Političen list za slovenski narod.
Po poŠti prejemali velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr. T administraciji prejemau veljii: Za celo leto 12 gld., za pel leta G gld., za četrt leta 3 gld., za on mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto.
Posamezno številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulico št. 2.
Naznanila (insorati) se sprojemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., če so tiska enkrat; 12 kr če se tiska dvakrat; 15 kr., če so,tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji so cena primerno zmanjša-
Rokopisi so no vračajo, nofrankovana pisma se no sprejemajo. Vrednlštvo je v Someniških ulicah h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nedeljo in praznike, ob !/a6. uri popoludno.
Štev. 16.
7 Ljubljani, v petek 21. januvarija 1887.
Letni!*: XV.
Deželni zbor kranjski.
(Štirnajsta seja, 21. januvarija.)
Prebere in potrdi se zapisnik zadnje seje, potem se poročila o vpeljavi samostojne deželne naklade od porabljenih žganih vpojnih pijač zopet odstavijo z dnevnega reda, ker poročilo po najnovejšem sklepu finančnega odseka še ni bilo natisnjeno.
Deželni predsednik baron AVinkler naznanja, da je dobil Najvišje potrdilo sklep deželnega zbora, s kterim se mestni občini v Kranj i dovoljuje pobiranje naklade 60 kr. od vsakega hektolitra piva. (Dobro, dobro!)
Prvi poroča poslanec Luk man o reorganizaciji deželnega stavbenega urada ter v imenu finančnega odseka predlaga:
»Slavni deželni zbor naj sklene:
1.	Pri deželnem stavbenem uradu se sistemi-zujejo:
služba višjega inženirja z letno plačo 1600 gld.;
služba inženirja z letno plačo 1400 gld.;
služba inženirskega adjunkta z letno plačo 1000 gld.; petletne doklade se ravnajo po določbah deželno-zborskega sklepa z dno 4. oktobra 1S71, pokojnina pa po veljavnem penzijskem normalu.
2.	Za višjega inženirja se imenuje sedanji deželni inženir Franc Vičel.
2. Imenovanje J. Vlad. Hraskega za deželnega inženirja in od deželnega odbora z odlokom dne 13. avgusta 1886 št. 4545 njemu dano in v letnem poročilu št. 63 naznanjeno zagotovilo se odobri.
4.	Nove plače prvih dveh služb se dotičnim uradnikom računijo od 1. januvarija 1887 naprej.
5.	Nastava inženirskega adjunkta oziroma razpis te službe se ima zgoditi pod pogojem, da se imajo prosilci izkazati s spričevali, da so dobro dovršili državne izpite, in se zavežejo pred stalnim imenovanjem eno leto služiti za poskušnjo z letno plačo 900 gld."
Ti predlogi se sprejmo brez ugovora.
Poslanec K lun poroča o prošnji prostovoljne požarne brambe v Krškem za podporo iz doneskov zavarovalnih bank. Ker te denarje razdeluje deželni odbor, se dotična prošnja izroči njemu v rešitev.
Prošnja nekterih davkoplačevalcev iz Logaškega
okraja glede zakupa deželne naklade na žgane pijače, o kteri poroča poslanec Šuklje, se tudi izroči deželnemu odboru.
Za njim poroča poslanec Muruik o prošnji okrajno-cestnega odbora v Črnoralji za odpis dolgi 3500 gld. deželnemu zakladu. Ker je deželni zbor temu odboru še le lani odpisal čez 4000 gld. dolga iu ima ostali znesek plačevati v sedmih letnih ro-kovih po 500 gld., se prošnja njegova za odpis ne usliši.
Poslanec Šuklje priporoča prošnjo okrajno-cestnega odbora, omenja tužnih razmer v črnomelj-skem okraji, na silna bremena, ki si jih mora prebivalstvo nakladati, na visoke občinske priklade itd. Konečno predlaga, da naj se odpiše vsaj znesek 500 gld., ki jih ima vrniti letos. Poročevalec M urnik omenja, da je nekaj res, kar je govoril poslanec Šuklje, nekaj pa ni res, in da se enaka godi tudi marsikje drugje n. pr. v bistriškem okraji. Toraj naj se prošnja ne usliši. Pri glasovanji bil je tudi eventualni predlog poslanca Šukljeja zavržen.
Poslanec Klun obširno poroča o prošnji Novomeške in Šmihelske občine pa Novomeškega ka-piteljna za odgojevanje gluhonemih deklic v zavodu ubogih šolskih sester v Šmihelu ter v imenu finančnega odseka predlaga:
»Dotična prošnja se izroča deželnemu odboru z naročilom, da
1.	s c. kr. deželno vlado nemudoma prično nove obravnave zarad oskrbovanja Holzapfelnove zapuščine ter dotični zaklad prevzame v svoje gospodarstvo, ne da bi si zaračunoval pet odstotne oskrbovalne stroške v smislu deželno-zborovega sklepa z dne 30. septembra 1868;
2.	da naj se s c. kr. vlado dogovori in po-razurni zarad porabe euega dela dohodkov IIolz-apfelnovega premoženja v odgojo gluhonemih in sicer v tem smislu, da naj se iz dohodkov Holzapfelnove in "VVolfove ustanove za glohoneme vsako leto vsaj 5000 gld. plodonosno naklada za stavbo lastnega deželnega zavoda. Drugo pa naj se obrača za odgojo kranjskih gluhonemih v tej razmeri, da se za gluhoneme deklice v zavodu ubogih šolskih sester de Notre Dame v Šmihelu pri Novem mestu, dokler deželne koristi ne bodo zahtevale drugačnega ukrepa, preskrbi 20 prostorov po 150 gld.
za vsako gojenko, toraj v skupnem najvišjem znesku 3000 gld. Z ostalim in z doneski Holdheimovega zaklada za gluhoneme naj se pa odgojujejo gluhonemi dečki v Linškem ali kterem drugem takem zavodu po prevdarku deželnega odbora.
S tem je rešeno tudi poročilo deželnega odbora z dne 1. februvarja 1885, št. 779 in dopis c. kr. deželne vlade do deželnega odbora z dne 18. aprila 1886, št. 6584 de 1885."
Pri splošuji razpravi govorč Šuklje, Pfeifer in Dežman, ki toplo zagovarjajo predloge finančnega odseka. Poročilo samo, kakor tudi govore omenjenih poslancev, bodemo zarad velike važnosti te zadeve objavili v prihodnjih številkah. Tudi deželni predsednik baron Winkler se oglasi in izreka nado, da se bodo obravnave z deželnim odborom povoljno rešile, ne da bi bilo treba pomoči iskati pri sodniji. Za njim vstane še poslanec baron Apfaltrern, ter pohvalno omenja zaslug, ki si jih je pridobila finančna prokuratura s plodonosnim nakladanjem Holzapfelnove zapuščine. Konečno spregovori še poročevalec Klun, ki povdarja, da si bode deželna vlada, s povoljno rešitvijo te reči, pridobila ne samo zahvalo deželnega zbora, ampak tudi zahvalo in hvaležnost ubogih gluhonemih revežev, ki bi brez odgoje ostali v svojem milovanja vrednem stanu, tudi zavrača poslanca Pfeiferja, ki je omenjal, da je v Alojznici čedalje manj Dolenjcev, da prihaja to od tod, ker sploh Dolenjcev manj študira, kakor Gorenjcev in da so pri sprejemanji gojencev merodajne le osebne lastnosti in napredek učencev, ne pa njih rojstni okraj, ali ena stran dežele kranjske. Pri glasovanji se enoglasno sprejmo predlogi finančnega odseka.
Dr. Poklukar poroča ob osuševanji Starotržke, Cirkniške in Planinske doline ter predlaga:
»Za tehnične preiskave ter za krajna, s temi preiskavami v zvezi stoječa in zvršena dela za osuševanje kotlinskih dolin pri Starem trgu, Cirknici in Planini, se za 1. 1887 iz deželnega zaklada in sicer iz lani ostalega dotičnega kredita predplačilno dovoljuje podaljšanje najvišjega zneska 2000 gld."
Zbornica brez ugovora pritrdi temu predlogu.
(Konec prih.)
LISTEK.
Prenovljenje Železniške farne cerkve.
Iz Železnikov, 19. januvarja.
Velikokrat se čita v »Slovencu" o novih cerkvah in®novih cerkvenih opravah, ali od naše cerkve se ne čita ničesa. (Krivda ni na naši strani. Vredn.) Naj toraj jaz poročam nekaj malega o naši novi cerkvi, ter novih cerkvenih opravah.
V jeseni je bilo ravno dvanajst let, kar je bila cerkev blagoslovljena; a ko je bila cerkev blagoslovljena , so bile gotove še-le gole stene brez notranje oprave. Za silo je stalo noter le nekaj starinske cerkvene oprave. Cerkev stala je do trideset tisoč goldinarjev; ali vkljub vsem stroškom ni občutil noben faran posebnih stisk. Nakladov ni bilo, vse to se je zgodilo le s prostimi darovi, in s prostovoljnim delom. Dvanajst let sem smo dobili vso
cerkveno opravo, ker vse h krati ni moglo biti, kajti ni bilo denarjev na razpolaganje, čast. g. župnik je nam tako dobro gospodaril, da nismo vedeli za nobene posebne težave, akoravno je še stalo mnogo denarja, ker so se samo lepe, toraj tudi dragocene podobe iu slike napravljale. Najprej smo dobili veliki altar, ua tem je prekrasni marmornasti taberuakelj, ki je najlepši kras cerkvi. Izdelal ga je g. Vurnik iz Kadoljice, gre mu vsa čast za izvrstno delo. Sliko sv. Antona je izvršil ranjki g. Wolf iz Ljubljane, ktera je enako mojsterko delo. Dve kamnitni podobi, sv. Petra in Pavla, izdelal je g. Zaje v Ljubljani, od kterega je splošno znano, da izvrstno dela. Tako je bil veliki kor že precej dodelan, ali stranske stene so bile še prazne. Zavoljo pomanjkanja deuarja se je zamoglo delo le počasi nadaljevati. K stranskim altarjem pripomogla je neka blaga gospi polovico stroškov. Dog ji stotero povrni I Izdelal jih je g. J. Gosar v Dupljah; delo je lepo. Slike tii izvršil je pa zopet g. WoIf.
Kmalo potem smo dobili nov kras cerkvi, lep
križev pot namreč; slike z okvirjem so nad dva metra visoke. Naročen je bil na Dunaju; izvedenci hvalijo, da je jako izvrstno delo, ter posebno krasi našo cerkev.
Znotraj je bila cerkev s tem že precej opravljena, ter bili smo faraui tudi zadovoljni z njo; ali g. župniku to še ni bilo zadosti. Zunaj na pročelu bila je cerkev še prazna; prostor je bil puščen za tri kipe. Gospod župnik naroči kamenite kipe in sicer: sv. Cirila, Metoda in Kristusa Odrešeuika sveti. Izvršil je kipe g. Zaje. Res lepo delo in posebna okrasba zunanje cerkve.
Lani k božiču smo dobili tri nove lestence, ki so popolnoma nove obliko ter jih sploh vse hvali. Ob enem smo dobili tudi šest krasnih svetilnic po sredi cerkve, ktere so jako primerne, zlasti za zimski čas, ker dajejo posebno lepo svetlobo.
Veliko malih reči jo še novih, ali preobširno bi bilo vse opisovati, samo toliko dostavljam, da je vse tako vrejeno, da daje stvari primerno lepoto in soglasje. Tujci naše cerkve ne morejo prehvaliti za-
O (1 v o b o j i.
n.
Država je vsled cerkvenega vpliva dvoboj vedno bolj in bolj omejevala, in ga menda zadujič dovolila vsled sodnijskega dvoboja o času Rudolfa II. 1609. V tem letu ga je namreč ta cesar Henriku Lotrinškemu dovolil (med Reno in Mozel). — Država je toraj dvoboj zavrgla, v principu: ž njeno uredbo se pa niso vsi strinjali, zlasti tisti stanovi ne, ki so imeli pravico nositi orožje — dijaki in vojaki. Menda ee jim ni zdelo prav, plebejskim sodnikom izročevati svoje častne pravde da bi se s črnilom opirali njih madeži in merila njih čast; vajeni so bili spirati jo s krvjo nasprotnikovo in — pri tem je ostalo. Udati se niso hotli sprva in se še sedaj nočejo; neumnost in zlobnost ste si v vseh časih enaki in taisti. Sodnijski dvoboj, kterega je prej določevala in tudi omejevala država, je tedaj nehal; bolje: preselil se je iz sodnijskih dvoran v skrivne kote, v varna zatišja, v skrite kraje, boječ se ljudi, plašeč se dneva. Čast se rešuje sramotno — skrito. Smešno, a resnično je, žalibog le preveč resnično.
Žrtve dvoboja se množe od leta do leta: in svetu se javlja le to, kar se skriti ue more. Skritih, neznanih dvobojev, naj so se tudi krvavo končali, je brez števila. V dijaških krogih kje za mestom, v kakem bližnjem logu ali kje drugje v skritem kotu, se jih snide petorica, dokončat častno zadevo. Nastop je teatraličen; le škoda da ni javen vstop dovoljen! Tii toraj človek na človeka strelja, ali vihti nad njim britko sabljo in ko mu prebije črepinjo, ah odseka uho, ali iztakne oko, ali prepara trebuh in prebode srce, je častna zadeva končana in gre se vsaksebi. Kaj zmagalca briga, če za umorjenim tarnja mlada vdova, če ga objokujejo zapuščene sirote; on je rešil svojo čast in — dobro je, ponosen je na to!
Svet se je takih poročil že navadil; išče in najde jih že med drugimi »pikantnimi" novicami ter dela zraven svoje — neumestne opazke. Iu prav svet, občinstvo v obče je vzrok, da ne moremo o dvoboji govoriti, kot o prošli mori, ki je bila in je ni več, in ki je k večjemu o nji pomilovalen smehljaj ostal, češ: neumni so zares bili nekdaj ljudje! Ta toleranca, ta skoraj bi rekli, nesramna strpljivost, ki jo kaže človeška družba proti takim zlom, je najhujša, najpogubnejša; ona jih vzdržuje; ona jim daje netiva.
Ce bi imela ta človeška družba dovelj nravne sile, trdnega prepričanja in očiščenih nazorov, sploh krščanskega duha, mahoma bi dvoboji in ž njimi vred še marsikako drugo zlo, ponehalo. A kakor smo rekli v začetku, protislovja so jim napolnila žile in mozeg; zaljubljeni so vanje in slepi za vsak ugovor.
Pameten krščanski človek mora misliti, dvobo-jevalec, vzlasti če je imel dvoboj žalosten konec, bo s tem dobil marogo, bo nesposoben za družbo človeško, skratko — bo osramoten. Toda svet sodi ravno narobe. Ne le, da tak zakotni junak ne izgubi ničesar od svoje časti, še celo »interesantna" oseba postane. Vzlasti rahločutne damice, ki menda dandanes mesto na čutnicah nekje drugje bolehajo, vzlasti ta nežni spol z velikansko slastjo in notranjim veseljem opazuje takega zanimivega junaka, ki ima v zgodovini svoji nekaj dvobojev nepotrebnih, znabiti nalašč pro-vzročeuih za seboj. In vendar jo vse njegovo junaštvo v tem, da je nekaj nosov in ušes porezal, nekaj črepinj preklal, nekaj rodbin ugonobil,
voljo lepote zidanja in primerne druge oprave ter trdijo, da je malo enakih.
Za vse to gre največa čast in hvala preč. gosp. župniku, ki je žrtvoval toliko truda in skrbi, ter bil stanoviten iu nepremakljiv v svojem delu. To za-more ceniti le tisti, kteri je sam kaj enakega izvrševal. Le pomislite tako velikansko delo, ki stane čez 60.000 gld., kteri znesek se je moral razen neke svote po malem iskati in nabirati. Res, da so veliko pripomogli tudi vnanji dobrotniki, a tudi teh je bilo treba iskati. Naj ne pozabim še omeniti, da je bilo pred enim letom tudi vse farovško poslopje prenovljeno od zunaj in znotraj.
Res, neprecenljive so zasluge našega gospoda očeta, prečast. gosp. Jakoba Mraka. Naj bi jim Bog stoterno povrnil trud in skrbi že na tem svetu ter z najlepšo krono v prihodujem življenji! Nam pa naj jih Bog še mnogo let ohrani zdrave iu krepko, da izvršijo pri nas tudi notranji tempel — izveli-čanje naših duš! — V imenu mnogih faranov:
M. K.
nekaj srečuničil, nekaj življenjvečni s|tn rti izročil!
Resnica je toraj, da dvoboji še obstoji ter se še — občudujejo; resnica je pa tudi, da so ti dvoboji največja sramota za človeštvo, in da se to pregreši nad seboj samim, če se kot eden mož ne dvigne zoper nje. In to resnico dokažimo v na-daljnem!
Dvoboj je pregreha, ker ž njim se dotičnik pregreši 1. kot človek, 2. kot kristijan, 3 kot katoličan, v slučaji, če se priznava k tej veri, 4. kot državljan. Poleg tega je pa sam v sebi poln protislovij in je popolnoma nesposoben za to, v kar ga rabijo.
1.	Naravno pravo zahteva, da človek varuje svoje življenje, kterega si ni sam dal; dolžnost, sveta dolžnost njegova je, da ne izpostavlja po nepotrebnem v nevarnost tega zaklada; če te dolžnosti ne spolnuje, kaže, da ni vreden daru življenja; sam s seboj, sam s svojim bitjem je v nasprotji. Še več: konec življenja je h krati začetek večnosti; od konca telesnega življenja je odvisna večnost; če se izpostavi v nevarnost življenja, se izpostavi toraj tudi v nevarnost večne nesreče. Dvobojnik se pregreši proti tem resnicam, bije jim samooblastno v obraz. Dalje veleva naravno pravo, da smo dolžni tudi življenje svojih sobratov varovati, celo braniti. Bra-tovska vez edinstva, ki nas združuje, nam to veleva, Dvobojnik naravnost in neposredno temu nasproti ravnil. Ne le, da ne varuje, ne brani, še celo umoriti, z namenom, hladnokrvno umoriti, skuša svojega sobrata, če tudi nasprotnika.
Dvobojnik ravni tudi krivično proti državi; pri-lastuje si pravo zasobnega zadostila, kterega nima, toraj sodbe, ktera gre le državi in njenim poobla-stencem. Na zloben način vuičuje državne podanike, kteri bi ji znali še mnogo koristiti; daje slab vzgled; goji surovost, teptil vsakeršno avtoriteto, vsakeršno pravo.
Slednjič pa dela strašno krivico Bogu, ki je sam, edini gospodar življenja in smrti, ker si namreč prisoja pravo gospodstva svojega in bližnjega življenja.
Naravno pravo se toraj z dvoboji v prah teptil in ruši; v resnici je mnogokrat v nevarnosti »mir držav, sreča posameznih in rodovin ter svoboda narodov".
2.	Kristjan dvobojnik zametuje vse razodetje božje in vničuje krščanstvo. Tistega besedo zavrača, ki je govoril: »Kdor koli prelije človeško kri, naj se prelije tudi kri njegova; kajti po božji podobi vstvarjen je človek." (Gen. 9. 6.) Roga se Onemu, ki je s skalne Sinajske gore Izraelu in celemu človeštvu zagromel v ognji in tresku: »Ne ubijaj!"
S temi besedami je Bog preklel vsakoršni dvoboj. Le silobran je izvzet; le tedaj sme človek bližnjemu vzeti življenje, kedar svojega na drug način ne more rešiti, ali kedar ga država v vojsko pokliče. Proti dvoboji gotovo ni silobrana. čast se ne jemlje s tako silo, da bi življenju pretila nevarnost. O sili se sploh tu kar govoriti ne more, ker se človek prostovoljno sam pripravi za dvoboj. Krščanski čut mora v takem biti že na jako nizki stopinji, ki ta glavni, osnovni zakon njegov kar tako meni nič, tebi nič prezira.
3. če se mora že človeku v naravnem stanji, ali kristjanu v obče dvoboj šteti v tako veliko pregreho, koliko huje se pa še zadolži ž njim sin sv. cerkve, katoličan. Sv. cerkev je dvoboj že več kot stokrat preklela; v raznih sinodah in cerkvenih zborih je najhujše kazni izrekla proti dvobojnikom. Njeni poglavarji so v vseh časih skušali zatreti to zlo in so ga zatirali, kar le je bilo v njihovi moči. Imenujem le Nikolaja I., Celestina III., Inocencija II., Evgenija III., Aleksandra III., Inocencija IV., Julija II., Leona X., Klemena VII., Pija IV.; vzlasti pa Benedikta XIV.
Ta naslednik sv. Petra je v imenu nezmotljive stolice svoje 10. novembra 1752 v pismu »Detesta-bilem" izrekel te-le besedo:
»Kar je dvobojev v pravem pomenu besede, so po naravnem, pozitivno božjem in cerkvenem pravu absolutno nedovoljeni."
V tem pismu je tudi vse napačne trditve, kar jih je kdaj raztrosil duh tme po svetu, zavrgel in preklical — izobčil. Prva izmed njih se glasi:
»Vojak, ki bi se imel za plašljivca, strašljivca, ničemnika in za nesposobnega v vojaški službi, če ne pozove na dvoboj ali dvoboja ne sprej-
me, in bi toraj s 1 u ž b o , s k t e r o sebe in svoje vzdržuje, zgubil ali pa vedno moral biti brez upanja sicer opravičene in zaslužene promocije: je prost krivde in kazni, čepozove na dvoboj ali če ga sprejme."
Ta trditev je toraj zavržena in izobčena; iz tega sledi, da je nasprotno resnično; namreč tisti vojak bi zakrivil po cerkvenem pravu hudodelstvo dvoboja in bi zaslužil vse kazni, ktere je cerkev dvobojnikom zapretila.
Iz drugih zavrženih trditev povzamemo:
Tudi če kdo ve, da nebo boja, ne sme zarad sramote, ki bi jo sicer morda imel, pozvati ali sprejeti dvoboja.
Vojni predstojnik, častnik, se ne s m e p o d vreči d v oboju, če bi tudi imel zgubiti svoj dobri glas, ali službo.
Tudi človeku v naravnem stanu, podvrženemu samo natornemu pravu, ni dovoljeno dvobojevati se, da bi si svetno premoženje ohranil, če prav druzega sredstva nima.
Prav tako ni dvoboj dovoljen v državah, ki i m aj o s 1 abo v 1 a d o, kjer se vsled nemarnosti ali zlobnosti uradnikov pravica ne more dobiti.
Iz tega se jasno vidi, kako zelo sv. cerkev sovraži dvoboj in kako skuša podreti vsakoršno skrivališče , vsakoršen kot v postavi, koder bi jej bilo mogoče ubežati. Tridentinski zbor imenuje dvoboj (25 cap. 19): »Prokletstva vredna razvada, ki jo je satan iznašel, da bi s krvavo telesno smrtjo dobil neumerjoče duše."
H koncu naštejmo še kazni, ktere je sv. cerkev dvobojnikom zapretila: a) izobčenje »ipso facto"; toraj dvobojnik je v trenotji, ko to hudodelstvo zakrivi, izobčen, bodi že izid kakoršen hoče. Med dvo-bojnike štejemo (Pij IX. Const. Apost. Sediš Art. III), vse one, ki se dvobujejo ali samo na dvoboj poživljajo, ali ga sprejmo, če prav ne pride do boja; vse sodruge, ki karsikoli bodi k dvoboju pripomorejo, in gledalce, ki so nalašč navzoči pri dvoboji, dalje tisti, ki dvoboj dopuščajo, ali ga kolikor je v njihovi moči, ne zabranjujejo, naj si bodo tudi kralji ali cesarji (Muller, Theol. moralis, str. 79); b) dvobojnikom se ne dovoljuje cerkven pogreb. Tridentinski zbor (§ 25, cap. 19), je celo takim v dvoboji padlim prepovedal cerkven pokop, ki se pred smrtjo skesajo svojega greha, ali ki celo sv. zakramente za umirajoče prejmo, vendar je Dunajski zbor 1858 to določbo prenaredil, da se od sedaj le tistim zanikuje cerkven pokop, ki pred smrtjo ne dajo nobenega znamenja kesanja.
Komur je toraj še kaj mar za vero; kdor ima še kaj ljubezni do cerkve, gotovo ne bo prezrl teh jasnih določil svoje matere. Res je, da se mnogo katoličanov po imenu, v življenji ne meni veliko za cerkev, a na zadnjo uro mu je dobra; umrje se še vedno najslajše in najmirnejše v njenem naročji. Dvobojnika pa ona ne smatra več za svojega sinu; noče ga; še po smrti ga zametuje, ker je v nasprotji z njeno božjo in naravno postavo umrl.
4. Dvoboj prepoveduje tudi država; smatra ga kot hudodelstvo in ga kot tako tudi kaznuje. Tu bodi le navedeno iz voj. kaz. zak. § 427: »Kdor, iz kterega koli povoda si bodi, poživlja na boj z usmrtljivim orožjem, in kdor se na tak poziv na boj podi, vde-leži se razun § 602 (o tem paragrafu ima se poziv za pregrešek, če ni prišlo do boja), hudodelstva dvoboja."
Politični pregled.
V Ljubljani, 21. januvarija. STotranje dežele.
V gališkem deželnem zboru vnela se je huda debata zarad znanega predloga kneza Sapiehe. Da ga je poslanec Czerkavski vtemeljeval, smo že povedali. Za njim je poprijel besedo grof Dzie-duszycki, ki je tudi priznaval pomenljvo važnost nemščine za vse stanove na Gališkem. Če se je mladeuči po srednjih šolah ne nauče zadostno, je to vzrok v podučevanji iu bo treba drugo metodo vpeljati. Knez Czartoryski je rekel, da se ceutralisti nemščine navadno poslužujejo, kakor sredstva, s kterim neuemške narode iznarodujejo. Vendar se na Gališkem tega ni bati in se za to lahko prav po pameti pogovorimo, kako bi se dalo podučevanje v nemščini po ondašnjih srednjih šolah zboljšati. Tudi on misli, da se bo to dalo storiti, ne da bi se zarad
tega sedanje šolske postave kaj predelavale. Dr. Zoll branil je profesorje pred napadi, ki so iz ene strani na nje leteli, češ, da premalo store. Debate sta se-tudi še vdeležila predsednik Krakovske akademije znanosti, dr. Mayer, in pa šolski nadzornik Czer-kavski, ki je tu pa tam pobijal nektere didaktično-pedagogične nazore grofa Dzieduszickega in kneza Czartoryskega. Zastopnik deželnega šolskega sveta svaril je poslance, da naj preosnovo podučevanja nemščine ne zamenjajo s splošno preosnovo podučevanja. Konečno je priznal, da ni tako slabo, kakor se je stvar razupila.
VTemešvaru so imeli te dni v častniških krogih veliko slovesnost. Korni zapovednik, grof Degenfeld-Schomburg, je dobil od presvitlega cesarja veliko odliko in je vsled tega napravil častnikom in civilnim dostojanstvenikom velik obed, pri kterem je vstal in jako pomenljive besede o sedanjem političnem položaju spregovoril. Veseli ga, je rekel, da se je sporazumljenje med prebivalci in cesarsko armado tako na dobro strau zasukalo, kar je v današnjih časih posebno za vojaka veliko vredno. Sedanji položaj je jako resnoben, če tudi se v trenutku odločilnih dogodkov ni nadjati, in reči moram, da si jih zarad koristi domovine tudi ne želimo nel če bi se pa vendar-le boj vnel, bo vojak navdušeno žrtvoval kri in življenje za domovino. Med tem, ko bo namreč vojak na bojnem polji spolnjeval svoje dolžnosti, ki mu jih nakladata cesar in domovina, navdajalo mu bo srce navdušenje , da ga na bojnem polji spremlja sočutje narodov skupne države. Tisto sočutje ima pa svoje korenine v dobrem sporazumljenji med ljudstvom in vojaštvom, ktero se od dne do dne še zdatno množi. Poslednje je še prav posebno na Ogerskem jako pomenljivo, kjer ima dandanes cesarska armada na hrabrih ogerskih narodih jako vrlo podporo. — Grof Degenfeld se toraj tudi še ne nadja vojske. Ogerski brambovski minister tudi ne, sicer bi ne bil podaljšal odloka 191etnih črnovojnikov od 25. januvarja do konec marca. Če bi bii minister boj čutil, bi ne bil prav nič odjenjal, temveč bi bil prav kratko rekel: „Delajte, kakor veste in znate, toda gotovi morate biti". Pri vojakih se namreč dobro ve, da človek, primoran, čuda dela!
Na Ogerskem. bo zopet R o t h s c h i 1 d pomagal kabinetu iz linančne nadloge, ki je v resnici že tolikošnja, da večja še nikdar ni bila! Blagajnice stoje prazne kakor v Turčiji; da imajo za najnujneje potrebe drobiž, lotili so se že ustanov in penzijskih zalog. Konečno se je vendar Rothschildov konzorcij usmilil in bo posodil. Da posojilo ne bo po ceni, si lahko mislite, ker ga Tisza in Szapary ob praznih blagajnicah napravljata. Sicer pa to posojilo, ki bo skoraj pol milijarde znašalo, nikakor ne bo Ogerske rešilo, temveč bo bankerot le nekoliko dalje odrinilo, izognilo se mu pa ne bo, naj davke tudi povišajo, kakor so namreč sklenili. Prebivalci še teh ne morejo točno plačevati, kako le bodo povikšane redno donašali. Magnatje so samo na davkih na tisoče in tisoče dolžni. Te naj bi država pred vsem drugim privila. Toda Tisza tega ne stori, ker se za svojo kožo boji. Če nas vse ne moti, so to poslednji trenutki, ki jih Tisza s svojo vlado vživa in če niso, potem so pa Madjarji s slepoto vdarjeni, da se jim še niso oči odprle, da bi videli, kam jih je Tiszova vlada v desetih letih privedla. Najrodovitneje deželi v celi Evropi tako na kant spraviti, kakor je Tisza z Ogersko naredil, so do sedaj le Turki umeli. Tisza jih je dosegel!
V nanje države.
Zakaj se Rusija tako vstrajuo drži kandidature Mingrelčeve? „Nord", ki je v dotiki z ruskim ministerstvom zunanjih zadev, pravi da zarad tega, ker je Mingrelec pravoslavne vere, ker ni prav nič v sorodu ruski cesarski družini in pa ker ima vse potrebne lastnosti, ki jih Rusija od bodočega bolgarskega kneza zahteva. Sicer pa Rusija te kandidature nikomur ne vsiljuje, pa je tudi ne umika še ne in je ne bo prej umaknila, dokler se sedanji regentje ne odpovedo, dokler se ne razpusti sedanje sobranje. Kedar se bo pa vse to zgodilo, in bo na Bolgarskem zopet postavni mir in red, ter bodo Bolgari s sultanovim dovoljenjem in v sporazumljenji z velesilami zahtevali vojvodo Leuchtenberškega za svojega kneza, tedaj tudi car Aleksander ne bo nič več Mingrelca za kandidata smatral." Ta izjava „Nor-dova" je zarad tega pomenljiva, ker je iz nje iz uradnega vira razvidno, da se Rusija kandidature Mingrelca le še pogojno drži in jo bo takoj zamenila z ono vojvode Leuchtenberškega. Princ Jurij Maksi-milijanovič Romanski, vojvoda Leuchtenberški, je rojen 1. 1852 in je tretji sin vojvode Maksimilijana Leuchtenberžana in velikokneginje Marije Ruske, naj stareje hčere čara Nikolaja. Stari oče mu jo bil slavni pasterk Napoleona I., Evgen Beanharnais, na-mestni kralj laški in zet kralja Maksimilijana I. Bavarskega, ki ga je po Napoleonovem strmoglavljenji imenoval za vojvodo Leuchtenberškega ter mu je ob enem podaril kneževino Eichstadt; njegovim naslednikom je pa še celo pravico podelil do bavarskega prestola, kedar bi Wittelsbacherji izmrli. Nekako slično je omislil svoje nečake tudi cesar Nikolaj glede ruskega prestolonasledstva in jim je dal celo naslov „cesarska visokost" in naslov „knezev" oziroma „princev Romanskih". Vere so pravoslavne. Bodoči kandidat bolgarski je bil od leta 1879 do 1883 po-
ročen s princeso Terezijo Oldenburško; zakon je bil brez otrok.
Nedavno je brzojav sporočal, da mislijo bel-giški delavci po premogovih jamah kar od kraja delo vstaviti, kar se pa menda ni zgodilo; vsaj telegraf trdovratne molči. Kolovodje delavcev so menda spoznali, da za splošnje kujanje čas še ni ugoden in se je za to več socijalistov v Charleroi podalo, da se delo ne ustavi. Vlada se je za vsak slučaj, kolikor se je le dalo, preskrbela. Sklicala je v ta namen po vseh mestih meščanske straže k orožji, da opravljajo vojaško službo. Delavci zahtevajo namreč splošno volilno pravico, ktero bi jim radikalci prav radi priznali, liberalci pa ne, češ, duhovščina bi se delavcev takoj polastila, kakor hitro bi imeli splošno volilno pravico in bi se na ta način okoristila z njimi. Bel-giški delavec po mislih liberalcev ni še zrel za splošno volilno pravico. Nekteri nasvetujejo, da naj bi se le tistim delavcem podelila aktivna volilna pravica, ki bi dokazali, da so toliko izobraženi, kolikor se človek v elementarnih predmetih v ljudski šoli izobrazi.
Izvirni dopisi.
S Krškega, 19. jan. Drugi kamni iz rimske dobe so večinoma grobni kamni. Eden je vzidan v cerkvi sv. Nikolaja v Velikem Podlogu, in ima napis. Lep kamen vzidan je v cerkvi sv. Lucije v Senužah, ki ima tudi napis. V farni cerkvi v Leskovcu sta dva kamna, kterih eden ima napis: „Visoko častitemu Sedatu na čast, Publius Poconius je božio hišo in altar napravil, (Sedatus je bil malik, ki so ga v deželi Latovci častili). Drugi kamen v Leskovški cerkvi je brez napisa. Dalje je rimsk kamen v šoli na Vidumu vzidan in ima sledeči napis: „Nepremagljivi boginji Mitri. Oarito, oskrbnik iz Noviodunuma.
Več kamnov opišem drugi pot, zdaj le še to omenim, da je eno uro hoda od Noviodunuma proti sedanji Raki, četrt ure od rimske ceste, kjer je sedaj vas Straža, stalo lepo rimsko poslopje, pokrito vse z lepo pisano opeko. Morebiti je bil to kak rimsk tempelj, kajti precej nad tem poslopjem je v cerkvi sv. Valentina na Straži vzidan kamen s sledečim napisom: Najboljšemu, najvišjemu Bogu Jupitru na čast, postavili rimski državljani. Ta kamen je bil gotovo tukaj najden in kaže, da je bil tempelj ondi, kajti najde se jako lepa opeka, denarja pa prav nič ne. V okolici nahaja se pa mnogo grobov, in sem posebno lepe našel četrt ure proč od tam, pri vasi Zaloke. V tistih sem našel lepe steklene posode, posebno lepa je steklena skledica in je veliko vredna. Tukajšnje hiše so morale vse lesene biti, ker od Drnovega dve uri daleč in še dalj, ni čisto nič sledu od kakega zidanja; samo pod stražo je sled omenjenega tempeljna.
Rimska cesta pri Škocijanu je bila umetuo speljana, in bi ne bilo napačno, če bi jo tudi današnje dni ravno po tem tiru naredili. Govorjeno o tem je sicer že bilo in se zni lahko zgoditi. Dobri dve uri od Drnovega sem našel letos ob rimski cesti proti Škocijanu pri vasi Gmajna miljski kamen na nekem travniku. Prav malo ga je bilo iz zemlje videti. Kedar smo ga pa odkopali in vzdignili, je bil velik, dva metra visok, okrogel, debel, iz trdega kamna in tehta čez 20 stotov. To je cel miljski kamen in kaže, kake velikane so Rimljani ob cestah imeli. Le škoda, da se mu je napis zbrisal, četrt ure dalje je zopet kos enega kamna, ki na pašniku v eni luknji leži; ljudje ga imajo v okolici za čarobni kamen, ki se ne sme od tam proč vzeti. Nekdaj ga je bil vzel nek ondašnji bližnji posestnik, kedar je nov skedenj delal, ter je kamen za podlago pri skednju porabil. Skedenj se jo začel tresti, in toliko časa ni dal miru, da je posestnik kamen iz pod njega vzel in nazaj peljal, na kar je imel zopet mir. Od tedaj si ga ne upa noben več vzeti, in vsak misli, Bog zrni, kaj bi se mu zgodilo. Da je to prazna vera, razume se vendar samo ob sobi.	J. Pečnik.
Iz Ribnice na Štajarskem, 19. jauuvarija. Dolgo se sicer pripravljamo na prvi zbor našega porojenega „Bralnega društva"; zaradi tega si pa tudi upamo kolikor mogoče dostojno se nanj pripraviti. Že okoli 200 „ Vabil" je doslej med bližnje iu daljne rodoljube razdeljenih in tudi dokaj naših nenarod-njakov je obljubilo priti.
Poročila o delovanju društva o prvem iu naslednjih zborih hočem Vam redno pošiljati. Prosim toraj za danes, da blagovoljno objavite vabilo in spored k občnemu zboru prej omenjenega društva, ktero se tako-le glasi: Vabilo. „ Bralno društvo"
v Ribnici priredi pri g. Lipe Strajharju po domače Kuhelnik dne 23. januvarija 1887 ob 27». uri popoludne prvi občni zbor. Vspored: 1. Pozdrav predsednika osnovalnega odbora prišedšim zbranim. 2. Govor o koristi društvenih namenov. 3. Zapisovanje udov. 4. Volitev odbora. 5. Odobrenje pravil. 6. Govori in veselica. K temu zboru vabi vljudno Lipe Strajhar, začasni predsednik.
Domače novice.
(Skupni obed) ima jutri 20 slovenskih poslancev v Ljubljanski čitalnici.
(Jour flx) »Sokolov" in ne, kakor smo posled-njiČ omenjali „Sokolski večer", kteremu je značaj čisto drugačen, bo jutri večer v čitalnični restavraciji. Reditelji večeru so gg. Er. Mulaček, M. Armič in Iv. Mejač. Spored je jako zanimiv. Za veselo zabavo skrbela bo slavnoznana gledališka družba, ki bo „Sokolom" na ljubo napravila „glavno skušnjo" neke burke. Za veselo petje skrbeli bodo gg. čitalniški pevci. Gospodom rediteljem posrečilo se je tudi inozemskega Popernika vjeti. Kaj bo pa ta delal, naj vsak sam pogledat pride. Le toliko rečemo, da bo —.
(Telefon) in sicer državni telefon dobila bo tudi Ljubljana morda že bodoče leto. Letos se bode taisti napeljal v Solnogradu, Dunajskem Novemmestu, Badnu in Rihnovem. Drugo leto morda prideta med drugimi mesti na vrsto tudi Celovec in Ljubljana.
(Klasiki in šolska mladina.) „Zgodnja Danica" piše: Prav pogosto, ne le v začetku šolskega leta, ampak tudi med letom moledva šolska mladina za pomoč k šolskim knjigam, da je res čudno, koliko jih neprenehoma potrebujejo, posebno klasikov. One dni me je dijak z višjih razredov prosil za groše, da si kupi nekega nemškega klasika. Dam mu denar s pogojem, da naj mi prinese pokazat knjigo. Pride pa naslednji dan brez knjige, in še le, ko sem mu bolj ojstro zatrdil, mi prinese neko dramo, igrokaz iz Lipske vinarsko biblijoteke. Pregledal sem igrokaz in kaj pravite, kaj se mladina uči iz tako imenovanega klasika? Tu imaš polno mavho liberalnega kalupa, kako naj se zaničujejo in sovražijo škofje in duhovni; pitajo se s psovkami, ki se v pošteni družbi ne slišijo in bi se tudi v kazališču ne smele, še manj pa v šolski sobi. Ravno tako se predlaga sovraštvo in črnjenje, lažnjivo krivičenje menihov in samostanov; zraven tega neslane zaljubljenosti, že-nitve, možitve, nezvestobe zakonske in sploh ^alle vveibernarrheiten"; uči se čitatelj občudovati stare pobijavske viteze, ki se pa sami sebe pobožne cenijo; marsiktere nečednosti za čednosti čislati itd. — To nesnažno knjigo toraj, kakor je rečeno, naj bi dijaki brali, saj po kaki trije skupaj jo kupili, da bi potem profesorju v šoli, kjer očitno bere, vedeli povedati vsebino djanj, nastopov itd. - Če je res tako, vprašamo: Se li to pravi mladino oli-kovati? Ali so take spake od brezverskega ali mesenega Gothe-a in druzih prostomišljakov res pripravne za šolski poduk? Vsak učenjak ve, da nobena reč ni tako kočljiva, kakor raba tako imenovanih klasikov pri mladini. Zato so o vsih časih bila po šolah predpisana tako imenovana „berila" (Lehrbilcher), to je, zbirke za šolsko mladino pod-učnih in neškodljivih spisov iz klasikov v vseh jezikih. Tudi je znano, da se nahaja izdaja nemških klasikov, ki je očiščena tistih kosmatih in kužljivih stvari, ki so nravnosti škodljive. Zakaj toraj bi se igrokazi in druga enaka dela morala v izvirniku mladini v roke siliti v dvojno škodo: za nravnost in za težko prislužene solde? Pa kaj se če dandanes, ko se nahajajo učeniki sami, ki take spotikljive reči pišejo in na svitlo dajejo I „Utinam saparent et ul-tima providerent!"
(Mestni občini v Kranji) je nedavno deželni zbor za 1. 1887, 1888 in 1889 dovolil pobiranje občinsko naklado G0 kr. od hektolitra povžitega piva. Kakor je danes naznanil deželni predsednik baron Winkler. zadobil je dotični sklep Najvišje potrdilo.
(Na drsališči) v Celji udri se je led pod drsalci in ste se dve dami in eden gospod do prsi v vodo pogreznili.
(Ženska podružnica) društva sv. Cirila in Metoda snuje se ravnokar v Trstu.
(Tržaški „8okol") imel je v nedeljo, 16. t. m., svoj občni zbor, kterega se je kakih 50 članov
vdeležilo. Udov ima 183. Premoženje nam še ni znano. Volitve novega odbora se je vdeležilo 44 oseb in so izvoljeni: Za starosto gosp. Viktor Da-1 e n e c , v odbor pa gg.: Dražil, K a r i ž , Kalister, Polič, Krž3, Inamo, Popov i č in Furlanič. Odbor je v prvi seji iz sebe volil za podstarosto g. Dražila, za tajnika g. F u r 1 a n i č a in za blagajnika g. K a 1 i s t r a.
(Puljski veterani) poslali so letos na sv. Štefana dan cesarjevičiuji Štefaniji čestitko za veseli god, na kar so prejeli od vrhovnega dvornika grofa Bombela sledečo zahvalo: „Nj. ees. in kraljevo Vi-sočastvo, gospa kronina princesa Štefanija se naj-topleje zahvaljuje za lojalno in dobrohotečo čestitko za god, kterega praznuje vsako leto dnč 20. avgusta.
(Cesarjevič Rudolf) bil se je 4. t. m. na otok Krk na lov namenil. To so zvedeli ondašnji prebivalci in vse je prihitelo z duhovščino in učitelji na čelu prišlega visokega gosta pozdravljat. G. župnik ga je nagovoril laški, meneč, da bo cesarjevemu sinu izvestno moderna laščiua bolje všeč, kakor pa zatirana hrvaščina. Toda glejte čudo! Rudolf gospoda župnika vstavi, rekoč, da naj bi mu rajši v hrvaščini povedal, kar misli, ktere je on (Rudolf) zdatno bolj zmožen, kakor laščine. Župnik si ni dal dvakrat veljevati iu je srčno vesel svoje pozdravljenje v hrvaščini nadaljeval in skončal.
(Nekaj za tehnikarje.) C. k. vojna mornarica sprejme več tehnikarjev, ki so se v mašinstvu izučili, v službo za provizorične eleve proti letni plači 600 gld. Začasna ta služba traja dve leti. Ce eleve ves ta čas dobro služi, dobi stalno službo in kedar se sprazni kako mesto, postane inženir III. reda v X. razredu s 1000 gld. letne plače ter s primerno stanarino. Zahteva se dovršena tehnika in še ne prekoračeno 24 leto. Prošnje do konec februvarja c. k. vojnega ministerstva pomorskemu oddelku.
(Dolge sable) kakor jih imajo častniki, dobili bodo od slej na dalje tudi naredniki (nadlovci), ki niso manipulantje temveč vežbalno službo opravljajo. Takemu naredniku se je dostikrat primerilo, da je moral opravljati častniško službo. Vsled tega se jim bosta puška in bajonet vzela in se jim bo dala dolga častniška sabla iu revolver. No, to bo veselje! Dolga sabla je sama na sebi sicer malenkost, in vendar bo marsikoga priklenila, da bo vseh dvanajst let odslužil, kar bo za spretnost in jakost vojske prav velikanskega pomena.
(Pisemsko-poštni promet o novem letu na Dunaji.) Od 28. decembra 1886 do 2. januvarja t. 1. je bilo 8,042.961 pisemskih pošiljatev, in sicer prejetih 4,823.002, oddanih 3,219.959.
(Huda zima) nastopila je vlado z vso ojstrostjo. Včeraj in danes je bilo mrzlo, da se je povsod ivje delalo in kar škripalo je pod nogo. Okna pri pro-dajalnicah so do vrha zamrznjena. Toplomer kazal je včeraj zjutraj — 14° po Celziju, danes pa — 18° C. Take zime letos še ni bilo, pa je menda tudi več ne bo.
(Opazka.) V nektere odtise včeranjega »Slovenca" vtihotapila se je v telegram z Dunaja o imenovanji novih članov gospodske zbornice v naglici jako neljuba pomota, ktero naj dotični, ki so jim taki listi s pokvarjenim telegramom v roke prišli, blagovoljno pregledajo.
Razne reci.
Sv. oče, papež Leon XIII., podelili so nedavno »Propagandi", onemu cerkvenemu zavodu v Rimu, kjer se izobražujejo misijonarji za vse dele sveta, 500.000 lir (krog 250.000 gld.), kot prvo darilo v spomin svoje petdesetletnice.
—	V Gradci' se je ustanovil po skrbi mil. gosp. knezo-škofa dr. Jan. Zwergerja škofijski odbor, kteri ima nalogo, vse potrebno vkreniti, da bode škofija dostojno praznovala petdesetletnico papeža Leona XIII.
—	Za razstavo cerkvenih umetnij v c. kr. avstrijskem muzeji Dunajskem, ktera bo trajala od srede meseca marci j a pa do konca avgusta t. 1., delajo se pridno priprave. Tudi razstavljavci se pridno oglašajo. Žalibog, da je med Kranjci čitati do sedaj samo ime g. Alberta Samasse iz Ljubljane. Kdor se še misli s svojega uma izdelki razstave vdeležiti, se mora oglasiti najpozneje do 15. februvarija vodstvu avstrijskega muzeja (Wien, I., Stubenring, 5). Za razstavo namenjene stvari pa naj se ravno tje pošljejo v drugi polovici meseca februvarija.
—	Ocerkvi sv. Štefana naDunaji. Največja znamenitost Dunajskega mesta, prelepi umotvor gotiškega zidarstva, je prestolna cerkev svetega Štefana na Dunaji, ktera se zopet sedaj marljvo čedi in zaljša. Zgodovino njenega zidanja in okrasbe kazali boste v kratkih potezah dve kameniti plošči, ktere misli vzidati v vzhodno in zapadno ladjino stran »društvo za zidanje cerkve sv. Štefana na Dunaji (Wie-ner Dombau-Verein.) Napisi na teh ploščah se bodo glasili: na I. plošči na vzhodnji strani cerkve: »V letu rešenja 1147 posveti škof Reg i n b ert Passau-ski cerkev sv. Štefaua." — „L. 1340, 23. aprila posveti škof Albert Passauski novi kor." — »Leta 1359, 7. aprila vloži vojvoda Rudolf IV. temeljni kamen za razširjenje cerkve." — »L. 1396 dokončd se kapela sv. Katarine." — »L. 1433 dozida se visoki stolp." — L. 1437 dozida se kapela sv. Jerneja." — »L. 1416 začne mojster Hans Puchs-baum zidati obok." — »L. 1450, 13. avgusta vloži se temeljni kamen za drugi stolp na vzhodnji strani."
—	»L. 1492 dokonča se kapela sv. Barbare." — Napisi II. plošče na zahodnji strani pa se bodo glasili: »V letih vzveličanja 1853 — 1856 postavi Dunajsko mesto na novo po umetniku Leopoldu Ernstu sedem strešnih slemen (Dachgiebel.)" — »L. 1857, dne 14. julija, izvoli cesar Franc Josip I. na prošnjo nadškofa in kardinala J. O. Rauscherja posebni odbor za popravo cerkve." — »L. 1860 poruši zidarski mojster Leopold Ernst visoki stolp."
—	»L. 1862, 17. oktobra umre mojser Ernst."
—	»L. 1863, 16. januvarija, izvoli se Miroslav Schmidt za zidarskega mojstra stolne cerkve." — »L. 1864, 15. avgusta dokonča se poprava velikega stolpa." — »L. 1860, 20. oktobra razpusti se odbor za popravljanje prestolice." —L. 1880, 17. novembra oživi se društvo za popravljanje stolne cerkve (Dombau-Verein,) ktero nadaljuje poprave pod pokroviteljstvom prestolonaslednika Rudolfa, ter njega namestnikov, nadškofov Dunajskih in kardinalov: Jan. Rud. Kutschkerja in C. Jos. Ganglbauerja ter podpredsedništvom dr. M. Lederer-ja."
V Št. Hipolitu (St. Polten) je isto tako razposlal oudotni škof, Nj. ekscelencija dr. Matej Binder, povabila mnogim gospodom iz vseh stanov, naj osnujejo dijecezanski odbor, ki bode vodil priprave za petdesetletnico sv. očeta ter posredoval pri Dunajskem dotičnem odboru, zastopajočem vso Avstrijo.
—	Markiz Bacquehem, naš kupčijski minister, postal je novic nemškega vitežkega reda. 18. t. m. sprejel gaje slovesno v enoletni novicijat deželni komtur avstrijske komende grof Maks Coudenhove, ter mu odločil za novicijat-mojstra č. g. Fr. Jančarja. Po vsprejemu po deželnem komturju, služil je č. g. Jančar sveto mašo, med ktero je visoki novic prejel sveto obhajilo. — Markiz B a c q u e h e m je 40 let star in zadnji svojega rodu.
—	fKardinallnocencij Ferrieri, predsednik kongregaciji za zadeve škofij in redov, umrl je 77 let star, po kratki bolezni.
—	f Miroslav vitez Amerling, znani Dunajski slikar, preselil se je v boljše življenje dne 14. januvarija t. 1. 84 let star ter zapustil mnogo svojih slik svojemu rojstnemu mestu Dunaju.
—	Dr. Majunke od papeža odlikovan. Kakor poroča „Schlesischev Volkszeituug", prejel je dr. Majunke, župnik v Šlezijskem Hochkirchu od papeža Leona XIII. pohvalno pismo za njegovo literarno delovanje in za njegovo zvestobo do presv. prestola. Dr. Majunke je bil, kakor znano, glavni vrednik »Germanije" in nemški državni poslanec. Ko ga je bil poklical njegov škof Vratislavski, nedavno umrli Herzog zopet v dušno pastirstvo, je vendar še pridno literarno deloval. Njemu se imamo v prvi vrsti zahvaliti za znane »Geschichtslugen", ki so v kratkem času bile večkrat natisnjene. Sedaj namerava izdati zgodovino pruskega »Kulturkampfa". Bog ohrani zdravega marljivega katoliškega publicista!
Telegrami.
Berolin, 21. jan. Cesar se je zahvalil deputaciji, ktera mu je prinesla adreso udanosti, za patriotizem ter je zopet povdarjal, kako da ga je postopanje državnega zbora žalilo, ob enem pa jo je prosil, da naj to le povsod objavijo. Izrekel je tudi nado, da bo pomnožena armada nevarnost za vojsko odstranila.
Berolin, 21. jan. Francozje nakopičujejo ob nemški meji silno veliko lesa za zgradbo vojaških barak, kamor bodo nagnili večje število vojakov, kakor da bi jih mogli po tvrdnjavah spraviti.
Rim, 21. jan. Sv. oče je sprejel odpoved državnega tajnika Jacobinija. Naslednik imenoval se mu za sedaj le začasno, stalno pa v konzistoriju dn6 7. marca. Imenovan bo dosedanji nuncij v Lizabonu.
Umrli ho:
17. jan. Marija Zapletel, uradnikova hči, 33 let, Karlov-ska cesta št. 6, jetika.
Tujci.
19. januvarija.
Pri Matiču: Pavel VVagner, trgovec, iz Berolina. — Melhoffer, Frond, Marks, Recker, Popper, Nerod, Robitschek in Postnelek, trgovci, z Dunaja.
Pri Slonu: Anton Brunbauor, trgovec, z Dunaja. — Janoz Gliissl, izdelovaleo godbinih inštrumentov, iz Solonbaeha. — Viljem Fasolt, zasobnik, iz Karlovskih kop61i. — Julius Horconjak, potovales iz Gradca. — Marija Davourek, soproga posestnika, iz Čabara. — Janez Šlakar, posestnik, iz Stajar-skega. — Leop. Doktoric, krčmar, iz Boh. Bistrice. — Jožef Goldschidt, trgovec, iz Trsta.
Vremensko »poročilo.
C I	"	~
E Cas	Stanje	X >-.
O	J	-S O 15
- Veter Vreme	5
___„„„„_■ zrakomera toplomera	®
opazovanja ¥ mm p/c«iziju	S g
[7. u. zjut.l 745 38 —14 (Tj brezv. megla 20.2. u. pop. 744-52 —10-7 si. zap. jasno 0 00 9. u. zvee. 746 51 —14 0 si. szap.
81 ?! 40	kr.
81 „ 50	.
112 . -	„
98 . 60	„
871 . -	„
286 „ 50	„
127 „ -	„
n	n
10 „ 02	„
5 „ 95	„
62 „ 15	„
Dopoludne megla, potem jasno. Po drevji ivje. Srednja temperatura — 134° C., za 1V5° pod normalom.
Dunajska borza.
(Telegtatično poročilo.)
21. januvarija.
Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16% davka) Sreberna „ o% „ 100 „ (s 16% davka) 4% avstr. zlata renta, davka prosta Papirna renta, davka prosta Akcije avstr.-ogerske banke Kreditne akcije ...
London .......
Srebro.......
Francoski napoleond......
Ces. cekini.......
Nemške marke ...	.
Prva mlekarska zadruga
-v
naznanja s tem, da je ravnateljstvo zadruge sklenilo s začetkom prih. mesca mleko prodajati po znižani coni in to da vstreže mnogostranskiin željam, da so naj zadruga tudi ozira na domače
mestno prebivalstvo. Mleko, najboljše, veljalo bo v zadrugi sprejemano liter 8 kr.
„	„	„ „ bo na dom pošiljano „ 9 „
Posneto mleko, jako dobro pri vkuhovanji jedil „ 4 „ Pineno mleko, „ „ „ „ „ „ 2 „ Cene za fino surovo maslo in smetano ostanejo nespremenjene. Naročitve sprejema	(1)
Prva kranjska mlekarska zadruga
v Ljubljani (v dolgih ulicah).
Trgovina
s špecerijami, moko in deželnimi pridelki v dobrem stanu in na dobrem glasu v prijaznem mestu na Dolenjskem oddaja se zarad nakupa večje trgovine za 2000 gold. Posobno ugodna je za začotniko. Obstanek je zagotovljen. Ponudbe sprejema opravništvo „Slovenčevo". (1)
Po znižanej ceni.'
Kmetom y pomoč.
Narodno - gospodarska razprava.
Spisal
(16)	IVAN BELEC,
župnik.
Ccnn lciijig-1 jo znižniin od 25 kr. na ?J(> kr., po pošti 5 kr. več; kdor jih vzame deset skupaj, dobi jednajsto brezplačno. — Knjiga obsega 9 pol v 08merki.
„Katoliška tiskarna"
v Ljubljani
Valvasorje v trg štev. 5.
Postne zveze. Odhod iz Ljubljane.
V	Novomesto vsak dan ob 6 zjutraj, sprejema blago in popotnike. Prostora jo za pet ljudi.
V	Lukovco preko Domžal vsak dan ob 7 zjutraj.
V	Kočevje preko Volikih Lašič vsak dan ob 7 zjutraj.
V	Kamnik vsak dan ob V>E> popoludne poloti, ob 3 pozimi.
V	Polhov Gradec in na Dobrovo vsak ponedeljek sredo, petek in soboto ob '/j" popoludne poloti, ob 2 pozimi.
Na Ig ob 1/,5 popoludne poloti, ob 3 pozimi.
Prihod v Ljubljano.
Iz Novega mesta vsak dan ob 2 popoludno.
Iz Lukovce vsak dan ob 5. uri 25 miu. popoludno.
Iz Kočevja vsak dan ob 6. uri 20 min. popoludne.
Iz Iga vsak dan ob 8. uri 30 min. zjutraj.
Iz Kamnika vsak dan ob 9. uri 5 min. dopoludne.
Iz Polh. Gradca in Dobrove vsak ponedoljok, sredo, petek in soboto ob 9. uri 15 min. dopoludno.