterije. ga je spretno vodil župni prednjak brat | France Rakar. Prva je nastopila moška deca (52) in ienska deca (34) s ■kupnimi župnimi prostimi vajami, ki so prav lepo uspele. Po ded je nastopilo 30 naraščajnikov x Nanlihovimi prostimi vajami, ki so jih vrli dečki opravili skladno in strumno, med toplimi ovacijami gledalcev. Vinarno pozdravljena je nastopila na bradlji vrsta Ljubljanskega Sokola, ki si je priborila Aleksandrov meč. Telovadci so izvedli svoje vaje odlično, zlasti je zadivil s svojo težko in brezhibno vajo br. Miro Forte. Potem je nastopilo 48 članic s saveznimi prostimi vajami dokaj skladno, nakar je vrsta Ljubljanskega Sokola nastopila na drogu in žela viharno odobravanje gledalcev. Ko so se ovacije polegle, je prikorakalo na telovadišče 40 narascajnic. ki so prav dobro izvršile savezne proste vaje. Litija, 15. avgusta. Na naši meŠčai ..i šoli smo imeli letos že prvo maturo, zavod pa še nima lastnega krova in jc navezan na gostoljubnost naše predilnice. Ta je dala učnemu zavodu na razpolago potrebne prostore v Dekliškem domu. Ta rešitev stanovanjske zadeve je le začasna, saj bo predilnica slej ali preje potrebovala vse prostore zase. O naši meščanski šoli se je že dosti pisalo in bilo je že tudi več komisijskih ogledov, do zadovoljive rešitve pa ni prišlo še nikoli. Enkrat se je komisija zavzela za ta, drugič za drugi prostor, največkrat pa so bila mnenja članov komisije deljena, in tako je dočakala naša mlada meščanska šola maturo še pod tujo streho. Sedanji prostori seveda ne odgovarjajo vsem pedagoškim, higienskim in ostalim predpisom. Zato je banski inspektor za meščanske šole g. dr. Bajuk postavil odločno zahtevo, da morajo litijski merodajni činitelji postaviti za meščansko šelo posebno stavbo, sicer bo šola ukinjena ... Šolski odbor je res vsa leta doslej razmišljal o gradnji meščanske šole in je v ta namen zbiral vsako leto posebne zneske v stavbeni sklad. Doslej imajo že preko pol milijona dinarjev, znesek pa še ni zadosten, da bi dovršili tako stavbo, ki bi odgovarjala vsem predpisom sodobnega šolskega stavbarstva. Odlok, ki ga je dostavila banska uprava, govori, da bodo z letom 1940. začeli postopoma ukinjati meščansko šolo, če ne bodo krajevni činitelji dotlej zgradili stavbe. Na banski upravi so namreč mnenja, da bi litijski šolarji lahko obiskovali meščansko šolo v sosednjem Zagorju ali pa katero meščansko šolo v Ljubljani, če Litijani Žrtev prometne nesreče Ljubljana, 16. avgusta Kakor smo poročali, se je v nedeljo zjutraj pripetila na Tyrševi cesti pred zgradbo nove palače »Slavlje« huda nesreča. Okrog pol 7. zjutraj se je pripeljal s kolesom od kavarne »Evrope« proti glavni pošti Črko-stavec Ivan Ferjančič, ki je bil po rodu iz Idrije, stanoval pa je na Poljanski cesti. Tik za njim je pred »Slavijo« privozil tramvajski voz, ki se mu je skušal Ferjančič umakniti, a se mu zaradi razkopanega terena ni mogel. Tramvaj ga je podrl na tla in je Ferjančič padel pod voz. Ferjančič je obležal nezavesten, s poškodbami na glavi, na rokah in po Životu. Poškodovanca so reševalci takoj prepeljali v bolnico, kljub zdravniškemu prizadevanju pa se je njegovo stanje včeraj poslabšalo in je davi ob pol 8. umrl zaradi notranjih poškodb. Še vedno nepojasnjen umor Hribernikovih Dvojni umor v škofjeloških hribih, ki je pred dvema tednoma povzročil ogromno senzacijo ne samo v okolici Škofje Loke, marveč tUdI V ostali javnosti, še vedno ni pojasnjen. Škofjeloški orožniki so napeli vse sile, da bi čimprej izsledili morilca, vendar pa je ostalo njihovo prizadevanje Skoro zaman. Tako zverinskega zločina ni mogel nekdo storiti mimogrede, marveč je moral imeti za to vzrok in se je zanj gotovo tudi pripravil. Preiskava je sedaj krenila v drugo smer in bo končno zagonetni zločin vendarle pojasnjen. Kakor smo že svoj čas omenil!, je bil umorjeni Janez Hribernik čudaške narave in je vedno živel samotarsko življenje. Prav taka je bila tudi njegova življenjska družica Marijana. Imela sta precej polja, ki pa sta ga po večini sama obdelovala in Sta le redkokdaj najemala. Žena in mož nista nikamor zahajala in sta vedno tičala doma ali delala na polju. Berači, ki so se tu pa tam prikazali pri hiši, so morali odhajati praznih rok in so oba zmerjali kot odur-neža. Že pred dvema letoma sta bila Hri-bernikova doma napadena. Ležala sta doma na peči, ko je zvečer nenadoma počil strel. Krogla iz samokresa ali iz puške je prebila šipo v oknu in se zarila v peč tik gospodarjeve glave. Hribernik je takoj skočil s peči, pograbil puško in stekel ven. Takrat je odjeknil drugi strel in je H ribe mika ranila krogla na palcu desne roke. Hribernik je nato ustrelil skozi okno potem pa je bilo vse tiho. Napadalci so pobegnili, Hribernik pa je od takrat postal še bolj nezaupljiv. Pred časom je služil nekaj časa pri Hribernikovih neki pobegli kaznjenec, ki so ga kasneje piijeli. Ta je povedal, da sta ga pokojnika izkoriščala in da je bil kljub težkemu delu večkrat lačen. Pri Hribernikovih so bili od časa do časa zaposleni po par dni tudi drugi sumljivi ljudje, ljudje, ki so se ogibali doline kjer so prežah nanje orožni kL Kakor so sedaj ugotovili orožniki, so dva dneva pred zločinom videli pri Hribernikovih dva sumljiva moška in žensko. Nekega moškega so tudi kasneje videli ljudje na nekem bližnjem vrhu, kjer se je skrival za kozolcem.-- ŠAH Nacionalni šahovski turnir VTII. kolo tvrnirja je prineslo velika presenečenja. Skoraj vsi favoriti so doživeli poraze. Edini, in ki ga smatrajo za visokega favorita, Ljubljančan prof. Gabrov-šek, igra vsako partijo naravnost mojstrski. V A skupini je S. Pavlovič v Retti-jevi igri prizadejal Raj ko viču prvi pors*. Atijas je v sicilijanki podlegel Majstorovi- Odličen je bil nastop osmorice članov Ljub. ljanskega Sokola z dr. Murnikovo telovadno skladbo >Polonesoc. Zadnji so nastopih člani (48) s saveznim! prostimi vajami, ki mo prav dobro uspele. Po končani telovadbi so prišli na teJovadišče zopet val telovadni oddelki s prapori k snemanju državne zastave, ki je bila spuščena med petjem slovanske himne »Hej Slovani*- Po nastopu si je občinstvo ogledalo Aleksandrov meč, ki ga je prinesel Ljub. Ijanski Sokol s seboj, potem pa se je razvila na telovadišču prijetna zabava do odhoda večernih vlakov. Včerajšnje sokolsko slavje, v Podnartu je znova dokazalo, da si sokolska misel krepko utira pot med nas narod in da bo bodočnost našega naroda — sokolska. Bratje in sestre v Podnartu »Le naprej za sokolskim praporom ...« —zt. ne bodo med tem postavili šole Ukinitev že obstoječe meščanske Šole bi bila velika izguba za vso Litijo in okoliš. Sij obisku jejo našo meščansko šolo tudi učenci iz Smartna. Kresnic, Jevnice in Save. Z n<> vim šolskim letom pa bo omogočen obisk naše meščanske Šole tudi mladini iz Sv Križa, ker je bils te dni u\cdcna avtomobilska postna zveza tudi med Litijo m Sv. Križem. Videč, da misli zdaj banska uprava resno, je te dni razpravljal o zahtevi ban>.ke uprave upravni odbor, ki je oklenil, da bomo le začeli s pripravami za novo stavbo. Odbor je preračunal, da mu bo mogoče dn prihodnje pomladi zbrati okrog bilijon dinarjev. S tem zneskom boino lahko postavili stavbo v surovo stanje in zsceli postopoma tudi urejevati prostore za reden pouk. Pokrenjcna je že akcija, da si posebna komisija izbere primeren prostor. Na avgustovi seji upravi so nekateri predlagali stasbišče. ki je last litijske predilnice in leži nad tovarno na takozvani graski Dobravi. Prostor res leži na lepem mestu, vendar so izrekli zastopniki smar-ske občine, da bo kraj precej odročen zrn. številne šmarske šolarje. Smarčani žele. da bi stalo novo poslopje kje sredi pota med Litijo in Smartnom. Pričakujemo, da bo po zadnjem sklepu upravnega odbora le prišlo do gradnje. Banska uprava jc že dala zagotovilo, da bodo potrebni načrti lahko izdelani tekom zime, v zgodnji pomladi bodo lahko z.kcIi naši delavci kopati temelje /a res prepo- trebni šolski dom. Poslednji sklep spravlja vprašanje nove šole v nov stadij, Upajmo, da bodo našli kompromisno zemljišče, ki bo zadovoljevalo večino prebivalstva. ću. Licul je v dobro sprovedenem damskem gambitu porazil Dragica. Gottlieb in B. Pavlovič sta v francoski partiji remizirala. Enako se je končal kraljevi gambit med Medanom in Ivkovom. Gligorić si je še bolj utrdil vodstvo s prepričevalno zmago v Španski partiji nad Mlinarjem. Najboljša dose lanja partija na tem turnirji je bila med Šiško in Jermanom. Ljubljančan js v brezhibno igrani sicilijanki porazil Jermana. Feuer je po naporni igri premagal Muho. V B skupini je Rabar kot črni premagal Lončarića. Subarić je izgubil po vrsti že tretjo točko, tokrat mu jo je odvzel Sa-vić. Kohn in Šorli sta že po 15 potezah remizirala. Še krajša je bila partija med Muždkom in Filipčićem. Ze po 6 potezah se je Filipčič udal, ker j 3 zgubil figuro. Škotska partija Stakič — Bemer je bila remis. Gabrovšek je v krasni končnici kot črni prisilil Cindriea h kapitulaciji. Slo-kan je po 32 potezah premagal Kurjačka-ga. Weiss je v 40. potezi prisilil Careva k predaji. V IX. kolu je v A skupini Ivkov podlegel Šiški, ki je izvrstno igral končnico. Jerman bi lahko premagal Gligorića, a ni igral najbolje in je prišlo do delitve točke. Drašić je v igri dveh skakaČev že po 22 potezah premagal Atijasa. Muha je podlegel Gottliebu. Rajkovič je nepričakovano z Medanom samo remiziral. V srečanju obeh Pavlovićev je Branko premn^nl Srdjana. Presenetljiva je bila Majstorovi-ćeva zrna sa nad Feuer jem. Licul je po dobri igri porazil Mlinarja. V B skupini je Savič v Collejevem sistemu premagal Kohna. Srečanje med Filipčićem in Cindrićem se je končalo remis. Gabrovšek je v damskem gambitu prisilil v 22. potezi Slokana k predaji. Subarić je lepo premagal Kurjačkega. Mladi Bemer je beležil lepo zmago v pozicijski igri nad Weissom. Rabar je v kraljevem gambitu porazil Muždka. Remizirala sta Carev in Lončarič. Enako se je končala partija Stakič — Sorli. Stanie po TX kolu v A skupini: Gligorić b, ... ' .. ^.ska 6 in pol, Jerman in Majstorović 6, Pavlovič, Feuer in Gottlieb 5, Drašić 4 in pol, Licul 4, Ivkov 3 in •pol, S. Pavlovič 3, Medan, Mlinar in Muha 2 in pol, Atijas 1 in pol. V B skupini: Gabrovšek 8. Rabar in Sorli 6 in pol, Bemer 6. Savič in Weis 5 in pol. Carev 5, Slokan in Subarić 4 in pol. Stakič 4, Lončarič in Muždek 3 in pol itd. Iz Maribora — Piv k ova sokol »km družina se marlll-vo pripravlja za proslavo lOletnice Sokola Maribor I., Xi bo 8. septembra obenem z razvitjem društvenega in narašča jskega prapora. — osebna vest. Režiser Narodnega gledališča v Mariboru g. Vladimir Skrbinšek pojde na enomesečno gostovanje v Skop-lje. kamor ga je povabil upravnik sko-peljskega Narodnega gledališča. Id se je mudil te dni v Mariboru. Kakor znano, Je Skrbinšek deloval več sezon na akopelj-skem odru z lepim uspehom. footelnlea KOLEDAR Danes: Sreda, 16. avgusta katoličani: Rok DANA INJE PRIREDITVE Kino Matica: Poslednji raketerji Kino Union: Idr na Renu Kino Sloga: Veliki refren Kino stika: Ladja Mdtajev DEtUBNE LIIABNI ITanra- Dr. Piecott, Tyr#eva cesta 6, mr. Hočevar, Celovška jfJSj 6S, mr. GartuS, Moste_ MMJP tosta. Sokolsko slavje v Podnartu Razvitje prapora, ki sta mu kumovala br. Gangl in sestra Pogačnikova — Krasen nastop telovadnih oddelkov in vzorne vrste Ljubljanskega Sokola Podnart, 16. avgusta Gorenjsko sokol stvo. posebno pa marljivi poclnartski Sokol, si bo zapisal včerajšnje sokolsko slavje z zlatimi črkami v svojo zgodomo. Jutranji dež ni obetal nič dobrega, vsi smo pričakovali, da bomo morali slavje preložiti na prihodnjo nedeljo, popoldne pa se je zjasnilo, potegnile so osvežujoče severne sapice in nastalo je krasno poletno popoldne, ki je privabilo v Podnart tolikšno množico, kakor jo vidimo navadno le na največjih sokolskih manifestacijah. Z vseh strani so prihajale v Podnart sokolske čete z vlaki, avtomobili, kolesi, vozovi itd., tako da je bil Podnart kmalu preplavljen z rdečimi sokolski mi srajcami. Za ta pomembni sokolski praznik se je oblekel Podnart v svatovsko oblačilo. Vse hiše so bile okrašene z državnimi zastavami in mogočni slavoloki s pomembnimi napisi so pozdravljali tisočglavo množico, ki se je zbrala včeraj v Podnartu. S prvimi popoldanskimi vlaki so prišli telovadni oddelki in vojaška godba iz škofje Loke. Telovadci in telovadke so odšli takoj k skušnjam, ki so potekle v vzornem redu pod vodstvom župneg-a prednjaka br. Franceta Rakarja. Ljubljanski in jeseniški vlak sta pripeljala še nove udeležence, ki jih je na postaji sprejelo s«*- kolstvo z godbo in prapori. S postaje je krenila povorka na telovadi šče, ki je bilo okusno okrašeno s slovanskimi in jugoslovanskimi zastavami. Ob parobku gozda je bila postavljena tribuna, kjer je bilo razvitje novega sokolskega prapora. Ob 15.30 je godba zaigTala sokolsko koračnico. Viharno pozdravljena sta prišla na telovadišče kum prapora br. Gangl, I. namestnik staroste zveze slovanskega sokol stva, in kumica sestra Marija Pogačni-kova v gorenjski narodni noši. Kum in kumica sta odšla na tribuno, kjer so se medtem zbrali zastopnika saveza SKJ general br. Staja Stajic in br. Sterlekar, starosta župe Banjaluke br. dr. Perenče-vič, zastopstvo župe Ljubljana br. Flegar, Borštnik in čotar, starosta kranjske župe br. Jaka Spicar, častni starosta Ljubljanskega Sokola br. dr. Murnik prvi vaditelj gorenjskega sokolstva br. Bojan Orenik in deputacije poedinih društev iz župe Ljubljane. Okrog' tribune se je razvrstilo 19 sokolskih praporov. Med igranjem sokolske koračnice so prikorakali na telqvadisce vsi telovadni oddelki a veliko državno trobojnico, ki so jo telovadci dvignili na visok jambor med igranjem državne himne. Ko je vsa množica — okrog 2000 gledalcev — počastila državno zastavo, je prvi pozdravil kuma br. Gangla starosta domačega Sokola br. Anton Pogačnik. Svoj govor je zaključil s pozdravom mlademu kralju Petru n., ki so mu navzočni priredili viharne ovacije, godba pa je zaigrala državno himno. Potem je prosil br. Gangla. naj razvije novi prapor. Burno pozdravljen od tisoč glave množice je spregovoril br. Gangl, ki je v pesniškem govoru poudaril pomen sokolskoga prapora, ki ima uvezan pomemben Prešernov verz »Največ sveta otrokom sliši slave«. Njegov govor je navduševal množice, ki so mu priredile ob zaključku živahne ovacije. Br. Gangl je razvil prapor, kumica sestra Pogačnikova pa je privezala nanj krasen spominski trak. Prapor je sprejel potem br. starosta, ki ga je izročil praporščaku br. Lojzetu Fistru. V lepem govoru se je br. Fister zahvalil za visoko odlikovanje in obljubil, da bo nosil novi prapor s častjo in ga neomadeževanega izročil svojemu nasledniku. Med pokanjem to. pičev in petjem »Le naprej brez miru« se je novi prapor pobratil z ostalimi prapori. Članice so nato privezale na prapore spominske vence. župni starosta br. špicar je čestital društvu k pomembnemu slavju, za njim pa je v imenu župe Ljubljana čestital tajnik br. Stane Flegar. Za savez SKJ je spregovoril vzpodbudne besede general br. Staja Stajic, ki so mu sokolske vrste in občinstvo priredile tople ovacije. S tem je bilo svečano razvitje končano, potem pa se je razvila velika sokolska povorka, kakršne Podnart še ni videl. Na čelu povorke je jezdil postaven go. renjski fant z veliko državno trobojnico, za njim pa so jezdili Sokoli na konjih. Za vojaško godbo iz škofje Loke je nosil praporščak br. Fister s Častnim spremstvom novi prapor, potem pa so korakali kum in kumica in zastopniki saveza SKJ, župe Ljubljana in Kranj, ter zastopniki Ljubljanskega Sokola. Za 19 prapori se je uvrstilo članstvo, naraščaj in deca v kroju, nato pa člani v civilni obleki z znakom. Vseh udeležencev v sprevodu je bilo okrog 800. Občinstvo v špalirju je sokolske vrste navdušeno pozdravljalo in obsipalo s cvetjem. Ko se je povorka vrnila na teJovadišče. se je pričel op 16-30 telovadni nastop, ki Uspele gasilske vežbe na Stadionu Litijska meščanska šola dobi lastno streho čim prej je treba najti primerno zemljišče Štev i 84 »SLOVENSKI NAROD«, md*. 16. avgusta 10S0. Stran 3 Mednarodna dirka na Ljubelj 1939 Najboljši čas dneva, zmago na vsej dirki in v kategoriji 500 cem je dosegel Jurčič na BMW 500 ccm. Najboljši vozač dravske banovine Cihlar na BMW 500 ccm. Zmagovalec v kategoriji 600 ccm s prikolico L u žar na BM\V 500 ccm. BMW — najuspešnejša znamka! Zastopstvo; Ing« G. Tonnies, Ljubljana Tyrseva 33, tel. 27-62 DNEVNE VESTI — Iz »Službenega liste«. : Službeni list kr. banske uprave dravske banovine^ št. •5 z dne 16. avgrusta objavlja uredbo o pristojnosti za izdajanje dovoljenj za izvrševanje obrtov ki proizvajajo koncentrira, no ocetno kislino, uredbo o spremembah in dopolnitvah uredbe o odkupovanju domačega bombaža, spremembe in dopolnitve v pravilniku za uslužbence bratovskin skladnic, opozorilo glede taksne oprostitve vlog, ki se tičejo vlog za izkoriščanje pravic nezaposlenih delavcev, uradne objave Narodne banke in razne objave iz ^Službenih novin«. — Kongres zveze ekonomistov Jugoslavije. Od 2. do 6. septembra bo v Beogradu H. kongres zveze ekonomistov Jugoslavije. Za ta kongres vlada med gospodarskimi krogi veliko zanimanje. Na njem bodo razpravljali o raznih gospodarskih vprašanjih z vseh področij gospodarstva, zunanje trgovine, industrije in financ. Razpravljali bodo tudi o vprašanju tako zvanega dirigiranega gospodarstva. Na kongresu bodo sodelovali številni znanstveniki in ne le gospodarstveniki. — Pred trgovinskim] pogajanji z Madžarsko. Scpttimbra bodo trgovinska pogajanja med zastopniki naše države in Madžarske Za pogajanja se zlasti zanimajo naši industrijei. ki si prizadevajo, da bi si ohranili svojo pozicijo na madžarskem tržišču. Na Madžarsko smo doslej izvažali vse vrste lesa, apno. metil-alkohol, oglje in trikloretilen. — Ustanovitev .Tugoslovens^o italijanske trgovinske zbornice v Beogradu. Priprave za ustanovitev te zbornice bodo kmalu končane. Ustanovitelji zbornice so vse gospodarske zbornice v naši državi. Bile so povabljene od akcijskega odbora za ustanovitev zbornice, da pristopijo kot zbornični ustanovitelji. Ustanovni občni zbor bo že ta mesec in po dosedanjih informacijah bodo ustanovitvi prisostvovali mnogi najuglednejši gospodarstveniki iz Italije. Sestanek jugo^lovensko-nemškoga stalnega gospodarskega odbora. V začetku septembra se bo sestal jugoslovensko-nemški stalni gospodarski odbor. Določeno je bilo, da bo sestanek *He ob koncu septembra, sedaj pa je sklican prej zara-radi tega, ker je naša država ne le izčrpala, temveč celo prekoračila določene kontingente za izvoz v Nemčijo za tretje trimesečje. Popolnoma so zlasti izčrpani ter prekoračeni kontingent': za izvoz rastlinskih produktov in živine, ki znašajo nad 70 odstotkov skupne vrednosti našega izvoza, v Nemčijo. Do tega je prišlo izključno po želji Nemčije, ki je potrebovala večje količine naših izvoznih predmetov. Ker bodo na sestanku jugoslovensko-nemškega stalnega gospodarskega odbora delno izmenjani, delno pa povečani nekateri kontingenti, smemo pričakovati, da bo letošnji izvoz iz naše države v Nemčijo znatno večji. ZOBOZDRAVNIK DR. PUHER zopet redno ordinira. Gregorčičeva ul. 82 — tel. 20-70 — Huda prometna nesreča v Zagrebu. V ponedeljek popoldne se je pripetila v Zagrebu v Maksimiru huda prometna nesreča, ki je zahtevala življenje 141etnega dečka Vinka Gregorana, dočim sta bila dva dečka huje ranjena. Iz Sesvetov je vozil proti Zagrebu tovorni avtomobil, ki ga je vodil Anton Blažič, uslužbenec tvrd-ke Bačić v Jasenovcu, ko se je šofer hotel ogniti kmečkemu vozu, ni mogel dovolj hitro zavreti avtomobila ter se je za_ letel v gostilno »Vesela Dubrava«. Prav tedaj so bih pred hišo trije dečki. Avtomobil je enega izmed njih, Vinka Gregorana, sina čuvarja zoološkega vrta, pritisnil k zidu ter ga v pravem pomenu be_ sede zmečkal. Deček je bil takoj mrtev. Hudo ranjena sta bila tudi druga dva dečka. lOletni Ivica Marković, ki ima počeno lobanjo, in Ivica Gunc, ki ima zlomljeno roko in nogo ter hude notranje poškodbe. — Ameriški turisti v DubrovnUm. v ponedeljek je prispel iz Amerike v Du. brovnik veliki italijanski pamik »Satur-nia«, s katerega se je izkrcalo 950 potnikov predvsem Američanov in nekaj naših izseljencev. V Dalmaciji je sedaj mnogo ameriških turistov Parnik »Saturnia« je nadaljeval vožnjo v Trst, odkoder se bo vrnil v Ameriko. — železniška nesreča v Novem Sadu. V ponedeljek zvečer se je pripetila v No- ' vem Sadu huda železniška nesreča, ki je j zahtevala življenje 26Hetnega železničarja Petra Peharja. Pri ranžiranju vagonov je Pehar tako nesrečno odskočil z vagona, da je padel na progo pod kolesa vlaka. Vlak ga je prereza! ter popolnoma zmrcvaril, tako da je bil nesrečni železničar takoj mrtev. — Smrtna kosa. Včeraj je v ljubljanski bolnici umrla 611etna prevžitkarica Roza-lija Kos iz Porebre nad Litijo, ki je doma padla z lestve in dobila hude notranje poškodbe. — Ponesrečenci. V ljubljansko bolnico so včeraj pripeljali več ponesrečencev, zlasti z dežele. I41etni posestnikov sin Alojz Faj. ve tatvini. Leopoldu Marinušu iz Zagreba je tat ukradel 1000 din vredno ni-klasto uro znamke Schaffhausen, ko je na Miklošičevi cesti polnil pri črpalki tank svojega avtomobila. Na šmartinski cesti pa je ukradel nekdo Štefanu Mencingerju 200 din vreden ročni voziček. —lj V Stritarjevi ulici St. 6 v L)nbljan> prt frančiškanskem mo*tn «e seda j nahaja optik fas nrar FR. P. ZAJEC. roTej ne več na Starem trgu. — Samo kvalitetna optika. AH sem prispeval za sokolski dom v Trnovem? ISijajen film, ki naj ga vidi vsak Ljubljančan, mladina in odrasli, zlasti v sedanji dobi. ko se toliko govori o novi vojni! Predstave ob 16., 19. in 21. uri MPillllllllM^ :;., . ll... ..............IMiiiliillillUiiie ......liffllJIllllllIllllIllllilli:. EHta Pario, Francolse Rosa v, Michele Alfa. John Loder — KINO UNION — telefon 25-21 1 Iz Celfa —c Frankolovo dobilo telefon. V ponedeljek ob 12.30 je bila otvorjena na fran-kolovski pošti nova telefonska postaja. Instalacija je stala okrog 40D00 din ter je nova pridobitev za krai. kjer je predvsem razvita trgovina z lesom, velike važnosti. Otvoritev se ic izvršila na slovesen način. —c Novi profesorji na celjski gimnaziji. odlokom ministra prosvete so bili imenovani za profesorje na celjski gimnaziji naslednji diplomiran' filozofi: gg Marija Dougan. Milan Potokar, Zdenka Serajnik, Dimitrije Vučev in Nada Guštin. Poslednja dva sta imenovana za meščansko Šolo ter dodeljena gimnaziji. —c Kesreče. Trebevc Jože 261etni rudar iz Hude jame pri Sv Krištofu se je pri tesanju vsekal v levo koleno Alojz Likeb 46 let stari posestnik iz Založ pri Polzeli je doma tako nesrečno padel, da si je zlomi' desno roko. — Pri delu je padla sadna stiskalnica na stopa'o Anici Medved 471etni posestnikovi hčeri iz Verpet pri Frankolovcm ter ji je zmečkala stopalo. — Ko se je vozil Založnik Leopold trgovski potnik iz Celja v bližini Koziega s kolesom, je padel ter si z'omil levo nolo v stegnu. — Luhn Viktor iz Lise pri Celju je padel doma pod voz ter se jc poškodoval po telesu Vsi se zdravijo v celjski bolnici. —c Poškodbam je podlegel. Iz Podvina pri Polzeli so prepeljali v celjsko bolnico v nedeljo Jožefa Cvcrka. katerega je nc ki posestnik v prepiru udari' z lesenim ba trm po glavi, da mu ie razklal lobanjo Kljub zdravniški pomoči je podlegel tež kim poškodbam. —c SK Celje : SK Olimp 6:4 (5.2) Včeraj popoldne je bila odigrana prijateljska tekma med prvima moštvoma Celja in Olimpa. Ker je bil prvi nastop obeh mo štev v tej sezoni je bilo za srečanje precej zanimanja ter se ie zbralo na Olimpovem igrišču okrog 200 gledalcev IgTa obeh moštev je bila slaba ter predvsem oba na pada sta igrala raztrgano Doseženi gob gredo večinoma na rovaš obeh vratarjev ki sta bila zelo nesigurna Igra je bila ves čas živahna, razen v drugem polčasu, ko je bila mestoma preostra Obe moštvi sta premalo uigrani ter bo treba še precej skupnega treninga in tekem, da bosta do segli pravo kondicijo. Celjski napad je preveč zanemarjal krili ter tudi srednja vrsta je bila preveč defenzivna Branilca sta dobro opravila svoj posel, medtem ko je bil vratar zelo nesiguren ter ima na vesti nekaj golov. Od novih pridobitev se je Stupica izkazal na levi zvezi s tem da je izrabil nesigurnost nasprotnega vratarja ter mu štirikrat pretresel mrežo Zorko je boljši v obrambi, kakor v srednji vrsti Tudi Olimpov napad je bil neodločen in igral raztrgano, šele ko je Cater prešel v •;apa'' je ta postal nevarnejši. Obramba srednja vrsta sta bili povprečni, medtem ko je bil vratar prvega polčasa zelo slab da ga je moral uspešno zamenjati drugi Gole so zabili za Celje Stupica 4, Dobrajc 2 za Olimp Cater 3 in Drnovšek 1. Tekmo je sodil sodniški kandidat g. Kunej in ie bila ta prva tekma za njega pretežka. Mi slimo, da bi se lahko v bodoče za težke tekme, četudi prijateljske, delegiralo sod nikc in nc sodniške kandidate. S 0~K O L Sokolsko druitvo Ljubljana - Šiška obvešča telovadeče članstvo, da bo od la t m. dalje redna telovadba po sledečem razporedu: članice, ženski naraščal :n ženska deca v ponedeljek, sreda, petek; člani, moški naraščaj in moška dec? v torek četrtek in soboto in sicer deca od pol 6 do pol 7.. naraščaj od pol 1 do pol 3 . Članice od pol 8. do pol 9. člani od 8. do 10 Vesti iz deškega sofcolstva _ Priprave čefckih Sokolov za oHmpij ske Igro v HelsinKih. Malo komu je znano da se češki Sokoli že od februarja t. L z vso vnemo pripravljajo za drugoletne olimpijske igre v Helsinkih. Za priprave je bilo določeno v januarju t. L pri pre-elednih tekmah 30 sokolskih borcev, ki so razdeljeni v tri skupine. V TvrSevem domu v Pragi telovadi in se pripravlja pod vodstvom bivših mednarodnih tekmovalcev br. dr. Klingerja in Pechačka tekmovalna vrsta, ki so v njej bratje Alois Hudec, do-zdaj nepremagljivi svetovni prvak na krogih, Loffier Kollinger. Petraček, Sladek. Povejšil in Še nekaj mladih nadarjenih telovadcev. V Brnu se pripravlja 10 tekmovalcev pod vodstvom svetovnega prvaka br. prof. GajdoSa. Med telovadci so bratje Hruby te Brna, Pavelka te Prerova ln Vi-tula iz Olomuca, V Mladi oBleslavi se prav tako pripravljajo tekmovalci pod vodstvom br. Tintere. Dosedanji uspehi so pokazali, da bodo bratje Cehi tudi v Helsinkih kandidati za prva mesta. V letošnjem letu se bodo čeSki Sokoli pomerili v meddržavni telovadni tekmi v Pragi s Švicarji in Italijani. Želimo dragim bratom mnogo lepih in trajnih uspehov! _ SOletnica mednarodne tekme v l«nk- semburgu. Dne 1. t. m. je poteklo 30 let od znamenite mednarodne tekme v Luksemburgu, kjer so tekmovali poleg čeških Sokolov tudi slovenski Sokoli. Po težki in ostri borbi so zmagali na tej tekmi Francozi s tesno razliko točk. Drugi so bili Cehi, ra petem mestu pa je bila slovenska sokolska tekmovalna vrsta. Prvaka na drogu sta bila Ceha br. Erben in Čada. ki sta s svojo vajo zadivila številne gledalce. Tretje meto so zasedli Italijani, četrto Belgijci, peto Slovenci in šesto Luksem-buržani. — SOletnica prve vv.ftttaljake iole COS. 1. avgusta 1889 je bila ustanovljena v pragi prva vaditeljska šola. ki sta bila v njej pokojn br. dr. Josip Scheiner. kasnejši starosta COS in ZSS in načelnik Praškega Sokola, znani odlični sokolski kipar in telovadec br. Franta Kožiček. Od tega leta so bile potem vs"kc leto sta1 ne vadi. teljske šole za člane in članice. Uspehi teh šol ao se rokazali v naslednjih letih v vsrh župah COS. Samo v letošnjem letu je bilo ež net t^k* fto1 z*» vr***»?|r»" •*,^r» Samo še danes ob 16., 19. in 21. uri ▼ C*UM FCkFCll jacquelino Francell Odličen francoski muzikalni film! POSLEDNJI RAKETERJI Film razburljivih dejanj. Borba na življenje in smrt. Z največjo energijo so udušili nasilje in teror — vse je prikazano z največjo napetostjo. Kdor se zanima za filme močnih sižejev, naj si vsekakor ogleda ta film! Kralj na ljubeljski dirki NajboljSi čas dneva je dosegel Zagrebčan Nikola Jurčič Ljubeljskega rekorda m&o prekosili Ljubljana, 16. avgusta MK Tlirija je včeraj izvedla svojo tradicionalno motociklistično gorsko dirko na Ljubelj. Prireditev. |ci jo je odobrila tudi mednarodna motocik listična federacija, je bila dobro zasedena Razen najboljših domačih so nastopili tudi priznani tuji dirka či, od slednjih pa so nekateri v zadniem trenutku odpovedali. 2al ni mogel startati jugoslovenski favorit Janko Šiška ki se mu je v ponedeljek na trenintju pokvaril motor Prireditev jc povsem nepričakovano posctil tudi naš mlad' vladar Nj. Vel kralj Peter II., ki se ie nnpcljal s kneževićem Aleksandrom. Občinstvo jc prisrčno pozdravilo njegov prihod in sa ie z era ko navdu "enimi ov^ciiami pozdravljalo tudi pri odhodu. Oroani/acija prireditve ie bila brezhibna Kakor običajno, ie r*tdi tokrat preti tekmo ploha namočila cesto, za čas tekme pa je bilo nailepše solnčno vreme Čeprav so bih na startu priznani mojstri, se ni no benemu od njih posrečilo, da bi prekosi! ljubeljski rekord Naiboliši fesu dneva je doseoel junoslovenski dirkač in sicer Za tjrehćan Nikola Jurčič, član l Hrvatskega M K. V kategoriji do ccm ie dosegel odličen čas S -On kar ie /a 5 sekund slabše od ljubeljskega rekorda. Rezultati so bili naslednji: Kategorij* do 250 ccm: 1 Deiml (Berlin) na DKW 5:28.4; Schildhabel (Zagreb) DKW 5:34.2; 3. Sobota (Dunaj) DKW 5.50.4. Krtcgorija do 350 ccm: 1. Krug (Chem-nitz) Zundapp 5:16; 2. Schildhabel 5:34.2; 3. Jakob (Celovec) 5:49.4. Kategorija do 1000 ccm 4. Jurčič 5:06. Na;i• mm ča> dneva 2. Milcnkovič 5:0S.t>; v Zihlar 5:17.4. Kategorija do 500 ccm: 1. Jurčič (Za-grcbl 5:08.4; 2. Milcnkovič (Gradec) 5.00.8 >. Zihlar 5:17.4. Prikolice do ftOO ccm: 1. Lnžar (Zajrcb) f>;U5; 2. Rernhard (Budimpešta) 6::07.2; 3. Pavlic (Zagreb) 6:09. Prikolice do M00 ccm- 1. Abirth (Ilirija) 5:35; 2. Bernhard (Budimpc-ra) 5:59.8; 3. Lužar (Zagreb) 6:01 Li^aško moštvo Liubljane je včeraj nastopilo v Zaurebu v prijateljski tekmi nasproti Concordiji. Po /magi nad zagrebško reprezentanco so Zagrebčani pričako vali od Ljubljančanov boljši igro in so bili precej razočarani, ker gostje razen prve pol ure niso nudili zadovoljive igre. Con-eordijs je zasluženo zmagala s 3:1 (2:1). V Celju je v prijateljski tekmi Celje premagalo Olimpa 6:4. Iz policijske kronike Ljubljana. 16. avg Včeraj je prišel policiji v roke zrel ptiček, k: so g3 že precej ča.^a lovile varnostne oblasti po vsej državi. 25 letni brivski pomočnik Hasan Herc je po rodu sicer s Kavkaza, živi pa že od mlpdosti pri nas. kjer se je nek:e na jugu izučil tudi bnvske ibrti. za katero pa ni imel veselja, Hrepenel je po udobnem življenio in po denarju, zato je posta1. — žepar Klatil se je že leta iz kraja v kraj in se vedno zanimal, kje so večje prireditve, na katerih se zbirajo množice ljudstva, ker ^e tam največ prilike za tatvine. Za gasilski kongres se je Hasan pripeljal v Ljubljano in je tu že prve dni poskušal srečo Kakšne uspehe je imei. sedaj še ni znano, najbrže pa ni ostal brez plena Tudi včeraj je šel Hasan na posel in se pomešal med gnečo pred vhodom na -tadion. Malo pred 15. je ba? posegel v žep nekemu gospodu, ki se je gnetel med ostalimi, in mu že do polovice izvlekel li?tnico iz žepa Tisti hip je opazil njegove početie eden izmed detektivov ki ga je takoj pograbi] za zapestje Hasan ie listnico spustil in zajavkal, nato pa je skušal pobegniti in se izgubiti v množici Namen se mu ni posrečil, kajti ————iiiiibii in i n nmm detektiv ni popustil in naenkrat je bil Hasan uklenjen. Na stražnici, kjer so ga preiskali, so našli pri njem dve denarnici v obliki podkve. Ena je bila še skoro nova in je bilo v njej 459 din, v drugi bolj obrabljeni, pa so našli samo nekaj kovačev. Za to denarnico je Hasan priznal, da jo je že dopoldne izmaknil na glavnem kolodvoru nekemu mlademu fantu, zn prvo pa je trdil, da je njegova, kar pa je malo verjetno in jo najbrže tudi to ukradel neki svoji žrtvi. Hasana na policiji še zaslišujejo, nato pa ga bodo izročili sodfeču Te dni so bili na delu tudi tatovi koles. Izpred Ljudske kuhinje v Streliški ulici ie nekdo odpeljal kolo Vidi Globočnikovi, vredno 800 din. Izpred kavarne »Central« je zmanjkalo kolo znamke »Stvria« Francetu Robinšku iz Hrtišice. Robinškovo kolo je še skoro novo in* je vredno 1300 din. Na Miklošičevi cesti, izpred palače okrožnega urada, je tat odpeljal 1500 din vredno kolo znamke »Wanderer« Filipu Ambrožiču iz Polja. Nadalje je bilo ukraden 1300 din vredno kolo izpred restavracije »Zvezda«. Miranu Lindtnerju. To kolo je imelo tov. St. 17 ter je sedalo označeno z napisom Lindt-ner. »Brezbrižnik« se fe javil sodišču Senzacionalen zaključek tatinske afere v Louvru Tat je ukradeno sliko iz liubezni đo umetnine restavriral in se sedaj s sliko vred javil sodišču Pariz, 16. avg k. Včeraj dopoldne ie nekdo, ki ni hotel oovedati svojega imena, poklical telefonično uredništva vseh večjih pariških listov in jim sporočil, naj pošljejo svoje poročevalce na sodnijo. da bodo priče »senzacionalnega dogodka«. Uredništva so Doslala svoje poročevalce na slepo srečo, računala so sicer s potegavščino, a kljub temu so se odzvala zagonetnemu vabilu Ob 13.30 so bili zbrani v Galerie Marchande du Palais de Justice novinarji in fotografi in ugibali, ali jih ie kdo potegnil, ali pa gre v resnici za kakšno senzacijo. Ob 15.47 je stopila k novinarjem skupina sodnikov. Z njimi je bil mlad, plavo las človek, srednje velikosti, že po videzu inozemec. Nekateri reporterji so uganili takoj, da je Slovan. Neznanec je bil športno oblečen, v roki pa je imel v srebrn papir, kakršnega uporabljajo fotografi za zavijanje občutljivih plošč, zavit predmet. — Ta gospod je tat »Brezbrižnika«, je spregovoril preiskovalni sodnik Marcel Moreau z nekoliko tresočim se flašom, mm Prijavil se je oblasti sam in hoče ukradeno sliko vrniti. Po prvem nad vse velikem presenečenju so se novinarji zbrali in obsuli sodnike in tatu z vprašanji, fotografi so začeli »streljati« na tatu. Plavolasi mladenič, ki so predstavili kot tatu Watteau-jevega iErezbrižnikn se ie smehljal, nakar je zadostil radovednosti novinarjev. Povedal je, da se pile Sergij Boguslav.-ki, je star 25 let, francoski državljan, po očetu pa Rus, oženjen in oče enega otroka, stanujoč v Parizu, bivši gojenec pariške umetnostne akademije in po jx>klicu akademski slikar. — Rad sem zahajal v smetniške muzeje, je pojasnil tat »Brezbrižnika«. Posebno rad sem zahaial v I-ouvre in vedno sem bil ogorčen, kako nespretno popravljajo ali restavrirajo umetnine velikih umetnikov. Pred poldrugim letom sem se odločil, da si »izposodim' Watteauievega i Brezbr:žnika<'. V začetku junija sem začel hoditi vsak dan v Louvre, vsak dan sem nekoliko načel s Škarjami železen obroč, na katerem je visela slika in bila pritrjena na steno. Mimogrede sem delal skice, da ne bi vzbudil pozornosti čuvajev. V nedeljo dne 11. junija ob 15.30 sem brez težave odtrgal sliko in jo zavil v časopisni papir ter sem odšel mirno iz muzeja domov. Doma sem vsak dan študiral sliko in ugotovil, da je bila že večkrat zelo neprimerno restavrirana Zato sem i o znova restavriral in odstranil vse podrobnosti, ki so bile umetnini prideiane. Poiskal sem za sliko tudi primernejši okvir Potem sem ob ^Brezbrižniku■ dokončal svo-1o knjigo »O slabih restavarcijah slik velikih mojstrov«. Po dovršenem delu sem občutil strasno depresijo. Živci so mi popustili Nameraval sem vrniti sliko muzeju in pojasnili v pismu usodo slike, sam pa sem si hotel končati življenje v Seini. Mol prijatell igralec Deprez me je potolažil in me odvrnil od tega namena ter mi svetoval, na1 se prijavim sodnili. Tako sem tudi storil. Prenovljena slika in nov okvir naj bo dokaz, da imam prav in da sem ukradel sliko samo iz ljubezni do velikega mojstra Watteauja Glede kazni, ki me čaka. sem — brezbrižen. Konzervator m podravnatelj Louvra Taiijard le novinarjem izjavil, da je SH-ka, ki jo je Boguslavski vrnil, avtentična in odlično restavrirana. Stran 4 »SLOVENSKI NAROD«, »reda. M. avgusta ram. Sto*. 1M Svetovni kongres pritlikavcev bo v začetku oktobra v New Torku in na njena bodo med drugim zahtevali prepoved zakonskih zvez med pritlikavci in normalnimi ljudmi V začetku oktobra bo v New Yorku prvi svetovni kongres pritlikavcev. Na njem bodo prečitani zanimivi referati in postavljene zahteve pritlikavcev, glaseče se v bistvu: prepoved porok med pritlikavci in ljudmi normalne velikosti, zdravniško dovoljenje za poroko, zahteva, naj dobe pritlikavci znižano voznino na železnicah, avtobusih itd. kakor ctroci, dalje naj imajo prednost v vseh uradih, polovično vstopnino v gledališča, na koncerte, v kino itd., zahtevo po ustanovitvi domov za stare pritlikavce in ustanovitev bolnic ter sled- njič ustanovitev osrednjega urada za vse pritlikavce. Zanimiv proces v Amsterdamu Ni dvoma, da lahko pride tudi pritlikavec nenadoma v zelo kočljiv položaj. To je pokazal proces, ki se Je obravnaval lani v januarju v Amsterdamu. Znani cirkuški pritlikavec Pieter Moer je dobil hudo hripo in zdravnik, ki ga je zdravil, ga ni samo ozdravil, temveč storil tudi čudež, da je pritlikavec v enem letu zrasel v normalnega človeka. Bivši pritlikavec je pa tožil zdravnika in zahteval od njega odškodnino. Človek bi mislil, da mu bo hvaležen, pa ga je še tožil. Amsterdamsko sodišče je tožbo zavrnilo, ker je spoznalo, da je zdravnik dosegel ta uspeh nehote. Dogodek je pa vzbudil v javnosti tako veliko pozornost, da so poslali ljudje bivšemu pritlikavcu toliko daril, da je dobil več, kakor je zahteval od zdravnika odškodnine. Roman generala Palčka Najslavnejši pritlika\Tec vseh časov je bil general palček Tom Pouce, ki se je pisal v resnici Charles Stratton. Bil je sin malega uradnika, rojen leta 1837 v Con-neeticutu. Ko je bil visok 63 cm, je nehal rasti, in ko mu je bilo 5 let, so ga prodali starši lastniku cirkusa Bamu. L. 1844 je prišel general Tom Pouce v Pariz in predstavljen je bil kralju Ludviku Filipu na dirkališču v Long Champsu. Dumanoir in Clairville sta napisala zanj veseloigro »Palček« in njena premiera je bila v gledališču Baudeville, kjer je igral pritlikavec glavno vlogo. Čez dve leti je zapustil pritlikavec Francijo in se vrnil v Ameriko s 3,750 000 frankov zaslužka. Cirkus je sprejel v službo še dva pritlikavca Commodere Nutt in misa Mer a v Lavinio VVarenovo. Prišlo je do divjih prizorov ljubosumnosti in le z največjim trudom so preprečili, da se pritlikavca nista pobila v dvoboju. Končno se je Tom Pouce oženil z Lavinio. Ves New York je prišel gledat njuno svatbo in sam prezident Lincoln je poslal mladima zakoncema dragocena poročna darila, čez leto dni sta dobila zakonca hčerko Minio, ki je pa kmalu umrla. Leta 1885 je Tom Pouce umrl. Njegova vdova je izgubila vse premoženje in potem se je znova posvetila delu v cirkusu. Pozneje se je orno-žila z nekim madžarskim pritlikavcem in leta 1926 je umrla, stara 80 let. Sloveči pritlikavci Nekateri pritlikavci so pa dočakali še višjo starost. Osebni pritlikavec, vojvodi-nje Orleanske Richeborug je umrl leta 1858 star 90 let. poljski baron Barwilavski je bil visok samo 75 cm. je pa dočakal celo 98 let. Večkrat se je pripetilo, da so začeli pritlikavci v poznejših letih rasti. Sloveči Jefferi Hudson je bil leta 1690 kot S-letni otrok podarjen kraljici Henriki Angleški. Ko mu je bilo 30 let, je meril 47 cm, ko pa je umrl. star 73 let. je bil visok že 1.16 m. Dvorni pritlikavec poljskega kralja Stanislava Poniatovvskega Nikola Perry je bil ob svojem rojstvu tako majhen, da so ga nesli h krstu v skledi za solato. Namestu zibelke je pa imel navadno copato, v kateri je kot novorojenček »spal. Umrl je star komaj 22 let tik po svoji zaroki z enako veliko Terezijo Sou-vrajevo. Med zahtevami kongresa pritlikavcev v New Yorku bo tudi prepoved, da bi se lili-putanci ženili z ljudmi normalne velikosti. Vendar je pa iz zgodovine znano, da je bilo mnogo zakonskih zvez med pritlikavci in normalnimi ljudmi srečnih in da so se rodili iz takih zakonov navadno otroci normalne velikosti. g« osvetni v narodni stilnoati (Smufisnks šola na Komni, Petkos L dr.) kar »o mora poudariti in pozdravljali. Naša umetnost naj bo pred vsem samo nasa, slovanska, s čim manj tuje primesi! Omembe vredno je tudi. da se je opažalo v delitvi prostora sledi zlatega zera. kar daje sliki prijetno harmonično celoto. Pri nekaterih dia-osnutk.h se je opažalo prena trpan ost v besedilu. Trdim, da ti niso dosegli svojega namena. Razstavljenih je bilo okoli 40 del. katera so tvorila solidno celoto. Razstava sama je imela moralni uspeh ter celo gmotni, kar jo pri nas Slovencih red^k pojav. Mlademu si* fccrjn želimo na široko odprtem polju še večjih uspehov. *aj možnosti za dosesro tega so mu vsekakor dane. C L. Prva instalacija žarilne kurjave pri nas Najbolj je razširjena v srednji Evropi na češkem — Pri nas jo je prvi dobil Golnik Ljubljana, 16. avgusta Zarilna kurjava je pri nas v splošnem Se neznan pojem. Sicer tudi v naprednejših državah ni povsod zelo razšii jena, saj je še prav za prav novost, čeprav jo uvajajo ter uporabljajo že več let. Prva instalacija žarilne kurjave pri nas bo v velikem prizidku, depandansi golniškega zdravilišča. Prizidek bo prihodnje dni pod streho. Hkrati s stavbnimi deli instalirajo cevi, odnosno telesa žarilne kurjave. Vlagajo jih v konstrukcijo železobetonskih stiopov. V naši državi žarilna kurjava sicer ni popolna novost, saj je uvedena v Beogradu in Srbiji sploh že nekaj let pri novejših modernih poslopjih. Tako je tudi dobila žarilno kurjavo beograjska otroška klinika. Tudi v lolnici v Risnu imajo takšno kurjavo. V Zagrebu pa baje še ni nobene instalacije žarilne kurjavo. zarilna kurjava je posebno priporočljiva za sanatorije ter bolnice zaradi svojih številnih prednosti pred drugimi vrstami ogrevanja prostorov. Predvsem je žarilna kurjava najbolj higienična; zrak v prostoru zaradi ogrevanja ne kroži tako kakor pri drugih kurjavah in ne dviga prahu. Temperatura zraka v prostoru je lahko nižja, ker se zrak ne giblje tako, da bi čutili prepih in mrzlejši zrak je primernejši, zlasti za bolnike, ker je omogočeno boljše dihanje. Ker ni tako močnega kroženja zraka, je v bolnicah tudi zmanjšana nevarnost okuženja. Pri mirnem vremenu so okna bolniških sob lahko odprta, ne da bi prostor zaradi tega izgubil mnogo toplote, in bolniki tako leže tudi pozami na svežem zraku, oh sončnem vremenu se pa lahko celo sončijo v prostoru. Toscbna prednost te kurjave je pa. da 1 ihko z njeno napravo poleti brez velikih izdatkov po potrebi ohlajujejo prostore (v ceveh kroži voda). V zdravstvenem pogledu je prednost te kurjave tudi v tem, da temperatura prostora ne niha tako sunkovito kakor pri drugih kurjavah in je tako tudi preprečeno menjavanje relativne vlage zraka. To pa niso še vse prednosti žarilne kurjave. Upoštevati je treba zlasti manjše izdatke za kurjavo. Po preizkusih v Italiji, pri velikem sanatoriju . Benito Mussolini« v Rimu, se je izkazalo, da prihranek na kurivu znaša 22r'r. To je razumljivo, ker je v prostorih, gretih z žarilno kurjavo, temperatura lahko nižja, a občutek toplote je isti kakor v prostorih, gretih znatno bolj z drugimi načini kurjav (peči. radiatorji, kaloi iferji >. ker zrak ne kroži in iz drugih razlogov. Velika prednost te kurjave* je tudi v tem. da so vsa grelna telesa skrita v konstrukciji poslopja. S tem pridobe precej na prostornini prostorov in nikjer se ne nabira prah ter ni nobenih madežev na stenah kakor pii navadnih centralnih kurjavah, kjer se nabira na stenah ob radiatorjih sežgan prah. žarilno kurjavo na Golniku bomo opisali ob drugi priliki. Zdaj samo omenjamo, da instalirajo na Golniku žarilno kurjavo sistema Crittall. Sistemov žarilnih kurjav je več. Izbira sistema v glavnem zavisi od stavbne konstrukcije. Vendar ni nobene konstrukcije, kjer bi ne mogli uporabiti žarilne kurjave. Zarilna kurjava je najbolj razširjena v srednji Evropi na češkem. Delj časa je tudi z uspehom uvedena v fevici. Na češkem so tudi ugotovili, da so instalacije žarilne kurjave v stanovanjskih večjih hišah, približno 30rc dražje od navadne cen- tralne kurjave, pri vilah 40' in večjih javnih poslopjih, torej pri bolnicah le 20 odstotkov. Dražja instalacija se pa kmalu amortizira zaradi velikih prihrankov na kurivu. Razen tega pa upoštevajo, da je žarilna kurjava v resnici v vseh pogledih idealna, zlasti za bolnike ter sanatorije. Zaradi svojih velikih prednosti je v resnici celo cenejša v bolnicah, saj mnogo pripomore tudi k lepšim ter hitrejšim uspehom zdravljenja. Na Golniku bo žarilna kurjava uvedena v vseh bolniških sobah novega prizidka, pa tudi v zdravniških in uradnih prostorih. Stane Bokal je razstavljal Kranj. 14. avgusta Od 4. do 7. avgusta je razstavljal v državni realni gimnaziji Kralja Aleksandra Zedinitelja v Kranju "slikar Stane Bokal z Jesenic. Bila je to svojevrstna razstava, omejena na sodobno reklamno umetnost. Razstavljeni so bili osnutki za propagandne lepake, prospekte, diplome, osnutki za svetlobno kino-rcklamo (diapozitivi). Ta panoga slikarstva je pri nas, v primeri z drugimi narodi nekako v razvojni fazi, ki pa se je zadnja leta znatno dvignila. Slikarska reklamna umetnost, ki mora v izdelavi biti vsekakor na višku sodobne mednarodne reklamne tehnike, zahteva od avtorja več. kakor od navadnega umetnika. katerega karakteristika je impresionizem ali ekspresionizem. Slika, namenjena reklamni svvhi. da loseza svoj udarni namen na množice, zahteva mnogo študija, osebne ožaritve in fantazije v simboličnem izražanju bistva zadevne panoge. Notranjost .duševna sila, ki se stopnjuje vedno višje in višje, včasih celo sproščena v divji kompoziciji postaja odlika avtorja. To stran težke, zahtevane naloge je razstavljalec pri gotovih osnutkih rešil naravnost odlično ter celo mno- Po spopadu v loških hribih Sv. Ožnolt, 13. avgusta Kakor }e našim čitateljem bržčas še v spominu, se je preteklo nedeljo pripetil pri Sv. Ožboitu nad Skofjo Loko žalosten dogodek. S^arskejra pomočnika CenetaBož narja iz Podpulferee in stanujočega v sknfjj Loki. v Karlovski ulici 6, je nekdo zabodel z nočem v prsa med drugim in tretjim rebrom. Le za las je manjkalo, da napadeni ni podlegel. Prizadevanju naših orožnikov, zlasti komandirja Josipa Kraineria. gre zasluga, da so napadalca prijeli. V zapore so do. vedli 301etnega delavca Tineta Hafnerja, doma iz Stare Loke. ki se bo moral zagovarjati zaradi hude telesne poškodbe. Značilno je. da Božnar ni mogel dati preiskovalnim organom nikakih informacij. Spečega so napadli s krušmm nožem in preden se je ranjenec vsaj za silo za vedel, je napadalec že izginil. Hafnerja je predvsem izdal krušni nož. ki si ga je zataknil za hlaCo v Rupar;evi hiši. Ruparjevi so tudi slišali, kako je Hafner gororil. da 2bo enega zaklal . . .« S krvavim nožem je prišli Hafner od Kržišnikove huše. kjer so mu bili hišna vrata zaklenili nazaj k Ruparju. Ruparjeve ženske so nož umile in odstranile kri. Hafner je potem, ko so ga aretirali v zaprli v loški občinski zapor, krivdo tajil. Da. zatrjeval je celo. da mu je Božnar prijatelj, potem pa. ko je zagledal pred seboj dolgi kuhinjski nož in se ni mogel več izmikati, se je vdal in priznal, da je zabodel Rožnarja. Zagovarja se da je nekoč hudo padel in od tedaj se v pijanem stanju sploh ne zaveda, kaj dela. Suša vedno huiša Ljubljana. 16 avgusta Med kmečkim prebivalstvom je čedalje več tarnanja zaradi hude -;iiše ki postaja nevarna vsem poljskim pridelkom, saj z vsakim dnem vedno bolj ograža rast na poliu Zaradi su^e Julijana«, Gosposvetska c. 12 3. T KLIŠEJE £N0 IN VE CBARVNE SV.PFTRA N.a.SIP POSEST Beseda 50 par. davek posebe; Najmanjši znesek 8 Din ENONADSTROPNA VELA z gospodarskim poslopjem, hlevom za par konj ter čez 20 000 m3 stavbnih parcel okoli vile. naprodaj. Več pove Marija Jančar, Ljubljana, Sv. Petra c. 27. 2463 HIŠO Z GOSTILNO *.rafiko, 2 orala sadonosnika. njive, živinski hlev, prodam za din 69.000.— Potrebno din 50 Msoč. Informacije: Ivan Panćič, Poljčane, Žušečka vas. 24&S PRODAM Beseda 50 oar, davek posebej ^jumani.ii mesek 9 Dir. NAMIZNE HRUŠKE sveže, debele, jabolka kg din 2.75, slive I.a za vkuhavanje in mezgo din 2.50 franko voz-nina, razpošilja v košarah po 50 kg G. Dreehsler, Tuzla. 2470 "~ OREHOVA JEDRCA icpa, izčiščena, dobite najceneje v Medarni — Ljubljana, Židovska ul. 6. 36/1 motor angleške znamke, 350 cem, V odličnem stanju, z električno m/.sveti javo, prodam za 1 SOO din ali zamenjam do 100 < < m PKVV. Ogled pri Artniku Rt-hardu, frizerju, Brežice. 2486 pohi> r \ o ■j nabavite najceneje prt ZORMAN Breg 14 Stoli za od 18 din dalje. VSi popravila. Pohtiram opcOTO. 2VM. NAPODNA TsKARNA LJUBLJANA 5 BVJtŠDJh VSE VJtSTT T)&ROVlM *>BB*>MOSTM IH MAJF1NRJ&B Makulaturni papir proda uprava »Slovenskega Naroda64 Ljubljana, Knafljeva ulica štev. 5 'A P. MELN1KOV* 24 ZAGONETNA SMRT KNEZA KOSTROVA ROMAŠ7 — Mene pa preseneča to, da je vedel pisec pisma nekaj iz življenja mojega brata, čeprav je bil napačno informiran, — je pripomnil Oleg Kirilovič. — Iz bratovega pisma je jasno, da so bili v njegovem življenju trenutki melanholije, kadarkoli je razmišljal o smrti. To je bilo najbrž znano tudi ženski, ki je pisala to pismo . . . Toda to ni tak' važno. Recimo, da sta se slučajno ujemala morilčev domislek in duševni nemir mojega brata. Skrivnostno je to, da se podpisuje ženska s krajšim nom Tanjka. Ženska tega imena je živela in igrala je relo določeno vlogo v mojem in v življenju mojega brata. Toda ta vloga je bila bistveno drugačna od tiste, ki ji jo prisoja ženska, od katere izvira to pismo. To je neka Tatjana Panflinova Pavdino-va, rojena Sergejeva. Ženska, ki je pisala to pismo, je nekje nekaj slišala, ni se pa o tem prepričala. V naši hiši pri mojih starših je živela stara gospodinja, globoko vdana naši rodbini. Imela je hčerko Tatjano, — našo prijateljico iz časov, ko smo se še igrali kot otroci. Za moža je dobila mladega človeka Pavdina, ki ga je moj brat zaposlil v enem izmed naših tovarniških podjetij. Z bratom sva ji zagotovila dosmrtno rento. Zato na umoru ni mogla imeti nobenega interesa. Iz nje je postala krepostna, nekoliko meščansko vzgojena družinska mati. Sam sem na Pavdinove že davno pozabil. Denar jim je pošiljal brat. To je bil najbrž vzrok, da je ženska, ki je napisala to pismo, sodila po sebi in prišla do zaključka, da zastonj ne bo pošiljal denarja. Kje zdaj žive Pavdinovi, bo vedel naš glavni upravitelj severnih posestev Berlogin. On je menda daljni sorodnik Pavdinovih. — Tako. Kakšno je pa vaše mnenje o samem Berloginu? Ali mu more človek povsem zaupati? — je vprašal Murzajev. — Lahko. Jaz ga sicer malo poznam, toda moj brat je govoril o njem vedno samo pohvalno. — Ali ne veste, kje se mudi zdaj? — Ne vem. Najbrž hodi kje med Nižnjim Novgo-rodom in Permom. Zdaj bo največ dela, ker smo pred zaključkom paroplovbe po Volgi in Kami. — Povejte mi, prosim, ali niste našli v domu denarja? — Da, okrog pet tisoč rubljev. — Več ne? Zanimivo bi bilo ugotoviti in po možnosti čim prej, da-li je dvignil vaš brat iz volžsko-kamske banke na dan svoje smrti večji znesek? — To lahkol ugotovimo takoj, — je odgovoril knez. Dvignil je slušalko in zahteval zvezo z banko. — Zares, brat je dvignil v banki 85.000 rubljev, — je dejal knez, ko ie odložil slušalko. — Vidite torej, tak znesek ni bil najden niti tu niti v knezovi vili za gozdom, — je dejal Murzajev. — To je res čudno, — je pritrdil knez,---tem bolj, ker je bil moj brajt vedno zelo točen in je vestno zabeležil tudi najmanjše izdatke. Tu je knjiga njegovih izdatkov. Poglejte, na dan svoje smrti ima zabeležene manjše izdatke, o teh 85.000 pa ni tu duha ne sluha. Torej ni druge verjetnosti, nego da se je tega denarja polastil morilec. — Tako nekako bo, kajti roparski umor bi nc bil tako rafinirano maskiran z dvema podtaknjenima pismoma, — je pripomnil Murzajev. — Denar je bil ukraden, toda glavni nagib umora ni bil ta. IX. ZAGONETNA KNEZOVA SMRT Vsakemu človeku se pripeti, kadar ie zatopljen v svoje misli, da ne opazi poti in vendar pride pod-zavedno tja. kamor je hotel Ne more pa pojasniti, po kateri poti je hodil. Včasi lahko podzavestno in nenadoma zaide. Po Murzajevi glavi so rojila tri imena, ko se je vračal od kneza. Vedno znova je razmišljal o vseh nagibih in vendar se ni mogel odločiti, kdo izmed teh treh nai bi bil boli sumljiv: dali Berlogin, Jarigin ali Rožnov- Iz teh misli ga je nenadoma zdramil klic pred njegovimi nogami: — Ne dam ti jih, ne dam ti jih! — K njegovim nogam je padel siromašno oblečen deček, za katerim se je smeje podil drugi. Deček, ki je bil padel, ie hitro vstal in hotel bežati naprej, *oda Murzajev ga je zadržal. — Kje si pa vzel te rože? — je vprašal dečka. — Našel sem jih, gospod, — je odgovoril deček solznih oči. — Kje? — Zares, gospod, midva jih nisva ukradla, — je zaplakal deček. Pojala sva se z Griško po parku. Tam sva zagledala na tleh čuden šoDek in pobrala sva ga. Poglejte, te rože so že zvenele, da niso več za rabo. — Čudne se zde samo tebi in profesorju botanike, meni pa ne, — je pomislil Murzajev, potem je pa dejal: — Nikar se ne cmeri, saj ti ne bom storil nič zalega! Ali hočeš videti v kinu, kako oožre le^r človeka? — Živega? — je vprašal deček radovedno — Seveda, živega! Ce bi požrl mrtveca, bi to no bilo zanimivo. Daj mi rože, jaz pa dam tebi m Griši vsakemu deset kopejk. Ce mi pa pokažeta, kje sta našla rože, dobita vsak še pet kopejk. — Griša, pojdi sem, nikar se ne boj, — je zakli-cal deček že veselo in ko je izročil Murzajevu rože, je odhitel naproti svojemu tovarišu in mu z»-šepetal: — Pridi, to bo menda norec, za vele rože r»?m»a daje 30 kopejk. — V kateri ulici pa kmo? je vprašal Murzaie* dečka, ki sta ga nekam vodila. — Kaj ne veste? V Jakvmanki. — Glej, glej, kam me je zaneslo, — je pomislil Murzajev. Hodili so po ozkih ulicah, dokler niso prišli do vrta. S prvega so prišli čez prevrnjeni plot r*a drugi vrt. — Pazite gospod, da si ne raztrgate hlač! — ga je opozoril Griša, ko je lezel po grmovju. — Grmovje je tu samo trnje. Ko se je Murzajev srečno prerinil skozi trnjev grm, je prišel na tretji sadni vrt. aTm ie vladala grobna tišina, kakor da vrt sploh ni v mestu. Napol golo drevje se je kopalo v solnčnih žarkih. Na nekaterih jablanah so se videla med redkimi listi prezrela jabolka. Pod nogami je šumelo odpadlo listje in širilo prijeten vonj. V zatišju, zavarovanem proti vetru, je stala rdečkasta mlada višnja, ki je listje z nje že odpadalo. Murzajev ie globoko dinml. To ga je vabilo iz mesta v gozd. Urejuje Josip Zupanfid // Za »Narodno tiskarno' Fran Jeran V Za upravo in insoratni del lista Oton Christot // Vsi v Ljubljani