Poitfrina pMma v gotovM Stev. 30 V Ljubljani, sreda 7. februarja 1940 Leto V Nemčija zanikuje vesti o svojem posredovanju med Finsko in Sovjeti Razlog za posredovanje naj bi bil nemški strah pred morebitno fronto na vzhodu Berlin, 7. febr. o. V nemških vladnih krogih uradno zanikujejo vesti, da bi mislila Nemčija posredovati za ustavitev sovražnosti in za pomiritev med Sovjetsko Rusijo in Finsko. Te vesti so se razširile spričo dejstva, da sta te dni dopotovala v Berlin nemška poslanika iz Moskve in iz Helsinkija. Nemška vlada sodi, da spor med Finsko in Sovjeti nje ne zadene, zaradi česar se bo izogibala vsake akcije, ki bi jo utegnila posredno ali neposredno zaplesti v ta spor. Amsterdam, 7. febr. o. Holandski listi še vedno vztrajajo pri trditvi, da bo Nemčija posredovala med Finsko in Sovjeti. V dokaz navajajo dejstvo, da je nemški tisk v poročanju o bojih na Finskem vedno bolj nepristranski in poudarja zdaj tudi linske uspehe. Trdi celo, da Rusi ne bodo zlomili finskega odpora niti potem, ko bi presekali Finsko na dvoje. Ni dvoma, da je tako pisanje nemškim listom zapovedano in naj pripravi — po sodbi holandskega tiska — tla za morebitno nemško posredovanje. Washington, 7. febr. o. Pri včerajšnjem velikem sprejemu časnikarjev so zunanjega ministra Hulla vprašali, če mu je kaj znanega o tem, da se Nemčija pripravlja na posredovanje za mirno poravnavo spora med Sovjeti in Finsko. Zunanji minister je odgovoril, da ameriška vlada nima o tem nobenega poročila. London, 7. febr. o. Na včerajšnji seji poslanske zbornice so tajnika zunanjega ministrstva Buttlerja vprašali, ali misli Anglija kaj izdatneje podpirati Finsko zlasti z letali. Buttler je odgovoril, da se angleška vlada popolnoma zaveda, da je treba Fincem dati na razpolago novih lentah da je pa zaradi javnih koristi neumestno dajati izjave o tem, kako in v koliki meri namerava Anglija to pomoč izvesti. Glede govoric o morebitnem nemškem posredovanju med Finsko in Sovjeti trdijo v angleških krogih, da utegnejo take vesti biti resnične. Nemčija naj bi se za posredovanje odločila zaradi Napovedi o nemški ofenzivi v marcu London, 7. febr. m. Vojaški strokovnjak časopisa »Yorkshiire Post«, ki ima dobre zveze z angleškim generalnim štabom, misli, da Nemčija pripravlja veliko ofenzivo za mesec marec in sicer v dolini reke Saare. Zavezniško letalstvo je ugotovilo, da Nemci zbirajo težko topništvo na vsem odseku pri Saarlautemu in ob luksemburški meji. V teh krajih so prve vojaške postojanke močno utrjene in dobro varujejo Maginotovo črto. Carinska zveza mod Nemčijo in Češko Berlin, 7. febr. m. Zadnje čase nemški listi veliko razpravljajo o ustanovitvi carinske zveze med Nemčijo in Češkomoravskim protektoratom. Te vesti potrjujejo tudi nemški uradni krogi, ki pravijo, da je načrt za carinsko zvezo med Nemčijo in protektoratom več ali manj že pripravljen in da bo zveza začela veljati s prvim aprilom tega leta. Po zatrjevanju nemških uradnih krogov bo do carinske zveze prišlo na željo obeh vlad, da se olajša blagovni promet in omogoči tesnejše gospodarsko sodelovanje. Angleži zajeli naš parnik .(Beograd" zaradi vojnega tihotapstva Split, 7, febr. m. Angleške pomorske oblasti so pri Prevezi v grških vodah zajele jugoslovansko ladjo »Beograd« ter jo v spremstvu vojnih ladij odpeljale v pristanišče na Malto. V tamkajšnjem pristanišču bodo iztovorili z naše ladje vse blago, nakar bodo »Beograd« vrnili našim oblastem. Za »Lovče-nom« in »Predsednikom Kopajčičem «je »Beograd« že tretja ladja, ki so jo angleške oblasti odpeljale na Malto in zaplenile njeno blago, ki je po sodbi Angležev namenjeno Nemčiji Maginotova črta je zavarovana z 18 milijoni metrov bodeče žice London, 7. febr. Havas: Član francoskega vojnega odposlanstva jo dal včeraj časnikarjem izjavo o vojnem položaju. Primerjal je prvih pet mesecev sedanje vojne z isto dobo leta 1914. Na-Rlasil je razloge, zaradi katerih Nemci na zahodnem bojišču ne napadejo Prvi. Izrazil je mnenje, da nemško poveljništvo goji upanje, da bo nastala med zavezniki demoralizacija, ker Nemci vodijo v tem smislu obsežno propagando. Drugi razlog je ta, da nemški generali zastopajo mnenje, da Nemčija ne sme voditi boja na dveh bojiščih. Nemčija upa na uspeh svoje taktike. Je tudi možno, da se želijo Nemci boriti proti Angliji samo na morju in v zraku, da bi morda tako demoralizirali Angleže. Nato je vojni strokovnjak govoril o obrambnem sistemu Maginotove črte ter dodal, da so stroški za to črto znašali okoli 100 milijard frankov. Maginotova črta je vsestransko zavarovana proti topništvu. Razen tega so že do decembra napeljali pred utrdbami 18 milijonov metrov bodeče žice. Dalje je bilo porabljenih za utrdbe pred Maginotovo linijo veliko milijonov kubičnih metrov cementa. tega, ker Je vse bolj jasno, da mislita Anglija in Francija odločno podpreti Finsko, v čemer vidi Nemčija poskus, da bi se počasi ustvarilo proti njej bojišče tudi na vzhodu, kar so Nemci z zasedbo Poljske skušali za vsako ceno preprečiti. Zaradi tega bo Nemčija storila vse, da to prepreči. Po drugi strani pa se zdi, da Nemci nočejo pustiti, da bi se Sovjeti preveč izčrpali v vojni s Finsko. Če bi že Sovjetska Rusija stopila v vojno na strani Nemčije, potem mora hraniti svoje sile zato, da bo prijela Anglijo in Francijo v Aziji ter na bližnjem vzhodu. Če bi vojna na Finskem še kaj dolgo trajala — in to se bo ob količkaj izdatni angleški in francoski pomoči zgodilo — bi sovjetska vojska zlasti pa sovjetska vojna industrija dobili take udarce, ki bi jih Rusi ne mogli dovolj hitro popraviti. Poudarjajo tudi, da so se vesti o nemškem posredovanju razš:rile takoj, ko je zavezniški vrhovni svet sprejel nekaj sklepov o obsežnejši pomoči za Finsko. zvezi najmočnejša vojaška sila datlju stalnega sveta BZ v Belgradu ni na Balkanu nič spremenilo. Edina velika sprememba je bila v tem, da Balkanska zveza ni več samo zveza, ki bi predstavljala orodje proti bolgarskim in madžarskim zahtevam, temveč orodje balkanske vzajemnosti. Ves italijanski tisk prinaša obširne razlage o belgrajskem sestanku. Vsi listi soglasno izražajo priznanje Balkanskemu sporazumu zaradi modre politike nevtralnosti in odločnosti, da 6e Balkan zavaruje pred vsemi tujimi vplivi. S posebnimi simpatijami piše list »Regime Fa6cista«, ki se je dotaknil balkanske zunanje politike ter pravi, da je Italija prispela prva na Balkan 6 svojo politiko ravnovesja in pomirljivo akcijo v sporazumu z Jugoslavijo, za katero pravi, da je najmočnejša vojaška sila na Balkanu. Vesti 7. februarja Najmanj 25.000 bolniških postelj potrebuje Finska takoj, zakaj vse bolnišnice, kar je še celih, so natrpane s sovjetskimi in finskimi ranjenci. Tako se glasi brzojavka, ki jo je voditelj odposlanstva ameriškega Rdečega križa dr. Spencer poslal včeraj v Washington. Angleška vlada naznanja, da bodo z 11. marcem začeli izvajati določila o omejitvi porabe mesa, masla in sladkorja. Svežega mesa bo na vsako odraslo osebo prišlo tedensko okrog pol kg, drugih hranil pa tudi primerno. Omejitev bo zmanjšala normalno porabo mesa za tretjino. Anglija je od začetka sedanje vojne izgubila kakega pol milijona ton trgovskih ladij. Novih pa je bilo narejenih in tujih kupljenih ter nemških zajetih in pod angleško zastavo danih za cel milijon ton. pravi uradno sporočilo mornariškega ministrstva. Spor med Anglijo in Japonsko, ki je izbruhnil zaradi tega, ker so Angleži z japonskega parnika »Asama Maru« vzeli 21 nemških potnikov, med njimi nekajj vohunov, bo po izjavi japonskega zunajega ministra Arita poravnan tako, da bodo Angleži vrnili Japoncem 9 Nemcev, ki niso za vojaško službo, Japonci pa se bodo obvezali, da ne bodo na 6Voje ladje več sprejemali nemških potnikov, sposobnih za vojskovanje. Angleške oblasti v Capstadtu so prijele 9 nemških državljanov na portugalskem parniku »Nyassa«. Nemci bodo internirani, ker so jih osumili vohunstva. Holandska vlada je sklenila ojačiti svoje pomorske sile v raznih pristaniščih svojih posesti na Daljnem vzhodu. Ameriško finančno ministrstvo je dovolilo Finski, da lahko razpiše za svoje vojne potrebe javno posojilo v Ameriki. Vojna v Evropi bo dolga in za zdaj ni videti možnosti, da bi 6e sklenil mir, je izjavil ameriški zunanji minister Hull včeraj časnikarjem. Po angleškh vesteh so pošiljatve italijanskega orožja, namenjene za Finsko, ki jih je Nemčija zadržala, zdaj bile odpravljene čez Francijo na Švedsko, odkoder pojdejo dalje. Jugoslavija bo delala za izboljšanje razmerja med Madžarsko in Romunijo. Turčija pa za zboljšanje med Romunijo in Bolgarijo, toda pod pogojem, da se sedanje meje ne bodo spremenile. Tako razpravljajo francoski listi o posledicah sestanka Balkanske zveze v Belgradu. Učenci vseh srednjih šol v Budimpešti in študentje z univerze so preteklo soboto ves dan kidali sneg po ulicah, zaslužek pa so poslali za pomoč Finski. Vojaško sodišče ▼ Parizu je obtožilo 44 bivših komunističnih poslancev zaradi nedovoljenega političnega udejstvovanja. Slovita finska športnika Nurmi in Maeki sta dopotovala v Newyork, kjer so jima priredili veličasten sprejem, katerega 6e je udeležlo deset in deset tisočev ljudi. Nurmija in Maekija, ki bosta za propagando finske stvari nastopala na raznih športnih prireditvah, so v sprevodu peljali v mestno hišo, kjer ju je pozdravil newyorški župan La Guardia. Grški listi poročajo, da bo predsednik jugoslovanske vlade Cvetkovič v kratkem uradno obiskal Grčijo. Zaradi nalivov se je utrgala zemlja v španski vasi Puentes de Ceal, pri čemur je bilo uničenih 11 hiš, ubitih pa 9 ljudi. Zunanji ministri Romunije, Grčije in Turčije so poslali jugoslovanskemu zunanjemu ministru dr. Markovču z meje brzojavno zahvalo za prijaznost, katere so bili deležni ob sestanku v Belgradu. Angleška vlada je začela z velikim propagandnim bojem proti neprevidnemu klepetanju, ki bi utegnilo koristiti sovražnim vohunom. Po vsej Angliji so obesili na milijone lepakov, ki opozarjajo prebivalstvo na dolžnost molka, katero nalaga sedanja vojna. Romunija, Turčija in Bolgarija naj bi po vesteh švicarskih listov ustanovile posebno črnomorsko zvezo, katere namen bi bil preprečiti vsak sovjetski poskus na Balkanu — poročajo nekateri švicarski listi ob posvetovanjih turškega zunanjega ministra Saradžogla v Sofiji. Francoske »Rumene knjige« z uradnimi listinami o vzrokih sedanje vojne, so' prodali doslej nad 300.000 izvodov, od tega 25.000 v angleščini. V Italiji, kjer je knjigo v posebni izdaji prinesla revija »Relazioni intemazionali«. so jo prodali čez 6000 izvodov. Zdaj pripravljajo Francozi še izdaje za Severno in Južno Ameriko, za Španijo in srednjo Evropo. Irski revolucionarji so včeraj povzročili bombne atentate v Birminghamu, Manchestru in Londonu na železniških postajah. Pri tem je bilo pet ljudi ubitih. Nemški propagandni minister dr. Goebbels je včeraj imel govor pokrajinskim propagandnim voditeljem. V govoru je dejal, da vse, kar Nemčija zdaj dela in pripravlja, služi enemu cilju: zagotovitvi zmage. Vse to delo kaže, da ni dvoma o tem, kdo bp v sedanji vojni zmagal. Naročajte in širite Slovenski dom! « Italijansko priznanje Balkanski zvezi Jugoslavija je v Balkanski Rim, 7. febr. m. Italijansko časopisje, ki je ves čas zasedanja Balkanske zveze z vidno pozornostjo zasledovalo potek razgovorov, se tudi še danes bavi z zadnjim sestankom stalnega sveta BZ. Listi pri tej priliki izrekajo priznanje državam BZ, zlasti zaradi njihovega sklepa, da hočejo tudi v bodoče ostati izven evropskih sporov. Znova poudarjajo, da je čisto gotovo, da ne bodo izostale dobre posledice tega sestanka. S posebno pohvalo omenjajo italijanski listi vedenje držav Balkanske zveze, ki 6e niso dale zapeljati na nobeno stran ter se tudi niso spustile v to, da bi organizirale poseben nevtralnostni blok. Zato poudarjajo italijanski listi, da je bila Italija nasprotna ustanovitvi vsakega novega bloka in to ne zaradi svojih interesov, temveč zaradi tega, ker je vedela iz lastne skušnje, da so takšni bloki nekoristni. Po zatrjevanju italijanskega tiska se ob zase- Velik sovjetski napad pri Sumi odbit Pri napadu je sodelovalo 300 topov in čez 100 tankov Helsinki, 7. febr. V pokrajini Suma so izvedle sovjetske čete včeraj več napadov po 48 urah precejšnjega miru. Ob treh zjutraj se je začel strahovit topniški ogenj, ki je trajal do devetih dopoldne, nakar je prešla sovjetska pehota v napad. Topniškega streljanja se je udeležilo okoli 300 poljskih topov. Zadeta je bila med drugim ambulanca Rdečega križa ter je bila ob tej prilila ubita neka bolničarka. Napad pehote je podpiralo čez 100 sovjetskih tankov. Napad pa se je končal z neuspehom, ker so tanki zadeli na ovire, ki jih niso mogli obvladati. Finsko topništvo je uničilo 22 sovjetskih tankov. Istočasno so sovjetske čete izvršile tudi napad čez zamrznjeno jezero Hatjalahti, toda napad je bil odbit zaradi odlične finske obrambe, ki je uporabljala avtomatično orožje. Severovzhodno od Ladoškega ,jezera so naši oddelki odbili neprestane sovražne napade ,pri Pitkarantu. Sovražnik se je spet umaknil in je E ustil na bojišču nekaj sto mrtvih. V smeri proti eksu in Kumo so bili manjši sovražni napadi tudi odbiti in prav tako tudi v bližini Matkajaervija. Neredi v sovjetski industriji in pol edelstvu Moskva, 7. februarja, o. Uradno glasilo sovjetske vlade »Pravda« prinaša članek, v katerem pravi, da je uradno ugotovljeno pravo razsulo v komisariatih za razne panoge ruskih industrij. Med drugim navaja list tudi to, da je poljedelstvo v altajski pokrajini naravnost obupno. Oblasti in uradniki ne izvajajo nobenih ukrepov za zboljšanje tega stanja, katerega je krivo nesposobno in nepošteno uradništvo, ki ga je na deseftisoče preveč. v Kako so selili Nemce iz Sovjetske Galicije Krakov, 6. februarja. DNB: Po končani akciji za preselitev nemškega prebivalstva iz Galicije in Volinije je sedaj ugotovljeno, da je v 42 dneh, to je do 31. januarja 1940 prestopilo nemško-rusko razmejitveno črto 118.000 izseljencev s 22.000 konj, 1500 goved in 12.000 voz. Od tega števila so prepeljale ruske železnice približno 80%. Zaradi različne širine železniškega tira v Rusiji in Nemčiji so bili izseljenci primorani prestopati skupno s svojo veliko prtljago. Izseljenci so nadaljevali potovanje v 140 nemških vlakih, ki so imeli po 10 do 20 potniških vagonov. Ostalih 20% izseljencev je prispelo ob največjem mrazu v avtomobilskih kolonah. Od nemške meje dalje jih je prepeljalo 130 vlakov, od katerih je vsak imel 60 vagonov ter je lahko sprejel po 120 ljudi in 200 konj in voz. Povprečno je prestopilo dnevno mejo 2800 izseljencev. Vsakemu vlaku je bil priključen vagon s parno kurjavo, zaradi velikih snežnih zametov so uporabili posebne lokomotive. Obiski predsednika vlade pri radikalskem poglavarju Stanojeviču Belgrad, 7. februarja, m. Snoči se je vrnil iz Niša v Belgrad predsednik vlade Dragiša Cvetkovič, ki je včeraj spet obiskal voditelja staroradi-kalov Aco Stanojeviča Po sprejemu pri Stanojeviču je časnikarjem dejal, da so njuna naziranja glede glavnih političnih vprašanj enaka. Razgovor med Dragišem Cvetkovičem in Acom Stanojevičem se je nanašal med drugim tudi na vprašanje, o katerem je zadnje čase časopisje mnogo pisalo, , namreč na vprašanje o obnovi bivše radikalne stranke in združitve radikalov. Cvetkovič ie v Na morju ni bilo nobenih dogodkov. Naši letalci so ponoči metali bombe na sovražne čete, ki so bile zbrane okoli ognjev. Podnevi so naši letalci izvedli ogledniške polete ter bombardirali tudi sovražne oddelke v zaledju. Sovražno letalstvo se na finskem bojišču ni udejstvovalo. Na Karelijski ožini je prišlo do nekaj spopadov med finskimi letalskimi patrolami in sovjetskimi letalci. Sovjeti so bombardirali Kajano in Kasko- Pri tej priliki sta bili ubiti dve osebi, nekaj pa ranjenh. Na severnem Finskem so s sovjetskih letal spustili nekaj vojakov s padali, znani pa so kraji, kamor so se ti sovjetski vojaki spustili. Moskva, 7. februarja. AA. DNB: Poročilo generalnega štaba ljeningradskega vojnega okrožja z dne 6. februarja se glasi: Udejstvovanje patrol. Severno od Ladoškega jezera je bilo v torek več spopadov med oddelki pehote. Sovjetske letalske sile so izvršile več oglednih poletov. V Sibiriji so se začeli zimski manevri, da bi se precejšen del sovjetskih čet naučil smučati ter bil nato lahko poslan na finsko bojišče. svoji izjavi poudaril, da se bo to vprašanje dobro uredilo, če bo za to kaj dobre volje. Po odhodu predsednika vlade Dragiša Cvetkoviča je Aca Staonjevič dejal, da mu je ministrski predsednik dal nove predloge za obnovo radikalne stranke in združitev radikalov. Cvetkovič je te predloge sporočil ustmeno, Aca Stanojevič pa ga je zaprosil, naj jih pošlje še pismeno, da jih bo lahko preučil. Belgrad, 7. februarja, m. Davi se je vrnilo v Belgrad več ministrov. Prispeli so tudi posamezni voditelji opozicijonalnih skupin, ki so se zadnjo nedeljo mudili na deželi in imeli svoje- shode. 0 bližnjem gospodarskem posvetu držav Balkanske zveze poročajo angleški in francoski listi. Posvet naj bi veljal tesnejšemu gospodarskemu sodelovanju v sedanji vojni. V torek se bodo spet začeli dopusti za angleške vojake na Francoskem. Na dopust bodo smeli vsi vojaki brez razlike, odkod so doma. Prej je veljala omejitev zaradi tega, ker v nekatere kraje v Angliji zaradi snega in drugih prometnih ovir ni bilo mogoče ljudi dovažati. 7388 angltških, francoskih in nevtralnih ladij' je do 24. januarja plulo v spremstvu zavezniških vojnih ladij po morjih. Nemške podmornice so potopile le 15 ladij od teh, to je 0.2%. Urugvajska vlada je prepovedala izvoz nekaterih petrolejskih proizvodov. Prepoved je bila izdana zavoljo tega, da zaradi pretirano visokega izvoza ne bi doma nastalo jjomanjkanje. Finski poslanik v Washingtonu je imel sestanek s predsednikom senatnega finančnega odbora Harrisonom in se z njim pogovarjal glede ameriškega posojila Finski. Bolgarsko mejo sta prestopila dva turška vojaka v popolni bojni opremi. Bolgarske oblasti so ju prijele, nato pa spet poslale čez mejo. To je dokaz, da vladajo med Bolgarijo in Turčijo dobri odnosi. Voditelj angleške delavske stranke Atlee je v radiu govoril o organizaciji sveta na demokratičnih načelih. Rekel je tudi, da je treba najprej doma dati avtonomijo vselej tam, kjer je izvedljiva. Šele potem bo mogoče taka načela izvajati tudi drugod. Snočnje poročilo francoskega vojnega jMiveljstva pravi, da so se udejstvovale jiatrole v vzhodnem Posaarju. Strau 2 »SLO VtaNSKl DOM«, dno 7. februarja 1940. Štev. 30. Ljub! lana od v*m»m do danes Megla se jo včeraj dvignila, dan je prinesel puščobno, kislo vreme. Doživeli smo precejšnje presenečenje: na lepem je začelo deževati, sprvtf po-malem, nato pa vedno močnejše, tako da je nazadnje nastal pravi naliv, nič manjši in nič manj »temperamenten«- kakor poleti. Večina ljudi zjutraj, ko je odhajala z domov, ni vzela s seboj dežnikov, tako da je bila prav neprijetno »dirnjena«, ko je bila na milo voljo izpostavljena vremenskim muham. Zlasti močno je lilo v zgodnjih večernih urah. Za februar mesec je to — zlasti če upoštevamo dosedanji značaj letošnjega zimskega vremena — prav gotovo močno nenavadno. Seveda včerajšnji dež ni prav nič zmanjšal brozge na ljubljanskih ulicah. Ljudje ,so pridno »zajemali« in na tihem godli, seveda vse kaj drugega kakor molitvice. Snega pa je toliko, da ga tudi nalivi ne bodo mogli naglo vzeti, čeprav se je zdaj že precej sesedel in naglo kopni. Se lep Čas bomo morali godrnjati, ko bomo skakali čez plundraste mlakuže in gazili po razvlečeni snežni kaši. Vremo ee tudi danes ni mnogo spremenilo, le dež je ponehal, vprašanje pa je, če čez dan ne bo spet pričel in nas spet ujezil. Nebo je namreč močno oblačno in davi prav za prav ni bilo megle, le nekakšen dim se je vlekel okrog gričev. Temperatura je še vedno visoka, tri do štiri stopinje v zgodnjih jutranjih urah, ko imamo — kakor pravijo — vselej najnižjo dnevno temperaturo — čez dan pa doseže tudi po pet in več stopinj nad ničlo, tako da od streh neprenehoma kaplja, in da mora človek že paziti, ko gre po pločniku, da mu zviška ne prileti na glavo snežni plazič Pust je minul v dobrem razpoloženju Letošnji predpust, ki je bil vesel kakor malokateri doslej, je jemal še veselejše slovo. Že v soboto, posebno pa še na pustno nedeljo, so se ljudje imeli dobro, da še ne kmalu tako. Vsi pivski lokali so bili nabito polni, najbolj pa seveda tisti, kjer se je povrhu še oglašala vesela pesem in kjer je podjetno igrala poskočna godba. Tudi včerajšnji pustni torek, ki predstavlja zaključek pustne pre-šerno6ti, je bil dokaj bučen in razgiban, zlasti zvečer, in to kljub temu, da je mnogo Ljubljančanov čez dan govorilo, nikamor ne bomo šli, za »buljš Idi tork ni, takrat ga vsak lom«!. Zvečer pa jih je le zvleklo od doma. Zlasti dobro so bi'li obiskani seveda tisti lokali, kjer se je dalo zavrteti. Ne samo po teh lokalih, kjer se je kar trlo ljudi, kljub temu, da je bilo prireditev cel kup, ampak tudi drugod, pa še po ulicah je človek lahko srečal maškare. V šemljanju se je letos zlasti izkazalo ženstvol Nekateri ljudje bi bili radi včeraj zaslužili kakšen dinarček postrani, pa so prišli na vsakovrstne misli, od katerih so bile nekatere kaj neprimerne. Tako smo lahko videli dva odrasla moška, enega očeta, drugega pa njegovega znanca, ki sta vodila s seboj dva v maškari našemljena otročička iz lokal v lokal. Ena punčka je igrala harmoniko, druga pa je od občinstva pobirala prispevke. Primerno in pametno to ni, punčki sta se morali pošteno utruditi, zlasti tista, ki je. igrala harmoniko. Prav bi bilo, če bi v bodoče tako nepotrebno pohajanje oblasti prepovedale. Za otroka take reči prav gotovo niso. Davi je človek lahko že srečaval tu pa tam na poti v službo posamezne ljudi, ki niso bili nič kaj trdni na nogah in ki se jim je na obrazu poznalo, da so prečuli noč. Pust jih je bil pobodcl, pa se • bodo že danee nekako izmazali iz posledic, kakor jih zapuste preobilo zaužite dobrote. Danes se bodo še nekoliko potolažili s pivom in s slaniki (ali »arnki« kakor jim pravijo Ljubljančani), jutri pa bodo že spet lepo zdravi in v redu. »Potihnil glas je violin, strunar odbrenkal je" Pustni torek je tedaj za nami, v resni postni čas smo stopili. Zdaj je v kraju z norostmi. Danes praznujemo Pepelnico, dan, ko se človek spomni, da je prav za prav na tem svetu le bedna ničla, da je kratko njegovo življenje in da nič ne pomeni. Prah je človek in v prah se povrne. Po cerkvah danes duhovniki s pepelom znamujejo čela, da bi spomnili ljudi na to dejstvo. Resnoba je zajela božje hrame, ki so bili še do nedavnega veseli, božično razpoloženi. Vijoličasta barva bo zdaj dolgo časa najbolj opazna. Letošnji postni čas pa je za nas še vse resnejši. Ob dogodkih, ki so lansko leto tako nepričakovano spremenili svet ter pahnili narode v nesrečno suženstvo, se bomo zdaj zamislili in prosili Boga, da bi nam tudi v letošnjem letu prizanesel s hudimi preskušnjami, ki so zadele druge in s težkimi nadlogami, ki tarejo svet. Ves svet pričakuje, da bo prav letošnji postni čas na svet prinesel velike spremembe, tako da lahko postane tudi za nas odločilen. Zato ga bomo preživeli še bolj zbrano in še resnobnejše, z vročo željo, da bi stiske in reve mimo nas in da bi ostaii lepo r miru, ki je koristen in ljub. Na steklena vrata je omahnil Kajžar R. F. iz Trzina je kakor toliko drugih zemljanov menda praznoval pusta, pa ga je pust nekoliko »pobodel«, toliko da je »merica« postala zvrhana. Pa je F-a zaneslo proti steklenim vratom na postaji, padel je nanje ter se porezal po rokah toliko, da je moral v ljubljansko bolnišnico. Štiriletni rudarjev sinček Ivan Binter iz Zagorja je padel ter si zlomil roko. 58 letna poljska dninarica Jera Keršinar iz Horjula je doma pred hišo padla na zaledenelih tieh ter si zlomila levo roko. 4 letni sinček delavca iz Stražišča pri Kranju Volčič Rudolf se je smučal. Korajžen fantiček, ali ne? Pa se mu je, prav kakor se tudi odraslim, primerila nesreča, Padel je nerodno ter si poškodoval nogo.- Posestnik Kržan Franc iz Zagorice pri Mirni je padel ter si nalomil rebra na desni plati života. Brezposelni ščetar iz Komende pri Kamniku Rudolf Završnik je šel po cesti, pa mu je na poledenelih tleh sTW'dr9nilo, da ie padel ter si zlomil nogo. Stražnik mu je zaplenil glasbila Včeraj dopoldne je stražnik vstopil v neko gostilno na Miklošičevi cesti ter tam zagledal ne- Iz Legije koroških borcev Opozorilo borcem za osvoboditev naše severne meje. Vabimo vse one, ki so se v letih 1919-20 borili za našo severno mejo, pa niso še državljani Jugoslavije, da se v lastnem interesu čim prej prijavijo zaradi podelitve spominske kolajne. Vsa tozadevna pojasnila prejmejo v društveni pisarni Legije koroških borcev na Cankarjevem nabrežju, št. 7-1. — Rok za prijavo za podelitev spominske kolajne bo skoraj potekel, zato naj se vsakdo, ki misli, da ima pravico do tega odlikovanja, čim prej zglasi. Vsak, ki se priglasi, naj prinese s seboj eventualne vojaške listine, s katerimi lahko izpriča, da se je v resnici udeležil borb na naši severni meji. — Glavni odbor LKB. Na Fari pri Prevaljah je imela redni občni zbor krajevna organizacija Legije koroških borcev v Guštanju. Ta postojanka obsega obmejne občine Dravograd, Guštanj in Prevalje. Poročila društvenega predsednika so bila zelo zanimiva ter so dokazala, da se nekdanji borci dobro zavedajo, kako potrebno je v današnjih dneh krepiti državljansko zavest ter se pri tem brigati tudi za socialno stran našega obmejnega prebivalstva. Med poročilom se je posebno poudarjala krasno uspela narodna slovesnost o priliki odkritja spominske plošče koroškemu borcu, srbskemu vojaku Jovu Zapundžiču. Prav tako se je vršila pietetna slovesnost pri Malgajevem spomeniku na Tolstem vrhu. Koroški borci so ponesli z zborovanja na svoje domove zavest, da niso osamljeni ter da se vselej lahko zanesejo ne le na svojo centralo v Ljubljani, temveč na vso slovensko javnost. Te dni so se zbrali v Radmirju pri Gornjem Gradu Številni bivši borci za našo severno mejo, da prisostvujejo obračunu za preteklo poslovno dobo svoje krajevne organizacije. Obširno poročilo je podal predsednik gornjegrajske Legijine postojanke, ki je zbrane borce pozdravil tudi v imenu glavnega odbora Legije iz Ljubljane. Obširna poročila društvene uprave so pokazala članstvu, da kega moškega, ki je prisotnim prodajal glasbila, I je bilo vse delo usmerjeno točno po društvenih kar lep kup raznih instrumentov bi bil rad spravil • pravilih, da se je organizacija krepko razvijala. v denar. Stražniku se je vse skupaj zazdelo sumljivo, pa je pristopil malo bliže ter moža legitimiral. Bil je ta »prodajalec glasbil« brezposelni vrtnar, ki zdaj nima stalnega bivališča, Jože G. Stražnik si je ogledal lepi rjavi kovčeg, v katerem je imel Jože klarinet, še nekaj drugih glasbenih instrumentov ter par moških čevljev. Jože bi bil rad vse te reči spravil v denar, da bi imel zvečer lepše in prijetnejše pustovanje. Iz te moke pa ni bilo prav nič kruha, kajti stražniku se je bil med ogledovanjem sum tako povečal, da je možaka povabil s seboj na policijo, kjer so ga kar nemudoma »vzeli v pretres«. Pri zaslišanju je dejal, da je dobil instrumente, kovčeg in čevlje od nekega znanca, ki ga policija prav dobro pozna in si ga ima zapomnjenega zato, ker se njegovih prstov tako rade prijemljejo reči, ki so last njegovih bližnjih. Seveda je policijo to še bolj utrdilo v prepričanju, da so bili vsi predmeti nekje ukradeni. Za sedaj so Jožeta še malo pridržali, da se bo morda pokazalo, čigavi bi bili ti predmeti in koliko je Jože kriv pri tatvini. Lastnik klarineta pa se lahko oglasi na policiji, kjer bo dobil klarinet in druge ukradene reči srečno nazaj. Do kdaj so v veljavi, stari kovanci? V smislu zakona in odlokov finanč. ministra veljajo stari kovanci kot zakonito plačilno sredstvo do tehle rokov: po 50 din do 16. februarja 1940; po 20 din do 16. avgusta 1940, po 2 din do 16. avg. 1940, po 2 din do 20. avgusta 1940, po 50 par do 16. avgusta 1940. Po preteku teh zakonitih rokov, do katerih morajo zasebniki sprejemati v omejenih količinah te kovance kot zakonito plačilno sredstvo, jim pa še preostaja rok 6 mesecev, torej do 16. avgusta 1940 za kovance po 50 din, do 20. oktobra za kovance po 1 din in do 16. februarja 1941 za kovance po 20 din, 2 din in 50 par za zamenjavo brez vsakega odbitka. Samo zamenjavo pa vrše Narodna banka in državni finačnl zavodi, to sta Poštna hranilnice in Državna hipotekama banka. Roki so sicer kratki, tako da bi bilo želeti, da se podaljšajo, vendar je gotovo, da bo ogromna večina kovancev stare izdaje iz leta 1931. in 1932. odtegnjena prometu. pa tudi, da se je članstvo izkazalo kot nekdaj kot ena sama družina. Posebno pozornost je na zborovanju vzbujal bivši koroški borec Anton Trak, ki je kljub visokemu snegu prišel iz -20 km oddaljenega Skornega, in to peš. Organizacija, ki ima v svojih vrstah tako zavedne člane, lahko upravičeno upa, doseči svoj cilj, ker se v njenih vrstah nikdar ne pokaže kaka malodušnost, ki se v teh dneh tako rada širi. Kaj žele muslimani Zagreb, 7. februarja. V Zagreb je prišel znani muslimanski kulturni delavec in pobornik hrvat-ske orijentacije bosanskih muslimanov profesor Hakija Hadžič. Ta mož je nedavno objavil javen poziv muslimanskemu ministru dr. Džaferju Kule-noviču in ga pozval, naj se točno opredeli in odloči ali za srbsko ali pa za hrvatsko oriientacijo, da ne bodo živeli muslimani v dvoumju. V Zagrebu pa je Hakija Hadžič podal novo izjavo, v kateri naglaša potrebo, da se med muslimani razčisti, kaj prav za prav pri preurenju države hočejo. Dr. Ku-lenoviču zamerja, da se druži kljub svojim avtonomističnim težnjam z velikosrbskimi tovariši, ki so bili zmerom proti vsaki avtonomiji, kaj šele za avtonomijo Bosne in Hercegovine. Po Hadžičevem mnenju so se bosanski in hercegovski muslimani stalno izrekali za avtonomistične programe pri vseh volitvah, kar jih je bilo svobodnih. Zato bodo položaj razčistile volitve, ki bodo jasno povedale, kaj hočejo muslimani. Hadžič končno meni, da se bodo muslimani v primeru, da ne bi dobili avtonomije, rajši odločili za Hrvatsko kakor pa za Srbijo. Iz Slovenskih goric Od snega ruieča se streha je zahtevala človeško žrtev. Pri posestniku Senekoviču Jožefu v Tr-eteniku pri Sv. Benediktu v Slov. goricah se je dogodila usodna nesreča pri podpiranju strehe na gospodarskem poslopju. Zahtevala je življenje 61 letnega posestnika Senekoviča. Mož je nadziral delo pri podpiranju ogroženega ogrodja strehe. Zaradi velike teže snega, ki je postal zadnji čas radi južnega vremena težji, se je pričela 6treha naglo rušiti. Zaposleni delavci so pravočasno odskočili, dočim je tramovje zagrabilo Senekoviča, ki se ni mogel tako hitro umakniti, ker je vojni invalid in ima protezo. Stisnilo ga je s takšno silo, da mu je zdrobilo glavo. Ponesrečenec je bil na mestu mrtev. Senekovič je bil v vsej okolici priljubljen mož, kar je dokazal njegov pogreb. Poroke v predpustu. Letošnji predpust je bil na porokah obilen, kar v takšnem številu redkoma pomnimo. V župniji Sv. Ana se je poročilo 16 parov (lani v vsem letu samo 17). V omenjeni župniji sta obhajala svoj zlati jubilej zakonskega življenja zakonca Karel in Marija Flašker iz Žic. Jubilantoma želimo še na mnoga leta. V župniji Sv. Benedikt v Slov. goricah je bilo poročenih 12 parov, kar je za to župnijo tudi lepo število. Bog daj, da bi bilo srečno. Ljubljana Opozorilo hisnrm posestnikom Zadnje dni se je pri odmetavanju snega s streh primerilo, da so bile v mnogih primerih pretrgane telefonske žice in da je bil tudi sicer moten telefonski promet. Zaradi tega opozarjamo vse hišne posestnike in vse one, ki opravljajo ta dela, da pazijo na telefonske linije, ker bo sicer poštna uprava proti vsakemu postopala v 6mislu predpisov zakona o pošti, telegrafu in telefonu ter zahtevala povračilo povzročene škode. V težjih primerih pa bo krivce zasledovala tudi kazensko po § 209 kazenskega zakonika. Podvarjamo, da se po tem paragrafu kaznuje z denarno kaznijo do 5000 din celo prestopek, storjen iz kakršnekoli malomarnosti. — Direkcija pošte, telegrafa in telefona v Ljubljani. Popis otrok do 16 leta Mestni odsek za zaščito otrok je že meseca decembra razposlal pole za popis do vštetega 16. leta. Ker teh pol nekateri še niso izpolnili in vrnili, opozarja mestno poglavarstvo vse starše, med njimi tudi one, ki ne reflektirajo na pomoč oblasti ob morebitni evakuaciji, naj oddajo izpolnjene pole najkasneje do 10 februarja v sobi štev. 37, Mestni trg 2, I nadstropje. Na vsa vprašanja na polah je treba odgovoriti natančno in razumljivo, da staršev ne bo treba naknadno klicati za pojasnila. Kdor je polo založil ali izgubil, lahko dobi drugo na mestnem poglavarstvu. Opozarjamo, da predpisi zamudnikom pretc s kaznijo in mestno poglavarstvo je prisiljeno, da se po teh predpisih tudi ravna. Cementna industrija v Dalmaciji preživlja težko krizo. Pred božičem sta ustavili dve tovarni celotno obratovanje, sedaj pa sta jima sledili še dve drugi. Tovarne naročil nimajo, zlasti ne inozemskih, ker je vojna ustavila večji del gradbene delavnosti, ponekod pa so bilo naSo tovarne tudi izrinjeno po tujcih iz tržišč. Najhujše je pač zn delavstvo, v zimskih mesecih, ko tudi drugega dela ne more dobiti. Razburljiva novica o roparskem umoru Iz muhe je ljudska govorica naredila slona Maribor, 7. februarja. Danes zjutraj se je širila po Hočah in okolici razburljiva novica o skrivnostnem roparskem umoru, ki se je snoči dogodil na Dravskem polju. Govorice so segle tudi do Maribora. Nekateri so vedeli o tem umoru veliko povedati — da ie žrtev Trikrat preložena razprava se je končala s hudo sodbo Jesenice Shod JRZ na Jes ,j 11. februarja ob 10 dopoldne v w.aoi Krekovega doma. Govori minister dr. Miha Krek. Zaupniki JRZ ste povabljeni na važen sestanek, ki bo v sredo 7. februarja ob 8 zvečer v čitalnici. Udeležba obvezna. Maribor, 6. februarja. Danes se je končno zaključila pred mariborskim velikim kazenskim senatom razprava, ki je bila že trikrat preložena: dvakrat zaradi potrebo zaslišanja novih prič, tretjič pa, ker priče zaradi velikega snega niso mogle priti na sodišče. Zaradi roparskega napada je sedel na zatožni klopi danes dopoldne 31 letni zidar Franc Stepišnik iz Gorišnice pri Ptuju. O njegovem zločinu, ki ga je spravil pred sodnike. 6mo že nekajkrat poročali. 31. avgusta lani je napadel v zamošansketn gozdu posestnika Jakoba Vesenjaka, s katerim je poprej ves dan popival, ter mu vzel iz žepa listnico z razprav je namreč njegova žrtev — posestnik Vesenjak je že umrl in tako ie odpadla glavna priča v procesu. Stepišnik je sedaj prišel z izgovorom, da je res vzel Vesenjakov denar, toda ne s silo. temveč mu ga je Vesenjak sam dal. Denar pa mu je dal kot plačilo, da bi Stepišnik umoril Vesenjakovo ženo. Stepišnik da je denar vzel, umora pa ni imel namena izvršiti, pa ga je zaradi tega Vesenjak iz maščevanja naznanil orožnikom ter si je roparsko dejanje kar izmislil. Ta zagovor pa je zvenel preveč neverjetno, da bi mu bili sodniki nasedli. Povrhu je Stepišnika pokopalo tudi zaslišanje prič; posebno neugodno ie izpovedala zanj »v-a 11 |/vpi 'm, ivi um «v|/h iiouiuv " - »vi r .. 1200 din. Stepišnik- je pri zadnji razpravi navajal I tudi njegova žena. Obsojen je bil zato na 3 leta zanimiv zagovor. Med neprestanimi preložitvami ' robije ter na £ 3 leta izgube častnih pravic. stara ženica, da so maskirani roparji izrabili pustno razpoloženje ter kot maškare vdrli v njeno hišo in da so odnesli bogat plen. O dogodku so bili že snoči obveščeni tudi orožniki v Hočah in so takoj napravili preiskavo, ki pa* ie pokazala samo to, da zna ljudska govorica iz male muhe ustvariti velikanskega slona. Roparskega umora v okolici Hoč namreč ni bilo, pač pa se je pripetil v Hotinji vasi dogodek, ki je podal .ljudem gradivo, katerega so potem napihnili ter iz njega napravili velik zločin. Včeraj popoldne je prišla skupina v maškare oblečenih fantov iz Rač v Hotinjo vas. Hodili so sem in tja po vasi, obiskovali hiše ter povsod uganjali svoje pustne norčije. Pri tem so pridno cukali vino iz velike pletenke, katero so imeli s seboj, da so bili nazadnje že vsi pijani. V takem razpoloženju so prišli končno tudi do 80letne posestnice Marije Koban. Šli so v hišo ter so zahtevali od ženice krofe. Ker jih ni imela, jim ni mogla postreči; bolj v šali kakor zares je eden od maškar sunil starko, ki je izgubila ravnotežje ter padla po tleh. Pri tem pa se je udarila ter je zato dobila na glavi manjšo rano. Maškare so nato odšle. Ker je Marija Koban zaradi starosti rahlega zdravja, so se njeni domači bali, da bi ji ta padec škodoval ter so poslali po zdravnika v Fram, ki je prišel ter starko pregledal. Izjavil je, da rana ni nevarna in da bo zaradi nje še lahko dolgo živela. Iz takega dogodka je potem nastala govorica o strahotnem zločinu, ki je ljudi močno razburila. 13 Smrt vznemirja Craigley College »Kako? Mar niste vi nečak starega Catheringa?« je vzkliknil gospod Dodd, ki je gledal papirje čez ramo sira Willfrida. »Nisem Če se ne motim, je vzrok Catheringovemu revmatizmu skromen denarni dogovor. Edino kot vratar in vrtnar lahko neopazno nadziram oba dečka in ostanem pri tem neopažen. Nekoliko sem se bal, da me bo moj amerišTri naglas izdal in zato sem silno pazil. Moja dolžnost je, da sem neke vrste telesna 6traža dvojčkov.« »Pa niste znali preprečiti žaloigre,« je rekel strogo sir Willfrid ter vrnil vratarju njegove dokumente. »Papirji 60 v redu. Tvrdka Drummond mi je znana. Na njen račun se ne da reči nič slabega Nasprotno! Toda v takem primeru človek ne 6me ničesar tvegati. Zato bom telefoniral vaši podružnici v London. Mi dovolite, gospod Dodd?« , , , »Seveda, seveda!« je rekel ravnatelj in odstopil svoj prostor šefu policije.« Nekaj minut kasneje je sir Willtrid Pamberley že zastavljal vrsto vprašanj londonski podružnici agencije Drummond in prejel vsa zahtevana pojasnila Da, MacPhey (Stephen) je bil detektiv v službi te agencije. Čim je prispel v Anglijo, nekako pred dvema mesecema, se je takoj predstavil v agenciji. Obveščal je agencijo o razvoju dogodkov. Javil ji je brzo- javno vest o zločinu, ki 6e je preteklo noč dogodil. Sir Willfrid je trdo izpustil slušalko, ko je v sobo vstopila neka prestrašena služkinja. Prinesla je kablogram na srebrnem pladnju. »Kablogram za gospo Bernard-Mose.« Gospod Dodd ga je izročil Amerikanki in velel deklici, naj odide. Gospa Bernard-Mose ga je prebrala- ne da bi pokazala trohico razburjenja, in ga nato ponudila siru Willfridu. Kablogram se je glasil takole: j, * »Silno žalosten zaradi žaloigre Posli mi ne dovoljujejo, da bi takoj prišel. Svetujem, ostani v Craigley' ju. Prav tako Irvin. Bolj varna, kakor kje drugje. Dvomim v nov po skus na istem kraju. Stopita v zve zo z Mac Pheym, detektivom agencije Drummond. Pozdrave! Joseph Bernard-Mose. »Ta pripovedka o Hellerjevih bi bila torej resnična!« je iztisnil skozi zobe sir Willfrid. Nato je naperil pogled na MacPheya skozi svoj bleščeči monokel: »Odkar ste tukaj, ste morda že sumili koga?« MacPhey je odkimal s svojo čmo ko-| drasto glavo. »V nikogar. Otroka 6ta bila pripeljana sem v popolni tajnosti, in gospod Bernard-1 Mose je bil prepričan, da 6ta Hellerjeva j izgubila za njima vsako sled. Nihče ni ve- , roval v dejansko nevarnost Pregledal sem nekatere 6tvari, toda kaj naj bi se tukaj razjasnilo?« »Torej, kaj naj sedaj 6torimo?« je zamrmral šef policije. »To je odvisno od gospe Bemard-Mose,« je rekel s slabotnim glasom gospod Dodd. »Če ona odloči, da 6e ravna po želji svojega moža in da mu pusti Ir-vina, mi seveda pristanemo na to, da ga obdržimo. Po vsem tem, kar se je dogodilo, je to najmanj, kar moremo storiti.« Obrnil 6e je proti mladi ženi s svojim trudnim obrazom. »Ali želite, da prepustimo Irvina nadzorstvu policije?« »Ne, nikakor nel« je rekla gospa Bernard-Mose in nervozno zamahnila z roko. »Jasno mi je, da bi to samo škodilo ugledu vaše šole, če bi jo obkrožil obroč policajev ... Če to zakon dovoljuje, bi mi bilo ljubše, da MacPhey še naprej opravlja svojo dolžnost. Moj mož ima vanj popolno zaupanje. On lahko dela v soglasju z oblastmi, ne da bi kdo to opazil. Kar se pa mene tiče, pa se bom preselila v vaško krčmo.« Sir Willfrid premisli in reče:_ »Pristanete na to da opravljate nadzorstvo pod temi pogoji?« je vprašal Mac-Pheya. »Sicer policija nerada sodeluje z zasebnimi detektivskimi agencijami... Toda za ta primer pistanem na to, da Vas pustim tukaj namesto da bi postavil katerega od svojih ljudi. Če obstoji kaka nevarnost, potem moramo računati, da preti samo Trvlnu. Ostalim učencem ne grozi nič. Gospa Bernard-Mose ima prav: bilo bi napačno in samo šoli bi škodovali ter preplašili starše, čc bi 6emkaj pripeljali policaje v uniformi ali pa morda tudi v civilu.« Detektiv je nekaj časa molčal, nato pa je rekel in skomizgnll z rameni: »To je velika odgovornost! Lahko sprejmem dolžnost samo pod pogojem, da mi obljubile v primeru potrebe pomoč svojih ljudi. Jaz sem tukaj aeveda detektiv, todo upoštevati je treba vlogo vratarja, ki jo moram igrati, pa moram zato samo oprezovati. »Seveda, policija vam bo zmerom pomagala,« je kislo odgovoril sir Willfrid. »Ali morda mislite, da bomo tako stvar popolnoma prepustili detektivu? In povrh še tujemu detektivu?« Prenehal je, ker ga je bilo nekoliko sram tega žolčnega napada in je nada-ljevaj z nekoliko bolj ljubeznivim glasom: »Moji ljudje bodo prevzeli dejansko zasledovanje. Tudi Vi boste seveda storili vse, kar boste mogli y tem 6mislu. Toda konec koncev je vaša prva dolžnost, da pazite na otroka.« »§trinjam se.« MacPhey je povesil glavo. Nihče se ni čudil, da je ta do sedaj čisto brezpomembna oseba na mah postala središče vseh teh čudnih dogodkov. Nekaj na njem je eililo prisotne k spoštovanju in gospod Dodd je z glavo prikimal v znak, da pritrjuje siru Willfridu, ko je pojasnjeval MacPhcyti, da mora oditi do Saltmarcha in se predstaviti Sowndersu, policijskemu inšpektorju. Nato je sir Willfrid rekel gospej Ber-nard-Mose in detektivu, da bo zaprosil državnega tožilca, naj žalostno stran tega smrtnega primera obdrži v tajnosti. »To ni povsem pravilno,« je končal, »toda tudi v6a ta stvar je nekam izjem-...« »Točno...« je zamrmral monsignor, škof iz Saltmarcha, ki je vse to poslušal z izrazom največjega presenečenja. »Oh, v kakšnem stoletju živimo, ljubi Bog!« Nenadoma je njegov pogled obtičal na levem uhlju njegovega sina. »John, za božjo voljo, kaj pa tu dela?« Vsi so se obrnili proti Lucasu ki je prišel iz svojega skrivališča s sklonjeno glavo. »Nihče mi ni rekel naj grem, oče ... »Oh, oh!« je zavzdihnil gospod Dodd namreč razburjeno. »Monsignor, prosim Vas... zaprisežite tega otroka, da bo molčal!« Škof je blago prijel svojega sina za rami. »Čuj, dobro, kar ti bom rekel, John! Ne bi smel ostati tukaj! Ti to veš prav tako dobro kakor jaz. Zaslužil si strogo kazen, pa vendar mislim, da ti bo gospod Dodd to oprostil, če boš obljubil, da ne boš nikomur ničesar povedal o vsem, kar si tukaj slišal.« Od tu in tam Novo uredbo za zagrebško vseučilišče bo izdal ban banovine Hrvatske. Srednješolska uredba je bila že izdana in jo sedaj uveljavljajo, zato bodo sedaj tudi vseučilišče preustrojiii tako, da bo odgovarjalo hrvatskim kulturnim potrebam. Do sedaj je imela celotna univerza svoj enotno uredbo, poslej pa bo imela vsaka fakulteta svojo- uredbo, v kateri bodo spremenjena tudi določila a nastavljanju vseučililkih profesorjev. Z nafto in petrolejem je naša država že spet založena, ker prihaja nemoteno nafta iz Romunije, v nekaj dneh pa jo bo k nam začela voziti tudi nek? italijanska tvrdka iz Trsta. Romunija zahteva za nafto zgolj devize, toda sedaj je baje spet pripravljena pristati na prejšnji način plačevanja, ki je bil na pol klirinški. Odvisno pa je to od volje petrolejskih družb v Romuniji. Iz Italije pa bomo dobili 30.000 ton. Za 1 miljardo in 121 milijonov dinarjev lesa smo lani izvozili iz naše države. V primeri s predlanskim izvozom se je torej povečal za dobro četrtino. Najboljši kupec je bila Italija, nato pa slede Madžarska, Nemčija, Anglija, Grčija, Francija in Argentina. Najbolj se je izvoz lesa povečal v ne-klirinške države. Posebno se je izvoz dvifpil jeseni, ko je iz svetovnega lesnega trga izginila Finska in za njo deloma tudi Švedska. Hrvatski učitelji, ki so zborovali v Zagrebu, so 6klenili popolnoma likvidirati podružnico Jugoslovanskega učiteljskega združenja in izstopiti iz centrale, ki je v Belgradu. Zastopana so bila učij teljska združenja iz 78 okrajev, sklep o likvidaciji pa je bil sprejet soglasno. Obenem bodo tudi vse imetje svojih podružnic prenesli na novo Zvezo hrvatskih učiteljskih združenj. Tretjo jugoslovansko ladjo so zaplenili nedavno Angleži. Tovorna ladja »Beograd« je plula iz Grčije v Split, toda na krovu je imela tudi tovor, namenjen Tretu. Na odprtem morju je neka angleška kontrolna ladja »Beograd« ustavila in pregledala. Ker se je Angležem zdel del tovora sumljiv, 60 našo ladjo odvedli na Malto. Tam bodo sumljivi tovor izkrcali, ladjo pa nato izpustili. Vojno 6tanje v Evropi in zlasti angleška blokada sta močno vplivali na promet v jugoslovanskih pristaniščih. Promet se je občutno zmanjšal. 0 nekem nowm »izumu« znanega akrobata Aleksiča poročajo iz Belgrada. Mož se je bil proslavil s svojo posebno akrobatsko točko »človek-granatac, ko je iz svojega posebnega topa izstrelil človeka, ki je nato padel na razpeto mrežo. Pred letom pa se mu je pripetila nesreča, ko je njegov tovariš odletel iz topa tako nesrečno, da si je zlomil tilnik in umrl. Aleksič je imel potem precej posla s sodiščem, sedaj pa javljajo, da je iznašel novo pripravo, s katero bo prikazoval nevidnega človeka. Tri mesece sc je ukvarjal s posebno pripravo za zgoščevanje ultravioletnih žarkov. Prvi poskusi so menda uspeli. Posadil je na stol Človeka in ga obsijal s temi žarki. Človek je postal neviden, le stol je ostal viden, Aleksič pravi, da je vložil v ta svoj novi »izum< vse svoje premoženje, vendar pa upa, da se mu bo trud obilno poplačal. V stavko so hoteli stopiti bolniški strežniki 'n drugo bolniško pomožno osebje zagrebških bol-nHjiic zaradi pretežkih delavnih pogojev in drugih nevšečnosti. Banska oblast jc nato odredila anketo, na kateri so ugotovili, da morajo strežniki opravljati svoje delo tudi po 16 ur na dan in da so mnogokrat dobivali zelo slabo hrano. Njihove plače so skromne, služba pa zelo odgovorna. Banska oblast je zato potrdila sklep ankete, da ‘se da strežnikom in pomožnemu osebju kot enkratna pomoč še ena plača, obenem pa se bo vprašanje njihovih povišic uredilo do 1. aprila, ko stopi v veljavo novi preračun. Ta Čas pa bo banska oblast tudi poskrbela, da bo država izplačala ves denar, ki ga dolguje zagrebškim bolnišnicam, kar znaša okrog 8 milijonov dinarjev. V gimnaziji v Ložnici sta se spoprijeli dve profrsorici. — Prva, ravnateljeva soproga, je napadla drugo profesorico, soprogo zdravnika. Obe sta se obmetavali z najbolj »izbranimi« izrazi, dokler ni nazadnje ravnateljeva žena zgrabila konkurentko in jo temeljito zlasala. Ves dogodek je potekel v profesorski sobi vpričo tovarišev. Nazadnje je prišla ta dogodivščina, ki je v kraju izzvala silno zanimanje, pred sodišče, ki je odmerilo ravnateljevi ženi nekaj stotakov denarne kazni, zdravnikovo ženo pa je oprostilo. S samokresom se je hotel maščevati nad profesorjem sedmošolec v Leskovcu Vojislav Radovanovič. Ko je profesor latinščino razdeljeval spričevala, je dobil svojo knjižico tudi Radovanovič. Ni mu bilo všeč, da je dobil slab red v latinščini in je zato stopil k profesorju in ga vprašal, če mu je mirne duše in čiste vesti napisal tako slab red. Profešor mu je mirno odgovoril, tedaj pa je dijak l>otegnil samokres in ga naperil proti njemu. Profesor se je naglo skril za kateder, samokres pa je na srečo tudi odpovedal. Ilip nato je profesor prevrnil kateder na dijaka, ostali dijaki pa so mu iz rok vzeli orožje. Fant bo seveda težko -občutil posledice svojega nepremišljenega dejanja, ker bo bržkone izključen iz vseh naših srednjih šol. Za 5 in pol milijona dinarjev je večji letošnji preračun banske uprave v Skoplju. Povečanje je prišlo zavoljo odplačevanja nove banske palače, največ pa zaradi novih izdatkov za zaščito prebivalstva pred napadi iz zraka. Kljub večjim izdatkom pa preračun ne določa nobenih novih dajatev ali davkov, ker pač računa na večji donos sedanjih davkov. Zaradi naglega dviga toplote se je začel topiti tudi led na doslej zamrznjenih rekah. Valovi narast-lih rek vali s seboj ogromne skladovnice ledu, ki postaja čezdalje bolj nevaren mostovom. Posebno 60 v nevarnosti mostovi čez Savo v njenem spodnjem teku. Sava sama pa je narastla pri Slav. Brodu včeraj za 80 cm Pač pa poročajo, da so v več krajih na-raetle manjše reke in prestopile bregove. Večje reke ’aenkrat še niso nevarne. , Grozno dejanje je naredil 15 letni deček v Mač-ov=u pri Čakovcu. Ivan Markovič je bil lani na se-^onskeoi delu v Nemčiji. Doma je imel, čeprav komaj tet svoje dekle, katero pa se mu je med nje-govo odsotnostjo izneverilo in se poročilo z drugim, ran tič ek *ega ni mogel mimo preboleti. Pred nekaj j 1 % njeno hišo in poklical nezvesto dekle. Začel «c je otj njega turobno poslavljati, ko pa je stopil ^ i,iie dekletov oče, je Markovič potegnil pripravljeni samokres in z enim strelom Kuzmiča ubil- Z drugim strelom pa je še sam sebi končal življenje. Toplo vreme zadnjih dni in pa dež sta povzročila po vsej državi naglo topljenje snega. Posebno toplo je bilo v Primorju, v Mostarju pa je bilo celo 17 stopinj nad ničlo. Ponekod so reke že prestopile bregove in so preplavile več cest, zlasti v Severni Srbiji. Vendar pa kaže, du do hudih 1)0-vodnji za enkrat še ne bo prišlo. Krasen in zabaven film po motivih istoimenske Rossinijeve komične opere Reprezentativen film z najboljšimi pred- mmm ni%|||P# stavniki španske umetnosti! DKlVCV Razkošje humor, ples, muzika in petje Kino Union, tel. 22-21 Predstave ob 16., 19. in 21. uri Ljubljanskim pivcem za pepelnico Ljubljana, 7. februarja. Tam na mokrem robu Ljubljane so na pustno nedeljo zvečer plesali tak ples, da je tekla kri. Na stotine in stotine veselih oboževalcev Pusta pa danes milo toži in po zgledu starodavnega svetega rojaka vzdihuje z nekoliko spremenjenimi njegovimi besedami: »Odpusti mi, o žena, saj sem pil dalmatinca.« Tako se namreč skoraj vsak l jubljanski vinski bratec izgovarja samo na dalmatinsko vino, čeprav strokovne instance za vino o dalmatincu govore precej drugače. Trde namreč, da je prav velika mera dalmatinca, ki jo v Ljubljani popijemo, zelo krščena. Kar se strokovnjaštva vinskih prijateljev v Ljubljani tiče, vlada po Tepi naši domovini velik dvom o njih sposobnosti. Vinogradniki in kletarji ter trgovci z vinom, ki zalagajo Ljubljano, namreč tako sodijo o ljubljanskih pivcih, da je za njih okus tudi najslabša brozga odlična kaplja. Približno takega mnenja je pa tudi najvišja avtoriteta o tem vprašanju, namreč ljubljansko združenje gostinskih podjetij. V skrbeh za dober glas ljubljanskih gostilničarjev se namreč organizacija gostilničarjev na vse načine trudi in prizadeva, da bi Ljubljančani pili zdravo in dojbro vino. Združenju gostinskih podjetnikov se je pridružila tudi mestna uprava, saj se je tudi sama prepričala, kako veliko škodo ima zaradi slabih, krščenih vin. Zato se mestna uprava že poldrugo leto trudi, da bi dobila pravico ustanoviti lastno preizkuševa- 1 išče za vino v svojem laboratoriju za preizkušanje živil pri mestnem tržnem uradu. Po podatkih mestnega trošarinskega urada dobimo na leto v Ljubljano 4 milijone litrov vina. Po trditvah poznavalcev in po pregledu registrov je bilo od tega vina vsaj dva milijona litrov dalmatinca. Združenje gostinskih pod jeti j je pa tudi ugotovilo, da v Ljubljani popijemo mnogo več vina nego ga uvažamo. Pošteni gostilničarji namreč sami domnevajo, da brezvestni prodajalci vina pomnože vino vsaj za 20 do 30% z vodo.. Če po teh podatkih računamo samo 20% vode, ki sta z njo krščena dva milijona litrov čistega in nepokvarjenega dalmatinca in drugega vina, izgube država, banovina in mestna občina na davščinah okroglih 2,250.000 din vsako leto. Če računamo samo najcenejše vino po S din liter, plačajo ljubljanski pivci na lrto samo za vinu prilito vodo 3,200.000 din, domiš- športne vesti Atletski šport v Jugoslaviji se ureja počasi V nedeljo je bila v Belgradu pod predsedstvom g. Veljaka Ugriniča seja Atletske zveze kraljevine Jugoslavije, pri kateri je bilo sprejetih nekaj važnih sklepov. Ljubljansko atletsko podzvezo sta na tej seji zastopala delegata gg. Finec Milan in Černe M. Glavna tema seje je bila redakcija načrta za nova pravila Atletske zveze. Poleg tega pa je bilo na sporedu tudi nekaj drugih važnih tekočih zadev, ki jih je bilo treba rešiti. Sklepi, ki so bili pri tej seji sprejeti, so naslednji: ponudba Italije za atletski dvoboj jugoslovanske in italijanske reprezentance je bila sprejeta. Dvoboj bo 7., 8. in 9. junija v Rimu. S tem dvobojem naj bi se učvrstili prijateljski odnosi obeh kraljevin Italije in Jugoslavije. Soglasno je bil sprejet predlog Srbske atletske zveze, da bo ona organizirala mednarodno srečanje z Madžarsko. Ta dvoboj bo v drugi polovici meseca junija v Belgradu. Izbirne tekme za udeležbo naših tekačev na cross-countryu v Istanbulu 24. marca bodo na progi 7500 m v Ljubljani, in sicer 10. marca. Vsaka narodna zveza l>o poslala na ta izbirni tek svoje najboljše tekače. Državno prvenstvo v teku čez drn in strn na progi 10.000 m bo 114. aprila na teritoriju Hrvaške atletske zveze. Ker pri prvi seji Atletske zveze kraljevine Jugoslavije ni prišlo do dopolne soglasnosti načrta glede novih pravil, se je tudi v Belgradu razpravljalo o teh vprašanjih. Najvažnejše točke, o katerih je bil govor, so bila vprašanja o sedežu vrhovne zveze, o teritorialni pristojnosti posameznih samostojnih narodnih zvez, o načinu volitev upravnega odbora atletske zveze in o načinu glasovanja za izpremembo pravil itd. Glede pristojnosti posameznih narodnih zvez ni prišlo do soglasja. Slovenci in Srbi so stali na stališču, da je pristojnost narodnih z.vez ista kakor politična pristojnost. Hrvati so pa stali na stališču, da je Srbska atletska zveza pristojna samo za kraje predvojne Srbije in črne gore, slovenska za teritorij dravske banovine, hrvaška pa za teritorij hrvaške banovine. Drugi klubi se pa lahko prijavijo v direktno članstvo zvezi. Tudi o vprašanju sedeža zveze je bilo mnogo brezplodne debate, ki se tudi ni končala. Končno so Ilrvati predložili tole rešitev: sedež atletske zveze kraljevine Jugoslavije naj bi se menjal, in bi se vsako tretje leto prenesel enkrat izmenoma v Ljubljano, Belgrad in Zagreb. V primeru pa, da kuka narodna zveza ne bi hotela imeti zase sedeža atletske zveze, bi prišlo na vrsto ono mesto, ki bi bilo na naslednjem mestu. Tudi v tem vprašanju ni prišlo do soglasja. To vprašanje bo dokončno rešeno 18. februarja v Ljubljani. Nerešeno je bilo tudi vprašanje načina glasovanja za izpremembo pravil. Predstavniki Slovencev in Srbov so stali na stališču, da je za izpremembo pravil zadostna običajna večina glasov. Hrvati so pa zastopali mnenje, da morajo biti za izpremembo pravil soglasne vse tri narodne zveze. Tudi to vprašanje je odloženo na kasnejši datum. Sporazum je bil dosežen'le glede volitev upravnega odbora vrhovne zveze. Vrhovna zveza bo v lx>doče sestavljena tako, da bo občni zbor Atletske zveze kraljevine Jugoslavije izbral samo predsednika zveze, ostalih 12 članov upravnega odbora pa bodo delegirale posamezne narodne zveze. Nadalje je bilo sporazumno tudi določeno, da se vse podpore atletski zvezi razdelijo med posumezne narodne zveze v razmerju 1:1:1. To so v kratkem iz- liajo si pa, da pijejo najbolj žlahtno kapljico. Samo pri krščenem vinu je torej Ljubljana osleparjena za najmanj 5 in pol milijona dinarjev na leto. Da mestna uprava ohrani Ljubljani dober sloves o poštenem prebivalstvu in da obvaruje našim vinogradnikom in poštenim gostilničarjem dober glas, predvsem pa, da obvaruje zdravje in žepe prebivalstva pred škodo, je sedanja mestna uprava storila vse korake za izboljšanje razmer. Naposled je osebje mestnega dohodarstvenega urada in tržnega nadzorstva lani 9. julija dobilo od kr. banske uprave pooblastilo, da sodeluje pri kontroli po zakonu o vinu. Toda Zavod za vinarstvo in sadjarstvo v Mariboru je tako daleč, da to pooblastilo ne pomaga mnogo, saj bi pošiljanje vzorcev iz Ljubljane v Maribor bilo znatno predrago in zelo tvegano, ker bi se mnogo steklenic z vzorci med potjo razbilo. Mestna uprava je namreč tudi že prej prosila kmetijsko ministrstvo za pooblastilo za analizo vin, ko naj bi nadzorstvo nad vinom opravljal mestni strokovni odbor za oceno vin. Prošnjo je mestna uprava pred kratkim spet ponovila z dostavkom, da je mestno poglavarstvo pripravljeno nositi vse stroške strokovnega odbora in izvršiti vse pogoje, ki so še potrebni in predpisani po zakonu o vinu in v pravilniku za izvrševanje tega zakona. Zato je tudi v osnutku preračuna za 1. 1940-41 že 15.000 din za stroške tega odbora, torej za dopolnitev laboratorija. Mestna občina ljubljanska ima namreč pri tržnem uradu v laboratoriju za preizkušanje živil uslužbenega inženirja - kemika, strokovnjaka za živila s posebnim strokovnim izpitom pri Centralnem higienskem zavodu v ^Belgradu, ki je že pred vstopom v mestno službo analiziral vino pri banovinskem vinarskem in sadjarskem zavodu v Mariboru. Ker je pa mariborski zavod predv®em namenjen in urejen za preizkuševanje štajerskih vin, je mestna uprava pripravljena svojega strokovnjaka poslati v Split zaradi specialnih študij v tamkajšnjem enološkem zavodu, ki preizkuša in tudi zanesljivo odloča o dalmatinskih vinih. Ljubljana ima torej že vse pripravljeno za ustanovitev lastnega zavoda za preizkušavanje vina in samo še čaka na dovoljenje, da ta zavod tudi ustanovi in čimprej prične s poslovanjem v korist ugleda in zdravja Ljubljane ter tudi v korist državnih, banovinskih in mestnih blagajn. * vlečki iz zadnje seje vrhovne atletski zveze kraljevine Jugoslavije. Pri vsem tem pa se nam zdi več kakor čudno, čemu ljubljanska atletska podzveza ne skliče svojega občnega zbora in obenem ustanovnega občnega zbora Slovenske atletske zveze. Vprašanja, ki se rešujejo sedaj, so izredno važfta in bi se morala reševati sporazumno z vsemi atletskimi klubi v Sloveniji. Vsekakor je po našem mnenju treba sklicati občni zbor ljubljanske podzveze še pred sestankom atletske zveze kraljevine Jugoslavije: ta sestanek je na že 18. t. m. v Ljubljani. Nam se zdi to zavlačevanje nepotrebno. Ze peti mesec teče, ko se je atletski šport v Jugoslaviji postavil na drugo podlago, slovenski klubi pa še vedno niso mogli v teh novih razmerah postaviti svojega novega zastopstva. Med ameriškimi Slovenci V Jolietu 111. je umrl župnik hrvatske cerkve Matere Božje prež. g. Jurij Violič. Tu je župniko-val nad 33 let. Organiziral je župnijo, pozidal šolo in se mnogo trudil za svoj narod. Na njegovi farni šoli poučujejo slovenske sestre sv. Frančiška iz Lemonta. Pogreba se je udeležilo tudi več slovenskih duhovnikov. Blagi pokojnik je bil tudi dober prijatelj Slovencev. V Jolietu je umrl rojak John Judnič po dolgi bolezni, star komaj 30 let. Po poklicu je bil tesar. Zapušča očeta in 4 brate ter 3 sestre. V Clevelandu 0. je podlegel poškodbam Anton Jerman, po domače Mohun, ki se je dva tedna poprej močno poškodoval v Peterson Leitch tovarni. Star je bil 44 let in zapušča soprogo in dve hčeri. Pokojni je bil doma iz vasi Zelše pri Cerknici. V Clevelandu O. je neki avto zadel Johna Popoviča z Detroit Ave., ko je vlekel voziček, na katerem je peljal lesne odpadke, ki jih je bil nabral okoli bližnjih tovarn. Rojak Anton Zakrajšek iz Eveletha Minn., policijski narednik tukajšnje mestne policije, je pre-menjal v svoji garaži olje v avtomobilu. Malo prej je spravil avto v pogon in ga nato ustaviL Vendar se je v tistem kratkem času v tem zimskem vremenu nabralo toliko dušljivega plina, da se kljub odprtim vratom plin ni izkadil iz garaže. Padel je v nezavest. Njegov zvesti pes je pa začel v garaži in pred garažo lajati in lajal toliko časa, da je v sosedu, rojaku Maksu Volčanšku vzbudil pozornost, češ kaj le more biti, da pes tako laja. Vol-čanšek je šel v garažo in našel gospodarja M. Zakrajška nezavestnega. Hitro gg je zanesel ven in ga začel z umetnim dihanjem obujati. Prišla je policija in ognjegasci, ki so polagoma Zakrajška oživeli in ga prenesli na dom. Ko bi ne Cul sosed lajati psa, ki najbrž Mr. Zakrajšek ne bil več med živimi. V bližnjem Pineville location pri Bivvabiku Minn. je umrla Mrs. Terezija Oilač, stara 65 let. V Ameriki je bivala od leta 1891, In sicer najprej v Towerju, nad 30 let pa v Pineville. Zapušča sina in pet hčera. V Meadow Lands, Pa. so pred kratkim našli v vodi truplo rojaka Petra Grudna, starega 52 let. Doma je bil iz Šmihela pri Postojni na Notranjskem. V Virginiji Minn. je bilo odlikovanih za zvesto službovanje med drugimi tudi nekaj naših rojakov. Odlikovani z medaljami so bili: za tridesetletno delo: Peter Mourin, John Trhlen, Filip Vidmar, Frank Kopač, John Pogačnik in John Rahne. — Za 35 letno službovanje pa so bili odlikovani: John Drobnič, Jože Korelc, Anton Šprohar, Frank Peterlin in John Zubnar. — Za 25 letno službovanje pa: Luka Križišnik, Jakob Petrič, Frank Primožič, John Skubic, John Žagar, Frank Jakše, Frank Me-jašič, John Škrbina in John Škof. V Fairportu llarbor, 0. je v okrajnem zavetišču umrl rojak John Vider v starosti 53 let. Doma je bil iz Grosupljega na Dolenjskem. Vremensko poročilo »Slovenskega doma« Kraj Barometer-sko stanje Tempe-ratura v O* a o ► ce « * c a> “ X ■a o * o c •CJC 17 0 Veter (smer, i a kosi) Pada- vine ■ « a? ec '2b m/m S p E > Ljubljana 767*4 21 0-5 93 10 NW, 7-6 dež Maribor 765-7 1*3 -1-0 90 10 0 3-0 dež Zagreb 767- 2-0 0-0 90 10 — — Belgrad 767-. 4-0 o-o 90 10 0 — — Sarajevo 7684 5-0 0*0 9(1 10 0 — — Vis 766-J 9-0 7-0 MO 10 S, — — Split 764-/ 12-0 8-0 90 10 N, — — Kumbor 764 5 15-0 100 9J 10 NNE, — — Žirje 766-5 9-0 5-o 90 10 vJ — Dubroinllt 764-. 140 10-0 80 10 NE: 1-0 dež Vremenska napoved: Večinoma oblačno in megleno vreme. Toplota zraka nespremenjena. Koledar Danes, sreda, 7. februarja: Pepelnica. četrtek, 8. februarja: Janez Mat. Obvestila Nočno službo imajo lekarne: dr. Piccoli, Tvr-ševa cesta 6; mr. Hočevar, Celovška cesta 62, in mr. G a rt us, Moste, Zaloška cesta 47. »Srednjeveški cehi med Slovenci« je naslov predavanju, ki ga bo imel v petek 9. t, m. ob 20 v Frančiškanski dvorani g. prof. dr. Blaznik Pavel. Brez dvoma je bila to najmočnejša organizacija v srednjem veku. Tudi pri nas je bilo cehovstvo močno razširjeno, tako da njegove korenine segajo še v današnji čas. Prosvetna zveza je s tem predavanjem odkrila nov list zgodovine našim ljudskim plastem.^ Predprodaja V6topmic pri Prosvetni zvezi, Mi-klošičeva 7 in v trgovini Sfiligoj za Frančiškansko cerkvijo. V Narodnem gledališču v Mariboru gostuje r četrtek 15. t. m. Mrakova gledališka skupina iz Ljubljane Gostje bodo uprizorili najnovejšo Mrakovo tragedijo »Stari Rimljan«, ki prikazuje v petih razgibanih slikah tragičen razpad ljubljanske meščanske rodbine. Delo je bilo uprizorjeno v Ljubljani že večkrat z velikim uspehom. Predavanje SPD. Slovensko planinsko društvo pripravlja zanimivo predavanje dr. Svetozarja Ilešiča pod nazivom »Gora in človek v gospodarskem pogledu«. Predavatelj bo obravnaval življenje človeka^ v visokih gorah, izrabo visokogorskih tal v borbi tamošnjega prebivalstva za svoj življenjski obstanek in drugo. Predavanje bo v torek dne 13. t. m. ob 20 v »Beli dvorani« hotela Union na Miklošičevi cesti (ne v dvorani Delavske zbornice kot običajno). Številni diapozitivi bodo pojasnjevali zanimivb predavanje. Planinci pridite v čim večjem številu na to pnireditev, ki bo pokazalo naše planine z gospodarske 6trani. Ljubljansko gledališče Drama. Začetek ob 20. Sreda. 7. februarja: »Profesor Klepec«. Red Sreda Četrtek, 8. februarja: »Praznik cvetočih češenj«. Premiera. Premierski abonma. Petek, 9. februarja ob 3 popoldne: »Striček Vanja«. Dijaška predstava. Izven. Globoko znižane cene od 14 din navzdol. Sobota, 10. februarja: »Na prisojni strani*. Red A. Opera. Začetek ob 20. Sreda, 7. februarja: »Rusalka«. Red Četrtek. Četrtek, 8. februarja zaprto. Petek, 0. februarja zaprto. Sobota, 10. februarja: »Gorenjski slavček«. Red B. V Klabundovi japonski igri »Praznik cvetočih češenj« so ustvarili nepozabne like: Jan v vlogi princa Kwana, Vida Juvanova kot Kotaro, Saričeva v vlogi njene matere, Gregorin kot učitelj Genzo, Tonani — Marija Vera, nadalje še igrajo: Skrbinšek, Debevec, Jerman, Plut in Potokar. Režiser: Ciril Debevec. Opozarjamo na dijaško predstavo, ki se bo vršila v petek ob 15 po globoko znižanih cenah od 14 din navzdol. Uprizorili bodo Čehovljevo igro »Striček Vanja« s Cesarjem v naslovni vlogi. Dijaštvo opozarjamo, naj ne zamudi te predstave, ker bo imelo priliko spoznati svojstven slog tega znamenitega ruskega pisatelja človeške duše in občutij. Dvorakova »Rusalka« je najpoetičnejša slovanska opera, polna mehkobe in nežnih občutij, ki sj prelivajo tako v pravljičnem dejanju, kakor tudi v blesteče melodioznem glasbenem delu. Zgodba sama sicer nima ostrih dramatičnih konfliktov, je pa kljub svoji odmaknjenosti v nerealni svet bajke pristno človeška in prisrčno topla. Naša letošnja uprizoritev je zabeležila v Debevčevi rjžiji in pod Štritofovo taktirko izredno lep sprejem. V glavnih partijah se zlasti odlikujejo Heybalova, Franci, Lupša in Ko-gejeva. Partijo knežne bo pri nocojšnji predstavi pela Vidalijeva, dočim sodelujejo še Barbičeva, Sla-doljev, Rakovec, Polajnarjeva, Midveščkova in Rupnikova. _ Red B bo imel v soboto v Operi predstavo »Gorenjskega slavčka«, g katerim nam je Foerster ustvaril prav prikupno delce, polno domače topline, naše pesmi in naših ljudi. Dejanje je sicer malce romantično nadahnjeno, je pa prepredeno tudi 6 še-gavostjo. V naši uprizoritvi nastopajo Ribičeva, Franci, Anžlovar, Španova, Barbičzva, Zupan, M. Sancin, Orel in Dolničar. Dirigira A Neffat, režira D. Zupan. Baritonist Boris Popov, ki ga naše občinstvo že prav dobro pozna in ceni, bo v kratkem gostoval v partiji grofa Lune v Verdijevem »Trubadurju«. Gost je bil svojčas nekaj časa tudi član naše opere in ga imamo od tedaj v spominu kot umetnika visokih kvalitet, zato bo njegov nastop nedvomno vzbudil obilo pozornosti. Manrica bo pel Franci, Leonoro Basičeva, Azuceno — Kogejeva. Dirigent: dr. Švara. Mariborsko gledališče Četrtek, 8. febr., ob 20: »Othello«. Red A. Petek, 9. febr.: zaprto. Sobota, 10. febr. ob 20: »Cigan baron«. Red C Premiera. Gledališki abonenti redov A in C se opozarjajo, da 60 tehnični razlogi zahtevali spremembo njihovega, že v nekaterih dnevnikih objavljenega vrstnega reda v tem tednu. Torej bo »Othello« (za red A) v četrtek, »Cigan baron« (za red C) pa v 6oboto. POLENOVKA suha in namočena, odlične kakovosti, vedno ma c zalogi. Kovačič, Miklošičeva cesta - ■ **?w Angleška lovska letala še vedno neprekosljiva Nekaj vrst teh letal sploh še niso pokazali in podrobnosti o njih drže v največji tajnosti Nad uspehi svojih letal v sedanji vojni Angleži ni6o bili razočarani. Dosegli so to, kar so pričakovali od svojih najmodernejših vrst letal. Vendar so zadnje čase zaradi novih nemških letal vrste »Messerschmidt«, s katerimi so se imeli priliko boriti v nedavnih spopadih nad angleško zadnjo obalo in nad nemškimi pomorskimi oporišči Helgoland in otokom Sylt, začeli mnogo misliti na to, kako bi svoje tipe letal še bolj izpopolnili, ker so se jim Nemci s svojimi »Messerschmidti« tehnično že kar nevarno približali. Angleška lovska letala vrste »Spitiire« 60 še vedno najhitrejša lovska letala na svatu. Dosežejo hitrost 365 angleških milj, ali približno 587 km na uro. Imajo po en motor in osem strojnic, v vsakem krilu po štiri. S strojnicami upravlja letalec 6 tem. da enostavno pritiska na gumb. Vse 6troj-nioe lahko streljajo istočasno ter merijo točno v isti cilj. Oddajo lahko v eni sekundi 200 strelov. V dvojnem oziru so angleška lovska letala vrste »Spitfire« boljša kot pa nemška lovska letala tipa »Messerschmidt 109«. Prvič v tem, da »M. 109« dosežejo lahko hitrost le 354 angleških milj, ali 570 km na uro, drugič pa, ker imajo nemška letala le po štiri 6trojnice. Sicer imajo »M. 109« tudi top, vendar pa 60 mnenja o učinkovitosti tega topa zelo različna, vsaj v Angliji. Druga vrsta angleških lovskih letal je »Hurican«. Tudi ta letala imajo po 06em strojnic, katerih •cevi so obrnjene naprej. So nekoliko večja kakor pa »Spitfire«, zato pa imajo tudi nekoliko manjšo hitrost. Letijo lahko kvečjemu 6 hitrostjo 330 milj na uro, kar je prav za prav že tudi lepa hitrost. Med prvovrstnimi letali 60 dalje najmodernejša letala tipa »Bristol-Blenheim«, ki imajo po pet strojnic, od katerih je ena obrnjena nazaj. Te vrste letalo ima dva motorja Zadnje čase so začeli graditi tudi letala tipa »Boulton Paul Defiant« Sicer ne morejo leteti s takšno hitrostjo kot »Huricani«, imajo za zato drugo prednost. Njihove strojnice so nameščene v vrtečem 6e stolpiču na trupu tako, da lahko streljajo na V6e 6trani, ne da bi 6e moralo letalo 6amo obračati V zadnjih spopadih 6e je izkazalo, da so mnogo bolj uporabna takšna letala, katerih strojnice 6e dajo poljubno vrteti na vse strani. Zato so v Angliji predvsem povečali proizvodnjo takšnih letal. Toda te vrste lnvskih letal, ki smo jih zgoraj navedli, pa še niso vsa. Angleži imajo še nekaj drugih tipov, od katerih jih nekaj sploh še ni6o pokazali in jih drže še v 6trogi tajnosti. O enem takšnih tipov so razpravljali angleški poslanci v spodnji zbornici malo prej, preden se je vojna začela. Po svoji hitrosti baje prekaša celo letala vrste »Spitfire«, t. j. tista letala, ki danes veljajo za najhitrejša na svetu. Neko novo vrsto letal so Angleži hoteli »posvetiti« najnovejšim nemškim lovskim letalom tipa »Me 110«. Ta Iztala so Angleži tudi že preskusili v letalskih spopadih nad otokom Sylt in nad Helgolandom. Pravijo, da so se izborno izkazala. Iz tega bi lahko sklepali, da nemški lovci le niso dosegli tako sijajnih uspehov, kakor pa so o njih poročala nemška uradna obvestila. To novo angleško letalo ima dva motorja in je baje 20 milj na uro hitrejše kot pa »Me 109«, torej celo 10 milj hitrejše kot »Spitfire« Strojnice ima takšno letalo štiri, toda dve sta gibljivi in nameščeni na hrbtu. »Me 110« nima vsč samo enega, pač pa dva topa, ki neseta zelo daleč. V Angliji pravijo, da ne bi bili nič presenečeni, če bi Nemci ta letala uporabili kot spremstvo bombnikov nad Severnim morjem. Tekma, kdo bo zgradil popolnejše letalo Iz vsega tega se vidi, da se je začela pravcata tekma, kdo bo zgradil boljše, hitrejše in odpomejš; lovsko letalo, Nemci ali Angleži. Skoro ne bi bilo f na mestu, da bi kdo izdeloval kak tip novih letal [ v prevelikem številu, kajti utegnilo bi 6e zgoditi, da bi bila ta vrsta prav v kratkem že 6pet zastarela. V Angliji gledajo pri gradnji lovskih letal predvsem na to, da bi bila letala čim hitrejša, čim odpornejša in tudi čim bolje oborožena. Medtem, ko so bombniki zgrajeni in oboroženi v glavnem za obrambo, imajo lovska letala predvsem nalogo, doseči čim večje uspehe pri napadih. To sta pri razvoju vojnega letalstva vsekakor glavni smernici. Pri tej priliki se moremo vsekakor spomniti na eno zadnjih nemških poročil, ki pravi, da v Nemčiji nameravajo graditi tudi čisto lesena letala. Gotovo jim je ta misel padla v glavo zato, ker primanjkuje potrebnih kovin. Vsekakor pa nihče ne dvomi, da bi takšna lesena letala ne bila preveč odporna, čeprav bi utegnila doseči prav takšno hitrost, kot ko-vinasta. Hitrost je pri letalih že lepa prednost, nikakor pa ni odločilna. Pred podivjanimi psi so se morali zabarikadirati Zaradi škodljivih zajcev so v Avstraliji zaredili pse, da bi jih iztrebili, pa so še sami postali prava nadloga Daljna Avstralija je na zajcih najbogatejša dežela na svetu. Približno pred 30 leti ni na tej celini živel niti en dolgouhec. Zajce so v Avstralijo prinesli iz Evrope in jih pustili, da so se svobodno množili. Ker pa tu ni bilo takih živali, ki bi zajce iztrebljale in je tudi podnebje izredno ugodno za njihov obstanek, so se te skrajno plahe im hitre živali tako namnožile, da so že čez kratek čas povzročile ogromno škodo poljedeljstvu, posebno po velikih farmah Da bi se uničevanje poljskih pridelkov ustavilo, 60 farmarji napovedali zajcem vojno in samo 6o v enem letu polovili nad 30 milijonov zajcev. Da bi 6e pa sploh preprečilo nadaljnje razmnoževanje zajcev, so v Avstraliji zaredili in izurili veliko število psov, ki naj bi zajce polovili. Najzvestejši prijatelji človeka so v začetku res nadvse uspešno opravljali svojo dolžnost in polovili ogromno število »ljubiteljev zelišč«. Toda že po kratkem času 60 tudi psi popolnoma podivjali in postali še bolj nevarni od zajcev, ker 60 začeli napadati tudi ljudi. Zaradi tega so oblasti zapovedale, da je treba poleg zajcev loviti tudi divje p6e. Po najnovejših podatkih so polovili do sedaj že okrog 80.000 takih psov. Poleg psov pa so v Avstralijo vpeljali tudi lisice, prav tako v upanju, da bi lovile škodljive zajce. Zgodilo se je podobno, kakor s psi. Obilna hrana in druge ugodnosti so pripomogle, da 60 se tudi lisice v najkrajšem času strahovito namnožile in postale prava nesreča za naselja tar velike farme. Pred letom dni, je prestalo večje število naselbin v notranjosti Avstralije, posebno v plodnih in bogatih' delih z ogromnimi farmami, nedopovedljiv strah pred podivjanimi psi. Cela krdela zbesnelih psov so divjala po omenjenih krajih in napadala ljudi. Zaloge seruma proti pasji steklini so bile nezadostne. Dva meseca ni 6mel nihče ponoči iz naselj, a v manjših farmah so sedeli ljudje v zabarikadiranih hišah stalno z orožjem v roki. Vse domače pse so morali pobiti, proti besnim psom pa so poslali oddelke oborožene s strojnimi puškami. Ko je nevarnost minila, so bile organizirane posebne 6traže, za obrambo pred psi in avstralska vlada je brezplačno poslala veliko število pušk in streliva. Zajci pa čeprav v mnogo manjši meri, še vedno uničujejo pridelke avstralskih farmarjev. Sovražno letalo obletava svojo žrtev, ki si jo je poiskalo na Severnem morju Še ena slika, ki kaže, kako »resni« so boji na zahodnem bojišču. Častniki res nimajo drugega posla kot da se zabavajo s cuckom... Program radio Ljubljana Sreda, 7. februarja: 7.00 Jutrnji .jozdrav — 7.05 Napovedi, poročila — 7.15 Pisar* venček venelih zvokov (plošče) — 12.00 Resni zvoki (ploščel 12.3u Poročila. objave — 13.00 Napovedi — 13.02 Obisk pri J. S. Bachu (plošče) — 14.00 Poročila — 00 Mladinska ura IH.40 Slovenske pravne starine 11. del (£. dr. Josip Žentar) — 19 Napovedi, poročla — 19.20 Nac. ura: Odgovornost časnikarskega dela pred narodom In državo (Ludvik Mrzel) Ljubljana — 19.40 Objave — 19.50 Uvod v prenos — 20 Pr ono« iz ljubljanske opore v I. odmoru: Glasbeno predavanje (g. Vilko Ukmar); v II. odmoru: Napovedi, poročila. Četrtek, 8. februarja: 7 Jutrnji pozdrav — 7.05 Napovedi, poročila — 7.15 Pisan venček veselih zvokov (plošče) — 12 Operetni napevi (plošče) — 12.30 Poročila objave — 13 Nai>ovedi, — 13.02 Operni trio — 14 Poročila — 18 Pester spored Badijskega orkestra. — 18.40 Slovenščina za Slovence (g. dr. Rudolf Kolarič) — 10 Napovedi, poročila — 19.20 Nac. ura: Ministrstvo za ljudsko telesno vzgojo — 19.40 Objave — 10.50 Deset minut zabave — 20 Kvartet fantje na vasi, g. prof. P. Sivic — 30.45 Reproduciran koncert aimfonične glasbe — 22 Napovedi, poročila — 22.15 V oddih igra Radijski orkester Orugi programi Sreda, 7. fbruarja: Bclgrad: 20 Gledališki i»ren