PoŽtnfim plačana v gotovini. Leto LXXm., št. 201 Ljubljana, torek J. septembra I940 Cena Din i.— Miaja vsak dan popoldne IzvzemAl neder)« In praznike, — InseraG do 80 petit Vrst a Din 2, do 100 vrst a Din 2.50. od 100 do 300 vrst 4 Din \ večji inserati pettt *rsta Din 4.—. Popust po dogovoru, lnseratnl davek posebej. — >Slovenskl Narod« Jelja mesečno v Jugoslaviji Din £L—, za inozemstvo Din 25.—% RokopUl se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPBAVNISTVO LJUBLJANA, Knafljeva uflca št. 5 U-22, »-23, 31-24, 21-25 in Podninlo«: MARIBOR, Grajski trg it, T — NOVO MESTO, Idubrjan«ka telefon it. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon st. 65; podružnica uprave: Kocenova oL 2, telefon st. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru lCtt. SLOVENJ GRADEC, Slomškov trg 5, — Postna hranilnica v Ljubljani St, to ifij. cele v Transii¥i Odpor rumunskih kmetov proti madžarski zasedbi — Spopadi obmejnih straž — Romunsko prebivalstvo se že izseljuje iz severne Transilvanije C 1 u j, 3. sept. br. čeprav je bilo dogovorjeno, da. bodo Madžari zasedb prve kraje Transilvanije šele 5. septembra, je že snoči neki madžarski polk prodrl čez mejo ter zavzel Oradea Mare, Sat ur Mare in Marnaros Sziget. V spopadih, z Madžari je bilo ubitih 8 rumunskih policistov. Iz Cluja je zbežalo že 700 rumunskih ljudi. Med tem prihajajo iz Kumunije prostovoljec ki se priključujejo kmečkemu prostovoljnemu pokretu. N"a tisoče kmetov se pripravlja za obrambo proti Madžarom. Ljudje se zbirajo okrog cerkva, poklekajo okrog njih ter prisegajo, da se bodo borili za svoje narodnostne in politične tradicije, Cluj, 3. sept. e. (United Press). Kakor javljajo, so se rumunski orožniki blizu Szi-geta uprli madžarskim četam, ki so prešle preko dosedanje madžarskoru m unske meje. V spopadu je bilo 9 rumunskih orožnikov ubitih ali ranjenih. Rum unske čete so se že prej umaknile in so se obstreljevale samo obmejne straže odnosno orožniki. Vodja erdeljske kmečke stranke Jurij Maniu, čigar prihod so pričakovali, ni prispel v Cluj, ker se je na poti iz Bukarešte zadržal v Brašovu. To je izzvalo veliko nezadovoljstvo in nerazpoloženje med njegovimi pristaši. V Cluju vlada nervozno razpoloženje, vendar je treba ugotoviti, da je misel na odpor, ki se je prej opažala med rumunskim prebivalstvom, sedaj skoraj popolnoma spiahnila. OČividno organizirani odpor proti Madžarom je ponehal, in sicer predvsem zato, ker se Rumuni boje, da ne bi propadlo njihovo imetje. Zato skuša vsak naglo rešiti, kar se rešiti da. Izseljevanje rumunskega prebivalstva se naglo izvaja Iz nobenega kraja Erdeljske, ki bo predan Madžarski, ne javljajo ničesar o kakem odporu prebivalstva. Name-stu tega je povsod med Rumuni zavladala atmosfera žalosti. Iz Arada, ki bo ostal Rumuniji, javljajo, da so morali uporabiti vojaške čete proti demonstrantom. Bukarešta, 3. sept. s. (Reuter). Odpor proti odstopu Transilvanije se v Rumuniji vedno bolj širi. Tudi v vojski se že opažajo znaki odpora. V Velikem Varadi-nu je rumunsko vojaštvo streljalo na poštno poslopje, ki so ga predčasno zasedli madžarski prostovoljci. Poročajo tudi, da sta se dva rumunska generala uprla proti izvršitvi povelja za evakuacijo Transilvanije. Trije drugi generali so podali ostavke. General Dragalin, ki je sodeloval kot vojaški strokovnjak v pogajanjih z Madžarsko, je bil odstavljen. Eden izmed rumunskih generalov, ki je bil odstavljen zaradi odpora proti odstopitvi Transilvanije, se je prijavil v službo francoskemu narodnemu odboru generala de Gaullea. Bukarešta, 3. spet. s. (Reuter). Po zadnjih rumunskih podatkih je na ozemlju v Transilvaniji, ki ga mora Rumunija odstopiti Madžarski, 1,300.000 Rumunov. Dr. Maniu se baje pripravlja, da organizira med transilvanskimi Rumuni odpor proti odstopitvi. Nevarnost nemške okupacije Bukarešta, 3. sept. s. (Ass. Press). Dobro poučeni tukajšnji nemški krogi izjavljajo, da bo v primeru, če bi sedanje demonstracije proti dunajski razsodbi v Ru- muniji dobile večji obseg, nemška vojska zasedla vso Rumuni jo. V nemških krogih so posebno ogorčeni .ker so demonstracije ponekod imele tudi orotmeinski znača„ in rumunskim oblastem ni uspelo, da bi to preprečile. Seja vlade Bukarešta, 3. sept. e. (.Štefani). Snoč-nja seja vlade je trajala nekaj ur. Zunanji minister Manoilescu je poročal o dunajskih sklepih. TJkrenjeno je bilo vse potrebno za evakuacjo krajev, ki so bili prisoj eni Madžarski. Gigurtov proglas Bukarešta, 3. sept. A_A.. (Rador). Predsednik vlade Gigurtu je objavil proglas ru-munskemu narodu, v katerem poziva ljudstvo, ki protestira proti odstopu Erdelja in manifestira svojo željo po obrambi meje, naj ohrani mir in dostojanstvo. Med drugim pravi: Velesili osi garantirata svobodo rumunskega naroda. Rumunija je bila iz višjih razlogov prisiljena odstopiti gotova ozemlja. E>asi je naša bolest velika, vendar ne moremo izigravati obstoja rumun- ske države, najmanj z ukrepi, ki bi bili sicer lepi, ki pa bi imeli za posledico propad vse države. Na osnovi garancij, ki smo jih dobili, bo Rumunija lahko začela novo življenje ter nadaljevala delo obnove. Na kraju je predsednik vlade Gigurtu pozval rumunski narod, naj zaupa vladi. Koliko izgubi Rumunija Bukarešta, 3. sept. A-A. (Rador). Po podatkih z dne 1. januarja 1.1. je na ozemlju, ki ga mora Rumunija na osnovi dunajske arbitraže odstopiti Madžarski, 2,609.007 prebivalcev, med njimi 1,304.903 (50%) Rumunov, 968.054 (37.lCr) Madžarov, 72 tisoč (2.8^) Nemcev, 148.649 (5.7rr) Zidov, 28.098 (1.1%) Rusinov ter 87.184 (3.4<~c) drugih narodnosti. Delo razmejitvene komisije Budimpešta, 3. sept. AA. (MTI). Ma-džarsko-rumunska komisija je imela včeraj popoldne sejo, na kateri so razpravljali o podrobnostih načina izpraznitve Erdelja in vkorakanja madžarskih čet. Razen tega so razpravljali o zagotovitvi varnosti prebivalcev v času evakuacije. Dosežen je bil sporazum tudi glede takojšnje odpustitve iz rumunske vojske vseh onih vojakov, pristojnih v krajih, ki jih bo Rumunija odstopila Madžarski. Komisija je dopoldne nadaljevala svoje delo. Sestanek madžarskega parlamenta Budimpešta, 3. sept. br. (DNB). Madžarski parlament se bo sestal še ta teden, da ratificira dunajske arbitražne določbe. Dopoldne se je sestal zunanje-po- litični odbor poslanske zbornice, pojutri-šnjim pa se bo zunanje-polit.čni odbor senata. Za jutri opoldne je napovedana seja madžarske poslanske zbornice. Pred bolgarsko zasedbo južne Dobrudže Sofija, 3. sept. e. V Crajovi tudi včeraj dopoldne ni bil dosežen sporazum o roku okupacije južne Dobrudže in denarne odškodnine, ki jo je zahtevala Rumunija. Po razgovorih, ki so se vodili predvčerajšnjim in včeraj ves dan, sta se šefa obeh delegacij zedinila, da se sporno finančno vprašanje uredi z arbitražo. Glede roka okupacije še nI zbližanja. Gre za razliko 15 dni. Rumunska delegacija predlaga 25. september, bolgarska delegacija pa 10. september, če tudi danes ne bo prišlo do sporazuma v tem vpra&anju, bo bolgarska delegacija zapustila Crajovo in bo pogodba o sporazumu potem podpisana v Bukarešti, če pa bo prišlo do sporazuma ali pa se bo našla možnost kompromisa, bo bolgarska delegacija ostala še dva dni v Crajovi, dokler se ne pripravi in podpiše sporazum. Filov o zaključnih razgovorih Sofif*, 3 sept e AAm (Štefani). Predsednik bolgarske vlade Filov Je dal snočl predstavnikom bolgarskega tiska izjavo o bolgarsko rumunskih pogajanjih v zvezi z odstopom južne Dobi-uuže. Podčrtal je potrebo, da se odpravijo vse težave gledo roka okupacije Dobrudže, ker želita bolgarska vlada in bolgarski narod, da se to zgodi hkratu z vkorakanjem madžarskih čet v Transilvanijo. Obstoji upanje, da bodo te težave prebrođene. Drugo vprašanje, ki še ni rešeno, se tiče finančne strani, za katero se bo zaprosila arbitraža. Dr. Filov je zaključil svojo izjavo s pripombo, da se pogajanja nadaljujejo. Bolgarski protest Sofija. 3. sept. e. Snoči je bolgarska vlada poslala rumunski vladi noto, v kateri protestira proti neredom in opustošenju, ki so j h v zadnjem času povzročili v-južni Dobrudži Kucovlahi. Poslanik Mila novic pri ministru Popovu Sofija, 3. sept. e. Jugoslovenskl poslanik MilanOvič je včeraj obiskal bolgarskega zunanjega min stra Ivana Popova in ostal z njim v daljlem razgovoru. Snoči je odpotoval v Beograd. Borba za premoč u zraku Siloviti napadi nemških letal na angleška letališča ob Tei talski boji so se nadaljevali tudi v pretekli noči 11 V A - Le London, 3. sept. s. (Reuter). Kakor do-cmevajo. je hotelo nemško letalstvo za prvo obletnico vojne uprizoriti letalske napade v posebno velikem obsegu, da bi dosegli učinkovit uspeh. Včerajšnji n©m£kl napadi na Anglijo So bili zopet zelo močni. V glavnem so bili trije večji letalski napadi v teku dneva p°Ieg mnogo manjših. xajSilovitej&i je bil popoldanski napad, ki se je pričel okoli 16. ter je trajal sk<>ro dve urf. Nemška letaai so bomb^r-dirala predvsem angleška vojaška letališča na seveni in na jugu od Temze. Na vseh napadenih mestih je nastopilo protiletalsko topništvo tako, da se nemška letala niti niso mogla približati svojemu cilju. V največji nemški formaciji je sodelovalo 20 bombnikov tipa Dornier in nad 100 Messerschmittov. 16 nemških letal iz te formacije je bilo sestreljenih. Pri Gra-vesendu je napadla nemška letalska eska-drila 10 angleških lovcev tipa Hurrican. Angleški piloti poročajo, da je bilo nemških letal toliko, da jih je bilo polno ozračje nad 4 kvadratnimi kilometri. Samo tej angleški eskadrili se je posrečilo sestreliti 3 Messerschmitte. V teku dneva je uspešno zopet nastopila poljska lovska eskadrila, ki ji je uspelo pregnati preko Kanala 10 letal tipa Messerschmitt. V treh skupinah so nemška letala v teku dneva napadla včeraj Kent. Skušala so prodreti deloma z juga proti Londonu, deloma pa proti ustju Temze. Ob Temzi, Essexu :n Kentu je bilo v teku dneva K">m bard i ranih več mest. V Kentu je bilo pri napadih nekaj smrtnih žrtev. Med glavno letalsko bitko nad Temzo je bil včeraj v Londonu zopet letalski alarm, že drugi v teku dneva. London, 3. sept. s. (Reuter). V glavnem napadu na Anglijo je včeraj popoldne so-delcviMo okoli 300 nemških letal. Nočni alarm v Londonu London, 3. sept. s. (Reuter). Pozno sinoči je bil v L°nd<>nu zopet letalski alarm. Znak, da jo nevarnost minila, je bil dan šele čez 4 ure in pol. O nemških napadih preteklo noč poročajo iz južno vzhodne, južnozapadne, severovzhodne, severozapadme in srednje An glije kakor tudi iz Waiesa. Bombe so bile vržene na več mestih. Neko mesto v juž-novzhodni Angliji je doživelo ponoči svoj najhujši napad v dosedanjem poteku vojne. Angleško uradno poročilo Lond°n. 2. sept. s. (Reuter). Letalsko in notranje ministrstvo sta objav.li davi naslednji komunike: Sovražna letalska aktivnost nad Anglijo je imela preteklo noč širok obseg ter še je raztegala na mnoge dele države, toda dosedanja poročila pravijo .da je bila skupna škoda, ki so jo napadi povzročili, majhna. Glavni predmet napadov 90 bili razni objekti v srednji Angliji. Maloštevilne bombe, ki so padle na mesta, so povzročile le malo škode, večje število bomb pa je padlo na neobljudeno ozemlje. Bombe so bile vržene ponoči tudi na več točk v predmestjih Londona. Ob južni obali so nemška letala napadla 3 mesta. Raztreseni napadi so bili namenjeni raznim krajem v južnovzhodni, vzhodni in severovzhodni Angliji. V nekem mestu severozapadne Anglije je bila povzročena škoda na več hišah in trgovinah. V Londonu je povzročena škoda zelo majhna. V nekem južnoangleškem mestu je bilo r>o§kodovajiih več hiš. število človeških žrtev vseh teh napadov je zelo majhno. L°n*>n, 3. sept. s. (Reuter). Po zadnjih podatkih letalskega ministrstva je bilo včeraj nad Anglijo sestreljenih skupno 42 nemških letal. Angleška lovska letala so jih sestrelila 38, protiletalsko topništvo pa 4. Angleži so izgubili včeraj skupno 13 lovskih aparatov, vendar se je 7 pilotov rešilo. Nemško poročilo Berlin, 3. sept. s. (DNB) Poveljništvo nemškega letalstva je snoči objavilo, da so včeraj nemška letala zopet izvršila več napadov na letališča v južnovzhodni Angliji. Več hangarjev in vojašnic je bilo zadetih in povzročeni so bili veliki požari. V velikih letalskih bitkah, ki so se včeraj razvile nad Anglijo, je bilo po dosedanjih podatkih sestreljenih 86 angleških letal. 23 nemških letal se ni vrnilo na svoja oporišča. Bombardiranje Monakova London, 3. sept. A A. (Reuter) Letalsko ministrstvo je objavilo, da so angleški bombniki izvršili v nedeljo zvečer prvi bombni napad na Monakovo. Formacija težkih bombnikov je napadla tovarno letalskih motorjev »Bavrische Motorwerke<, druga formacija pa tovarno motorjev v Stuttgartu. Obramba na žetlandskih otokih London, 3. sept s, (Reuter). Tudi na šetlandskem otočju so bile dovršene obrambne priprave, ki naj preprečijo poskus nemškega napada na otočje. Ob obalah so bile zgrajene utrdbe. Pri utrjevalnm delih je bilo predvsem zaposleno domače prebivalstvo. Vloga angleSkih lovskih letal London, 3. sept. s. (Reuter). Letalsko ministrstvo objavlja nekaj podatkov o udej-stvovanju angleških lovskih letal ▼ prvem letu vojne. V tem času so angleški lovci sestrelili 1768 sovražnih letal. Angleška lovska letala bo v ecem tetu preietesa no razdaljo 17 milijonov milj. Ta razdalja je ogromna, če se upošteva, da niso lovska letala običajno v zraku pri enem poletu niti eno uro. Povečanje udejstvovanja lovskih letal dokazuje dejstvo, da so angleški lovci v septembru lanskega leta preleteli skupno samo 200.000 milj, sedaj v avgustu pa 4 in pol mi Lij ona milj. General Sikorski o poljskem odporu London, 3. sept. s. (Reuter). Ob prvi obletnici izbruha vojne je podal poljski min. predsednik general Sikorski nekaj statističnih podatkov iz nemško-poljske vojne. General Sikorski je izjavil, da so poslali Nemci proti Poljakom v boj 73 divizij, ki so bile zelo dobro opremljene. 16 izmed teh divizij je bilo oklopnih. Nemci so razpolagali z več tisoč tanki in več tisoč lettli. Nasprotno je poljska vojska štela samo 30 divizij ter je razpolagala s samo 320 letali prve linije in 200 tanki. Vsak poljski vojak se je moral boriti proti 4 nemškim in vsak poljski tank proti 20 nemškim tankom. Po približnih poljskih cenitvah je padlo v treh tednih vojne na Poljskem 100 tisoč nemških vojakov, nadaljnjih 200.000 pa je bilo ranjenih. Nemci so izgubili tudi okoli 1000 tankov in okoli 1000 letal. General Sikorski je pripomnil, da Nemci v nadaljnjem razvoju vojne nikjer niso več naleteli na tak odpor kakor na Poljskem, dokler se niso sedaj spopadli z Angleži. London, 3. sept. a. (Reuter). V Londonu pravkar zaseda poljski parlament. Na sejah je bilo poudarjeno, da po informacijah iz Poljske ne kaže poljski narod nobenih znakov slabosti. Predsednik poljske republike Raczkie-wicz je posetil poljsko legijo v njenem taborišču na Škotskem, Pošiljanje bombnikov iz Amerike v Anglijo New York, 3. septembra J. (AR). V Zedifijenih državah pospešeno nabirajo pilote za polete z angfleJkiroi vojaškimi letali iz Kanade v Anglijo. Plačo za te pilote je določila angleška vlada na tisoč dolarjev mesečno. Piloti bi morali spravljati iz Kanade v Anglijo v tovarnah Zedinjenih držav na angleški račun zgrajene bombnike, v prvi vrsti vrste »Louhead« in »Martine Angleška vlada je obljubila plačevati pilotom po 1000 dolar lev mesečno ne glede na vremenske neprilike, zaradi katerih bi brii preleti čez Ocean od časa do časa nemogoči. Normalno m računa, da bi vsak pilot lahko spravil mesečno po dva bombnika iz Amerike v Anglijo, za vsako nadaljnje Letalo bo dobil pilot dodatno 500 Med Grčijo in Italijo Doslej Se ni nobene spremembe v italijansko-grških odnosih — Stališče Nemčije Run, 3. sept. e. Glede grško-italijanskih odnošajev izjavljajo na merodajnem mestu, da ni za sedaj nobenega novega momenta. Poudarjajo, da je netočna vest, po kateri naj bi obstojalo na grško-albanski meji področje zasedeno po vojaštvu. Grška vlada je v oktobru 1.1939 predlagala italijanski, naj se umaknejo njene čete z meje. Sedaj so te čete zopet na obmejnih obrambnih točkah, toda njihovo število ni pretirano, kakor trdijo v Runu, temveč je normalno. V novinarskih krogih italijanske prestolnice smatrajo, da na albansko-grškem odseku ni prišlo do nobene spremembe v položaju in da vprašanje ureditve odnošajev Italije in Albanije z GFČijo še vedno pričakuje rešitve. Berlin, 3. sept. e. Glede napetosti med Italijo in Grčijo pravijo, da se to vprašanje geopolitično ne tiče Nemčije. Glede grško-bolgarskih odnošajev pa pravijo, da spadajo v kategorijo geopolitičnih vprašanj, vendar pa problemi, ki se smatrajo kot nerešeni med tema dvema državama, sedaj nikakor niso aktualni, čeprav je za ves Balkan potrebno, da se rešijo vsa ta vprašanja. Tudi tokrat poudarjajo, da je po koncepciji Berlina treba reSitev vseh teh vprašanj prepustiti zainteresiranim državam, ki naj se same sporazumejo, kakor smatrajo za najboljše. Ni dvoma, da obstojajo med Grčijo in Bolgarijo sporna vprašanja, toda niti Berlin niti Rim nima povoda, da interenira v tem sporu. Boji v Keniji Italijanska vojska je prodrla 9>3 km daleč preko meje in zasedla mesto Buno Run, 3. sept. AA. (DNB). Vojaški dopisnik DNBa za sredozemski prostor poroča: Vojaške sile, ki operirajo pod poveljstvom podkralja Abesinije vojvode Aoste so takoj po zasedbi angleške Somalije izvršile novo napredovanje v jugovzhodni smeri. V odseku med Mojalo, Dolom in Daso so italijanske čete prodrle globoko v Kenijo ter zasedle važno mesto Buno. Prvič v zgodovini angleškega vzhodnoafri-škega kolonijskega imperija ogražajo sovražne čete veliko angleško kolonijo Kenijo. Ta angleška kolonija v osrčju Afrike predstavlja zvezo med Egiptom in jugom Afrike. Italijansko prodiranje v Keniji je usmerjeno proti nenavadno občutljivi točki angleškega kolonijskega imperija. Kenija obsega 582.000 km2 in ima 2.8 milijonov prebivalcev. Upravlja jo generalni guverner, imenovan od angleškega kolonijskega ministra. Podrejen je neposredno londonski vladi. Z zavzetjem Bune so italijanske čete prodrle 90 km globoko v Kenijo, v kateri prebivajo plemena, ki so sorodna plemenom v italijanski in angleški Somaliji. Pred nekoliko dnevi je generalni guverner Kenije odredil izpraznitev obmejnega pasu ter se je moralo 50.000 prebivalcev čez noč izseliti iz krajev, v katerih so njihovi predniki živeli že stoletja. Angleške čete so jih brezobzirno pognale proti jugu. Italijani prodirajo sedaj skozi puščavo in sele bolj proti jugu se začenja plodna planota, ki daje Keniji njeno pravo vrednost. Letalski napadi na Eritrejo Kairo, 3. sept. a (Reuter) Poveljništvo angleškega letalstva na Bližnjem vzhodu je objavilo snoči komunike, v katerem pravi da so v nedeljo angleški bombniki ponovno napadli v več zaporednih skupinah luko Aflpab x Eritreji. Z bombami so biLi dva- krat zadeti pomogli v pristanišču. Bombe 90 pogodile tudi vojašnice in skladišča. Eden izmed požarov je trajal dve uri ^ sa angleška letala so se vrnila s tega poleta. London, 3. sept. s. (Reute*) Angleško vojno ministrstvo zaenkrat še ni potrdilo uradnega italijanskega poročila, da so italijanske čete zasedle Buno v Keniji. London, 3. sept. s. (Reuter) Letalsko ministrstvo javlja, da je bil napad, ki so ga izvedli angleški bombniki v noči od nedelje na ponedeljek na Fiatove tvornice v Turinu, posebno uspešen. Povzročenih je bilo več hujših eksplozij in so požare videli z letal še pol ure daleč Bombayt 3. sept. s. (Reuter) Semkaj je prispelo v ujetniško taborišče 400 italijanskih vojnih ujetnikov, med njimi 20 častnikov. Odpor v francoskih kolonijah London, 3. sept. s. (Reuter) Iz Nove Kaledonije in Martiniquea prihajajo poročila, da vlada tudi v obeh teh francoskih kolonijah močno razpoloženje za prestop na stran generala de Gaullea. Obnovitvena dela v Franciji Clermont Ferrand, 3. sept J (Havas) Francoska vlada je pričela sporazumno z občinskimi upravami velikih francoskih mest izdelovati načrte, po katerrh naj se v prihodnji zimi prično v vseh francoskih provincialnih mestih velikopotezna gradbena in obnovitvena dela s katerimi bo vlada poskušala saj deloma od pomoči veliki brezposelnosti, ki jo je treba pričakovati za zimo. I Položaj tekstilnega delavstva v Sloveniji V avgustu ]e število zavarovanih tekstilnih delavcev zopet padlo — V primeri z lanskim letom se je število zavarovancev zmanjšalo za I500 — Ustanovi naj se poseben sikad za izredne podpore ob velikih redukcijah Razširjenje avstralske letalske obrambe ^yberra,} 3. fiept s (Reuter). Avstralski letalski minister je sporočil, da, bo uporabila vlada več milijonov funtov za takojšnje razširjenje letalskih obrambnih postojank v severovzhodni Avstraliji. Zmanjšanje brezposelnosti v Angliji London. 3. sept. (Reuter). Od 15. julija do 12. avgusta je padlo število brezposelnih v Angliji za 28.000 na približno 800 tisoč. Pred letcm dni je imela Anglija okoli 300.000 več prezposelnih. Židovska legija London. 3. seDt. e (United Press). V Londonu ie bila ustanoviiena nova zioni-stična organizacija, ki pripravi ia ustanovitev zionistične legije pod vodstvom zavez-nikov. Namen te organizacije ie med drugim Dokazati svetu, da se znajo Zidje tudi boriti. V londonskih židovskih krosih pričakujejo, da bo zionistični pokret v Zedi- n. j enih državah naletel na velik odziv. Računajo, da bo ta židovska voiska štela okrog 100.000 mož, neštevsi 2ide. ki so že sedaj v angleški voiski in one. ki bodo revoltirani v Palestini. Zatrjujejo, da so izvršeni že vsi ukrepi za organizacijo te židovske legije. Kanadska vlada ie pripravljena odstoDiti vežbališče za vežbanie židovskih vojakov, če bo na to pristala angleška vlada. Mehika ostane nevtralna Mexico Ciiy, J. septembra j. (AR) Pre-sident republike Cardenas je s svečanim nagovorom otvori 1 novo zasedanje mehiškega kongresa. V otvoritvenem govoru je zlasti podčrtal trdno odločenost Mehike, owa in ministra za Indijo Amervja. Obenem pa poudarja muslimanska Jiga svojo željo, da naj bi bila Indija upravno razdeljena v več neodvisnih držav. Nadalje pravi resolucija, da liga za enkrat ne more sprejeti predloga podkralja, da bi njeni zastopniki že sedaj vstopili v indijsko vlado. Zgodnji sneg Atene, 3. septembra A A. (DNB) V grški Makedoniji je nenadoma zafel padati sneg. Jezero Castorio je zmrznilo. V Atenah in okolici je hud mraz, nenavaden za ta čas. Toplote je bik) komaj 8 nad ničlo. Helsinki, 3. septembra j. (DNB) V nedeljo ponoči je zajel Finsko prvi val mraza. V severnih finskih pokrajinah so ponekod namerili do i" pod ničlo Ljubljana. 3. sept. Danes ob 10. uri se ie pričela na banski upravi anketa o položaiu tekstilnega delavstva v Sloveniji. Delavska zbornica ie predložila poročilo o položaiu tekstilneea delavstva v dravski banovini, predloge za nujno pomoč rx> redukcijah že prizadetega delavstva, predlog o postopanju pri omejevanju obratovanja in predlog za ureditev delovneea razmeria v tekstilni indu?triji- Delavska zbornica ie nadalie opozorila na ukrepe, ki na i 7aiamčiio tekstilnemu in predi 1 ni šk emu delavstvu, da ne bo oškodovano pri dajatvah socialnih ustanov (OUZD. Javne borze dela), zaradi tega. ker se skuša breme redukcii razdeliti na najširši kros tekstilnega delavstva. Nujno 90 potrebni ukrepi ki bodo delavstvu zajamčili n ezma n i a šn e oodoore ori iavnin borzah dela ob brezposelnosti, kakor tudi pri OUZD. če kdo ob času delne brezposelnosti ah" skrajšanega delovnega časa obolL Delavska zbornica smatra nadalje, da je treba ustanoviti poseben sklad za izredne podpore za primer velikih redukcii. Nedvomno ie. da bo po izrednih vuiivih povzročeni konjunkturi v rudarski in piav-žarski stroki sledila kriza, ko se bodo razmere normalizirale. T eda i bo reducirano veliko število delavstva, ki ne bo moglo najti takoi zaposlitve v drugih industrijskih panocah. Delavska zbornica predlaga, naj se anketa načelno iziavi za ustanovitev takesa podpornega sklada za tekstilno industrijo, ki nai se razširi kasneie na vso industriio v Sloveniji. DZ ie tudi predlar»ala. nai se določi poseben odbor iz vrst delodaialrev in delojamelcev. ki nai sestavi statut tega sklada. Zajamčena mora biti popolna avtonomna sklada. GIBANJE DELAVSTVA PO STATISTIKI OUZD OUZD vodi statistiko razvoja posameznih industrij v konjunkt'jrnem in sezij-skem pogledu, ki kaže za tekstilno inu-strijo. da ie število zavarovancev v primeri z lanskim letom letos padlo v Januarju za 434. v februarju za 528. v lmrcu za 524. v aprilu za 320. v maiu za 338. v juniju za 665 in v juliju za 1041. V janu- Vlom v bežigrajsko gimnazijo Ljubljana, 3. septembra. V poslopje TEL državne realne gimnazije je bilo danes ponoči vlomljeno. Vlomilec je gotov dobro vedel, da je vodstvo zavoda včeraj in že poprej pobralo veliko vsoto za šolnino, o kateri je menil, da bo postala zanj lahek plen. Zlikovec je ponoči, najbrž po polnoči, zlezel skozi straniščno okno in s pomočjo droga odprl vrata v ravnateljeve* pisarno v I. nadstropju. V pisarni je našel ključe in odklenil več miznic, kjer pa ni našel vsote, kakor jo je pričakoval. V miznici je bilo le nekaj nad 100 din drobiža, ki si ga je prilastU. Vlomilec je otipaval železno blagajno, ki se je pa ni lotil, ker ji očividno ni bil kos. Najbrž je vedel, da je bilo vpisovanje tudi v fizikalnem kabinetu v H. nadstropju, zato je vzel ključe in odprl tudi vrata fizikalnega kabineta. Tam je utrl šipo v omari in brskal za denarjem po omari, kjer je prevrnil nekaj aparatov in povzročil velik nered. Ne ve se še, če ni nekaj aparatov za optiko vzel s seboj. rzni vlomilec bi prišel do velikega, plena, če bi ne bilo vodstvo gimnazije dovolj previdno. Včeraj so pobrali na tem zavodu okrog 136.000 din za Šolnino, a je ravnateljstvo denar takoj oddalo davčni upravi, nekaj pa ga je vložilo v poštno hranilnico. Vlom je bil takoj zjutraj prijavljen policiji, ki je uvedla preiskavo in zasledovanje drznega vlomilca. Slovenci v Ameriki Na Collinwoodsiki višji šoli ie dovršilo letos študije 108 mladih Slovencev in Slovenk, med njimi je bilo 19 odiičnjakov. f Avto je povozil v Clevelandu Antona Strekala. ko se ie vračal od dela. Odpeljali so ga v bolnico, kjer ie pa kmalu umrL Pokojni je bil star 56 let. doma iz vasi Vrapkova. fara Struge pri Dobrepoljah. V Clevelandu so umrli Franc Sotier. star 75 let, doma iz fare Sv. Duh pri Krškem, Franc Senk, star 50 let. doma iz vasi Pred-oslje na Gorenjskem, v Clevelandu rojena Marija Roje. stara 50 let. Lojze Rešet, star 67 let. doma iz Žužemberka in Jože Ferkul. star 51 let. doma iz vasi Rapljevo. fara Struge na Dolenjskem. V VVorcestru je umrl Janez Martinčič. star 63 let. V Chicagu so umrli Jože Zidarič doma iz Krške vasi, Peter Koželj. Ignac Jane star 56 let. doma iz Dolnjega Vrrmoiia ori Št. Jerneju na Dolenjskem in Frančiška Ger-mek. stara 60 let. doma iz Zmaric pri So-dražici. Umrla sta Marija Gradišek. stara 69 let doma iz Kamnika, in Neža Kramar rojena Benda, stara 56 let. d.ma iz Ljub-na. V Murravu je umrla Angela Peric, stara 50 let. doma iz Retja pri Žužemberku. V Clouquetu ie umrl Anton MediČ. star 53 let. V Pittsburgu se je ustrelil Janez Salovec. star 71 let; zadela ga ie bila kao. da mu je otrpnila vsa desna stran in zato je obupal nad življenjem. V Pueblu se je pa zastrupila Helena Clark rojena Pleše, stara 35 let. V Painesville je umrl Miha Grzetič. star 66 let, doma iz Radencev pri Črnomlju. V Shakeville ie umrla J osipi na Salaman. stara 80 let. doma iz Zagorja. Kot dekle se ie pisala Kotar. V Windberu je umrla Roza Diemoires rojena Anušič, stara 58 let, doma iz KozarišČa. V Dia-mondsville ie umrl Franc Lumbart. star 43 let. doma iz Drage pri Beli cerkvi na Dolenjskem. ■ V Clevelandu je utonil RaJmozvJ Mrvšek. Vozil se je s čolnom in njegovo truplo je naplavila voda šele čez nekaj dni. Pokojni je bil rojen v Clevelandu, njegovi starši so pa doma od Sv. Treh kraljev nad Vrhniko. V Clevelandu 00 umrli Marija Link, rojena Novak, stara 66 let, Anton Seršen, star 46 let, doma iz Dvorja, fara Cerklje na Dolenjskem. FraneiSka Rup-nik, rojena žele. stara 59 let, doma te Slavine na Notranjskem, Doroteja Sotier, rojena Lavrič, stara «5 let, doma iz va«l Hudi vrh, fara Bloke, Franc Berkopec, star 62 let, doma iz Novega mesta, Franc Mo-uic, doma iz Gornje vaoL prt U** to Ko- lam* ie bilo zavarovanih 16.778 tekstil-deiavcev. v januarju letos pa 16 344. Od januarja lani ie raslo število zavarovancev od meseca do meseca skorai stalno V avgustu lani 1e bilo zaposlenih največ delavcev iz tekstilne stroke in sicer 17.329 v juliju lani ie bilo zavarovan:h 17.006 delavcev, v iuliiu letos oa samo Še 15.965 V avgustu 1940 je Število zavarovanih delavcev še nadalie padlo ter bo znašala razlika v primeri z lanskim letom okoli 1500 oseb. Zaradi vedno spreminialočega se stanja redukcij v tekstilni in predilniški industriji je težko podati natančen pregled seda-niega stanja omejitev v obratih V oregle- du navaja Delavska zbornica redukciie v davnih obratih, kakor so bile sporočene v drugi polovici letošnie^a a v grist a.. Na Gorenjsrkem. v "Ljubljani in okolici so bile redukciie tekstilnega delavstva v 18 nodietjih. na Štajerskem v 20 podjetjih. Obratovanje sta omeiili tudi Tekstilana v Kočevju in Jugoslovenska tekstilna tovarna Mautner v Litiji. IZRETDNA POMOČI V BREME LASTNIKOV TEKSTILNIH PODJETIJ TN JAVNIH USTANOV V predlogu za nujno od po moč z redukcijo že prizadetega tekstilnega delavstva predlaga Delavska zbornica, naj odločilni činitelli ukrenejo vse da 9e pospeši nabava potrebnih surovin iz držav, s katerimi imamo trgovinske pogodbe ali smo z njimi v pogaianjih. TJrad za razdelitev bombažnesra prediva naj bi pri razdelitvi razpoložljivih količin Se posebej upošteval tekstilne in predilni-ske tovarne v S'oveniji, zlasti v obme.inib krajih. Pri dodelitvi vevških del naj se v prvi vrsti upošteva Slovenija. Vsem z redukcijami prizadetim delavcem in delavkam naj se nudi enkratna izredna pomoč, in sicer v breme lastnikov tekstilnih In predilniških obratov, ki nai izplačajo samskim delavcem in poročenim brez otrok, ki so bili odpuščeni zaradi omejitve obratovanj, enkratno podporo v višini vsaj 14dnevne plače, poročenim z otroci pa vsa.i enkratno podporo v višini štiritedenske plače. V breme javnih usta- ža Likar, rojena Papler, stara 78 let, doma iz Vrbnje na Gorenjskem. V Chishol-mu sta umrla Marija Zgonc, rojena Medic, stara 62 let, doma iz fare Rob na Doleavjskem in Josipina Hren, doma iz Ribnice. V Pueiblu sta umrla Janez Peča-ver, doma iz Črnomlja in Karolina Bobe k, rojena žele, stara 42 let, doma iz Bača pri Knežaku. V Chicagu je umrl Franc Prah, star 35 let, doma iz Mrzle vasi pri Čatežu, v G rase Walley Franc Petač, star 64 let, doma iz Virja pri Medvodah, v Pittsburgu Janez Seljak, star 34 let, doma Iz Sel pri 2ireh, v Calumetu Matija Fink, star 71 let, v L>etroitu Jože Kure, star 38 let. rojen y Ameriki, v Imperialu Jože Jamnik, star 44 let, doma iz Rateč, v Akronu Janez Pirnat, star 53 let, doma iz Moravč, v Kansas City Jože Žagar, star 64 let, doma iz Plešč pri čabru, v San Franciscu Marko Nemanič, star 71 let, doma iz Božjakovega pri Metliki, v MansfieJdu Jože Pucelj, star 30 let, v Hartfordu MIha Kašlč, star 53 let, doma iz vasi Lipnik pri Trebnjem, v Racine Ignjac Kraševec, star 72 let, doma iz Vrhnike, v Girardu pa Marija Klešn'k. rojena Ložar, stara 70 let, doma iz Zaloga pri Ljubljani. V kraju Center se je smrtno ponesrečil Matevž Eržen, star 62 let, doma iz Sovo-denj, fara Nova Oselica. Nesreča se je zgodila, ko je nakladal na voz seno, padel je z voza in si zlom.:! tilnik. Soimenjaka je poslal na sodišče Skorja Loka, 2. septembra Velika je iznajdljivost ljudi, ki bi se radi ognili postavam. Na škofjeloškem sodišču so imeli v soboto dogodek, ki kaže, kako daleč gredo ljudje, samo da bi ušli kazni. Micka je stara 33 let, doma je iz Davč, zaenkrat pa je v službi v Martinj-vrhu. Prišla je na sodišče zaradi vzdrže-valnine za svoje nezakonsko dete. Sodišče naj odloči. Razprava je bila razpisana za dopoldne in res se je ob napovedanem času pojavil na hodniku moški, iz Podhoma pri Bledu, ki naj bi bil oče otroku. Ali nič ni bilo iz vsega . . . Ko sta se doz.'evna oče in mati spogledala sama sebi nista mogla verjeti. On je sveto zatrjeval, da je v svojem življenju ni nikoli videl, ona pa da ji je moški povsem neznan, tujec, ki ni imela nikoli z njim opravka. Pa se je zadeva le pojasnila. Na sodišče je prispel moški enakega imena kakor pravi oče, in z-i se, da je bil toliko predrzen, da je hotel s svojo navzočnostjo pretentati mater v toliko, da bi prišla zadeva glede atimentov na slepi tir. šlo je, kakor vse kaže , za sleparijo. Pravi oče je menda podkupil svojega soimenjaka in ga poslal na sodišče. Sodišče pa ni zato tukaj, da bi kdo iz njega norce bril. Nespametnega fanta — lažnega očeta, so natanko popisali, in nazadnje se je, čeprav nerad, moral še podpisati. Jasno je, da bo moral soimenjak za svoje dejanje odgovarjati po zakonih. Zadeva dveh se je tako razvlekla, kajti prihodnjič bodo trije pred zeleno mizo ... Ukradeni motocikli izsledeni Ljubljana, 3. septembra. V petek popoldne se je pripeljal skozi Škofljico in naprej proti Šmarju na motornem kolesu mlad neznanec. V Škofljici mu je motor deloval še v redu, potem pa mu je pričel nagajati in se je z njim ustavil v bližini Malega vrha, v znanih šmarskih serpentinah, kjer je imel motor že hud defekt. Neznanec je skušal motorno kolo popraviti, ko pa se mu to ni posrečilo, ga je zapeljal na kraj ceste in ga izročil vaškim otrokom, ki no se potem vozili z njim. Neznanec sam je odšel proti Šmarju, zavil na kolodvor ter se odpeljal z vlakom, ki odhaja n«kaj po 19. proti Dolenjski. Za ostavljeno motorno kolo so naslednji dan zvedeli orožniki iz Šmarja, ki so ga zaplenili. Motorno kolo je znamke »Mielec in in* evid, St, 2-445,40. O tem so orožniki I nov ( banske uprave, bednostnega sklada. ■ javne borze dela, pristojne občine), naj se ; podeli nadaljna enkratna podpora v isti višini na is u način kakor v breme lastnikov obratov. Vsem z redukcijo prizadetim delavcem tn delavkam naj priznajo lastniki tekstilnih in predilniških obratov za čas delne redukcije: samskim in poročenim brez otrok 50«'o izgubljenega zaslužka, poročenim z otroci pa 759c izgubljenega zaslužka. Iz poročil o stanju v tekstilni industtili je razvidno, da se redukcije vedno bolj širijo in pada vedno več delavstva v bedo in pomanjkanje. Delavstvo želi v pni vrsti redno zaposlitev ter so nujno potrebni ukrepi, da dobimo potrebne surovine ne ie za tekoče obratovanje, marveč tudi za zalogo za primer nepredvidenih dogodkov. Prednostno upoštevanje Slovenije pri dodelitvi surovin utemeljuje DZ z lego Slovenije kot obmejne pokrajine. Izredne podpore v breme industrije utemeljuje z dejstvom, da ima tekstilna in predilniška industrija za seboj več let dobre konjunkture, v katerih je imela visolce dobičke, ki gredo vsaj deloma na račun Izredne pridnosti in sposobnosti zaposlenega delavstva in nizkih mezd, ki so se plačevale v tekst:'nI stroki. Del delodajalcev je pokazal v krizi ki je zadela delavstvo, hvalevredno uvidevnost in je v večji ali manjši meri podprl delavstvo. Drugi del delodajalcev pa do oares za svoje reducirano delavstvo nI storil ničesar. Nujno potreben je torej sklep o enkratni podpori reduciranim, kake r tudi o pomoči z redukcijo delno prizadetemu delavstvu, ki v danajšnji draginji že v polni zaposlitvi ne more več kriti vseb življenjskih potreb. Bednostni sklad se je doslej uporabljal v prvi vrsti na podeželju in ni imelo industrijsko delavstvo od njega skoraj nl-kakih koristi. Iz tega sklada naj se v sedanji krizi votira večji znesek za enkratno pomoč reduciranim tekstilnim delavcem. Tudi prizadete občine morajo najti primerne kredite v isti namen. Javna borza dela je dolžna poiskati izredna sredstva za podporo reduciranim delavcem. poročali policijski upravi v Ljubljani, ki je takoj ugotovila, da je bilo motorno kolo istega dne, ko ga je neznanec pustil v šmarskih serpentinah, ukradeno Francu Bačniku v Kleparski stezi. Kolo, vredno 4000 din. bo seveda vrnjeno lastniku. Orožniki sedaj zasledujejo tatu, ki je po opisu otrok star okrog 25 let in je bil športno oblečen. Kakor so se informirali orožniki, mora biti doma iz okolice Višnje gore ali Stične, ker so bili omenjenega večera prodani na postaji Šmarje-Sap samo trije vozni listki do teh postaj. V nedeljo je bilo izsledeno še drugo ukradeno motorno kolo, o katerem smo poročali včeraj. Stražnika na Tvrševi cesti je v nedeljo okrog 20. opozorila dijakinja Jelena Ješe, da stoji na vogalu Staničeve ulice že precej časa pokvarjeno motorno kolo neznanega lastnika. Stražnik je takoj odšel tja, kjer je našel motorno kolo znamke DKW. ki mu je manjkalo sedlo in več'drugih delov ter orodja. Stražnik je spravil kolo na stražnico, kjer so ugotovili da je bilo ukradeno dan poprej magistrat-Demu uradniku Jakobu Šenčurju, in sicer v Florij.anski ulici. Tat. ki je Senčurjevo kolo oplenil in mu prizadejal s tem nad 600 din škode, je Imel med vožnjo najbrž defekt, zato ga je pustu na cesti za Bežigradom. Izpred obrtnega sodišča OBRTNA DELAVKA ALI GOSPODINJSKA POMOČNICA Vojka, ki je dopolnila komaj 16. leto, je navajala v tožbi, da je bila v tkalskem pod i et i u zaposlena kot navi i alka sukanca proti dogovori eni mezdi prvotno po 1.50 din. nožne je na no 1.75 din na uro. Vsesa skupaj ie opravila 1177 ur in ie preiela za to dogovorjeno mezdo v redu plačano. Podjetie je obratovalo s stroii in zaposlovalo vobče oreko 15 delavcev, za to ie bil dovoljen samo 8urni delovnik. Voika na ie delala mnogokrat preko 8 ur na daru večkrat tudi ob nedeljah, za kar ie preiemala samo normalno mezdo. Po banovi uredbi o minimalnih plačah po mora v tkalskih obratih znašati mezda za osebe stare izpod 18 let. naimani 2.25 din. za to ie Voika v težbi zahtevala razliko med preieto in minimalno določeno plačo v znesku 696.25 din. za nadurno delo oa ie zahtevala 50% novi-šek v znesku 302.50 din. Tovarnar ie pri razpravi priznal, da ie Voika opravila resnično toliko ur in je Prejela toliko plače, kakor je sama navedla, odklanial pa ie vsako plačilo, češ da ie bila Vojka sprejeta v službo kot služitinia m ie bila tudi kot taka zaooslena. le kadar ie bila Vojka s hišnimi deli gotova, io ie zaposlil tudi kot navijalko sukanca v tovarni. Pri dogovoru zaradi mezde h ie izrecno povedal, da ii ne more dati višie plače in če ni s tako mezdo zadovoljna, si lahko ooišče drugo službo. Dokazovanie ie bilo zelo obširno: te priče so izpovedale, da ie bila Voika soreieta kot služkinia in pretežno zaposlena s hišnimi deli. druge pa so nasorotno trdile, da je bila sprejeta za naviialko in da ie delala pretežno v tovarni. Sodišče ie verjelo onim pričam, ki so govorile v Voikin orilo g to Da zato. ker so uradne poizvedbe pri OUZD dognale, da ie tovnmar Vojko prijavil v zavarovan i e kot tovarniško delavko in ne kot alužMnio. Ker ie b!la Voika tedaj obrtna delavka, bi ji bil moral tovarnar plačati minimalno mezdo po 2.25 din na uro. Ker ie vsak dogovor, ki nasprotuje predpisom uredbe o minirnalni mezdi, nedopusten, zato Voika tudi kon-kludentno ni mogla pristati na določeno mezdo po 150 Din ali 175 din s tem. da ie ostala v službi, ko ii le tovarnar rekel, da nai si poišče druga če za določeno mezdo ne more delati. Zato ie bil tovarnar obsojen, da 1e plačal razliko mod dogovorjeno in rmrdrnalno mezdo v znesku, kakar ga le Vojfaa iztozevala, Pač pa močAšdm ni priznato odškodnine za naoHrre v tolikšni višini, kakor 1o je Vojka zahtevala. Po zak. o zašč. deL velia v UKiustrijskih podjetjih vsako del« preko 8 I ur na dan za nadurno delo. ki se mora nagraditi s 50% pri bitkom na normalno I mezdo. Sodišče je ugotovilo na podlagi poročil delavske zbornice da ie tovarnar samo v treh zimskih mesecih zanosio v. il povprečno naimani do 15 delavcev, dočim I iih ie imel ostale mesece v letu mani. Z ozirom na to se more smatrati, da ie to podietie imelo značai industrijskega pod- I jetja po § 6 odst. 2 zak. 0 zašč. drl. Za značai industrijskega podietia oa ie po'eg števila delavcev potrebno v smislu § 32 obrt. zak. tudi še to. da se obratuje z uporabo delitve dela s stroii na zalogo ali po naročilu v večjem obsegu. Po pr čah in po Doročilu delavske zbornice ie prišlo sodišče do prepričania. da so bili pri tem tovar-nariu teki pogoji podani samo v zimskem Četrtletju. Zato ie sodišče oriznalo kot nadure vse ure. ki iih je Voika opravila v tem četrtletju preko 8 ur. ostale pa le v toliko, kolikor iih ie opravilo preko 10 ur na dan: seveda ie dobila plačan povišek tudi za nedeljske ure. KOLEDAR Danes: Torek, 3. septembra: Evfemtja DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Marica: Peter Veliki Kino Sloga: zaprto Kino Union: To\verski krvnik Kino Moste: >2ena ustvarja zgodovino« DEŽURNE LEKARNE Danes: Mr. Leustek, Resi jeva cesta 1, Bahovec, Kongresni trg 12, Komotar, VIČ — Tržaška cesta 48. dtpod srta Prijetno in koristno ie biti producent^ posebno zdaj, ko je treba malone vsako uro poseči globlje v mosnjiček, se\*eda, če je še kaj ostalo v njem Časi so taki, da njihovo težo še najmanj čutijo tisti, ki kaj producirajo ali piotzva/ajox Ne velja to za vse, ker ni pravila brez izjeme, za pretežno večino pa drži kakor pribito Tudi za peke, ki nam peko vsakdanji kruhek. Moka se je podražila m zato se je podražil tudi kruh. To te kakor tista ruska pravljica o babici in repi Če potegneš na enem koncu, zaškripl^e na drugem. Ni se pa podraži/ niRO kruh. tem\ eč tudi papir v zvezi s kruhom. V pekarnah ura jo namreč lepo navado, ds zavijajo kruh v papir. To se tudi spodobi, saj moramo paziti na higieno Toda draginja ie drap»ma in papirnice tudi nc morejo dajati papirja zastonj. Zato so peki sklenili, da odslej ne bodo več zavijali ki uha v pupu, ker morajo kot rečene papir kupovati in bi imeli izgubo Od izgube se pa ne da živeti. To vsi vemo. Če boš hote! torej zdaj prinesti domov kruh tako. da ne bc protestirala higiena, boš moral vzeti vrečico ali kos papirja s seboj. Zgledi vlečejo in kat je dobro, je vredno posnemanja. Za peki utegnejo priti s tem modrim ukrepom ret imo še mesarji, slaščičarji in branjevke. T;iko bomo srečni kupovalci hodili domov s klobasami ali jetret v enem, s torto v drugem, s hruškami ali češpljami pa v tretjem žepu, da se bo kar cedilo od nzts Droginjn je draginja in štediti je treba tudi prt papirju. Iz Zagorja Šolske vesti. Za šolskega upravitelja je postavljen priljubljeni učitelj g.Viktor Per-gar, istočasno pa je sresko načelnistvo postavilo na to šolo za učitelje še naslednjih pet učnih moči: Zoro Kolar, Stano Jagodic, Drago Korošec, Marijo Korošec in Martino Medved; vsi Imenovani so člani bivšega učiteljskega zbora topliške šole. S tem se je izpolnila dolgoletna želja LoČanov po lastni šoli, obenem pa je olajšano administrativno delo, ki ga je moral doslej za obe ločeni edinici opravljati šolski upravitelj topliške šole. Kljub tej razbremenitvi pa bo posebej na topliški šoli treba rešiti vprašanje učnih prostorov, o čemer bo treba spregovoriti obširneje. Danes v razmišljanje samo tole: Ljudska Sola v Toplicah šteje okroglo 400 otrok, ki imajo na razpolago samo šest učilnic in en kabinet za enajst oddelkov. V poslopju gostuje že delj časa meščanska šola, ki je Izkazala 170 otrok, za katere ima prav toliko učilnic in celo štiri prostore za učila itd. Razmerje je nevzdržno ter na vedno večjo škoda uravnanega pouka na ljudski soli, ki zaradi svoje gostoljubnosti leto za letom bolj trpi. Podvzeti so potrebni koraki, da se to nenormalno stanje ukine. Pouk na obrtno-nadaljevalni Soli se prav tako pričenja, in sicer danes, v ponedeljek, ob 14. — Cenejšo moko lahko kupijo občinski reveži, brezposelni, stari in novi upokojenci v raznih prodajalnah, označenih v razglasu na občinski deski, in sicer največ 30 kg za osebo. Nakaznice je treba dvigniti v torek na občini pri socialnem referentu. Cena moke 3.75 in 4.25 din. — Nesreča ne počiva. Na cesti v Rudniku je včeraj popoldne padel z motornega kolesa 281etni kovaški mojster France Meden in se hudo potolkel po glavi. — V Sori pri Medvodah je padel s kolesa 511etni delavec Avgust Tehovnik, ker ga je podrl neznan avtomobil i st. Tehovnik ima poškodbe po životu. — Uradnica EJma Struna, zaposlena v »TextUani« v Kočevju, se je včeraj pripeljala z vlakom v Ljubljano. Ko je že hotela Izstopiti iz vlaka, so ji vrata vagona zmečkala prst na desni roki. — Posestnik Jože Lipovac iz Ravnice pri čabru je v gozdu podiral drevesa. Pri delu ga je oplazila debela veja in mu zlomila desno nogo. — 791etni delavec Jože Primožič Iz Sorice je doma padel In si zlomil desno roko. — V bolnico so pripeljali tudi delavca Ivana Ajdovca, zaposlenega v tovarni >Jugočeška« v Kranju, ki ga je pograbil stroj za levo roko in mu zmečkal prste. ■»■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■»■■■■« — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo delno oblačno in toplo vreme. Včeraj je znašala najvišja temperatura v Splita 30, v Dubrovniku 29. v Ljubl.lani, Zagrebu, Rabu in Beogradu 25, v Mariboru 22, v Sarajevu in Visu 21. Davi je kazal barometer v Ljubljani 766.6, temperatura je znašala 11.2. Sorzna poročila Čarih, 3. septembra. Beograd 10, Parts 10.025, Lodon 17.625, New York 439, Milan 22.15, Madrid 40, Berlin 175.50, Stockhohn 104,70. Sofija 5.35, Bukarešta 2*30. Bil je velik vladar in nas kralj Ob njegovem liku si pokličimo v spomin, kaj nam je Ml kralj Al Zedinitelj Te dni, ko bo odkrit njegov spomenik v Zvezdi ter nam bo stopit pred oči boi j živo njegov lik, vstajajo pred nami tudi podobe njegove osebnosti in ž\ v*/ jen jske poti. Poti, ki 9e je začela na Cetinju in končata v Marseilleu. Minilo je ie šest let od maršejskih strelov in zdaj gledamo tudi na najbližje dogodke iz zgodo\*inske perspektive; v njo je lik mučeniškega kralja zarisan še vedno tako mogočno kakor med njegovim življenjem. Pred šestimi leti so se ob tem času že začeli pripravljati na usodno potovan je v Marseille. To mesto nesrečnega imena je postalo tedaj popularno tudi med našimi preprostimi čita-telii po svojem sicer ture z\~enečem imenu Pripravljali so se na dogodek velikega političnega pomena — pri nas in v Franciji. Prijateljska država je nameravate spre je t i našega vladarja s ča-strni, ki gredo kralju, čigar narod je krvavel tudi zanjo, spre je ti \*odite1ja piijatelj-ske đržaeve, \ ladar je šel na pot, ko je imel že za seboj ne le velike uspehe kot vojskovodja, temveč tudi kot drža\ ntk, ki je veljal za avtoriteto ne le na Balkanu temveč tudi v Evropi. Po prijateljskem sporazumu, čigar blagodati uživamo zlasti dandanes z Bolgarijo, ga je pot vodila v tisto Francijo, ki bi naj tudi po vojni sodelovala odločilno v evropskih zadevah. Toda ali se je njena slabost kazala tudi v tem, da so lahko v njenem pristanišču atentatorji ustrelili našega kralja in njenega zunanjega ministra? Na dan atentata je nnše Časopisje še objavilo spored sprejema našega vladarja v Marseilleu. čitali .tmo v brzojavki iz Mar-seillea, da je vladalo v Franciji izredno veliko zanimanje za prihod kralj?.. Zbrali so se številni zastopniki sveto\nih listov in posebno šte\ilni so bili zastopniki ameriških in angleških časopisov. Ves s\'et se je zanimal za oficielen obisk našega kralja v Franciji. Kralju so pripravljali veličasten sprejem, je pisalo časnpi^je. Rečeno je bilo, da ze ho kr.tl j i.krcal v torek 9. oktobra (1934) na Belgijskem pomolu \' M-irseilleu ter da ga bo sprejelo porebno odposlan-st\yy; v tem odposlanstvu je bil francoski zunanji minister Barthou, član vrhovnega vojaškega svx>ta genen,7 Georges (tudi ranjen pri atentatu), podadmirala Dadal in Jouberi, mtš poslanik v Parizu dr. Spalaj-kcvić in številni drugi dostojanstveniki. Določeno je bilo, du bo kralja pozdravil pri prihodu delegat odbora za fianco^ko jugostoA'ensko prijateljstvo general Lamia-ble, nakar se bo gost odpeljal v spremst\m svoje suite in zastopnikov francoskih oblasti k spomeniku bojevnikov vzhodne fronte, kjer bo položil venec Pred avtomobili bo jezdil oddelek konjenice (Zato so avtomobili vozili počasi in atentator je imel tem lažje delo). Dalje je bilo določeno po sporedu, da kralj s svojim spremstvom nadaljuje pot po ulicah Corniche in Praga v marsejsko prefekturo, kjer bi naj ostal nekaj časa in potem nadaljeval vožnjo z vlakom v Pariz. Čitali smo. da ve je t.ancoski mornariški minister odpeljal s posebno vojno ladjo kralju naproti. Ze istega dne, ko je bil objavljen spored sprejema, so počili streli v Marseilleu in človeku, ko zdaj čita. kako so se pripra\r-Ijali na veličasten prejem, se zdi. da zveni iz vsega neka nerazumljiva tragična disonanca, surova ironija, skrita tuđi v samem imenu Marsej, kakor je odkrit neki naš profesor: čitaj ime Marsej v obeh smereh in prečitai boš — Marše ja ie sram ... Prihodnji dan smo čitali zgodovinsko sporočilo naše vlade z naslovom- Jugoslo-venskemu narodu! V prvem stavku je bilo povedano vse: Naš veliki kralj Aleksander 1. je padel 9. oktobra ob 4. popoldne v Marseilleu kot žrtev podlega atentata. Odkar obstoji naša drža\'a ni noben dogo dek bolj pretresel naše jainost: kakor ta. Nekaj časa se je zdelo, kakor da so ljudje omamljeni od udarca ter da se ne morejo pmv zbrati. »Udaril bom pastirja in razpršila se bo čreda«. Izgubili smo vladarja; toda bil nam je več: bil je tudi naš kralj, narodni kralj. Šele 46 let je bil star, ko smo ga izgubili; bil je v pravem pomenu besede na višku svojih moči, ko se je nasilno končala njegova bogata življenjska pot. Rodil se je 17. decembra v Cetinju kot sin takratnega kneza Petra Karadjordjevića in kneginje Ljubice Zorke, hčere Črnogorskega kralja Nikole. Bil je drugi sin. prvi je bil Jurij. Z njim je že kot deček odpotoval v Petro-grad. Oba dečka sta bila v zboru dvorskih pažev ruskega dvora. Princ Aleksander je še kot deček odpotoval s svojim očetom v Ženevo. Kmalu se je posvetil z veliko marljivostjo in resnostjo študiju. Po smrti zadnjega Obrenoviča je zasedel prestol Peter l., ki ga je narod poklical v domovino. Tedaj je bit Aleksander šele 15 let star. Tudi poslej je vneto študiral in posvetil se je zlasti vojaškim vedam. Ko se je Jurij odrekel pravici do prestola, je Aleksander 27. 111. 1909 postal prestolonaslednik. Začel se je z veliko resnostjo pripravljati na svoje bodoče velike naloge, za kar je pa imel zelo malo Časa, kajti že čez tri leta, 1912. so se začele balkanske vojne. Mladi prestolonaslednik je stopil takoj v službo domovine. Kmalu so $e pokazale njegove velike vojaške sposobnosti. Posebno se je proslavil z zgodovinsko zmago v kumanovski bitki, ki jo je izvoje-vala pod njego\im poveljstvom l. armija. Kot zmagovalec je vkorakal na čelu armade 13. oktobra l. 1912 v Skopi je. Prihodnje teto je t. armija zopet izvojevala lepe in odločilne zmage. Približali so se najhujši in najusodnejši časi. Balkanske vojne so bile komaj končane, pa je izbruhnila svetovna vojna. Bodoči vladar Jugoslavije si je naloži! silno težko breme, zlasti še, ko ga je Peter 1. pred začetkom vojne imenoval za repenta. Regent Aleksander je bil hkrati vrhovni poveljnik srbske vojske. Njegov ugled je neprestano rasel med narodom m armado. Vojaštvo ga je izredno cenilo Bil ni le poveljnik svoje vojske, temveč tudi pravi tovariš svojih vojakov Svoje armade ni nikdar zapustil, ne v dobrih in ne v slabih časih. Zaslovel je kot pravi legendarni junak, če ga je vojaštvo ljubilo ter spoštovalo v bitkah in kot zmagovitega vojskovodjo, ga je vzljubil ves narod še bolj, ko je z njim šel na albansko Golgoto ter z vsemi delil trpljenje, zopet kot pravi junak. Njegovi veliki energiji je treba pripisovati, da je srbska vojska doživela dan svojega vstajenja tet da se je prerojena zopet vrgla v boj, ki jo je vodil od zmage do zmage. Regent Aleksander se je vračal v domcnnno kot velik zmagovalec, narodni junak, poveličan ne le z zmagami, femveČ tudi s prestpnim trpljenjem. L. 1921, 16. avgusta, je Aleksander l. zasedel prestol. Začela se je doba mirne konsolidacije države. Kakor se je Aleksander izkazal sposobnega vojskovodjo, tako je tudi pokazal kmalu svoje velike državniške ter vladarske vrline. Narod je morda vse to te bolj čutil kakor se zavedat. Svojega vladarja pa je ljubil, ker ga je spoštoval. Med narodom in kraljem p*s tudi ni bilo meje in ne posrednikov. Tudi Slovencem se je zelo približal; rad je bival med nami in naš narod je čutil, da je doživel srečen čas, ko ni imet le vladarja, temveč tudi s\'ojega kralja. Tega se zdaj živo zavedamo: Bil je velik vladar in naš ki al j. I GRANDIOZNI — MONUMENTALNI RUSKI VELEFILM Mogočna filmska epopeja o ustanovitelju velike mogočne Rusije, film o legendarnem carju graditelju ne':danje slavne prestolnice. — Sodelujejo največji umetniki hudožo-tvoniki N. čerkasov, N. Simonov, A. Tarasova. Kino Marica Po knjižnem delu A. Tolstoja. — Režiral največji teL 22-41 mojster sedanjosti: Vlad. Petrov. —Ob 16., 19. in 21. PETEi VELIK Lepo je v Dobrni... „Slov. Naroda" v zdraviliški čitalnici ni — Iz pritožne knjige Dobrna, 2. septembra Ze več let prihajam v Dobrno. Kaj hočeš staramo se, živci nagajajo m revmati-zem se po sklepih razliva. In zato hodim v Dobrno, da prež enem te starostne tegobe, odkrito pa moram priznati, da ne hodim sem brez uspeha. Dobrna je odlična krtača za zaprašene živce, zelo dobra masaža za išijas in odličen balzam za trmasti revmatizem. Da ta čudodelni studenec zdravi z največjim uspehom tudi nadloge, katerim je še posebej podvržen nežni spol, bi lahko potrdilo na stotine naših milih sestara sa bližnog i dalj nog juga, ki obiskujejo zdravilišče v Dobrni v največjem številu. Mladim zakonskim ženicam, ki so že obupale, da postanejo srečne mamice, pomaga ta čudodelni studenec do srečnega materinstva. V tem primeru seveda 1e posredno in do 509c, ostalih 50°/o pa morajo prispevati v polni meri njihovi zakonski možički. Zdravilišče je obdano s temnimi smrekovimi gozdovi, po katerih so prekrasni sprehodi. Zelo lep je zdraviliški park. poln je različnih rož, skozi pa žubori majhen potoček, ki s svojim žuborenjem človeka kar nekam uspava, ako sedi na klopi v parku. Res je nebeško lepa okolica s parkom in bi sv. Peter niti malo ne pomišljal, če bi bilo treba kdaj napraviti v Dobrni nebeško podružnico. Ko tako prihajam v Dobrno Do zdravje, pričakujem, vsako leto. da bom našel tu tudi »Slov. Narod«. Doslej pa nisem bil še tako srečen da bi ga bil mogel čitati v zdraviliški čitalnici. Koliko prihaja sem listov od blizu in daleč! Vsak dan jih vidim v zdraviliški čitalnici, ko pridejo iz Ljubljane, Maribora, Zagreba, Novega Sada, Beograda, Budimpešte, Graza, Dunaja in Berlina. Res čudno, da v Dobrni ni j»S1ov. Naroda«, dočim je na drugi strani toliko domačih in še več tujih listov. Tu v zdravilišču imamo tudi pritožno knjigo, kamor pišejo zdraviliški gostje svoje prošnje in pritožbe. Knjiga leži v čitalnici na pisalni mizi in je javna kakor zemljiška knjiga; zato je v njej tudi svega i svašta. Največ je v njej zapisanih takih stvari, ki bi jih »Toti list« z veseljem objavil, nekaj pa je tudi resnih Med resnimi je bilo napisano letos v začetku meseca avgusta tole: »V svojem in v imen o mojih prijateljev in znancev prosim za »Siovenski Narod«, ki ga vsi pogrevamo«. A kljub tej prošnji »Slov. Naroda« ni in ni. Ljudski glas pa je božji glas. Včeraj je, žai, odšla iz Dobrne godba, ki je bila tu v glavni sezon;. Sedaj bomo pa igrali kar sami na radio m morda še na gramofon. Škoda, da ni godbe vsaj do 10. septembra, morda bi imela sedaj številnejšo in hvaležnejšo publiko V pritožno knjigo so gostje zapisali svoje pripombe tudi glede godbe. V koliko in če jih je smatrati za resne, boste sami presodili. V nemškem jeziku je nekdo napisal: »Želim pripomniti, da igra tukajšnji orkester večinoma klasične kompoz:cije. Naj bi igral več operetne muzike, ki bi jo publika bolj razumela« Ravno nasprotna želja je bila sledeča: »izbor programa orkestra ■ je monoton i zastario, zašto nikada nijedne Verdijeve opere ?adi in še sto drugih zanimivosti. Prav razveseljivo ie, da občinstvo skoraj z navdušenjem ogleduje veliko umetniško razstavo, ki jo je priredil v paviljonu F lastnik »Salona Kos« s. Anton Kos. Tu ie razstavljenih okoli 150 likovnih del. med katerimi so večinoma kvalitetna dela. Razstavilo ie 18 slikarjev in 5 kiparjev, ki so se vsi že uveljavili na javnih razstavah v Jakopičevem paviljonu in drusod. Zato ie razumiiivo. da si ie umetniško razstavo z na i več jim zanimanlem oeledal tudi predsednik vlade g. Dragiša Cvetković. Predsednik vlade ie včerai obiskal veleseiem oroti večeru. Zadržal se je na velesejmu poldniiZo uro. V spremstvu ravnatelja dr. Milna Dularia si ie ogledal vse razstavne prostore in se ie zelo nohvalno izrazil o okusni organizaciji vel esej ma in o pestrosti razstavljenih predmetov. V paviljonu F ga ie vodil od slike do slike oo razstavi g. Kos in mu tolmačil delo naših likovnikov. Predsedniku vlade so bila posebno všeč olia akademskega sliknrja Saše Šantla. Izbral si ie izmed devetih Šant!o-vih olj zelo leno »Metliko« in io kupil. Pripomniti je treba še. da se kupčije povoljno razviiaio. V primeri s kunci jami v prejšnjih letih so letošnje kupčije izredno dobre. 6. september n škofja Loka, 2. septembra Sokolstvo je v službi svojega kralja, naroda in države. Vemo svojim tradicijam bo škofjeloško sokolstvo tudi letos kar naislovesneje praznovalo rojstni dan Nj. Vel. kralja Petra U, staroste Sokola kraljevine Jugoslavije. Svečana proslava loškega Sokola bo glede na odkritje kraljevega spomenika v Ljubljani, že na predvečer, t. j. 5. septembra. Zvečer ob 20.30 bo v veliki dvorani slavnostna prireditev. Prečrtana bo spomenica, državni zastavi bo izkazana čast, sodelovala bo po vsej verjetnosti vojaška godba, nato pa bodo nastopiti vsi telovadeei oddelki z raznimi prostimi in gimnastićnimi vajami in telovadnimi plesi. Na sporedu, ki obsega dolgo vsto točk je tudi par deklamacij, in pa obdarovanje. Vstop k svečani proslavi je brezplačen, še več: zaželeno je, da prisostvuje svečanosti ves narod, brez izjeme, zlasti pa naj bo seve polnoštevilna navzočnost sokolskega članstva, ki naj vprav v teh resnih, preizkušenj polnih časih odločno pokrže svojo ljubezen do kraljevskega doma. Sokolski dom bo lepo razsvetljen. Na kraUev rojstni dan pojde vse naše sokolstvo v Ljubljano. Pred Sokolskim domom bo zlasti za kroje pripravljen avtobus, odkoder bo potem skupni odhod v Ljubljano. Vsi in vse! Kdor nima kroja, naj se udeVeii ljubljanskega slavja v civilni obleki z znakom. Udeležba Sokola je korporativna in velja odločba društvene uprave za Sokole in Sokoliće brez izjeme. Doma ob svečana služba božja ob 8. uri pri sv. Jakobu, na večer priredi vojaštvo obhod po mestu. Križanka Omejitev obratovanja Skofja Loka, 2. septembra Tekstilna tvornica B rumen & Thaler je z današnjim dnem do polovice omejila svoj obrat. Vzrok je v pomanjkanju siro-vin. Tvornica ima svoj sedež v Vinicar-jih, delavstvo, preko 50 po številu, pa je zaposleno z izdelovanjem bombažnih barvastih in maceriziranih tkanin. V tvornici so delali doslej skozi vseh sest delovnih dni. in se je število delovnih ur dvignilo tudi na 5. Odslej bodo delali le po štiri dni v tednu, da bo znašalo število delovnih ur okrog 33 tedensko. Z omejitvijo obrata upajo doseči toliko, da ne bo treba obratovanja ukiniti popolnoma. Upajo, da bodo lahko, čeprav v omejenem obsegu, zaposleni vse tja do zime. Zlasti tudi računajo medtem na dobavo sirovin, s čimer bi se sedarvje stanje popravilo. Kriza v tekstilni industriji je prišla tedaj tudi k nam. Hudo je za delavstvo, ki bi prav secaj, ko je draginja vedno hujša, potrebovalo sredstva za nakup naj potreb^ nejših živil.______ i Postani in a stani Slan iVodnikove družbe! 1 2 3 4 5 6 7 : -V. 8 9 10 11 i 12 13 ■>. •%. 14 15 • >->-■ lt> B 17 18 19 20 M i J ■ 22 23 24 25 ■ 26 27 G w 29 30 H 31 32 Pomen besed Vodoravno: 1. zakrament, 4. višji duhovnik, 8. eden izmed petero čutov, 9. predplačilo, 10. gora v Julijskih Alpah, 12. plemič, 13. moško ime, 14. češko mesto, 15. krajevni prislov, 16. posledica vojske ali slabe letine, 17. razbojnik, 21. podoba, 22. učenje, 24. hudobnost, 26. sibirska reka, 27. črnogorska reka, 28. družinski član, 29. stevnik, 30. mesto v Srbiji, 31. svetopisemska oseba, 32. Libušina sestra. Navpično: 1. Voditelj madžarskega revolucionarnega pokreta leta 1848, 2. verz, 3. predlog, 5. angleški dominijon, 6. sad, 7. ptič, 11. levi pritok Donave, 12. domača žival, 14. gledališka igra Peci je Petroviča, igrana tudi že v ljubljanski drami, 16. kazen, 18. časovni prislov, 19. eden izmed dvanajstih apostolov, 20. junak Finžgarjevega romana >Pod svobodnim soncem«, 23. žensko ime, 25. češka reka, 26. žensko ime, 28. domača žival. ReSitev križanke, objavljene prejšnjo soboto Vodoravno: 1. Amon, 4. Bask, 7. Bihor, 9. es, 11. Sar, 12. Bi (bismut), 13. Pag, 15. pol, 16. orač, 18 zato, 19. Arizona, 21. jatagan, 22. veža, 23. umik, 25. Eva, 27. ako, 28. do, 29. Lim, 31. as, 32. Hotin, 34. apat, 35. šega. Navpično: 1. Alepo, 2. ob. 3. Niš, 4. bor, 5. ar, 6. barvilo, 8. han, 10. Sarajevo, 12. botanika, 14. garaža, 15 Panama, 17. Čita, 18. Zogu, 20. za, 22. vedno, 24. Kosta, 26. kit, 29. Lot, 30. miš, 32. ha (hektar), 33. Ne (neon). DNEVNE VESTI — i — Sestanek stalnega jugoslo vensko-■emakega gospodarskega odbora. Na denarnih borzah se opaža zadnje čase manjša ponudba nemških mark. Istočasno se pa •čuti večje povpraševanje. Stalen jugoslo-▼ensko-nemški gospodarski odbor, ki mora urediti odnos nemške marke do dinarja, bi se bil moral sestali že v začetku septembra. Sestanek pa je bil odgođen na drugo polovico septembra in se bo vršil v Dubrovniku. Pomanjkanje nemških mi :k na naših denarnih borzah je n3.;brž posledica tega, da so začeli dolžniki nemških dobaviteljev skrbeti za plačevanje svoih obveznosti vnaprej, ker se boje, da se bo tečaj marke zvišal. Na sestanku v Dubrovniku se bodo obravnavala tudi vsa druga vprašanja nemško - jugoslovenskih gospodarskih stikov. — Letina v jugovzhodni Evropi. Ru-munski gospodarski list »Argus« objavlja podatke o letošnji letini v jugovzhodni Evropi. List pripominja, da je bila letos letina v vseh državah znatno slabša od lanske. Na Madžarskem j« padel pridelek žita od 37 milijonov metrskih stotov lani na 22 milijonov letos. Bolgarija je pridelala žita i ramo za domačo porabo. • Slušateljem prava. Dekanat juridične fakultete univerze kralja Aleksandra v Ljubljani poziva gg. slušatelje in slušatelji-ce, ki nameravajo v oktobrskem izpitnem roku čelati pravnozgodovinski državni izpit ali izpite posameznih skupin diplomskega izpita po določilih nove fakultetne uredbe, za katere so Izpolnili pogoje, naj vložijo prošnje na dekanatu do 21. t. m. Prošnjam je treba priložiti zrelostno in imatrikula-cijsko izpričevalo, rojstni list in indeks. Prošnje za diplomske izpite je treba napisati na posebno tiskovino, ki jo dobijo slušatelji pri fakultetnem služitelju za 1 din. Kolkovati je treba prošnje za pravnozgodovinski izpit z 200 din, prošnje za posamezne diplomske skupine pa s 100 din. — Olja b« dovolj. Na merrdainem mestu Draviio. da ni nobenega Draveea Dovoda za razburienie elede ocmanikania olia. ker ea bomo imeli še ta mesec dovoli. Seme solčnic bo dalo nad 2.000 vagonov olja. bučno seme Da 500 do 600 vagonov. — Izpremembe pri uv°zu valut. Carinarnice so dobile nalog naj seznanijo svoje organe z novim odlokom o postopku pri uvozu valut v našo državo. Odlok je izdal bančno valutni oddelek Narodne banke v sporazumu z oddelkom za carine. Bančni oddelek je opustil zahtevo glede vpisa številke potnega lista na potrdila, ki jih izdajajo carinarnice potnikom o uvoženi valuti V vseh sumljivih primerih je pa treba ugotoviti ob sodelovanju policijskih oblasti potnikovo identičnost. Carinarnicam je že raročeno, naj v bodoče ne vpisujejo številke potnega lista v potrdila, ki jih izdajajo potnikom o uvozu valut. — Konferenca o gospodarskih vprašanjih i» prehrani prebivalstva. Včeraj dopoldne je brla v preosedništvu vlade pod predsedstvom ministrskega predsednika g. Dragiše Cvetkoviča konferenca o gospodarskih vprašanjih zlasti pa o .prehrani prebivalstva. Konferenci so prisostvovali minister socialne politike in narodnega zdravja, kmetijski minister in minister pri predsedništvu vlade dr. Konstantinovič ter strokovnjaka ravnateljstva za prehrano dr. Cosič in ravnatelj Prizada dr. Toth. Obravnavala so se razna gospodarska vprašanja v zvezi s prehrano prebivalstva. Govorilo se je tudi o novih ukrepih, da se zagotovi prehrana prebivalstva. — Vsedržavna tekma brezmotornih letal. Na kraljev rojstni dan bo v Zlatiboru zanimiva tekma pionirje\ našega letalstva, srcdnješoleev-dijakov, ki izdelujejo modele brezmotornih letal. Tudi lani je bila tekma letalskih modelov in sioer v Londonu. Udeležili so se je tudi naši tekmovalci in dosegli so tretje mesto. Letos bi morala biti mednarodna tekma v Parizu, pa je morala odpasti. Zato bo pa prirojena tekma za našo državo. Zmagovalec dobi pokal vojnega mim'Etra. - Tudi pridelek crozdja Je letos slab. f - - trta letos obrodila v naši državi precej slabo. Krivo je bilo na eni strani slabo vreme, saj prave poletne vročine sploh nismo Imeli, pa tudi solnce je posijalo le redko. Na drugi strani je p<* tudi peronospora povzročila veliko škodo. Trpeli so vprav najbolj vinorodni kraji med njimi tudi Smede~ovo 2 okolico in Župa, kjer bo pride^k za 60 do 70^ manjši kakor lani. Edino upanje je še Primorje, kjer peronospora in toča nista napravili toliko Škode kakor drugod. — Jufff>slovFr?sk0-b-lgarska grosp Lazarus« na Sušaku ie do. sem ustavila obratovanie. Tudi ladjedelnica v Šibeniku »Istok«, ladjedelnica v Bekini ter mali ladjedelnici v Troeiru in v Korčuli so v hudi stiski, ker ni nobenega dela. Ladjedelnice se hočejo obrniti na banovino in vlado s skupno soomenico v kateri bodo Drosile nai iim oblast preskrbi delo, ker bodo sicer orimor^ne odDustiti vse delavstvo. — živina se jo podražil«. V Križevcih je bi velik živin-ki sajem, na katerega so prignali 1765 glav goveje živine in konj, prodali so jih pa 378. Za izvoz je bilo kupljenih samo 7 konj in 21 lelet. Vsa ži-vna se je podražila .Teleta so prodajali po 7 do 9 din žive teže, bike po 6.50 do S, vole 7 do 8.50. junce 6 do 8.25, tellce 5.50 do 8. krave 5 do 7, žrebeta po 700 do 2.000 din, konje in kobile po 2.000 do 6 tisoč dinarjev. * Trgovsko učilišče »Chrlstofov učni «a-v°d« Ljubljana, Domobranska oe*ta 15. Ravnateljstvo razglaša: Redno vpisovanje ▼ Enoletni trgovski tečaj se vrši sedaj vsak dan dopoldne in popoldne. Pravica javnosti: (rodbinske doklade, vozne olajšave, veljavnost izpričeval). Podrobna pojasnila da,je vodstvo osebno in pismeno. Na razpolago brezplačno novi ilustrirani prospekti. Največji trgovski učni zavod *e vrste! Lastno moderno novo šolsko poslopje. Šolnina zmerna. (—) _ Za veseli »Tot| teater« na velesejmu v paviljonu »K«, vlada izredno zanimanje. Da ne bo nepotrebnega navala na blagajno pred predstavo, je blagajna občinstvu na razpolago vsak dan že o4 15. dalje. Predstave vsak večer ob 20.30, nedeljske popoldanske pa ob 17.30 popoldne. Telefonska naročila sprejema velesejjnska pl- — sokol Rogaška Slatina. zreuanje efektne loterije Sokola Rogaške Slatine je preloženo na prihodnje leto 1941. Točni dan bo pravočasno objavljen. 318—n — Maturanti ljubljanske gimnazije in realke proslave svojo 40ietnico 9. sepiem-ura. Ob i*, je sv. maša na Rožniku, ob 3 2.30 obed v hoielu Bel-evue. Pisatene prijave do 6. septembra na naslov: dr. Fran Cerne, ravnatelj Mestne hranilnice ljubljanske v Ljubljani. — Nov grob. Davi je umrla v Ljubljani ga. Marija Planecki, roj. Eržen, vdova po nadučitelju. Pokojnika je bila nadvse skrbna mati, za katero žalujeta sin Zoran, član nar. gledališča in hčerka Zora. strokovna učiteljica. Pogreb bo jutri ob 16. z žal — kapele sv. Jakoba — k Sv. Križu. Pokojnici blag spomin, žalujočim naše iskreno so^alje — Nesreče. 16-letni posestnikovi hčerki Mariji Galič z Gline pri Podutiku je padla na levo roko kosa in ji prerezala žile. — Rudarjeva žena Marija Sever iz Zagorja je včeraj padla doma po stopnicah in si zlomila desno roko. — Po stopnicah je padel tudi delavec Adolf Blas. doma iz Smartna ob Savi in si zlomil levo roko. — 10-letni mizarjev sin Feliks Stempelj iz Mengša je splezal doma na hruško, s katere pa je padel in si zlomil roko v zapestju — Na šutni pri Kamniku je neki voznik podrl zasebnico Alojzijo Mesner. zeca je prišla pod voz in obležala hudo poškodovana po vsem životu. — V bolnico so spravili tudi ženo finančnega preglednika iz škofje Loke Julko Dagarin, ki je doma padla in si zlomila levo nogo. — Vlom v Borovnici. Včeraj ponoči so vlomilci vlomili v neko trgovino v Borovnici in odnesli za okrog 3000 din galanterije in več drugih predmetov. Vlomilce, ki so pobegnili najbrže proti Ljubljani, za-sleciu:cjo orožniki. — Dva pretepa. Delavec Jože Jerman iz Mengša je snoči prišel v neko gostilno na Količevem, kjer je bilo še nekaj drugih gostov. Vinjeni gostje so se kmalu pričeli med seboj prepirati, iz prepira pa je hitro nastal pretep. Nekdo je med splošnim pretepom potegnil nož in ga zasadil Jermanu v hrbet. — V Iški vasi pa sta se sprla 38-letnl tesar Tomaž Ogrinc in neki Franc Steblaj. Med pretepom, ki se je razvil iz prepira, je šteblaj udaril Ogrinca po glavi in mu poškodoval oko. — De«ke »o uKradli. Z lesnega skladišča pri kolodvoru v škofji Loki je bilo oni dan ukradenih okrog 7 kub. m desk. Tatovi, ki so povzročili lastniku nad 3000 din škode, so najbrž odpeljali deske s tovornim avtomobilom znamke »KruppSloge in godbeniki I. plan polka v Skorji Loki. Dirigirali bode izmenoma y. kapetan L razreda Alojzij kar, g. Heribert Svetel in g. višji vojni kapelnik, podpolkovnik Ferdo Herzog. Najmočnejša skladba tega dela, ki bo hkrati misel praznika najtemeljiteje poudarila, bo »Jugoslavija«, velika simfonična pesnitev, ki jo je zložil Jan Pešta. —lj Vodstvo Družbe sv. Cirila in Mdoda prosi svoje člane, da se polnoštevilno udeleže odkritja spomenika Viteškemu kralju Aleksandre I. dne 6. septembra iy40. Zbirališče ob 8.30 pred vodstveno pisarno. Beethovnova ulica štev. 2, ooko-er bodo člani odkorakali na prostor, ki ga bodo reditelji določili. —lj Društvo žel. uradnikov se udeleži proslave dne 6. t. m. po svojem zastopniku Oloni se vabijo, da se proslave udeleže —lj Ljub!jančani o Plečnikovih Žalah. Prejeli smo: Velika večina ljubljanskih prebivalcev je v soboto v »Slovenskem Narodu z zadoščenjem brala članek »O Plečnikovi ideji za.1«. S tem spisom je člankar odkrito povedal misli skoraj vseh ljubljanskih davkoplačevalcev in vseh tistih, ki jih bo smrt dohitela v Ljubljani. O arhitektonski vrednosti in v pogledu praktične uporabnosti, posebno pa o drago plačani luksuzni opremi žal bomo pa še povedali svoje mnenje o pravem času. —lj Razpis abonmaja za s*z<>no 1940-41 v Narodnem gledališču v LJubljani. Naše gledališče je z izbranim sporedom dramskih .opernih in operetnih del sestavilo izredno zanimiv pregled domačih, inozemskih, klasičnih in modernih del. Celoletni abonma nudi abonentom najrazličnejše ugodnosti: izbero določenih dni za obisk predstav (stalna abonmana Sredo in Četrtek), obisk vseh premier (Premierski abonma) ter poleg teh še abonmaja A in B, ki bosta imela predstave na katerikoli dan v tednu razen ob nedeljah in praznikih; nadalje izbero dražjih ali cenejših abonmajev, pri katerih imajo državni in samoupravni uradniki še poseben popust, cene sedežem in abonmajem so iste kakor lani, zato je obisk gledaliških predstav omogočen vsem slojem občinstva. Informacije se dobe v veži dramskega gledališča, telefon 46—11, kjer bodo sprejemali abonente od srede 4. do srede 18. septembra. Lanskim abonentom so rezervirani njihovi sedeži do vštevši 11. t. m., od tega dne dalje pa bodo na razpolago novim abonentom. —lj Enoletni trgovski tečaj mestne občine IjubljansKe. Vpisovanje bo v ponedeljek 9. septembra od 9. do 11. v pritličju mestne gimnazije, na liceju, Bleiweisova c. 23. Sprejmejo se izključno le kandidatke z dokončano nižjo srednjo ali meščansko šolo. —lj Gradnja vodovoda za Suho Krajino (1. etapa) se bliža svojemu zaključku Društvo inženjerjev v Ljubljani priredi na svoje Člane in povabljene goste skupen ogled navedenih zanimivih in važnih vodovodnih del v torek dne 10. septembra 1940 popoldne. Odhod ob 14. z avtobusom Izpred Mestnega doma preko Škofljice—Turjaka —Rašice—Dobrepclja—Strug in Am brusa v Zagradec. Povratek preko Krke in Gro-supVia v Ljubljano. Pešhoje ca 2.5 km. Vožnja z avtobusom (po številu udeležencev) 36 do 40 din. Samo obvezne prijave sprejema diuštvena pisarna (Zvezda, n. nadstr.) do 6. septembra t. 1. do 19. ure. S prijavo je položiti jamčevino 20 din, ki se udeležencem tekom ekskurzije vrne, ostalim pa zapade v korist društvene blagajne. —lj Nove pevke in pevce, tudi začetnike, sprejema pevsko društvo »Ljubljanski Zvone. Vpisovanje danes, jutri, v četrtek in soboto med 19. in 21. uro (Mestni dom, I. nadstr., desno). 328-n —lj »Dvorska Knjižiuca« (knjižnica Gospodarskega in izobraževalnega društva za dvorski okraj v Ljubljani, Gregorčičeva ulica v hiši Hranilnice dravske banovine) je bila v počitnicah popolnoma reorganizirana in bogato izpopolnjena z najnovejšimi knjigami in posluje sedaj za stranke vsak cian dopoldne in popoldne od 16. djo 20. ure. —lj Pevski zbor Glasbeno Matic* ima drevi ob 20. prvo vajo in sestanek vsega mešanega zbora. Neodložljivo zadržani dosedanji člani zbora naj to pismeno sporo-Ce odboru. Vpis novih članov se vrši samo še nocoj med 18. in 19. uro v sejni sobi Št, 6 poslopja Glasbene Matice v Vegovi ulici. Med letom vpis ne bo mogoč. Odbor. —lj Srečka organizacija vojnih dobro-voljcev v Ljubljani priredi na predvečer odkritja kraljevega spomenika v opernem gledališču slavnostno akademijo. Začetek ob pol 9. zvečer. Cene od 20 din navzdol. Vabljeni so vsi brez izjeme. Program bomo objavili. Predprodaja vstopnic za akademijo od danes dalje, dopoldne od 10. do pol 1. in popoldne od 3. do 5. pri dnevni blagajni v Operi. —lj Upravno osebje kurilnice Ljubljana je ob smrti gospe Amalije LavriČeve, matere predstojnika kurilnica g. inž. Rudolfa Lavriča, nabralo 334 din in jih darovalo namesto venca na grob blagopokojne Društvu slepih, za kar se Društvo slepih naj-iskreneje zahvaljuje. —Ij Jernej HlebS 701etnik. V včerajšnjem poročilu k 701etnici g. Jerneja Hlebša se nam je vrinila neljuba pomota. Jernej Hleb* je bU zaposlen kot polir pri Kranjski stavbni družbi in ne pri Kranjski industrijski družbi. Jubilant ima Se drugi jubilej kot 301etnl naročnik »Slovenskega Naroda«. u— Razstava protiletalske zaščite v pa-viljnu J zbuja živo zanimanje številnih obiskovalcev. Zlasti v nedeljo je bila deležna ogromnega obiska, tako da je bila v paviljonu ves dan prava gneča. Gruče ljudi postajajo pred razstavljenimi zaklonišči pazljivo si ogledujejo ogromne motorne sirene, maske, izpolnjen z vsemi potrebnimi predmeti, ki naj jih ima vsak otrok s seboj v primeru evakuacije. Tudi rotunda v poltemi. skozi katero slabotno in bledo prodira svetloba zatemnjenih električnih in plinskih svetilk ter petrolejk, je polna občinstva. Nič manj privlačna ln zanimiva je tudi razstava zdravstveno-kemične in gasilske zaščite, ki nudi obiskovalcem obsežen in izčrpen pregled vsega, česar bi bilo treba v primeru letalskega napada, kar se tiče prve pomoči ranjencem ln gašenja požarov, nastalih zaradi zažigalnih bomb. Sterilne nazorne slike, ki pokrivajo vae stene paviljona, živo kažejo učinke in posledice letalskih napadov, tako da obiskovalci kakor pretreseni nemo stoje pred njimi. Vendar pa vpliva vsa razstava ae samo vzgojno in poučno, ampak tudi vzpodbudno ter zapušča v obiskovalcih zavest, da se pač nI bati letalskih napadov, če bomo pripravljeni tako, kakor naa uči ta razstava, da moramo biti, tn če se na koncu pornu-dimo ie pri obeh protiletalskih in protitankovskih strojnlcmh. Id Ju je razstavila vo-jaffka oblast In katerih delovanje ter natroj asluzno razkazujejo nafti vrli vojaki. Film o letalskih napadih, ki ga je izdelal vojni geofraiskl institut v BsogndH m katerega krstna predstava za Ljubljano in vso ostalo Slovenijo bi morala biti že v soboto zvečer na prostem pre paviljonom K je prispe! zaradi nepredvidenih zaprek sele včeraj zato je bila krstna predstava tega odličnega in nadvse poučnega filma šele snoči Ta film je eminentne važaosti pri vzgoji prebivalstva o ravnanju ob letalskih napadih in dobro izpopolnjuje razstavo pasivne zaščite. Zato nanj tem bolj opozarjamo vse obiskovalce velesejma. da si ga zanesljivo ogledajo. Film vrte vsak večer od 20. dalic na prostem preo paviljonom K. Pripominjamo, da je ogle : filma brezplačen, kakoi tudi ni nobene vstopnine za ogled razstave pasivne zaščite v paviljonu J. u— Umetnostno zgodovinsko društvo v Ljubljani priredi v četrtek 5. septembra ob dveh izlet v GumnišČe, Pijavo gorico, Ig ir, Tamlšelj. Odhod s Kongresnega trga. Oglasi; se je do četrtka ob enajstih v trgovini Podkrajšek na Jurčičevem trgu. Avtobus 20 6Xn. u— Za Solo GlaSbene Matice ljubljanske se sprejemajo gojenci danes, jutri in v četrtek cel dan od 9. do 12. in od 15. do 17. V soboto dne 7. t. m. se morajo zgLasiti vsi vpisani gojenci popoldne k razdelitvi k posameznim strokovnim učiteljem in določitvi urnika. Sestanek bo v Hubadevi pevski dvorani in sicer točno ob 15. za učence klavirja, ob. 16 za učence violine in ob pol 17. za vse ostale predmete. Redni pouk bi se začel nato v ponedeljek 9. t. m. po urniku, kakor bo v soboto določen. Starše prosimo, da prijavijo svoje gojence prav gotovo do četrtka da tako omogočijo reden potek začetka pouka. Tudi pouk iz splošne glasbene teorije in mladinskega petja bo začel takoj prihodnji teden. (— ) —lj Sv. mača zadušnica za pokojno gospo Marijo Pianecki se bo darovala v četrtek 5. t. m. ob pol 8. zjutraj v župni cerkvi sv. Petra. —U Vpisovanje v drž. srednjo glasbeno ftolo, ki ima po čl. 4. uredbe o umetniških šolah značaj popolne srednje šole, se je pričelo včeraj in bo trajalo za novo vsto-pivše do vključno 5. septembra, za bivše gojence pa do 15. septembra. Sprejemni izpiti se vrše od 7. do 10. septembra. Interesenti dobe vse Informacije v pisarni zavoda, Gosposka ulica 8/1. Na razpolago so tudi prospekti. Poučevali bodo kompozicijo, solopetje, klavir, orgle, vse orkestrske instrumente ter teoretične in glasbeno-znanstvene ter splošno kulturne predmete. —lj Kino Sloga otvori jutri 4. t. m. zopet svoje prostore s prelepim filmskim delom »Prepovedana ljubezen«, v katerem bomo videli zopet po dolgem odmoru ljubimca našega občinstva Roberta Tavlorja v novi, veliki vlogi. Za njegova osebnost nam jamči, da bo to delo užitek in obenem senzacijn za vsakogar, ki bo gledal ta film. Za novo seznno si je Sloga nabavila 7op<>: vrsto lepih filmov, s katerimi upa, Js. bc popolnoma ustregla na^u občinstvu. Od jutri dalje je blagajna kina Sloge redno odprta, in sicer ob delavnikih od 11.30 do 12. in od 15. dalje; ob nedeljah in praznikih od p-\ 10. do 12. in od 14. dalje. —Ij Glusbena Šola Sloge vpisuje gojence do 7. t. m. vsak dan, in sicer od 9. do 12. in od 15. do 18. ure. Glasbena šola Sloge, ki ima nižjo in srednjo glasbeno šolo, poučuje vsa glasbila, kakor tudi solopetje. komorno, orkestralno glasbo, zborovsko petje, splošno in višjo teorijo, harmonijo in kontrapunkt. V soboto 7. t. m. ob 16. uri je razdelitev pouka. 2057 —lj Bolnlčarski tečaj Rdečega križa se zopet nadaljuje v torek dne 10. t. m. ob 19.15 na liceju kakor običajno. To obvestilo velja za tečaj A in B. —lj Društvo »Naša skrinja« vabi člane, prijatelje hi občinstvo v splošnem da si ogleda propagandno domačo poletno hišico na velesejmu. (327-n) Iz Mar^H^ra — Krasen nastop Sokola i Maribor. Leno in prijetno vreme ie privabilo v ne— deli o ooooldne Mariborčane in okoličane na letno telovadišče Sokola I. kier se ie vrSil sokolski nastou Sokolsko društvo se ie že deli časa DriDrav^ialo za ta na^too in ea ie v nedelio tudi usroešno izvilo Lahkoatletske tekme so bile zelo dobro organizirane in ie bilo na sr/oSno ooaz:ti izurjenost tekačev Med tekmovalci smo opazili orvaka na 800 m brata Murausa Viktoria (Sokola Studencih in državno or-vakinio na 800 m sestro Babic Beri (Sokola I). Zelo lene usnebe ie dosesel tudi naraščamik Sokola Studenci Hrovatin Rezultati so bili sledeči: 1. Štafeta ttrai 200 m Drvo in drugo mesto ie zasede1 Maribor T (Klen. Ledinek. Katol in Stranic) in Sokol Studenci fMura-is. Hrovatin. Bal-gari. Lakoše) čas 1.39 6 Tretje mesto sta zasedla Sokol I. in II. Tek na 60 m ?enski narašeai Sokola T.: 1. Mnravs Anč>a 9 rSokol D. 2. Babic Beti 3 Ha-^ž' rei Ančka, 4. Hnmer Darinka. Tek na 100 m: 1. Hrovatin (Sokol Studenci'* 11.9. 2 S^o-n ''Sokol D 3. Baiec fSokr>> Tezn^V 4 Maroti (Sokol StudenciV TV Old bovs (stari člani na 200 m): 1 Semerln. 2. Strani (Sokol D. V. Balkanska štafeta I. Sokoi Studenci v postavi Mnravs. Fal^ari. Hrovatin. Lakoše v času 4.54 4's. 2. Sokol Maribor 1 v Dostavi Stranic T^dmek. Postark Klen 3 Sokol Radvanle. Prireditev 1e obisfraTo črez 2000 ljudi in se ie do irvr-Senem na-stoDU razvila Driierna br^t-ka rabava k1' k> ie oživela marlliva eodba »Drave-' in znano oevsko druStvo Jadran »Na nos Sokol Studenci. Maribor matica Rad van i e in Krčevina. Ob tei priliki poudarjamo veliko ootrebo sličnih školskih prireditev in to predvsem zaradi tesne medseb^ine Povezanosti sokolskih vrst. ki ie n Hno potrebna v sedaniem času zlasti tu ob meji — Nočno lekarniško sinžbo im^ta tekoči teden Remsova lekarna pri sv Roku na vogalu Aleksandrove in Meliske ce*te tel 25-32. ter MlnaHkova Vka-n* pri Orlu na Glavnem tnru 12. tel 25-85. — Šahovske novice. Drevi ob 20 bo v lovski sob: pri Orlu šahovska slmulUrnka «. Ivan Lesnika, ki s« bo boril z okoli 30 šahisti z Maribora in okolice. — Iz policijske slnibe. Za poHdisVega komisarja pri upravi polici ie v Ljubljani le premeščen Franc Hartman od obmejnega policijskega kornisarijata v Mariboru. — Napređeval Je v 1 pol skupino ini. Friderik Deffen. profesor državne trgovske akademtte v Mariboru. — SlovenU zgodovinarj7 bodo zborovali dne 7. ln S. sev*eu*bi n na Ptujski sori. v Ptuju in Doma vi. Pripravljalni odbor na-profta vse udeležence, da te nemudoma prijavile Muzejakemu društvu v Ptuju, da bo tako mogoče v redu oskrbeti prehrano, prenočišče in neevoBt «p- Spremembe pri banov InrtJ hranilnici v Maribora. Izbrisana sta (lana uprave Hranilni** dravflfca baoovioe ▼ Mariboru dr. Anton Bartol in Ivan Priiateli. vp Da sta trgovec Ani in Mac »m in veleposestnik ter kovaški žuo.m Franc Kirar. Prokura ie dodeljena Vikt ^riu Pernetu in Ivanu Sušniku. — 2ena ne Sme biti ?. možem na kolesu. Odkar ie v Mariboru kolesarenie nrišlo tako v modo. da bomo kmalu Šteli tiste, ki še nimajo vsa i dvokolesa. se ie razpasla tud: navada, da se na kole lh nahajata kar do dva Večina takih kolesari v n ti ne ve. da ie to do cesmem no ic redu prepovedano. In to tudi v slueaiu. ce mor-vzame ženo na kolo Ker se to posebno rad-o donaia nn naiboli nrometnih res"ah od Maribora nroti državni meii kier ie itak dovoli prometnih ne>re^ ie orožni-štvo v Kozakih v zadniem času orč^lo odločen bol Droti takim kol sariem Vsi na cestah zasačeni slučav se brez oardona na različne izgovore priia- iio Nai to obvestilo začasno še bre7 navaianla zaraćenih imen velia kot dobrohotno ODozorilo vsem takim dvokolesariem na dvokoles h. _ SOKo'ska župo Marib°r poziva vse brate in sestre, ki se nameravajo udeležiti odkritja spcmenlka kralju Aleksandru i. v Ljubljani dne 6 septembra, da se prijavijo župi direktno, oziroma preko svojega društva v teku današnjega dne. Obvezen je svečan kroj, oziroma narodna noša. Vožnja je četrtinska. Ostale informacije daje župa. Zdravo! — »Ja^ran-Nan0*«. Jutri v sredo 4. trn. ob 20. ur se3tanek v društvenih prostorih v proslavo kraljevega rojstnega dne. Odbor. Iz Celja —c Na rojstni dan Nj. Vel. kralja Petra n. bodo v Celju službe božje po naslednjem redu: ob 8. v opatijski, ob pol 9. v pravoslavni in ob 9. v evangeljski cerkvi, ob pol 10. pa v starokatollSki kapeli. —c Obisk tujcev. V mesecu avgustu je obiskalo Celje 1569 tujcev <1482 Jugoslo-venov in 87 inozemcev) nasproti 1216 v letošnjem julijo in 1299 v lanskem avgustu. V letošnjem avgustu je bil torej tujski promet v Celju prav zadovoljiv. —c Nesreča v planinah. V nedeljo je padel 271etnl fotografski pomočnik Jurij Ru-jančlč iz Rogaške Slatine po pobočju nad Logarsko dolino ter se poškodoval po glavi in rokah. Prepeljali so ga v ce:jsko bolnico. —e Darilo. Socialnemu skladu Matka Smida pri Sokolskem dmšt\*i Celju matici je daroval g. dr. Konrad Smid v Beogradu 300 din. za kar se mu društvena uprava najiskreneje zahvaljuje. —c Ko je miril funte, so ga napadli. V neki gostilni v štorah so se v nedeljo sprli fantje. Ko je hotel 26'etni delavec Josip Hrovat s Tehar^a fnntc miriti, sta jra napadla dva delavca iz fttor z noži ter ga zabodla v trebuh in desno roko. Hudo poškodovanega Hrovata so oddali v celjsko bolnico. —c Usoden padec s kolesa. V nedeljo je padel 351etni trgovski slug:i Leopold Fun-kel z Lave pri Celju na cesti na Polulah pri Celju s kolesa in si zlomil desno nr\cro v stegnu. Funkel se zdravi v celjski bolnici. —c V poročilo o smrtni nesreči v št. Ru-pertu pri Comilskcm se je včeraj pri telefonskem prenosu vrinila napaka. Ime ponesrečenca se mora glasiti pravilno Franc Gajšek. —e Izpred celjskega sodišča. Po zakonu o zaščiti države je bila kaznovana na 3 mesece strogega zapora 301etna Katerina Langhamrner iz okolice Vukovara. — Na 6 mesecev strogega zapora je bil obsojen pred celjskim sodiščem 561etni Anton Zidar :z Anž pri Rogaški Slatini, ker je 1. junija letos napadel svojega brata Janeza in mu zadal več močnih poškodb. _C Poljske pridelke je kradla. Celjska policija je aretirala 231otno Filome-no L. iz Nove cerkve, ksr je po celjski okolici kradla poljske pridelke. Oddana je bila sodišču. za vajenske šole Ljub'tana 3 septembra Banska uprava ie pozvala potom sreskih načelstev, da mora vsaka občina predložiti seznam vajencev in vajenk do 2. avgusta letos, da se bo vedelo, kje je mo£očc ustanoviti strokovno nadaljevalne šolo ali tečaje za vajence. Obenem je določMa, da »e lahko po več občin združi za eno skupno šolo ali za tečaj za vajence. Sedaj pa po^leimo. kako pr nas skrbimo za vajeniško šostvo Šolsko upravitelj-stvo in župni urad v StPni sta zaprosila žc aprila letos kr. bansko upravo, da jim dovoli ustano%*iti za vajence prepotrebno solo. Če bi pa sp'oh ne bilo mogoče dovoliti samo za njeno občino na' se razteane še na ostali dve o-bčim, na mesto Višnjo goro in St Vid pri Stičm. V vseh teh občinah imamo nad 60 vajencev m vajenk. Na ta način bi se tukaj ustano*. ;la strokovno nadaljevalna šola ne pa samo strokovni tečaj, ki predpisuje več Kot 25 in manj kot 50 obrtniških in trgovskih vajencev in vajenk. Za strokrvno nadaljevalno šolo pa mora biti nad 50 vajencev, šolski okoliš pa je predviden v oddaljenosti 6 km od šole. da lahke *ud' iz ostalih občin posečajo vajenci šolsk' p'>uk. Obrtniki teh občin so sami pristali na vajeniške solo, a mesto Višnja gora. kljub temu, da je njen zastopnik že poprej obljubil prispevati nekaj za stroške razsvetljave, kurjave, snaženja itd, — «edaj pred otvoritvijo šole naenkrat izjavil* da nima denarja. Radi bi vedeli, ali je zakin za vajeniške šole samo na papiriu p kako morejo ostati vajenci mesta Višn)e gore brez Šolskega pouka. Poglejmo po drugih državah kako skrbijo za vajeniško sotetve- sen« pri nas nimamo nobene močne roke da b dajala za časa učne dobe vajencem šol t k* so nujno potrebne za izpopolnitev strokovnega šolstva, V 20 letih Jugoslavije je bilo samo pri nas v stiškem okraju nad 600 vajencev raznih strok brez vsakega šolskega pouka aLi strokovnega tečaja. Obrtni zakon sam p* pravi glede šolstva ▼ § 285: »Noben vajenec ne more polagati rx>močni.skega izpita, če ni dovrši nadaljevalne šole«. V istem paragrafu pravi obrtni zakon: Strokovna nadaljevalna šola se lahko osnu- je več občin skupaj in to morajo bisko- vati vsi vajenci in vajenke. To naj velja tudi za mestne občino Višnjo goro. Tujskoprometna propaganda v Sloveniji Naša stanovska dolžnost nam veleva, da s polnim razumevanjem podpiramo slovenski tujski promet . LJubljana, 3. septembra Da je tujski promet za Slovenijo zelo važna gospodarska panoga, to so spoznali odgovorni činitelji že pred davnim časom. V poedinih krajih so se ustanavljala tujskoprometna društva, katenh na'oga je bila predvsem, dajati zanimancem še pred prihodom v tujskoprometni kraj. pravilne informacije, biti gostu ob njegovem bivanju v kraju pri roki za razne usluge, predvsem zopet za razne informacije, za organizacijo izletov in sLčno. Poleg tega so skrbela tujskoprometna društva tudi za olepšavo kraja samega, kakor tudi njegove neposredne okolice. Tako se lahko trdi, da je velik ded raznih ureditev v Sloveniji plod nesebičnega dela tujskoprometnih društev. Najstarejša so olepševalna in tujskoprometna društva v raznih mestih kot v Kamniku, v Laškem ter tujsxoprometna oziroma društva za povzdigo tujskega prometa ali društva za privabitev gostov, kakor so se ta čas imenovala, v Kranjski gori, Bohinjski Bistrici, Moistrani, Gorjah itd. Tujskoprometna društva so delovala le ▼ okviru svojega kraja S časom se je pa pokazalo, da je potrebna ne le lokalna, temveč tudi regionalna tujskoprometna propaganda. Leta 1905 je bila ustanovljena Zveza za povzdigo tujskega prometa na Kranjskem, sedanja Tujskoprometna zveza v Ljubljani. Leta 1926. torej v dobi Velikih županij, je bila ustanovljena Tujskoprometna zveza v Mariboru Tujskoprometna društva so bila vedno vezana na podpore pristojnih občin, delo tu jskoprometnih zvez je brlo pa odvisno le od slučajnih subvencij, ki dostikrat niso bile stalne. Delo slovenskih tu jskoprometnih organizacij je služilo za vzor tudi ostalim pokrawiam Jugoslavije, tako da se more trditi, da je v turističnem pogledu Slovenija zg'edna za vso Jugoslavijo. Medtem je postala turistično važna ne le Slovenija sama, turistično važna je postala \ sa Jugoslavija, ki ji je bila tudi potrebna propaganda, zlasti v inozemstvu. Naša tujskoprometna propagandna politika se je oslanjala na izkušnje zasebne iniciative ter je iskala svojega razvoja na že napočetih :zkušenih osnovah in dala tudi v svoji organizaciji priznanje zasebni iniciativi. V Beogradu osnovana delniška družba »Putnik« katere delničarji so izključno tujskoprometne zveze, je sklemla z generalno direkcijo državnih ždlezmc poseben dogovor, ki omogoča družbi »Putnik« prodajo železniških voznih kart, da se zagotove na ta način potrebna sredstva za tujskopro-metno propagando, ki jo je družba »Putnik« biLa obvezna vršiti. Nekaka zastopstva svojega komercielnega dela, će lahko tako imenujemo prodajo voznih kart. je izročila družba »Putnik« sodelujočim tujskopro-metnim zvezam ter s tem omogočila življenjski obstoj teh tu jskoprometnih zvez. Po posebnem dogovoru pa so bile zveze dolžne porabiti čisti dobiček za svojo regionalno tujskoprometno propagando, torej za propagando svojega področja. V normalnih razmerah je bilo delo tuj-skoprometnih zvez še nekako odgurano, čeprav je prodaja voznih kart donašala le toliko, da so sc krili stroški pisarne zveze. Ostalo komercialno delo skupno s subvencijami pa je v prejšnjih letih zvezi omogočilo primerno in stalno tujskoprometno Objektivnost naj govori Nekaj pripomb na »Slovencev" odgovor na članek, priobcen v „Slov. Narodu" 17. avgusta Jesenice. 29. avgusta Na dopis, ki je izšel v »Slovenskem Narodu« dne 1.. t. m. je »Slovenec« v št. 194 objavil daljši odgovor, v katerem skuša svojim bralcem Drikazati zmago telovadcev F. O. Dri skupnem telovadnem nastopu na Jesenicah. IVIi k temu dolgemu poročilu pripominjamo: Na Jesenicah se ie v okviru II. letnih športnih iger K. I. D. vrši1 tudi telovadni nastop, na katerem so v skupnih vrstah nastopili telovadci Sokolskega društva Jesenice in Jeseniškega fantovskega odseka. To ni bila nobena telovadna tekma, ampak prvi skupni nastop najboljših telovadcev — tovarišev in sodelavcev velikega železarskega podjetja. Primerjava tega lokalnega telovadnega nastooa ni prav v nobeni zvezi s prvenstvenimi, mednarodnimi in svetovnimi telovadnimi tekmami, na katere se dopisnik sklicuje in utemeljuje svoie dolgo poročilo. Na Jesenicah se ni vršila nobena mednarodna telovadna tekma med Jugoslovani, Nemci. Cehi. Madžari in Francozi, pač na telovadni nastop med prijatelji, tovariši in sodelavci, ki so na Jesenicah zrasli in skupaj hodili v šolo. Poročevalec ^Slovenca* bi moral vedeti, da ie javni ocena takega telovadnega nastopa zelo delikatna. S to. po svoie prikrojeno oceno sposobnosti posameznih oddelkov in telovadcev je motil naš notranji mir, ki nam ie ravno v teh težkih časih najbolj potreben. Kdo 1e bil pri skupnem telovadnem nastopu boljši ali slabši ni najboli važno. Važno pa ie. da so Sokoli in Slovenski fantie prvikrat skuoai nastopili in da so na viteški način merili svoie sile in spo- sobnosti. Važno tudi ni. koliko Slovencev. Srbov in Hrvatov je nastopilo na olimpijadi v Parizu in Berlinu. koliko na mednarodni tekmi v Pragi in na bratskih gostovanjih v Opavi in v Ustju na Labi ter na meddržavnih telovadnih tekmah v Parizu in Varšavi, važno ie le za nas to. da so nastopali Jugoslovani. Pisec ie na drobno opi?al. koliko tekmovalcev nastopa ori sokolskih tekmah v višjem oddelku, V svojem poročilu trdi. da niti 30 iugoslovan-skih Sokolov ni nikdar tekmovalo v višjem oddelku. Mi oa Dravimo. da ie na oota-aiinskem zletu v Ljubljani leta 1933 poleg tekmovalcev za prvenstvo tekmovalo 10 vrst v višjem oddelku, v katerih ie bilo 73 posameznikov, med njimi polovica iz Zagreba. Beograda. Osjeka in Novega Sada. Kaj premorejo Slovenski fantje, so pokazale tekme Z. F. O., ki so se vršile 17. in 18. avgusta t. 1. v Ljubljani. V dvanaj-steroboju. ki gotovo predstavlja najtežji razred v tem tekmovanju, so bili med prvimi šestimi tekmovalci kar triie iz Jesenic. Med prvaki ni nobeden iz Maribora in iz Ljubljane. Najboljši v dvanajsteroboju. ki Je močno nadkrilil vse ostale, je bil L 1920.. 1921. in 1. 1922. naraščajnik Sokolskeera društva Jesenice. V sokolski telovadnici Je dobil osnovne nauke o telovadbi, v sokolski telo vadnei je dobil strast za gojitev telovadbe, k? jo ie kasneje pri Orlu in F. O. z brezprimemo vztrajnostjo spravil na tako lepo višino. Pisec teh vrstic Da Je bil njegov prvi telovadni učitelj. S tem smo to dolgotrajno a zanimivo polemiko končali. ml- in Po- Viadunir Rdjavec: Ni važno Sila čudno vreme nas je obiskalo to poletje. Kot za nalašč zmešano! će si želim hladu, pripeka, da se smilim samemu sebi — kadar bi se rad kopal ali solnčil, gotovo popuste vse nebeske zatvornice. Kako se ne bi razburjal! Včasih se mi v sveti jezi razlije pol žolča po krvi, da dosežem kar se barve lica tiče, najmanj ni-jansko esperantske zvezde — a prav v takih trenutkih, ko bi najraje ne videl nikogar, niti samega sebe ne, in sem siten, da bi mimogrede in s slastjo pregri-znil prvega močerada, prav tedaj se že najde kateri, ki bi se rad pomenil z mano o tem in onem. — Kako pa v Zagrebu ? Saj si dobro poučen o tamošnjih prilikah, ne? — Vroče! Zatohlo! Soparno! — Ne, ne! V političnem pogledu slim .. . — Bo že kako! Novi davki... — Davki? Kakšni? — Ah. Ni važno, kakšni! Novi! . , sploh ni važno, kako je v Zagrebu! glejva rajši Ljubljano! Od ćorava joči mig z glavo, nato krajši molk. — Poglobitev kolodvora je zaspala ... — Smešno! če se že ne morejo zedrini-ti, naj pol cest dvignejo in pol poglobijo, da bo volk sit in koza cela. če pa ni denarja, naj puste kolodvor, kakor je! Zares ni va-žno! Zač ud en pogled. — No, da! — Grade, na primer, javno stranišče. In meniš, da je važno, če ga? Ni! Življenje bi teklo dalje po istem tiru tudi brez njega!... Ali pa: postavili so spomenik slovenski ženi. Imamo ga torej! Pa je važno, da ga imamo? Prav nič ni važno, vidiš! Niti nI razno, da so ga za-plankali. ker mu tako ali tako ni nihče posvečal prevelike pozornosti. In prav tako bi ne bilo važno, če bi ga odstranili. Celo boljše, da ostane, kjer in kakor je, slecr bi se še kdo spomnil ter vprašal: Žalca j so ga odpeljali? In vzbudil bi s tem nepotrebno zanimanje. Bi mar bilo tako zanimanje za slovensko umetnost važno, vprašam? Niti najmanj! Torej vidiš — Spet premo!k. — Kaj pa zahodno bojišče? Bo kmalu ofenziva ? _ Vrag vedi! ... Končno: teden dni sem ali tja, to pač ni važno! j konec ? — Kdo bo zmagal, men'š? Težko presoditi! Kolikor vem o enih kot o drugih je tako malo važno, da res ne morem reji poštene... Naj zmaga kdorkoli! Ni va- žno! Da le nas puste pri miru! — Hm! To ni važno, ono ni važno,.. Oprosti: kaj pa je potem sploh važno? — Nič! — Niti to, da živiš? — Ne! — In zakaj ne? — Ker prav tako ne bd bilo važno, če bi umrl. — Smešna logika! — Smešna ali resna. Ni važno!... Nad-vsezadnje, če že hočeš vedeti, niti to ni več važno, da smatram vse za nevažno! — Siten si danes. — Zares? Ni važno! — No, pa zbogom! Hvala bogu, spet sem sam. Človek kar laže zadiha! — Se ve: če dobro premislim, sem bil nevljuden. Strašno nevljuden!... Nevljuden, ha! Ni važno! Bil sem tak napram njemu, drugi so nevljudni napram meni. In čemu, strela, načenja stvari, ki res niso važne! — Zunaj se je pooblačilo, da kar diši po dežju. Tudi veter je zavel, ki ne obeta dobrega- Dežnika seveda nimam. Le krepko pot pod noge, fant! Krepko? čemu? Je mar važno, če pridem domov suh ali moker? Prve kaplje. Kar! Ne boste pospešile mojih korakov, ne! V Polhograjskih se je zabliskalo. Prava reč! — Ploha. Ni važno! Do' Šiške bi bil moker, četudi bi le pomalem rosilo. — Roke v žep; požvižgujem. Zadeva postaja presneto neprijetna! Klobuka namreč ne nosim in mi kaplja voda z las in izza ušes naravnost pod srajco. Naj! Ni važno! Sem že na pol pota! Toda: če res ni važno, kakšen pridem domov, suh ali moker, potem pridem lahko suh — vsaj še razmeroma suh, če se takoj spustim v dir. Ni važno, pa vendar! Požiram cesto z dolgimi skoki in nič ne pazim, kam priletam. Cof! — Cof! Zdaj v lužo. zsdaj v blato, ki brizga v elegantnih lokih vsepovsod, po hrbtu seveda tudi. Nič ne de! Blato sem, blato tja! NI važno! Ga bo že dež izpral! Tako, vidite! Najprej sem se prav lepo In počasi sprehajal, ker sem mernil, da ni važno, če pridem domov moker -— potem sem začel kot obseden dirjati, da sem se dodobra popackal, se kljub izdatni nebeški mokroti oznojil in se upehal, ker se di je zazdelo, da prav tako ni važno, če se vrnem suh. In recite: Nisem-li imel prav? Kaj je bilo važno: da sem pohajal ali galopiral? Prav nič! Ne prvo, ne drugo! Ker dokler sem se sprefcajal, zares nI bilo važno, da pospešim korake, saj je bilo do doma še daleč in se nikakor ne bi mogel zateči pod domačo streho suh — ko pa sem začel teči, tudi ni bito važno, propagando. Sedanje razmere so odvzele tujskoprometni m zvezam, katerih komercialno delo je široki javnosti bolj znano pod imenom »Putnik«, precejšen del prejšnjega dela tako da je s tem ravno sedaj v najtežjih časih močno ogrožena tudi tujskoprometna propaganda Iz prednjega je razvidno, da je tujskoprometna propaganda za Slovenijo in s tem prav za prav vsa važna gospodarska panoga slovenskega tujskega prometa odvisna od razumevanja in sodelovama naše širše publike. Čim bolj se bodo navadili naši potniki na to, da bodo kupoval listke za železnice, za parobrode in aeroplane v bi-ljetarnah Putnika, tem bolj bodo omogočili izvedbo tujskoprometne propagande, ki je ravno v sedanjih razmerah našemu turizmu neobhodno potrebna Še vedno opažamo, da se množica fljudi iz vseh krogov in vseh stanov, raje izpostavlja vsem neprijetnostim kupovan la vezne karte tik pred odhodom vtaka. mesto da bi pravočasno nabavila vozn^ karto pri Putniku. Posebno ugodnost nudijo bPjetarne Putnika tudi že s tem, da je mogoče kupiti vozno karto v predprodaji. Druga ugodnost je še ta, da Se v biljetarnah Putnika lahko kupijo tudi karte za povnatek že pn nastopu potovanja, v primeru, da potem stranka ne potuje, se denar za vozo\nico vrne. Naša stanovska zavest nam veleva, da podpiramo s polnim razumevanjem slovenski tujski promet, s katerim smo organsko močno povezani, vsaj z nakupom voznih kart v biljetarnah Putnika v vseh onih mestih, kjer take biljetarne poslujejo in da sc poslužujemo tudi vseh drugih uslug bi-1 jetarnic. da tečem, ker sem se do doma, kljub precejšnji brzini, vendarle pošteno zmočil. Seveda, niti ni bilo važno, da sem se zmočil, ker sem se čutil po neprostovoljni prirodni kopelji zadosti opranega in se mi ni bilo treba zvečer kopati, kar bi se bil gotovo moral, če bi se bil vrnil suh, kajti, da bi ušel dežju, bi bil moral začeti dirjati že pri tromost o v ju in se nisem lani še nič: potU, medtem ko se letos hudo . . . Kaj. pri potenju sem že ? — Ne, to pa zares ni važno! Iz škofje Loke — Vodovodna zadruga v Skofji Loki je imela v petek popoldne svojo redno letno skupščino. Vodil jo je predsednik g. Guzelj, skupščina sama pa je obravnavala zgolj interna gospodarska vprašanja. Upravni odbor je dobil razresnico, sklepalo pa se je tudi o visini zneska, ki ga zadruga lahko najame kot posojilo. Delovanje VZ je za škofjeloško javnost več ko važno, saj gre za preskrbo Škofje Loke z vodo. Lani in letos so nekatere vodovodne naprave razširili, zaradi česar trdno uporno, da bodo vodovod dobili tudi tisti mestni predeli, ki se morajo boriti sedaj z vsemi težavami, ki nastajajo spričo pomanjkanja vode. Škofja Loka se stalno širi in na VZ je, da spravi svoje delovanje v sklad z razvojem mesta. — Mladi ptički. V loškem kopališču so opažali, da nekdo posega po tuji lastnini v kabinah. Zmanjkalo je zdaj to, zdaj ono. Toda storilcem niso mogli priti na sled. Slednjič pa so ptičke le zasledili. Neki gospod iz Celja je opazil, kako mladi frkavci stikajo po tuji kabini. Fantičke so pograbili in nerodna mladež je skesana priznala svoje grehe. Med drugimi so fantalini oškodovali gostilničarja g. Jožeta Auciiča. — Iz sokolskih vrst. Jesen stopa v deželo, s tem t>a tudi čas. ko prične živahnejše notranje društveno delovanje Kakor ved- no. priredi škofjeloški Sokol ob rojstnem dnevu Ni. Vel. kralja Petra II svečano proslavo. — Kino »Sokol« vljudno obvešča svoje nriiatelie. da bodo odslej oričeniale nedeljske predstave ob 20 in ne več ob 20.30. — Lahkoatletske tekme priredi škofjeloško soko^ko okrožje (edinice Skof-ja Loka. Selca. 2elezniki. Dražgoše Gorenja vas — Poljane in Sovrdeni) 8. septembra na letnem telovadišču v Sofji Loki. Tekmovali bodo člani članice moški in ženski naraščaj. Člani v teku na 100 in 800 m. v skokih na daliavo in višino in v metu krogle, članice v teku na 60 in 200 m skokih, moški naraščaj v teku na 100 in 400 m. v skokih, v metu krole in bolnih tekmah, ter ženski naraščai v teku. skokih in metu žosice Vsaka kategorija sestavi štafeto 4krat 100 m. — Slovo zaslužne Sokolske sestre. V četrtek zvečer se ie polna dvorana S koiov in Sokolić poslavljala od zaslužne sokolske sestre ce. Božene Dov?anove ki ie delovala v naši sredi skoro dve leti in si v tem času oridobila trajnih zaslucf za nro-cvit škofi eloše sokolske organizacije Go- { spa Dovganova ie bila vzor delovne sokol-I ske sestre, ki ie z vsem taktom in sposob-1 nostio oooriiela tam kier ie uvidela, da ie njeno sodelovanje zaželeno. Kot pianistka, ki se ie uvrstila med najboljše v mestu, je nastopala samostojno na svečanih proslavah, koncertih, društvenih prireditvah in akademijah, ter ie žela za svoie nastope nedeljeno priznanje javnosti. Takisto je bila vneta telovadka zavedaioča se. da gre pravi, resnični Sokol skozi "*lo-vadnico. Bila ie med na i red nei širni telo-vadkami. zgled disciplinirane sokolske sestre, ki io moraš spoštovati. Na p:slovil-nem večeru se ie v imenu Sokola poslovil od nje podstarosta br Stevo Sink. ki je v lepih besedah še enkrat oovdaril zaslu-ce odhajajoče. Sestri Dovganovi. ki se je za poslovilne besede vsa ganjena zahvalila, je bil poklonjen šopek rdečih nase'i nov. Gospei Dovganovi. ki odha.ia s vojo družino v Dolnio Lendavo, želimo vse najbolje in vso srečo v življenju! — Ob zaključku tujsko-prometne sezone. Z otvarjanjem šolskih učilnic že lahko govorimo o zaključku tujsko prometne sezOr ne. ki je naletela vnrav letos na posebne težkoče. Skofia Loka odkrito povedano. si od letošnje letoviščarske sezone ni obetala kdo ve česa. pa ie bilo zato iznenađenje tem prijetnejša ko se je izkazalo, da stari prijatelji Škofje Loke niso pozabili. Se več. Prišli so tudi novi. pa ie bila zato sezona, upoštevnioč nemirne čase. kar zadovoljiva, da ne rečemo lepa. Imeli smo v svoji sredi več sto gostov, ki so seveda mestne ulice močno poživili Zlnsti se 1e to opažalo o priliki vsakotedenskih koncertov škofjeloške voiaške sodbe, pa t-di na kopališču Tuisko-orometnecn društva, kier ie takoi zaživelo v^sel^ živlienie. čim so posiiali. letos tako skopi sončni žarki Škofia Loka s svoje strani se ie potrudila, da sostom oostreže in da lim nanravi bivanje v naši sredi kolikor mogočo domnče. prijetno. V vseh informacijskih in administrativnih zadevah ie šla co=t-m r.^de-volie na roko Tujsko orom^t^a pisarna na Mostnem trgu. ki se ie izkazala za zelo potrebno — Namestitev. Iz Nikšiča ie nameščena na škofjeloško dr/uvno meščansko So1*) profesorica eosna Erna Lechlei'ne--Hi:m-rova Gosna ie na zavodu še službovala in se sedaj vrača na svoie staro službeno mesto. — Na novo ie namešrrn- nn to "-oio soproea kapetana, gosnn Marija M:'ahar-jeva NEZASLUŽENA KAZEN Mati: Sinko, pojdi brž. teta je prišla, pojdi jo poljubit. Sinček: Mamica, saj nisem ničesar storil. MALI OGLA Seseda 50 par, davek posebej Preklici, izjave beseda din 1.— davek posebej. Za pismene odgovore glede malih oglasov Je treba priložiti znamko. — Popustov za male oglase ne priznamo. Beseda 50 par. Davek posebej. Najmanjši znesek 8.— din TRAJNO ONDULACIJO v vseh modernih frizurah proti garanciji za ceno din 35 Vam napravi salon >PIRC«, Ljubljana, Florjanska 6. 2055 MIZARSKE STROJE vseh vrst priznano prvovrstnih znamk »Teichert«, »Festo« itd., kakor tudi kakovostno strojno orodje, skobeljne nože, krožne in gaterske liste naročite najbolj ugodno na velesejmu. Specialna trgovina DOV2AN IVAN, Ljubljana, Frančiškanska ul. 4, tel. 45-42. 38. L». FOTO AMATERJEM razvija, kopira, povečava hitro n poceni foto-atelje MANCINT, Ljubljana, Tržaška 83. 40. L, Poslužite se malih oglasov v »Slov. Narodu« Id so najcenejši! LEGITIMACIJ SKE SLIKE Ea dijake izvršuje hitro in poceni Foto-atelje M A N CIN I, Ljubljana, Tržaška 83. 40. L. ČEVLJE v modi, kvaliteti in najnižji ceni vam nudi trgovina »EDO : čevlji Vošnjakova 2 (Gosposvetska c. st. 12) 1992 Najmanjši znesek 8.— din Beseda 50 par. Davek posebej. KUPIM tekstilne šaft razboje za svilo, snovalko in špulmašino 5—10 vreten. Ponudbe na Koželj Sal-vator, Celje, Zavodna, 2043 ŠIVALNI STROJ kolo ali otroški voziček najbolje kupite, prodate ali zamenjate v trgovini J. Uršič, Celje, Narodni dom, 36 L. Bi )Lk Beseda 50 par. Davek posebej. Najmanjši znesek 8.— din NEMŠČINA, FRANCOŠČINA, KLAVIR Uspešni strokovni pouk od prvih začetkov obvladanja (tudi pomožni pouk srednješolski mladini in priprava za izpite) se nudi: Tržaška cesta l/I (križišče Aškerčeve in Groharjeve, podaljšek Bleiweisove ceste). Vpisovanje ob delavnikih od 10. do 16. ure, vrata št. 5. 2053 Najmanjši znesek 8.— din Beseda 50 par. Davek posebej. STAREJŠEGA GOSPODA sprejme na stanovanje samska gospa. Vpraša se v trafiki pri Šv. Petru, Ljubljana. 2051 Kil ŠE JE Najboljši vodnik po radijskem sveto je Aš VAL" Sporedi evropskih postaj na vseh valovih, strokovni članki, roman, novela, novice z radijskega in televizijskega sveta, filmski pregled, nagradni natečaj, smešnice. Izhaja vsak petek in Je tudi lepo ilustriran! UPRAVA: Ljubljana — Knaljcva ulica 5. f Naznanjava, da nama je umrla dobra mama, gospa arija Pianecki, roj. Eržen vdova po učitelju dne 3. septembra ob 4. uri zjutraj v 76. letu starosti, previđena s tolažili sv. vere. Pogreb blagopokojne bo v sredo, dne 4. t. m. ob 4. uri popoldne z Žal — kapele sv. Jakoba — k Sv. Križu. V LJUBLJANI, dne 3. septembra 1940. ZORAN PIANECKI, sin član nar. gledališča ZORA PIANECKI, hči strok, učiteljica ZAHVALA Vsem, M so sočustvovali z nami oh smrti naše Vite Otonicar izrekamo prisrčna zahvala. Maša zadušnica za pohojnico bo v sredo, dne 4« septembra ob 8. uri pri Sv. Petru. • 'Vi'' Žalujoči Pred 120 leti je bila najdena Venera Miloška, marmornata boginja lepote — Skrivnost odlomi j en ili rok Venera Miloška velja po vsem svetu za najlepšo in najpopolnejšo žensko. Čudno naključje je pa hotelo, da je ta ideal ženske lepote prav za prav pohabljen, da mu manjkajo roke. Uganka je torej kakšen je bil kip v resnici in prav ta uganka je morda največja privlačnost. Kip Venere Miloške je bil najden leta 1820 torej pred 120 leti na grškem otoku Melosu, zdaj Milo v Egejskem morju. Kmet Yorgo je oral njivo pa je naletel na obokano klet, v kateri je bil spravljen drag"oceni kip. Afož je takoj spoznal, da je našel nekaj izrednega. Spoznal je, da je našel starinski kip, dragocenost, kakršno iščejo učenjaki vsega sveta v grški zemlji. Zato svoje najdbe ni obesil na veliki zvon. Kip Afrodite Melske (po otoku Melos) kakor se je prvotno imenoval kip, preden je dobil ime Venera Miloška, — je spravil kmet najprej v prašičji hlev. To je bil zopet nov dovtip zgodovine, da najlepša žena sve*i. kakor jo imenujejo pesniki Venero Miloško, ni nasla primernejšega zavetišča in boljše družbe. Več mesecev je stala v prašičjem hlevu marmornata boginja lepote, ki je imela ob svojem rojstvu pred 2.000 leti še obe roki. Yorgo je sicer molčal o svoji najdbi, vendar je pa priSla vest o nji končno v javnost. V septembru 1820 sta prišla k Yorgu dva. častnika francoske ladje, ki se je bila zasidrala pri otoku. Eden je pozneje v svojih spominih pripovedoval, da je padel na kolena, ko je zagledal Venerin kip. Bil je ves iz sebe, tako ga je očaral ta ideal ženske lepote. Toda kmalu se je oglasil v njem patriotski čut in brž se je odpeljal k francoskemu poslaniku v Carigrad, da bi ga pregovoril, naj kupi prekrasni kip za Francijo. Poslanik markiz de Riviere je spoznal ogromni pomen te skulpture in takoj je poslal na otok Melos h kmetu Torgu svojega tajnika. Ko je pa le ta prispel z jadrnico 1* Estaffete na otok je videl kako skupina turških vojakov vleče dragoceni kip k svoji ladji. Med Francozi in Turki se je vnel boj, v katerem so Francozi zmagali. 2al se je pa med borbo kip prevrnil in obe roki do ramen sta se odbili. V vsej naglici so vlekli Francozi dragoceno skulpturo po kamenju na obali in jo rešili na francosko ladjo. Tako je prišla Venera Miloška v pa- riški Louvre. kjer je očarala njena lepota že milijone obiskovalcev. Najzanimivejše na vsej stvari je pa, da se pozneje nihče ni mogel točno spomniti v kakšni legi so bile roke boginje in v katero smer so bile iztegnjene, kaj so držale itd. Na francosko ladjo so takrat sicer prenesli nekaj odlomkov kipa, nekaj delov rok. toda ne vseh. tako da najdenih koso\' ni bilo mogoče pritrditi h kipu. Vorgov sip, ki so ga učen laki. umetniki in novinarii večkrat vprašali, ie trdil, da ie držala boeinia z desnico svoio halio v levici ie pa imela iabo^o Venera Mi loška ie. kakor znano, uoodobliens naD^l naša. Ta razlaga utegne biti pravi odgovor nn vprašanje kakšne roke ie ime» s^veči kio Toda to ie samo ena izmed mnogih teorij Dru eri zooet trdiio. da ie boeinia samo del skultume skupine, predstavi ia i oče Are^a in Afrodito. Tretji na trdilo ^ i? Venera držala z obema rokama Ar \- ščit v 7n *k svoiega zmaeoslavia nad bojgom voine iz tega ie razvidno, da so na stežai odprta vrata fantaziji učenjakov, umetnikov :n umetnostnih kritikov. Eno ie gotovo, da namreč motn- kir>a 3e ni bil oreoričevalno ooiasnien. V do^toian-stvenem mini čtn-a marmor svoio t^ino. Izraz obličia hopinie. znan** tudi široki javnosti iz neštetih reprodukcij, ie brez vsnke sentimentalnosti ali sanja^osti Prei bi lahko rekli, da ie resen m dofrfrd^-n^+ven. Obb'k^ telesa so r>olne in r-lo+a le čudovit-* lena čenrav maninkatn boclnu roki Venera ni nr"kr7ana kot dčrn oče deklo temveč kot zrela ?ena n polnem raze v It u svoie ler>o*p Tn gotovo še n»*ed nobeno *eno ni stalo toliko HodB v globokem občudovan iu kakor nred pohabiieno Ven~r^ Mi-loŠTcv Tn 5e nikoli ni nnb^ POgrliav davnih tisoSTefil našel tolfko doh^kega sd~— štovan i a. občudovan ia in hvaležnosti kakor ta. Dež po želji in potrebi Veliki uspehi nemških učenjakov na polju umetnega namakanja zemlje Človeštvo bi si gotovo oddahnilo, če bi moglo spraviti vodo na polja in vrtove, tam kjer je m. Ne bilo bi več suše in slabe letine kot njene posledice. Hirajoče rastline bi se bujno razrasle, zemlja bi rodila mnogo več kakor sedaj. Na livadah, kjer ima sedaj živina samo skromno krmo, bi jo imela v izobilju. Prehrana celih narodov bi bila zagotovljena in gospodarstvo vseh ljudi, odvisnih od poljedelstva, bi ne bilo več ogroženo. Od vode je odvisno blagostanje mnogih narodov. Tehnika se je lahko napravila v veliki meri neodvisno oi narave z novimi izumi in odkritji, z deloma šele letos preizkušenimi napravami. Z umetnim dežjem je vzela vodo in vreme v svoje roke. Uresničilo se je prorokovan.je nemškega inženjer ja Maxa von Eytha: Gotovo pride čas, ko preide kmet k umetnemu namakanju svojega polja, tako da ne bo več prepuščal zdaj z nado, zdaj brez nje važnega polja naravi, temveč da bo lahko v tem pogledu i računal z zanesljivimi cilji in činitelji. Pred 40 leti ljudje še niso zaupali drz- j nim načrtom nemškega poljedelca in inže- J njerja. Ta čas so pa spoznali Amerika, Afrika in Azija, ogromne plantaže in kulture na Maižarskem, v Španiji, Rumuniji, Italiji in Grčiji, poljedelska podjetja in J vrtnarstvo v vsej Nemčiji. Švici, Finski, Holandski in Franciji blagoslov umetnega namakanja svojih zemljišč. Frankfurtski izumitelj Lanninger in z njim mnogi nemški profesorji in praktiki so dosegli naiin namakanja polja, ki dela poljedelca in vrtnarja neodvisnega od vremena. Več sto kilometrov dolge cevi se izdelujejo vsako leto v frankfurtski »dežni tovarni«. Po 6 do 10 m dolgi kosi leže lepo zloženi skoraj do višine dvonadstropne hiše. Členki cevi so lahki kakor perje. Otrok lahko nese 6 m dolgo cev. Nekaj minut zadostuje, da polože delavci zelo prožno omrežje namakalnih cevi. Črpalka se vključi in slednjič začne delovati razprše-valna naprava. Potoki, reke, studenci in jezera se dajo s pridom izkoristiti. Le nekaj delavcev je treba, da spravijo v kratkem času zadostno količino vode tja, kjer je primanjkuje. Kmetovalcem se ni treba več bati suše. Namakalna tehnika je izvojevala sijajno zmago nad naravo. Nepregledne so posledice, kajti malone vsako leto povzroči suša kmetovalcem ogromno škodo. Praktični primeri so pokazali, da se da zvišati z umetnim namakanjem pridelek na 1S0*/«. Namesto 10 centov zgodnjega krompirja so ga priielali na umetno namočeni zemlji 40 do 60, v času hude suše pa namesto 75 kg žita na isti površini 4 do 4 cente. To je bilo mogoče doseči, ker se je izpolnila vroča poljedelčeva želja, da bi deževalo, kadar je polje potrebno vode. liv ookliea na enja Zanimivi podatki ameriških zavarovalnic, zbrani iz vseh držav sveta Velike ameriške zavarovalnice so oni dan objavile statistiko o umrljivosti v po-edinih. poklicih in sicer na oodlasi obsežnega gradiva, ki ga imaio na razpolago iz vseh držav sveta. Tudi če gre samo za povprečne številke so ti Dodatki zelo zanimivi in ooučni. Da so zdravi in nezdravi poklici ie splošno znano, sai imamo o tem bogate izkušnje. Tudi če se do zavarovalnicah cbiavlieni podatki ne kriieio vedno s povprečno dolgostjo življenja v Doedinih poklicih kakor nam kažeio izkušnie sodi ameriška javnost, da ie treba mladino opozoriti na te številke, preden se odloči za svoj poklic. Ce označimo normalno povprečno število umrljivosti s številko 100. dobi upravitelj posestva številko 52. To ie namreč poklic. v katerem dočaka človek naivečio starost. Umrljivost v tem ooklicu ie torei za 50% pod normalnim Dovprečiem. Mnogo ni2jo starost dožive posestniki sami. ki sicer tudi dosežejo nadpovprečno starost, toda statistiki so označili številko umrljivosti ^ 67. Ti številki kažeta zanimiv poiav. da dočakajo delavci in nameščenci vobče torej ljudje, ki delajo za druge višjo starost od podjetnikov in gospodarjev samih. Zelo premožni ljudje navadno ne dočakajo visoke starosti, dečim vidimo nasprotno med najsiromašnejširni pogosto zelo stare i rudi Za upravitelji posestev, vrtnarji in kmetijskimi delavci se odlikujejo z visoko starostjo duhovniki in sicer evanselski s številko umrljivosti 63. katoliški Da 78 Tem slede bančni uradniki, ki lahko svojo nižjo številko 65 pripišejo svojemu urejenemu življenju. Marsikoga bo pa zanimalo, kateri poklici so najbolj nezdravi. Najvišjo umrljivost, namreč 433 izkazujejo delavci v rudnikih cinka in medi. Pač pa dosežejo rudarji v premogovnikih razmeroma višjo starost recimo od advokatov, ki imajo visoko številko umrljivosti 133. Mnogo nadpovprečno, d oči m znaša Dri rudarjih 92. torej Dod normalno. Znatno visoko umrljivost kažeio tudi igralci in sicer 122. zdravniki, glasbeniki in arhitekti 117, povprečno število 100 torej niti zdrav niti nezdrav poklic imajo novina.ii. umetniki, tkalci volne, pomorščaki, krovci, kamnoseki, železniški uradniki, prodajalci in trgovski uslužbenci. V tej zvezi so zanimivi tudi povmrečni vzroki smrti v ooedinih poklicih, •'armarii umirajo za sladkorno boleznijo, vrtnarji za vnetjem slepiča, mnoge duhovnike 'adv?ne srčna kap. delavci v rudnikih cinka in medi pogosto obole na pljučih, advokate pobirajo želodčne bolezni, novinarje in igralce bolezni na jetrih, zdravnike na pnevmonija in gripa. Razmeroma nizko starost dosežejo tudi potniki, ki so največ podvrženi sladkorni bolezni in bolezni na jetrih. Najljubše čtivo velikih mož Knjiga velikega Florentinca Nicolla Ma-chiavellija »Vladar« m bila samo najljubše čtivo Friderika Velikega, temveč tudi Napoleona I., Bi srna reka in italijanskega državnika Camilla Cavoura. Ce«iar Karel V. je znal to knjigo skoraj na pamet. Francoski kralj Henrik IV. jo je pa nosil v žepu svojega pla>ča, ko ga je zadelo bodalo morilca Ravillaca Fricdrich Veliki ki je navdušeno čital knjige in bil sam velik umetnik, je imel mnogo smisla za govorjeno besedo. Zato je imel vedno pri sebi čitalca in v vsakem svojem gradu je ime- izbrano knjižnico, da bi imel priljubljena dela vedno pri rokah Skoraj nikoli se ni ločil od Lukrctijevih pesmi. Napoleon I. se dolga ;eta ni mogel ločiti od Goethejevega \Vertherja Bavarski kralj Ludvik pa je vedno nosil pri sebi Schiller-jeve pesmi. O Voltairu pripovedujejo, da je v dokaz, da ima v mnogih knjigah vrednost samo malo strani, kratkomalo iztrgal iz knjig liste, ki so mu ugajali vse drugo pa je vrgel proč Napoleon je tudi vozil s seboj na potovanjih vež knjig, ki jih je prebiral med potjo v koč*p in kar mu ni ugajalo, je kratkomalo vrge1 na eesto. Kant je -mel strogo razdelic" dan. ki se je pričenjal zjutrai s čitanjem bov*đ. Kant se je tega reda točno držai n samo enkrat v življenju ga je prekrši* m sicer ko je spoznal Rousscaujevo delo »hmile« Na čitanje tega dela se je trgd ? veliko strastjo in vse drugo je pustil pn bi ru. Goethe je z navdušenjem pogost« Čitfll Longo-sovo idilo »Dafnis in Cloe<* o kateri je trdil, da bi jo moral vsak človek prečitati vsaj enkrat na leto. da bi se zopet vrnil k naravi. Okrog leta 1825 je b'l najpriljubljenejši pisatelj Evrope škotski romanop sec \VaI-ter Scott in v Londonu je prisilo do pretepa, ko je priplula tja ladjs iz Ed.nburga m pripeljala tovor njegovega romana »Pri- povedovanja iz križarskih vojn«. Vsak Londončan je namreč hotel ir d' to knjigo in tako so se stepli zanjo Očesne in želodčne bolezni Očesni zdravnik v Bremenu prof Gru-nert je odkril nedavno, da se dajo nekatere neškodljive, toda neDriietne želodčne motnje odstraniti z lečenjem oči V svoji praksi ie pogosto opazi!, da so prihajali k niemu Iiudie z lahkimi očesnimi boleznimi, bodisi da so malo sk-lili ali da so bili kratkovidni ali daljnovidni. In ko j h ie vprašal kai Um ie so se navadno pritoževali. da čuti i o bolečine v želodcu, da se tten dela slabo, da jih muči misrena itd. Ko ie preizkušal oči teh svojih znancev in prijateljev, o katerih ie vedel, da so povsem zdravi, ie dognal, da vidijo po pretežni veČini čisto dobro. Zato ie čutil zvezo med očesnimi in želodčnimi boleznimi. O tem se je hotel prepričati in 400 preiskanih bolnikov ie njegovo domnevo potrdilo Pogosto ie zadostovalo predpisati samo naočnike, oa ie bil povsem ozdravljen človek, ki doslej ni ničesar vedel o svoji očesni bolezni, pač ie pa Čutil bolečine v želodcu. Zveza čutnih organov in želodca leži v simpatičnem živčnem sistemu, ki skrbi v prvi vrsti za prebavne organe, poleg tega pa regulira tudi krvni obtok. O tem se najlažje prepričamo, če opazujemo ljudi, ki jih napade morska bolezon. Tu naletimo na isti do i a v. kakor ga vidimo Dri ljudeh, ki imaio kronično očesno napako in kot posledico te bolečine v želodcu Oko. pravi prof. Gninert ie krali čutnih organov. Ce pa imajo kralji skrbi narodi plakaio. Obojega, skrbi in ioka oa lahko človeka v tem primeru obvanijerno. Oglasi v Sovjetski Rusiji Sovjetski listi jih priobčujejo zelo malo, čeprav je zanimanje za nje veliko Le malo sovjetskih listov ima svoj oglasni oddelek. Bilo bi pa napačno sklepati iz tega, da rusk: čitatelji novin ne kažejo nobenega, zanimanja za oglase. Ni dvoma, da je prav oglasna stran moskovskega numoristicnega usta *vecernaja Moskva« privlačen za čitatelje, živahno povpraševanje po tem malem popoldnevniku dokazuje. kako zelo pogreša javnost v drugih listih oglasne in reklamne objave. ' Prebiranje moskovskih oglasov ne nudi samo pregleda gledaliških in kinematp grafskih predstav, temveč izve čitatelj iz njih tudi kdaj bo odprta nova državna trgovina in kaj vse se bo dobilo v nji. Iz moskovskih oglasov človek spozna marsikatero podrobnost ruskega življenja, ki bi je sicer niti ne opazil. Znanstveni zavod-: objavljajo dela svojih absolventov, ali temelj disertacij., ki jih morajo kandidati braniti proti dvema oficielnima nasprotnikoma. Tu najdete tudi naslov knjižnice, kjer se lahko seznanite a temi doktorskimi deli. Različne visoke šole vabijo notom oglasov k vpisu nove študente. Tudi delavske fakultete objavljajo začetek tečajev za začetnike, s točnim naslovom, tele-rensko Številko, tira onimi urami in celo s takimi podrobnostmi, kakor vozni red tramvaja ali avtobusa, vozečega do dotične šole. Državna tovarna razpisuje natečaj za nov način zavijanja, da bi ne bile več potrebne kovinaste tube za pasto in kremo ali pločevinaste škatlice za vasclin. Zdaj pa zdaj se spomnijo državna skladišča knjig, da bi mogla pokupiti an ti kvarne šolske knjige, ali pa se ponuja po nizki ceni uvedba tako zvanih radijskih točk. s katerimi se prihrani nakup lastnega radijskega aparata. Za priključitev je poskrbljeno v sprejemni centrali, tako da ima radijski naročnik doma samo zvočnik. Razen teh oglasov priobčuje omenjeni moskovski list tuda male oglase, ki jih ljudje zelo radi prebirajo. Iz teh je razvidno pomanjkanje delovnih moči, posebno uslužbencev v gospodinjstvu. Zelo pestre in obsežne so rubrike nakupov, prodaj, iskanja stanovanj in prošenj glede vrnitve izgubljenih psov. Le smrtnih oznanil je zelo malo. Nikoli pa po moskovskih oglasih ni objavljeno rojstvo otrok, zaroka, svatba ali jubilej. Zasebno življenje po-edincev ne more računati niti s toliko pu-bliciteto, kakor jo predstavlja plačan oglas. V tem pogledu je torej med razmerami v Rusiji in pri nas velika razlika. Prve usmrtitve na giljotini Znano moiilno orodje francoske revolucije nazvano po zdravniku giljotina, čeprav v resnici ni bilo njegov izum, je začelo obratovati šele spomladi 1792. Kakor piše francoski akademik G. Lenotre v svojem delu »Življenje v Parizu med revolucijo« je stala giljotina najprej na trgu Greve in prvi je umrl na nji Jakob Pel-letier, ki se je bil pregrešil proti javnemu pravu. Toda mnogi radovedneži, ki so se bili zbrali na morišču, niso bili zadovoljni. To je bila prehitra usmrtitev in razočarani radovedneži so na povratku z morišča izražali svoje nezadovoljstvo s popevanjem improvizirane popevke: »Vrnite ml moja lesena vešala. vrnite mi mola v oi onsojenci, ki jih je obsodil sodni dvor 17. avgusta umrli na samem kraju zločina, so postavili giljotino na trg Carou-selle nasproti glavnim vratom Touillerie. 21. avgusta ob 9. zvečer Je padla prva glava in sicer glava Colleta d' Angremonsa, upravnega tajnika Narodne garde. 24. avgusta je bil usmrčen upravnik državljanske liste Laporte, naslednjega dne je pa stopil pod giljotino rojalistični novinar Du-rosoi. Ker je bil krvnik Samson kot uslužbenec plačan iz cesarjeve blagajne, od 15. avgusta zaprt, so ga morali za te usmrtit- ve privesti iz ječe, kamor so ga zopet odvedli. Toda mož je spoznal, da je nujno potreben in po tretji usmrtitvi so ga izpustili, čeprav je bil splošno znan kot zagrizen rojalist. Melanholična krava Nihče bi ne mislil, da živi tudi krava svoje lastno čustveno življenje, da ima svoje muhe, mnoge želje in celo posebne pretenzije. Znani so primeri, da dobra mle-karica ni dala gospodarju niti kaplje mleka, dokler ji ni dekla zapela znane pesmi, ali dokler ni zagledala na deklini glavi pisane rute. Bili so celo primeri, da se muhasta krava ni dala pomolstl, dokler jI ni dekla zašepetala na uho običajnih laskavih besed. O intenzivnem »duševnem« življenju krave priča tudi primer, ki se je pripetil nedavno na nekem posestvu na Danskem. Kmet je opazil, da je ena izmed njegovih krav že dolgo nekam čudno zamišljena, da se izogiblje živine in da daje malo mleka. Poklical je živinozdravnika, ki mu je pa izjavil, da je krava povsem zdrava. Kmet je torej jel sam Iskati vzroke in ugotovil je, da hlapec grdo ravna z dotično kravo. Ker je hotel kravi pregnati melanholijo, je poskrbel, da ni prišel hlapec več do nje. Krmil in napajal jo je sam. Večkrat jo je pobožal in ji govoril prijazne besede. Tu pa tam jo je krmil celo iz rok in kmalu so se pokazale blagodejne posledice lepega ravnanja Krava je izpreme-nlla svoje vedenje, kazala je očividno zadovoljstvo nad gospodarjevim ravnanjem in začela je dajati več mleka. V SOLI — Jurček koliko zob ima odrasel človek? — Petindvajset. — Napačno. Povei ti Mihec? — Šestindvajset. — Tudi napačno. Povej ti Janezek. — Polna usta gospod učitelj. V TRGOVINI V trgovino s posodo pride možak z obvezano glavo in pravi: Dober dan gospodična. Dajte mi prosim tucat krožnikov, samo lažjih od tistih, ki sem jih kupil oni dan. lase rira j te v „S1. Narodu14! Oaniel Leeraeur 180 Solze so pritekle mladeniču iz oči. — Pohvaliti vas moram za to, da ne čutite v svojem srcu zaničevanja v trenutku, ko bi imeli pravico plakati nad čistimi sanjami svoje mladosti — je dejal menih. — Kaj mislite s tem? — Resnico govorim. Tiste sanje o ženit vi so uničene za bodočnost s sumom, ki se ga duša boji. Prepovedano je vam misliti na gospodično de Val-cor. Kerve se je nezaupljivo in mirno nasmehnil, potlej se je pa zatopil v svoje sanje. — Prestrašili ste me, sin moj — je menih znova povzel besedo. — Kaj pomeni vaš molk? — Oče! — je dejal mladenič z mirno samozavestjo. — Michelina ni moja sestra. — Bodite previdni! — je vzkliknil menih strogo Zlonamerna iluzija ... To je gotovosti — Vaša mati sama nima te gotove-n. — Vzbuditi jo hočem v nji. — Kako? — Tega še ne vem. Toda ne bojte se ničesar, oče moj, s tem dekletom se ne šesta nem in mislil ne bom na njo kot na svojo bodočo ženo, dokier ne najdem dokaza, ki se nam neprestano izmika in ki ga bom kijub temu znal odkriti. Toda zdaj mi že vse pravi, da me usoda ni obsodila v to strašno zmoto in da ni zločinska samo ljubezen mojega živlejnja. To ni mogoče! Markiz de Valcor po mojem spominu ni mož. ki je prisegel moji materi večno zvestobo. Pa tudi če bi bil še tako zloben demon, če bi bila njegova prebrisanost še tako velika, bi ne bil prišel na misel dati m: svojo hčer za ženo, če bi bil videl v meni brata tega oboževanega angela. Ne, oče, takih zločinov človeški značaj ni zmožen. Niraava pravice dolžiti takega zločina niti tistega, ki se nam zdi obremenjen s tako izrednimi in zagonetnimi zločini. — Vaši razlogi so pravilni, sin moj Toda v tada se resnica jasno pokaže. kem primeru ne zadostuje modrovanje. Treba je, — To bo moja naloga in moje prizadevanje — je dejal grof de Ferneuse. XIII. Krvavi kamen Grofica de Ferneuse, njen sin in oče Eudoxios so se hitro napotili v dolino, kjer se je bil boj med Hervejem in Mathiasom Gaelom s pomočjo njunih Indijancev. Slutili so še preveč dobro, kaj bodo našli tam. Divja in tiha samota, razkopana zemlja na kraju, označenem na načrtu s križcem, tam je bilo nedvomno prej pokopano truplo umor-jenega človeka. Toda nič jim ni mogla povedati, dali so jih vodile Gaetanine slutnje po pravi poti, dali je bila sploh kdaj tam pokopana katera žrtev, niti kakšna je bila ta žrtev in dali je zvesta roka, razpadajoča pod zemljo v prah in pepel še držala na kosti prstan, podarjen v znak ljubezni V trenutku slovesa, ko je obupani ljubimec prisegel, da ga nikoli ne bo snel s prsta. Ta grob, ta z nasilnimi rokami zemlji brezobzirno iztrgani prstan, ni več izdajal strašne tajne. Mathias Gael je bil nedvomno razmetal vetrovom pustinj in valovom reke posušene kosti, a zdaj je bil že na poti v Evropo, odnašajoč lažnemu markizu de" Valcoru prstan, ki ga je bil tako neprevidno pustil tam mož, katerega je bil on usmrtil. In brezobzirni lopov bo gotovo našel v sebi toliko poguma, da bo izročil prstan Gaetani, spominjajoč jo njenih besed: Pokažite mi ta prstan in verjela vam bom! V vas bom videla Renauda, ki sem ga ljubila. — Kaj bo storila ona v tem trenutku? — An, iztrga temu lopovu prstan, vrže mu v obraz resnico o njegovi slepariji in zdaj ga sama ubije. — Ubiti ga? Ne to ni mogoče! Geatina je bija kristijanka. Razen tega je bil tu njen sin . . . bila je tu Michelina ... a ta škandal in ta umor bi jih za vedno ločili. Sicer pa, kje je bila popolna gotovost, ki bi mogla sprnviti iz nje orožje kazni? Ali bi ne bilo strašno, če bi dvomi vedno mučili njeno duŠQZ ____ta________ ---- Te misli so rojile grofici po glavi, ko se je pomikala mala karavana po dolini, koder je njen sin dobro poznal pot. Potovali so na mezgih, nekaj Indijancev jim je pa sledilo peš. Bližali so se gorskemu pasu. Gozd je postajal redek. Vrhovi And so se prikazali. Krajina je bila nova njihovim očem, vendar ni zanimala Gaetane. Mati je zrla neprestano na svojega sina pred seboj. Ob njeni strani je jahal oče Eudoxios, ki je slutil jasno vse, kar se je odigravalo bolestnega in nežnega v tej materinski duši. Za eno noč se je bilo treba utaboriti ob poti. Najbližja evropska naselbina je bilo glavno mesto Valcorije Renaudios, toda našim potnikom niti na misel ni prišlo, napotiti se tja. Naslednjega dne zgodaj zjutraj so krenili v dolino. Krasno je bilo jutro v tej deželi solnca, kjer so obrisi in barve trepetali v zlatem ozračju. Oče Eudoxios in grofica sta takoj spoznala kraj, ki ga je bil opisal Herve. Divja soteska se je razprostirala med dvema strmima skalama, eno zelo visoko in golo, drugo pa poraščeno z zelenjem in kronano v sredini s krasnim eucaliptom. Krone ogromnega drevesa so se dotikale samega roba pečine, po kateri so se vile ovijalke liki kače. Malone naravnost nasproti drevesu na drugi strani stene, se je videla rdeča sled, povzročena po žili žvepla, ki se je zdela kakor prava mlaka krvi. Bilo je težko hoditi po dnu tega naravnega jarka, težko zaradi nakopičenega kamenja. Velike odtrgane skale so pričale, da so se tod kružile in lomile visoke pečine. Bil je velik vladar in nas kralj Ob njegovem liku si pokličimo v spomin, kaj nam je bil kralj Aleksander I. Zedinitelj Te dni, ko bo odkrit njegov spomenik v Zvezdi ter nam bo stopit pred oči boi j živo njegov lik, vstajajo pred nami tudi podobe njegove osebnosti in življenjske poti. Poti, ki se je začeta na Cetmju in končala v Marseilleu, Minilo je že šest let od maršejskih strelov in zdaj gledamo tudi na najbližje dogodke iz zgodovinske perspektive; v njo je lik mučenišlkega kralja zarisan še vedno tako mogočno kakor med njegovim življenjem. Pred šestimi leti so se ob tem času že začeli pripravljati na usodno potovanje v Marseille. To mesto nesrečnega imena Je postalo tedaj popularno tudi med našimi preptostimi čitate! i i po svojem sicer tuje zve nečem imenu Pripravljali so se na dogodek velikega političnega pomena — pri nas in v Franciji. Prijateljska država je namera\ 'ala spre je t i našega vladarja s ča strni, ki gredo kralju, čigar narod je krvavel tudi zanjo, upre je ti vod i tel j a prijateljske države. Vladar je šel na pot, ko je imel že za seboj ne le velike uspehe kot vojsko-\~odja, temveč tudi kot drža\-mk, ki je veljal za avtoriteto ne le na Balkanu temveč tudi v Evropi. Po prijateljskem sporazumu, čigar blagodati uživamo zlasti dandanes z Bolgarijo, ga je pot vodila v tisto Francijo, ki bi naj tudi po \*ojni sodelovala odločilno v e\Top; v tem odposlanstvu je bil francoski zunanji minister Barthou, član vrhovnega vojaškega sveta general Georges (tudi ranjen pri atentatu), podadmirala Dadal in joubert, naš poslanik v Parizu dr Spala j- kovič in številni drugi dostojanst\eniki. Določeno je bilo. da bo kralja pozdravil pri prihodu delegat odbora za fiancosko jugoslovensko prijateljstvo general Lamia- ble, nakar se bo gost odpeljal v spremstvu s\'oje suite in zastopnikov francoskih oblasti k spomeniku bojevnikov vzhodne fronte, kjer bo položil venec. Pred avtomobili bo jezdil oddelek konjenice. (Zato so avtomobili vozili počasi in atentator je imel tem lažje delo). Dalje je bilo določeno po sporedu, da kralj s s\'ojim spremstvom nadaljuje pot po ulicah Gorniche in Praga v marsejsko prefekturo, kjer bi na i ostal nekaj časa in potem nadaljeval vožnio z vlakom v Pariz. Čitali smo. da se je usneoski mornariški minister odpeljal s posebno vojno ladjo kralju naproti. Že istega dne, ko je bil objavljen spored sprejema, so počili streli v Marseilleu in človeku, ko zdaj čita. kako so se priprtij aii na veličasten prejem, se zdi da zveni iz vsega neka nerazumljiva tragična disonanca, surova ironija, skrita tudi v samem imenu Marše j, kakor je odkril neki naš profesor: čitaj ime Marše j v obeh smereh in prečital boš — Maršeja je sram . . . Prihodnji dan smo čitati zgodovinsko sporočilo naše vlade z naslovom Jugoslo-venskemu narodu! V prvem stavku ]e bilo povedano vse: Naš veliki kralj Aleksander I. je padel 9. oktobra ob 4. popoldne v Marseilleu kot žrtev podlega atentata. Odkar obstoji naša država ni noben dogo dek bolj pretresel naše javnosti kakor ta. Nekaj časa se je zdelo, kakor da so ljudje omamljeni od udarca ter da se ne morejo prav zbrati. »Udaril bom pastirja in razpršila se bo čreda«. Izgubili smo vladarja; toda bil nam je več: bil je tudi naš kralj, narodni kralj. Šele 46 let je bil star. ko smo ga izgubili: bil je v pravem pomenu besede na višku svojih moči, ko se je nasilno končala njegova bogata življenjska pot. Rodil se je 17. decembra v Cetinju kot sin takratnega kneza Petra Karadjordjevica in kneginje Ljubice Zorke, hčere črnogorskega kralja Nikole. Bil je drugi sin. prvi je bil Jurij. Z njim je že kot deček odpotoval v Petro-grad. Oba dečka sta bila v zboru dvorskih pažev ruskega d\*ora. Princ Aleksander je še kot deček odpotoval s svojim očetom v Ženevo. Kmalu se je posvetil z veliko marljivostjo in resnostjo študiju. Po smrti zadnjega Obrenoviča je zasedel prestol Peter /., ki ga je narod poklical v domon.'incK Tedaj je bil Aleksander Šele 15 let star. Tudi poslej je vneto študiral in pos\'etil se je zlasti vojaškim vedam. Ko se je Jurij odrekel pravic/ do prestola, je Aleksander 27. lil. 1909 postal prestolonaslednik. Začel se je z veliko resnostjo pripravljati na svoje bodoče velike naloge, za kar je pa imel zelo malo časa, kajti že čez tri leta, 1912. so se začele balkanske vojne. Mladi prestolonaslednik je stopil takoj v službo domovine. Kmalu so se pokazale njegove velike vojaške sposobnosti. Posebno se je proslavil z zgodovinsko zmago v kumanovski bitki, ki jo je izvoje-vala pod njegovim poveljstvom l. armija. Kot zmagovalec je vkorakal ns čelu armade 13. oktobra l. 1912 v Skoplje. Prihodnje leto je l. armija zopet izvojevaia lepe in odločilne zmage. Približali so se najhujši in najusodnejši časi. Balkanske vojne so bile komaj končane, pa je izbruhnila svetovna vojna. Bodoči vladar Jugosla\ije si je naložil silno težko breme, zlasti še, ko ga je Peter 1. pred začetkom vojne imenoval za repenta. Regent Aleksander je bil hkrati vrhovni poveljnik srbske vojske. Njegov ugled je neprestano rasel med narodom m trrmado. Vojaštvo ga je izredno cenilo Bil ni le poveljnik svoje vojske, temveč tudi pravi tovariš s\ojih vojakov. Svoje armade ni nikdar zapustil, ne v dobrih in ne v slabih časih. Zaslovel je kot pravi legendarni junak, če ga je vojaštvo ljubilo ter spoštovalo v bitkah in kot zmagovitega vojskovodjo, ga je vzljubil ves narod še bolj, ko je z njim šel na albansko Gol goto ter z vsemi delil trpljenje, zopet kot pravi junak. Njegovi vehki energiji je treba pripisovati, da je srbska vojska doživela dan svojega vstajenja ter da se je prerojena zopet vrgla v boj, ki jo je vodil od zmage do zmage. Regent Aleksander se je vračal v domovino kot velik zmagovalec, narodni junak, po\'eličan ne le z zmagami, temveč tudi s preslanim trpljenjem. L. 1921, 16. avgusta, je Aleksander I. zasedel prestol. Začela se je doba mirne konsolidacije drža\*e. Kakor se je Aleksander izkazal sposobnega vojskovodjo, tako je tudi pokazal kmalu svoje velike državniške ter vladarske vrline. Narod je morda vse to le bolj čutil kakor se zavedal. Svojega vladarja pa je ljubil, ker ga je spoštoval. Med narodom in kraljem pa tudi ni bilo meje in ne posrednikov. Tudi Slovencem se je zelo približal; rad je bival med nami in naš narod je čutil, da je doživel srečen čas, ko ni imel le vladarja^ temveč tudi s\yyjega kral j a. Tega se zdaj živo zavedamo: Bil je velik vladar in naš kralj. - "ju^tfumau mmmsmassmm GRANDIOZNI — MONUMENTALNI RUSKI VELEFILM Mogočna filmska epopeja o ustanovitelju velike mogočne Rusije, film o legendarnem carju graditelju nekdanje slavne prestolnice. — Sodelujejo največji umetniki hudožestveniki N. ćerkasov, N. Simonov, A. Tarasova. Kino Matica Po knjižnem delu A. Tolstoja. — Režiral največji toL 22-41 mojster sedanjosti: Vlad. Petrov. — Ob 16., 19. in 21. Lepo |3 v Dobrni•«• „Slov« Naroda44 v zdraviliški čitalnici ni — Iz pritožne knjige Dobrna, 2. septembra Že več let prihajam v Dobrno. Kaj hočeš, staramo se, žrvci nagajajo in revmati-zem se po sklepih razliva. In zato hodim v Dobrno, da preženem te starostne tegobe, odkrito pa moram priznati, da ne hodim sem brez uspeha. Dobrna je odlična krtača za zaprašene živce, zelo dobra masaža za išijas in odličen balzam za trmasti revmatizem. Da ta čudodelni studenec zdravi z največjim uspehom tudi nadloge, katerim je še posebej podvržen nežni spol, b' lahko potrdilo na stotine naših milih sestara sa bližnog i daljnog juga, ki obiskujejo zdravilišče v Dubrni v največjem številu. Mladim zakonskim žcnieam. ki so že obupale, da postanejo srečne mamice, pomaga ta čudodelni studenec do srečnega materinstva. V tem primeru seveda le posredno in do 50%, ostalih 50°/o pa morajo prispevati v polni meri njihovi zakonski možički. Zdravilišče je obdano s temnimi smrekovimi gozdovi, po katerih so prekrasni sprehodi. Zelo lep je zdraviliški park. poln je različnih rož, skozi pa žubori majhen potoček, ki s svojim žuborenjem človeka kar nekam uspava, ako sedi na klopi v parku. Res je nebesko lepa okolica s parkom in bi sv. Peter niti malo ne pomišljali, če bi bilo treba kdaj napraviti v Dobrni nebeško podružnico. Ko tako prihajam v Dobrno do zdravje, pričakujem, vsako leto. da bom našel tu tudi »Slov. Narod« Doslej pa nisem bil še tako srečen da bi ga bil mogel Citati v zdraviliški čitalnici. Koliko prihaja sem listov od blizu in daleč! Vsak dan jih vidim v zdraviliški čitaliici. ko pridejo iz Ljubljane. Maribora, Zagreba. Novega Sada, Beograda. Budimpešte. Graza. Dunaja in Berlina. Res čudno, da v Dobrni ni »Slov. Naroda«, dočim je na drugi strani toliko domaćih in se več tujih listov. Tu v zdravilišču imamo tudi pritožno knjigo, kamor pišejo zdraviliški gostje svoje prošnje in pritožbe Knjiga leži v čitalnici na pisalni mizi in je javna kakor zemljiška knjiga; zato je v njej rudi svega i svašta. Največ je v njej zapisanih takih stvari, ki bi jih »Toti list« z veseljem objavil, nekaj pa je tudi resnih Med resnimi je bilo napisano letos v začetku meseca avgusta tole: »V svojem in v imenu mojih prijateljev in znancev prosim za »Slovenski Narod«, ki ga vsi pogrešamo«. A kljub tej prošnji »Slov Naroda« ni in ni. Ljudski glas pa je tH>žjI gias. Včeraj je, zaJ, odšla iz Dobrne godba, ki je bila tu v glavni sezon;. Sedaj bomo pa igrali kar sami na radio m morda šc na gramofon. Skoda, da ni godbe vsaj do 10. septembra, morda b; imela sedaj številnejšo in hvailežnejšo publiko V pritožno knjigo so gostje zapisali svoje pripombe tudi glede godbe. V koliko in če jih je smatrati za resne, boste sami presodili. V nemškem jeziku je nekdo napisal: »Želim pripomniti, da igra tukajšnji orkester večinoma klasične kompozicije. Naj bi igral več operetne muzike, ki bi jo publika bolj razumela« Ravno nasprotna želja je bila sledeča: »Izbor programa orkestra je monoton i zastario, zašto nikada nijedne Verdijeve opere?« Na kratko je nekdo vprašal: »Zašto glasba ne svira šlagere?« Temu kratkemu vp:ušanju s'odi pripomba: »Kje so slovenski komponisti, da jih nikoli ne izvajajo?« Nekdo, ki bi rad u malo moke veliko kruha, jc napisal. »Zakaj orkester nikol ne pnrtdi stilnega koncerta (n pr. Ćajkovskepa'i?« Voj>čak iz sedanje živčne vopne se je predstavil takole: »L~kinite već tu prokletu glazbu! Ljudi hoće. da ovdje odmara jr i lečijo i ne da slušaju glasbu po dva sata i vi-^e.« Čaro\ liki ti liubijansici fantje godbeniki n;so bili. da bi ustregli tako razi:čnim željam, vendar so stonii mnogo več. nego svojo doižnost in to v vsakem ptgledu. O njih bi se moglo reči kakor pravi tista narodna:" »Ni fan tov nas mnogo, goiimo pa slogo, če sila preti, je eden za tri«. ^ Vidite. tak< !e se zdravimi; tu v Dobrni. če bo še kaj lepih dni, bo kar prijetno. J. B. i ^ Towerski krvnik SiTrtrS Karloff, Basil Rathboune. Barbara O' Neil. — Predstave ob 16., 19. in 21. uri! Blagajna odprta od 11. do 12. in od 3. uri dalje._KINO UNION — tel. 22-21 1 Velika gasilska vaja Žkofja Loka, 2. septembra V obsegu, kakršnega še ne pomnimo, se je vršila včeraj, po vsej Skof.ji Loki velika gasilska vaja, ki je pritegnila v mesto gasilce iz vsega škofjeloškega okraja, pa tudi meščanstvo je z izrednim zanimanjem sledilo spretnostim in uvežbanosti gasilcev. Vaja je dobila tem širši obseg, ker je sodelovalo pri njej tudi vojaštvo. Točno cb 13. se je oglasil s cerkve sv. Jakoba plat zvona in par minut kasneje so I Kino Sloga jutri zopet otvorjen! že pričeli odhajati vozovi in avti z gasilci in motorkami na določena mesta na Spodnjem trgu. Spodnji trg je bil medtem že zavit v gosto meglo, da se ni videlo od hiše do hiše. Zameglitev je bila popolna. Spretno so razpredli gasilci, porazdeljeni po posameznih četah, cevi do »gorečih« hiš in kmalu je 12 brizgaln začelo metati močne curke vode na zažgane objekte. Ogenj, ki so ga povzročila sovražna letala, ,je bil kmalu pogažen. V pomoč gasilcem, ki so delali pri orodju in na lestvah in pri brizgalnah so bili gasilci z maskami in samarijanski oddelek. Cim je bil Spodnji trg izven nevarnosti, je zajel ogenj E>ei-singerjevo hišo na Mestnem trgu. Zopet so stopile v akcijo moderne motorne briz- galne, hkrati pa so pokazali gasilci tudi druge vrline svojega dela. Iz zaprte hiše so reševali zadušene in ljudje so se reševali po vrveh iz drugega nadstropja. Gasilci so se poslužili visokih lestev, ki so segale tja do streh posameznih hiš. Vaji so prisostvovali zastopniki vojske in Član zajednice inž. Dolenc, inšpektor gasilcev. Po vaji se je zbrala vsa gasilska množica pred Gasilskim domom, nakar je bil obhod po mestu in slednjič mimohod pred predstavniki na Mestnem trgu. Vaja je pokazala mnoge sposobnosti naših gasilcev, ne dvomimo pa, da je bila tudi koristna. Vaje se je udeležilo 14 čet, tudi najbolj oddaljene iz Selške in Poljanske doline. Predsednik vlade na velesejmu O okusni organizaciji in pestrosti razstavljenih predmetov se je izrazil zelo pohvalno Fovrtnina ima v vsakdanji prehrani važno vlogo. Vsak košček zemlje je treba izrabiti in obdelati. Kako lepi uspehi se dajo doječi, prikazujejo pridni gojitelji po vrtnine na Ljubljanskem velesejmu od 31. avgusta do 9. septembra Ljubljana, 3. septembra Zanimanje za letošnji iesenski veleseiem ie čedalie večie. Včerai ie bil obisk rjrav zadovoljiv. Obiskovalci si ogledujejo pozorno razstavljeno pohištvo, stroje, letala, male živali, izredno zanimivo razstavo za zaščito nred letalskimi nanadi in še sto drugih zanimivosti. Prav razveseliivo ie. da občinstvo skorai z navdušen i em ogleduje veliko umetniško razstavo, ki jo je priredil v paviljonu F lastnik »Salona Kos« g. Anton Kos. Tu ie razstavljenih okoli 150 likovnih del. med katerimi so večinoma kvalitetna dela. Razstavilo ie 18 slikarjev in 5 kiparjev, ki so se vsi že uveljavili na iavnih razstavah v Jakopičevem pa vil ionu in drugod. Zato ie razumljivo. da si ie umetniško razstavo z naivečiim zanimaniem ogledal tudi predsednik vlade g. Dragiša Cvetković. Predsednik vlade je včerai obiskal veleseiem proti večeru. Zadržal se ie na velesejmu poldrugo uro. V spremstvu ravnatelja dr. Milna Dularja si ie ogledal vse razstavne orostore in se ie zelo oohvalno izrazil o okusni organizaciii veleseima in o pestrosti razstavljenih predmetov. V paviljonu F ga ie vodil od slike do slike po razstavi g. Kos in mu tolmačil delo naših likovnikov. Predsedniku vlade so bila posebno všeč olia akademskega slikarja Sa.še Šantla. Izbral si ie izmed devetih Santlo-vih oli zelo lepo »Metliko« in io kupil. Pripomniti ie treba še. da se kupčiie povoljno razvijajo. V primeri s kupčijami v prejšniih letih so letoSlov. N.« prihranim za konec. To bo šlo — upam vsaj — tem lažje, ker sem se kmalu, ko sem se svobodno pomešal med te mlade »borzijance©ru. v nedeljo je priredilo okrog 90 rudarjev in profesionistov iz revrjev TPD izlet v Maribor. Izletniki so združili prijetno s koristnim in so izrabili čas, ki so ga prebili v Mariboru za obisk raznih industrij-skih podjetij. Og-ledali so tri tekstilno tvornico Hutter in drug. tvornico mila »Zlatorog*, mestno plinarno. Ljudsko tiskarno ter že- lezokon,strukcij5ko podjetje >Splo^no stavbno družbo« na Teznem. Izletniki so bili s program o m izleta ;n sprejemom izredno zadovoljni ter izjavljajo, da bodo še večkrat prišli v Maribor. — DHišPo stanOVanr>kih najemnikov v MaHbt>ru poziva člane in ostalo občinstvo, naj vse slučaje, ki so v nasrprotju z uredbo o pobijanju draginje ln brezvestne špekulacije javijo društvu med uradnimi urami, in sicer ob ponedeljkih in petk h od 18. do 19. ure v pisarni na Rotovškem trgu, — Soko'ska Župo MaHb©r poziva vse brate in sestre, ki se nameravajo udeležit: odkritja spemenika kralju Aleksandru I. v Ljubljani dne G septembra, da se prijavijo župi ddrektno, oziroma preko svojega društva v teku današnjega dne. Obvezen je svečan kroj, oziroma nsrodna noša. Vožnja je četrtinska. Ostale informacije daie župa. Zdravo! — »jar:ran-XanO««. Jutri v sredo 4. trn. ob 20. ur: sestanek v društvenih prostorih v proslavo kraljevega rojstnega one. Odbor. — Nove uradne ure na me«rnem p<>qja-\ varstvu so bile uvedene z včers jšnjim dnem, in sicer od 8. do 12. in od 15. do 18. na vseh oddelkih. — Na jesenske konjsKe dirke na Cvenn pri Ljutomeru bo vozil poseben avtokar Putnika v nedeljo dne 8. septembra. Takojšnje prijave pr. Putniku. Maribor. — StaiokatoHška rerkev priredi ob priliki rojstnega dne Nj. Vel. kralja Petra v petek 6. t. m. ob 9. uri v dvorani Narodnega doma slovesno s^žbo božjo. Vsi vabljeni k častni udeležbi. — Enoletni trgovski tečaj »Hermes«, Maribor, Zrinjskega trg- i sprejema nstne in pismene prijave dnevno. Prospekti zastonj! Soliden strokovni pouk. Pravica javnosti. — Darežljiva teta iz Trbovelj. Limbuš se ponaša z novo naselbino kar v gozdu, slično kot tezenska »Abesin;ja«. Tu ie bila tovarniški delavki Danici T. kar raz olo'a ukradena obleka in perilo. Osumili so takoj tam blizu stanujoč© »gospodično« Angelo, kateri ne diši pošteno delo. in se raje »sorehaia^ do mestu, kier 1o že Dozna i o in io napodilo nazai. Okradena ie šla =ama na zasledovanje. Prišla ie tudi v Magda-lenski park Tam zagleda znano ii oriia-teljico »gospodične« Angele, »gosoodično« Karolino. sicer služkinio. ampak Če le more, brez stalne službe. Imela ie na sebi ukradeno jopico. Ogorčeno ie ugovarjala, da se io upa kdo kai takega obdolžiti Sai ji ie to jopico »darovala« prijateljica Angela, a niei ie še več obleke darova'a teta iz Trboveli. Okradenka oa ie iztaknila tudi »gospodično« Angelo, tudi v nj^ni obleki. In tako ni bilo nič s tisto darežVi *vo teto s Trbovelj. Orožnižtvo v Studencih je obe orilateliici tako točno ooi=aio. da se boste morali šele sDofcoriti zaradi take tete iz Trbovelj. — »Gotee - potae«. tako so otroci v Bu-kovSki vasi ob Pameči Dri Sloveni^radcu DozdravttL atarejfeea tolarja, ko ie iti afco- zi vas. Ker so se Dri tem še uopedno smejali, ie na ta način zaijenesa tako razburilo, da se ie odločil za maščevanie s Kamen i em. kakor ie to žal že stara navada med vaškimi otroci. Io kak r navadno tud. v tem slučaiu ie kamenie prineslo nesrečo nad 51etno deklico s ooikodbanv. na elavi in na telesu. — Ker navadno tak: slučaji zaradi premladoletnosti ostane o na deželi nekaznovani, in tudi sicer (glede Posledic) neizravnani. ie prav da iim or ž-r.ištvo oosveča svoio nosebno do zornost. Tu namreč ie začetek k ooznoišim oosu-rovelostim in noboiem na deželi. — Žena ne »me biti z možem na kolesu. Odkar ie v Mariboru kol^sarenie Diišlo tako v modo. da bomo kmalu Šteli tista. ki še nimajo vsai dvekolesa. se ie ravpa-sla tudi navada, da se na kolegih nahmata kar do dva. Večina takih kolesarjev n ti ne ve. da ie to do cestnem do ic. redu ore-povedano. In to tudi v slučaiu. če no': vzame ženo na kolo. Ker se to oo?ebno rado docaia na naiboli Drometnih res ah od Maribora proti državni meii kjsr ie itak dovoli Drometnih nesreč, ie orožn:-štvo v Košakih v za dri i em času nr:č°lo odločen brvi proti takim kol sariem Vsi na cestah zasačeni slučaii se brez oardona na različne izgovore priiaviio Nai to obvestilo začasno še brez nav^iania zaraćenih imen velia kot dobrohotno ooozori'o vsem takim dvokole?ariem na dvokoles h. — Krasen nastop Sokola 1 Maribor. Lepo in priletno vreme ie privabilo v nedeljo DODoldne Mariborčane in okoličane na letno telovadišče Sokola I kier se ie vršil sokolski na^ton Soko'sko dnaštvo se ie Že deli časa Drioravlialo za ta na^o in ga ie v nedelio tudi usnešno izvedlo Lahkoatletske tekme so bile zelo dobro organizirane in ie bilo na sp'ošno oonz't' izurjenost tekačev Med tekmovalci smo ooazili prvaka na 800 m bratq Murausa Viktoria (Sokola Studenci* in državno or-vakinio na 800 m sestro Babic Beri (Sokola T). Zelo leoe uspehe ie dosegel tudi narašča inik Sokola Studenci Hrcvatin Rezultati so bili sledeči: 1. Štafeta 4k-at 200 m prvo in drugo mesto ie zasedel Ma ribor I OClep. Ledinek. Katol in Stranic) in Sokol Studenci (Mura- s. Hrovatin. Bal-gari. Lakoše) čas 1.39 R Tretje me^to sta zasedla Sokol I. in II. Tek na 60 m ženski naraščai Sokola I.: 1 Muravs Anč--a 9 rSokol IV 2 Babic Beti a Ha-ž-irei Ančka. 4. Hnmer Darinka. Tek na 100 m; 1 Hrovatin (Sokol Studenci) 11.9. 2 S^om (S^kol I) 3. Baiec fS^ko1 Tezn-I 4 Maro+i (Sokol Studenci). TV Old bovs (stari člani na 200 m): 1 Semerln. 2. Stran1«* fSo- koi I). V. Balkanska štafefn I Soko1 Studenci v Dostavi Muravs. Fal'Ta'-' Rrov*»ttn. Lakoše v Ča^U 4.54 4'% 2 So'^ol >TaH^or T v oktavi Stran:.č T.edmek. PcsAark Klen 3 Sokol Radvanie. Prireditev ie obi*ka-0 Črez 2000 ljudi in se ie no izv š?nem na-storju razvila nriierna br^t ka nabava ki io ie oživela marljiva ^odbn »D^ve- in 7nann oev?ko dm^vo Ja^ran-N^nos So- Vol Studenci. Marib-r mnt:ca RadVBnl*5 in Krčevina. Ob tei priliki poudarjamo veliko notrebo Sličnih školskih orred'tev to predvsem ^araefi tej?n^ medoob^jn-e r»o-ve^-ar-osrH sofeolslcih vrst ki ie nujno r>0-trebna v iedatvlem čfK" zlUSfl tU Ob meji — No^no lekarniško sin/h- im ta tekoči teden Remsova lekamn rrl sv Roku ^»a vn^ain Alčfcgpij«tr»»ve ?n 'M^Hcke c^^+p tel 9R-32 ter M'nafiVova lolr-v-m pri Orlu na Glavnem trgu 12 tel 25-«5. — Šahovske novice. Drevi ob 20 bo v lovski sobi Dri Orlu šahovska sirnultarnka K. Ivan Lešnika, ki se bo borii z okoli 30 šahisti z Maribora in okolice. — Iz policijske službe. Za polici i skega komisarja pri upravi policije v Ljubljani ie premeščen Franc Hariman od obmejnega policijskega kom sari j a ta v Mariboru. — Napredoval je v 7 Dol »k'pino inž Friderik Desen. P'*ofr or državne trgovske akademije v Maribiru. — Sl0VensKi zgođovlnarj bodo zborovali dne 7. in 8. septembra na I*tui=;ki eori. v Ptuiu in Dornavi. Prip.avljalni odbor naproša vse udeležence, da se nemudoma prijav.jo Muzejskem;; dru'tvu 11 Ptuju, da bo tako mogoče v redu oskrbeti prehrano, prenoč šče in prev z, — Spremembe pr! bano in«*ki h'-amlnlci v Mariboru. Izbrisana sta člana UDrave Hranilnice dravske banovine v Mariboru dr. Anton Bartol in Ivan Priiateli vpsana Da sta trgovec A-v. n Ma-'n in ve'e^o-sostnik ter kovaški -UDon Fr^nc Ki^a^. Prokura ie dodeli ena Vikt rju Pernetu in Ivanu Sušniku. _ Stanovanj«Ka kHza Glasbene matice v Mariboru je za prvo silo ln začasno urejena, vendar je uspešno t elo celotne matice otežkoceno, ker je razbito na več krajev. Sama šola je dobila svoje učilnice in prostore za vodstvo v Kopališki ulici ter je pričetek letošnjega šolskega leta osiguran. Pevski zbor in orkester pa sta dobila začasno svoje študijske prostore v risalnici I. drž. dekliške meščanske šole na Slomškovem trgu. Tamkaj bosta morala ta dva odseka Matice ostati tako dolgo, dokler ne bo končno najdena rešitev strehe za celo glasbeno družino mariborske "Matice. Vsa kulturna javnost slovenskega Maribora pričakuje, da se to vprašanje vzame resno v pretres in končno reši tako, kot s kulturnega in narodnostnega vidika zasluži. — Framasonske pojedine. Te dni je > Slovenec« objavil jedilne liste kuhinj frama-sonskih lož v Jugoslaviji. Iz teh jedil run listov je razvidno, da so framasoni ljudje, ki radi dobro jedo in pijejo, kakor vsak človek, ki ima dober želodec in denar. IN e dvomimo, da si tudi »Slovenčevi« gospodje radi privoščijo teletino, svinjino, piske, purane, v postnih dneh tudi ribe in rake, torte, peneča vina itd. Toda o tem se ne govori ker ljudje nimajo radi, da se jim gleda v lonec. Pri tej priliki pa naj omenimo, da so v Jugoslaviji še neka združenja, katerih člani in celo prvaki so oalični pristaši »Slovenca«. Tako združenje je tudi v Mariboru. Člani tega kluba se sestajajo vsak teden v nekem določenem lokalu pri opulentnih večerjah in se tu menijo o gospodarskih, političnih in drugih vprašanjih. Ti pomenki pri bogatih večerjah imajo gotovo namen, da njih udeleženci potem izvajajo v gospodarskem in političnem življenju misli in iniciative, o katerih je ob takih prilikah govora, »Slovenec« je to družbo izpočetka silno napadal in jo metal v en koš s framasoni, ko smo mu pa predočili, da so člani te bratovščine njegovi najoc ličnejši pristaši, je 8 svojimi napadi prenehal. Objavil ni doslej še nobenega jedilnika te bratovščin* in ga najbrž tudi ne bo. Mi gospodom prav nič ne zamerimo, ako se shajajo, pomenkujejo ln sklepajo, pa naj se imenujejo framazoni, ali robarijci, ali tajni konzi-storij ali kakorkoli. Samo to se nam čudne adi, da >$lov«»eo« v*a v toc*c mm* enim, drugim pa ne, Kakor je tudi znano, da obira do kosti vsakega količkaj ekspo-niranega socialista, ki ima mogoče majhno lastno gajbico. aočim o svojih sovrstnikih, ki imajo kar po več hiš in palač, previdno molči. Taka je morala, ki bi jo na našem slovenskem političnem jedilnem listu označili kot »Slovenčevo« specialiteto. (Del. polit.) Žrtev ljubosumnosti Maribor, 2. septembra Ena iz Maharske, druga iz Cadranske vasi, obe pa iz občine Poljčane. Ona iz Maharske vasi je že delj časa »gorka« na ono iz cadranske vasi. ker si je vtepla v glavo in občuti tudi v svojem srcu, da ima njen mož raje ono kakor pa njo. No in tiho je te dni zgodaj zjutraj čakala na svojo tekmovalko. Skrila se je v grm in pazila. Najpreje pride po poti njen mož, takoj na to pa tudi ona njegova »draga« — namreč udruga« po sodbi njegove »prve« in to ne more biti druga kot njegova prava žena. Mož je ni opazil. Pač pa je bistro oko one »drugem takoj iztaknilo pretečo nevarnost t*~l v grmu. Sledi nagla sodba: Kol iz vt-ograda ln ušk, ušk po ubogi revi, žnvt ljubosumja. Ze jo pobije na tla. pa še ne odneha. »Ubila te bom«, kriči. To in kričanje svoje žene je slišal seveda tudi mož. ki je ženo rešil pred nadaljnimi izbruhi tekmovalke. Pobita žena je morala v bolnico, a ona *drup:a« bo morala pred bolj počasno, zato pa bolj človeško, kot je bila njena »nagla sodba«. Prošnja staršev Maribor, 27. avgusta. Nekateri naši časopisi so že lani. nekateri tudi že letos priobčili na gori označene naslove prošnje, ki jih kratko še enkrat objavljamo. Cenjena ravnateljstva in profesorski zbori mariborskih srednjih, meščanskih, strokovnih in podobnih šol naj blagovolijo pri svojih prvih konferencah urediti dijake po posameznih razredih tako. da bodo dijaki in dijakinjo s podeželja, če dnevno potujejo od svojih domov v mestne šole. od-delieni skrunno v tiste razrede, ki bodo imeli redno dopoldanski pouk. S tem jim bo dana možnost, kljub težavni dnevni vožnji prihajati v Solo spočiti in pripravljeni ter i7ogniti se tem težnvnejšemu in opasnejšemu vračanju ob večerih (nočeh) domov. Cenjene gg. lastnike in podjetja avtobusov pa prosimo, nai odrede odvoze s po- đezella ob iiitrih dovoli zgodaj, tako da dospejo avtobusi tudi ko uprava, da iim dovoli ustanoviti za vajence prtprtrehno šolo. Če bi pa sploh ne bilo m<'g->će dovoliti samo za njeno občino nai se raztegne Se na ostali dve občili, na meMo Višnjo goro in St. Vid pri Stični V vseh teh občinah imamo nad 60 vajencev »n vajenk. Na ta način bi se tukaj ustano\5la strokovno nadaljevalna šola ne pa samo strokovni tečaj, ki predpisuje več fcof 25 in manj kot 50 obrtnikih in trgovskih vajencev in vajenk. Za strokr vno nadaljevalno šolo pa mora biti nad 50 vajencev, šolski oko-liš pa je predviden v oddaljenosti 6 km od šole. da lahko *ud: iz ostalih občin posečajo vajenci šolski p'iuk. Obrtniki teh občin so sami pristali na vajenicko šolo, a mesto Višnja t*ora, kljub temu. da je njen zastopnik že poprej obljubi! prispevati nekaj za stroške razsvetljave, kurjave, snaženja itd, — «edaj pred otvoritvijo sole naenkrat izjaviif da nima denarja Radi bi vedeli, ali je za k in za vajeniške šole samo na papirju n kako morejo ostati vajenci mesta Višnje gore brez oilskeoa pouka. Poglejmo po drugih državah kako skrbijo za vajeniško .šolstv ■ san.«, pr nas nimamo nobene močne roke da b dajala za časa učne dobe vajencem šoh ki so nujno potrebne za izpopolnitev strokovnega šolstva. V 20 letih Jugoslavije je bile samo pri nas v stiskem okraju nad 600 vajencev raznih strok brez vsakega šolskega pouka ali strokovnega tečaja. Obrtni zakon sam pa pravi glede ^olstva v § 285: »Noben vajenec ne more po]agati pomočniškega izpita, če ni dovršul nadaljevalne šole«. V istem paragrafu pravi obrtni zakon: Strokovna nadaljevalna šola se lahko osnuje za več občin skupaj in to morajo obiskovati vsi vajenci in vajenke. To naj velja tudi za mestne občino Višnjo goro. Iz Celja —c Na rojstni dan Nj. Vel. kralja Petra O- bodo v Celju službe božje po naslednjem redu: ob 8. v opatijski, ob pol 9. v pravoslavni in ob 9. v evangeljski cerkvi, ob poi 10. pa v starokatoliški kapeli. —c Obi*k tujcev. V mesecu avgustu je obiskalo Celje 1569 tujcev (1482 Jugoslo-venov in 87 inozemcev) nasproti 1216 v letošnjem julijo in 1299 v lanskem avgustu. V letošnjem avgustu je bil torej tujski promet v Celju prav zadovoljiv. —« Nesreča v planinah. V nedeljo je padel 271etni fotografski pomočnik Jurij Ru-jančič lz Rogaške Slatine po pobočju nad Logarsko dolino ter se poškodoval po glavi in rokah. Prepeljali so v cesjsko bolnico. —c Darilo. Socialnemu skladu Matka Smida pri Sokolskem društvu Celju matici je daroval g. dr. Konrad šmid v Beogradu 300 din, za kar se mu društvena uprava naj Iskrene je zahvaljuje. 20 letnica vsesokolskega slavja v Mariboru Nekaj spominov na L pokrajinski zlet Sokolskega saveza SHS v Mariboru Prvi dan javne študentovske borze Začetek novega Šolskega leta je tu in dijaki rabijo knjige