IZDAJA OBČINSKA KONFERENCA SZDL LENART
Tiskano 4400 izvodov, po mnenju republiškega komiteja za informiranje št. 421 — 1/7 oproščeno plačevanja temeljnega prometnega davka od proizvodov.
h ni §mm
nOVICE
LET0 3 ŠT. 2 APRIL 1986
LENART
Ureja uredniški odbor: Edvard Pukšič, Janez Kurbus, Jože Stravs, Irena Turin, Ivo Štrakl in Marjan Hanl
Glavni urednik: Marjan Toš
Odgovorni urednik: Leopold Hameršak Lektorici: Cveta Jurišič in Marija Šauperl
Fotografije: Mirko Bru-men
DAN
NAŠ VSAKDANJI
Delegatske klopi so spet zasedene. Z delom pričenjajo novi delegati, ki bodo zastopali najširše interese občanov v organih skupščine občine in v skupščinah SIS. Izvoljena so tudi nova vodstva, od katerih upravičeno pričakujemo veliko.
Cas, v katerem živimo in delamo, je resnično zahteven. Srečujemo se z gospodarskimi težavami. ki so zaradi posebnosti okolja, toliko resnejše. Govorimo tudi o zapletenih druž-beno-političnih razmerah in o krizi družbene zavesti. Vse to je torej pred nami in v nas. In kaj storiti, da bo jutri lepši od danes? Odgovorno in pošteno se bo treba lotiti vsakdanjih nalog in skrbi. Sami moramo postati kreatorji politike in od demokratično izvoljenih delegatov zahtevati več kot doslej.
Nezainteresiranost delegatov lahko marsikdo spretno izkoristi, prihaja do manipulacij in zavajanmja. Takšno ravnanje nikomur ne koristi. Življenja ne moremo graditi na avtoriteti posameznika, temveč na ustvarjalni moči ljudskih množic. V samoupravnem družbenopolitičnem in delegatskem sistemu pa bomo morali slej ko prej postaviti na pravo mesto tudi odgovornost. O tej lepi besedi preveč govorimo, najdemo pa jo takrat, ko nekdo stori majhne napake. Za večje in velike namreč redkokdaj kdo odgovarja. Gordijski vozel moramo presekati. Odločno in pogumno. pošteno ter dostojanstveno, brez bojazni, da se bomo s tem komu zamerili in na svoji koži čutili posledice. V rokah delovnih ljudi in občanov sta škarje in platno, odrežimo si obilen zalogaj.
KAJ V LETU 1986 IZ OBČINSKEGA SAMOPRISPEVKA
Lani, torej v prvem letu novega občinskega samoprispevka, za katerega so se delovni ljudje in občani Lenarta izrekli na referendumu v letu 1984, se je zbralo nekaj več kot 66 milijonov dinarjev. Dotok sredstev je bil kar za 86 odstotkov višji, kot so načrtovali, kar je posledica visoke rasti osebnih dohodkov. Seveda pa ne gre pozabiti, da so se v tem letu močno povišali tudi stroški za izvajanje posameznih pro-
gramskih nalog. Tako je konec leta 1985 ostalo prostih le 11 milijonov dinarjev. V letošnjem letu načrtujejo dotok približno 100 milijonov dinarjev. In za kaj bo porabljen ta denar?
Iz solidarnostnega programa za leto 1986 je predvideno nadaljnje sofinanciranje gradnje osnovne šole v Cer-kvenjaku. Dela naj bi v tem letu tudi sklenili. V okviru sofinansiranja asfaltiranja cest je v letošnjem programu
cesta Zgornja Ščavnica— Črnci (del od Goloba proti meji občine). S pripravami in tudi gradbenimi deli so na tem odseku ceste začeli že lani, letos pa bodo z njimi nadaljevali brž, ko bodo to dopuščale ugodnejše vremenske razmere. V skladu z referendumskim programom bo potrebno zanje nameniti 17 milijonov dinarjev.
Za najnujnejše vzdrževanje cest v krajevnih skupno-(Nadaljevanje na 2. strani)
DELOVNIM LJUDEM IN OBČANOM OBČINE LENART ČESTITAMO OB 31. OBČINSKEM PRAZNIKU, DNEVU OF IN PRAZNIKU DELA
SKUPŠČINA OBČINE LENART, DRUŽBENOPOLITIČNE ORGANIZACIJE IN UREDNIŠKI ODBOR
LENARŠKI PIK - EVROPSKA PRODUKTIVNOST
so bili lani pod samim vrhom v Lenartu.
Dosežki iz minulega poslovnega leta so hkrati realna podlaga za ambiciozne načrte, ki naj bi jih dosegli letos. Izvoz nameravajo povečati za 44 odstotkov, celotni prihodek pa za 93 odstotkov. Po prvem trome-sečju pa so v Piku zaskrbljeni, saj je novi devizni zakon tudi njim prinesel precej težav in ogrozil njihovo poslovanje. Upajo, da se bodo razmere v kratkem uredile, tako da njihovi proizvodni in poslovni tokovi ne bodo ovirani.
Proizvodnega programa športne konfekcije in oblačil za prosti čas ne nameravajo spreminjati, saj s svojimi izdelki zaradi kakovosti dosegajo na tujem trgu visoko ceno in so eni redkih, ki imajo tudi pri izvozu akumulacijo. V letošnjem letu bo v Pikovi temeljni organizaciji Športna in lahka konfekcija Lenart dobilo delo novih 40 delavcev, za 20 pa so razpisali štipendije za šolanje.
B. ČEPE
Vzdušje v PIKU vselej delavno
Pred 10-timi leti so zaposleni v lenarškem Piku telovadne hlačke šivali 18 minut, danes porabijo za to le 6 minut,
enako kot v najrazvitejših zahodnih državah. Visoko produktivnost so v Pikovi temeljni organizaciji Športna in lahka konfekcija Lenart dosegli, ne z zviševanjem norme in priganja-njem delavcev, temveč s sodob-
no tehnologijo, boljšo organizacijo dela in strokovno bolje usposobljenimi delavci. Tem dejavnikom bodo tudi v prihodnje namenjali vso pozornost. Prav njim gre pripisati izredno dobre poslovne rezultate, ki jih je 330 zaposlenih doseglo v lanskem letu. Z njimi se uvrščajo na mesto najuspešnejšega kolektiva v občini Lenart.
Ustvarili so 1 milijardo 276 milijonov dinarjev celotnega prihodka, izvozili so v vrednosti 293 milijonov dinarjev, na prvem mestu v občini so tudi po ustvarjenem čistem dohodku in akumulaciji, manj zadovoljni pa so z osebnimi dohodki. S 45 850 dinarji povprečnega zaslužka na zaposlenega se uvrščajo šele na peto mesto, čeprav
ŠE DVE BESEDI 0 MINULIH VOLITVAH
ODRAZ PRIPRAVLJENOSTI OBČANOV
Množica aktivistov v krajevnih skupnostih in organizacijah združenega dela in skupnostih je vodila priprave vse od evidentiranja in kandidiranja do končnih priprav na izvedbo volitev. Iz množice evidentiranih možnih kandidatov za delegate in delegatske funkcije so v temeljnih okoljih skušali poiskati za kandidatne liste najbolj prizadevne, pripravljene in predane ljudi. Večina temeljnih okolij se je odločila za zaprte kandidatne liste. V združenem delu so 13. marca 1986 potekale volitve na 23 voliščih in enem v obrtnem združenju. Od 2602 vpisanih vo-lilcev, je v združenem delu volilo
2429 ali 93,3 % volilcev, za obrtnike pa od 308 vpisanih 250 ali 82,53 % volilcev.
V krajevnih skupnostih je bilo 16. marca 74 volišč. Na 71 voliščih so hkrati volili tudi zasebni kmetijski proizvajalci. V volilnih imenikih je bilo vpisanih 12.107 volilcev, od tega jih ni glasovalo 329, ker so na delu v tujini. Na voliščih je glasovalo 11.392, po pošti pa 76 vpisanih volilcev, kar znaša skupaj 11.468 ali 97,35%. To je zelo visoka udeležba. Za kandidatno listo družbenopolitičnega zbora je glasovalo 9.423 ali 82,28 % volilcev. Na okrašenih voliščih je bilo prijetno vzdušje. Ker je bila udeležba na posa-
meznih voliščih 100%, so volišča zapirali predčasno, kar potrjuje tudi skupna udeležba na voliščih in je dokaz, da občani dajejo podporo naši samoupravni socialistični ureditvi in zaupajo odločanje delegatom v delegatskih skupščinah. Na volitvah 13. in 16. marca je bilo izvoljenih 876 delegatov od tega: 15 za družbenopolitični zbor, 190 za zbor združenega dela, 75 za zbor krajevnih skupnosti in 596 delegatov za skupščine samoupravnih interesnih skupnosti. Med izvoljenimi delegati je 49,5 % žensk in 25,7 % mladih do 27 let.
L. H.
REZULTATI GLASOVANJA PO KRAJEVNIH SKUPNOSTIH ZA DRUŽBENOPOLITIČNI ZBOR
Krajevna skupnost	možnih volilcev	glasovalo	%	ni glasovalo	za	proti	neveljav glasov.
Benedikt	1.307	1.276	97,62	31	995	180	144
Cetkvenjak	1.495	1.441	96,38	54	1130	242	69
Gradišče	1.517	1.463	96,44	54	1135	207	121
Jurovski dol	1.484	1.379	92,92	105	1156	169	54
Lenart	2:744	2.678	97,59	66	2276	288	144
Ukavec	274	272	99,27	2	262	8	2
Voličina	1.584	1.562	98,61	22	1358	136	68
Zg. Ščavnica	1.375	1.321	96,07	54	1037	205	79
Skupaj:	11.780	11.468	97.35	388	9.423	1.437	608
KAJ V LETU 1986 IZ OBČINSKEGA SAMOPRISPEVKA
(Nadaljevanje s 1. strani)
stih naj bi namenili 15 milijonov dinarjev, kar je precej več, kot so načrtovali po referendumskem programu, vendar so pri tem upoštevali višji dotok sredstev.
V programu samoprispevka je predvideno tudi sofi-nansiranje programov, ki so jih krajevne skupnosti same opredelile. Gre za zagotavljanje sredstev za dodatno gra-moziranje in asfaltiranje cest, oziroma za urejanje objektov družbenega in skupnega pomena. V letu 1986 bodo sofinancirali iz samoprispevka naslednje objekte:
dodatno asfaltiranje cest v krajevni skupnosti Jurovski dol in Zgornja Ščavnica, ter gramoziranje cest v vseh krajevnih skupnostih. Sofinansi-rali bodo gradnjo mrliške veže v Cerkvenjaku in adaptacijo kulturnega doma v Gradišču.
B. CEPE
ŠTAFETA MLADOST! - SIMBOL BRATSTVA IN ENOTNOSTI
i>Titovo ime in delo so nepre-sušni vir navdiha mladih generacij,« je v Peči, od koder je letos štafeta krenila na pot po Jugoslaviji, sporočil v imenu mladosti Jugoslavije sekretar predsedstva ZSMJ Žarko MIKULIČ.
Štafeta mladosti ostaja simbol bratstva, enotnosti, pripadnosti in mladi ga nosimo v spremstvu izvirnih, sproščenih aktivnosti, dihom in življenjem mladih tega trenutka, časa, v katerem se nam zdi vse odveč, preživelo, preveč tradicionalno. Menimo, da s štafeto mladosti zares še ni tako.
Doživetje, nositi jo, predati jo prijatelju, sosedu po občini, republiki, je še vedno med najlepšimi v življenju mladega človeka.
V takšnem vzdušju smo čakali mladi Lenarta 21. april, ko je v naši občini tudi prenočila.
Ob tej priložnosti smo jo ponesli v dve krajevni skupnosti, Gradišče in Voličino, kjer je zvečer potovala celo na Zavrh v spremstvu bakel, v vse TOZD industrijske proizvodnje, v klubu občanov, kjer je bila razstava o delu OO ZSMS, pa je prebila ostanek noči.
Med nosilci so bili mladi iz osnovnih šol KS, OZD, društev (TVD Partizan, taborniki, planinci, kolesarji, gasilci, lovci, Titovi štipendisti...).
Odločnost mladih, ohranjati nekatere simbole, ki so v tesni zvezi z imenom tovariša Tita in ki povezujejo narode Jugoslavije, še posebej mlade, na nevsiljen način, ki je mladim blizu, je pokazal tudi 12. kongres ZSMS. Precej manj protokolaren od ostalih kongresov, v zahtevah in mnenjih delegatov pa zelo bogat, saj je bila večina mnenja, da je potrebno preiti od besed k dejanjem.
Veliko je bilo povedanega in z argumenti podprtega o ekoloških problemih, neizčrpanosti energetskih virov, o velikih možnostih za racionalizacijo in varčevanje na vseh področjih, o zgrešenih, velikih in vprašljivih naložbah (Jesenice, Kidričevo); o edini poti in perspektivi našega gospodarstva — v čim hitrejšem tehnološkem razvoju.
Nekateri problemi naše družbe so že zares kronični, kot je poudaril nekdo na kongresu. Mladi moramo zavzeti jasna in odločna stališča do njih. Uspeli pa bomo seveda samo, če bomo enotni znotraj in zunaj svoje organizacije ter če bodo naša stališča padla na »plodna tla«.
M. ŠAUPERL
Mladi Lenarčani nosijo štafeto mladosti
KDO SO DOBITNIKI LETOŠNJIH DRUŽBENIH PRIZNANJ SREBRNI ZNAK OF
Žirija za podeljevanje priznanj OF je obravnavala veliko predlogov. Ob iztekajočem se mandatu je iskala tiste kandidate, ki so dolga leta aktivno delovali na vseh področjih delegatskega in družbenopolitičnega sistema.
Letošnji dobitniki srebrnega znaka OF so:
Društvo invalidov Lenart, Branko Kos, Anica Lešnik, Janez Senekovič in Avgust Se-ničar.
Priznanja občinske konference SZDL Lenart pa prejmejo:
Janko Čuček, Vlado Čuček, Marija Fanedl, Feliks Feko-nja, Marija Galun, Josip Lu-kač, Darko Rebernik, Ivo Štrakl, Slavica Vogrin, Franc Vrčko in Miroslav Uroševič.
Priznanje občine Lenart
Skupščina občine Lenart je sprejela sklep, da družbeno priznanje občine Lenart za leto 1986 prejmejo:
Plaketa občine Lenart Rado Mejovšek, UNIOR TOZD orodje Lenart
Priznanje občine Lenart: Marija Lovrenčič, Franc Mencinger, Leopold Polanec, Gostilna Šiker, DTV Partizan Lenart, Veterinarski zavod Maribor, enota Lenart.
SMELI, PA VENDAR URESNIČLJIVI CIUI
Prijetno se je pogovarjati z ljudmi, ki v svoji delovni organizaciji uresničujejo obsežne načrte, in prav to, kar jim uspeva v sedanjosti, upravičeno pričakujejo tudi od prihodnosti.
V DO KLEMOS
Običajni? je tako, da statistiki premetavajo in obračajo številke, jih primerjajo z načrti in dosežki iz preteklega in tekočega leta in indeksne točke ali iz njih odčitani odstotki so pokazatelj, kakšno je bilo gospodarjenje. Nobeden od sogovornikov, ki smo sedeli za mizo direktorja DO Klemos, ni bil prevelik prijatelj statistike, zato smo se, kolikor se je dalo, izognili številčnim podatkom. Popolnoma pa seveda ni šlo.
USPEŠNO ČETRTLETJE POTRJUJE REALNO ZASTAVLJENE NAČRTE
Vsi sogovorniki so prikimali
tej ugotovitvi, glavni direktor Avgust Seničar pa ji je z nekaj besedami dal pravi okvir: »V lanskem letu smo dosegli 2 milijardi 200 milijonov celotnega prihodka, letos pa načrtujemo celotni prihodek povečati za 56 odstotkov, na koncu leta naj bi torej znašal 3 milijarde 450 milijonov.«
Ker je četrt leta že minilo, je bilo možno opraviti primerjavo, koliko so načrti uresničljivi, ali prvi trije meseci z doseženimi rezultati dosegajo takšen načrt. Vinko Šalamun, predsednik DS DO, in Venčeslav Čuček, tajnik samoupravnih organov, sta pritrdilnemu odgovoru glavnega direktorja takoj dodala pomembno ugotovitev, ki je zelo zgovorna:
»Načrte dosegamo kljub dokajš-njim težavam s spomladanskim vremenom pri terenskem delu in z repromaterialom, kjer so bile največje težave pri oskrbi.«
SOLIDNI OSEBNI DOHODKI SO JAMSTVO ZA DOBRO DELOVNO VZDUŠJE
Telefonski poziv v pristojno strokovno sužbo in že je bil pred nami naslednji podatek, ki morda za malenkost odstopa nav-
Avgust Seničar, direktor Klemosa
zgor ali navzdol, vendar dejstva to ne spreminja. Poprečni osebni dohodek v DO Klemos je bil v letošnjem prvem četrtletju 70 tisoč dinarjev, in prav osebni dohodek je bil eno najočitnejših jamstev za dober odnos do dela. »Delovno vzdušje je dobro in primeren način nagrajevanja po delu nam zagotavlja, da se razpoloženje v proizvodnih dvoranah in v upravnih prostorih ne bo spremenilo!«
KLEMOS
V treh temeljnih organizacijah združenega dela in v delovni skupnosti skupnih služb je zaposlenih 500 delavcev, kar je približno petina vseh delavcev zaposlenih v občini Lenart. Klemos je lani ustvaril okrog 29 odstotkov celotnega prihodka vse lenarške industrije. Oba podatka povesta
(Nadaljevanje na 4. strani)
Podatki kažejo, da se obnašamo na cesti vedno bolj nekulturno in malomarno.
število kaznovanih na mestu prekrška se je v preteklem letu podvojilo v primerjavi z letom 1984. Povečuje se število tistih, ki se vozijo brez vozniškega dovoljenja, ogrožajo sebe in
čim bližje (do trgovino, gostilne, avtobusne $&ataje, cerkve, ipd.), pa četudi pri tem vnnožično kršimo prcr.vst ne predpise, ogroiamo sebe in drugo.
Že sedaj je potrebno razmišljati o spremembah v prometnem režimu, ki bodo nastale pri Lenartu, ko bo zgrajena nova avtobusna postaja. Potrebni bodo označeni prehodi za pešce. Povečala se bo gostota prometa po Maistrovi ulici. Poskrbeti bo potrebno za najmlajše na poti v vrtec, za otroke in starejše, ki bivajo ob Partizanski cesti.
Spremenili se bodo pogoji bivanja in s
druge udeležence prometa (registriranih 205 voznikov). Obravnavanih je bilo tudi 9 prometnih nesreč s pobegom povzročitelja.
Ob neustreznem obnašanju udeležencev v prometu se srečujemo tudi s poškodovanimi cestišči, še posebej spomladi, kar zahteva od nas še doslednejše spoštovanje prometnih predpisov. V središčih krajevnih skupnosti in še posebej v mestnem naselju Lenart opažamo vse večji nered pri parkiranju. Večina voznikov želi s svojimi vozili za vsako ceno
tem tudi varnosti. Upoštevati moramo, da se je v letu 1985 pripetilo sedem prometnih nezgod (v letu 1984 ena), ki so jih povzročili otroci oziroma mladoletniki. Poleg tega pa so bili mladostniki in otroci udeleženi v 21 pro-
metnih nezgodah. Eden je izgubil življenje, 20 mladoletnikov oziroma otrok je bilo huje oz. lažje poškodovanih. Zavedati se moramo, da izgradnja novih objektov skupnega pomena in novih stanovanjskih predelov povzroča pomembne spremembe v okolju, kar zadeva tudi spremenjeno obnašanje stanovalcev in voznikov. Opažamo pa, da se eni in drugi ne zavedajo bolečih posledic, zato smo še vedno priče divjanju voznikov po najbolj naseljenih predelih (na
primer po Ptujski cesti in Ul. heroja Lacka v Lenartu). Ni dovolj samo terjati višje kazni in večjo prisotnost prometne milice. Potrebno je spremeniti svoje obnašanje in enakovredno spoštovati vse udeležence v cestnem prometu.
faej varnostna kabina rešujeta življenja.
V občini Lenart je v lasti občanov 1521 evidentiranih traktorjev, od tega Števila jih še cca 600 ni opremljenih z varnostnimi loki oziroma kabinami. Istočasno ugotavljamo, da imajo občani še približno 1000 traktorjev, ki ni-
S 1. 1. 1986 je stopilo v veljavo zakonsko določilo, na osnovi katerega morajo biti vsi traktorji opremljeni z varnostnimi kabinami in varnostnimi loki. Analize nesreč kažejo, da varnostni lok in še pose-
so evidentirani. Če podatki kažejo, da dobra tretjina evidentiranih traktorjev ni opremljena z varnostnim lokom oz. varnostno kabino, kar je zakonska obveza, potem smo lahko upravičeno zaskrbljeni za voznike preostalih tisoč traktorjev, ki jih uporabljajo
lastniki le doma na kmetiji in v gozdu, kjer tudi beležimo veliko nesreč s traktorji. Pomembno je spoznati, da ne gre za »kaprico« zakonodajalca, ampak za našo varnost. Ne var-čujmo tam, kjer lahko največ izgubimo — tudi življenje.
VAHNOSTNA KABINA REŠUJE ŽIVLJENJA
PEŠCI SO VEČ KOT LE VOZNIKI BSEZ VOZILA
/_1_ •" '___' • ■ _
Že od nekdaj so pešci najšibkejši udeleženci v prometu. Prometne nezgode so za pešce posebej nevarne, saj niso zaščiteni tako kot vozniki v vozilu. Zato je razumljiv razmeroma visok odstotek smrtnih žrtev med njimi. Niso pa vedno tako jasni vzroki, zaradi katerih je do nezgode prišlo.
Med pešci so tako ostareli kot tudi otroci in mladostniki. Iz vrst najmlajših in najstarejših pešcev je tudi največ žrtev prometnih nezgod.
Neprimerno vedenje pešcev, voznikov ali pa obojih lahko pripelje do nezgode. Skoraj 40 odstotkov nezgod povzroči neustrezno vedenje pešcev in voznikov. Te ne-
zgode se zgodijo praviloma, ko si pešec izbere napačen način prečkanja ceste ter si pred tem ne ogleda dovolj razmer, voznik pa ga prepozno opazi.
OTROCI IN PROMET
Otroci so prometnim nevarnostim še posebej izpostavljeni zato, ker še
nimajo ustrezno razvitih spretnosti in navad, potrebnih za varno vključevanje v promet.
Otroci imajo težave pri ocenjevanju razmer. Njihove ocene so lahko točne, vendar zelo spremenljive, zato so tudi velikokrat nerazumljive reakcije otrok ob oziroma
na cestišču. Otroci cesto tudi precej drugače uporabljajo kot odrasli. Za njih je cesta pogosto tudi igrišče. Glede na letni čas se večina nezgod zgodi v letnih mesecih, ki so pred nami. V toplem poletnem vremenu so otroci veliko več na prostem kot pozimi.
SMELI PA VENDAR
URESNIČLJIVI
CILJI
(Nadaljevanje s 3. strani)
mnogo in nanju so upravičeno ponosni, saj delavci Klemosa prispevajo hitrejšemu razvoju občine dobršen delež akumulacije, ki je v tej delovni organizaciji, če jo primerjamo z drugimi delovnimi okolji, izjemno visoka, saj je lani presegla 20 milijonov. Seveda se ta velik gospodarski plus odraža na družbenem standardu. Samo mimogrede: letos bodo v DO kupili 2 novi stanovanji in razdelili 8 milijonov dinarjev kreditov za individualno gradnjo.
PRIHODNOST MORA POMENITI NADALJNJI RAZVOJ
Težišče v srednjeročnem programu razvoja predstavlja skupna naložba Klemosa in Tovarne avtomobilov Maribor v nov program proizvodnje nihalk in uteži.
Ne moremo pa mimo ugotovitve, da je skupna naložba v program konzol in zgibnikov, ki uspešno teče, še okrepila zaupanje v skupno proizvodno pot. Nova naložba bo veljala okrog 500 milijonov dinarjev. Ob sredstvih, ki jih bosta zagotovila TAM in Kle-mos, pa bodo uporabili še mednarodne kredite. Po dokončani naložbi bo KJemos zaposlil 100 novih delavcev. Ob tej naložbi pa bodo namenili največ pozornosti izboljšanju in obnovi tehnološke opreme ter strokovni usposobljenosti delavcev Kiister.
Kako v TOZD, povezani s tujim partnerjem, po izteku pogodbe?
Pogodba s tujim partnerjem, ki je oblikovala proizvodni program ene Klemosovih temeljnih organizacij, je potekla, vendar skupno ime ostaja, kajti Klemos-Kiister je zaradi kakovosti in poslovne solidnosti znano in cenjeno ime na zahodnih trgih. Uspešno partnerstvo pa je spodbudilo obe strani, da bosta v kratkem sklenili posebno kooperacijsko pogodbo, ki bo še dalje omogočala stik z razvito zahodno tehnologijo in ustrezno kadrovsko usposabljanje. Ta temeljna organizacija bo s 30 % izvoza v celotnem prihodku tako še v prihodnje glavni nosilec Klemosovega izvoza.
Edvard Pukšič
PONOSEN SEM, DA SEM KMET
IVAN RAJŠP IZ DRVANJE V KS BENEDIKT JE LANI PRIDELAL NA 80 ARIH 46 TON SLADKORNE PESE.
Ženica si je sredi ceste oddahnila in za minuto odložila posodi z mlekom. Tam na drugi cesti je že videla majhen tovornjak, ki vgzi proti Benediktu.
Ivan Rajšp je mlad kmet iz Drvanje 6. Vsako jutro s svojim tovornjakom »pobira« mleko v svoji vasi in ga odpelje k Benediktu, kjer ga preloži na tovornjak Mariborske mlekarne. Seveda pa to ni edina Ivanova vsakodnevna skrb. Doma ima očeta, mamo, ženo in dve hčerki, ki komaj čakajo, da se vrne in da skupno poprimejo za delo.
»Okrog 10 hektarov zemlje obdelujemo, od tega 4 hektare najete. Za kmetovanje sem se odločil že takoj po osnovni šoli, mleko pa zbiram že 6 let.« Tudi pri Benediktu si želijo napredek
»Tudi v naših krajih želimo lepe kmetije in obdelano zemljo. To lahko sodim po vse več-
I jih količinah odkupljenega mleka, po večjem staležu živine in po urejenosti kmetij. Sicer pa nas je na srečo v zadnjem času le spet nekaj več mlajših, ki smo se odločili za kmetovanje.«
Tako ve povedati Ivan, ki je pred dnevi prejel tudi eno izmed visokih nagrad in priznanj Tovarne sladkorja v Ormožu za visok pridelek sladkorne pese v preteklem letu.
»Dobil sem ga tudi že leta 1983, lansko leto pa sem imel na 80 arih kar lep pridelek, saj je zraslo 46 ton čiste pese z di-gestijo 18. To je dober pridelek za naše razmere, in se lahko kosa s tistim v drugih državah.«
Ob tem sva se oba z Ivanom nehote spomnila dejstva, da se v lenarški občini takoi v družbenem kot v zasebnem sektorju otepajo pridelovanja sladkorne pese. Kako bi drugače rekli izgovorom, da tamkajšnja zemlja
ni primerna, da so pridelki slabi in stroški pridelovanja preveliki. Sicer pa v tem zapisu ne bi polemizirali, saj je polemika nepotrebna, če vemo za Ivanove dosežke, patudi dosežke nekaterih drugih pridelovalcev iz lenarške občine.
Res pa je, da Ivan rad omenja poznavanje tehnologije pridelovanja, pripravo zemlje in tudi sodelovanje s pospeševalci.
»Tudi kmetijski pospeševalci povsod ne opravijo dela, kot bi morali. V naši vasi pa imamo dobrega pospeševalca, za katerega si upam trditi, da je daleč naokrog najboljši. Če bi povsod tako delali, se kmetje ne bi pritoževali«
Pri Ivanovih pa poleg sladkorne pese pridelujejo tudi koruzo, pšenico, krompir ... Glavna dejavnost pa je seveda živinoreja, saj imajo pri hiši 16 krav in od 10 do 15 svinj. Mleko kajpak oddajo mlekarni, dosegli pa so tudi spodbudno mlečnost po kravah. »Okrog 4 tisoč litrov nam daje vsaka, radi pa bi dosegli še več. Sicer pa si tega želijo tudi na drugih kmetijah,« dodaja Ivan. Ženica, ki smo jo srečali na začetku, je med tem že zdavnaj prinesla mleko do cilja, pa tudi tovornjak Mariborske mlekarne je že pripeljal. Ivan je moral po drugih opravkih, pa tudi žena ga je že opozarjala, da bo treba počasi domov. Tam bodo z mamo, očetom in seveda ob pomoči hčera spet poprijeli za delo.
J. Kurbus
PRED NOVO PRIDELOVALNO SEZONO
Pomlad je čas, ko se narava prebudi in nas s svojo lepoto opozori na novo delovno sezono. Te se še zlasti zavedajo kmetijci. Namesto suhoparnih številk, ki so nam jih pred spomladanskimi opravili natresli pri Agrokombinatu in pri Kmetijski zadrugi v Lenartu pa pred novo poljedeljsko sezono, morda nekaj misli z željo za visok in kakovosten pridelek v jeseni.
Lenarška občina je kljub mladi industriji še vedno kmetijska. Prav je tako, kajti hrano potrebujemo, smo zapisali v najrazličnejše dokumente. Zdi pa se, da so tudi v naši občini v preteklosti mnogi mislili bolj
na industrijo in na hitrejši zaslužek, kot pa na razvoj kmetijstva. Naložbe v zemljo, ki je osnovna naravna danost za uspešno kmetovanje, so bile zato drugotnega pomena, posledice pa so danes še kako opazne.
Pri Agrokombinatu v Lenartu so se z vsemi težavami v preteklosti uspešno spopadali. Le pridnosti delavcev in smelejšemu odnosu družbe do kmetijstva v zadnjih nekaj letih se lahko zahvalijo, da so lansko poslovno leto izredno uspešno zaključili. Med kmetijskimi organizacijami so v okviru mariborske Time celo v samem vrhu. Tudi pri kmetijski zadrugi v Lenartu se lahko pohvalijo,
da se je v zadnjih dveh, treh letih marsikaj spemenilo. Spremenilo na bolje! Večji je odkup mleka, višji je hektarski donos, vse več je lepše urejenih kmetij, več je novih strojev in ob vsem tem tudi več denarja. Toda slednjega je v vsem lenarškem kmetijstvu še vedno premalo. Premalo je pravih družbenih spodbud, ki bi kmetijcem pomagale uresničevati velike načrte pri pridelovanju hrane.
Bodo letos lenarški kmetje in delavci družbenega sektorja kmetijstva kos nalogam? Verjamemo lahko, da bodo načrte izpolnili, čeprav se pri nekaterih dejavnostih že sedaj poja-
4 - DOMAČE NOVICE LENART
Pogled na krajevno središče
NA OBISKU V KS
ZGORNJA ŠČAVNICA
V prejšnji številki našega časopisa se je nekdo pošalil in ugotovil, da bi bil kraj više med krajevnimi skupnostmi v občini, če bi se imenoval Zgornji. Obisk v Zgornji Ščavnici pa je pokazal, da ta prednost v imenu nič ne pomeni.
Toliko za sproščenejši uvod v zapis, ki je nastal po obisku v lepem delu Slovenskih goric, v obmejni krajevni skupnosti, v več kot razgibanem okolju visokih hribov in globokih dolin.
STRME STEZE VODIJO NAVZGOR IN NAVZDOL
Če vzamemo ta stavek simbolno, pravijo domačini, je steza navzgor prekratka, pa še na tej kratki strmini se je razvoj zadihal in za nekaj časa omagal.
»Strah me je, da se bo krajevna skupnost postarala,« je dejal eden sogovornikov, Bogomir Ru-hitelj, predsednik sveta KS. To bojazen so potrdili vsi, s katerimi sem se pogovarjal. In bili so pristojni dajati izjave in ocene. Feliks Berič, tajnik KS, Nataša Dregarič, predsednica KK SZDL, in Viktor Trbovšek, sekretar OO ZKS, so s podobno ugotovitvijo postavili piko na enega najbolj perečih zgornješčavni-ških ijev: potrebovali bi zazidalne parcele, da bi zadržali mlade družine, ki si želijo ostati v domačem kraju, vendar nimajo kje postaviti doma. Kakšnih 20 jih je v zadnjih letih odšlo. Z novim prostorskim planom bodo možnosti nekoliko boljše. »Največ mladih pa bi zadržali, če bi jim
lahko doma ponudili delo,« so rekli vsi in se spet z obžalovanjem spomnili ugotovitve, ki so jo večkrat izrazili, da v občinskem vrhu niso storili dovolj za kakšen obrat v kraju. Bila je jeza in je še, vendar so v kraju še druge težave in precej načrtov. Ceste, gradnja mrliške veže, ureditev avtobusnih povezav in postajališč, elektrifikacija, oskrba z vodo, telefoni, ureditev krajevnega središča ... In še marsikaj — so in bodo rekli v Zgornji Ščavnici! Okrog 72 kilometrov kategoriziranih cest vzdržujejo, vsa sredstva iz samoprispevka so namenili cestam, vendar je mnogo težav, kajti domačije so redko raztresene po hribih, kilometri pa se množijo od domačije do domačije. 1 milijon 800 tisoč dinarjev bodo letos namenili za gramoziranje, okrog 180 milijonov dinarjev bo šlo v asfaltiranje Molehovega hriba in krember-
škega klanca. Denarja za gramoziranje je premalo, ni pa prijetno, če ceste močno najedajo tudi pogostni prevozi drugih. Z Gozdnim gospodarstvom so se vsaj nekako dogovorili, s Kmetijsko zadrugo pa še niso uspeli reči nobene besede. Letos bodo na kremberškem klancu pripravili mladinsko delovno akcijo, bilo bi pa prav, če bi se mladim rokam pridružile še druge.
O mrliški veži povedo, da bo stala okrog 5 milijonov in da jo bodo zgradili s prostovoljnimi sredstvi občanov, ki so že zdaj podpisali pogodbe za več kot tri milijone dinarjev. Če bo šlo po načrtih, bo veža poleti pod streho.
Slovenskogoriški hribi so žejni, žejo pa gasi mariborski vodovod, zato imajo v načrtu razširitev sekundarnega omrežja proti Ledineku, Dražen vrhu in delu Žic. Tudi tukaj bi bila dobrodo-
šla pomoč mladih, morda z zvezne akcije ... Zgradili bodo tra-fopostajo v Zgornji Ročici in obnovili električno omrežje v dolini Kremberka. Skušali bodo zagotoviti še kakšen avtobus v jutranjih in popoldanskih konicah ob delavnikih, prizadevali pa si bodo tudi, da ob sobotah, nedeljah in praznikih ne bodo več tako »avtobusno izolirani«. In treh postajališč ne smemo pozabiti v letošnjih načrtih ...
Imajo 14 priključkov in 154 interesentov za telefon, vendar gre vse prepočasi, saj ni odvisno le od tovarišev na občini.. .
NI KONCA
načrtov in potreb, tako v Zgornji Ščavnici kot v drugih krajevnih skupnostih. Je pa mnogo pripravljenosti in mnogo odrekanja, saj ni vseeno, v kako urejenem in kako opremljenem nlfn. lju živiš!	Edvard Pukšič
ZA VIŠJE HEKTARSKE PRIDELKE
S.S
w S*
vljajo pomisleki. Zlasti pred spomladansko setvijo slišimo glasove, ki niso v prid širšim družbenim ciljem.
Takšni glasovi pa škodijo zadrugi, kombinatu in občini. V Tovarni sladkorja v Ormožu namreč zlahka postrežejo s podatki o tem, kakšen pridelek so imeli pri Agrokombinatu Maribor v preteklem letu in kakšnega na poljih Agrokombinata Lenart. Ne bi verjeli, če ne bi videli številk, ki so zgovorne. Na sosednjih njivah v isti Pesniški dolini pridelata dva pridelovalca skoraj neverjetno različne pridelke.
Torej izgovor, da je zemlja neprimerna, obdelovanje otež-
kočeno, pospravljanje pogosto nemogoče, ne drži. To dokazujejo tudi strokovnjaki Tovarne v Ormožu in nenazadnje delavci na sosednji njivi... Primer, ki meče slabo luč na sicer pridne kmete in delavce Agrokombinata. Prav ta primer pa opozarja na to, da bo treba napako popraviti, in to že letos! Kajti potem bodo tudi zahteve po izdatnejši družbeni pomoči bc'j upravičene!
V današnjih »Domačih novicah« nas mladi kmet Ivan Rajšp prepričuje, da je tudi na lenarški zemlji možno doseči evropski nivo pridelave.
Janez Kurbus
DOMAČE NOVICE LENART - 5
KOTIČEK ZA NASVET ZDRAVNIKA
JANEZ JUG - V 13 LETIH 70 TISOČ KOSOV OPEKE
SLADKORNI BOLNIKI IZ LENARTA POSLEJ ORGANIZIRANI V DRUŠTVU
Konec marca letos so bile opravljene zadnje pravne formalnosti, ki jih je terjalo organiziranje društva za boj proti sladkorni. 2e na prvem srečanju sladkornih bolnikov v Lenartu oktobra lani, ko je bilo zanje organizirano strokovno predavanje, so si zastavili nalogo in cilj, da se organizirajo v društvo. V občini Lenart je okoli 160 sladkornih bolnikov, dobra tretjina se jih je že včlanila v društvo.
Večini sladkornih bolnikov, ki so do lani morali boditi na kontrolne preglede v Maribor, je ta pot sedaj prihranjena. V Zdravstvenem domu Lenart dela zanje posebna ambulanta dva torka v mesecu, vodi jo dr. Bojan Žibrat. K specialistu diabetologu bodo še naprej hodili tisti bolniki, ki prejemajo inzulinsko terapijo.
Sladkorni bolniki se bodo v svojem društvu seznanjali z vsem, kar je v zvezi z nastankom, potekom in zdravljenjem te bolezni, predvsem pa s preventivnim ravnanjem, da bi omilili bolezenske znake in se izognili posledicam. Organizirana bodo predavanja, prejemali bodo svoj časnik, v lekarni bodo zagotovili dietno prehrano. Predsednik novega društva je tov. Jože Caf.
dr. Bojan Žibrat
Za začetek pa čisto na kratko predstavljamo delo TOZD zdravstveno varstvo Lenart. Kot nam je pripovedoval direktor dr. Dušan Markoli, je TOZD v Lenartu že od leta 1977. Deluje služba splošne medicine, služba za varstvo otrok, žena in mladine, medicina dela, prometa in športa, patronažna služba, zobozdravstvena in reševalna služba, v Lenartu pa imamo tudi di-agnostično-laboratorijsko službo in rentgen za pljučne in srčne bolezni.
Skupaj je v TOZD Zdravstveno varstvo Lenart zaposlenih 65 delavcev.
Razen v ambulantnih prostorih v
njaku. In ker smo že pri Cerkvenja-ku povejmo, da je prav tukaj najbolj pereča prostorska problematika splošne ambulante. Težava seveda ni od včeraj, zato je ni treba posebej opisovati.
Zdravniki si želijo,, da bi bilo čimprej boljše, predvsem pa manj konfliktov med zdravniki in — občani. Zdravstveni delavci namreč preko možnosti ne morejo. Sicer pa bomo, kot že rečeno, v tej rubriki v prihodnje lahko brali, kako preventivno ukrepati, svetovati in koristno sodelovati. Vaše pobude bodo vselej dobrodošle.	w T
»Ja, okoli sedemdeset tisoč kosov smo je že naredili v teh letih,« pravi Janez Jug, ko smo ga zmotili sredi dela. Prav v teh lepih pomladnih dnevih ga imajo največ. Kot se spomladi prične delo na poljih, se začne tudi gradbena sezona. In potem je dela za Janeza Juga čez glavo vse tja do pozne jeseni.
»Prej včasih ga je bilo več! Veste, se pozna, da je danes gradnja presneto draga reč, pa tudi omejitve gradbenih kreditov so ustavile gradnjo,« glasno razmišlja Jug, ko ga pobaramo po ceni nieeove betonske opeke. Zdaj jo prodaja po 230 dinarjev. Morda se bo komu zdelo to veliko, ampak pri tem ne pozna številnih težav in skrbi, ki so vezane na vsak kos izdelane opeke. Jug nam začne naštevati: »Veste, iskati je treba pravi pesek. Največ ga vozim iz Stranic. Potem je tu še cement. Zdaj ga dobiš, drugič ne. Sicer pa tisti, ki gradijo, sami bolje vedo, kako je s tem. Pa še cena se mu nenehno dviguje. Ja, pa tudi veliko elektrike porabimo. Ta stroj, na katerem zdaj izdelujemo opeko, je mnogo
boljši. Šest jih naredi naenkrat. Prej sem imel takega, da smo delali le po eno opeko, zato sem imel dva zaposlena. Danes imam zaposlenega samo enega delavca. Veste, mi kar zadostuje. Saj vam pravim, da gradnja ne cvete več tako. Ljudje sicer še vedno gradijo, toda počasi. Zdaj pridejo po nekaj opeke in potem čez nekaj mesecev ali tudi leto spet pridejo, ko prihranijo kakšen dinar, ali dobijo kredit. S temi krediti pa je tudi tako, da moram včasih precej dolgo čakati, da mi banka nakaže denar na račun. »Pravi, da zaslužek ni velik. Lani je imel čez miljardo starih dinarjev prometa, na koncu, ko poračuna dajatve, mu ostane ravno toliko, da lahko zmerno živi. Sicer pa tako pravijo vsi obrtniki, zato se z njimi ne gre pogovarjati o denarju. Janeza Juga raje za konec povprašamo, če bi opravljal raje kakšno drugo obrt. Pravi da ne, drugih obrtnikov je že dovolj, opeko pa v Lenartu izdeluje edini. Tako se bo zanj vedno našlo delo. Streho nad glavo je treba imeti.
B. ČEPE
BOLJE PREPREČEVATI
KOT ZDRAVITI
h
5 LET ZBORA »OBRTNIK«
Moški pevski zbor »OBRTNIK« iz Lenarta, ki deluje pri obrtnem združenju, praznuje letos 5-Ietnico obstoja in uspešnega delovanja. V zboru je 33 pevcev, vodi pa jib Milan Eder iz Zg. Ščavnice. Letos bodo pevci med drugim nastopili tudi na reviji obrtniških pevskih zborov Slovenije, ki bo 10. maja v lenarškem kulturnem domu. Revijo organizirajo v okviru praznovanja občinskega praznika, na ujej pa bo sodelovalo 7 zborov z 250 pevci.
Sicer pa je pevski zbor »OBRTNIK« iz Lenarta že večkrat uspešno nastopil v občini in v krajih zunaj občine — celo v Cankarjevem domu in v Cmureku v sosednji Avstriji.
Tokrat uvajamo v naš časopis novo lubriko, v kateri bomo objavljali koristne nasvete naših zdravnikov o tem, kako naj skrbimo za zdravje in o tem, kje in kako lahko iščemo zdravniško pomoč. Zdravniki lenar-škega zdravstvenega doma pričakujejo tudi od vas, spoštovani občani, mnenja, pobude, kritike in pohvale. Z vašimi pismi jih bomo sproti seznanjali, odgovore pa objavljali v Domačih novicah.
občinskem središču izvajajo lenar-ški zdravniki splošno-ambulantno dejavnost tudi v Gradišču, Cerkve-njaku in na Zg. Ščavnici. V krajevnih središčih organizirajo vsak mesec tudi posvetovalnice za otroke, po potrebi pa se po KS vršijo tudi cepljenja. Za osnovnošolsko mladino organizirajo preglede po vseh šolah v občini Lenart. Od mesec novembra lani dela 2-krat tedensko šolska zobna ambulanta v Cerkve-
Jaoez Jug, nasmejan in vedno dobre volje pri stroju za izdelovanje betonske opeke
DRUŠTVO
INVALIDOV
LENART
Lenarško društvo invalidov razvija pestro dejavnost, ki so jo ocenili tudi na letnem občnem zboru. Sicer pa lahko kaj ved preberete v nadaljevanju našega zapisa, v .katerem povzemamo letno poročilo predsednice drujtva Jelke Firbas.
»Naše društvo šteje 146 članov, od tega 86 invalidov I. kategorije, 15 invalidov II. kategorije, 17 invalidov III. kategorije, 18 invalidov, ki so dobili pravico do nadomestila za invalidnost po Zakonu o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih odraslih oseb in 10 kmetov-invalidov brez statusa invalida. Od skupnega števila je 44 nepokretnih invalidov.
Kot vidite, je sestav našega članstva v pretežni meri iz starejših invalidov. Zato je tudi velik interes za klimatsko zdravljenje v naravnih zdraviliščih. V tem obdobju smo zagotovili klimsko zdravljenje 6 članom našega društva. V ta namen sodelujemo z zdravstveno skupnostjo in zdravniškim konzili-jem, da tudi starejšim invalidom omogočajo klimatsko zdravljenje. Vendar so v zdravstveni skupnosti utesnjeni s sredstvi, kot tudi mi, zato vsem ne moremo ugoditi. V nekaterih primerih zagotovi zdravstveno skupnost sredstva za terapijo, mi pa za oskrbo.
Tudi v preteklem letu smo po naši ustaljeni navadi nudili pravno pomoč našim članom. Posredovali smo 2 predloga za preusposabljanje za delo, v 4 primerih smo predlagali zapo-
je patronažna zdravstvena služba kar dobro organizirana in na naše predloge tudi odzivna.
V preteklem letu smo na domu obiskali 64 invalidov ter jih ob novem letu razveselili s skromno pozornostjo — manjšimi darili. Ob takih priložnostih je srečanje vedno prisrčno. Hkrati pa se izvršni odbor skupaj s poverjeniki konkretno sooči s problemi, ki tarejo naše nepokretne in polpokretne invalide, da lahko na osnovi spoznanja konkretne problematike tudi pomagamo razreševati konkretna vprašanja. Ob tej priložnosti naj poudarim, da je potrebno zelo malo narediti za srečo ljudi. Vedno so tisti, ki izražajo svoje želje za vsako drobno pozornost hvaležni in srečni. To pa nam daje tudi navdih in nove spodbude za delo.
v mesecu septembru smo organizirali naš tradicionalni izlet, ki se ga je udeležilo 54 članov. Tokrat smo si ogledali lepote Gorenjske in se zadovoljni in veseli vrnili domov.«
MLADI PIŠEJO
POT SPOMINOV IN PRIJATELJSTVA
Razposajeno v lepši jutrti
S sošolko Jasno sva se že štirinajst dni pripravljali na pot v pobrateno Gružo v SR Srbiji.
Skupaj s tremi tovarišicami bi naj vrnile obisk delegaciji iz Osnovne šole Rada Subakič—Gruža, ta je obiskala našo šolo meseca maja 1985. Dočakali sva jutro. 21. februarja 1986. Ob pet in petintrideset sva prispeli na mariborsko letališče. Vse je bilo razburljivo — predvsem zaradi potovanja z avionom. Kontrola na letališču, ogrevanje aviona, vstopanje v avion in namestitev v njem je nekaj, česar ne doživiš vsak dan. Posebni občutki so me navdajali, ko seje avion odlepil od zemlje in poletel nad oblake. Z neizmerno hitrostjo smo potovali nad zemljo, je bila videti pod nami kot pravljična dežela. Zdelo se mi je, da sanjam in preden sem prav dojela vse, kar se je dogajalo, smo že pristajali na letališču v Beogradu.
V	Beogradu smo obiskali Hišo cvetja in muzej 25. maj. Ne vem. kako naj opišem občutke, ki sem jih imela ob Titovem grobu in v muzeju 25. maj. Vse je povezano s tovarišem Titom, z njegovim delom, kot da je on še vedno prisoten kot velika avtoritativna osebnost, ki lahko vsak trenutek vstopi. .. To je treba doživeti, videti, zdi se, da ni primernih besed za opisovanje.
Vse tisto prekrasno cvetje, vsi predmeti, razstavljeni v muzeju, so preteklost, sedanjost in prihodnost, povezani z besedo TITO. Po triurnem potovanju z avtobusom smo se srečale s prijatelji iz Gruže. Lepo so nas sprejeli in nas peljali na ogled znamenitosti Kragujevca. Najbolj mi je ostal v spominu spomenik žrtvam — dijakom gimnazije in drugim ustreljenim leta 1941.
V	soboto dvaindvajsetega februarja so učenci osnovne šole Rada Čuba-kič—Gruža pripravili proslavo ob dnevu šole. Prijetno sem bila presenečena, ko sem slišala recitirati tudi slovensko pesem in navdajali so me občutki za še večje resnično prijateljstvo, za bratstvo in enotnost.
Prava sproščenost je nastala šele na skupnem kosilu in moram priznati, da znajo biti Srbi dobri gostitelji.
Tako kot prejšnjo noč, sva tudi poslednjo s sobote na nedeljo preživeli pri prijateljicah. Povedati moram, da sva bili povsod lepo sprejeti, da je na njunih domovih vladala toplina in domačnost. Izmenjali smo darila in spominke, kajti spomini na takšno srečanje in občutek, da imaš nekje daleč prijatelje, so nepozabni.
V	nedeljo ob petnajsti uri smo zapustile Gružo in se vračale v Slovenijo.
Ko smo zapustile letalo na mariborskem letališču in zagledale starše, ki
so nas pričakali, smo imele občutek, da smo spet doma. Za mano e dolga pot, ki bo ostala nepozabna, saj bo povezovala dve majhni šoli, dva majhna kraja Slovenije in Srbije.
Darja Kovačič, 7. a OŠ VOLIČINA
slitev, v 2 primerih izboljšanje delovnih razmer, v 2 primerih ureditev stanovanjskih razmer, v 7 primerih smo posredovali za ureditev invalidnine za telesno okvaro, varstveni dodatek k pokojnini in družbene denarne pomoči. V 8 primerih smo posredovali za sosedsko pomoč in zdravstveni patronažni službi za obiske na domu. Ob tem slednjem naj omenim, da
OCENJEVALI SO TROFEJE
V lovskem domu v Dobravi je bilo bazensko ocenjevanje trofej uplenjene srnjadi in divjih prašičev v letu 1985. Ocenjevanje sta organizirala lovsko-gojitveni bazen Lenart in LD Dobrava, strokovna komisija pa je ocenila trofeje iz vseh 6 lovskih družin lenarške-ga lovsko-gojitvenega bazena. V komisiji so bili Jože Majcenovič kot predsednik, člana pa Franc Kožar in Janez PešI iz ZLD Maribor-	J. LORBER
XXXI. PRAZNIK OBČINE LENART PRAZNOVANJE OF IN PRAZNIKA DELA
Program prireditev

SOBOTA, 26. aprila 19Bb pri LENARTU ob 19.00 uri
—	PROSLAVA OB DNEVU OSVOBODILNi; FRONTE s podelitvijo priznanj OF in kulturnim programom v domu kulture
SREDA, 30. aprila 1986 pri LENARTU ob 19.00 uri
—	ZBOROVANJE V POČASTITEV PRAZNIKA DELA s podelitvijo srebrnega znaka sindikata, kulturnim programom na Trgu osvoboditve In kresovanjem v parku
ČETRTEK, 1. maja 1986 pri LENARTU
ob 6.00 uri — budnica godbe na pihala SOBOTA, 3. maja 1986 V GRADIŠČU ob 8.00 uri
—	bazenska tekma za prehodni pokal Lovskogojit-venega bazena Lenart — na strelišču lovske družine Dobrava
pri LENARTU ob 14.00 uri
—	zlet tabornikov odreda Zeleni griči z razvitjem prapora
NEDELJA, 4. maja 1986 pri LENARTU ob 7.00 uri
—	republiško tekmovanje pionirjev in mladincev v
lovu rib s plovcem — v jezeru Radehova ob 13.00 uri
—	republiško tekmovanje pionirjev In mladincev v suhih disciplinah — na igrišču ob parku
ob 13.00 uri
—	mednarodna dirka v motokrosu s prikolicami »Sl-DECAR«
PETEK, 9. maja 1986 pri LENARTU ob 15.00 uri
—	otvoritev razstave akademskega slikarja Bojana GOLIA — v osnovni šoli
SOBOTA, 10. maja 1986 pri LENARTU ob 11.00 uri
—	revija obrtniških pevskih zborov Slovenije — v domu kulture
NEDELJA, 11. maja 1986 pri LENARTU
ob 9.00 uri
—	SVEČANA SEJA ZBOROV SKUPŠČINE OBČINE LENART IN DRUŽBENOPOLITIČNIH ORGANIZACIJ OBČINE LENART s podelitvijo družbenih priznanj občine Lenart — v domu kulture
V GRADIŠČU ob 11.00 uri
—	OTVORITEV OSNOVNE ŠOLE GRADIŠČE S KULTURNIM PROGRAMOM

KRAJEVNI MOZAIK
•	BENEDIKT
V	letošnjem prvem polletju bodo v tej KS nadaljevali z gramozi-ranjem krajevnih cest in pričeli s tehničnimi pripravami za izgradnjo javne razsvetljave na avtobusnih postajališčih v Ženjaku, Trste-niku in Ihovi. Končali bodo tudi obnovo kulturnega doma v krajevnem središču.
•	GRADIŠČE
Gradiščani se že dalje časa ubadajo s problemi odvoza smeti in drugih odpadkov. Vse kaže, da bo v prihodnje nekoliko bolje, saj so se dogovorili z mariborsko Snago, ki bo poslej odvažala to neljubo nadlogo.
Gradiško kulturnoumetniško društvo se v teh dneh pripravlja na pričetek obnove svojega kulturnega doma. Načrtujejo ureditev pročelja, zamenjati pa bo treba tudi dotrajana okna in vrata. Nujna je tudi obnova ostrešja in odtočnih žlebov.
•	CERKVENJAK
V	Cerkvenjaku nadaljujejo z urejanjem mrliške vežice in s sanacijo zemeljskega plazu na cesti Brengova—Cagona. 30. aprila bodo pripravili krajevno proslavo v počastitev dneva OF in delavskega praznika 1. maja.
•	JUROVSKI DOL
Kmalu bodo predali v uporabo 5 avtobusnih čakalnic in razširili bodo vodovodno omrežje v naseljih Varda in ZG. Partinje. KZ Lenart bo pričela graditi zadružno trgovino, krajani pa nestrpno pričakujejo projekte za izgradnjo telefonskega omrežja.
M. T.
H
IZ PRETEKLOSTI N0B V SLOVENSKIH GORICAH

0 ODBORIH 0F
V naslednjih številkah Domačin novic se bomo dotaknili nekaterih vprašanj ustanavljanja odborov OF v Slovenskih goricah, skušali pa bomo spregovoriti tudi o delu AFŽ in SKOJ-a. Že uvodoma naj povemo, da je zgodovinska preteklost NOB slabo raziskana, da imamo sicer vrsto drobnih podatkov, spominov in nekaj dokumentarnega gradiva. V zgodovinski literaturi je prav tako malo vsebine o dogajanjih v Slovenskih goricah. Zaradi tega je še kako koristna pobuda OO ZZB NOV Lenart, da bi se temeljito lotili obdelave zgodovine NOB in morebiti celo kdaj izdali monografijo bivšega okraja Lenart.
Danes bomo objavili nekaj spominov Elizabete Kristovič, roj. Ploj, ki je med vojno v Čago-ni pri Crekvenjaku delovala v AFŽ. Povedati je tudi treba, da je bil v Cerkvenjaku najprej ustanovljen odbor OF na območju občine Lenart.
Tov. Kristovičeva v svojih bežnih spominih med drugim piše, da si je v Čagoni pridobila zaupanje zavednih domačinov, s pomočjo katerih so zbirali papir, obleke, zdravila in pisarniški material. Veliko so ji pomagali pokojni Stanko Zimič, njegova žena Tonika in mati, pa pokojna Janko Kovačec in Franček Pulko
ter drugi. V zgodnji jeseni 1944 je Stanko Zimič pripeljal v Čago-no Štefko Lorbek-Lizo in Branka Zadravca-Miroslava. Dogovorili so se, da morajo pripraviti žene za organizacijo AFŽ. Prav tako so začeli s pripravami na ustanavljanje krajevnih ljudskih odborov v Čagoni in drugod. Pozimi 1944/45 so po besedah Kristovi-čeve ustanovili odbor AFŽ pri Plojevih. Članice AFŽ so bile zadolžene za pletenje nogavic, rokavic in drugih volnenih izdelkov, ki so jih potrebovali partizani.
27. aprila 1945 so organizirali masovni sestanek pri Stanku Ze-miču. Prisotnih je bilo 30 ljudi. Zvečer so zažgali velik kres in izobesili zastave. Za 1. maj so pripravili kres na Kremberku. Za vse je bil najbolj srečen dan, ko je napočila svoboda. Vsa vas in soseščina je bila na nogah, plesali so, prepevali, vriskali in se veselili. Na hišah so razobesili zastave s peterokrakimi zvezdami, ki so jih imeli že pripravljene. Zasedal je tudi krajevni ljudski odbor in sprejel usmeritve za nadaljnje delo.
Prihodnjič bomo predstavili razvejano dejavnost odborov OF na območju današnje KS Voliči-
Marjan Toš
SLOVENSKO-
H
GORIŠKA IKEBANA
m - i...
Eden strokovnih delavcev iz občinske administracije je na poti v Cerkvenjak šele v Vitomarcih v ptujski občini izvedel, da ni v pravem kraju. Predlagam, da v občinski program družbenopolitičnega izobraževanja vključijo nov predmet: regionalno geografijo občine Lenart!
V Zgornji Ščavnlci zmanjkuje denarja za vzdrževanje cest do domačij na okoliških hribih. Ponujam rešitev: ceneje je postaviti žičnico do vsake hiše ■ . .
Že v nekaj letih bodo imela slovenska sredstva javnega obveščanja priložnost zapisati, da so v krajevnih skupoostih občine Lenart dosegli takšne razvojne uspehe, da se je vseh osem krajevnih skupnosti uvrstilo med najbolj zavzete v republiki. Letnice sicer ne morem natančno napovedati, lahko pa napovem datum. To bo 1. april!
Iz zaupnih virov v Gradišču sem izvedel, da je javna razsvetljava neenakomerno močna. Predlagam, da naj v bolje razsvetljenem delu Gradišča malo zmanjšajo luč, da se tistim v bolj zatemnjenem koncu ne bi posvetilo, zakaj je tako!
Kljub dolgoletnim dogovorom spomenika generalu Maistru ne bodo postavili v Mariboru, ampak v kleti na Zavrhu. Zaradi zgodovinskega spoznanja, da Maistru že nekoč ni bilo do Maribora in se je raje umaknil na sever, sodijo na Zavrhu, da bo Maistru zdaj nedvomno bolj všeč kot mariborski onesnažen zrak — vonj po zavr-ških špricerjih.
V neki KS so, verjetno zaradi racionalizacije, izvolili isto osebo za sekretarja OO ZKS in predsednika OO ZSMS. Predlagam, naj nadaljujejo s kadrovsko in organizacijsko racionalizacijo. Lahko bi, na primer, ustanovili združeno-Ko-munistično zvezo mladih socialističnih borcev!!!
Lovro Koloman