Leto XXIV., št« 49
Postgebühr ber bezahlt.
Ljubljana, sreda L marca 1944
c pMTtu*n?o. Liubl)jtii. Poccioijcva uba 5. Telefon « 51-22 51-23. 51-24
luserattii xiclclek. Ljubliana. IhiccmiieTB ulica 5 - Telefoo 51-25, 31-26 ;'odružnicj Novo .Desto: LiublùnsWa cesta 42 IzJUiucno	za oglase a lulije m
iaozemstro: UPI S. A-, MILANO
K^čuni: na Ljubljansko pokrajino pn poàtno-čekOTtiettj zavoda št. 17.749. ra astile kraje Italije Servizio Cociri, Con. ft>s». Ne 11-311S
Preis — Cesa t- I*
Izhaja vsak dao uzts pcotdtuki Naročnina inaia ai e » e č □ c lit 18.—s a« taoaeautvo pklručao « »PooedeljsknD Jutrom« Lu 56.50
Uredntiivo : MvMiaoa. Puccjnne»a olica St. 5. — leiet<jO
«er 31-22. 31-23. M-M.__
Rokopisi se a e mia jo.
Stellungsverbesse rangen bei Nettuno
Atts dilli Fuhrerhaupt<n»rtšer, 29. Febr. , gen smvJetisciM» Infanterie- tmd moiori-
DNB. Das Oberkommando der Wehrmacht ! sierte Kolonnen mit guter Wirkling:. Zahl-
Abermals vergebliche SowjetangrlfSe	V^ihmevkatm
Voller Abwehrerfolg bei Newel — Erlolgreicher Einsatz starker w Ä v r^^ JTbüe ob 26 Schlachtfliegerverbände bei den Abwehrkämpfen — Örtliche j letnic: estonske odvmitve od boljševizma
~	~	j ra/jie prireditve. Na velikem xborovanju eston-
skega narocb. na katerem so govorili apostoli ski administrator n* Kstouskem Vierlwg. nie tropriit Aleksander, ostali cerkven zastivptvki m estoni državni ravnatelj dr. Maee, je prišla do izraz* vsti estorca odločnost a« boi proti boljševizmu.
Dr. Maee je ugotcv*. «ia j« bsfccmska * morda najusodnejšem trenutku vse svoje ^indovine. Estonski nawxl stoji pred nevarnostjo, tla ga bo boljševizem popolnoma uničil, ako b; se zopet vrni! na Estonsko. Za to je v tem boju za obstoj ves narod spoznal svojo dolžnost ter se je izvedlo novačenje kot prostovoljno dejanje estonskega naroda. Poleg določenih letnikov sc je prijavilo tudi zelo mno-
gibt bekannt;
östlich Kertsch und im Kaum von Kriwoi Rog wurden zahlreiche Angriffe der Bolschewisten unter hohe« feindlichen Verlusten abgewiesen, örtliche Einbrüche im Gegenstoss bereinigt.
Im Gebiet südlich der Pripjetsümpfe hielt die örtliche Kampftätigkeit an.
Südlich der Beresina und südöstlich Witebsk brachen stärkere Angriffe de« Feinde« vor unseren Linien zusammen. Ah • inzelmn F.inbruchsst eilen wurden die So-
reiche Fahrzeuge und mehrere Flakgeschütze wurden durch Bombenwurf oder F»ordwaffenbcschuss zerstört.
Im hohen Norden vernichteten schnelle deutsche Kampfflugzeuge feindliche Truppenunterkünfte in der MurmSnbahn,
Bei den schweren Almehrkämpfen im Nordabschnitt der Ostfront hat steh die zweite lettische SS-Freiwilligenhrlgade unter T ührung des F.ichenlaubträgers SS-Oberführer Schaidt und ihres lettischen Infanterieführers, des Ritterkreuzträgers
Ponovno brezuspešni sovjetski napad»
Popoln obrambni uspeh pri Nevi ju — Uspešen poseg močnih oddelkov bojnih letal v obrambne boje — Krajevno zboljšanje postojank pri Nettunu
wjets nach erbitterten Vahkämpfen in. I Standartenführer Weiss, besonders ausge- j ^enm letniKov
i zeichnet.	] 20 prostovoljcev
(»egenstoss geworfen.
Nordwestlich Newel trat der Gegner un- i
ter Einsät/ mehrerer Schützendivisionen < J "" '^""
. ... ... , . „.. , , S lungsverbesserungen. An der Sud front /um Angriff an. Die harten Kampfe des !"	&
gestrigen Tages brachten esne» vollen Ab-
zeichnet.	.
Stosstruppenunternehmen im Landekopf j Vsi osebni interes: se morajo sedaj noehv-von Nettano führten zu örtlichen Stel- red-'ti interesom domovine in naroda V prejšnjih časih ie bilo to nekoč drugače Zato jc bila Estonska slabotna, kasnejše težke preiz-
»vehrerfolg.
Östlich des Pleskauer-Sees rmd bei Nar-»a bliteh*-n wiederholte feindliche Angriffe erfolglos. .Artillerie zerschlug feindliche Bewegungen und Bereitstellungen.
Starke Schlacht fliegerverbände rirM-Luit-
warden feindliche Vorstösse bei Castelfor-te und Terelle abgewiesen.
Marina nnd Bordflack brachten über dem Hafen von Boulogue von mehreren im Tiefflug angreifenden feindlichen Flugzeugen zwei viermotorige nnd einen zweimotorigen Bomber zum Absturz. Damit haben Seestreitkräfte, Bordflak von Handelsschiffen und Marineflak in der Zeit
2«
waffe unterstützten die Abwehrkämpfe vor alleni Kriwoi llos, hei Dubno und i vom 31. bis 29. Februar insgesamt :*ni Plcskanor See durch Tiefangriffe ge- I feindliche Flugzeuge abgeschossen.
—B— IUI IIB!■■■■■■■■■■■■■
Bolgarski narod na strani pravice
Boj boljševizmu do končne zmage
Sofija. 28. febr. V vsej Bolgariji .ie bilo
prirejenih v nedeljo nad sto javnih zbo-ovan;. na katerih so bila obravnavana >r cd vsem vprašanja notranje in zunanje rolitike ter ustanovitve nove »javne mo-. V okviru teh zborovanj so govorili v Hvilengradu notranji minister Hristov, v 'ir.vdivu pa minister za trgovino dr. Na-ov.
List. Duma piše o bolgarskem stališču sedanji vojni. Bolgarski narod, ki je vest svojim narodnim tradicijam, stoji •ia strani onih. ki so mu izkazali svoje r jatei.jstvo. mu dali pomoč in priznali -olgarske interese. Bolgarija stoji na svo-Jh zgodovinskih postojankah in na oni rani v tej vojni, kjer ni nikake kapitu-acije. Bolgarski narod je tamkaj, kjer so ravičnost, pravica in zmaga.«
Sofija, 23. febr. Šel oddelka direkcije za narodno propagando Dalkalačev piše v
kušnje in trpljenje pa so estonskim «rcetn zopet približale njihov narod in domovino. »Pripravljeni smo stopiti v težak boj za našo domovino«. je nadaljeval dr Maee.
TudE nemški narod je bil nekoč v dob: sia-| bnsti, nato po je izšel iz njega Adolf Hitler, ; ki ic deial sarr«> eno. da je namreč korist nó-| roda važnejša kükor pt posameznika. To ie \ potegnilo za seboj ves nemški narod in ga ijs-J čilo. In Nemci so bili oni. ki so osvobodili I Estonsko boljševizma. Nemški narod ln njego-I va vojska se trenutno borita na bojiščih proti I uničujoči bdjševiški poplavi. »Ker o?rraža tudi 1 r>a§o domovino. j( naša narodna dolžnost, .ia S gremo vsi kot en mri v boj za donv>vmo, da j bo estonski narod še nadalje lahko žive!!« I Boljševiki imaio nalog, naj estonski naiod
I-nhrerjev glavni stan. 29. febr. DNB.
Vrhovno poveljništvo oboroženih sil objavlja:
Vzhodno od Kerča in na prostoru pri Krivem Roga so bili odb'ti številni bolj-«evlški napadi * velikimi sovražnikovimi izgubami, krajevni vdori pa v protisunku
očiščeni.
Na ozemlja južno od Pripjetskih močvirij so se nadaljevali krajevni boji.
Južno od Berezioe in južnovzhodno od Vitebska so propadli pred natimi črtami močnejši sovražnikovi napadi. Na posameznih vdorih so bile sovjetske čete po ogorčenih bojih iz bližine odbite.
Severnozapadno od Nevelja je prešel sovražnik z več strelskimi divizijami v napad. Včera.išnji hudi bo.ji so prinesli popoln obrambni uspeh.
Vzhodno od Pskovskega jezera in pri Narvi so ostali ponovni sovražnikovi napadi brezuspešni. Topništvo je razbilo sovražnikova premikanja in izhodiščne postojanke.
Močni oddelki bojnega letalstva so podpirali predvsem pri Krivem Rogu, pri Dabnu in ob Pekovskem jezeru z napadi v nizkem poletu z dobrim učinkom
obrambne boje proti sovjetskim pehotnim in motoriziranim kolonam. Številna vozila in več protiletalskih topov je bilo z bombami in obstreljevanjem uničenih.
Na Arktika so nemška brza bojna letala uničila sovražnikova vojaška prebivališča ob Murmanskl železnici.
Pri težkih obrambnih bojih v severnem odseku vzhodnega bojišča se je posebno odlikovala druga latiška prostovoljska brigada SS pod poveljstvom nosilca hrastovih listov SS višjega poveljnika Schuld-t» in njenega latiškega pehotnega poveljnika nosilca viteškega križca, poveljnika Standarte WeJssa.
Akcije udarnih čet na nettunskem predmostju so dovedle do zboljšanja krajevnih postojank. Na južnem bojišču so biJi sovražnikovi sunki pri Castelfortu in Ter-reli odbiti.
Protiletalsko topništvo mornarice je sestrelilo nad boulognskim pristaniščem izmed sovražnikovih letal, na padajočih v nizkem poletu, 2 štirimotoma in 1 tro-motorni bombnik. S tem so pomorske s?le. protiletalsko topništvo trgovske in vojne mornarice sestrelil«» od 21. do 29 februarja skupim 22 sovražnikovih letal.
Začasno popuščanje bojev m vzkzdu
!laÄÄtt	Sn^ ! nopolnomà uničijo, jc dejal dr. Mae,: ,Mi
o posledicah letalskega terorja. Adolf Hitler je že 1. 1935 storil vse, ria bi čim bolj omejil bodočo letalsko vojno. Tudi po pričetku sedanje vojne je Nemčija mirno prenesla okrog sto napadov RAF na nevojaške clije. preden je odgovorila s svojimi množestvenimi napadi na London in angleški otGk.
V Bolgariji so po sedanjih sovražniko-
zoamc to teroristično gospodstvo iz časov bet j-i Seviških okupacij v letih 1918 in 1939-41 ter ! poznamo za to le eno: boj! Sccbj. ko zahteva 5 Scnjctska z veza našo domovino zase, je vstal proti temu cstrmsk; narod, kj anatra mobilizacijo kot ljudsko ciasovanje. Ob njenem -zaključku lahko objavimo, da je da! estonski narod Sovjetski zvezi pred vsem svetom nedvo-
vih terorističnih napadih, ki so zaenkrat	umen dogovor: Estonski narod se bo tako crostali brez pokore, trdo prepričani, da	j go bori) za svojo domovino in svoi nnrndni bodo nekega dne svaritve prenehale in da	j obstoj, tioklt?r nc b«' zajamčena njegova bo maščevanje rodilo svoje sadove. Bol-	; beda.
gari niso škodoželjni, ker pa so sami občutili cinično grozoto Anglosasov, bodo zadnji, ki bodo v uri maščevanja čutili le trohico sočustvovanja.
Sofija, 29. febr. Dne 3. marca bo proslavljen dan ustanovitve Bolgarije kot uradni praznik.
3ü rabina Reichfiorna do RotschHda
Židjg sami priznavajo, da so vojni hujskači — Norveški tiskovni šef o krivdi mednarodnega židovstva za vojno
Oslo, 26. febr. Norveški tiskovni šef Beggerud je s svojim radijskim govorom vojnem hujskanju mednarodnega Židov-•ftva precej razjasnil vprašanje, kdo nosi rivdo za to vojno. Pričel je z govorom^ ga je tmei tako zvani pravosodni mini-ter norveške begunske vlade Terje Wold ?edavno v Manchestru, ko je dejal, ds bo ■reba pravočasno najti krivce za sedanjo vojn". Beggerud je odvrnil, da prav lahko "azume to željo v zmoto zapeljanih naro-dov, r menja je samo, da bo treba poiskati res prave krivce. Predvsem bo treba pendant!. k3ko vlogo je igralo za kulisami 1'iedna rodno žrdovstvo, ki je zaradi svojih 'astnih koristi pognalo narode v to največ-ro vojno TOeh časov. Za razčiščenje tega •praš"mja se isplaöa pogledati nekoliko d eseti etil nazaj r :ceodovino židovskih spletk.
Beggeiitó je pričel óvojc temeljite dokaze s priznanjem rabina Re:chhorna iz lSfi9. Na grobu nekega višjega rabina v Pragi je zahteval slednji izmed zidov, •r*>3 izkoristijo narodno zavest in neumnost nežidovskih narodov, ki se hočejo medse-'Hrjno poklati in ki bodo na ta način na-r»ravi'i prostor Židom, Slično je židovsko spričevalo iz 1. 1884. Takrat je zapisal >dd Saura? v neki knjigi, ki je izšla v Liipskem, da spadata »kupaj pojma židov-itvo in vojna, židje vedno podpirajo spo-re med velesilami in nimajo nobene večje vel j e kakor te, da bi Ke narodi med seboj ančevali. V 1. 1920 je potrdil žid Oscar Levy v nekem a-r>isu, k; ga je. izdal v Ox-ordu. da, sta taito boljševiška ekataza ka-■cor finančna tiranija v svojem peslednjem listvu židovskega iroorft. žid Robert Blank e priznal 1. 1924. pred židovskimi poslu-alci: >C'lj Židov jc, zanetiti s pomočjo • temo krači je in miru novo svetovno vojno, ' er na ta način preprečiti, da bi se narodi obudili. Tako bodo končno lahko odločilno trdili židovsko gospodstvo. L:st »Catholic Gazette« prinaša obsežno uor.čilo x konference angleških židov v !. 1929. Takrat je mednarodno židovstvo takole izrazilo svoje gospostvo nad vojno rti mirom: »Doslej nam ie uspelo strmoglavit» večino evropskih prestolov, ostale pa bomo vrgli kaj km9lu. Rusija je v na-%h rokah, tudi Francija nam pripada s svojo prostozidarsko vlado. Anglija jadrs Tiaradi svoie odvisnosti in naše denarne moči v naše vode. Španija in Mehika pa ■ita prav tako kakor ostale dežele predmet igre naših interesov. Tudi Zednjene države so se zapletle v nsšo mrežo. Obvla-namC' skorej ve.«? pn-rtovnj tisk. Z vsemi silami moramo podž;gati sovraštvo med narodi.«
V listu »Naša Ref-- je dejal žid Jabo-!šnsky 1. decembra 1934. da se ždovstvo trudi, da b; ves svet zapletlo v vojno proti Nemčiji. Na. sijomstičnem kongresu je sredi avgusta 1. 1939 dejal ž»d Bun'on: >V tej vojni stoji židovstvo na angleški ■srtrani. zakaj vojna, ki prih^ia. bo na vsak način židovska vojna . Dva meseca prej je priznal žid Rothschild angleškemu ka-petsnu Thomasu Godmanu. da je za izbruh vo»'ne med Anglijo in Nemčiio zastavil vso silo židox-stva, ter je dobesedno na. •éfcljpwJ: ^Ko ito pri«e4 naš dan. Inoro i«-
tisnil lz srca nemškega naiocia poslednjo kapljico krvi. Zame ofcetoja le eno geslo: Naprej v vojno.«
Na vsa ta židovska priznanja nas je KpomnU norveški tiskovni šef Beggerud. Tvorijo nam dragoceno podlago za ugotovitev resničnih krivcev te vejne. Na Norveškem bodo odgovarjali vsi oni. lei so krivi, ker se je dežela zapletla v vojno. Seznam teh vojnih zločincev se bo pri-čel z imeni onih, ki so izpod kopal i pravo voljo norveškega naroda, ki so v nasprotju z narodovo željo izdali nevtralnostno politiko, ki so s tem povzročili vojno na Norveškem, in končno, ko Je prišla nesreča v deželo, sami ušli.
Stockholm, 29. febr. >DaSy Work er« priobčuje neko pismo vrhovnega angleškega rabna Hertza, naslovljeno ob obletnici Sovjetske vojske vsem sinagogam v državi. Pismo pravi med drugim: Svetovno židovstvo se čuti izredno hvaležno Sovjetski zvezi. Sleherni v Angliji živeči žid naj doprinese svoj delež za pomoč Sovjetski zvezi
Stockholm, 28. febr. Severnoafriški židje so po vesti »Folkets Dagblada^ iz Alž:ra predlagali proglasitev dneva ameriškega izkrcanja v severni Afriki za židovski praznik.
Angleška p?!iflca
v službi Moskve
Bukarešta, 29. febr. »Oči in ušesa imajo Je še za Moskvo«, označuje -^Capitala« poslušnost angleške poötike napram bolj-ševikom.
Angleška vlada, piše list. očividno b»k>-ha na pozabljivosti in se danes nikakor ne spominja obvezno«*". Vi jih je nekoč tako svečano sprejela napram s-vojim dovce-rajšnjim zaveznikom. Zato ne zrejo v Londonu več na ozemeljske zahteve Sovjetske zveze kot na »nesramnost«, ne smaitrajo več priključitve poljskih ozemelj kot .-rop-;, temveč govore, kakor je to sto-I rü Churchill v svojem poslednjem govoru, I o »upravičenih mejnih zahtevahs. Chur-f chül in Eden sta bila prepustila Poljsko ! njeni usodi. vTa metoda«, končuje list., »ni nova. Odgo\-ar»a le tradiciji angiešk»- politike« .
Nemško-FnsM
gospodarski sporazum
Helsinki, 28. febr. V času od 18. do 2«. februarja so bila v Helsinkih med nemško in finsko delcgac'jo pogajanja o nemško finskem gc<spod9rskem prometu v I. 1944 Pogajanja so potekala v prijateljskem duhu in so se končala s popolnim sporazumom. Obojestranske dobave se bodo gi-hale v približni višini preišnjega leta ter bodo zagotovile obstoj finskega gospodarskega žvljenja in obenem pomenile dragocen doprinos k nemški oskrbi.
Dan Kalevale na Finskem
Helsiniri, 28. febr. Na današnjem tra-dicijonalnem dnevu Kalevale so Finci pio-slavili 28. februarja 1. 1835 v Helsinkih zaključno zbirko zapise.v vei kegu finskega ljudskega epa Kalevale, ki obsegi danes že olaog 20.000 verzov.
Berfin. 28. fet-r. DNB. Po- težkih boj-h v :>obo,tr» zvečer je 27. ftbru;!r.i3 v vseh odM-kih vzhodnega bojišča. pre!ir<dno pc.p»^t'ia iakost bitjev. To so po.vzročile trajne vclifce b-.lišc-viške izgube. \rcmensk: položaj ;n pcarebna razmcsiitc\ sil. Kljub odjugi ns ;i'žnem dela in hudem mrazu v srednjem :n severnem '.J-seku s« napadi? močne nemške letalske sile. ki so jih podpirali rumunski letalci, sovražnikova zbirališča če< ter ra?fcl'dai>ča in »o s tem znova motile sovjetske priprave z» nove napade,
Čeprav ao ietaisfci anpsdi nrepreč'?! večje sovražnikove operaciie al; pa jih občutno motili. so boljševiki na r.hen straneh Kri\es>a Koga vzdrževali svoj pritok in ponnvm. napad'i v moči bataljonov. Južno od incita so sc vsi boljševiški poizkusi izjalovili, severno od Ri voga Roga pa jc na padajočim sovjetskim četam po siloviti topnifki priprav' uspele, da so vdrli nem:kc črte. Tu so prot;sunki /a očiščenje odrezanega v tiku.
Na področju južno od Pripjetsk h močvitij je prišlo le do krajevno (<mejenih spopadov. Pri Jampo'u so vrgle čete vojske in oddelkov SS s protinapadom nazaj slabše sovražnikove
V* srednjem «sdseku vzhodneiM bojišča «J bili boj: tildi man' hudi kakor v zadnjem času. Lc južno od Berczine so boljšev kj nadaljevali bre/uspešne poizkuse, d« b:	nemško fronto.
Severno od Rogač'e v«, kjer so bili t zadnjih dneh posebno hud: boji. so izvedle sovjetsko čete vsled posledic nemških letalskih napadov majhne šunko. i. iih je komaj vredno omenit:. Poizkusi, da b: prebili fronto, v smeri proti Bo brujsku. so stai: s:;vjetske čete izredno mnogo žrtev, ki niao v n'kakem razmerju s pridobljenim osvoieirm ozemljim, ('.elctno višino vseh i zevi b jc komaj mogoče prtsinli! :.
V severnem odsdcu ie	kljub mrazu
do 17 stopenj pod ničlo, k it- napravil na jezerih m ntkah trdno ledeni skorio. tudj le dr> krajev-nih spojpsdov.
Berf:n. 29. febr. Severnozapadno od N«-velja je pred kratkim uspelo sovjetskim oklopn kom prodreti ?kozi nemško glaviK> bojno črto do postojanke oddelka težkega topništva. Vojaštvo štaba tega oddelka in komore je tak"j prešlo v protisunek. uničilo 3 sovjetske tanke, v naskoku zavzelo vas v območju lepa odseka in zasedeno po boljševikih, ter pregnalo sovražnika r ogorčen h bojih iz bližine na njegove ir-liodlšfne postojanke.
Berlin. 29. febr. Jugozapadno od No\A-goroda so sovjetske čete v zadnjih dneh januarja zasedle dve vasi na severnem krilu neke šlezijsko-hoLsleinske divizije. Da bi preprečili nadaljnje prodiranje boli ševikov. je 31. januarja bataljon strelcev napadel sovražn keve postojanke in spravil obe vasi zopet v nemško posest
Sovjetsf^i neuspehi pžno od Berezlne in severno od Eogačeva
„Sovražnika bomo uničili64
Načelnik tiskovnega urada japonskega mornarice o vojaškem položaju na Pacifiku
Nanking, 26. febr. V razgovoru z nekim japonskim dopisnikom je izjavil šef tiskovnega urada japonske mornarice kapitan vojne mornarice Macušima:
»Trenutne sovražnikove ofenzivne operacije na Pacifiku so deloma posledica ne-potrpežljivosti, deloma pa so bržkone v zvezi s skrbmi, ki jih povzroča sovražniku naraščajoče zedinjevanje narodov na vzhodnoazijskem področju blagostanja, ki vedno bolj otežkoča napade na tem področju. Zato je prešel sovražnik iz dosedanjega počasnega napredovanja k nevarnim akcijam v obliki skokov Japonska bo ostala pri svoji dosedanji aktivni ofenzivi in bo elastično prestregla sovražnikove napade vse dotlej, dokler bo sama hotela.«
Macušima je poudaril, da ni nikakega dvoma, "da bomo sovražnika uničili, še preden bo lahko z otoških oporišč v japonski bližini izvršil letalske napade na Japonsko.« V nadaljnjem razgovoru je označil Rabaul kot najvažnejše oporišče japonskih operacij na južnozapadnem Pacifiku. V zvezi z nevarnostjo sovražnikovih napadov na Japonsko s severa, je zagotovil, da so napadi z močnejšimi silami iz te smeri sedaj vsled vremenskih razmer in zemljepisnega položaja skoraj nemogoči.
Pomemben doprinos Mandžukua
Tokio, 28. febr. Na slavnostnem kosilu na čast mandžurskega minstra za pospeševanje kmetijstva Huanga Fušuna je mi-
nister za veh ko vzhodnoazijske zadeve Aoki izrazil priznanje pomembnemu napredku Mandžurije v zadnjih dvanajstih letih. Poudaril je dragoceno mandžursko pomoč od izbruha vzhodnoazijske vojne. Dejal je, da je na svojem zadnjem potovanju v južne kraje Mandžurije in Kitajske ugotovil pomembne uspehe pri gigantskem delu za obnovo Velike vzhodne Azije, in je zlasti opozoril na mandžurski doprinos na področju industrije. Minister je poudaril pomen samopreskrbe za domačo fronto in izrazil vse priznanje visokim niandžurskim žetvam v zadnjih let h. ki so dosegle to višino tako vsled naporov kmetovalcev kakor vsled pravilne razdelitve kmetijskih proizvodov.
Napad ameriških letalcev na Indokino
Viehy, 28. febr. V soboto zvečer so ameriška letala bombardirala nekaj krajev v Indokini, med drugim tudi pristaniške naprave v Tourani.
Hanoi, 29. febr. Severnoameriški terorist čni letalci so napadli v februarju ponovno z bombami in strojnicami mirne vasi in civilni železniški promet v severnem Anamu. Pri teh napadih je bilo od 1. do 23. februarja ubitih 152 civilistov, 172 pa lan jenih.
Darujte za Zimsko pomoč!
Ber Im, 29. feb. DNB. Po breauspeanib poizkusih prodora v prvi bitki med Pripjetom in Berezino so pričele sovjetske čete 19. februarja južno od Berez ne novo ofeu-zivo Predvsem so pritisk le proti sevtn-c-zapodu in severu pri čemur so ponovno poizkušale prekoračiti zaledenelo Berezino. Ko so se tudi tj poizkusi izjalovili, .so pričele 22. februarja nove množ čne nap de tudi pri Rogačevu, da bi istočasno od juga in vzhoda prodrle d:> Bobrujska. Tako »o nastala žarišča bciev na jugu od Bobru.1-sk% frontni lok obakraj Be rezin e in na vzhodu mesta odsek Rogačeva. Posebno inočne sunke so izvedle sovjetske čete najprej južno o:l Berezme. da bi tukaj o>; jut,a in vzhoda vdrle v frontni lok. izbočen do šazilkov.
V noči na 24. februarja 30 močnejše sovražnikove sile prodrle preko zEiedenele Be-rezine v bok donavskih grenadii jev. k te-ri h postojanke so bile ob spodnjem toku reke. Hkrati jc poizkušala nadaljnja bojna skupina prispet: na drugem mestu zri hrbet nemških grenad rjev in tako oJrc» ti frontni lok Dne 24. februarja so potem naskočile tri sovjetske strelske divizije enajstkrat nemške črte. irli pa so vedno z najtežjim. izgubam, odbite. Pri tem je razbuo nemško topništvo 15 sovražnikovih izhodiščni! postojank.
Zjutraj so nemški grenadirji po'.prti s težkim orožjem prešli v protinapad proti sovražnikovemu oddeiku, ki je c to boku že prodri d^ važne prometne in preskrbovainc ceste in tam postavil več piotioklopnih topov. Grenadirji so vrgk sovražnika, l'.i se je obakraj avtomob lske ceste zagrizeno branil- v težkem boju nazaj. Pri tem so izgubili boljševiki poleg velikega števila ujetnikov tuü vse težka orožje, med njim tri protiokiopne topove. Tudi sovjetske čete, k. so istoč sno napadale od vzhoda, 30 bile v protisunku odbite ali un-čene od ognja nemškega topništva.
Ko so boijševiki ponoči privedli nove d> viz je. so zjutraj s še večjo močjo nadaljevali obkoljevalne poizkuse. Na najožjem piostoru so v teku dneva en jstkrat v valovili do 800 mož naskočli nemške črte. toda veekčar so bili z velikimi izgubami odbia.
Medtem ko so potekali ti poizkusi prodora neposredno ob Berezn:, je napadal so-vtažnik istočasno južnozapadno od Bercine s še večjimi sil:mi. Po silovitem ognju topništva in metal min je naskakovaJ ves dan važno višinsko postojanko. V gostem snežnem metežu mu je najprej uspeio. aa je vdrl v neki kraj pri tej postojanki, vendar je bil s takojšnjim protisunkom vržen nazaj. Zagrizena so ponavljati boljševiki svo je napade, ki pa so stalno propadli v nemškem ognju. Osmi napad je bil pravkar odbit, ko so sovjetske čete zopet naskočile z močnimi oklopn mi silami- Boji so trajalj do noči in se končal} z učinkovitim obrambnim uspehom nemških grenad:rjev. pri tem so boljševiki izgubili samo v od*«»ku nekeg«i I*i*ka nad 400 padlih.
Navzlic temu je aovražnik nadaljevat napade. vendar pa j« b i povsod odbit. Ker so se vsi sovjetski nap di južno od Berezine izjalovili, so napadli boljševiki sedaj dalji severno pri Rogačevu. da bi od vzhoda prodrli do Bobrujska. Tu so bile v območja avtomobilske ceste Rogačev—Bobrujsk pripravljene 3 (ki 4 sovražnikove divizije, ki ao 25. februarja podprte z bojnimi letalci pričele poizkuse produrr. Nemški grenadirji so v izprememb polnih bojih odbili vse sovražnikove sunke, očistili v protinapad» več vdorov in tako preprečili, da bi dosegi; boijševiki svej cilj. Pri tem so izgubile acv-jetske čete na področju neke bavarske dt-riz je nad 2000 padlih in so morale končn» opustiti svoje napade.
Na nc-kem drugem mestu ae je sovražnik v tenh na področju neke šiezke oklop-ue divizije privlekel do glr.vne h:jne črte in je po siloviti topniški pripravi ter podprt z močnimi letalskimi silami prodrl do prednjih jarkov. Nemški grenadirji s»o pre-stregli tudi ta sunek, ocistüi vdor in razbili vse sovjetske napade, ki so jih na ozkem prostoru v moči polka ponavljali. Tako so bili tudi tukaj vsi sovjetski po-skimi prodora preprečeni.
Z nettunskega bojišča
Berhn, 29. febr. DNB. Ves petek in soboto je sovražnikovo topništvo živahno ob .=<reIjevalo nemške postojanke, prometD« < este in ozadje nettunskega bojišča. Mimo giede so srd to napadali tucii nasprotnikov lovsko-bombni oddelki. Na nek terih mestih je sovražnik upi rabil močnejše udarne čete, ki pa so bile vse odbite in vržene na izhod ščne postojanke. Nemško letalstvo je bombardirajo znova v več valovih anzijsm in nettunsko luko. Opaženi so bili močnejši počari in silne eksplozijo
Izmed teh dveh krajev, k* st« vedno botj podobna kupu razvalin, je bil \nzio kol Ant'ium v starem veku znamenita prestolnica Volskov. pozneje najprtljubijenejš-kopal šče rimskih cesarjev in končno rimskega prebivalstva. Sicer je bila ta mejhna ribiška vasica s približno 2000 prebivalci v novejšem času brez pomena. Tuji o Nettunu se ne mere govoriti o čem posebnem. Mesto je bilo le že od nekdaj znamenito zaradi svojih lepih narodnih noš. Nevzlic temu pa sta ta dva majhna kraja sedaj v Evropi in po vsem svetu splošno znana
Nazadovanje poslov
na londonski borzi
Bern, 28 febr »United Press« javlja iz Londona: Vsled ponovnih nemških letalskih napadov na Anglijo se je promet na londonski efektni borzi zelo zmanjšal.
Zatemnitev od I8.30 da s*
Novo mesto noče zaostatì
Prezideutu generalu Rupniku so bile izročene pole s podpisi 1372 Novomešcanov, ki so se pridružifi božični proti*
komunistični deklaraciji
Božična protikomunistična spomenica nikakor še ni nekaj zaključenega, kar M mogli že šteti meu preteklost oz. uvrstiti v svojo zgodovino. Nasprotno, ona s svojim piebiscttarnim značajem predstavlja za nas Slovence možnost javne in jasne opredelitve proti komunizmu, možnost, ki je še vedno vsakomur odprta. Ona ni zadeva niti plod enega samega dneva, temveč bo živa aktualnost ves čas našega težkega in usodnega boja proti komunizmu.
Zgodovinski datumu Božič 1943., pomeni zgolj uvod v tako javno izpričevan je svojega protikomunističnega prepričanja, uvod v ločitev duhov, ki so ga pokrenili najvidnejši predstavniki vseh slojev našega naroda. V razmerah, v kakršnih živimo, pa bi bilo tudi čisto tehnično nemogoče izvesti tak plebiscit v kratkem času, saj je še toliko ljudi naše krvi, ki žive neposredno pod komunističnim terorjem in jim morda ni bilo mogoče za spomenico uiti izvedeti, kaj šele se ji s svojim podpisom pridružiti
Dejansko je bilo podpisovanje spomenice doslej omejeno na Ljubljano in njeno najbližjo okolico oz. vsaj mislili smo, da je tako. Zato nas je tembolj presenetilo, ko je v četrtek, dne 24. februarja odposlanstvo Novomeščanov izročilo g. prezidentu pole s 1372 podpisi kot prispevek Novega mesta k protikomunistični spomenici. To dejstvo nas preseneča tem 'Milj, ker je Novo mesto izvedejo za spomenico šele po časopisih in iz njih tudi razbralo njeno vsebino. Kljub temu ni hotelo zaostati za Ljubljano, ni hotelo počakati, da pride vrsta nanj, da dobi tiskane izvode spomenice in podpisne pele. Zgolj na podlagi v časopisju objavljenega besedila so Novomeščani začeli s podpisovanjem. V kratkem času se je zvrstilo 1,;72 podpisov drug poleg drugega, podpis izobraženca poleg podpisa delavca, kmeta poleg meščana.	_
Spontanost tega podpisovanja nam poleg
ogromnega števila podpisnikov dokazuje, kakšen odmev in kakšen prisrčen sprejem doživlja božična spomenica med našim ljudstvom. Prepričuje nas o tem, kako jo naši ljudje naravnost s hrepenenjem pričakujejo, da dajo tudi na ta način duška svojemu svetemu srdu nad komunizmom. Novomeški primer nam predstavlja zgovoren dokaz, kako od srca prihaja božična spomenica našemu ljudstvu, kako resnično pomeni neizbrisen izraz njegovih misli in teženj v tem usodnem času. Tudi tam na nasprotnem koncu naše majhne pokrajine, ki pa je vendar danes tako oddaljen, .judje čutijo enako, tudi oni so sprejeli dožičio spomenico z občutkom, da je povedana zgodovinska beseda, z zavestjo, da podpisov n» njej ni več mogoče umakniti. Zato niso hoteli čakati, zato so pohiteli, da bodo rned prvimi, ki jim gre čast podpisovati spomenico, kakor niso čakali, kakor so bili prvi na mestu tedaj, ko je v Ijndstvn vstajal oborožen odpor proti komunizmu.
Ni vsakomur mogoče, da bi se boril proti komunizmu z orožjem v roki v vrstah domobranstva. Zato je božična spomenica resnično izraz olajšanja vsem onim, ki hočejc na nek način javno in nedvoumno izpričati svojo odločno protikomunistične usmerjenost. Njeni podpisi niso gola for-falnosit, temveč je v vsakega od njih vloženo poštenje, čast in Uffled podpisnika. Vse to bi izgubil, kdor bi pregazil svoj podpis. Od tod pa tudi pomen in moč božične spomenice. Novo mesto se je izkazalo v obeh smereh: dalo je prve In številne borce z orožjem, ljudi, ki so pripravljeni žrtvovati svoja življenja, dalo pa je tudi med prvimi ogromno število takih, ki so s svojim poštenjem, častjo in ugledom potrdili, da mislijo in hočejo isto, kar je tako primerno izrazila božična spomenica.
Razkroj med BrozTIfemmi tolpami
Beg pred » ljudskimi osvoboditelji« — Broz-Tito obsodil svojega
generala na smrt
Beograd, 28. febr. fObnova« poroča iz Zenice o razkroju ki postaja v Titovih tolpah vedno bolj očiten. Z ozemelj, na katerih go&po.larijo tolpe, ne beži le kmečko prebivalstvo, temveč se vsak dan veča število v skupinah ali pa posamič k srbskim oddelkom prihajajočih pribežmkov, ki so bili po večini kot »zanesljiva« borci »prostovoljno« mobilizirani, se pravi, da so jih tolpe z ozemelj, ki so jih imele v svoji oblasti, prisilno odpeljale in uvrstile v Titove vrste. Preko skoraj meter visokega snega prihajajo ti begunci izmozgani, lačni, skoraj zmrznjeni in raztrgani ter pripovedujejo o grozotah, ki so jih morali preživeti pod vjado »ljudskih osvoboditeljev«, o pokolju celih rolbin, o ropanju in uničevanju vasi. Ta obupni položaj v tolovajskih vrstah je izzval tudi obračunavanja med raznimi vo-ditelji, ki si medsebojno delajo očitke zaradi neupelih akcij. Tsiko je bil pred kratkim
vsled svojega neuspeha in uničenja svojega oddelka obsojen na smrt prosluli tolovaj in poveljujoči Titov general Savo Ovovìe. Da bi ušli polobni usodi so mnogi tolovajski poglavarji s svojimi oddelki rajši prešli k nasprotniku. O takih prestopkih javljajo že iz mnogih krajev.
Uspešne akcije
proti tolovajem
Berlin, 28. febr. Na srednjesrbskem področju se je te dni uspešno nadaljevala neka nemška akcija proti tamkaj zbranim tolovajskim oddelkom. Presenečenje sovažnika je bilo tako popolno, da je tolpa poleg številnih padlih izgubila tudfi nad. 7Ò0 ujetnikov. Nadalje je bilo zaplenjenih 5 strojnic, okrog 200 pušk, mnogo municàje in več oskrbovalnih naprav.
Angaben über das Abteoen
Angehörtger der italienischen Wehrmacht
Alle jene Personen, weicue zuverlässige Angaben über das Ableben Angehörtger der italienischen Wehrmacht (Offiziere, Unter, off feiere, Mannschaft) nach dem 8. September 1943 machen können, werden höflichst gebeten, davon dem Italienischen Militaer-geistlichen im Franziskaner-kloster (Marienplatz 4) mündlich oder schriftlich Mit. ieilung zu machen.
Podatki o smrti pripadnikov italijanske vojske
Vse osebe, ki imajo zanesljive podatke o smrti pripadnikov italijanske vojske (častnikov, podčastnikov in vojakov) po 8. septembru 1943 so vljudno naprošene, da jih sporočijo ustmeno aü pismeno italijanskemu vojnemu kuratu v frančiškanskem mostanu (Marijin trg 4).
V „konspiracijo" In
„narod" odeta „partija"
Naraščanje bede v južni Italiji
Sadovi angloameriške okupacije
Rim. 29. febr. O strahovitih razmerah v južni Italiji, zasedeni po Angloameriča-nih, se doznavajo vedno nove podrobnosti. Boljševiziranje dežele stalno narašča. Komunisti razvijajo močno agitacijo. V mnogih krajih, ki niso nikoli imeli lastnega lista, so sedaj trije ali štirje komunistični listi.
Tudi prehranjevalni položaj je z dneva v dan slabši. Razglasi na zidovih v Bariju javljajo, da Amerika in Anglija ne moreta skrbeti za prehrano italijanskega prebivalstva. Iz raznih krajev, tako iz Neaplja in Beneventa, poročajo, da so ameriške čete zasegle ves dovoz živil v mesta, kjer vlada sedaj prava lakota. Najhujše prizadeva prebivalstvo katastrofalno pomanjkanje kruha. V najboljšem primeru dobiva oseba 200 do 300 gramov kruha na teden. Na črni borzi stane kilogram kruha 140 lir, 1 kilogram bele moke 180 lir, majhen krožnik testenin 50 lir, običajno kosilo 300 do 500 lir, srajca 1.000 lir itd. Mezde, ki jih prejemajo delavci, so tako majhne, da mora n, pr. delavec delati poldrug dan, preden si lahko kupi kruha na črni borzi. Le katastrofalne razmere, ki so jih bile povzročile zasedbene oblasti, so šele nedavno dovedle v Reggìu do protestnih zborovanj žena.
Promet obratuje le ponekod. Redki vlaki za civiliste so vedno tako prenapolnjeni, da morajo ljudje stati na pločnikih in strehah, kar je zelo povečalo število prometnih nesreč. Avtomobili so seveda na razpolago samo zasedbenim četam. Niti zdravniku ni možno dobiti avtomobila za obisk težkih bolnikov. Iz Neaplja poročajo med drugim, da je bil ustavljen ves promet cestne železnice in avtobusov, prav tako pa tudi ne poslujeta telefon in brzojav.
Slične razmere so na vseh področjih javnega življenja. Z malo izjemami so sploh zaprti vsi kinematografi, gledališča in restavracije Prebivalstvo si po nastopu mraka sploh ne upa več na cesto iz strahu pred roparji in tatinskimi tolpami. Po certah se vidita zgolj umazanija in beda. V Neaplju je še vedno epidemija legarja. ki ie izbruhnila zaradi slabe in nezadostne prehrane ter pomanjkanja plina in vode. Tudi prostitucija se vedno bolj širi. Zasedbene oblasti nastooaio često nečloveško s prebivalstvom. Posebno črnci se pogosto spozabljajo nad ženskami. Prav tako še niso končali odgona otrok v Sovjetsko zvezo.
Ženeva, 29. febr. »Picture Post« priob-čuje obupno poročilo o stradanju in lakoti na južno-italijanskih ozemljih in ugotavlja:
Južni Italijani, ki so v prvem trenutku z navdušenjem sprejeli angloameriške »osvoboditelje«, popravljajo sedaj svojo sodbo Niihovo prvotno prepričanje, da bodo sedai bogato prebranjevani. ie izginilo Na mesto teh lepih sanj je stonila realnost, ki kaže da še n-'koli ni v Neaplju vladalo tolikšno pomanjkanje živil kakor danes.
Južna Italija strada, o *em «sploh ni več B\oma. Življenjski pogoji v severni Ita-.
liji, ki jo preskrbujejo Nemci, so boljši kakor na jugu, zasedenem po za vernikih. Na južnoitalijanskih ozemljih cvete črna borza. Vsa živila kopičijo špekulanti in zavezniki brezmočno na vse to gledajo, ne da bd zamogli postati gospodar položaja in odpraviti pomanjkanje.
AH bo Anglija obnovila pritisk na Turčijo?
Stockholm, 29. febr. Londonski dopisnik lista »Svenska Dagbladet« javlja: Vsi znaki kažejo, da bo Anglija kmalu obnovila vse napore, da razčisti turško-zavezniške odnose. Dopisnik smatra za pomembno, da se niti Churchill niti Eden nista dotaknila Turčije v svojih govorih, posebno, ker so v spodnji zbornici na široko obravnavali položaj drugih nevtralnih držav. Zato zaključuje, da hoče Anglija, pustiti odprto pot za nadaljnja pogajanja. Glede na rusko reakcijo zaradi ponesrečenega angleškega poizkusa, da zavleče Turčijo v vojno, se ne more še ničesar določnega reči. Z izjemo gotovih novinarskih intermezzov zgleda, da Rusi prav tako čakajo kot Angleži.
Stockholm, 29. febr. »United Press« javlja iz Kaira, da na odločilnih mestih priznavajo, da je Turčija po obeh konferencah v Kairu revidirala svoje zadržanje napram zaveznikom in sicer potem, ko ni prišlo do sporazuma pri anglo-turških razgovorih štabov vojske. Turki se zavedajo, kakšne žrtve bi zahteval njihov vstop v vojno.
Astgleško-ameriški
petrolejski spor
Stockholm, 29. febr. Londonski »Financial News« izraža v izčrpnem uvodniku angleško zaskrbljenost zaradi ameriške ekspanzivnosti na Srednjem vzhodu. List opozarja, da je Srednji vzhod danes politično in gospodarsko še angleško mono-polsko ozemlje, da se pa to stanje sedaj s temelja izpreminja. Sicer prevladujejo na tem področju še veliki angleški petrolejski koncerni, udeležba Zedinjenih držav pri črpanju petroleja v Prednji Aziji znaša sicer le še okoli 20%, toda Američani imajo že doslej samo v Saudovi Arabiji na razpolago okoli 250.000 angleških kv. milj ozemlja za črpanje petroleja. Veliki načrti, ki jih zasleduje ameriški komisar za petrolej Ickes, gradnja novih petrolejskih vodov v sredozemske luke in ogromne naložitve vojnega kapitala Zedinjenih držav so pokazali, da se hoče Amerika zasidrati na teh dosedanjih angleških interesnih področjih. »Strateški pomen tega razvoja ne potrebuje nadaljnje razlage « piše list in opozarja na izjavo ameriškega petrolejskega komisarja Ickesa. ki je nedavno dejal, da je »trajen mir« odvisen od dogovora z Anglijo, ki bo zagotovil vse ameriške interese.
Zima se sicer bliža h koncu — potrebe pa ostajajo in se veča ja Zato darujte Zimski pomočii
Gospodarstvo
= Bencin in petrolej za obrtnike. Obrtniki, ki prejemajo pri Pokrajinskem gospodarskem svetu bone za bencin in petrolej -kot pomožno sredstvo brez posebne psmene prošnje na podlagi seznamov, se opozarjajo, da morejo meseca marca dvigniti bone po strokah in imenskih začetnih črkah v naslednjih dneh: mizarji A—O 1. marca; P—2 2. marca; slikarji in pleskarji 3. marca; nrarji, torbarji in knjigovezi: 4. marca; mehaniki 6. marca; kleparji in ključavničarji 7. marca; elektrotehnJId »o steklarji 8. marca; krojači, modistke in krznarji A—L 9. marea, M—Ž 10. marca. Upravičenci se opozarjajo, da dobe bone le na dan, ki je določen za njihovo stroko. Zamudniki se ne bodo mogli upoštevati.
= Slovaška bo pričela Izvaža« celulozno volno. Iz Bukarešte poročajo, da so rumunski interesenti stopili v stike s slovaškimi tvornicami zaradi dobav celulozne volne. Slovaška proizvodnja celulozne volne se je že tako povečala, da je Slovaška sposobna izvažati celulozno volno. Rumunija je prej uvažala celulozno volno iz Italije, Nemčije in Švice. Uvoz iz Italije pa je sedaj otežkočen. Kupčija s Slovaško bo sklenjena na podlagi kompenzacij in bo Rumunija dobavljala Slovaški svinje za zamenjavo za celulozno volno.
= Francoski proračun za leto 1944. Francosko finančno ministrstvo objavlja pregled o proračunu Francije za tekoče leto. Redni izdatki so predvideni v višini 151 milijard frankov (za 23 milijard več kakor v preteklem letu). K temu je prišteti še 18 milijard izrednih izdatkov in 15 milijard proračuna avtonomne blagajne za amortizacijo državnega dolga, tako da znašajo redni in izredni proračuni 184 milijard frankov. Temu stoje nasproti davčni dohodki v višini 137 milijard. Za zasedbene stroške je predviden poseben proračun. Vpoštevati je še izdatke za financiranje francosko-nemškega kliringa. Skupaj z nekaterimi drugimi postavkami bodo vsi iz- i datki dosegli 454 milijard. Za 200 milijard ! bodo najeli novih posojil, Francoska banka ' pa bo morala, kakor v preteklem letu, po- , soditi okrog 117 milijard.
= Turška vlada je odklonila ameriški predlog g Vede izkoriščanja turških ležišč nafte- Nedavno smo poročali, da se mudijo v Ankari predstavniki ameiišike petrolejake industrije zaradi pogajanj s turško vlado o izkoriščanju ležišč mineralnega olja. Cari-grajski listi so že poročali, da je skoro dosežen sporazum no- tej osnovi, da b« dobila turška država polovico pridobljenega surovega olja, ameriški interesenti pa bi morah zgraditi potrebne in lustrijSke in luške naprave. Sedaj pa poročajo iz Ankare, da je turška vlada predlog ameriških interesentov odklonila. Turška ležišča mineralnega, olja se nahajajo v Aliatolo ji in predstavljajo nadaljevanje znanih ležišč ob Kavkazu. Pred prvo svetovno vojno je takratna Turčija že dala koncesijo amerišlcim interesentom, nova povojna Turčija pa te koncesije ni priznala V zainjih letih je turška država sama s pockusnimi vrtanji ugotovila obseg ležišč in že so se pojavili ameriški interesenti, katerih predlog pa je sedaj končnoveljavno odklonjen.
= Pomankan* hwHi» v Rrarilifi. Zara® pomanjkanja bencina se je v Brazilija znatno skrčil promet s tovornimi avtomobili, kar jc imelo za pooledico izr no obre, menite" nekrterih železniških prog. Zato je brazilska vlada sklenila omejiti sprejemanje gotovih vrat blaga za prevoz po železnici.
Hude izgube terorističnih
letalcev nad Alpami
Innsbruck, 28. febr. Severnoameriško letalstvo je moralo drago plačati svoje teroristične napade, ki jih je zadnje dni izvršilo na južno Nemčijo. Doslej je bilo mogoče ugotoviti, da je 114 terorističnih j letalcev popolnoma izgubljenih. To pa je le del sestreljenih letalcev ter iih bo še mnogo zmrznilo v nepristapnih gorskih gmotah vzhodnih Alp.
Kratke vesti z vsega sveta
Lizbona. 28 febi Ob vhodu v lizbonsfco hi-ko sta trčila skupaj portugalski ribiški čoln m španska motoma ladja »Delfina«, ki se je takoj potopila En mornar je utonil, šest se jih je rešilo.
Madrid. 28 febr »Številčna premoč ni odločilna. pač pa so za zmago važne kakovosti orožja, morala čet in njihove izkušnje.« pripominja »Hoja del Lünes« v tedenskem pregledu o vojaškem položaju v Evropi.
Bern. 28. febr Po vesti švicarskega radija bo švicarski zvezni svet na prihodnji seji razpravljal o vprašanju odnosov s Sovjetsko zvezo Zelo neverjetno je. da bi švicarska vlada kar naenkrat menjala svojo politiko v inozemskih vprašanjih.
Amsterdam. 28 febr Pomanjkanje za vojaško službo sposobnih moških, o katerem je dejal predsednik Roosevelt, da je zelo resna je treba v Zedinjenih državah odpraviti z novačenjem rodbinskih očetov in drugih sposobnih ljudi, ne na z zmanjšanjem fizičnih zahtev pri ostalih vojnih obveznikih, ugotavlja neka ameriška zdravniška komisija, ki ji je kongres naročM. naj preišče trditev, da bi « dalo z bolj širokogrudnim novačenjem in znižanjem zdravstvenih zahtev zaenkrat še izogniti rekrutaciji rodbinskih očetov. Sedaj javljajo. da je to nemogoče, ker bi bSa sicer ▼ opasnosti ipo&obnost čet.
Kdor je opazoval agitacijako. taktično n or eanizatorno delovanje komunistov na Sloven skem. jim mora priznati velike prepričanost, saj bi sicer nikdar ne mogli povzročiti toliko nesreče n gorja mod našim ljudstvom, ki je po svojem bistvu in vsej tradiciji odločno nasprotno komunizmu Tc žalostno »sposobnost« 6o s slovenski učene' kominteme pridobili v Moskvi. Španiji. Parizu m drugih bivših središčih rdeče interoacionale.
Po6et>no »slavo« so »i tudi pri na& stekli voditelj: komunizma in njegove »oßvobodlnt fronte« z lažjo, saj so vse svoje delo zasnovali na laži in ga uresničevali z laž io. V laži so bili komunisti tako veliki, da je mnogi nai človek ni mogel ločiti od resnice in fi je zato v dobri ivri sledi v lastno pogubo in nesrečo Z lažjo so očetje naše sedanje, narodne nesreče spretno združeval: kamuflažo in tajno zarotništvo ali. kakor oni pravijo, »konspiracijo«.
V zavesti, da komunistična »partija« ne bi mogla nikdar z odkritim obrazom prodreti v široke plasti slovenskega ljudstva. 9e je zatekla k zvijači. Njeni voditelji so s svojim lažnim osvobodilnim programom skušali pogoditi narodna čustva ljudskih množic. Ker pa se narodni program križa z njih protinarodnim n brezdomovin^k'm intemacopilizmom. so skušali nasprotje narodnost — komunizem taktično premostiti s »konspiracijo«. »S'ovenski poročevalec« z dne 13. novembra 1941 je takole zavrni vse tiste, ki so hoteli vedeti, ksteri nacionalni voditelji stoje na čelu »narodne osvobodilne borbe«: »Ne bod mo radovedni!« V današnjih časih ni važno nobeno ime. Zato ne ugibajmo. kdo zamore stati za to ali ono stvarjo v OF? Vsi smo dolžni da tistim, ki vodijo gibanje, zaupamo Ko pride čas. bomo lahko javno govorili o vsem! Danes to ni mogoče ...«
Da bi ljudem prikrili absurd, da so n» čelu »narodne« akcije protinarodni komunisti, so Kidrič. Kardelj. Baebler. Leskovšek in njih eksponenti med bivs'mi Sokoli in krščanskimi socialisti dolgo nastopali samo pod izmišljenimi imeni Kalan. Strugar. Hrbar. Posavec in t>o dobno. Šele ko so se čutili dovolj močne n ^e jim je zdelo, da za zapeljance ni več pevra^ka so ti komunisti sneli svoje krinke
Tako ▼ »konspiracijo« skrita komun:stič.ia stranka se je proglasila za nič manj ;n nič več ko* za sam »slovenski narod« »S'ovensk poročevalec« z dne 23 avgusta 1941 je celo takole izpadel iz »konspiracije«: »Kdor se dane* i> ri proti komunistični partiji, ta je sov pa žm k p izdajalec lastnega naroda «
To prenagljeno priznanje jc vrb udito .-•dnoi med zavezniki komunistov v OF. ki so si takrat še domišljali, da poleg rdečih tudi on; kaj pf-menijo. Obenem je vzbudilo pozornost tud: r javnost!, kolikor je zanj zvedela \a žalost vzbujena pozornost in izzvano nezeupanje. nista bila dovoli velika, da bi že takrat odprla ljudem oči in zadostno razkrinkala zahrbtno komunistično igro. Mnooo nesreče in gor i a bi bilo prihranjeno našemu ljudstvu, če bi se bilo lo zgodilo že tokrat pred d\ema letoma. Tako pa so bili komunisti po odmevu svojega neprevidnega priznanja le posvarjeni. da še ni čas
za odložitev maske »Siovensk poročevalec« je
potem zopet na vso moj bobna! o «skupnosti« OF Neprestano je skušal s slepi!; in grožnjami vbijati ljudem v glavo prepričanje. da je OF »najvišja narodna skupnost« in da sta »osvobodilna fronta« in »slovenski narod« samo cha izraza za isti pojem. V številki z dne 29. novembra 1941 je stalo n. pr.: »Enotnost slovenskega naroda je utelešena v osvobodilni fronti. Kdor se drzne dvigniti roko proti OF. je zamahni po samem narodu Dne 15 deccmbra 1941 je priobčil »Slovenski . porfičevalec« grozilno pismo ravnateljem naših srednj:h šol. naj ne ovirajo agitacije za OF na svojih zavodih. V svoj'h grožnjah se je pov-»pel do megaloman«kih frd:tev: »OF je vseslovensko narodno srbanie. k: nastona v imenu vsega slovenskega naroda. OF z vso pravico nastona kot predstavnica slovenskih narodnih korisri.« Finako megalomanski :e »osnovni zakon*. k; ga je OF objavila tudi že leta 1941 in ki se je povzpel do trditve da OF »edina nredstavHa. zastorw. organ'zira in vodi siovensk1 narod na vsem niegm-em ozem'ju.«
Bedaste :n predrzne lažnjive trditve, da je OF predstavnica ;n to eelo edina predstavnea slovenskega natxla in da nagona v njegovem imenu, so se nato v najrazličnejših variantah stalno ponavljale v »SlovensVem poročevalcu«; in vse' osta'i komunističm podta'ni ter*turi«, razširja': na so iih na vse moooče načne t"di ustni kr'norterji ofarske ? sitae'ie. Komumstična rvartija je zas'edova'a s tem dva ci!'a. Hotela ie č:m več ča«<t prikrivati resn'co da sta OF in KP eno in :sto njenem r*a ie ze'ela v ljudeh zbudit5 prepričanje, da ?re OF ;n s tem KP sama no sebi vsa ob'ast. V »prok!amsc\F«, ki ;o ie vodstvo OF izda'o^začetku le^a 1942. je bila ta prevzetna teza formulirana tako'e »Upravm in vojaški organ1 OF so ed'nn slovenska narodna oblast, vsak poskus razd;rati pod katerim kn': na^ovom narodno enotnost, izraženo v OF. je treba zatreti z brezobzirno od'ocnost jo.«
Tnk: oWast; «re scved? tudi »pravica« /V> tei komunistični »oblasti« in »nr«ve?« smo hi! Slwe^c- »osrečeni« 7 de*eW*csvežih grr> hxn\ s tisoči in tisriči razbitih družin, z nono pravliivim uničeniem narodnega premoženja. Navedeni dokumentarni eitat: kažejo, kako so ; mednar<xhv komunistični rloč nei s nomo?io j »konspirac:ie« ures.n:čeva'i r>r: na« enačbo KP i = slovenski narod = ohlart = pmvica = rop i po>:« umor
1 Sed-ti >e nnš narod to ppkfen.sko ;Cro 7e d<n no spregledal in se i i odločnn uprl Ogromni razmah do*wobranst\>a in prodorni uspeh hn žične pr v t komunistične deklaracije sta naib<>' t idn 1 zunanja	te por-ri" e preorientaci je
slnvemkega ljudstva, izraza n /egovega pr ti komimistfčneita usmerjeni a. Saj bo ta raz\r> I svarilo in obenem bodrilo onim nelnm pokra ! jinom. kjer skuša komcn'zem š" dalie slepar ìi f'udstvo. Svarilo na. j jim bo. kam jih \odi v 1 »knnspiraciio« in »nttrod < odeta komunistična j partija, ter v bodrilo da se tei namer tud j one čim prsi uprr. 7. vsemi sivjimi zdraxnm' in ! poštenimi silami. Prihranile s; bodo s tem mno ! go nesreče in /la.
Kundmachungen des Efnährungsamtes
Nachträgliche Verteilung ▼on Maismehl
Da der »Prevod« nicht im Stand*» gfwe sen ist. sämtlichen Händlern rechtzeitig Maismehl zuzuteilen, werden die noch ausständigen Händler später mit Ihm beliefert werden. Deshalb sollen Verbraucher die für den MaismehTb°zue: b*\<»timmten Abschnitte der Leben«»Trn*f~'- Zn'^o-p-kfrten aufheben, bis die Händler, die noch ke'n Maismehl erhalten haben, dieses beim >Prevod« beheben.
Abgabe von Beste'lscheinen an die Händler
Sämtliche Empfänger der vom Städtischen Versorgungsamt in Laib^ch ausgegebenen Lebensmittelkarten, werden beauftragt, sofort nach dem Empfang der Karten sämtliche Bestellscheine, diejenigen für Fleisch ausgenommen bei ständigen Be tieferem von rationierten Le bensnvtteln abzugeben. Verbraucher, die sich ganztägbeh in öffentlichen Küchen. Mensen oder Gasthäusern verköstigen, sollen dort die Bestellscheine abgeben. Wer keine Bestellscheine abg'bt. ist nicht berechtigt auf Lebensmittelkarten anfallen^" Nahrungsmittel zu verlangen, ob wohl er beim Hänüer angemeldet ist.
Nach Laibach Zugesiedelten, die erstmalig Lebensmittelkarten bekommen haben. sollen sofort nach dem Erhalt der Karten beim »Prevod« — Novi trg 4/II, Zimmer 12, wegen Eintragung des Händlers orsprechen. Neue Bezieher von Kranken- oder anderen Zulagen haben »ich ebenfalls dort zu melden, da jede Verän derung der »Prevod« allein bewilligen kann. Händlern, die mehr Abschnitte abgaben. als sie Bestellscheine vorgelegt oder Zulagen angemeldet haben, werden die auf solche Abschnitte abgegebenen Waren nicht anerkannt und werden sie wegen lässiger Geschäftsführung noch bestraft werden.
Abgabe von Bestellscheinen an »Prevod«
Jeder Händler hat, nach Erhalt der Bestellscheine von seinem Verbraucher, diese nach Haushalten zusammenzuheften und auf der Rückseite den Namen und die Anschrift des Familienoberhauptes aufzuschreiben. Diese Bündel hat er nach der Buchstabei so zu ordnen, wie das ständi ge Verzeichnis seiner Verbraucher zusammengestellt ist. Neue, vom »Prevod« eingeschriebene Verbraucher, sind am Ende anzuschliessen. So geordnete Bestellscheine sind spätestens Ins zum 10. HL 1. J. in einer Papiertüte, auf welcher die Zahl von einzelnen in der Tüte enthaltenen Bestellscheinen anzuführen ist, abzugeben
Wiederum werden jene Händler, die uns bis jetzt noch nicht die Vorräte vom Salz und von Zündhölzern am Tage des 1. Fe-ber 1. J. angemeldet haben, aufgefordert dies ehestens zu tun. widrigensfalls ihnen die Zuteilung von Lebensmitteln künftig hin eingestellt weiden wild.
! Obvestlls »Prevüda«
Naknadna delitev koruzne moke
! »Prevod« ni möge' vsem trgovcem pr* vočnsno izdati korumo m<->ke zatn >0 bodo izostali trgovo: prejeli pozneje. Potroš-I niki naj pridržijo za koruzno moko d to-i òene odrezke zK^'skih nakaznic n dodat-j kov dotlej, da dvignejo trgovci koruzno ■ moko. ki je še niso prejeli.
Oddaja naroc'lnic trdovcem
Vsem prejemnikom živi'sk;h nakaznic, ki j h je izdal Mestni preskrbovalni urad v Ljubljani, naročamo, da takoj, ko prej-meio nakaznice, oddajo vse naročilnice, razen onih za meso. pri svoj'h stalnih do ba vitel jih r?cion>ran.;h živi. Potrošniki, ki se celodnevno hranilo v javnih kuhinjah, menzah ali eostilnah. naj naročilnice oddajo tam. Kd-'r nr?roči'mc ne o'1da. m upravičen zahtevati na živilsko nakaznico odpadajočih živil, četudi je pr javi jen pri trgovcu.
Priseljenci v Ljubljano, k so na noro prejeli živilske nakaznice naj se takoi po pre jemu nakazn -ce zelasi io pri »Prevodu«. Novi trar 4 TI soba 12 zaraii vpisa j trgovca. Tud: novi prejemnik bdmških ali drugih dodatkov se moraio zglasiti istotam. k-iiti vsako spremembo sme dovoliti le »Prevod*. Trgovcu, ki bi oddal več odrezkov kot i«» nrerilo?'! n'rrfn r. ali kakor ima prijavljenih dodatkov, na take odrezke 'zdineea	p* ' ni" Pri-
znali in bo še kaznovan za neredno poslovanje.
Oddaja naročilnic >Prevodu «
Vsak trgovec naj sprejme od svojega potrošnika naročilnice, jih spne po gospo dinjstvlh in napiše na zunanjo stran ime in naslov glavarja družine. Te svežnje naj uredi po abecednem redu tako. kot je sestavljen stalni seznam njegovih potrošnikov. Novi priglašenci. ki jih je vpi?al *P"evod<r. naj se priključ jo na koncu. Tako urejene naročilnice je oddati najkasneje do 10. III. 1944 v papirnati vrečici, na katero n3j napiše število posameznih naročilnic, ki so v vrečici.
Ponovno opozarjamo one trgovce, ki nam še do danes niso javili stanja zaloge soli in vžigalic na dan 1. februarja 1944., da to store čimpreje. ker ,t!m bo sicer 'lobava živil v bodoče ustavljena.
Zimska pomoč
Iz pisarne odbora za »Zimsko pomoč amo prejeli:
Gospod Bitenc Stanislav jo daroval namesto cvetja na grob pok Leopoldina Cankar Zimski pomoči 200 lir.
Stranka ki je izgubila v sprejemni pisarni Zimske pomoči, Franči^Jtanska ulica, rokavice, jih dobi v pisarni Zimske pomoči, Goeposvetalta ul. 2/1.
Za informacije glede iZimske pomoči« kličite 47-57 Prostori »Zimske pomoči« so na Gosposvetski cesti 2-1. desno. Denarne prispevke pošiljajte po čekovnih položnicah na »Pokrajnki podporni a-vod — Zimska pomoč — ček. račun 16.580«.
Kronika
*	Francoski prostovoljci za vzhodno b©-
jiš'e. Jacques E>oriot, vodja francoske ljudske stranke, se je vrnil v Pari z ter dal zastopnikom tiska izjavo, da je prišel nabirat nove prostovoljce, katere bo da la Francija za borbo proti boljševizmu.
*	ValOnei na Dunaju Državni namestnik Balclur von Schirach ie v nedeljo sprejel na trgu pred Ballhausom 18 voditeljev valonske mladine, ki so prišli nc Dunai na večdnevni obisk.
» Španska mornaric» je ci obi ls fsoveg» šefa. Iz Madrida poročajo, da je bii po-mcrsk- kapitan Pasqual Or v er s '.meno van za šefa generalnega štaba španske mornarice.
*	Nenavaden mraz na Port»p".Iskem. Iz Lizbone poročajo da so na Portugalskem letos zabeležili najnižje temperature v teku zadnjih let. Primerilo se ie celo. da je
etcšnjo zimo v Lizboni in drugih portugalskih mestih snežilo, medtem ko je zi roki čas navadno v tej deželi brez sneg? '
*	Neurja v Španiji. Iz Barcelone poročajo, da hrame v Katalon ji zadnje č?se huda neurja. Potem ko je -mei? Španija
sem tednov izredno suho vreme so 3? od *rle nebesne zatvornice in je v 24 urah jacllo na Barcelono nad 9 milijonov ton dežja, tfiko da je prišlo na vsak kvadratni meter 165 litrov vode. To pomeni največjo mero padavin, ki so jo v Ba-'caloni ugotovil-; v zadnjih 60 letih.
*	Sam si je »drezal nogo. Iz Berlina ■oročajo o junaškem podvigu nekega pojmovnega zdravnika nemške vojske, ki je 41 zadet od bombnega izstrelka sovražnih "talcev. Izstrelek je zdravniku izmrvil !e-"o nogo. Mož si jo je sam odrezal, se ob-"zal ter stregel dalje ranjencem, dokler
pri 5 e i nadomestni zdravnik, ki ga je zamenjal v službenem poslu.
i
[z Lif
u— Na VI. letošnjem simfoničnem kon-
"priu bo osrednja točka sporeda Sukova iasba k pravljični igri: Raduz in Ma-ulena. Češki skladatelj Josip Su>k je rav naslednik slavnega mojstra Dvora-a. 7.e kot gojenec praškega konservato-ia je kazal v Dvorakovi šoli velik skla-ate-ski talent. Bil pa je tudi pomemben iolin:st in kot tak se je udejstvoval v vnem češkem kvartetu od njegove usta-ovitve leta 1892. Suk je postal leta 1901. :-;n Češke akademije in od leta 1923. da-;o ie poučeval na mojstrski šoli praškega ^nservatori.ia kompozicijo do prerane -nrl. leta 1935. Za časa svojega študija tudi pozneje je veljal kot Dvorakov ; ljubši in najvidnejši učenec, s slavnim : "trom pa ga je vezala tudi najprisrč-iša sorodstvena vez. saj je bila edina . orakova hči Otilija oboževana, a žal °rano umrla Sukova žena. — Poleg Su-ve pravljične glasbe Raduz in Mahu-— .. o kateri bomo spregovorili nekaj be-• šc- jutri, se boste še izvajali Mozar-■. ? Jupitrova simfonija in Wagnerieva ;:-ed;gra k operi »Večni mornar* Pred-rodaia vstopnic se bo začela danes v '.'•ami Glasbene Matice. Koncert bo v onedeljek, dne 6 marca s točnim pri-četkom ob 17.30 uri v veliki unionskd dvorani.
u— Prrniočnire za *ršno prvo pomoč so
-nele dosedaj že 7 tečajev, ki so bih vsi av dobro obiskani in se o udeleženkah ■di točna evidenca. V drugi polovici larca bodo vse udeleženke dobile na estnem fizikatu potrdilo, da so se res j eležile teh tečajev. Dasi je število ab- | olventk tečajev že veliko, je nasprotno ! e večje število onih, ki se kliub opoizo-• lom v dnevnikih in kljub obveznosti še so prijavile v te tečaje. Hišne gospo-arje in hišne starešine znova opozarjalo. da mora biti po možnosti v vsaki, saj pa vsaki večji hiši pomočnica za ■tvo hišno pomoč, ter jih pozivamo, naj koi prijavijo na mestnem fizika tu, II. nadstropje, v dopoldanskih urah za to ioločene osebe Ni več daleč čas, ko se o po razdelitvi potrdil absolventkam teh ečajev napravila po hišah kontrola, ki x> ugotovila one odgovorne činitelje, ki ►omočnic za hišno prvo pomoč niso pri-avili. Ti odgovorni činitelji naj se potem nikar ne hudujejo. pač naj pa sebi pripišejo posledice in kazni, ki bodo sledile aradi neupoštevanja oblastvenih uredb, -i so izdane samo v najboljšem namenu, . j. za zaščito sostanovalcev in prebivalstva sploh.
u— Obletnica smrti župnika Janka Ratiera. Danes pred letom dni je prenehajo
utripata sice sesatjakobakeanu župniku Janku Barletu zavednemu Slovencu in zglednemu duhovniku, ki ga hranijo njegovi ljubljanski pa tudi izvenljubljanski larani. prijatelji in znanci v hvaležnem spominu. Usoda ni oaJa pokojniku, da bi učaikai konec vojne, kar si je tako močno želel, smrt ga je , -o-brala izmučenega od dolge ooiezm. O, prvi obleinia Barietove smrti se utagego. po»;.oj-..,àka, ki je vemo mael «viprto roko za «'o make, spominjamo mnogi Ljubljiančani ir. Slovenci s željo, da b: našemu narodu uaocia nakloni«» sc mnogo boi »h služabnikov Bar-ietovega. kova.
u— Smrt dolgoletne učiteljice v Lieh tentarmi. v ponedeljek je umrìa v Lieh t en-turnovem zavodu se«tra Vincencija Ble-jec; ki je približno 3C iet pripadala učiteljskemu zboru tega navedb. Pogreb po-koinice je bii včeraj popoldne iz Marijine kapelice na Žalah na pokopališče pri Sv Križu.
u—-Socialna pomoč Vrhovnega k ►m^ar ja poziva vse podpirane«:. ki še niso «Jvipji nakaznice (bona) za živila v Frančiškani*»: ulici št. 6, naj g« takoj d vigne Boar So ciaine pomoči Vrhovnega Komisarja <■ ■j vigniti večno zadnji petek v mesecu.
u— Nek<>liko dežja sano dobili v zadnjih dneh. in sicer rosa izpod neba prav pohlevno. Moča, čeprav ni občina, bo gotovo koristila polju 'm travnikom, ki so v letošnji zimi posrkali razmerama malo vlage. Za ozimino in travo so tudi te rosice dobrodošle ter bolo gotovo pospešile rast in klitje v času, ko se s iiiLrimi koiaki približujemo pomladi.
u— N®ve policijske uniforme. Kmalu bo teden rini, odkar so se na ulicah in prometnih križiščih ljubljanskega mesta pojavili možje v novih uniformah, na las siič-nih oblekam domobrancev. Samo po belem traku, pripetem na levem rokavu, je razvidno. da so policisti. Baje dobe stražniki v kratkem nove čepice, po katerih se bolo na zunaj bolj ü/cih od vojakov daniooian-skih edinie.
u— Zahvala. Ne morem se dovolj prisrčno zahvaliti za uspelo, skrajno težko operacijo, katero sta nad mojo hčerko Avguštino izvršila šef-primarij g. dr. Gu-zelj m ginekolog-primarij dr. Pehani. S hčerko se zavedava, da se incava ie njuni mojstrski spretnosti zahvaliti, da je operacija tako srečno iztekla. Topio se zahvaljujeva tudi vsem ostalim sodelujočim gg. zdravnikom in č-č. ss. usircijeriiairL — Avgust Juh.
u— Za stare onemogle Ljubljanč-p-ne v mestnem zaverišču v Japljevi ulici je neimenovana gospa podarila 300 lir. Mestno županstvo izreka dobrotnid najtoplejšo zahvalo tudi v imenu podpiranih.
u—Prvo8»'lcc in drugoàolee vpozarjamo n * redni vsaJiodnevni pouk ,-seh predmetov k<>-repetitorija vNaprčatkc. Ločeni r zredi! Najboljša prilika in jeimstvo uspešn-. do-vršitve razreda- Vpisovanje dnevno. Specialne instrukcije, Kongresni trg 2II.
u— »DOLOKEX« tablete so prip •iočajo pri glavobolu, migreni, zobobolu in gripi. Tudi pri trganju in revmatizmu Vam olajšajo bolečine »Dtdorex« v vseh iikmah u— v privatni Goršetovi risarski šuii se bo z marcem uvedel pomožiu predmet m sicer nauk o pla»tičiai anatumiji človfcš».:eg^* telesa za udelžeii'ie obeh tc-iajev, A. in B. Predavaj bo dve uri tedensko g. j*of. Mirko subàc, aiiad. slikar.
u— Učite se strojepisja! Praktično znanje, koristno vsakomur sedaj in v bodoče v «asebnem ali javnem p?>kücu. Novi eno-, dvo- 'in trirr,<?spčiS strojepisni tečaji pričenjajo 1.. 2. in 3. marea. Moderna atro-jepisnica. desetprstna učna metoda. Vasovanje dnevno. Učnina zrngma. Pouk dopoldne, popoldne ali zvečer on"/ želji obiskovalcev. Informacije, prospekte daje: Trgovsko neiüw-e »Chručni savod«, Domobranska 15.
u— »Oglarjev sàn« je nova knjiga Jožeta Tamažioa, ki je pravkair izšla v samozaložbi. Prikazal je zgodbo oglar čka, ki ga ugrabi medved in ga z njegwo materjo \rred zavleče v svoj brlog. Ko se reši, sreča kamnarja in hostnika — dvia orjaka, s katerima se poda v pragozd. Tamkaj doživljajo razburljive doživljaje, pre len najdejo, in rešijo izgubljeno kraJjdčno. Knjigo je opremil Jože Beränek s 125 prekrasnimi slikami. Vezana 40 lir, broš- 28 lir.
u— Dijake, ki nimajo rednega pouka opozarjamo na naše tečaje. R^^dni vsakodnevni pouk. Priprava za izpite. Tudi posamezni predmeti. V°dstvO: Miklošičeva cesta 22/1, Delavska zbornica.
Dijake-Inje »rednjÄ W op..*arjamo
na «»tru>dys v<^li ^«dwiäv. 'J^tsUu. za iiižjeaoiee j.. viSjeom.ce. Lo&jo« skupine po aüroüih. iz,>iiTa ptö^metov po S5e.i. Spe-d--Uii» tečaji inateroatiKe, kiasjčnia in »noder-iuh jeza^ov. Prvovi-ste» pouk, na^o-Jt^ja pn_ ijka m jamstvo -sa uspešno à>vrsÀie. ra^-mia. ^i^cialne HronOMie Jn^iru5>c;je t* «»ie. ivt-ngnjfcni trg &1L u— »O-söyHk. lani je*, vü^u; pesesn ijords in	fevijenja ribičev ua viao-
KÄffi severu, ixwnan šftirib oralov, pravdi fantov od fare, to krasno delo aiavnega nor.. veškega pisotoi^ Olafa Duuna smo dotali v <vj ličnem prevodu Rudolfa Kreaaia. Cej» res lepo opreJrdjeaM knjigi 48.— ür v -sem knjigarnah ui v ,iprav<i ratearne »Mearkur«.
u— Natia mladin» bo pnav foijetno ìme-nadeaa, iver je pravkair «zšot v knj^armi Tiskovne zeuiruge sedmi zvezek »Podce za maile« z IjuhKo ilustrirano Rothnvuiovo zgoii/.o: »Bratec Branko in sestrica Mica«.
u— Dijak'»m-injam in visokoénJ«*«*-lkani se nudi ugo«ina prilika, da koristno uporabijo svoj prosti čas za priučitev strojepisja. Praktčno znanje, konstno vsakomur. Novi tečaji pričenjajo ]., 2. _n 3. marca. Pou> dopoldne, popoldne ali -k; že.ijj obiskovalcev. Vpisovanje in informacije dnevno: Trgovsko učilišče vii»učni zavod«. Domobranska M iü
u— PsN^'ne stroje "noljše znamk", dobro ohranjene, kupujemo po najvišjih Inevnih cenah EVEREST. Prešernova 44
u— Step-ples pričnemo poučevati spet v nekaj dneh Poučuje Pogačar Drago, solist opernega baleta. Prijave v gimnastični šoii Milene Govekarjeve, Muzejska 3.
u_ Nesreče. V kamnolomu na Vendu je
med delom padeä in si zlomü levico 21-letni delavec Franc Zrtméek. Po stopnicah je padel in se potolkel po glavi 32-ietni pekovski pomočnik Stanislav Prosen iz Ljubljane. 58-letna posestnica Marija Bi eskvaijeva iz Ljubljane je rw domačem dvorišču padJa in se potolkla na čelu. V levico se je vsekala 28-letna delavka Marija Jesihova iz Ljubljane. Levico si je /-lomila pri pedcu 56 letna perica Mari,ia Koix>ščeva iz Bizovika. S kolesa je padel in se potolkel po glavi in rokah 24-letni ura-onik Franc Purgar iz Ljubljane '-S-Sot'-« si.rojevoljn Stanislav Er-bežnik ^ y> rJ-i <* kanju drv poškodoval desno oko l/jvic^ zlomil pn padcu 17-l-sčni sin posest"ak • Alojz Cine iz Ljubljane. 1'ooesreceACi	davijo v ljubi junaki
impiotali Doirfcišnici.
Z Gorenjskega
Štajerski kmetijski vodja Hi>inzJ je pri-
Aej kot gost na Koroško in je govoril na veliicem ljudskem zborovanju v Brezah. Opoairjai je r.a ozko sodelovanje kmetij-str1/? s stranko in je sporočil pozdrave šta-jes-skega gauleiterja. Nato je izvajal, da je preteklo leto prineslo mneg-o težav, ker je primanjkovalo delavstva in prometnih sredstev, kljub temu pa je bila vsa raz-}X-.iožlj.iva zernìja ob!elana in je bila letina (.ioceia spravljeno. V bližnjili mesecih ix> treba dobavljati čim več mleka.. Štajersko in koroško kmetijstvo bo storilo vse, da i-agotovi narodu vsakdanji kinh.
Skri\-ališče v trgovini s pohišrvom. Pred posebnim sodiščem v Celovcu sta se moraila. /.agoivaijati zakonca Mihael in Marija Ko-peinig in njun 33_letm sin Ludvik. Mihael je obratovodja tovarne s pohištvom, ki pri-pa ;a zaiionceana, žena vodi trgovino s po-hištvcun v Celm^cu, sin pa je lastnik kavarne »Pri obelisku«, kjer je bifta tudi točilnica. Zakonca sta na nedopusten način odtegovala pohištvo prebivalstvu, v nju-nean stanovanju >n sklo/iiéiu po so našli kar- ogromno sSUadovnico živil Prav tako je sin skril mnogo pijače in živil. Obsojeni so bil".: Marij«, na 4 leta leče in na 20.000 mark globe, sin LudVik in mož '^ek na eno Leto zawra in 10.(XWJ mark g"oč-e.
§ štajerskega
Predavanje o Hitlerja v Zidanem mo^tu.
Krajevna skupina Zidani most je priredil j. predavanje s skioptičnimi slikami o življenju >n delu Adolfa Hitlerja. Govoril je šolski in krajevni skupinski vodja Uthe.
Odlikovanje. Z železnim križcem drugega razred?}, je bil odlikovan desetnik Franc čuček iz trboveljskega Okrožja,
Srebrna poroka Na Zidanem mostu sta obhajJla srebrno poroko zakonca Ana in Rihard Seidl.
IzmenjevalnSca za obutev v MarH»«»rn. V okviru štajerskega Heimatbunda so v Mariboru spet odprli izmenjevalpico za čev-
lje. Postovainiae je bOa nekaj časa »prta, zdaj pa bo za občinstvo zopet odpri-a vsak torek in petek.
Ne®g«de. 29 letni Franc Mimik je tako nesrečno padel dd si je zlomil deano nogo ter fv> ga moraV. prepeljati v mBriborsko bolnišnico. I^evo nog«- »' je zlomil 7 letni sin tovarn^kega delavo- Cvetko Prešeren iz Račja pri Mariooni. 9 letni a n avtouio-b-iskega voeača Kari i^ck! iz Mar oora «e yt> tako hudo opekel, d* po pa mor ii star-v zdravniško oekrbo.
Iz Trsta
Poč»»»Mtev dr. tkiigjp-	v. i
alpin^kega òruètw je «siclenil poča-oO ti mic Tsaaiužiiega pl-se-jiri^tu;^?'. ptaaiäja ctrja Julija Kugyja z iKftaivA«rv-.jo p«.«<?b -dr. Kiigyjevega ^viaxiÄ r prtu pj^nin.-^tk-i vodnikom Julijskih Aip.
firraičevje ji», gorelo t**«x 8v. lv«a.«a N« VaJerijevem hribu nad Sv.	ae j«
vnelo grmičevje. Oganj za .Jed 100«; m* površine. Gasilci so po coti c-rv:m j?sšenju omejili požar
Umor znanega tržaškega učitelj. V ul-ci Navali 34, je hü umorjen učitelj Ervfm Z««r-delago. star 38 let ravnatelj Soc^V-neg-^ zavoda pri Sv. Alojziju. Njegova žena je bila s svojo 12-letno hčerko za tre«rut«k odsotna Ko se je vrnila je naäU svoj.^n moža mrtvega na tleh. Spomnila se je, d» >• videla v hišni veži tri neznance, ki so se potuhnjeno o 1 stranili. Tržaška podici^t poizveduje za krivci.
Iz Gorice
Promet med Trstom in Gorico. V spo-polnitev naše notice z dne 20. februarja nam je avtobusno podjetje Ribi poslalo naslednje pojasnilo. Avtobus, ki se odpelje iz Gorice v Trst ob 7.30. se vrne v Gorico ob 13. Iz Trsta gre dnevno (razen ob nedeljah in praznikih) v Gradež ob 14.30 ter se vrne ob 7 naslednji dan. Razen že navedenega urnika z Gorico in Tržičem je še naslednja zveza: iz Gorice v Tržič ob 13.15 ter ima zvezo s Trstom, vrnitev iz Tržiča ob 17.30. Izven navedenih avtobusnih prog ima Gorica še naslednji avtobusni promet, in sicer z odhodom iz Gorice v Cedad-Kobarid ob 14, iz Gorice v Gradež ob 13 15. iz Gorice v Palmanovo ob 15, iz Gorice v Cervignano ob 17.
K»nja »o voz so ukradli. V Mirnu pri Gorici so trt o vi ponoči vlomili v hleve bratov Caprara ter so odvedli iz njih 9 konj in 9 m Brata Caprara trpfta nad 200 000 lir škode.
Z Reke
Reka Je ;*ii; tretjič boml**-'l rana-
Kakor poroča t-žaška ^-Deutsche Adria-Zeitung« je bila Reka po četrtkovem ln petkovem bornonerti napadu bombardirana tudi v soboto, in sicer v ranih jutranj h urah. Odvržene bombe so padle v mestno središče, kjer so povzročile občutno škodo
Športno igrišče v svobodni ujKjrabi. Športno igrišče Barg omar ina na Reci je bdi onekaj časa zaprto in se ni smelo upo-i-ahijati. Zdaj se je nemškemu svetovalcu na Reki posrečilo izposlovati, da se ime-noyano igrišče zopet izroči svojen.u na-
menu.
Iz Hrvatske
žrtve teroriwiiènegu n&i*wia ia Zagreb. »Neuee Wiener Tagblatt'* poroča da je biio pri zadnjem tea-onstičneni .<»apadu na Zagreb uničenih 40 stanovanjskih hiš, naoalj-njih 160 hiš pa je bik> poškodovanih. Do^j so nošteii 4T> mi tvlh in p<r. v toliko t?žku ranjenih- Ci\-iilno prebivoistvo je biio pos a, no, k likoc ni zaradi siu^be vezano na. »i-grob, naj ac- säcusa izseJiti iz mesta na deželo.
Podaljšana prepoved potovanj rta Hrvatske«? Dne 23. februarja je potekel rok, do katerega je bilo prepovedano svobodno potovanje z železnico in vozili po ozen. ju Nezavisne Dižave Hrvatske. Zd-j razglašajo pristojne oblasti, da je prepoved potovanja pojaljšana za nedoločen čas. Za vsako potov nje z osebnim afi bizim vlakom je potrebno posebno dovoljenje pristojne policijske oblasti.
Na zagrebški univerzi je trenutno vpisanih 6180 slušateljev, med katerimi je 1030 ženskih slušatelji« in 2849 inozemcev, med kr.terimi prevladujejo Bolgari.
Smrt hrvatskega Politika. V Zagrebu je umrl v visoki starosti dr. Vladimir Prebeg eden izmed bivših sodelavcev >očeta domovine« Ante Starčeviča.
Prosimo, da prijazno sprejmete raznašalce tombolskih karti
Beleinica
KOLEDAR
Hrfvb»., 1. marco: Albin.
DANAŠNJE PRIREDITVE Rino Matio»; Gat rijela Dambrooe. Kino Sloga: Uaoda. Kino 1'n -^ • 500«J ~iark nagrade.
DEŽURNE LEKARNE _
Dm««': Ma-, Sakarč-c, Sv. Jakoba trg Ram -r, Mikioftičeva es^ta 20. Murmayer, Sv. FVHra tveLi 78.
ZATEMNITEV je strojro obvezna od 1S.J0 do 5. ure'
DRŽAVNO GLEDALIŠČE
DRAMA
Sreda. 1.	oii i6: »Namišljeni bolnik«
Red Sreda.	„ , .
Oetrtek, 2. marca ob 16: Matnr». Red Četrtek.
*
JnrčUSeVa proslava. V petek, dne X. marca bo v Drami kot proslava 100 letnice rojstva našega pisatelja Josipa Jurčiča uprizorjena dramatizacija njegove poviti »Deseti brat«, ki jo je napravil Pavel Golia. Pred predstavo bo govoril o pisatelju Jurčiču gosp. dramaturg Moder.
OPERA
Sreda, 1. marca, ob 16: »Prodana nevesta»«.
Izven. Cene od 36 lir navzdol. Četrtek. 2. marca ob 16: Ui Boheme. laven. Cene od 36 lir navzdol.
*
O zasedbi torkove predstave »Mel«dij srca« je pomotoma zašla v včerajšnjo številko starejša notica: v resnici je bila za-sedba te predstave drugačna. Uredništvo.
B. Smetana : »Prodana nevesta«. Komična opera v treh dejanjih. Osebe: K ruš ina
—	Janko, Ljudmila — Poliče va. Marinka, Djuna hči - Vidalijeva. Miha — Dolmčar, Kala — Golobova. Vašek — Banovec, Janko — Slanovec k. g., Kecal — Lupša. cirkuški n-vnatelj — Jelnikar. Esmeralda — B? rbičeva. Indijanec -- Marek. Režiser: C. Delavec. Dirigent: D. Zebre. Koreograf: P. Golovin. Zbor» vodja: S. Hunad.
V tekočem tednu bo po daijèem premoru zopet uprizoritev Puccipijeve opere »La Boheme«, ki nam bo prinesla novo zani-rnivoÄ: Vajea-ijo HeybaJOvo v partiji Mimi io Manjo Mlejo&ovo Musetto. Obe pevki bost? nastopili prvič v teh partijah. Ostala zasedba: Rudolf — Lipušček, Marcel — Janko- Chaunard — Dolničar. Co-iin — Lupéa. Benoit in AJcindor — Zupan. Opero bo dirigiral dr. Danilo Svara. Reiser: C. Debevec.
Vodstvo gledališča javlja: potreboie xa izpopolnitev opernega zbora razne glasove: tenor, sopran, bariton, alt in bas. noriva gospode in dame. ki bi reflektlrali na MJgažman, naj se zglasijo prihodnji ponedeljek. fi. marca, ob 12. uri v Operi, kjer bo pevska preizkušnja. Prednost imajo mlaji« reflektanti. ki so absolvirali pev-r.ko ali glaebeno šolo.
Odàinlska skupina jadransko Primorje
F Ä D 1 O LJUBLJANA
is>t.KI>A. 1 MARCA 7.00 -7 10: Poročiia v nemščini. 7-10 <to 9.00: Jutran tì pozdrav ; vmes od 7.30—7.40 : poročila' v àk»v«tìcsni. 9 00—9.10: Ponoäla v namšcdrd. 9 10—S 20: Koračnica, napoved spe-reda ( ikvp- in sv>v. ). aP.to koračnica. 12 00—12.30: .'»poktówtflk; koncert. 12.30 do 12.4-5' Pv»->oRa v nemščini in slovenščim. 12.45—14.00: rv'onocart MaJega orkestra, voli Stoj an Sfcemowic. 14.00- 14-10: Poročila v rsmščini. 14.10—15.00: Vsakem« nekaj. 17.00—17 15- Poročila v nemščini in sloven_ ftčim. Napoved sporeda. 17.15—17.45: Otroška une; p«-svitiče pripoveduje gdčna. Maša Slavčeva. ".7 45—18 15: Komorna glasila. 19.00 -19.30: Veseli naperi igra Vate gocibat, sodelujeta Petan Fivmc — orglice m Stanko Avgust. — harmonika. 19.30--19.45: Poročtia v slovenščini, napoved sporeda. 19.45-—20.00: 2ZLro^to poanoč govort. dr. Miako Kos. 2<;'.00 do 20 15: Poročilo v nemščini. 20.15 do 21.00: Iz opernega sveta; pojejo: Valerija Heybai
—	sopran. Drago Cu len — tenor in Friderik Lupša — bas, pri klavirju Marijan Li-povšek. 21.00—22.00; Glasba iz zvočnih filmov. 21.00 22.10: Poročila v nemščini. 22.10__22.30: Nekag napevov za teh. k o noč.
KULTURNI PREGLED
Pomen medicinskega spisa dr. B. Derča
(»Slovenska mati, doji!«)
Po vsaki vojni se pojavijo pred slehernim občestvom, ki ima voljo do življenja n rasti, problemi populacijske politike. Na tem poiročju se medicina stika s sociolo-gijo, biološki problemi naroda prehajajo v socialne in gospodarske in narobe. Problem ljudske vitalitete in rnortalitete, ali o dom.: če: življenja in smrti, je nekaj asa po velikih krizah posebno pereč in zajema vse panoge javnega življenja, zanima ne le ožj: krog strokovnjakov, marveč široko plast vseh. ki se iz zasebnega življenja dvigajo k vprašanjem splošnosti.
Knjigarna Tiskovne zadruge v Ljubljani je pravkar izdala 80 strani vel ke 8U obsegajoči ,=>pis priznanega zdravnika-pediatra dr. Bogel r.a Derča »Slovenska mati, döjü« O knjižici so v stolpcih »Jutra« že zšle opazke z medicinskega stališča. Z naslednjimi vrsticami b; hoteli označiti vse-b no tega spis-, ki zajema mnogo širše, kakor bi bralec sklepal po naslovu, saj sega s svojimi končnimi kcnsekvencami na področja izven medic ne, dotikajoč se socioloških in drugih problemov slovenskega ljudstva. Pisec je svoj spis označil v spodnjem naslovu z besed mi »Prispevek k propagandi za dejanje«. Tega nikakor ni treba razumeti tako, da bi bila knjižica namenjena samo mladim in bodočim materam. Le te najdejo nemara več zase v drugih priročnikih, zlasti še v knjigi dr. Derča »Dojenček, njega negovanje in prehrana«, dasi jim tudi novo knjigo toplo priporočamo, zlasti zaradi globljega spoznavanja problemov prehranjevanja in posebej še obširnega, temeljito obdelanega poglavja o mleku. Vzlic temu pa ima spi« dr. Bogdana Derča »Slovenska mati, dòji!« svoje težišče v sami problematiki d o j e n j a, to je prehrane dojenčkov. Prav zaradi tega se včlenja v domačo literaturo o ljudskem zdravju. Tiskovna zadruga je že neposredno po prvi vojni izdala nekaj takh spisov; s pričujočim delom je nekako prehitela te vrste slovstvo, ki bo postalo
pri obnovitvenem delu po sedanji vojni posebno važno. In spis »Slovenska mati, doji!« je tem pomembnejši, ker pravilna prehrana dojenčkov ne znižuje samo njih umrljivosti, ker je eno izmed bistvenih vprašanj populacijske politike, marveč tudi oja-čuje njih vitaliteto, pospešuje telesni razvoj in zdravje ter tako zagotavlja narodu zdrav, krepak naraščaj. Propaganda dr. Derča za dojenje ni tedaj samo ožja medicinska zadeva, marveč pomeni temeljno stopnjo k več p sistematizaciji povojne zdravstvene politike, na katero se narodi že sedaj pripravljajo. Nedvomno bo skrb za ljudsko zdravje prehajala v povojnem življenju iz individualno kurativne medicine vedno bolj k profilaktični socialni medicini in pediatrija bo tvorila njeno nejnujnejšo in posebno važno podlago. Znanstveno utemeljena izvajanja našega vodilnega otroškega zdravnika ntajbolj dokazujejo, kaj pomeni za nadaljnje zdravstveno stanje otroka prehrana z materinskim mlekom in kako dragoceno je torej to, kar nudi dojenčku narava sama iz materinih plemenitih prsi. Zato bo vprašanje pravilne :n izdatne dojitve dojenčkov imelo važno vlogo v socialni medicini po sedanji vojni — tisti socialni medicini, ki je ne glede ra vse programe in smeri neogibna in življenjska potreba človeške družbe na njeni sedanji civilizacijski stopnji. Zato je dr. Derč prav storil, ko je dal svojemu spisu širšo znanstveno podlago, ker ga bo tako s pridom rabila ne samo bolničarka — spis je nastal iz predavanj v strokovnem boloi-Čarskem tečaju — marveč tudi zdravnik na sploh in poleg zdravnika še vsak, kdor se intenzivneje zanima za pi-obleme ljudskega zdravja v okviru splošne socialne kulture.
Spis dr. Bogdana Derča je sestavljen takole: V prvem poglavju obravnava pisec fiziologijo preo snove. Tu podaja temeljno znanje o preosnovi, prehrani-prebavi, resorbciji, asimilaciji in disimila-ciji. vedno glede na probleme otroške prehrane. V drugem poglavju se bavi s kemijo hranil in njihovih sestavin (voda, soli, beljakovine, tolšče, ogljikovi hidrati ali sladkorji). Tretje poglavje je pisec oäimeril činiteljem aH biokataliza-
t o r j e m. L j. vitaminom, hormonom m fermentom. To poglavje je posebno izčrpno. V četrtem poglavju je obdelal mleko z vseh vidikov (pojem, izločanje mleka, molža, sesanje, dojenje, dojenček-zaiivan-ček. dsoječa mati jn dojilja, mati in dete kot enota, težkoče pri dojenju, zalivctnček ln prehrana). To poglavje je nekako jedro celotnega spisa. V petem poglavju se zaustavlja na splošno pri boleznih majhnega otroka — seveda z vidika dojenja. V šestem razglablja na kratko umrljivost in rodnost. Na to zaključuje svoj spis z dvema poglavjema, ki sta prav posebno potekli iz piščeve bogate izkušenosti v pediatrični prUksi ter imata glede na razvoj in stanje slovenskega zdravstva, posebej še otroškega skrbstva, polemični značaj. Sta to poglavji: »Naš«, pediatrija« in »Končna beseda«. Slovenski medicinski k regi in vsi čini tel ji, ki soodločajo v organizaciji ljudskega zdravja pri nas. ne boio mogli prezreti izvajanj dr. Derča, ki je spregovoril z njemu lastno odločnostjo, zavedajoč se da je bil dolga leta bojevnik za pravice naše matere in otroka ter se je dovolj dolgo upiral raznim modnim smerem. ki so hotele v škodo ljudskega zdravja nadomestiti naravo. Značilno je. da se iz dr. Derčeve medicinsko-pobudne knjige zopet oglaša Rousseaujev klic »Nazaj k naravi«, kar pa pisca seveda ne moti, da bi ne kritiziral modernih zdravstvenih naprav in ne k zal poti k njih izboljšanju.
Upamo- cla bodo te vrstice pripomogle k razš r jen ju te človeško plemenite knjige, h kateri se bo treba še vračati, saj bo ostala pobudnica naše sedanje in bodoče populacijske skrbi. Knjiga je spisana živahno ^ pregledno, v skrbno izlikanem jeziku.
Nova paleolitska Venera
Revija »Sapere« (od 31. julija 1943.) je priobčila sliko »Traeimenske Venere« (Venere del Trasimeno), ki jo Alberto Carlo ßlaor primerja slavni paleolitski »Veneri iz Wilkendorf a«, ki jo je našel ObermaJer. Ta zanimivi in zaradi svojih posebnosti ve-levažni kipec sta m šla leta 1938. Palma di C esnoia in Cardini, urejajoč prazgodovinske najdenine iz okolice Arezza üx z oba-
le Tras.menskega jezera. Ker govori marsikaj zato, da je bil kipec nrjden ob jezeru, ga imenuje Blanc »Venere del Trasimeno«.
Debela boginja paleobtika je res vedno v zvezi z vodo. Pri nekaterih joa jdeninah je ta zveza dokazljiva, ali po najdišču ali po dodatkih, često so taki kipci prišli na dan ob vodah ali na otokih. Na neki egipčanski risbi take debeluške vidimo poleg nje kolišče na vodi. Zato je prav verjetno, d>a je tudi ta »Venera« prav s kakega mostišča na Trasimeni^kem jezeru.
Skupne poteze Trasimenske in Wilen-clorfske Venere so v pivi vrsti roke z značilno držo na prsih- zaradi katere bo ta najnovejša Venera velike važnosti za pra- i kulturno zgodovino in za zgodovino vere j v boginjo mater okrog Sredozemskega morja. ker se ta poteza ponavlja pri Izidi, pri grških kipcih z otokov, v Palestini, da celo globoko v Afriki.
Drugo, kar imata obe skupnega, ni tako važno, ker obilnost oblik in strčeči boki, kar poudarja Blanc, so več eh manj svoj-ski vsem paleolitsk m Veneram. Na drugi strani pa je velika razlika v neizdelanih nogah, v »poenostavljenem shematičnem« spodnjem delu telesn.. (Blanc). Res je, da so noge skoro pri vseh paleolitakih Venerah slabo izdelane, izjema je pa baé Willen-dorfska Venera. Navadno se končujejo tik pod koleni, ne izvzemši Willendorskega kipca, toda ta podoba jih ima v enem neizob-ličenem kosu, kakor bi j;h imela v vreči. Do danes je to edina paleolitska ženska plastika z izdelanim gornjim in neizdelanim spodnjim delom telesa. Poznamo pa paleol.tske ploščate kipce, ki jih je našel Absc4on, ki podajajo bolj glavno profilno silhueto kakor oblike boginje- Enostavnost oblik teh kipcev, njih shematičnost pa ne-iadelauost spodnje partije Trasimenske Venere je vsekakor vredna upoštevanja. Po mo jem mnenju ima ta »slog« svoj izvor m vzorec v prodnem ploščatem kamnu, lepo ogla jenem od vode- ki nudi bujni primitivni fantaziji, če je le količkaj zavitih kontur, sliko ženskega trupa, posebno àe, če izvira iz svete reke ali jezera boginje Ploščata profilila Venera je lahko tudi »ležala«, kakor je n. pr. upodobljena (v polni izdelavi
oblik). Venera z Malte. Trasimensko Venero si je pa težko predstavljati ležečo, a še manj stoječo. Ce so pri drugih kipcih okrnjene noge kakor bi bile odlomi jene (primerjaj odbite noge lutke v nekem grob« iz Egipta, »da bi ne zbežala«!), kar je lepo videti prav pri Willendorski Veneri, je prt naši Veneri konec trupa zaobljen. V tem. je ta plastika podobna drugi italici Veneri iz Savignana sul Panaro, ki pa ima sicer noge izoblikovane.
Trasimenska Venera, nima glave m jI manjka košček desne štreni. Tudi to upoštevajoč, je vendar zelo majhna, med najmanjšimi do danes znanimi: 37 mm X 15 mm. Ker ima razen tega na strani vidno jamico v neizdelani nogi (vidna je samo leva stran), je po vsem tem ta podoba verjetno samo obesek
Kateri izmed obeh »Vener« gre prednost v starosti, bodo odločili strokovnjaki, vendar se zdi že danes, da je Trasimenska Venera starejša., in to zaradi svoje enostavnejše izdelave, in če se ne motimo, bo ta pedoba àe zelo važna za etnologa, mitologa, antropologa itd., in sicer na eni strani zaradi že omenjene značilne drže rok na drugi pa, ker ji manjkajo nekatere somat-ske poteze paleolitski h Vener (mogoče ne-groidne: steatopig^ja), ki jih ima tudi Willendorf ska.
že iz teh bežnih opazk je razvidna važnost in problematičnost Venere iz Tttj«»U menskega jezera, ki je z objavo v »Sapere« prvič stopila pred širše občinstvo interesentov in ki je zanimiva tudi aa nas, ker je kulturna zveza med obema plastikama (če ima Blanc prav) šla mogoče baš preko našega ozemlja in se prej aLi slej utegne odkriti tudi pri nas kaka paleolitska Venera!	______A» M.
Knjižna izdaja Adamičeve »Sole v predmestju«. Izrazito ljubljansko literarno delo Antona Adamiča »gole v predmestju«, ki jo poznajo bralci »Jutra« iz naših stolpcev, bo izšla v knjigi. Knjiga bo okusno natisnjena in opremljena z izvirnimi ilustracijami. Glavnemu delu je pisatelj pridružil še osem črtic, združenih v ciklus »Mali svet«. Knjiga izide prihodnje dni v pisateljevi »mozaložbi.
»JUTRO Št $9
9
Srefe, litt. 1944
Iz sodne kronike
Ljubljana, 28. febr.
V soboto se je paed sodnikom poedincem SOS. Rajkam Lederhasom nadaljevala razprava proti delavcu, ki ga je neka gradbena tvrdka ovadila, da ji je ukradel več predmetov iz njenega skladišča, gradbenega materiala, že na pivi razpravi se je izkazalo, da za večino predmetov ni do-Ivazov, da bi jih ukraiel obtoženec. Pri njem jih niso našli, v skladišče pa je imelo dostop še mnogo drugih delavcev. Med preiskavo na obtoženčevem domu je policija našla le 7 m žične vrvi. ki je dokazano izvirala iz ovaditeljevega skladišča.
Obtoženec, ki doslej še ni bil kaznovan, as je branil, da je slikalo pobral na. neki .stavbi v Trnovem, kjer je vojaštvo preurejalo električne napeljave in pri tem zavrglo mnogo podobnega materiala. Temu zagovora je sodnik verjel, ni pa verjel zagovoru glede žice- Za to je obtoženec trdil, da jo je popeljal domov, ne da bi vedel. V skladišču «vaditelja je bila neka slama, ki jo vzel za štaljo svojim malim živalim. Ko jo je doma, metal z vozička, je našel med njo žico. .Skleni! je. da jo b> vrnil in jo je položil posebej. Kasneje pa je na žico pozabil.
Zaslišane o bile številne priče, ki niso mogie tega zagovora niti potrditi niti zanikati. Odločilna je biia izpoved nekega obtožence ve-gži soleiavca, ki je izključil možnost, tia bi bila po njegovi pozabljivosti prilla žica neopaženo med dotično siamo. Sodnik je spoznal obtoženca za krivega po § 314-1 m ga obsodil na 14 dni strogega zapora. K ì ze n p;i je pr esterna že s preiskovalnim zaporom. Za druge predmete je bil obtoženec opioščen. Kazen je spre1'1!.
90.000 Hr vreden prstan
Zanimiva je bila naslednja razprava, ko f*; je moral zagovarjati bivši narelnlk Ar-.-a- Državni tožilec ga je obtožil, da je storil prestopek zoper pravosodje, ko je 8. oktobra lani pred preiskovalnim sodnikom r kazenski »tvsri zoper neznano storilce radi Blcčrnstva utaje kot ptiča, ki ni prisegel, težiio pričal, da mu je Ana L. v poletju 1Ö42 ter* »čila le dva prstana in ne treh, ter • ia, mu jih j»3 dala v prodajo in ne v ocenitev.
Zadeva ima zanimivo ozadje. Po prepo-vrdd proste prodaje zlata m zlatih predmetov in uvedbà dolžnosti, da se ti predmeti ■«nudi o v nakup državni novčanični banki, ki jih je plačevala po v naprej limitirani ■ «ni., se je kmalu začelo obsežno skrivno prekupčevanje z zlatom in zlatimi izdelki. (TdeleževaJi so se ga razni ljubljanski pe-ičneži in ljudje, ki razpolagajo z velikimi
KINO UNION	Telefon 23-31
Izredno napeta kriminalna drama
M ABK. NAGBADE
Zagonetni požar v tovarni za nitro-celulozo — Kdo je požigalec hi morilec nočnega čuvaja? §§ OH> Hol/mann, IBlde Sessak, Martin Urici, Paul Dahlke, Oskar Sima Predstave ob: 15.30 in 17.30 uri.
RINO SLOGA	Telefon 27-30
Podaljšano drugi teden Najseozacijonalnejši film sezone !
Zadnja velika umetnina znamenitega filmskega igralca Heinrieha Georgea
USODA
iz tragičnega življenja bolgarskega kneza Melnika in njegovih otrok Sodelujejo: Gisela Uhlen, Werner Hin/. Oskar >ìnia, Christian "\ayssler, dnnajska filharmonija Režija: Geza v. Bolvary Predstave ob: 15, in 17. uri
kap&zAi. Kdoa- ai je pridat»! zaupanje katerega teh prekupčevalcev, je lahko kaj kmalu zvedel za cene in kupce. Sevela pa so bili voi bolj adi manj previdni. Ker je bila stalna nevarnost, da jih zalotijo. Oblasti so imele svoje zaupnike, ki x> marsikateremu prekupčevalcu stopili boleče na prste. Zaplenjeno mu je bilo vse zlato, aa-prt je bil ln še plačati je moral visoko g*o-bo. Pred italijanskim vojaškim sodiščem ie bilo več razprav, ko so se morali zagovarjati prekupčevalci z zlatom-
Narednik Arsa si je skušal pomagati, kakor je vedel In znai. Bavil se je tudi s prekupčevanjem in kot takega ga je spoznala gospa Ana, ki je njegova rojakinja. Kakor je aškodovanka pripovedovala, se ji je mož tako prikupil, da mu je že po dvomesečnem poznanstvu zaupala v pio^ajo tri dragocene briljanitae paratane. Prvi je bü vreden 24.000, drugi 28.000 in tretji 90.000 lir. Arsa je prstane dobil okoli poldne, šel je z njimi v Šiško, nato k Slonu, od tam pa k Lovšinu. Ni še utegnil popiti kozarec vina, Ito je že prišla za njun policija, ga aretirala in mu vzela prstane. Arsa je povedal, kje jih je dobiL Policija je nato napravila preiskavo na domu oškodovanke, zaprla njo in nekaj članov njene družine-čudno pa se je oskodovanki zdelo, da je bilo med zaslišanjem na politóji in pred vojaškim sodiščem govora le o dveh prstanih, že v zaporu je prosila nekega znanca, naj povpraša Arso, kaj je s ta-etjim prstanom. Arsa mu je dejal, da mu je vee pristane zaplenila policija.
Oäkodovanka je bUa zaprta 4 meaece in pol. Ko je bila izpuščena, se je takoj zanimala za usodo največjega, 90.000 hr vrednega prstana. Srečaj a je nekoč Arso v Prešernovi ulici. Ko ga je vprašala, kaj je s prstanom, ji je odvrnil, da je na policiji in da je pripravljen iti z njo tja, kadar hoče. šel pa ni. Oškodovanka je bila mnenja, da mora Arsa ve.ieti kaj natančnejšega o usodi prstana, ki zanj niso med preiskavo vedeli ne na policiji in ne na sodišču. Značilno je, da Arsa tudi nekaterim drugim pričam, ki so ga po njenem nalogu vprašale, kaj je s prstani, nikoli ni rekel, da je prejel samo dva prstana in ne tri. Običajno je odgovoril, da so vsi na policiji.
Obtoženec se je zagovarjal na razpravi, da ni prejel tei prstane, temveč samo dva, M mu jih je vzela policija, leo ga je arati-pala pri Lovšinu. Trdii je. da je oškodovanka nanj jezna., ker ni onemogočil odvzem zlata in ga zato obremenjuje- Priznal je, da je prejel samo dva prstana, in sicer prstana z manjšo vrednostjo. Ker se je izkazalo, da ne bo mogoče odločiti zadeve hrez 3pisa italijanskega vojaškega solišča. v katerem so zapisniki o procesu proti c škodovanki, je sodnik razpravo prekinil in sklenil pri-baviti, dotični spis in znsliša-ti še nekatere priče.
KINO MITICA	Telefon 22-41
Razočarana ljubezen najde uteho v visokem poklicu igralske umetnosti
Gaferifela Dambnme
Film lepote in žrtvovanja .., sì, vi.: Gusti Huber, Ewald Baiser, Engen Klopfer,
Predstave ob; 15. in 17.30 uri
Harry Hoff;	43
ZLATA PIJANOST
Kriminalni roman
/frdjiij- ila je nekdo šele nedavno po'-o-žil zlato v zaboj.«
»Kako ai to razlagate?«
.»Zelo preprosto — pravi morilec senhor-ja Emilia je storil t.o z namenom, da bi naknadno zvalil krivdo na mrtvega Mendasa, ki je bil tako in tako osumljen. Seveda pa hudobnež ni slutil, da sem bil vse že jaz jweiskal. K sreči ne! Drugače bi bil ravnal manj neumno. Tako je Mendasa le razbremenil.«
-Mislite, da je bil Salvador?«.
»Mogoče. Marsikaj govori za to. Vendar 1* bom zanesljivo trdil.« Braun je pri tem mislil na Oreciiasove besede: > -— o možnosti, da bi bil morilec kdo drug. menda vob-ée ne razmišljate?«
Te besede komisarju že ves čas niso dale miru. A kdo, k kdo bi še utegnil priti v poštev?
Braun je ugibal in ugibal. Odgovora na vprašanje ni našel. Vsi dosedanji izsledki ao bili zgolj negativni. Mendas je bil zdaj Soočen iz njegovih računov.
In Bonifacio Salvador?
Spet se je ukvarjal pred vsem a tem človekom. Bonifacio je bil nemara na kak na_
sponr
Dva junaka z belili poljan
Ko doživljamo dan za dnevom alj večer za večerom, ki so mineval; včasi v
tej letni dobi malone strnjeni v znamenju bele opojnosti, zdaj pa brez nje, nam Cesto uhajajo misli tja gori pod planine, kjer je bil eldorado naših smučarjev. Zdaj tamkaj ni tako, toda spomini še niso tako obledeli, da bi ne ož.veli, kadar nas kar koli spomni na nepozabne ure sredi smučarskih tekmovanj. In nekje in nekoč sta si med temi bore; na. snežnih poljanah pod našimi gorami utirala smučino tudi dva Nemca, o katerih čitamo prav te dni nekako takole:
Herbert Leupold Ko so pred tine-vi številni nemški smučarji v AJtenbcrgu s tortali v vztrajnostnem teku na 40 km, na koncu katerega je čakal zmagovalca naslov državnega prvaka v tej najtežji smučarski preskušaj i, se je marsikdo spomnil moža., čigar vse življenje je veljalo baš temu najtežjemu naporu na smučeh, Dolgi šiezijec, ki je živel sicer v mestu, pa prihajal redno vsako soboto v gore, da bi se tam meril z njimi in rihar jem, je dolgo občudoval fin slednjič tudi obvladal dolgo progo na smučeh.
Leupold ali 'Leu«-, kakor so ga kratko klicali njegovi prijatelji, ki je svojo prisego Führerju in nemškemu narodu za: pečatil z junaško smrtjo na Kavkazu, je bil pravi lev tud- v borbi z zimsko naravo in njenimi zahtevami. Zato je spadal med najmočnejše zastopnike te panoge med Nemci, zato je žel slavo in uspehe na vseh smučarskih prireditvah kjer koli se je pojavil na startu. Tako tudi pri nasi
Smučar na dolge proge — 50 km daleč po pravilih ali vsaj 40 km po skrajšanju
zaradi posebnih okoliščin — bije boi z naravo in sotekmovalci sam. brez prižiganja množic v stadionu in brez dobre roke ali bodrilne besede v najtežjih tie-nutkili. Zanj ne velja nobeno drugo pravilo kakor — naprej in naprej, zdvij navzgor, zdaj navzdol, tja v neskočnost po tihih gozdovih, kamor že mesece ni .stopila človeška noga, ali počez po golih m brezkrajnih travnikih, ki počivajo pod debelo snežno odejo, z enim samim ciljem
čin zvedel, da ga že dolžijo umora. Zu <j je hotel odvrniti ta sum Nabral si je bd novega piena, in zlata kepa mu ni bila več potrebna, čeprav se je morda le s težkim srcem ločil od nje. Vsekako je biio to najzanesljivejše sredstvo, da se razbremen .
Braun je šel k ujetniku. »Garrat.« je vprašal, »ali vam je Bonifacio Salvador kdaj pokazal posebno veliko kepo zlata -nemara, da bi vam podžgal pohlep?«
-Ne,« je Garrat odločno zanikal. ;>kazal nam ni sploh ničesar Pač pa je namigoval, da je nekoč že nekaj uplenil.«
Garrat se je čudil, ko je komisar po tem edinem vprašanju spet odšel.
Zvečerilo se je. Dve patroli sta se vrnili iz pragozda. Braun je vprašal redarje, Ali so kaj odkrili. Ne. Nihče ni bil videl nič sumljivega.
Z napetostjo je Braun čakal, da se vrne tudi Zirra s svojima psoma. Narednik je imel n&logo, da preišče breg reke.
Nazaonje je prišel — že uro po mraku, živahno je pristopil h komisarju. Zraven njega "»e stal Alimas ki ga je bil spremljal
»Kako niiijo na sever od islkaiskih kolib sva naši« sledove treh mož,« je javil Zii-ra. j-Eden je moral biti Indijanec. Spustil sem psa, pa smo šii za njimi. Sled je vodila ob rek: navzgor. Nazadnje smo prišli do kraja, kjer so si bih stesali splav. Več drevea jo bilo posekanih. Očitno so bili tu-
— do zadnjega metra brez oddiha. Takemu smučarju je treba žilavoeti, vztrajnosti in neugonoUjive volje do araage kakor le redko komu in takšen ja bil simpatični Leupold, ki bo še dolgo ostal vzor vseh smučarskih tekačev na dolge proge. Trdi kakor dren morajo biti tekmovalci na talcih tekmah, natančno takšni kakor Leupold ali sedani prvak Demetz ali naš nekdanji znanec Prane Smole j, kajti samo taki lahko uspevajo v tem maratonu na smučeh, še bodo mnogi šli Leupoldovo pot, toda vselej, kadar jo bodo nastopili, bo njegov spomin lebdel nad njimi.
Tako je smučar Leupold prešel kot junak tudi v športno zgodovino.
*
Gusti B e r a u e r. Ta drugi odlični predstavnik nemškega smučaratva, ki mu gre edinstvena čast, da je kot prvi Sred-neevropec pustil za seboj do tedaj nepremagljive severnjake, je zdaj glavni junak
športnega filma z naslovom »Visoka šola smučanja«. Ti posnetki so vsekakor starejšega izvora, kajti prav ta čas leži Be-rauer v bolnišnici — zaradi težke poškodbe, ki mu jo je zadala vojna. Obiskovalci, ki jih prihaja v neznani kraj njegove ožje domovine v Sudetih neverjetno mnogo, vedo povedati, da je Gusti kljub udarcu, ki ga je zadel, zmerom razpoložen in nasmejan. Najbc^j mu seveda prija razgovor o smučanju.
Vseh se še spominja, svojih starih tekmecev na smučeh, s katerimi je zmagovito končal toliko tihih in dramatičnih borb na belih poljanah. Saj so to sama imena, ki so dobro znana tudi našim smučarjem, kakor na primer Lahr a. Marra, Lantschnerja, Bognerja, Bradla in kdo hi jih še naštel do zadnjega. Seveda mu prihajajo na misel tudi predstavnik; visokega severa, kakor Šved Westberg, ki je zdaj najvidnejši med onimi, ki ao želi toliko lovorik na olimpiadah, aH Švicar Freiburghaus, ki je nedavno tako skromno uveljavil svoje znanje pri gostovanju na Švedskem in drugih toliko.
Gusti je bil svoje, dni živa reklama za težko preskušnjo, ki se je pravi klasična
kombinacija, za tek na 18 km in za skoke. Kar zažari mu lice. če pogovor nanese prav na to poglavje, potem pa pravi z malo otožnim glasom: >Jaz ne bom več tekmoval, čeprav bom ostal še zvest smučem, toda svojega sina bom naučil teK-movati kakor sem nekoč jaz ...! Ce ne bo svetovni prvak v smučanju, ga bom prav gotovo izvežbal temeljito.«
Berauer je napisal knjigo o smučanju, ki je že razprodana. Kaj ni ne bila, saj je najlepše darilo svetovnega prvaka mladini in opozorilo obenem, naj posnema velikega mojstra. On je bil, ki je prvi omajal smučarsko trdnjavo severnjakov, dolžnost mladini je zdaj. da je ne bodo nanovo zgradili nikoli več.
Tako je smučar Gusti Berauei tudi že
del .«porine zgodovine' ★
s— Igralcem 8K Mošt. Vabim vse igrale« SK Most, da se redno udeležujejo klubskih trerengov v dvorani Delavske zbornice. Treningi so vsako sredo in petek od p^-1 18. do pol 20. Sprejemamo tudi nove člane. — Načelnk.
Mali oglasi
^ ujm ii» i« —J&b, ■ da)ga]« nun>»■
— I>>Miimi to dopisovanja )» (dateti
■» dr* ta prt* takso l« —M i* L 16-—
Službe is če
POSTREŽNICA
i šče zaposlitve od 7 do 17 Zeam samostojno kuhali Naslov t ogl. odd. Jutra
«itw.ttot.t
TRGOVSKI POSLI
Trgovec, ki hodi t Trst Gorico ln tiste kri Je — Vam opravi paele tn ko-4577-1 misije. Dopise interesen tov n* ogl. odd. Jutra pod »Maihen prispevek 100»,	4333-3
Obvestilo
Slovenskega Rdečega križa
Zahvale : slovenskemu rttiečemu «ji-žu v Ljubljani »o poklonili: tvrdka Cuček, Ljubljana, Sv. Petra c. 13, 200 lir namesto velica na grob biagopokojne gostilničarke ge. Marije Kromar; g. profesor Žerjav Bo rut v počastitev sponi na blagopokoj. F. fina Majcena, tajnika Mestne hranilnice 200 Iii ; lovska družba ob 60 letnici g-sp. Jui-jevca Avgusta, trgovca v Ljubljani, 820 l:r: rodbina Fettich iz Ljubljane v počastitev spomina pok. g. Andra Ahrieviča iz Splita 200 lir. Vsem darovalcem, ki jih stavi jamo za zgled diugnii. isiaenu hvala !
Pozivi : V poizvedovalnem	-
SKR. pn referentu III., naj se zglase so vodnik; sledečih .nteiniraacev:	i<
Ivan, (roj. 29. 4. 1906), Ambrož Avgusr ■ roj. 16. 8. 1916). Hkodlar Franc. (rej. 2S. 4. 1896), Leben Janez (roj. 17. 11. 1911). Višnikar Anton (roj. 30.6. 1907), Kotav Josip (roj JO. 10. 1933), Kotar Josip (roj 21. 2. 1891), šopev MUiael (roj. .28. 9 1922), Podkrižnik Alojz (roj. 7. 5. 19221 nadalje svojci pok. interniranca sublji Ivana roj. 9. 5. 1892. pok. vojnega ujetnika Zupančiča Josipa, roj. U. 3. 18C* Prelcžnik Antonije, roj. 1902 ter Aleksoj ■ Fjord oro vi en Jerožova, roj. 1899
SLUŽKINJO,
pridno m poiteoo. »ajeo» kuhe >■ hiitiih del. spreimem tako;. St. Petra cesta 67.	4548-1»
FRIZERKO. sjdio dobro moč sprejmem ut oi. PUčam dobro. Naslov T oel. odd. futra.
4631-U
DEKLE,
pridno in po5tem>, ki )c »ajena weh gospodinjska polov, se takoj sprejme » h aio, v kateri je ttKorin« io gostilna. Naslov v ogl. odd. Jetra.	4ÓJOla
KROJAŠKO pomoinico z* delo v in »ajcnca-ko ipreime kro-jaSki salon Ježek. Aicksafl-drova 5/1.	4638-1»
GOSPODIČNO za v pisarno, z znaniera nemščine, »preimem proti debremu plačilu Naslw ▼ ogl. odd. Jutra. 4610-la
IN2ENJERJA KEMIJE, po možnosti s praksi, iščem zj nekaj ur pouka tedensko o proizvodnji alkohola, kvasa, »ladkoria itd. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dober honorar«.
4612-la POŠTENO DEKLE, začetnico, kot gospodinjsko pomočnico, sprejmem takoi * stilno službo. Naslov v ogl. odd. Jutra. 46l6-la DEKLICO
krščanskih staršev,	14
do 16 let, spreimem za po-rr.oč v gospodinjstvu. Hrana in stanovanje v hiš;. Prednost dekle z dežele. Naslov v o#l. odd. Jutr«.
462Ì-U GOSP. POMOČNICO. pvS'eno in pripravno, v tarosti od 20 do JO le», .ščem. Nastop takoi. Plača in hrana dobra. Prrt.ivanie preskrbljeno. Več se iz«: Vikr. Eman. fpre Bleiwti-sc'vhì 11. priti., levo vs.'k dan od 10 do II. 4584-la
SLUŽKINJO vsa dela iščem. Hrani plača d"br^. Naslov r osi. »dd. lutra. 46.18-la SLUŽKINJO
i postrežnico -spieirnem. Naslov v ogl. odd. Htra.
Kmerktga HLAPf.A,
prdneaa. poštene»^ in «ve- num sti.c^. iščem. Plača po do govoru. .V j stop takoj. Na-sl:>v v ,-it!. odd. I Htm.
DEKIE,
id'.vo in pridno, ličeru
ro 'Širit. Or.iJnovs VI lec tobačne tovarne.
POfcTFEŽNICO.
pridno in pošteno, «čem /A YS.-ik .lan doroldn^. Nn-si.'v v o;! odd, lutra.
»s->J-ls
POSTREŽNICO.
pr\!no in pošttno	>
Zaslužek
MliMlito
VAJENCA
sprejme tvrdka L. M. Ecker einova, klep r*tvo ln vodovodne instalacije. L-htbllana. Süotnfekova ui. èt. 4.	4401-44
VAJENCA sprejme Čokert Avgust, kle-parstro, napeiiava vodovodov. Gregorčičevi! 5.
4*86-44
Prodam
GUMI ARABICO
prodam. N.<s!ov v ogl. odd. Jutra.	4557-6
LESENO BARAKO
z verando <^i'ecki d), po-st^vljivo kter koli, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra.
4305-6
NAPRODAJ :
spalnici, kuuč. «va trio-$ka obleka, predvoino blago. za srednjo postavo, in 7.5 m domačega platna. — Naslov v ogi. odd. Jutra.
4564-6
HARMONIKA.
klavirska, s 60 ba« in registrom, s krasnim tonom, naprodai. Naslov v «glas. odd Jutra.	4632-6
HARMONIKO, klavirsko, z registrom, kra-sen ton, predvoirti materija!, skoraj novo, pr<-Kla*11-N'aslov V oel. odd. Jutri.
iSiM>
RADIO.
?e»tces-ni. prodam. Naslov - ogl. odd. 1'jtia. <639 S
PRODAM : 6 novih damasr bris%t. novi ročno vezeni kap-i in enake blazire. iz naifinei-Jrga predvoinega šifonj. ter strkler.ino. Naslov v osi**, odd. tutra.	4609-6
TEHTNICO.
avtomatično, jeelezna vrata za rak5oni?če in več metr<>v kokus tekača ugodno proti, m. Nasio*. v ogl. odd. Jutra.	4615-6
Predvojno b«f' • BLAGO (rins) za zdraMlišk? halie in beh gradi za moške fpod-nie hlače ter nogavice za pumpance prodam. Naslov v ogl. odd. Intra. 5617-6
GOJZIKTCÈ št.	malo noš-=ne. zame
perilo ::li dingo. Ko\ačic lanševa 15.
4614-6 Nove MOŠKF. SRAJCE št. 38 -.n .->9, kratke in dol--e moške spodme hla£e, m fianele moško p:-
dela k tričlanski dž?mo »Ii domačo hulio,
od 8 do 16. ni!- N .stop v i:.
• >dd. J ufa
Nts.-.-v
troike r-^a^itke s hlačkami in jopice, velikost od 1. do 5. leta. prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 4620-6
3 tonski tovorni AVTO. v dob.--.-n stan«, prodam. Po-iudbe na ogi. odd. jutra rod .»D ■ r avto«.
4622-6 Kuhinjsko OPRAVO, inalo rahlieno. prodam. Na-sio^ v ogl. odd. Tutra.
O B CD a CD ■ CD ■ CD • CD U CD ■ O » C=> ■ C
gramoza zemljišče
PRODAM :
2 p»n mo£kih »štetletnov«., 1 par škornjev. 1 par copat, vse št. 44. dalje 1 moški de?ni plašč in 3 čepice. Ogled popoldne. Pri tukež. Milčinskega 3. poti.
4624-6 JAHALNE HLAČE, nove, predvojno blago in usnjene dokolenke prodam. Naslov v ogl. odd. lutra.
4--90 6
PRODAM :
omaro za obleko, posteljno omarico, mizo, ogledalo in zložljivo posteljo. Müller, Mestni trg 17/111. 4596-6
ŽENSKE SNEŽKE št. 37 in 38, popolnoma nove, in ženske čevlje z gumi podplatom št. 38, vse predvojno blago, prodsm. Stara Bleiweisova 50'Ur, stanovanje št. 12. *60t-6
OMARA za obleko ugodno naprodaj. Polak, Slr»m?kova 19, II. mdsti. Ogled od 13. ure dalje.	4604-6
PISALNI STROJ, »lTnderwood«, vrste 5. skn. raj nov, predvojni izdelek, prodam. Ponudbe rn ogl. odd. Jutra pod »ITnder-wood«*.	4603-6
DAMSKE cEVLJE. dobro ohranjene salonirje, in športne s pluto, oboji št. 39. poceni prodam. Na-slov v ogl. odd. Jutra.
4558-6
BITUMEN.
tekoči, navadno sinolo in prvovrstno strešno lepenko prodam večjo količino po 2eIo ugodni ceni. Ponudbe na ogi. odd. Jutra pod »Zelo nujno«.	i5Sß-<S
VEČ KOKOsT. dobrih jajčaric, piödam. Naslof v ogl. odd.. Jutla.
4589-6 KLAV HARMONIKO s 120 baši, 1 registrom, prodam. Ogled popoldne. Rimska 10 pritličje, levo.
4585-6
Htetsl na kolesih
Na pariškem severnem kolodvoru at<\V-stalno cel vlak. v katerem prenočuje vsak--, nov": na stotine potnikov Vlak ima to posebnost- da se nikoli ne premakne s kolodvora. Njegovi stanovalci« se vs-ko jutru razkrope po moftu. Stvar je takšna da s-mnogi potniki prispeli v Par z zvečer po policijski uri ter so moiali zara 1 tega est ti na postaji Pravijo, da se Franc:zi v tem zasilnem »hotelu- kar dobu> počutijo
di taborili. Našel sem kurišče in še veC rit-iiS ii znamenj « tem.t
Torej je v deti. da sc pooegnili?< O tem skoraj ne more biti dvoma, go-pped komisar, (iotovo po se spustili po reki nizdo'..-
. S to možnostjo sem računal « je tek-Brain - Zločince je treba dohiteti.«
»Toda ka.ko?<
Z letalom. Tudi na to sem že m slil. Ali greste z m:no. Zirra?«
Vseknko, gospod komisar!« je naie l-nik h it 10 odvrnil.
Vela. Pripraviva «e lahko povsem m t.
no Uitj nama lopovi ne morejo več « *
Khza je v kuhinji aokloija Marcella baš piipravlj la čaj za Barreta. ko so se vrata mahoma odprla in je vstopila A z. ma Mar-celiova gospodinja, ki je biia takisto v kuhinji jc presenečeno vzkliknila Zdelo .se ji ie, da vieti pred seboj Klizino ž vo slitto.
Šestri sta planili drugi drug okrog vratu in se ganljivo nežno pozdravil'-
.-"IVwej si prišlalst je vzkükmla Eliza }-Ali ti je očka povedat da sem postala ra-dovoljna strežnica?«
A zim -, jc sedla na pruOico zraven ognjišča. »Da. In še mnogo
»Gorje ti!*- ji je s porednim nasmeškom zagrozila Eliza. >A adaj povej — kako s" mogla kar tako priti? Je mar teta umrla?«
•Ì000 do 4000 kvadr. metri»v.
Ponudbe * točnimi r«x;8tki nasloviti na oglasni oddelek Jutra- pc«-t značko -INDUSTRIJA-..	J-387-I
Ob vsakem clarmu vzemite s sebof v zaklonišče prtljago in potrebšči-ne. ki j'h bo te v resnem pnireru r>otrebovaji. Pri tem boste tudi tahko ugotovili, ali je sploh za vse 'judi, opremo in prtljago v zaklo-n šču zadosti prostora, zraka, vode, sedežev, ležišč itd.
ZNAMKE
tcoropi zbrfeü ali pos-mesne part'je. tua; pre-komorsfee, kupim. Pcmid be pod »Znamke« na og odd Jutra	352*.-7
ZNAMKt seslaniih Pokrai'J:»k:h <1-da' tudi kompletne garniture. kupim. Ponudbe . a od odd. Intra pod »Pokrajinski«.	4077-7
ELEKTRIČNI VLAK Marklin, v dobrem stanju, kupim- Naslov v osi old. Jutra.	463^-7
BLAGO ZA RJUHE in k;, pne, predvojno ktJ-pim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod -»Blago 33*.
4633-7
ZAPESTNO t KO
moško, boljše ^r-ainke, r-[ merne il darilo, kupim. Po-drr+jne ponudbe na >>g»a-s. odd. Jutra pod »3500 ur«.
4626-7
PADIO APARAT.
4- do > cevni, dohre znamke, kupim, tudi v p okvar, »enem stanju. Ponudbe na ogi. odd. jutra pod vCena in tip«.
ZNAMKE, cele zbirke aii posamezne skupine, kupim. Ponudb.» na oni. odd. Jutra po • : »Zbirka*.	4591-7
TP ANSMISIJO
za ž-.go \ t—ec: ' :".ko kupi Mrrlal \rton Rovte 136.
4602
50U LIF NAGRADE
dam • sebi. in mi odstopi U; priskrbi kuhi^'ski elek fieni šte.-cv. N slov v ogi. odd. lutra.	4585-7
DESKO KOLO za 6- " letni-«» dečka., du:-no iščem. Ponudbe na ogl. od.: I ut: a •	ko
lo"	45S2-7
Osebni AVTOMOBIL kupim. Ponudbe r.a ot^as. odd. lutra pod vAvto«.
•1*76-7
KOZE DIVJAČINE
VEČSTANOVANJSKO
hišo v Ljublrani. solidno zidano in s primernim do nosom, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »En milijon tako;c. 4464-21-NOVO HI SO,
petstanovanjsko, 5u Be": gradom, prodam Za 660.(KX> iir. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Zadnia cen^ 4605-20
1000 LIR NAGRADE
dam onemu, ki mi priskr b; enosobno s kabinetorr
ali dvosobno stanovanje Ponudbe na ogl. odd. Ju tra pod »1000 Hr«. 4597-2U
OPREMLJENO SOBO
oddam dvema osebama o» Vrtači, brez perila. N?s!o» v ogl. odd. lutra. 4^36-25
OPREMLJENO SOBO, sončno, s posebnim vh-o dom, v središču, oaaam po možnosti brez perila boi šemu. solidnemu gospodn takoi Naslov v ogl. ode Jutra.	4637-23
* OPREMLJENO SOBO ali kabinet oddam. Goro nova 3, priti., levo, vrat št. 1.	4608-23
OPREMLJENO SOBO. zračno, sončno, takoi od dam gcspci ali gospodični. Kolezijj, Gerbičeva 19 II.
4611-:* OPREMLJENO SOBO.
v središču me-ta, ukoj ot dam samo boljšemu gospodu Naslov v ogl. odd. Jutra'.	4619-23
SONČNO SOBO, lepo opremlieno in snažn" takoi oddam. Ločen-i. sn uporaba kopalnice, Even^ Z'-trk. Gosposvetska 97 levo.	4625-2-
SOSTANOVALKO sprejme tako) samostoir.-L-ospa. Hreeoova 12 I. e	4S99-23
OPREMLJENO SOBO. lepo. čisto, s posebni.n vhodom in souporabo k painu-C, oddam enemu a dvema bolišima gospoc ma v novi hiši za Bt/ ~ -dom. Naslov v okì.t odd. Jutra.	4^75-2?
OPREMLJENO SOBO.
za dve osebi, iščem. F nudbe ns ogl. odd. Jut-pod »Poseben vhod".
4615-2-
PRAZNO SOBO
iščem za takoi v Trnove; di: pod Rožnikom. Poni
be na ogl.
odd. Jutra p.j ..P'azna soba«-. 4587-2: PRAZNO SOBO
iščem za tako; aH pozne Orncjc Mania, C-sta Brdo 144.	4581-2!
Kateri DOBROSRČNI
gospod v suini siužb; poročil vdovo ^ iastn: stanovanjem in en;m veči: ottokom' Samo resna dolsi na ogl. odd. Jutra_pr »34 letoax.	4574--
fiVtUiVitl-
nakit, denar, razee dr., s ocen osti. Vam vnovčiu po aaivišji dnevni c<r> takoi v gotovini. — Izp slujtm bančne, denarne ■ kreditne posle, nakup _u prodaio raznih nepreat« nin. Jamčim za strogo ndno poslovanje. Alojz' Planinšek, Kr afljeva, pre -Dvoržakova vi. 4189
PAPAGAJČIK. svetlomoder »P..čtt. je p -begnil. Oddati proti dob nagiadi : Ttabar. Gregor c v ."a ! 1 Vegova b prilli levo.	^549-3
PES
štev. 85.,	jLunipt» rniat'
ltavodlak.	ss je zatekc
Naiditci:.	odnosno kdc
supuje j .poro«.'
Si aro ali novo HIŠICO.
; .edovršerio. vzamem v na-I em. Okolica tostran bloka. 1 De'.nr dovršim na svoje ; stroške. Ponudbe na osla». .-J.I J I,tra rsud Stanova-4598-17
HIŠICO ALI VILO
man'ìr. kupim. Ponudbe ns . eì odd Intra pod I »Direktno".	4205-20
-j..«. . k »c se pes nahai-pitimt vi.-.ok<. nagrado. M. Pctcln. Wollova ulica 3.
4629-37
DAMSKA UKA
t bila tiaider.a. l>obi K Kapele. Celovška št. 7<5.
460? -3:
ZLAT UHAN
sem izgubila. Najditelja pr> -vm, da ga odda v podru? niči vjutra* v	.
ZAKLONIŠČA,
hišr, . prevzema ro izvrš« Maierič Gnidovčeva 5 4591-3"
PES.	.
bernsrdinee, »'eck. lep. je zatekel, Zglasiti se : D; ga 30.	4593-3'
-Nesmisel! Da ti pride kaj takega r.a j um! Tudi očka je že izrekel to prismojeno domnevo.«
Pr.smojeno? Zakaj neki? Prvič j) '-o Kmalu sedtmdeset let — in še. ko je ano-: rom bolehna — spričo tega ni pač nič čud- j nega če človek misli na njeno -"»mit. ki oi ji b'la nem; ra sami dobro došla-c
»Al se motiš! Zelo živa je še. kljub vse- j j mu trpljenju. — No. stvar je drugačna. I Z^menila me je neka druga nečakinji iz rodbine njenega pokojnega meža. Ko mi i je teta ponudila, n'^j se peljem za kaj ča- . : sa -'omov, si tega nisem dala dvakrat re- ; j č . Pošteno se mi je že tožilo po tebi in po j očetu. — Zdaj sta se torej preselila semkaj. Kako vama je všeč?<
Saj še ni dolgo tega. Zelo lepo je tu, kakor sama vidiš.'
A zima se je zasmejaJa. »Seveda — zelo lepo! Kjer je zaročenec, tam je vedno zelo lepo.«
•Odkod pa to tako dobro veé?< jo je zbodla Eliza
•Odkod vem? Mislim » lahko. Saj še nisem zaiočena.«
»Hm! — pa nemara zaljubljena?«
»Tudi ne. Zares ne. Tisti, ki bi ga mogla uneti rada. se najbrže še ni roül.«
»Kakšen bi moral biti?«
»Velik, postaven, dečko in pol- od glave
do peta poln moči. čvrst in naraven, spt-soben. duhovit — in Z3l. Da, tudi zal nv>-ra biti.«
Tvoje zahteve so ves dokaj napete. Kl-ILš si po tem takem nekakšnega idealnega človeka — takšnega, da bi bil tebi par!
J.*5 ;>osmehuj se! Idealen ni nihče. To vem prav t.--ko dobro kakor ti. A če ž ideala ne dosega, vsaj blizu naj mu bo..
Eliza je vlila čaj skozi sito. »Zöaj moram spet k bolniku,« je rekla. Tedajcš p-» ji ie prišlo nekaj na misel. »Veš k j? Pojdi ti namesto mene in mu uesi čaj. Saj ž< od nekdaj pravijo, da sva strašno podobn druga drugi. Radovedna sem, ali bo tako. spoznal, da nisem jaz Giedala bom iz ozadja.«
»Ne, ne. Nikar ne uganjaj neumnosti Eliza! Z bolniki se take reč: ne spodobijo.
vSala je vendar povsem nedolžna! Evo priveži si moj predpasnik Tako! In zda popraviva še pričesko — na mojo vero, č-te pogledam, bi stavila, da sem ;az —! Na. vzem podnos! Prva vrata na levo. Toda ne smeš se prestrašiti. Bied jc namreč hudo.«
Azima je stopila v sobo. Celo njene kretnje so bile sestrinim močno podobne. Molče je postavila čaj na mizo zraven postelje. v kateri se je Barreto prav ta mah skušal vzravnati. »Oh — čaj!« je rekel »Hvala vam, Eliza! Res je ganljivo, kako skrbite zame!«
gteluiftleiter - Urejuje: Baverts Ravljen.
Fttr das Konsortium »Jutro« als Verlag • Za tfeleaamrja.: MTnm J«nuu — Fttr «wa
konzorcij »Jutra« kot izdajatelja: Stanko V IttMrBlettteü »«rAjUwecUlfch
tran t- — Für »Narodna tiskarna A. O,« ala PnwM«U« - Za »Naroda« tiskarno d. d.« kM •ddcfek odgvrajrja: !>>>■»tr VMU