Poštnina plačana v ko to vini I Izdaja Delavska univerza Domžale, Kolodvorska c. 6 teleion vi 082. — Ureja uredniški odbor. — Odgovorm urednik MIlan Flerln -Izhaja vsakega 15. v mesecu. — 2lro račun: Številka 5012-3-50 _ cena 0,50 din. — Tiska tiskarna »Toneta Tomšiča, v LJubljani Leto VU. — St. 1 Domžale, 15. januarja 1970 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE DOMŽALE Ob I. občinski konferenci ZKS Domžale Nekaj pomembnih vprašanj je obravnavala občinska konferenca ZKS Domžale, ki je v novi sestavi prvič zasedala 25. decembra 1969. Obravnavala in sprejela je sklep o organiziranosti in delovanju Zveze komunistov v občini ter razpravljala o stanju gospodarstva v občini in nalogi.b komunistov pri njegovem razvoju. Poleg tega je konferenca sprejela sklep o ustanovitvi medobčinskega sveta ZKS Ljubljana ter izvolila svoje organe. Nov sklep o organiziranosti in delovanju Zveze komunistov v občini je uzakonil shemo občinske organizacije ZK. Poleg povezave komunistov v organizacijah na terenu in v organizacijah v delovnih skupnostih, je v skladu poudarjena potreba po skupnih sestankih in dogovorih vseh članov ZK, ne glede na to, če so povezani v delovni skupnosti ali na terenu. Skupaj se bodo sestajali zlasti takrat, kadar bodo obravnavali vprašanja, pomembna za vse komuniste, ki na določenem področju živijo ne glede na to, kje so organizacijsko povezani. To so vprašanja komunalne ureditve, krajevne samouprave in druga aktualna vprašanja. V predhodnih razpravah o osnutku sklepa so mnogi komunisti, ki so bili povezani v aktivih in odelkih ZK, izrazili željo, da bi imeli svojo samostojno organizacijo, ker so doslej imeli slabo povezavo z osnovno organizacijo na terenu. Za tako velik krog in zelo različno strukturo članov je bilo namreč v velikih osnovnih organizacijah z raznimi oddelki, kot je bila na primer domžalska mestna organizacija, težko izbrati problematiko, ki bi vse zanimala. Zato bodo oddelki odslej organizirani kol samostojne organizacije, s komunisti na terenu se bodo sestajali, kadar bodo na dnevnem redu vprašanja, ki smo jih že zgoraj našteli. Poseben poudarek je bil ob razpravah o sklepu posvečen izobraževaniu članov ZK in financiranju izobraževan ia. Vse hitrejši družbeni razvoi in> dinamične spremembe v družbenem življenju zahtevajo vsestransko razgledanega proizvajalca, obogatenega z družbenim in ekonomskim znanjem Tej vrsti izobraževanja bo morala občinska organizacija v naslednjem obdobju posvetiti vso svojo pozornost. Ob razpravah o sklepu o ustanovitvi medobčinskega sveta ZKS Ljubljana sta hill Izraženi dve stališči. Nekaj delegatov se Je zavzemalo za tesnejšo povezavo z gorenjskimi občinami, s katerimi razni ob-,',"S'V forumi že uspešno sodelujejo, drugI rfel delegatov pa se [p zavzemal za lesnei-šo povezanost 7 Ljubljano z argutnentaci-'?• 7 domžalsko gnsnodnrslvo in družbeno ?>vlfenje graviHr;. k Ljubi lani in da se bo «ief k« nm, /družilo z Hubl^nskim v eno irosp-'iarsko področje Seveda s tem ni """"""v ** sodelovanje z. eoreniskiml občinami. Konferenca se je odločila, da pri- stopi k medobčinskemu svetu ZKS Ljubljana skupaj z dolenjskimi občinami, Vrhniko in Logatcem, s pogojem, da mestni komite ZKS Ljubljana postane enakopraven član tega medobčinskega sveta. O stanju gospodarstva v občini je konferenca razpravljala na podlagi tez, ki jih je pripravila skupina komunistov gospodarstvenikov v naši občini. Teze same in razprava o njih so dale nekaj zelo konkretnih priporočil delovnim organizacijam in komunistom v njih. Zategadelj zaslužijo posebno pozornost. Konferenca je na I. seji izvolila tudi svoje organe. Priprave na volitve so potekale najprej v organizacijah ZK, kjer so evidentirali svoje člane za člane komiteja, komisij in sekretarja. Tako zbrane predloge je kadrovska komisija pri komiteju uskladila s kriteriji, ki so bili sprejeti (sposobnost, ugled, zastopstvo po teritorialnem in proizvodnem principu, zagotavljanje kontinuitete dela, struktura po spolu in zaposlenosti itd.), sestavila je kandidatne liste in jih ponovno posredovala organizacijam v razpravo, potrditev in dopolnitev. Večina organizacij je kandidatne liste potrdila, nekaj organizacij je imelo pripombe in dopolnilne predloge, za katere je bilo na konferenci obrazloženo, zakaj jih komisija ni mogla upoštevati. Konferenca je izvolila svoj komite v sestavi: Avbelj Franc-Lojko iz Vira, Ceč Vesna iz šole Brdo. Držanič Vili iz Mengša, Clerbec Franci iz Domžal. Kerč Franc I" Tosame. Marolt Stane iz Induplati. Milic Ljubo f> Papirnice. Orehek Tone iz Mlino-•tro.ta. ckik Aleksander iz AF. Skufca Peter iz Heliosa. Lrbas Sonja iz Radomelj. Za sekretarja komiteja je bil izvoljen Skok Aleksander, za člana medobčinskega sveta ZKS Ljubljana pa Drmal Andr«>*. Sob Domžale. Izvoljena je bila revizijska komisiia in častno razsodišče, imenovane so bile komisije za posamezna področia rle'i n-< občinski konferenci. Za nredsednika komisije za organiziranost in razvoi ZK <°r statutarna vprašanla je bila izvoljena Vlria Dime Iz Domžal, za predsednika komisije z« družbenoekonomske odnose in »konnm-rko nolitiko Drm^l Andrel. za predsedniki komisije za družbeno-ooHtične odnose in idejne probleme >e bil izvoljen Kos *nton. esnovna šola Brdo. komisijo za mednacionalno ortnose in mednarodna vnrašan'a bo vodila Marila Ivkovlč iz Vira. komislki za samoupravljanje pa Narat Milan iz Indu-olatl .TarSe. Naloge, ki iih je komunistom domžalske organizacije in organom občinske konference naložilo I. zasedanle te kor>W»"""*. "i"" majhne. Pričakv Vmo. da s« lih b«>Jo lotili z vsn resnostk) I« da bo nHhov« <bčinskega proračuna zagotovila sredstva za plačilo prvega letnega obroka v višini ?,0 milijonov starih dinarjev. Z glasovanjem za samoprispevek za šolstvo pa so olivci hkrati potrdili tudi program sanacije šolskega prostora v občini, kar se z drugo besedo pravi, da smo prevzeli nase obveznost, da zgradimo v naslednjih petih letih tri nove popolne osnovne šole in eno podružnično, da pri vseh popolnih osnovnih šolah postavimo sodobne telovadnice in da adaptiramo tista šolska poslopja, ki so dotrajana. Vsega lega pa s sredstvi, ki i h bomo zbrali s samoprispevkom, ne bo-tio mogli uresničiti in zato je bilo že v Togramu predvideno, da bo treba razliko, ki bo nastala, pokriti s sredstvi iz drugih virov, tj. iz posojil, kreditov in pa iz sredstev proračuna občine oz. temeljne izobraževalne skupnosti, ki jih pa tudi lahko do-*M le iz proračuna. Teh sredstev pa bo pogrebnih vsaj devet do deset milijonov novih dinarjev. Kajti vrednost celotnega pro-trama bo ob njegovi realizaciji blizu dveh -nilijard starih dinarjev ali približno to-iko, kolikor znašajo celotni dohodki občine v letu 1969. Tudi moravska cesta še ni -ilačana. Letos, tj v letu 1970 bo treba izvajalcu v dveh obrokih odšteti 21S milijonov starih dinarjev, v letu 1971 pa še 115 Tvlijonov. Ker vemo, da ima občinski proračun še številne obveznosti iz preteklosti, samezne organizacije ipd., to pa seveda že vnaprej diskvalificira še ne dovolj razvito in uveljavljeno družbeno dogovarjanje "udi niso nujno fizične spojitve, te so pn -overovanju delovnih organizacij mnogokrat ovira Sodelovanje In povezovanje ~ed delovnimi organizacijami — in drugimi organizacijami zavodi itd. — bomo "trjevali samo. če bo s skupnim delom ~-"oaočen boli?! ra^voi ^amouoravljania in Noif5i razvoi oroizvainlnin sil' in če bo "•-.tro ns'varjano več dohodka kot z ločenim delom. A. Skok ki jih mora disciplinirano poravnati iz leta v leto in da gredo tudi te v stotine milijonov, vidimo, da stopamo v novim letom v obdobje, ko bomo morali prav vsi trezno razmisliti, kako bomo gospodarili, da tudi nas ne bi zajela »nelikvdnost«, ta moderna bolezen slabega gospodarjenja in kako bomo z dobrim gospodarjenjem uspeli ne samo poravnati že nastale obveznosti, ampak tudi še vlagati tam, kjer bomo smatrali, da je to za naš gospodarski napredek in za dvig življenjskega standarda vseh občanov nujno potrebno. In kako bomo to zmogli? Osnovni vir za povečanje sredstev je dvig storilnosti. Vsak na svojem delavnem mestu se bo moral zavestno truditi, da bo ustvarjal več in bolje. Dvigniti bo treba proizvodnjo vsaj toliko, kolikor predvideva republiški plan, tj. za 7 do 8°/», bolje pa bi bilo, če bi jo dvignili še bolj, posebno še, ker imamo za to vse ustrezne pogoje. Zaposlovati bo treba novo, posebno kvalificirano in visoko kvalificirano delovno silo, kajti le od strokovnih uspobljenih delavcev si lahko obetamo dvig proizvodnje in zboljšanje kvalitete. Drugi vir, posebno za urejanje lokalnih potreb krajevnih skupnosti, je prispevek občanov. 2e v letu 1969 se je ta oblika reševanja krajevnih problemov ponovno uveljavila in uspehi, ki jih je pri tem dosegla Krajevna skupnost Domžale v zvezi z modernizacijo Ceste talcev ali pa Krajevna skupnost Ihan pri gradnji transformatorja, morajo biti spodbuda tudi za druge kraje nosti v občini. Skok Aleksander, novo izvoljeni sekretar Občinske, konference ZKS Domžale. Rojen 1936, ima dokončano srednjo kmetijsko šolo v Mariboru. V svoji politični dejavnosti je mnogo delal pri organizaciji mladine, in to v šoli in pozneje na terenu. Poleg tega je aktivno sodeloval tudi kot član občinskih političnih organizacij. Prvič je bil izvoljen za sekretarja občinske konference ZKS Domžale leta 1968. drugič pa 25. decembra 1969. Na delovnem mestu mu želimo veliko uspehov. V Seveda pa ne smemo mimo moramo v tem letu aktivirati ti ki jih lahko dobimo od zunaj. nikakor ne smemo mimo uveljavljanja a&J^eve, dj«^ mora republiški cestni sklad prispevati del sredstev za moravsko cesto, ki naf^BFše]' . gibal vsaj med 60 do 70V» celotnih stro-/M t] škov, pa četudi bi to obveznost poravnal šele v letu 1971 ali celo 1972, dalje bo treba republiški izobraževalni skupnosti dokazati, da imamo na podlagi dosedanjih vlaganj v šolstvo pravico do kreditov, ki jih ta daje za izgradnjo šolske mreže v republiki, aktivirati bo treba sredstva republiškega sklada za otroško varstvo, da bomo lahko nadaljevali z izgradnjo mreže otroških varstvenih ustanov, pri domači banki pa bomo tudi morali poskrbeti, da se bodo sredstva, ki se nabirajo v obliki hranilnih vlog, prvenstveno lahko uporabljala kot krediti za kritje potreb, ki jih drugače ne bi mogli poravnati. Leto 1970 v naši občini prav gotovo ne bo lahko. Ne za delovne organizacije, ki se bodo morale boriti za višjo proizvodnost in za višjo proizvodnjo, pa tudi ne za občinsko skupščino, ki bo morala pri pripravi proračuna za novo finančno leto poiskati ravnotežje med možnostmi in potrebami ob upoštevanju fiksnih obveznosti iz preteklosti, ob nadaljevanju sanacije izobraževanja, realizaciji prevzetih obveznosti in pokrivanju potreb drugih potrošnikov družbenih, tj. proračunskih sredstev v okviru programov, ki bodo družbeno ovrednoteni in potrjeni. Seveda pa je eden od pogojev normalnega gospodarjenja v občini finančna disciplina davčnih obveznikov, ki v preteklem letu ni bila ravno zgledna. F. Marjan Bolhar, novo izvoljeni predsednik Občinskega sindikalnega sveta Domžale. Izvoljen je bil na občnem zboru, dne 1K. 11. 1969. Rojen je 1943. leta. invi srednjo tehnigko šolo strojne stroke in dokončano I. stopnjo visoke šole za politične vede za sociologijo. Pred tem je bil predsednik Občinske konference zveze mladine Domžale. Na novem službenem mestu mu želimo, da, bi uspešno reševal probleme, ki nastajajo na področju gospodarstva in družbenega razvoja v občini. Nekaj misli ob I. konferenci ZKS V dneh 8. in 9. januarja 1970 je bila v Ljubljani I. seja republiške konference ZK Slovenije. Konferenca Zveze komunistov Slovenije jo najvišji organ ZKS med dvema kongresoma. Konferenca je nalogo dobro opravila in s tem opravičila svoj obstoj in odpravila pomisleke okoli njene vloge. Na prvi seji je konferenca ZKS razpravljala 0 aktualnih vprašanjih političnega in druž-beno-ekonomskega razvoja pri nas. Razpravljala je o nekaterih poročilih vodstev ZKS in jih tudi sprejela. Vsekakor pa je bila osrednja tema konference resolucija konference. Mislim pa, da bi bilo vsekakir bolje, če bi konferenca razpravljala o eni sami temi, ker bi tako. menim, več doprinesla s svojimi predlogi in stališči. Resolucija je vseobsegajoča in njeno izpopolnjevanje je zahtevalo veliko več naporov. Kljub tem drobnim pomislekom pa je resolucija prve konference ZK Slovenije z dopolnitvami, ki so bile dane in sprejete na seji, daljnosežen dokument za dolgoročno delovanji članov Zveze komunistov, O spoznanju in priznavanju socialnih razlik pri nas je bilo precej razmišljanj in konkretnih predlogov. Resolucija ji posveča precej pozornosti. Socialna diferenciacija izvira iz sedanje ravni razvoja proizvajalnih sil, uresničevanja načela delitve po delu in rezultatih dela ter vse močnejšega uveljavljanja tržnih zakonitosti. V družbi nastaja tudi socialna diferenciacija zaradi naših subjektivnih slabosti, ne-izgrajenosti konkretnih samoupravnih družbenih odnosov, ekonomskega sistema in nedoslednosti v razvijanju temeljnih vrednot socialistične samoupravne družbe. Naj bo vzrokov in pogojev nešteto, socialna diferenciacija je lahko opravičljiva samo takrat, kadar izhaja samo iz rezultatov (ne)dela. Skozi pisano, paleto razprav se je vseskozi vlekla nit: želja po nenehnem boju za družbeno in gospodarsko reformo. Ce jo hočemo doseči, se moramo komunisti boriti za čim doslednejše razvijanje in afirmiranje samoupravljanja. izgrajevanja gospodarskega sistema. Komunisti moramo dokazati — je bilo rečeno v eni izmed razprav — da nismo samo napovedovalci prihodnosti, pač pa da smo njeni najbolj vneti graditelji. Tisti pa, ki še niso rprejeli doktrino gospodarske reforme morajo odstopiti. A. Skok Nekatera izhodišča za pripravo občinskega proračuna Priprave na občinski proračun za leto 1970 so izredno odgovorna naloga vseh sodelujočih dejavnikov. Dosedanje obveze občine predstavljajo fiksne obveznosti v proračunu za letošnje leto in so glede na celotna sredstva proračuna razmeroma visoke. Poleg tega ima občinski proračun tudi precejšnjo obveznost do temeljne izobraževalne skupnosti, kateri bo moral na lansko realizacijo zagotoviti najmanj 7 °/m, od mase osebnih dohodkov, katere bodo določile delovne organizacije v svojih letnih planih in v zvezi z razvojem gospodarstva in porastom OD v občini, ki bo predvidoma nekoliko višji kot je planiran za sestavo proračuna. V zvezi s porastom življenjskih stroškov zaradi naraščanja cen v zadnjem obdobju ugotavljamo, da dohodek od prometnega davka ne bo naraščal v istem odstotku kot gibanje gospodarstva v letu 1970. Iz prakse namreč vemo, da spremenjena struktura potrošnje oz. porast cen pri artiklih, ki služijo za prehrano prebivalstva, vpliva na zmanjšanje potrošnje tistih dobrin, na katere je predpisan prometni davek, zato je jasno, da bo dohodek iz tega naslova zaostajal za gibanjem drugih dohodkov, ki so v razmerju do gibanja gospodarstva. Zaradi izredne akcije davčne uprave za izterjavo družbenih obveznosti v letu 1969 se je izboljšala realizacija nasproti obremenitvi, tako da v privatnem sektorju ni večjih izterljivih za • ostankov. Dohodki iz privatnega sektorja ne bodo naraščali v istem tempu, kot so v prejšnjih letih, ker je realno pričakovati, da bo možno realizirati dohodke iz privatnega sektorja približno 90 "/o od obremenitev, to pa je tudi vse, kar lahko pričakujemo od davčne uprave in od pri- vatnega sektorja. Iz izkušenj Urugiii davcnin uprav v tsiove-niji nanuec vemo, aa je moznu pi*.dvidene dohoake realizirat največ do Sa "iu. Zalo predvidevamo, da bo proračun v letu i9V0 narasu. približno za 7 "mi, oa tega pa do-nodki iz privatnega seiuoij^ največ za 2 •/« v ozau na le.o iUoy. o stališčih komisije, ki bb pripravljala proračun, pa borno oraicc obvestili v naslednji številki, saj je treba še celo vrs.o vpra.saiij, dilem in problemov uskladiti ter razčisliti pred sc-siavo sanuga proračuna. A. D. Posvet predsednikov krajevnih odporov a»ZDL 16. decembra 1969 je bil sestanek vseli predsednikov krajevnih odborov SZDL v občini Domžale. Ldclcžba jc bila pičla, vzrok pa slabo vreme in oddaljenost posameznih predsednikov, ostalih razlogov za slabo udeležbo pa nc poznamo. Se-s..n,ka so se udeležili predsedniki krajevnih odborov iz. Domžal, Ihana, Lukovice, Krtim-. Peč, Dragomlja, Jarš in Prescrij. Sestanka se jc poskušal udrlcžhj tudi predsednik krajevnega odbora, iz Hafolč, ki pa zaradi spremembe prostora ses;anka ni našel. Sestanek jc imel dve točki dnevnega redu, in sicer: 1. razprava o osnutku statuta občine in 2. volitve sodnikov porotnikov ter program dela SZDL. V zvezi s statutom občine je tovariš Kusur, predsednik krajevnega odbora iz Domžal, podal uvodne m.sli v pomenu statuta in njegovih 'načilnostih. V statutu so podrobno obdelane pristojnosti in naloge skupščine občine Domžale, njenih svetov, krajevnih skupnosti, zborov volivcev občanov, samouprava v občini itd. Po uvodnem referatu se je razvila debata o obliki organiziranja javne razprave na terenu. Sprejet je bil sklep, da bodo vsi predsedniki krajevnih organizacij socialistične zveze sklicali še razširjene politične aktive na terenu, povabili predstavnike komisije za statut in v lakem sestavu obravnavali predloženi osnutek, ki jc bil objavljen v deveti številki Poročeval- ca, i;.u. za razpravo naj bi bil ls. januar, vendar ga je bilo treba zaradi vrcm^tiakih razmer in obremenjenosti nekaterih organov podaljšati. V zvezi z izvolitvijo sodnikov poiotiiikov so navzoči predstavniki SZDL sprejeli sklep, naj se v okviru občinske konference SZDL pripravi širši pisek evidentiranih kandidatov za sodnike porotnike, katerim naj se pošlje obrazec za pismeni pristanek na dom, ki naj ga podpisanega vrnejo na sedež občinske konference, da bi tako zagotovili nemoteno delo sodišč in da bi bili izvoljeni za sodnike porotnike dejansko občani, ki intajO za to potrebno kvalifika cijo in so to dolžnost, ki je zelo odgovorna, tudi pripravljeni opravljati. Poleg tega je treba tudi ostale predsednike, ki niso bili navzoči, obvestiti o sklepih, tako o javni razpravi v zvezi z, osnutkom statuta, kakor tudi o izvolitvi sodnikov porotnikov. Zadnji del razprave jc bil posvečen delovanju krajevnih organizacij in informaciji o delovanju občinske konference SZDL v letu 1969. Sprejeto je bilo stališče, da je treba v letu 1970 poživiti dejavnost SZDL tako v občini kot v krajevnih organizacijah, zagotoviti za to dejavnost potrebna sredstva in razširiti kadrovsko bazo občanov, ki so pripravljeni delovati v SZDL kot organizatorji razprav, oblikovalci njenih stališč itd. A. D. Jugoslovanska pomorska agencija »JUGOAGENT« Ljubljana, Gregorčičeva 13 posreduje: — potovanja s potniškimi in poltovornimi ladjami po Sredozemlju, v Ameriko in na druge kontinente, — potovanja z avioni. IZREDNA PRILIKA ZA POTOVANJE V NEW YORK — cena z avionom tja in nazaj 185 ZDA dolarjev. Informacije in rezervacije JUGOAGENT Ljubljana, tel. 21 701, 21 646. O potovanju v New York berite posebno sporočilo! Matičlč Cene, prof. Nisli in predlogi o družbenoekonomski politiki naše občine v letu 1970 Uvod V začetku najprej nekaj besed o karakteristiki teh Ribanj v preteklem letu. Moč je trditi, da je bilo leto 1969 v naši občini bolj uspešno kot ne. Ta ugotovitev velja tudi za celotno republiko. Naj torej ugotovim, da smo dosegli večjo gospodarsko aktivnost, večjo izkoriščenost proizvodnih zmogljivosti, večjo storilnost in večjo stopnjo zaposlenosti. Manjši so vsekakor rezultati v modernizaciji, v poslovnem povezovanju in v usposobljeno-nosti prilagajanju strukturi in zahtevam tržišča. Nedvomno slabi pa so rezultati v pogledu varčevanja v mednarodni menjavi. Naš razvoj je bil sicer zadovoljivo dinamičen. vendar spremljan z občutnimi pojavi nestabilizaci je. kar je seveda še vedno precej proč od zakonitosti reforme Ne morem trditi, da tudi konjunktura ni bila visoka: bila je celo nad predvidevanjem, vendar prav tako spremljana z negativnimi kazalci nestabilizacije. ki je. kot vemo. splošna ocena ne le slovenskega, pač pa tudi jugoslovanskega gospodarstva V okviru tako predstavljenih rezultatov moramo ocenjevati tudi naše možnosti v letu 1970 In če že govorim o teh stvareh, moram najprej omeniti nekaj bistvenih oblik in načinov usmerjanja, ki jih na žalost še ne poznamo in ne izkoriščamo. Najprej bi rad poudaril, da morajo tako skupščina kot drugi odgovorni dejavniki naše občine odločneje in tehtneje prispevati k oblikovanju in uresničevanju smernic ekonomske in družbene politike v okviru republike. Na drugo mesto bi postavil predlog, naj bi z vse večjo prisotnostjo v delu republike vplivali na krepitev in razvijanje naše občine kot samoupravne skupnosti na samoupravni osnovi in s tem vse bolj zavestno in odločujoče prevzemali tisti del polnomočij. ki nam po ustavi pripada. Na tretjem mestu bi postavil zahtevo po organizaciji planiranja na ravni občine. Odsotnost načrtovanja nam povzroča veliko nejasnosti, neusklajenosti in neperspektivnosti tako celotne ekonomike, kot družbenih dejavnosti ter razvoja občine ""sploh. V tem letu bi že mor^'i pričeti z izdelavo srednjeročnega načrta družbenoekonomskega razvoja komune. Izvoz zahteva korenite popravke Iz teh treh izhodišč prehajam na tistih nekaj gibanj, ki jih moramo v letu 1970 najbolj občutno popraviti. Na prvem mestu je seveda izvoz, ki nam že dve leti nazaj občutno nazaduje. Za Slovenijo je znano, da predstavlja delež blaga za izvoz okoli 18 % družbenega proizvoda V letih 196H in 1967 je znašal ta delež v naši občini 29,1 oz. celo 38 %>. kar pomeni, da je kar 2-krat presegel republiškega. Navzlic dejstvu, da imamo opravka z notranjimi pritiski, ki izvirajo iz nestabilnosti, pa vsekakor ni opravičljivo, da nam je v letih 1968 in 1969 padel na komaj 12 do 13,5 %>. kar je globoko pod republiškim poprečjem. Čeprav je računati, da bo nekoliko blažja notranja konjunktura ponovno vplivala na rast izvoza, je spričo izrazito globokih nihanj vključiti trajnejše in sistematične napore v poznavanju zunanjega trga, v prilagajanju zahtevam zunanjega trga in se tako ponovno uspešneje vključiti v mednarodno menjavo. Gibanje rasti proizvodnje je lahko optimistično Tako družbeni bruto produkt kot družbeni proizvod sta v letu 1969 naraščala s stopnjo 25 odstotkov povečanja. Čeprav je ta stopnja nad republiškim poprečjem je treba omeniti, da je v dokajšnji meri rezultat spremenjenega sistema ugotavljanja celotnega dohodka. Ob dejstvu, da smo v preteklih treh letih skoraj vedno zaostajali za republiškim poprečjem, ob dejstvu, da nam proizvodne zmogljivosti to dopuščajo in ob predvidenih ukrepih in razmerah na notranjem in zunanjem tržišču bi mogli realno ocenjevati, da se bo rast družbenega produkta v letu 1970 povzpela na stopnjo okoli 10 "/n. v industriji, ki predstavlja slabih 80 °/o našega gospodarstva pa na stopnjo 10 11 o 12 odstotkov. Tako predvidena stopnja je za 2 "/o nad republiškim poprečjem. Sorazmerno ugodni rezultati ter predvideno izboljšanje tehnoloških procesov in tehno-logizacija opreme, boljša organizacija ter zahteva po trezni in realni umirjenosti so še vedno toliko realno optimistične, da lahko smatramo to stopnjo kot možno. Doseženo rast zaposlenosti je treba ohraniti V letu 1969 smo prvič po nekajletni stagnaciji dosegli tudi lepo stopnjo 3 °/o povečanja zaposlenosti, ki je skupno z večjo storilnostjo in večjo investicijsko dejavnostjo zadovoljivo vplivala na rast družbenega proizvoda. Ob predvideni rasti družbenega proizvoda v letu 1970 je moč pričakovati, da tudi stopnja za- poslenosti ne bo nižja. Čeprav je res, da računamo v republiki le z 2 do 3 °/o rastjo zaposlenosti, me v tem predvidevanju utrjuje tudi primerjava predvidene rasti gospodarstva v republiki in občini. S svoje strani pomeni to, da bo potrebno vložiti vsaj 20,000.000 din v nove kapacitete in v razširitev proizvodnje. Omenil sem že, da je tudi stopnja storilnosti dosegla zadovoljiv napredek, pa čeprav je treba ugotoviti, da ista ni že tezultat samo delovne, pač pa tudi investicijske dejavnosti. In če ob tem lahko ocenjujem, da je bilo naraščanje investicijske dejavnosti zadovoljivo, moram ponovno poudariti, da še vedno ne dosegamo tiste stopnje, k' je optimalna. Zato sem mnenja da bi morali v letu 1970 raču nati z orientacijo 20 %i investicijske dejavnosti — seveda predvsem in pretežno v kvalitetne — ne pa v kvantitetne (stavbne) investicije. Nelikvidnost moremo reševati ludi v občinskem merilu Nikar ne recimo, da naš pr> spevek ne more biti bistven in važen. Stalno izgovarjanje na federacijo in republiko je seveda točno — ni pa edino. Mnenja sem, da moramo tudi na domačem območju prispevati svoj delež k likvidaciji tega pojava, ki je v obdobju konjunkture sploh nenavaden — lahko hi rekli specifičen le našemu jugoslovanskemu gospodarstvu Ce želimo prispevati k likvidaciji te bolezni, ki resno ovira normalno in zdravo rast našega gospodarstva, se morajo tak«-; gospod, organizacije kot vse družbeno-politične skupnosti zavzemati za spoštos--.n' naslednjih bistvenih ukrepov. 1 Poslovanje in u i;odarje-nje mora potekati le v okviru sredstev, s katerimi razpolagamo. 2. Delitve osebnega dohodka brez kritja, neplačane zapadle obveznosti in investicije brez kritja ogrožajo stabilnost gospodarstva. 3. Tako nastala nestabilnost pomeni nov — še večji pritisk na rast osebnih dohodkov in neprogramirano spreminjanje sredstev na področje splošne potrošnje. 4. Slabo gospodarjenje gosp. org., ki poslujejo z izgubo ali pa na robu rentabilnosti, obremenjuje druge gosp. org. in zavira razvoj tistih, ki so nosilci gosp. napredka. 5. Krepiti je vlogo sklada skupnih rezerv gosp. org. in s tem tudi solidnarnosti med njimi. To so nedvomno naloge, ki jih v svoji sredini, v okviru naših ilospodarskih in družbeno-poli-tičnih skupnostih lahko in moramo izvrševati, krepiti moramo torei finančne disciplino in odgovoi nost ter se ravnati po principih doslednosti, ki naj v tem letu ne veljajo le za gospodarstvo, pač pa tudi /a družbeno-politične skupnosti Kaj lahko pričakujemo na področju splošne potrošnje in ocebnlh dohodkov? Tako kot smo mnenja, naj gosp. organizacije v skladu z obstoječimi problemi bolj gospodarno dele svoj dohodek, smo tudi mnenja, da je treba preprečiti pojave neprogranors-nt in samovoljne delitve druž. proizvoda izven družbenih dogovorov v korist svoje potrošnje, S tem )• seveda misliti to. da bi usklajevanje materialno zahtevnejših družbenih nalog in nakopičenih problemov kazalo reševati orrdvsem z razvijanjem rlnr>benih dogovorov med gospodarstvom na eni in občinsko skur-š*ino. kot predstavn'-kom drugih nodroči.i družbenega dela na drugi strani. INTERESENTI ZA GARAŽE V DOMŽALAH — IZKORISTITE PRILOŽNOST NAJUGODNEJŠEGA NAKUPA SAMOSTOJNE GARAZi; 7,A SVOJ AVTO Gradbeno pod.jelie -OBNOVA", L hi bi lana, Titova e. 39 gradi v Domžalah med Kidričevo in Ljubljansko cesto raraže. Garaže so zgrajene v treh etažah, tj. kleti, pritličju in I. nadstropju. Vsak garažni boks ima električno razsvetljavo, pred garažnim objektom pa je perišče. STRUKTURA IN CENA 1. Mali boksi dolžine 4,50 m po 11,00 m2 7.300 din 2. Srednji boksi dolžine 1,80 m po 11.80 m2 7.800 din 3. Večji boksi dolžine 5,10 m po 12,50 m' 8.300 din POGOJI PLAČILA SO NASLEDNJI: Garažo je možno kupiti tudi na kredit oz. z garantnim pismom Komunalne banke Domžale. Vse informacije glede nakupa in sklepanja pogodb dobite: 1. Stanovanjsko podjetje Domžale. Kolodvorska 6. telefon 72 444, 2. GP -.Obnova«", Ljubljana, Titova 39. telefon 320 841. 3. GP -Obnova" sektor Domžale. Ljubljanska 51, telefon 72 255. GP •OBNOVA-Ljubljana, Titova 39 Republiška projekcija predvideva, da bodo nominalni osebni dohodki na zaposlenega v družbenem sektorju narasli v poprečju za 10 do 11 "/o. To predvidevanje temelji na povečanju produktivnosti, ki naj bi naraščala s stopnjo 6 °/ip ter na visoko naraslih življenjskih stroških v tem letu. Ce k temu pri-štejem še rast zaposlenih za 2 do 3 u/u, pomeni to. da bi se moral sklad osebnih dohodkov povečati za dobrih 13%>. Kaj pa v naši občini? Obstoje realne možnosti, da bi tudi mi dosegli podoben trend lasti osebnih dohodkov? Upoštevajo predvidevanja, da bo rast družbenega proizvodu vsaj za 2°/o hitrejša od republiškega poprečja ter predvidevanja, da bomo takšno rast dosegli ob stopnji za 3"/» večjo zaposlenosti, kar pomeni, da bo tudi stopnja storilnosti vsaj /a 1 %> nad republiškim poprečjem, je moč realno oceniti, da moremo tudi na področju rasli os dohodkov računati s stopnjo, ki jo predvidevamo za republiko. Porastu sredstev splošne potrošnje se spričo dejstva, da moramo izboljšati materialni položaj nekaterih področij, ki so v prejšnjih letih zaostajala, nikakor ne moremo odreči. Se več. moramo si biti na jasnem, da je razvoj teh področij nujen pogoj za optimalni razvoj našega gospodarstva. Ob tem pa prav tako ne moremo mimo pomembnih vlaganj splošnega pomena, ki smo si jih zavestno — vsaj za obdobje loga in naslednjega leta naložili popolnoma ali pa le delno na svoja ramena. Sanacija vzgoje in šolstva se v tem letu nadaljuje. Poznano je. da je področje izobraževanja in vzgoje močno zaostajalo za drugimi. tako gospodarskimi kot družbenimi dejavnostmi. V skladu s sklepi in priporočili skupščine SRS smo v letu 190« nadaljevali z napori sanacij" materialne osnove tega področja. Ne da se zanikati, da tako doseženo izboljšanje ni pozitivno vplivalo na reševanje nekaterih pomembnejših vsebinskih problemov in nelogičnosti v t' dejavnosti. Prav tako je tudi res, da je bil učinek povečanja v tej sferi spričo visokega povečanja porasta življenjskih stroškov in analognega večam' osebnih dohodkov na drugih Področjih deloma tudi zmanjšan. Trdim, da je bilo to zmanjšanje tudi delno, ne pa skoro ali popolno absolutno, kot to nekateri trde. Repuoliška skupnost sprejema predlog, da je treba osebne uohodke v tej sferi spraviti na raven os. dohodkov v drugih sferah iz leta 1969. Da bi bil boij jasen, navajam celoten postopek: Osnova za izračun osebnih dohodkov pedagoških delavcev po posameznih kvalifikacijah je za leto 1968 statistično ugotovljena raven poprečnih skupnih mesečnih osebnih dohodkov delavcev po posameznih kvalifikacijah v gospodarstvu m drugih področjih družbenega dela. zmanjšana za nadurno delo in za druge oblike dodatnega dela. Raven osebnih dohodkov v letu 1970 bo torej opisani princip povečal za 13 "/o (poprečno povečanje v letu 1969). V tem letu bodo vzgoji in izobraževanju zagotovljena tudi večja sredstva za materialne iz- . datke. s čimer bo izboljšana tudi materialna oskrba in oprema šol. Naj nadalje še omenim, da bodo v letu 1970 zagotovljena tudi sredstva za obračunavanje amortizacije. Ob vsej dosedanji sanaciji je treba le omeniti, da bodo sredstva, ki jih Slovenija namenja temu področju, dosegla v letu 1970 skupno višino 99,4 milijarde starih dinarjev ali okoli 5 °/o družbenega produkta v letu 1969. Čeprav je nedvomno jasno, da bo ta sfera dejavnosti iz leta v leto dosegala tako absolutna, v skladu z družbeno nujnostjo in potrebo pa tudi relativna večanja, prav gotovo ni moč računati, da bi v naslednjih letih dosegali tako pomembna skokovita povečanja. S tem želim povedati, da se mora prizadevanje pedagoških delavcev v še večji meri obrti v reševanje velikih notranjih problemov, v nenehno izboljša-vanje učnih programov, prilagajanje le-teh dosedanjim in predvsem bodočim potrebam razvoja naše družbe, v iskanje novih, modernejših oblik učnega procesa in seveda v permanentno izobraževanje svojih karov. Slehernemu bralcu se spričo dolžine tega zapisa opraviču-lem. prijateljem, ki so prebrali celotno verzijo pa tudi zahvaljujem za vztrajnost in pozornost. Obljubljam, da bom v naslednjem zapisu nadaljeval po-uledo in predvidevanja o ekonomskem in družbenem razvoju naše Slovenije in občine v letu 1970. AMANDMA XV »Uresničujoč v delovni organizaciji kot celoti in v organizacijah združenega dela v njenem sestavu samoupravljanje, določajo delovni ljudje vprašanja, o katerih odločajo neposredno, in poverjajo določene funkcije upravljanja delavskemu svetu oziroma glede na naravo dejavnosti delovne organizacije drugemu ustreznemu organu upravljanja, določene izvršilne funkcije pa njemu odgovornim kolegijskim in individualnim organom, ki jih voli delavski svet. Delovni ljudje v delovni organizaciji določajo organe upravljanja delovne organizacije in organizacij združenega dela v njenem sestavu, njihovo delovno področje in čas, za katerega se volijo, ter pogoje in način za njihovo izvolitev oziroma razrešitev. Z zakonom ,je lahko določen poseben postopek in način za imenovanje in razrešitev individualnega izvršilnega organa delovne organizacije, ki opravlja zadeve posebnega družbenega pomena. S tem amandmajem so nadomeščene določbe prvega odstavka 90. člena, četrtega do osmega odstavka 92. in 93. člena ustave.« Se ei&krat: TSUGS sta novi poti OBVESTILO Občane obveščamo, da je od 1. januarja 1970 dalje delovni čas v upravnih organih občine Domžale ob sredah neprekinjeno od 7. do 17. ure. Urad tajnika Sob Sedaj lahko ponovno zapišemo vest. ki smo jo objavili ob zaključku redakcije decembrske številke našega hsui: delovna skupnost zavoda Tehniške srednje usnjarsko galanterijske šole je na reierendumu 12. decembra 1969 odločila, da st usnjarska delavnica izloči iz zavoda in se pripoji k enemu od industrijskih podjetij. Razširjeni svet zavoda in delavski svet podjetja >ToKO« sta nato na skupnem zasedanju 19. decembra 1969 soglasno sprejela sklep, da se usnjarska delavnica pripoji k podjetju TOKO kot organizacija združenja dela, ki ne bo pravna oseba, bo pa imela svoj žiro račun in zaključni račun. Delavnica se je tako pripojila k TOKU s 1. januarjem letos. Na izredni seji sveta TSUGS 8. januarju pa so bili sprejeti še nekateri sklopi, ki natančneje določajo način in pogoje pripojitve usnjarske delavnice k podjetju TOKO, zlasti še razmejitev osnovnih in obratnih sredstev kot najbolj občutljivega vprašanja. Pomembno je tudi. da je svet sprejel sklep, da si' v skladu s poprejšnjim sklepom delovni skupnosti podjetja TOKO pripoji tudi Inštitut za usnjarstvo s proizvodnim oddelkom kemičnih sredstev, ki naj bi sicer deloval po decembrskih sklepih še naprei v okviru šole. Nedvomno je priključitev instituta k podjetju najpametnejša rešitev, ki na eni strani zagotavlja institutu možnost nadaljnjega obstoja in razvoja TOKU pa ustvaritev lastne razvojne institucije na področju tehnologije usnia. Institut naj bi se v prihodnje resnično ukvarjal s tistimi raziskovalnimi, raz.vomn tehnološkimi naloganr, zaradi kalerih Je bil ustanovljen, z razvijanjem, izboljšavami tehnologij.- proizvodnje usnja. T<- naloge v zadnjem obdobju in'ti'ui oač ni izpolnjeval, ampak se ie ukvarjal glede na razmere, v katerih je deloval, z uporabnimi kemičnimi raziskavami. TOKO in šola sta se v načelu tudi sporazumela, da do 1. septembra skupaj preselita šolsko galanterijsko delavnico in tehnološki laboratorij v nove prostore, pri čemer bo TOKO pomagal z denarnimi sredstvi. TOKO bo sofinanciral tudi izgradnjo novega mostu preko industrijskega kanala Mlinščica za potrebe šole. TOKO je prevzel vse delavce, zaposlene v usnjarski delavnici, stranskih delavnicah, vzdrževalnih obratih in v institutu, kaki r tudi v skupnih službah zavoda, razen tistih, ki jih bo potrebovala šola. S tem je bil praktično končan proces reorganizacije bivšega združenega zavoda TSUGS. Po splošnem mnenju bodo tako lahko vsi »lažje zadihali«. Sola bo lažje uredila vse kadrovske in materialne probleme, v usnjarski delavnici pa bo končno spet — kot zagotavljajo predstavniki TOKA — red in disciplina, predvsem pa je pomembno, da namerava TOKO s sodelovanjem strokovnjakov izdelati čimprej soliden perspektivni načrt rekonstrukc-je usnjarske delavnice v skladu ■/. razvojnim programom celotnega podietia. TOKO je zainteresiran, da dobiva iz tega obrata visokokvalitetna usnja, ki so potrebna za proizvodnjo kvalitetne usnjene galanterije, Sevp-da pa bo ta obra* moral čimprej dobiti tudi dobro strokovno vodstvo, ki ga seda: nima lr" kar je tudi eden izmed vzrokov /a slabe delovne in finančne rezultate v lanskem letu. Po besedah direktorja TOKA, Staneta ROZMANA pa je ta združitev le de! procesa integracij v industriii usnia. ki se bo z-inesliivo nndal'pval Del tega pa je tudi pogodba o poslov-•M>-teh ničnem sodelovanju merj Tovarno usnja Soštani In TOKO. ki sta jo direktor Ja teh dveh podjetij podpisala 7. januarja. y q_ Kulturne skupnosti -nova perspektiva? Pojemanje aktivnosti na področju amaterske kulturne dejavnosti in pa nesoglasja, ki so se in se še vedno pojavljajo v nekaterih naših profesionalnih kulturnih institucijah, so sprožila intenzivnejšo razpravo o tem, kako dati naši dejavnosti na področju kulture dolgoročnejšo usmeritev, družbenim potrebam ustrezajočo vsebino in obseg, kakor tudi o tem, kako to delo družbeno ovrednotiti in ga vključiti kot sestavni in neločljivi del v našo samoupravno družbo. V tej razpravi se je kot osnovna izkristalizirala misel, da je potrebno poiskati tako obliko organizacije, ki bo kar najbolj omogočala vraščanje vseh kulturnih dejavnosti v celoten splet naših razvijajočih se samoupravnih odnosov in zagotavljala skladen razvoj kulture vzporedno z razvojem drugih področij našega ustvarjanja. In iz tega se je rodila misel o oblikovanju kulturnih sposobnosti, tj. obliki samoupravnega položaja kulture, v kateri bodo občani kot oblikovalci in potrošniki kulturnih dobrin sami, prek svojih samoupravnih mehanizmov oblikovali kulturno politiko na področju občine ali regije, 3ami ali v povezavi s sosednjimi občinami, kar se bo pokazalo za potrebno posebno tam, kjer teritorij večjih občin predstavlja v kulturnem pogledu zaključno celoto, pogojeno z zgodovinski-. mi, geografskimi ali drugimi faktorji. Kakor povsod drugod, je tudi v naši občini organizacijo razprave o pomenu in vlogi kulturnih skupnosti prevzela občinska organizacija SZSD, ki je na občinskem nivoju tudi ž° sklicala nekaj sestankov delavcev, ki so na področju kulture v občini najbolj aktivni. V uvodnih razgovorih je bilo ugotovljeno, da kljub številnim organizacijam, ki naj bi imele na skrbi razvoj kulturnih dejavnosti v občini (Svet za kulturo in prosveto pri Sob. Občinska zveza kulturno-prosvetnih organizacij, Svobode. Kulturno umetniška društva) nimamo nekega dovolj širokega in avtoritativnega organa, ki bi bil sposoben usmerjati in voditi kulturno politiko v občini, ampak so posamezne organizacije, kolikor jih je še. pri svojem delu in načrtovanju prepuščene v glavnem same sebi Zato tudi vsaka zase iščejo svoje področje dela, sestavljajo programe brez koordinacije s sorodnimi organizacijami, pa vse prevečkrat tudi broz zadostne podpore in priznanja. Naša občina je. kar se kulturnega udeistvnvania tiče. razdeljena na dve. med seboj precej ostro ločeni področji. Eno so večji centri, kjer se vedno bolj uveljavlja miselnost, da smo vse preblizu Ljubljane, da bi bilo mogoče občane zadovoljiti s kul- turnimi storitvami domačih amaterskih skupin in da se aktivni potrošniki teh kulturnih dobrin vse bolj usmerjajo na prireditve profesionalnih ustanov v republiškem centru oz. jih zadovolje že programi naših sredstev množičnega obveščanja, tj. radio in televizija, ki je že našla svoje mesto v skoro vsaki hiši, drugo pa je tisto, bolj odmaknjeno področje, kjer si ljudje še žele na oni strani aktivno sodelovati v kulturnih društvih in skupinah, na drugi strani pa prireditve teh amaterskih skupin tudi še radi obiskujejo, ker najdejo v njih določeno zadovoljstvo. V večjih središčih, kot so Domžale. Mengeš, Lukovica, iščemo nadomestila za nekdaj bogato kulturno življenje, posebno dramatsko, pa tudi glasbeno, v množičnih prireditvah, ki so vezane na poletje in turizem (Mengeške poletne igre. Rokovnjači, Adam Ravbar, Slamnikarstvo), vendar so te povečini le sporadična zadeva, brez neke kontinuitete in stalnega, neprekinjenega dela, ki je bilo nekoč osnova delovanja kulturno-prosvetnih društev. Medtem ko je v odmaknjenih krajih še zelo mnogo navdušenja in samoiniciative za kulturno prosvetno dejavnost, v cen -trih skoro ne najdemo več ali pa ne znamo najti ljudi, ki bi še imeli veselje do te oblike družbene in družabne aktivnosti. Kljub tej, ne ravno spodbudni situaciji pa vendar ne moremo trditi, da v naši občini kulturne dejavnosti ni. Mnogo tistega, kar so nekoč opravljale amaterske skupine in društva, nadaljuje na glasbenem področju Zavod za glasbeno izobraževanje, ki ima svoje oddelke tudi zunaj občinskega centra (Mengeš, Brdo pri Lukovici, Moravče), na pevskem nekateri dobri pevski zbori (domžalski mešani pevski zbor, pevski zbor upokojencev iz Domžal itd.), na dramatskem pa nekatere skupine zunaj večjih naselij. Vso to dejavnost, ki je, pa bi morali povezati med seboj, ustvariti bi bilo treba tesnejše sodelovanje sorodnih kulturnih skupin, oživiti bi bilo treba delo tam, kjer smo nekoč imeli kulturna društva in skupine, pa jih danes ni, poiskati tudi sodobne oblike kulturnega izživljanja, kot so klubi, sekcije, interesni krožki itd., za vse to pa bi bila najprimernejša oblika samoupravna temeljna kulturna skupnost v občini ali za širše področje. Osnutek zakona o kulturnih skupnostih in o financiranju kulturnih dejavnosti je prav sedaj v javni razpravi. Ko borna dajali k tem osnutkom svoje pripombe, bo vsekakor treba poleg vsega drugega povedati tudi to, da je potrebno z zakonom določiti in zagotoviti za kulturo in kulturno dejavnost stalne vire sredstev, ki ne bodo odvisni od vsakoletne boljše ali slabše finančne situacije občinskih proračunov ali od več ali manj dobre volje tistih, ki o delitvi sredstev odločajo, ampak bodo sredstva za kulturo odraz finančne moči določenega teri • torija ali regije in naj se večajo skladno z razvojem gospodarstva in pa s potrebami, ki bi jih z demokratičnim dogovorom vseh zainteresiranih skupno določali. Temeljna kulturna skup- nost ne sme biti, ko bo enkrat zaživela, še ena organizacija več v vrsti tistih, ki jih imamo že sedaj in katerih neučinkovitost je novo obliko poklicala v življenje, ampak naj se kot samoupravni mehanizem uveljavi kot oblikovalec kulturne politike, njen organizator in financer. Tako kulturno skupnost rabimo tudi pri nas v naši občini in če bomo sposobni tako tudi obli kovati, smo lahko prepričani, da bodo tudi za amatersko kulturo pri nas nastopili boljši časi. F. Proslava sineva JLA v Domžalah Prav na dan, ko praznuje JLA svoj praznik, 22. december, so družbeno-politične organizacije občine Domžale v dvorni komunalnega centra v Domžalah priredile slovesno akademijo v počastitev dneva JLA. Akademijo je tvoril pod pol -kovnih v rezervi, tov. Milan Likar, nato pa je o pomenu praznika spregovoril predsednik občinskega odbora Zveze združenj borcev NOV, tov. Alfonz Avbelj-Savo. Moški pevski zbor društva upokojencev iz Domžal je v kulturnem delu programa ob spremljavi harmonikarskega orkestra Zavoda za glasbeno izobraževanje Domžale in pod vodstvom dirigenta Staneta Habeta izvajal uverturo Tomaža Habeta: Sedemindvajseti, Marjana Kozine: Bilečanko, Marolt-Spi-ka: Pesem 14. divizije in Rada Simonitija: Pesem o Titu. Vmes so recitirali: Damjana Voglar. Andrej Zaje in Tone Ravnikar. V drugem delu je nato naslonila godba Domžale, ki je pod vodstvom Albina Persija izvajala fantazijo Gvida Učakarja: Za goro, venčok narodnih Janka Gregorca: Vesela gmajna in koračnico Karla Pahorja: Komandant Stane. S to akademijo so družbenopolitične organizacije občine Domžale, predvsem pa izvajalci sami, lepo počastili obletnico ustanovitve Jugoslovanske ljud-armade. x. R. ZA VAS, KI IMATE SVOJCE V AMERIKI! Potovalna agencija JUGOAGENT v Ljubljani organizira za vse tiste, ki imajo v ZDA svoje sorodnike, pa bi jih želeli obiskati, POTOVANJE V NEW YORK z avionom v času od 20. marca do 15. maja 1970 po izredni — enkratni ceni. Prevoz tja in nazaj z avionom stane 185 ZDA dolarjev in je plačljiv v katerikoli valuti, lahko pa prevoz plačajo tudi sorodniki v Ameriki. Odhod v Ameriko bo skupen in to v času med 15. in 20. marcem, povratk pa po želji vendar tako, da morajo hiti potniki doma najkasneje 15. maja. Interesenti, ki bi se želeli poslužiti te enkratne priložnosti, morajo dobiti od svojih sorodnikov v ZDA garancijsko pismo, da bodo imeli pri njih zagotovljeno oskrbo za čas bivanja v Ameriki. Na podlagi tega garancijskega pisma, ki mora biti uradno overovljeno v Ameriki, bo ameriški konzulat v Zagrebu izdal turistično vizo za potovanje. Kdor želi obiskati svoje sorodnike v Ameriki, ima sedaj edinstveno priliko, da pride tja udobno in poceni ter hitro. Smer poleta z najmodernejšimi reakcijskimi letali: Luxemburg—Island—Nevv York. Interesenti lahko dobe podrobnejše informacije pri Jugoslovanski pomorski agenciji »JUOOAGKNT« Ljubljana, Gregorčičeva 13, tel. 21 701 in 21 646. Kdor se bo za to potovanje odločil, naj pobiti! Prijave z garancijskim pismom do 1. marca 1970. ODLOK o določitvi primerov, v katerih se lahko odda brez javnega natečaja v uporabo urejeno stavbno zemljišče v družbeni lastnini, na katerem ima pravico uporabe občina 1. člen Urejeno stavbno zemljišče v družbeni lastnini, na katerem ima pravico uporabe občina, se lahko odda brez javnega natečaja v uporabo družbenim in civilnim pravnim osebam ter občanom v naslednjih primerih: a) če prosi za gradbeno parcelo udeleženec NOV; b) če gre za zemljišče, ki že po svoji funkciji spada k stavbi ali objektu družbene lastnine; c) če gre za dodelitev funkcionalnega zemljišča, ki spada k stanovanjskemu bloku, interesentom, ki stanujejo v bloku, da si postavijo garaže na podlagi lokacijske dokumentacije in izjave drugih stanovalcev, da niso interesenti za postavitev garaž. 2. člen Dodelitev zemljišča po tem odolku Je možna samo v skladu z zazidalnim načr- tom ali s pristankom občinskega upravnega organa, ki je pristojen za urbanistične zadeve in finance. 3. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku občine Domžale. St.: 465-5/69 Datum: 18. decembra 1969. Predsednik skupščine občine Domžale: Albin Klemene, 1. r. Poslovanje obrtne nabavno-prodaine zadruge »Zora« Domžale Naš sodelavec je obiskal v. d. direktorja te zadruge Franca Zajca in vodjo komercialne službe Jožeta Kaplja ter se pozanimal o poslovanju te nove ustanove v domžalski občini. Postavil jima je nekaj vprašanj ln ju prosil za razgovor. VPRAŠANJE: Kaj predstavlja ta zadruga? ODGOVOR: Obrtno nabavno-prodajna zadruga »ZORA« Je gospodarsko podjetje, ki zastopa v odnosu do tržiiča obrtniške proizvodne zmogljivosti, zanje nabavlja in prodaja. Zadruga je pravna oseba in zast"i> i interese obrtništva v poslovno pravnem in družbeno-političnem smislu. Ne organizira svoje lastne proizvodnje, ampak samo zastopa svoje komitente pri njihovem poslovanju. Spodbudo r.\ ustanovitev zadruge so dali obrtniki sami. njeno področje poslovanja pa obsega celoten teritorij SFRJ. Člani zadruge lahko postanejo vsi obrtniki, ki opravljajo svojo dejavnost v naši državi. VPRAŠANJE: Kdo lahko postane član zadruge in kakšni so pogoji za sprejem? ODGOVOR: Član nabavno-prodajne zadruge lahko postane vsak redni obrtnik, ki ima prijavljeno redno ali (popoldansko) obrt na teritoriju SFRJ. Za včlanjenje v zadrugo je potrebno izpolniti pristopnico, ki jo lahko dobi vsak obrtnik v upravi zadruge. Poleg tega mora vsak interesent položiti polog v višini 500.00 din. ki ostane 'ast člana in ga ob izstopu iz zadruge dobi vrnjenega ooleg teeljati na sedež občine v Domžale. Za avtobus mo- ra plačati 420 SD, zamudi pa še mnogo na času, ki je pa tudi vreden več kot dve vožnji z avtobusom. Se slabše pa je za prebivalce iz naselij Velika vas, Dešen, Peče, Križate in Gora pri Pečah, saj so nekatere oddaljene tudi 10 km in več že od Moravč. Velike težave pa imajo tudi tisti naši državljani, ki so na Moravškem rojeni, pa so se preselili drugam in sedaj potrebujejo izpiske. Ti ponavadi ne vedo, da v Moravčah ni več matičnega urada. Pripeljejo se v Moravče v upanju, da bodo na matičnem uradu prejeli kar pač potrebujejo. Vendar prišli so zaman. V ilustracijo naj navedem še to, da je na krajevni in matični urad v Moravčah dnevno prihajalo po uradnih opravkih od 30 do 36 strank. Sedaj morajo vse te stranke potovati po opravkih v Domžale, kar je popolnoma nelogično. Dalje še to. Moravče so oddaljene od Domžal 15 km, naselja Velika vas, Dešen, Cvetež, Gora pri Pečah, Križate pa celo do 25 km. Ravno toliko so oddaljene tudi nekatere vasi iz območja Blagovice in Trojan. Mengeš pa je oddaljen od sedeža občine komaj 4 km, in ima vsake pol ure dobro zvezo z avtobusom do Domžal. Občina Domžale bi lahko ukinila matični urad v Mengšu, saj bi prebivalcem Mengša bila pot v Domžale mnogo lažja, krajša in cenejša, kot pa prebivalcem Moravske doline in Črnega grabna. Vendar matičnega urada v Mengšu občina ni ukinila, kar je tudi prav. Nikakor pa ni pravda je bil ukinjen matični urad in krajevni urad v Moravčah in v Črnem grabnu, kljub veliki oddaljenosti teh krajev od centra. Prizadeti na občini naj uvidijo, da je bila napravljena napaka, in naj to napako čimpreje popravijo. Skala Moravče 93 Kreditna banka in hranilnica, podružnica Domžale sporoča, da ima od 1. januarja 1970 dalje spremenjen delovni čas. Za stranke posluje: Organizacija matične službe v občini (KJE, KDAJ IN KAJ LAHKO OPRAVIMO) Po reorganizaciji matičnih uradov v občini Domžale, ki je bila opravljena v mesecu novembru 1968. leta, se marsikdaj vprašujemo, kje in kdaj moramo prijaviti rojstvo ali smrt, kje lahko opravimo poroko, kje uredimo vse formalnosti v zvezi z državljanstvom, kje lahko dobimo rojstne, poročne ali mrliške liste oz. izpiske iz matičnih knjig, kje lahko prijavimo spremembe stalnega ali začasnega prebivališča in opravimo druge zadeve s tega področja. V občini imamo po novem dva matična urada in sicer v Domžalah in v Mengšu. Na matični urad v Mengšu so vezana naselja Mengeš. Trzin, Topole. Loka pri Mengšu in Dobeno. Vsi ostali kraji v občini pa so vezani na matični urad v Domžalah. Matični urad v Domžalah ima uradne ure za prijavno in od-javno službo vsak dan razen sobote in sicer od 8. do 15. ure. ob sredah pa od 8. do 17. ure. Vse druge zadeve lahko na tem matičnem uradu opravimo ob ponedeljkih in petkih od 8. do 15. ure in ob sredah od 8. do 17. ure. Ta uradni čas velja za vsa ob ponedeljkih ob sredah ob torkih, četrtkih in petkih od 7. do 16. ure neprekinjeno od 7. do 13.30 od 7. do 12.30 KBH DOMŽALE opravila razen za sklepanje zakonskih zvez (poroke), za kar je rezervirana sobota od 8. do 12. ure. Matični urad razpolaga z lepo urejeno poročno sobo. Za sklepanje zakonskih zvez pa so poblaščeni Jakob CERNE. Aleksander RIHTAR. Franc HAB-JAN in Miroslav VARSEK. V matičnem uradu Domžale dela matičarka Milena MER-MAL, prijavno-odjavno službo pa vodi Bojka KAREL. Matični urad v Mengšu ima uradni čas samo ob ponedeljkih in petkih od 8. do 15. ure in ob sredah od 8. do 17. ure. Tudi tu je sobotno dopoldne rezervirano za sklepanje zakonskih zvez. Poročna soba je primerno opremljena. Za sklepanji zakonskih zvez pa so v Mengšu pooblaščeni Peter GUBANC. Lovro KORENCAN, Franc MU-SlC in Leopold ALES. V matičnem uradu Mengeš dela matičarka Frančiška TROBEC. V Moravčah matičnega urada sicer m, vendar prebivalci s tega območja lahko v Moravčah sklepajo zakonske zveze. Zal Da tu poročna soba ni najbolje opremljena. Za sklepanje zakonskih zvez sta pooblaščena Ivan KOROŠEC in Ivan VIDIC. Vse formalnosti v zvezi s sklepanjem zakonskih zvez v Moravčah je treba opraviti na matičnem uradu v Domžalah. V prihodnje bomo skušali redno objavljati tudi podatke 0 rojstvih, porokah in smrtih Motnega domžalskega področ-a, Objaviiali bomo tudi ostale zanimivosti (zlate poroke itd.) iz dela te službe. l_ g Program razvoja DomžaB Neposredna bližina Ljubljane narekuje, da se pri izdelavi programa razvoja Domžal upoštevajo objektivne okoliščine, ki so za bližnjo prihodnost pomembne. Ugoden geografski položaj narekuje, da je v programu razvoja upoštevati to prednost, katero sam položaj kraja nudi. — Zelo dobre prometne zveze, urejene ceste, bližina letališča, tovorna železniška postaja in projektirana mednarodna cesta. Urejena komunalna dejavnost: elektrika, vodovod, kanalizacija, cesta, železnica, telefon je izgrajeno in dimenzionirano tako, da ne predstavlja za nove potrebe nobenega problema. Stanovanjska izgradnja ima zagotovljene zemljiške površine, tako za individualno in blokovno gradnjo. Program razvoja Domžal bo moral poleg geografskega položaja, kateri mu daje velike prednosti, upoštevati še vse osnovne pogoje, ki so za izgradnjo takega centra potrebni. Kaj naj bi upošteval program razvoja. Misli, katere so bile že večkrat nakazane, bi bilo potrebno še dopolnjevati z idejami, ki bi bile za dokončno izdelavo programa dobrodošle. K sodelovanju se želi privabiti vse. ki ima-io kakršno koli zamisel, naj io izneseio in tako da'o nrio občani, delovne in druge org.inizaci.je poklicani, da širijo in krepijo vse oblike družbenega samoupravljanja in s tem prispevajo k uresničevanju človekovih svoboščin in pravic. Štefan Pclcar Delovni organizaciji »Vodovod« in »Cestno podjetje« združeni Kaj je vodilo delovne ljudi pri komunalnem podjetju »VODOVOD'« Domžale in »Cestnem podjetju« Domžale, da so se na referendumu izrekli za združitev? Delo, ki ga opravljata dve delovni organizaciji Je takšnega značaja, da je uporaba njihovih komunalnih storitev celo predpisana. To je dejavnost, ki postaja iz dneva v dan važnejša v našem vsakdanjem življenju in napredku. Kajti brez zdrave pitne vode, urejene kanalizacije, primernih cest ni urbanizacije, ni organiziranega življenja. Dokler je - Komunala« še v rodu. tega ne opazimo, pač pa takrat, ko nekaj zaškriplje (defekt na cevovodu, visok sneg, spomladanska odjuga na cestah itd.). V takih primerih nastopa občutna gospodarska škoda, predvsem tudi za to, ker delavec, ki mora po slabi poti na delo, ter nima zagotovljenih še drugih pogojev za delo, ni fizično sposoben dosegati onih rezultatov pri delu, kot jih njegov tovariš, pri katerem ti pogoji obstajajo Dobro razvito omrežje komunalnih naprav je torej važen sestavni del naše življenjske ravni. Po osvoboditvi je bilo za izgradnjo komunalnih objektov na območju občine mnogo storjenega. Ni pa bilo potrebnih DELAVSKA UNIVERZA DOMŽALE VPISUJE PONOVNO V NASLEDNJE TEČAJE: — tečaj nemškega jezika — začetni in nadaljevalni — po avdivizualnj metodi. — tečaj italijanskega jezika — začetni — po avdivizualni metodi. — gospodinjski tečaj. — krojno šiviljski tečaj — začetni in nadaljevalni. Vpisujemo do 31. januarja 1970 vsak dan (razen sobote) na Delavski univerzi Domžale, Kolodvorska 6. tel. 12 082. kjer dobite tudi vse potrebne informacije. Popravek V decembrski številki -Občinskega poročevalca« je v članku oh 10-lolniei dela Delavske univerze Domžale pomotoma pri naštevanju odlikovancev izpadel Janez Jamnik. pravilni priimek enega n<1 odlikovancev pa je HORVAT Štefan in ne KRAVAT, kot je bilo objavljeno. Prosimo, tla nam nanakn oprostite. Uredništvo Tudi letos je bila na obletnico tragedije v Rudniku pri Radomljah žalna komemoracija pri spomeniku, katere so se udeležili številni borci NOV in najbližji sodelavci padlih. O tem dogodku objavljamo kratek zgodovinski zapis V decembrski ofenzivi 1944 so Nemci in domobranci v kamniškem okrožju prizadejali političnim organizacijam še hujše udarec kot narodnoosvobodilni vojski. Po njej je bilo onemogočeno vsakršno delo organizacij OF in izvoljenih narodnoosvobodilnih odborov Funkcionarji okrožnih in okrajnih forumov ter okrožne OZNE so se pred nenehnimi zasledovanji zadrževali in premikali s partizanskimi enotami. Sekretar okrožnega komiteja KPS Kamnik, Edvard Peternel-Tinko. jih je takoj po najhujšem sunku otenzive sklical v Rudnik pri Radomljah, da bi se pogovorili o nadaljnjem delu. Tako je do fi. januarja 1945 prispelo v tri hunkerje nekdanje okrožne tiskarne nad 30 okrožnih političnih delavcev Njihov prihod pa je moral nekdo izdati, kajti Nemci so tega dne bunkerje obkolili. Iz, obroča je uspelo pobegniti le nekaj političnim delavcem, nekaj so jih ujeli, vsi f'ruei pa so padli ali pa so si vzeli življenje sami. da ne bi prišli živi v sovražnikove roke. Ujete moške so že drugi dan po-strclili v Vrhovljah pri Lukovici. To je bila huda tragedija in politično delo se po ofenzivi tudi zaradi pomanjkanja funkcionarjev ni moglo razmahniti vse do zadnjih dni pred osvoboditvijo. dr. M. S. Kakor vsako leto so tudi letos TVD Partizan Domžale in učenci I. osnovne šole priredili v počastitev dneva JLA telovadno akademijo v telovadnici šole. Starši in prijatelji telovadbe so se vabilu mladine odzvali tako. da je bila dvorana polno zasedena, počastili tem praznik, obenem pa dali tudi priznanje telovad-kam in telovadcem, ki so se potrudili, da je bila akademija tudi kvalitetno na dostojni ravni. Moške oddelke je za akademijo pripravil vodnik Milorad Popovič. ženske pa načelnica Ela Košir. Program je obsegal nekaj novih elementov, ki so celotno prireditev poživili, opazili pa smo, da tokrat prvič ni bilo med nastopajočimi članske vrste domžalskega Partizana na orodju, kar ponovno potrjuje, da imajo odrasli vedno manj interesa za splošno vadbo, pa čeprav je ta osnova vsakega resnejšega športnega udejstvovanja ufcrepov za njihovo vzdrževanje. Z vzdrževanjem se je ukvarjalo več komunalnih organizacij brez potrebnih tehničnih sredstev in brez kapitala. Poleg tega so objekte upravljale krajevne skupnosti in razni odbori. Z združitvijo obeh podjetij je nastala osnova za nabavo potrebnih tehničnih sredstev, ki naj bi pripomogli k hitrejšemu, kvalitetnejšemu vzdrževanju vseh teh naprav in objektov. Članom delovne skupnosti, ki so odločali na referendumu o integraciji obeh podjetij, je bilo povsem jasno, da jih sama odločitev o integraciji še ne bo pripeljala na zeleno vejo. Položaj združenega podjetja trenutno ni ravno zavidljiv. Zato je sedaj najbolj važno, da se izpelje to, kar so se pristojni politični izvršilni organi skupno s člani delovne skupnosti integriranih podjetij dogovorili v zvezi z nabavo tehničnih sredstev. V najkrajšem času moramo realizirati tisti del razvojnega programa, ki predvideva nabavo strojne opreme v višini 49fi tisoč 900,00 ND. Pri tem pa moramo poudariti, da vložena sredstva ne bodo bistveno vplivala na ekonomski efekt podjetja, Gasilsk v dvora temveč predvsem na kvalitetnejšo vzdrževanje komunalnih naprav. Kar se pa razširjene reprodukcije tiče, pa integrirana komunalna organizacija pri tem sestavku kapitala ni v stanju, da z lastnimi sredstvi ali s kratkoročnimi krediti bistveno sodeluje pri izgradnji komunalnih objektov. Za izvedbo tega dela programa bo potrebna velika mera zaupanja in sodelovanja med kolektivom ter še nadaljnja skrb in pozornost predstavniških, kakor tudi političnih-izvršilnih organov v naši občini. Pozitivni izid referenduma nalaga članom delovne skupnosti integriranih podjetij, da v roku enega meseca formirajo organe samoupravljanja pri komunalnem podjetju Domžale, kakor se sedaj imenuje nova združena organizacija. Člani delovne skupnosti nove organizacije so pripravljeni, da v okviru svojih možnosti potrdijo pravilnost izvedene akcije o združitvi. Istočasno pa želijo čimveč pom(x"'i od vseh tistih organov in organizacij, ki v integriranem podjetju vidijo korak naprej pri urejanju in zboljšanju komunalnih služb v občini. A. P. slavje na Viru V decembru je bilo na Viru pri Domžalah lepo slavje v počastitev vseh gasilskih veteranov domžalske gasilske zveze. Občinska gasilska zveza Domžale je povabila na to slavje vse najstarejše gasilce, ki vneto sodelujejo že 40 in več let. V lepo okrašeni dvorani se je zbralo 134 dolgoletnih gasilcev. Ob pogrnjenih mizah in v topli dvorani so se kar dobro počutili. Slavje je otvoril predsednik občinske gasilske zveze, Valentin Breznik, in pozdravil vse slavljene« in častne goste, med katerimi je bil tudi predstavnik republiške gasilske zveze Jernej Certanc, ki je med našimi gasilci zelo priljubljen. Slavja so se udeležili bivši predsednik rbčine Domžale Jože Pogačnik, nekdanji komandir postaje LM Domžale France Kalan, načelnik za notranje zadeve Sob Domžale Alfonz Avbelj in drugi. Slavnostni govor je imel Nace Vodnik, Pirnatovi fantje iz Jarš pa so zapeli vrsto narodnih pesmi, tovariš Certanc pa je čestital gasilskim veteranom. Zahvalil se jim je za njihovo delo in požrtvovalnost in jim razdelil lepe diplome kot skromno priznanje. Nacetu Vodniku je na tej slovesnosti izročil gasilsko odlikovanje I. stopnje, Tonetu Ločnikarju pa gasilsko odlikovanje II. stopnje, s katerim ju je odlikovala jugoslovanska gasilska zveza za izredne zasluge v gasilstvu. Z gasilsko plamenico I. stopnje pa je Gasilska zveza Slovenije odlikovala mengeško gasilsko društvo. Slavljence je pozdravil in se jim zahvalil tudi bivši dolgoletni predsednik občinske gasilske zveze Domžale Martin An-drejka. Ob mali zakuski in prijetnem kramljanju ter slikanju je ta sestanek vse prehitro minil. Vsi odlikovanci se zahvaljujejo občinski gasilski zvezi Domžale, kot tudi jugoslovanski gasilski zvezi za dano priznanje in odli- kovanja in želimo, da bi gasilstvo v domžalski občini se naprej dosegalo tako lepe uspehe kot doslej! V občinski gasilski zvezi Domžale deluje 27 prostovoljnih in 9 industrijskih društev, katera imajo 1713 članov. Poudariti velja, da je med njimi 35 žensk ter mnogo pionirjev in mladincev. N. V. Novoletne jelke in škoda v Novo leto 1970 smo dočakali v brezskrbnem in prijetnem razpoloženju. Pa tudi v izobilju. To smo pokazali tudi na zunaj. Povsod lepo urejene izložbe, polne raznovrstnega blaga, na vsakem koraku razkošno okrašene novoletne Jelke. Vse lepo in prav, toda ___ Po veseli in nerazpoloženi sil-vestrski noči sem si zaželel svežega zraka, zato sem šel na kraj si izlet v gozd. Sprehod skozi zasnežen gozd bi bil čudovit, če ga ne bi bil pokvaril žalosten pogled na opustošenje, ki ga je povzročil človek podmladku samo zato, da bi mu odsekana mlada jelka borih nekaj dni krasila stanovanje. Kaka žalosten pogled na vitke jelke z odsekanimi vrhovi in še bolj na odsekane smrečice, ki so jih storilci zavrgli, ko so ugled ili lepše. Sprašujem se, ali so lahko ljudje danes res že tako brez vesti, da jim ni mar škode, ki jo s svojim početjem povzročajo kmetu in celotnemu gospodarstvu. Zanima pa me tudi, kaj so za preprečitev tega početja doslej storila gozdna gospodar, stva in družba sploh, škoda na podmladku je namreč iz leta v leto večja, zlasti v bližnjih gozdovih. Pomislimo samo, koliko družin je samo v naši občini in v teh dneh hočejo v vsaki družini imeti novoletno jelko. Na ta problem je že pred leti v časopisu DELO opozarjal inženir Oberwald«r iz Domžal, Zal, kot kaže, zaman. Prepričan sem, da bi se tudi ta problem dal urediti. Tako kot v Ljubljani, bi morali tudi v večjih krajih na podeželju organizirati prodajo Jelk, množičen rop po gozdovih pa prepovedati In kršilce kaznovati. Na te ukrepe pa bo treba misliti pravočasno. J. Kosmač Izvajanje pouka obrambi In zaščiti Na osnovi odlokov o narodni obrambi, ki jih je Skupščina občine Domžale sprejela na svoji, seji 16 X. 1969, so bili pripravljeni programi za izobraževanje in usposabljanje prebivalstva in pripadnikov teritorialne obrambe ter enot civilne zaščite. Glede ni. to, da odlok že sam predpisuje število ur in za posamezne oblike pouka tudi kraje, kjer naj bo ta pouk. programi določajo tudi konkretne oblike dela na tem področju v letu 1970. Smoter in namen je v tem. da bi bilo to izobraževanje približano občanom in da bi bilo časovno tudi razporejeno, da bi občani predavanja lahko obiskovali. Program za prebivalstvo obsega f) tem, ki so razporejene v pet predavanj, spremljanih z ustreznimi filmi. Ta predavanja bodo opravljena v mosoeu februarju, marcu, aprilu, oktobru in novembru in sicer v naslednjih krajih v občini: 1. Po dvoje predavanj v enem kraju: Mengeš, Domžale, Vir in Moravče. 2. Po eno predavanje v krajih: Jarše, Preserje, Radomlje, Homec, Rova. Rafolče, Lukovica, Zlato polje. Krašnja, Blagovica, Trojane. Cešnjice, Drago-molj, Ihan, Krtina, Vrhpoljo, Velika vas. Peče in Prevoje. Vsebina, ki je zajeta v teh petih predavanjih pa je naslednja: — naloge in organizacija CZ v vojni in miru, — obveščanje in alarmiranje, — evakuacija in umik civilnega prebivalstva. — mirnodobni vzroki nesreč, — reševanje izpod ruševin in ob poplavah. — klasična napadalna sredstva. — protipožarna zaščita, — temelji prve pomoči, — jedrska, biološka in kemična napadalna sredstva, — tehnična zaščita. — RBK zaščita. — biološka vojna in njene posledice. Vsa ta predavanja bo po programu mogoče izvesti le. če bodo pri sami orffanizaciji na terenu pomacale kn»'°vne organizacije SZDT, in PKS ter viri Hružheno-nolitični dejavniki in druge organizacije v posameznih krajih. Izvajale celotnega programa bo Delavska univerza Domžale, ki bo angažirala strokovne sodelavce s tesa področja in rud! tehnično poskrbela za primerne filme in obveščanje občanov. Za usposabljanje pripadnikov teritorialne obrambe in enot Civilne zaščite pa je pripravljen program, ki za letošnje leto 7506 predvideva, da bi vsi razporejeni absolvirali splošni in tisti del praktičnega programa, za katerega je na razpolago tudi ustrezna literatura. Program predvideva, da se v spomladanski sezoni 1970 izvedejo tečaji za celoten splošni del, za vse ekipe in strokovni del s področja prve pomoči, kolikor bo to mogoče. Zaradi preglednosti splošnega dela pouka za ekipe iz delovnih organizacij objavljamo celotni razpored, ki ga je pripravil upravni organ skupščine občine EKIPE DELOVNIH ORGANIZACIJ Število udeležencev po posameznih ekipah v delovnih organizacijah Program prve pomoči 80 urni 2l)-urni UNIVERSALE .... 8 STUGS ....... 13 MLINOSTROJ .... 11 TOKO........ 24 56 LIP......... 24 INDUPLATI..... 2 PAPIRNICA..... 16 ZKI......... 13 55 TOSAMA ...... 6 OLJARNA...... 11 TERMIT....... 2 AVTOSERVIS..... 1 TRAK........ 2 FILC........ 10 MELODIJA...... 6 VODOVOD (MG) .... 14 UNIVERSALE STUGS MLINOSTROJ TOKO LIP INDUPLATI PAPIRNICA 16S - 4125 TRAK FILC MELODIJA VODOVOD (MG) ZOOZ ZKI TOSAMA OLJARNA TERMIT AVTOSERVIS ZOCZ 2 1 3 2 4 2 3 2 11 — _4_7 27 S = 4114 5 4 2 3 _2'2_ "32" Skupaj 9 S = 41 123 52 CENTER ZA OOA 11 Skupaj vseh pripadnikov skupno z enotami prve pomoči 520. Tečaji se bodo začeli že v januarju in bodo časovno razporejeni tako, da bodo delovne organizacije lahko omogočile vsem razporejenim enotam nemoteno obiskovanje. Tečaja bosta tehnično vodila Delavska univerza Domžale in občinski odbor Rdečega križa in to s strokovnimi sodelavci s tega področja. Dokončna oblika organizacije tečajev pa bo stvar konkretnega dogovora z delovnimi organizacijami, upravnim organom skupščine občine in izvajalcem programa. VII. sindikalne igre v letu 1970 Letos smo proslavljali 25-let-nico zmage nad fašizmom. Zato je prav, da se kar najbolj množično udeležimo tudi športnih tekmovanj sindikalnih podružnic, katere organizira vsako leto ObSS Domžale. Komisija za šport in rekreacijo pri ObSS Domžale je že pripravila program tekmovanj za VII. športne igre v letu 1970. Zimske športne igre bodo v okviru občinskega tekmovanja v januarju oz. februarju, odvisno od snežnih razmer in koledarja smučarskih klubov. Keglanje 6 krat 100 lučajev, kot redna disciplina bo uvedeno letos prvič in sicer po liga sistemu. Tekmovanje se začne že 'a-nuarja. Za zaključek redne discipline pa bo na sporedu tekmovanje borbenih ekip, Tekmovanje v streljanju bo meseca marca. Prav tako tudi šahovsko tekmovanje. S tekmovanjem v namiznem tenisu bomo pričeli aprila in to a spremenjenim sistemom. Vsaka ekipa bo igrala z vsako ekipo ož. vsak tekmovalec z vsakim iz nasprotne ekipe. V mesecu maju se prične tekmovanje v nogometu. Način tekmovanja bo odvisen od števila prijavljenih ekip. Tekmovanje v odbojki je na programu junija meseca. V plavanju se bomo priključili občinskemu tekmovanju, ki bo v času praznovanja občinskega praznika. Tekmovaln pravilnik je že sestavljen in poslan vsem sindikalnim podružnicam. Prilagojen je tako. da lahko sodeluje vsaka še tako majhna podružnica sama ali v povezavi z drugo. Letos uvajamo kot novost prehodni pokal za najbolje uvrščeno sindikalno ekipo v vseh tekmovalnih disciplinah. S tem je v grobem prikazan program in pravilnik športnih iger ObSS Domžale za leto 1970. Cim večja udeležba pa je odvisna od samih članov sindikalnih podružnic in od dobro izvedene propagando. Za samo organizacijo tekmovanja in disci-nlino bo poskrbela komisjia za šport in rekreacijo pri ObSS Domžale, seveda s pomočjo vseh ► Občinskega poročevalca pošiljamo po so ah? Glede na to, da so tudi šole ročevalec*, objavljamo seznam zajete v distribucijsko mrežo šol in število izvodov, ki jim pri prodaji glasila »Občinski po- jih dostavljamo: Domžale Moravče Osn. šola I Osn. šola Dob . . . Osn. šola Domžale II Osn. šola Brdo . . . Osn. šola Radomlje . Osn. šola Dragomelj . Osn. šola Ihan . . . Osn. šola Trzin . . . Izvodov 200 130 100 67 43 30 22 20 20 toda mengeška šola je s prvim januarjem 1970 odpovedalo še teh 15 izvodov. Skupno razpošljemo prek šol do v mesečno. Izvodov Osn. šola Jarše .... 18 Osn. šola Krašnja . . 10 Osn. šola Vrhpolje . . 10 Osn. šola Blagovica . . 8 Osn. šola Ožbolt ... 6 Osn. šola Homec — posebna .... 6 Osn. šola Zlato polje . 5 Osn. šola Mengeš ... 15 vsak mesec 695 izvodov »-Občinskega poročevalca-«. Celotna naklada je 3500 izvo- Otrokom Banjaluke 5. januarja 1970 Za novo leto smo otrokom Banjaluke poslali paket z darili. V njem smo jim poslali razne igrače, šale, rokavice, kape ter nogavice. S tem skromnim darilom smo želeli otroke Banjaluke razveseliti in jim vsaj malo nadomestiti dom in tihe želje, ki jih imajo ob novoletni jelki. Želimo, da bi si z igračami, ki smo jih sami izdelali, krajšali čas, ter ublažili domotožje in da bi prav tako radi nosili kape. rokavice, nogavice ter šale. kot če bi jim jih kupile mamice. Naša največja želja pa je, da bi se lahko čimprej vrnili v obnovljene domove, v naročje staršev. De] Tanja 6 fe osn. šola Venclja Perka Kinoamaterii odgovarjajo Člani foto-kino kluba Mavrica smo užaljeni zaradi škodljivega podtikanja našemu klubu. Podtikajo nam namreč, da snemamo verske slovesnosti in da zato ne zaslužimo družbene pozornosti in podpore. Ob teh neresničnih in za nas žal tudi škodljivih vesteh smo dolžni pojasniti naslednje. Program dela našega kluba je javen in posredovali smo ga tudj pristojnim organom. Z njim se je lahko seznanil vsak, ki je kdajkoli obiskal našo prireditev, ali se kako drugače seznanil z našim delom. Ne odgovarjamo pa za delo naših članov izven kluba. Naši člani namreč posedujejo sami fotoaparate in 8 mm kino kamere, lahko pa si jih za svoje osebne potrebe od časa do časa izposodijo tudi v klubu. To jim omogoča naš statut, saj so, zlasti starejši člani, vložili v klub znatna sredstva. Vrata v naš klub so odprta vsem občanom, neglede na starost, spol, socialni položaj, izobrazbo ali prepričanje. Edini pogoj je veselje in smisel do foto in kino tehnike, volja do delovanja in izpolnjevanje osnovnih določil našega statuta. Prepričani smo, da je naša dejavnost družbeno koristna in pozitivna in v tem trenutku, ko se borimo za materialni napredek in kvalitetno izboljšanje našega dela, nam je bolj potrebna moralna in materialna pomoč, kot pa zlonamerno in škodljivo podtikanje. Foto in kinoamaterii kluba »Mavrica« Napredkova < novoletna darila -ali pismo Dedku Mrazu? Pri vseh najrazličnejših stvareh, ki jih je dedek Mraz lahko kupil v prodajalnah našega trg. podjetja »NAPREDEK«, nas le ni mogel osrečiti ob novem letu tekmovalcev in sindikalnih funkcionarjev. Za 25. obletnico zmage pričakujemo, da bo tudi udeležba na športnih igrah taka, da bo prekosila vse dosedanje. W. V. z dvema drobnima (kakor pač to vzamete!) novostima, ki si jih želijo prenekateri domžalski potrošniki: da jih ne bi več brezplačno »prekajevali« s prahom v novi veleblagovnici (?), kjer pol ure preden zaprejo, zvečer, zelo vestno pometajo, ne glede na to, da kupci niso tega ne naročili, ne plačali in da se ne ve, kdo naj se komu ogne: ali kupci prodajalkam, ki pometajo (in nekatere kar grdo gledajo, Pestrost dela ihanskih smučarjev Marsikdo že pozna dejavnost ihanskih smučarjev, vendar bi radi tudi širšo javnost informirali o uspehih tega kolektiva v sezoni 1969/70. V Ihanu delujeta dve šoli smučanja v okviru pododbora Planiške šole. Štejeta kar 21 pionirjev in mladincev, ter prek 30 tekačev. Vsi so trenirali pod strokovnim vodstvom že od avgusta dalje. Bil je to suhi trening za pridobivanje kondicije, takoj ko je zapadel prvi sneg pa so se že preizkusili na snegu in sicer na Pokljuki, kamor so bili povabljeni vsi perspektivni pionirji in mladinci. Od vseh, ki so bili na tem testiranju, so bili najboljši povabljeni na nadaljnje priprave v okviru državne ip republiške reprezentance in so že nastopali na raznih preglednih tekmah. Tako se je mladinka Marija Rode uvrstila v državno reprezentanco mladink in je bil njen prvi nastop v Italiji blizu Torina, v zimskem centru Paral, kjer je zasedla od 22 mladink 4. mesto S tem uspehom si je priborila mesto v reprezentanci mladink za evropsko prvenstvo. Nastopila je tudi že v Bohinju na mednarodnem tekmovanju FIS-A. Zelo dobro so pripravljeni tudi mladi skakači, ki so že nastopali na tekmovaniih na Pokljuki, v Planici na 60 m skakalnici ter v Križah, kjer je nastopilo 92 pionirjev planiških šol. Naši so zasedli odlično 4.. 5. in 6. mesto pn mladincih ter 5. in 7. mesto pri pionirjih. To so bili Dejak, Zor. Šuštar. Ložar. Janez in Brane Mohar ter drugi. Tekači so tudi že nastopali na Pokljuki, v Gorjah, Bohinju in zasedli zelo dobra mesta v mednarodni konkurenci, saj so v Gorjah v nočni tekmi 30. decembra 1969 zabeležili naslednja mesta: Rodetova 2. mesto. Hribarjeva pri pionirkah 1. mesto, mladinci 3. in 8 mesto ter pionirji 4. mesto Rak, 5. mesto Slovensko prvenstvo posameznikov in dvojic Je bilo Izvedeno v Ljubljani 3 ln 4. januarja. Tudi namiznotenlskl igralci Papirnice Količevo in Partizana iz Jarš so se ga udeležili. O kakšnih posebnih če si drzneš priti nakupovat ob tako pozni uri) ali prodajalke kupcem s svojimi metlami. Upajmo, da bo Napredek ob letu obsorej obdaril kupca s kulturnej.šim odnosom, sicer se bodo ti ali preselili v druga »lovišča« ali pa bo moralo podjetje vsakemu kupcu ob izhodu podariti kos mila (še posebej piscu te bodice, ki ima tako umazan< jezik, da si je upai to napisati) — da bi končno nehal; prodajati meso po »višji« Mežnar, 6. mesto, Orešček, 8. mesto Kvas. Pred njimi so bili le sosedje iz Avstrije in dva z Gorij. Z ozirom na izredno uspešno tekmovanje je bila ekipa pionirjev iz Ihana določena, da zastopa naše barve v Feldkirch-nu v Avstriji dne 4. januarja 1970. Velika preizkušnja pa čaka ihanske smučarje doma v Ihanu, saj bo od 16. do 18. januarja mednarodno tekmovanje v skokih, kjer bodo nastopali tudi gostje iz Avstrije. Poleg tega so na sporedu še tekmovanja za občinski pokal, občinsko prvenstvo v tekih in skokih za vse oddelke ter 17 drugih tekmovanj republiškega in državnega razreda. Dosedaj je v Ihanu že kar 15 tekmovalcev doseglo zvezni razred, med njimi trije, ki so se uvrstili v 2. razred. Ihanski funkcionarji so šli pri svojem delu v širino, saj so zajeli v svojo organizacijo pionirje in mladince. Mnogokrat morajo razlagati in pojasnjevati, da je v Ihanu specifičnost dela v tem, da rabijo drugačno opremo kot splošni smučarji in da še te (za tekače) ne izdeluje več Elan in jo morajo zato nabavljati iz Avstrije, če hočejo obdržati korak z sosednimi klubi v Sloveniii. Sredstva, ki jih dobivajo od družbe so dobro vložena, na žalost pa pokrivajo komaj 60 "'i. potreb Vse ostalo je treba dobiti drugod in to v raznih oblikah, odvisno od dobre volje naših gospodarskih organizacij in posameznikov, da rinejo iz leta v leto Poskrbeti moramo, da tekmovalno smučanje, ki je v Ihanu že tradicionalno, saj segajo začetki že v leto 1935, ne bo zamrlo. Vsa ta smuška dejavnost v Ihanu se razvija na popolnoma amaterski bazi, zato prosimo vse gospodarske organizacije, da bi to upoštevale pri prošnjah za odobritev minimalnih dopustov našim tekmovalcem v času nastopanja doma in v inozemstvu. K. rezultatih nastopajočih, kjer so se zbrali tekmovalci iz vse Slovenije, ne bi mogel pisati, vendar lahko ugotovim, da smo bili tekmovalci iz Domžal že kar v letih nasproti mlajšim, ki so nastopali na tem matematiki v samopostrežni trgovini nasproti banke v Domžalah Tu lahko večkrat doživiš. da ti prodajalka (ki resda ni mesar) mimogrede proda meso II vrste kot prvovrstnega in se potem še čudi kupcu, če potem vpraša, po koliko je meso. Upam. da so te želje dovolj skromne, da jih bo Napredek lahko upošteval pri naslednjem dedku Mrazu. S spoštovanjem! F. Gerbec prvenstvu. (Precej jih hodi še v 6. alt 7. razred osnovne šole.) Vendar leta ne morejo biti ovira za kvalitetno Igro oziroma srečanje med mlajšo ln malo starejšo tekmovalno dušo, smo se tolažili oziroma sem se tolažil. Prvi nastop sta imela Igralca namiznega tenisa Stane Skok in Dragan Zivulovlč. Najbrž sta imela tudi malce smole, ker jima jc žreb priskrbel že v samem začetku preveč znana imena slovenskih igralcev v namiznem tenisu, kar je bilo dovolj, da sta morala odstopiti od nadaljnega tekmovanja kljub zagrizeni igri. Naslednji nastop je imel Vido Vavpetič, ki je svojega nasprotnika v namiznem tenisu gladko premagal 7. rezultatom 2 : 0, prav tako pa sem tudi jaz prvo igro dobil z rezultatom 2 : 1. Vavpetič je tudi v drugi igri pokazal, da jc še vedno eden najboljših igralcev iz Domžal, saj Je premagal tudi svojega drugega nasprotnika z rezultatom 2:0. v moji naslednji igri sva se gledala iz oči v oči za zeleno mizo z mladim Igralcem Savnlkom lz Mari- 28. decembra so se pomerili strelci strelske družine Indu-plati na odprtem tekmovanju. Na strelišču za zračno puško se je tekmovanja udeležilo skupaj 33 tekmovalcev, med njimi tudi člani strelske družine Tabor z Jezice pri Ljubljani. Zmagal je Franjo Rihtar iz družine Induplati pred mladinskim reprezentantom Slovenije v streljanju Gabrijelom Dovčem z Jezice. Rahtar ga je s 256 krogi prehitel za 1 krog. Tretji je bil Miro Simic s tremi krogi manj, Branko Majerle — tudi član strelske družine Tabor pa je zasedel šele 4. mesto. Zelo dobro se je uvrstil tudi Franc Pire, najstarejši jarški strelec, ki bo kmalu praznoval svoj 66. rojstni dan. KINO DOMŽALE: 21.—22. I. amer. h. C S film 24.-26. I. amer. b. film 28.-29. I. amer. Ii. CS film 31. I.—2. II. arn<;r. b. film 4.-5. II. angl. b. CS film 7.-9. II. amer. h. VV film 11.—12. II. angl. b. CS film 14—16. II. angl. h. CS film 18.—19. II. amer. h. C S film KINO RADOMLJE: 20.—22. I. amer. h. film 24.-25. I. amer. b. CS film 27.-29. I. angl. h. VV film 31. L—1. II. amer. h. film 3.-5. II. It. fr. h. CS film 7.-8. II. amer. h. CS film 10.—12. II. fr. b. VV film 14.—15. II. amer. b. film 17.—19. II. nem. hr. b. CS fi KINO MENGEŠ: 21.—22. I. amer. b. film 24.-25. I. amer. h CS film 28.-23. 1. amer. b. film 31. L—1. II. amer. b. V V film 4.-5. II. "t. b. C 8 film 7.-8. II. amer. h CS film 11.—12. II. amer. b. C S film 14.—15. II. nmf r. b. film 18.—19. II. fr. it. b. lil m bora. Z njim sem Izgubil z reiulta- tom 2 : 0. Fant je Igral, kot da je plačan po učinku. Tolažil sem se, da bo naslednjo igro s Korpo Izgubil, kar se je tudi zgodilo. Tudi Vavpetič Je naslednjo Igro prepusUl mlajšemu tekmovalcu. Sodim, da smo z našim nastopom na slovenskem prvenstvu opravičili pričakovanje, saj smo se skupaj z jaršklm tekmovalcem Jožetom Lenčkom uvrstili med 32 slovenskih igralcev v B skupini. Presenetljivo lepo je zaigral Rado Kralj iz Jarš, ki se je uvrstu med 32 najboljših slovenskih na-miznoteniških igralcev v A skupini. Velika škoda je, da nI v Domžalah mlajših igralcev namiznega tenisa, saj je to šport, kjer se lahko z majhnimi materialnimi sredstvi doseže velik športni učinek. Zato bo potrebno v občinskem merilu organizirati več tekmovanj, da bi med mlajšimi' dosegli večje zanimanje za ta šport in na ta način dobili igralce, ki bi nadaljevali pot, katero so že utrli starejši igralci namiznega tenisa. M. Delsinger Nedavni uspeh strelcev strelske družine Induplati, katerega so dosegli na tekmovanju za Perov pokal, ni bil slučajen. Stalna tekmovanja in vaje zagotavljajo uspeh in potrebno znanje. Znano je, da sodi strelska družina Induplati med najbolj aktivna športna društva v Domžalah. O težavah strelci ne govorijo radi, prepričani pa so, da bodo tudi drugi razumeli, da strelišče ne velja preurediti v gostinski prostor, kakor bi to nekateri v Jaršah želeli. Pridobljeno znanje utrjujejo, dosežene lovorike so jim v ponos in njihove vrste so vedno številnejše, zato je pričakovati, da bodo tudi v prihodnje tekmovali v pogojih, kakršni so danes. O. L. GRAND PIRX REVOLVERASI APASKE SOTESKE CRNA MORA GOSPODU Z LJUBEZNIJO MISTER DESET ODSTOTKOV PO SLEDI ZLOČINA MEJA V PLAMENU .JAMKS BONU 007 CASINO ROYALE HLADNOKRVNI KAZNJENEC ' MAROKO 7 POINT RLANK DOLGOTRAJNI DVOBOJ 1IONDO IN APACI GUSARJI MALEZIJE KNEZ BOJEVNIK OSAMLJENA ZVER HEROJI GVADALKANALA PUSTOLOVŠČINE NA AMAZONKI dvojnik v škripcu koraki revolverasa madam x slavni fantje Človek, ponos, masCevanjl dvanajst žigosanih kako resiti zakon in uničiti življenje gospodu 7, ljubeznijo razposajeni Nekaj drobtinic s slovenskega prvenstva v namiznem tenisu Program naših kinematografov v i!asu od 20.1. - 22. II. 1970 je naslednji: Strelftvo v Jaršah