27
Novičar iz austrianskih krajev.
Iz ISiseka 15, jan, D vre leti zaporedoma bo zalivale povodnji DBŠe polje tako, da so nam pokončale ozimino in da celo spomladi nismo rao;^li iznova sejati. Ker je poslednja jesen lepa bila, smo se nadjali, da nam saj letos ne bode manjkalo kruha in da v 3 letih bomo saj enkrat kaj pridelali; — ali spet je ta up splaval po vodi: od 8. teg-a mesca stoji vsa naša posetev pod vodo in tako že tretje leto terka lakota na nase vrata.— Res je, da je Slsek pri vsi svoji kupčii ee zmirom   vas, —-
ali so pa Sisčani teg:a krivi ali okoljšioe te^a kraja, bo lahko razsoditi vsakemu, kteri po večdnevnih plohah pride v ta kraj in vidi, kako od ene strani Kapa, od dru^e pa Sava vkljub mnogim jezom potopujete celo okrajno, da je velikemu jezeru enaka in Sisek podoben otoku, do ktere^a ne pelje celo noben most. Kdor vso to vidi, bo lahko zapopadel revni stan našega polja, — ali kako je to mogoče, da Sisek še mostov nima, čeravno tešejo tukaj naj lepši les za ladje in mostove in ga vozijo v druge kraje, — to zastavico kdo nam jo ugane ?
Iz štajerskega 21. jan. K dopisu iz Štajerskega od 1.1, m. pristavljam veselo novico, da tudi slavno deželno poglavarstvo v Gradca je za zložbo slovenske strani sekovske škofije z lavantinsko* Serčoo nas veseli, da je deželoi poglavar grof Stra-soldo, kteri stoji še le kratek čas na čelu naše kronovine, tako hitro zapopadel željo in potrebšino naroda slovenskega. Slišali smo, da se je slavni gospod močno poganjal za postavljenje Ijaboiškega škofa, ali vendar je prevladalo mnenje, da, česa sam presvitli metropolit za potrebno spozna, se nima prezirati. S terdoim zaupanjem gledamo zdaj na milost visoke vlade in na pravičnost sv. očeta papeža, da se bodo uslišale želje v vsih viharjih Austrii nepremakljivo zvestega in sv. materi katoljski cerkvi vedno vernega naroda.
Iz Celovca. Za napravo železnice iz Koroškega^ ki bi se stikala z cesarsko železnico na Štajarskem, je nlveliranje že dokončano in kmalo se bo načert predložil ministerstvu. Pot za to železnico je naznanjena na trojno stran: dve ste, ki peljete iz Celovca vMa-ribor (Marburg), ena pa, ki pelje iz Celovca v Celje.    K ter a se bo izvolila, se še ne ve.
Iz Ljubljane. Gosp. dr. Klun, omenivši v ^^Laih«. Zeit.'' vesele novice, da besednjak, osnovan na Vodnikovem rokopisu, pride na stroške presvitlega našega g. knezoškofa na dan , je razglasil o omenjenem rokopisu zanimive zgodovinske čertice , iz kterih povzamemo sledeče : j^Mojster slovenskih pesnikov je skozi veliko let ves čas, ki mu je ostajal čez drage dela, pridno obračal na izdelovanje slovenskega slovarja, Že leta 1803 se je v 63. listu Bernskega časnika ^patriot. Tagbl.^ z veliko častjo govorilo od tega besednjaka in reklo, da pride kmalo na svetlo. Al preteklo je skor pol stoletja in rokopis je žalibog! vedno le ostal — rokopis. Pohlevni Vodnik je pilil in pilil na delu svojem, in ne-utrudljivo nabiral besede po kmetih, kjer se je slovenščina čista ohranila, zraven tega pa tudi prebiral dela Jambresica, Troca, Tomsa, Dobrovskega, Rodde-ta, Stulli-ta itd., da bi tako doveršil besednjak po uzora svojem. Z vsem tem še ne zadovoljen, je iskal dobrih besed v slovarja ^^dictionarium^' leta 1704 natisnjenem v Moskavi, v slovnici Popovičevi in v spisih Smotrisko-vih, Sovičevih, Freucellovih itd«, naj so bili pisani s cirilico ali glagolico. Nikdar pa ni tuje besede vzel v slovar svoj, ako ni bila v duhu jezika slovenskega. Tako nabiraje brez počitka je nabral za 30.000 nemških besed slovenskih in dobrih slovenskih. Namen njegov je tudi bil: pregovore in prislovice domačega jezika vplesti dotičnim besedam, in ravno to ga je ma-dilo veliko v doveršbi slovarja. Za podlago nemško-slovenskega dela si je izbral takrat naj bolji nemški besednjak Adelungov. Leta 1813 je mislil dokončati delo; izdal je že za pokusnjo eno polo« Zrajtal je celo delo na več kot 80 pol srednje osmirke, in želel ga je v ličnem natisu izročiti svetu. Ker pa ma je dnarja manjkalo celo delo izdati na stroške svoje, je razpisal naročbo. Al vojska je vstala — in zaostalo je ž njo tudi namenjeno delo.    Umeri je slavni mož (leta 1819)
la delo trada polno m zagledalo belega doeva! — la 0pet je preteklo 30 let, da se ni oživila misel, dati to delo na svetlo. ^Slovensko dražtvo'' v Ljubljani pod vodstvom dr. Bieiv(^eis-a v letu 1848, prepričano žive potrebe obBirneg:a slovenskega slovarja , ne pozabi lepega Vodnikovega zaklada ter prosi slavnega gosp. profesorja Metelko-ta: naj ga blagovoli posoditi družtva za izdelk velicega slov. besednjaka. Gosp. profesor to radi store in ^slovensko družtvo^' se je z naj večjo pridnostjo lotilo težavnega dela, kterega je končalo z združeno pripomočjo veljavnih domorodcev. Al tudi družtvu je, kakor Vodniku, manjkalo duarja drago delo spraviti na avetlo. Rokopis je spet ostal — rokopis, dokler milost-Ijivi knez niso v nekem pomenkn z dr. Bieiweisom 28. decembra 1853 izrekli blagoserčne domoljubne besede: ^vstani  slovar!"
Al tudi .0 tem, da se je delo zakasnilo od leta 1851 do letošnjega, vladnje očitno višja roka, in zares prav je bilo, da se je zakasnilo, ker od leta 1851 eo je zaklad slovenskih besed, ki so dan današnji vsakemu stanu potrebne, pomnožil tako, da bi smeli obžalovati, ako bi bilo prišlo delo za 3 leta popred na dan. Veliko tavžent potrebnih besed se bo zamuglo sedaj pridjati pervi Vodnikovi in drugi družtveni osnovi in marsikaj popraviti. Presvitli knez žele, kolikor je sploh pri besednjaku mogoče, delo popolnoma.
Nadjamose, da bodemov stanu kmalo kaj več naznaniti v vredstvu nakopičenega blaga, ktero potrebuje izverstnega jezikoslovca in hitrega delavca, da položi zadnjo roko na delo, ktero je že Vodnik začel.
Iz Ljubljane. Sliši se, da rudarijo v Holovšah v Loškem kantonu hoče kupiti neka angiežka družba, ki bo spomladi poslala zvedenega moža v ta kraj, da pozve vse rudarske, gojzdne in cestne razmere. Posebno lepa kotlena ruda zapopada tudi srebro. Ako se ustanovi to rudokopstvo, bo dajalo zaslužek mnogim revnim gorjancem te okolice.
28