50 LETNICO obhaja letos "Amerikansld Slovenec" amerikanski Slovenec PRVI SLOVENSKI UST V AMERIKI Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage! GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASBO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOUETU; P. S. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. 4 (Official Organ of four Slovenian Organizations) NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ. PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH. STEV. (NO.) 200. chicago, ill., četrtek, lg. oktftbra — thur3 day, october 16, 1941 LETNIK (VOL.) L. Gigantska Ha pred vrati Moskve-Z.D. pomagajo Rusiji Za mesto se bije največja bitka vseh časov - Nemci naravnost nagnetli bojne sile pred Moskvo. — Rusi ojačili rezerve. — Naziji že v bližini 65 milj in usoda mesta se odloči v kratkem. _i__ London, Anglija. — Svet ni še nikdar prej videl na enem kraju nakupičene tolike bojne sile, človeških moči in bo vojnega materijala,kakor je je to-časno nagnetene ob zunanjih obrambnih linijah ruske pre-stolice Moskve. Nemci so vrgli tja orjaško silo, do 20 oklepnih divizij ter kakih 75,000 raznih motornih vozil, in r.a-skakujejo obrambne črte od fctirih smeri, od severozapada, od zapada, od jugozapada od juga. Enako so poslali Rusi semkaj nove velikanska rezerve, da se lahko reče, da se zdaj bije največja bitka vseh časov takorekoč prav pred vrati Moskve. Usoda mesta, tako se sklepa na podlagi poročil od obeh strani, se bo odločila v najkrajšem času, namreč, ali bo mesto padlo direktno v roke Nemcem, ali pa bo ruski odpor tolikšen,da naziji ne bodo imeli Časa, ga zlomiti, ter se bodo raje mesta ognili in ga obkoli-li, kakor so svoječasno Varšal vo. Na nekem kraju, namreč pri mestu Možaisk, so prve nemške sile prodrle do Moskve že na bližino 65 milj. Kljub strahotnemu pritisku od strani nazijev, pa je ruska armada še vedno v dobrem bojnem redu in načrt, ki so ga očividno imeli Nemci, namreč, da za* sejejo zmedo in paniko za hrbtom Rusov, se ni obnesel. Nasprotno pa vojaški strokovnjaki tukaj ne morejo razumeti, kje je mogel dobiti Hitler take neverjetno gigantske sile, ki jih je zdaj vrgel na fronto. Se bolj pa se čudijo temu,kako more ta nezaslišano velika motorizirana armada dobivati svoje zaloge municije in olja na tako neoviran način, ciasi takorekoč kar drvi naprej. Se V mirnih razmerah bi bilo to velikansko opravilo, tako pravijo. 'SOKOL RAZPUŠČEN Nemški poveljnik na Češkem prepovedal cbstoj organizacije. Berlin, Nemčija. — Novi nemčki "protektor" nad Češko in Moravsko, gen. Heydrich, ie odredil, da se ima razpustiti športna organizacija "Sokol," ki je doslej v omejeni meri še lahko poslovala. To vest je priobčil neki tukajšnji list, ki je dostavil, da se je ta organizacija bavila bolj ^ načrti, kako naj bi se nasprotovalo Nemčiji, kakor pa z vežbanjem teles svojih članov. — —o-— nemci baje jemljejo rusom obleko Moskva, Rusija. — Neki tukajšnji list poroča, da je nemško poveljstvo ukazalo prebivalstvu fv zavzetem mestu Orel, ki leži 220 milj južno od Moskve, da mora oddati vso svojo gorko zimsko obleko nemški armadi. Posebni oddelek vojaštva hodi od hiše cio hiše in zbira to obleko. Kot se trdi, prepovedujeta dva prebivalca, ki sta ušla iz omenjenega mesta, da tamkaj 'pada sneg in, da Nemci, oblečeni le. v lahke uniforme, resno trpe vsled mraza. -o-- nad Cehi se še vedno znašajo Berlin, Nemčija. — Časopisna agencija je objavila v ponedeljek,da je bila tistega dne izvršena smrtna obsodba nad osmerimi nadaljnimi češkimi obsojenci. Pet jih je bilo ustreljenih, trije so bili obešeni; zadnji so bili bržkone Judje, kajti za nje je določena te vrste smrt. NEMCI PRIKLOPIH RUSIJO 'NOVI EVROPI' Konigsberg, Nemčija. — Nemški gospodarski minister Funk se je te dni, ob otvoritvi neke razstave v tukajšnjem mestu, izrazil, da je Rusija v gospodarskem smislu postala del "Nove Evrope," ki bo igrala veliko vlogo v tem, da se celi kontinent gospodarsko osamosvoji od zunanjih virov. Doslej, je dejal Funk, je bila za kako zunanjo silo lahka stvar, napasti kako evropsko državo, kakor na pr. Nemčijo, ker ji je z blokado odrezala zaloge. Na Rusijo se nasprotno ni bilo zanesti, ker so njene za pad ne meje tvorile nekak zid. Zdaj, ko so te meje od- padle, pravi, bodo bogata ruska ležišča surovega materiia-la privabila industrijo na vzhod; vendar pa se ne bo dovolila prevelika industrializacija teh krajev. Predno pa bo Rusija prišla v poštev, je dejal, se bo morala najprej popraviti vojna škoda in preurediti gospodarstvo in transportacija tamkaj. Zanikal pa je Funk misel, da bi mogla biti nova Evropa popolnoma neodvisna od zunaj češ, da ni v načrtu, da bi se okrog nje zgradil kitajski zid. Pripravljena bo, pravi, trgovati s celim svetom, toda ne nemci zanikajo poročila o miru Berlin, Nemčija. —- Na razna tujezemska. poročila, da ima Nemčija v mislih razgovore o miru z Anglijo, povdar-jajo tukajšnji nazijski kro^i, da bo morala Nemčija prej doječi popolno zmago, predno bc kak govor o miru. "Čas za razgovore o miru pride potem, ko bo najprej orožje govorilo." Tako se izražajo in obenem dostavljajo, da bo morala inici-jativa priti ne od Nemčije, marveč od Anglije, in upoštevala se bo šele tedaj, ko bo angleško ljudstvo odstranilo z njih uradov Churchilla, Edena in njune tovariše. ANGLEŽI BODRIJO RUSKE "TOVARIŠE" New York. X,. Y. — Zadnii ponedeljek se je slišal iz Londona izreden radio program, namenjen izključno za Moskvo in za rusko prebivalstvo. V njem se je izražalo bodrilo za Ruse, naj bodo neustrašni, sedanja stiska Moskve pa se je primerjala s preizkušnjo, skozi katero je moral iti London tekom lanskih zračnih nspn-dov. Poslušalce je govornik na radio nagovoril s "tovariši iz Moskve, ruske prestolice," ter povdarjal, da Angleži z veseljem in s ponosom slede* njih odločnemu odporu proti "temu največjemu sovražniku sveta." Moskvi je zagotavljal, da je vsak delavec v Angliji zaposlen, da izdeluje za njo orožje, vsak angleški vojak pa, da komaj čaka dneva, ko se bo mcgel postaviti v bojno črto poleg Rusov. — n grkom bila poslana po-moč v živilih Ankara, Turčija. — Veliki lakoti, o kateri trdijo poročila, da vlada na Grškem, se bo nekoliko odpomoglo s pošiljko živil, ki je bila v ponedeljek odposlana od tukaj na nekem turškem parniku. Po načrtu se ima poslati živil skupno za okrog 50,000 ton, katera so bila nakupljena na Turškem za denar, ki se je zbral od grške zveze za vojni reiif, in sedanja pošiljka je prva. Predno je Anglija dovolila, da se ta živila pošiljejo na Grško, ki jo ima osišče okupirano, je bilo treba dosti pogajanj in razgovorov, kateri so se vršili v Londonu, Washingtonu in v Ankari. Potniki, ki so prihajali z Grške, so pripovedovali, da bo 20 odstotkov tamkajšnjega prebivalstva podleglo to zimo, ako ne bodo takoj poslana živila in zdravila. -o- chicago dobi nov ust Chicago, 111. — Tukajšnje mesto dobi nov jutranji list. Pod kakim naslovom bo izhajal, še ni objavljeno. Vidi pa se, da bo zagova/jal stališče za vstop v vojno, iz tega, ker se bo tiskal v tiskarni lista Daily News, ki priporoča, naj bi Amerika nemudno šla v vojno. i po dosedanjem angleškem načinu. Rusi vedo, da se lahko zanesejo le na se Rus! so sicer hvaležni Ameriki in Angliji za njuno pomoč, toda vedl odi rajo pri vsakem dotUcu. Gornja slika kaže, ko posebni nemški oddelek ogleduj« te mine. Iz' zasužnjene domovine Med vsemi evropskimi narodi, ki se bore proti nasilnežem in ustvariteljem "novega" reda, so Jugoslovani na prvem mestu. — Najboljši jugoslovanski likovni umetnik Meštrovič izginil. — Še druge vesti. Jugoslavija vodi upore evropskih narodov proti tiranstvu (Tiskovna poročila jugoslovanskega poslaništva v Wasli-ingtonu). Washington, D. C., (JCO) — Kakor se je pričakovalo, tako se je zgodilo: ne Hitlerju ne Mussoliniju se ni posrečil \ pokoriti Evropo in prisiliti za-tužnjene narode k molku in posluhu. Dan za dnem se evropski narodi dvigajo proti ti ranskemu nasilju.Evropa vstaja iz strahovlade in se dviga v obrambo svojih demokratskih izročil in svoje svobode. Slova ni so na čelu. Vsi se v krvavih bojih bore proti nasilnežem, vsak pu svojih izročilih in po svojih najboljših močeh. Jugoslovani so prvi med Slovani in z njimi Poljaki in Cehi. Sileai je odpor Rusije na b$jn,em.por-lju. Ruski narod brani vsako ped svoje plodne slovanske zemlje. Za glavno bojno črto j v zasužnjeni EJvropi se v juž- I novzhodnera delu, na Balkanu, v Šumadiji in Sandžaku, med Beogradom in Skopi jem, v hrvatskem Zagorju, po dalmatinskih planinah in otokih, v Sloveniji in Črni gori se narod dviga proti sovražniku in njegovim najemnikom. Vse se dviga, vse vstaja na klic svobode. Narodi vstajajo proti svojim sovragom, rušijo njihov "red," mu povzročajo težave in postavljajo zapreke strašne jše kot so jih nahajali na bojnem polju. To je narodna zavest, dvigajoča se iz strahovlade in tiranstva; sovražnik je ne more zadušiti in uničiti ne s "Stuka" -mi in ne z oklop-nimi divizijami. Narodna zavest je silnejša kot vsaka ma-terijalna in tehnična premoč. Med najstrašnejšimi je usoda Srbije. Užice so zravnali z zemljo; takoj zatem nemško poveljništvo napove obstreljevanje in dokončno porušenie Beograda, jugoslovanske prestolnice, ki je že v prvih dr.v-h vojne prestajal najstrašnejše. Z Varšavo, Amsterdamom in Coventry-jem je Beograd v tej vojni največ pretrpel. Sovražnik se ne zadovoljuje s storjenimi zverinstvi. Na Dedinje postavi topove, ki bodo vsak trenutek zagrmeli pomerjeni na Beograjčane^ fcer čuvajo branike svoje svobode. Strah nas prevzema spričo vsega,kar bo to mesto še moralo pretrpeti: Beograd, geslo naše svobodne preteklosti in naše svetlejše bodočnosti. Ob tej strašni tragediji, ki se odigrava v Srbiji, v Hrvatski, v Sloveniji, v Črni gori, ko prihajajo strašna pisma iz Dalmacije o peklu, ki vlada tam, ob tem času izdajalec in tuji najemnik, krvava in zločinska duša, ki je poskušala hrvatski narod postaviti v boj proti svojim zgodovinskim izročilom in proti svoji narodni zavesti, mračni Ante Pavelič, piše v svojem listu: Srbi v Hrvatski naj premislijo; sicer se utegne zgoditi, da zmanjka poldrug milijon srbskih glav. Ta strašna izjava, najbolj krvava med vsemi, ki jih je kdaj v zgodovini sveta rekel kdo bratskemu narodu, izjava, ki jasno slika politike, ki jo Italija in Nemčija želita uvesti v Jugoslavijo, -uvršča tistega; ki jo je spregovoril med krvnike človeštva in svobode. Toda hrvatski nared bo na tako izjavo spregovoril in se uprl pri prvem poskusu; hrvatski narod, veren svojim idealom pravičnosti in demokracije, bo zločinskemu izdajalcu in njegovima "delodajalcema," Nemčiji in Italiji pokazal, da sta Srb in Hrvat prava brata, odločena da skupaj ži-v"Urtreta. * V leni časn vstaje v Hrvatski rušijo Pave-ličevo oblast, tako, da mora nemške in italijanske čete klicati na pomoč. Sovražnik nedvomno poskuša izzvati državljansko vojno in spraviti brata v boj proti bratu. Toda bratska naroda to vidita in nobena stvar ju ne more spraviti ob vero, da je njihova rešitev in bodočnost v skupni fronti pvo-ti tiranstvu in fašistični in na-cijski strahovladi. _rt__ Vesti iz nepekerjene Jugoslavije Nemci so zaprli znanega časnikarja in bivšega načelnika Glavnega Tiskovnega Urada, Milana Marjanoviča in ga* odvedli v koncentracijsko taborišče v Nemčijo. Milan Msr-janovič je med našimi najboljšimi književniki. V zadnjih letih je skupno z Nikom Bartulo-vičem izdajal v Beogradu več naprednih časopisov, naj omenimo dva najboljša, "Javnost" in "Vidici." Med prvo svetovno vojno je živel v Sev. Ameriki in se udeleževal narodnega dela pod predsednikom Jugoslovanskega Odbora Nikom Grškovičem. Milan Marjanovič je prihajal v Sev. Ameriko na obisk tudi po prvi svetovni vojni. Iz Ženeve poročajo, da je v Zagrebu izginil najboljši jugoslovanski likovni umetnik, svetovno znani Ivan Meštrovič. Iščejo ga švicarski Rdeči križ in mnoge mednarodne ustanove, a ga ne morejo najti. . Razmere v koncentracijskih taboriščih niso povsod enake. Najstrašnejše so one na otoku Pagu. Nekoliko boljše v Go-spiču in Delnicah. Povsod pa zmanjkuje hrane. . V koncentracijskem taboru v Kerestincu pri Zagrebu so malope vsi zagrebški odvetniki. Tam so razmere strašne. Paveličev policaj Artukovič je hrvatskim kmetom zabičal, (Dalje na 4. strani); Stran t AJKEIUKANSKI gJOVUNBC Četrtek, 16. oktobra 1941 Amerikanski Slovenec prvi in naj star t j H slovenski Ust v Ameriki. Ustanovljen leu U02. Ishaja Tiak dan raaun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih. Izdaja in tiska: CDINOST PUBLISHING CO. Naalov uredništva in uprave: 1849 W. Cermak Rd., Chicago. T^kfon: CANAL 5544 Naročnina: Za celo leto__________,___$5.90 Za i»l leta___:__________2.50 Za Q$trt leta__________1.50 Za Chicago, Kanado in Evropo: Za aelo leto___________$6.00 Za pol leia----------------3.00 Za četrt leta __________________1.75 Posamezna številka ______________ 3c ____ Tke first and the Oldest Slovene , Newspaper in America. Established 1891. Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago. Phone: CANAL 5544 Subscription: For one year ________________________$5.00 For half a year , ________2.50 For three months ................1.50 Chicago, Canada and Europe: For one year _____________$6.00 For half a year ........................... 3.00 For three months____________1.75 Single copy .._______________________ 3c Dopisi vainega pomena za hitro objavo morajo biti poslani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide Mat. — Za zadnjo številko v tednu je &u» do tetrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača. Entered as second ckss matter, November 10, 1925 at the post* office at Chicago. Illinois, under the Act of March 3, 1879. Kdo naj razume? Odkar je pričel Hitler rogoviliti po Evropi in razbijati državo za državo, svet z neko začudenostjo gleda in opazuje klaverno politiko demokratičnih velesil, predvsem politiko Velike Britanije. Najprvo je slednja igrala politiko apizarstva. Ko je videla, da jo bo apizarstvo zavedlo v nevarnost ter da Hitler ni človek takega tipa, da bi mu bilo kaj zaupati, je ob napadu na Poljsko nastopila z vojno. V vojni je imela pasjo srečo, kjerkoli so se Angleži srečali z Nemci na kontinentu, so se morali umakniti. Vzroki so v nemški premoči, boljšemu orožju in še marsičem drugem. Glavni vzroki so se pa navajali in se še vedno^ navajajo, da Angleži niso zadostno pripravljeni. Marsikaj bo res. C i Ko je Hitler pripravljal napat: na Jugoslavijo, so Angleži obljubovali vsestransko pomoč. Pomoči ni bilo. Grčija je bila pozneje deležna nekoliko pomoči, v posebni meri pa tudi ne. Šlo je, kakor je šlo in celo Kreta je šla, dasi so Nekateri vojaški strokovnjaki izjavljali, da če bi Angleži hoteli, bi jo bili lahko obdržali. Mogoče. To je stvar vojaških strategov ne naša. Anglija ni bila pripravljena, ko je začel Hitler z napadom, ni bila pripravljena pozneje, ko je napadel Norveško, ne pozneje nižavske države v Flandriji. Ni bila pripravljena ob času napada na Jugoslavijo, ne ob napadu na Grčijo in ne ob napadu na Rusijo. Dve leti in pol bo že kmalu, kar se je vojna začela, pa Anglija še danes ni pripravljena, da bi podvzela kako obširno ofenzivo na kontinentu proti Nemcem. Kedaj pa bo Anglija sploh pripravljena? Ali mogoče na sodni dan? Kdo naj verjame, da Anglija ni že sedaj pripravljena? Ako se ni pripravila v dveh in pol letih, kedaj se pa vendar bo? Pomoči nikomur ne da, dasi je Velika Britanija največji in najbogatejši imperij na svetu. Ta politika je vsekakor čudna. Kaj pa če ni ta politika umerjena tako, da je taka kakorsna je, namreč, da gre vse po načrtu, angleškem načrtu? Naj se Nemci in Slovani tepejo na žive in mrtve in se pokoljejo. Angleži pa naj čujejo ob strani in ob koncu bodo Angleži govorili. Ves, takrat bodo pa pripravljeni. Nekaj takega mora biti v načrtih angleške politike, drugače bi nastopili drugače. Da bi skoro v štirih mesecih ne mogli ali poslati Rusom vojaško pomoč, ali pa skušali sami kje udreti na evropski kontinent ter tako zaposliti Nemce na drugi fronti, da bi pocepfli nemško moč, ni verjetno. Tako slabi pa Angleži menda ja niso. Zdaj, ko so jih Eačeli ruski zastopniki javno vpraševati po pomoči in večjem sodelovanju v borbi, izjavljajo nekateri angleški krogi, da na udor na kontinent ni misliti, ker Anglija mora paziti, da bo branila kavkaško olje. General Wavel baje, ki se mudi nekje v, Prednji Aziji, ima nalogo, da pripravi obrambo Kavkaza, da Nemci ne bodo prišli do olja. Na videz zgleda to kot nekaka resničnost. Kajti če Nemci pridejo do olja na Kavkazu, ter Če porazijo za neko daljšo dobo Rusijo, potem Anglija lahko zapiše na svoje zastave: gud-bye Anglija. Tu je verjetno, da bo pomagala. Ampak zakaj ni še dosedaj pomagala, da bi Nfemci sploh ne prišli tako daleč, to je vprašanje. Zakaj ne? Angleški gospodje diplomatje so gladki, izurjeni in znajo politiko voditi z rokavicami. V srcu angleških diplomatov ni mnogo ljubezni do Slovanov, razun, kadar jih potrebujejo, drugače so jim najljubši, če so zaplankani kje v Sibiriji, da nikoli ne morejo, na sonce, vsaj na tisto ne, ki sije na angleške postojanke po širojpem svetu. Angležem gre sedaj za kožo, pa dokler se drugi tepo in počasi uničujejo nemško moč, se Angležem nikamor ne mudi. Glavno je, da bo Anglež močan tedaj, kadar bo sedel za zeleno mizo pri mirovnih pogodbah. Takrat in tam pa Angležev ne bo manjkalo. Povsod bodo prvi zraven in prvi odločevali in imeli povsod glavno besedo. Angleži do Slovanov nikoli niso imeli kake naravne ljubezni. Germani so jim bili vedn6 ljubši, da so pa s Slovani vodili v zadnji vojni in vodijo tudi v sedanji borbo proti Germanom, so razlogi v tem, ker germanska podjetnost tekmuje v tem, da spodmakne angleškemu gospodar- skemu in političnemu nadgospodstvu v svetu njegov sto-lec. Ako Hitler zavojuje svet za svoje germ^nstvo, bi postala Anglija v svetu nekaka hroma zastarela velesila, kakor je bila n. pr. Španija po svojih porazih tekom zadnjega stoletja. Germanstvo pa bi pre vido gospodarsko in politično vodstvo nad svetom. Da bi te bojazni ne bilo, bi se Angleži bore malo menili za Rusijo. Pa še kljub temu, da gre pri tem za vitalne interese Anglije same, če bi Rusija padla, se Angleži tako klaverno obnašajo kar se tiče pomaganja Rusiji v teh kritičnih momentih. Kakšna je politika za kulisami malokdo ve. Gotova politika pa je pri vsem, drugače bi Angleži nastopali drugače, kakor nastopajo. Bodočnost bo prej ali slej podala tudi na to zagonetko jasen odgovor. KRATKE VESTI IZ BAR-BERTONA Barber ton, O. Štirideset uma pobožnost v čast Presv. Rešnjemu Telesu, ki se je vršila v naši cerkvi Presv. Srca Jezusovega, je bila nad vse slovesna. ^Ljudstvo se je pobožnjosti udeleževalo v polnem številu, tako starejši, kakor tudi mladina. C. g. p. Kazimir Zakrajšek so imeli krasne govore v čast Presv. Evharistiji, ki so vse poslušalce močno ganili globoko v srce. Dal ljubi Bog, da bi naukov, ki smo jih slišali za časa omenjene pobožnosti, nikoli ne pozabili. Gospodu misijonarju smo hvaležni iz dna srca za vse lepe nauke in vzpodbudne govore. Želimo, da bi jih Bog ohranil še mnogo let med nami. Bog vam poplačaj za vse č. g. p. misijonar! — Cerkveni pevski zbor je pa za časa pobožnosti prav lepo prepeval in tako poveličeval čast božjo, pod vodstvom organistinje Mrs. A. Beg. Farani so pevcem in njih voditelj ici-organistin j i prav hvaležni. V ftaši slovenski cerkvi Presv. Srca Jezusovega se je poročila Miss Jennie Trenta, ki je hčerka ugledne Trentove družine. Za ženina si je izbrala Mr. Rudolpha A. Tomažič, iz Lorain, O. Poročne obrede so opravili naš č. g. župnik Rev. Matija Jager. Poroka se je vršila s slovesno peto sv. mašo, ki se je brala za novo-poročenca. — Povabljeni so bili sorodniki in prijatelji, ki so se udeležili svatovske pojedine katera se je vršila v cerkveni dvorani sv. Cirila in Metoda. — Prijatelji jima želimo mnogo sreče v zakonskem stanu. Bog ju živi mnogo let zdrava in zadovoljni! Naš č. g. župnik so začeli izdajati mesečnik "Naša fara" v slovenskem in angleškem jeziku. Izhaja na štirih straneh. Sedaj so izšle že dve številki, ki so prav zanimive in mesečnik prav radi prebiramo. — V tovarni se je potolkel Mr. John Ujčič iz 16. ceste. Težko železo mu je padlo na nogo in sedaj se zdravi na svojem domu pod zdravniškim nadzorstvom. — V bolnišnico je moral Mr. John Škraba iz Brdy Ave. Stroj mu je na desni roki pretrgal prst pri delu v tovarni. — Obema želimo, da bi skoro okrevala! Naročnik NEKOLIKO SPOMINOV O POTOVANJU Sheboygan, Wb. Ker sem ae tudi jaz nahajala v Chicagi z izletniki, smo med drugim obiskali tudi tiskarno Amerikanskega Slovenca in nam je g. urednik predstavi-1 osobje in razkazal tiskamo. Jaz sem se le vedno ozirala kie bom zapazila tiste-, ga škodoželjnega in muhastega tiskarskega škrata s svojim košem, pa ga nisem videla nikjer. Ker torej škrata nišam videla, me je to opogumilo, da sem se zopet odločila nekaj napisati v priljubljenem listu. Kakor sem že zadnjem dopisu omenila, sem se nahajala na obisku pri sorodnikih tam v daljni Coloradi na zapadu. Sedaj sem zopet doma in ker mi ravno čas dopušča, bom pa malo opisala svoje potovanje. — Moj zadnji sin se je preteklo pomlad poročil in tako sem ostala sama. Počutila sem se kot zapuščeno in nervozno. Ena sestra mi je večkrat pisala, da naj že vendar enkrat pridem, k njej za nekaj Časa. Zato sem se 'odločila da re» grem. Tako sem se podala aa pot. Od Chicago naprej, sem se peljala z modernim brzo-vlakom (Streamline City ot Denver). Potovanje s tem vlakom je naravnost prijetno in postrežba prvovrstna. Vozila sem se en dan in eno noč. — Ko sem pričla v Denver, me tam na postaji nihče ni pričakoval, kljub temu, da sem sestri pisala, da pridem dotične-ga dne. Zato sem sama poiskala hišo. Sestra se je kar začudila, kako mi je bilo mogoče tako kmalu priti. — Navadni vlak res vozi veliko počasnejše, toda jaz sem vzela hitrejši vlak in nič se za to ne kesa m, ker sem tako hitreje prišla na mesto, .kamor sem bila namenjena. — Ker se s sestro nisve videli že dolgo čas^, namreč že 16 let je bilo najino svidenje še vse bolj prisrčno in veselo, ko smo prišle skupaj. — In pa ta koloradski zrak, kateri te tako poživi, pa ma-gari če si še tako raztresen in nervozen. In ti hribi ter snežni-ki, to je nekaj krasnega, nepopisnega. — Naj bo za danes dovolj. Ob drugi priliki bom pa napisala še kaj, zlasti, kako je bilo tam in kako sem se imela. Do tedaj pa bodite prisrčno pozdravljeni Vsi čitatelji tega lista! Mary Majcen JUBILEJ DRUŠTVA SV. JOŽEFA ST. 57 KSKJL IN DRUGO IZ NEW YORKA Now York, N. Y. Kot je ze aofeffit Jo«eph J. Klun obširneje objavil v Glasilu K. S. K. Jedhote, Bo naše društvo sv. Jože&i |t. 40. KSKJ., katerega sem podpisani drugi nadzornik, obhajalo svojo 40 letnico in sicer v nedeljo %». oktobra M41. Dopoldne ob 10 uri bo darovana sv. maša za vse žive in mrtve člane in članice našega društva katero bo daroval naš č. g. župnik Rev. Piui Petric v naši slovenski cerkvi sv. Cirila na 62. St. Marks Place (3rd Street) New York, N. Y. — Naprošeno je vse članstvo, da se te službe božje udeleži polnoštevilno. Popoldne se bo vršila v proslavo tega pomembnega jubileja velika veselica z igro, itd. in to v dvorani našega Slovenskega narodnega doma na 253 Irving Ave. (vogal Bieecker St.) v Brooklynu, N. Y. na katero se poleg našega članstva vabi tudi vso našo slovensko javnost iz Greater New Yorka in okolice. Takoj naslednjo nedeljo 26. oktobra 1941 pa bomo imeli v naši naselbini slovensko ohcet.1 Ta dan se bosta namreč poročila naš znani mladenič Mr. Frank Hribar, kateri si je izbral za svojo zakonsko družico našo .slovensko mladenko Miss Frances Grum. Poroka se bo vršila točno ob 3 :45 popoldne v cerkvi The Church of Our Lady of Guadalupe .na 15th Avenue in 72nd Street, Brooklyn, N. Y. Svatba ali ohcet bo pa nato na nevestinem sedanjem domu na 1159 — 70th Street, Brooklyn, N. Y. Naj na tem mestu omenim, da izhaja ženin iz ugledne in spoštovane slovenske družine Mr. in Mrs. F. M. Hribar na 207 Willow Ave., Hoboken, New Jersey hi"te te nekaj let zaposlen pri veliki družbi The Great Atlantic & Pacific C«, in sicer kot pomožni upravitelj (Assistent Manager) v Ridge-field"Parku, N. J. Ta velikanska družba ima, kakor že znano , svoje podružnice po vseh Združenih državah. — Mlad« nevesta tudi prihaja iz ugledne in spoštovane slovenske družine Mr. in Mes. J. F. Kov-sca, RFD. 3., Jefferson, New York, kjer imata svoje veliko in lepo vrejeno posestvo. Nevesta je izurjena kot lepotičar-ka ter kot taka zaposlena že nekaj let v enem največjem le-potičnem podjetju (Beauty Pari or ju) tu v Brooklynu. .,...N vznemirjeni nad sedanjo aktivnostjo te "British Imtelligeape Service" v okupiranih deželah, kajti očividno, je vs^co prečkanje nemških čet ali premeščanja industrije iz enqga kraja v drugega, skoro v trenutku sporočano v London, kar jim de nad glavo anglešl^ ''r^ffrep silo. ' r -0- 'Širite amer. slovenca' NEMŠKE RANJENCE IZ PROTINAZUSKIH BOJEV NA FRANCOSKEM, POŠILJAJO V ŠVICO Geneva, Švica. — (ONA). — Bolni nemški vojaki, ki so bili pripeljani v neki sanatorij v Švici, so imeli nemško uradno potrdilo, da so jetični. Xoda pozneje so ugotovili, da to ni res, pač pa da so to ranjenci prišli iz Francije in da bili ranjeni v bojih s Francozi, ki so se uprli na-zijem. Kakor se doznava, so ranjeni nemški vojaki poslani v švicarske bolnišnice zaradi tega, da bi ti ranjenci, če bi jih pripeljali na Nemško, ne razširjali vesti, kako se ljudje v podjarm-ljenih deželah upirajo. — Nadalje se javlja iz pol uradnega vira, da so naziji prisilili švicarsko vlado, da je ta dovolila sprejeti 20.000 nemških ranjenih vojakov z ruske fronte, kateri bi se naj zdravili v švicarskih bolnišnicah. NAZIJI NAPADLI KATOLIŠKO PROCESIJO (S.B.) — N.edavno je prišlo bolj natančno poročilo o dogodku, ki se je bil pripetil pri procesiji katoliškega prazniku v Bohdancih ne Cehoslova-škem. Verniki so v procesiji klečali pred altarjem, ki je bil postavljen na prostem in molili. Med njih pobožno molitvijo, je pridrvelo iz nekega poslopja, ki se je nahajalo v bližini, katero so Nemci zasedli za evakuirane otroke, kakih 750 Nemcev, ki so na vso moč vpi- li: "Mi korakamo po celem svetu." Med kričanjem so vdrl> med klečeče vernike, brcali ženske, ki so molile in jih pobijali na tla. Ti mladi Nemci so imeli s seboj fanta, kateremu ime je bilo Lausberg. Duhovnik je pomirjeval vernike in čez nekaj časa, da jih obvaruje pred ponovnim izbruhom podivjane drhali, jih ie vodil v cerkev, da tam nadaljujejo in končajo z molitvami. V procesiji so bile po večini ženske, dekleta in otroci. Ko so verniki šli za duhovnikom v cerkev, so se nazijski divjaki zopet vrgli na nje in napadli dekleta v belih obrednih oblačilih, katere so pometali po tleh. Lausberg je duhovnika aretiral, trdeč, da je rabil žaljive besede. Ko so gestapovci duhovnika zaslišali.so mu prepovedali še nadalje ostati v okraju Pardubice. ~_ SLOVAKI IN MADŽARI SE TEPEJO London. — (ONA). — Poročilo je prišlo, da so se začeli obmejni boji med Slovaki in Madžari ter da so oboji vzeli po nekaj krajev. Ti obmejni boji se vrše blizu Zitny Ostrow in so posledica nepravično potegnjene meje med Madžarsko in Slovaško. Slovaki poročajo, da so vzeli Madžarom tri vasice, prav tako poročajo Madžari, da so tudi vzeli Slovakom tri vasi. -o širite in priporočajte list "Amerikanski Slovenec!" SLOVENSKI PEVKI BOSTE NASTOPILI Slika Jtaže znani slovenski pevki Jean in. Marie Korenchan, ki boste nastopili pa programu radio-froalave Geo. Marchana v Chicagi, vršeče se v nedeljo, 26. oktobra, v Bohsmifn-American Auditorium, 1438 W. Hkh GttMt— Mr. Marchaa obljublja, da bo po zanimivosti prcjmiaj l«to|pji .program vse preji »nje. ^ . -___ KO ODPADA LISTJE; f 1 Jesensko odpadanje listja je po svojem bistvu biološka, ne fizikalna zadeva. To uyidevamo že po tem, da se isto listje, ki odpada od septembra do novembra tudi v popolnem brezvetrju, tedne in mesece prej drži tudi v najhujšem viharju trdno svoje rastline in mu mehanična sila vetra torej ne gre do živega. Ce potem v jeseni "prostovoljno" zapušča svoje drevo grm ali drugo rastlino, je vzrok pač le v tem da so se te rastline že tedne prej pripravljale na ta dogodek. In res se ob začetku listnega peci j a, kakor sicer tudi pri sadju in cvetnih listih, stvori posebna plast tkiva, ob kateri se list loči I od rastline in ki potem zapira /neizogibno rano na deblu, steblu ali veji, tako da se vsak list z neke vrste samolastno amputacijo brez bolečine in hudih posledic loči od materne rastline. Odpadanje listja je nad vse smotrena prilagoditev rastlinskega sveta na spremenjeno raz mere v novi letni dobi. Zadnji vzrok tej prilagoditvi je, v našem podnebju, v tesnem stiku pred vsem s spremenjenim "vod nim gospodarstvom" in novim položajem glede prehrane z važnimi rudninskimi snovai, ki jih rastlina z vodo srka iz tal. Visoka sončnica izpuhti v enem samem vročem julijskem dnevu kakšna 2 litra vode, breza z okroglo 200.000 listi porabi na dan približno 5 hI vode a hektar stoletnega bukovega gozda v istem času kakšnih 30.000 litrov. Cim bolj napreduje jesen, tem hladnejša postajajo tla, to pa ima za posledico, da knreuire čedalje bolj leno opravljajo svoje delo in prav kmalu nastopi trenutek, ko se rastlina za svoje življenje ne more nanrkaii dovolj vode, pa čeprav sc tla zamočvirjena od jesenskih ^ialivov. Da pa vodi vsak spremenjeni položaj v vodnem gospodarstvu rastline do odpadanja listov, ve že davno vsak vrtnar, vsik prijatelj cvetlic, kmet ali gozdar. Dokazov za najtesnejšo zvezo med odpadanjem listov in "transpiracijo", to je oddajanjem vode v obliki pare, imamo dovolj, spomniti se moramo samo tega, kako hitro od vrže j o im^ge sobne rastline svoje liste, če jih nepripravljene preselimo iz vlažnega ozračja rastlinjaka v suho sobno ozračje, dalje kak/, hitro odpade listje, če poškodujemo rastlini, ko jo presajamo v nov lonček, korenine in kako se dogaja isto, če se okrog rastline na prostem zamočvirijo. Vsak vrtnar ve, da so še tako m .kra tla za rastlino istega pomena kakor izsušena tla če se mokroti pridruži ljlad. Pravi vzrok naravnost prehitevajočega 3c odpadanja listja po prvih jesenskih nočeh s temperaturami pod nič lo je enostavno ta, da se rastlina izsuši. Tudi čedalje bolj neprijazne svetlobne prilike vplivajo na vodno gospodarstvo rastline in ga motijo. Z odmetavanjem listja ima rastlina na razpolago preprost pripomoček, da si omeji življenjsko delovanje in se ' obvaruje hujše škode. Obenem pa ji je to tudi pripomoček, da se iaVo rekoč iznebi vseh odvišnih in škod Ijivih snovi, ki so se nabrale v njej v dobi vegetacije, n pr. kremenčeve kisline, nepotrebnih apnenih soli, neporabnih fosfatov in drugih takšnih snovi, f katerimi so odvrženi listi včasih naravnost napolnjeni. Cim starejši je isti in čim dalje je služil rastlini, tem bolj je d >zorel za to, da ga rastlina odvrže, zato ni čudno, da ima starost lista :«vojo ulogo pri odpadanju, kakor spremenjeno vodno gospodarstvo, pomanjkanje svetK-be, nezadostna preskrba s kisikom, temperatura itd. Vsi ti vzroki se dado ugotoviti ob vsakem času z znanscveniir eksperimentom, vendar pn ostaja pri stvari še vedno takšna nerešena uganka. Kolikor je bile mogoče doslej dognati, so nekatere posebno občutljive rastline, ki odgovarjajo sploh na vsako motnjo svojega normalnega življenja s tem, da odvržejo liste, in sicer tudi mlade liste. Z nosom in očmi marsikdaj komaj doznavamo sledove svetilnega plina in tobačnega dima v kakšnem prostoru, so pa rastline, ki reagirajo na oboje s presenetljivo naglico s tem, da izgube svoje liste in to v vsakem poljubnem letnem času. To n&m kaže, da je odpadanje listov v jeseni tudt sarpo neki izraz življenjskega dogajanja, ki ga pcvzrt»Čajo spremenjeni življenjski pogoji, naj si bo to v laboratoriju ali v prosti naravi. Listen to PALANDECH'S RADIO BROADCAST Featuring a Program of YUGOSLAV FOLK MUSIC Ewy Saturday, 1 to 2 P.M. STATION WHIPj 1520 kilocycles (Top of the Dial) ' Naznanilo in zahvala Potrtih src naznanjamo vsem našim sorodnikom, prijateljem m znancem tuino vest, da je previdena s sv. zakramenti, za vedno preminula naša ljubljena mati in soproga Barbara Agnich (rojena SIMONICH) Pokojna je bila rojena 26. dec. 1883 v Drašičih, fara Metlika na Belokranjskem. V Ameriki je bivala 35 let. Umrla je v nedeljo 21. septembra 1941 v Jolietu in njen pogreb se je vršil 24. septembra pod vodstvom Težak Funeral Home iz hiše žalosti v cerkev sv. Jožefa s. neto sv. mašo zadušnico in nato je bila položena k večnemu počitku na novo pokopališče sv. Jožefa. Najprvo želimo iskreno zahvaliti č7 g. župnika Mathiasa Butala, ter njihova po-nočnika č. g. Geo. Kuzma in č. g. Michaela Ccpona, za njihove obiske v času bolezni ter njihova obredna opravila v cerkvi in na pokopališču. Dalje želimo posebno zahvaliti soprogo mojega brata Mrs. Ano A?xuch za nien veliki trud za časa bolezni pokojne. Najlepša hvala tudi Mrs. Težak za lepo in v redu oskrbljen pogreb pokojnice. Najiskrenejše se želimo zahvaliti vsem prijateljem in znanem, vsem sosedom in vsem drugim, ki so darovali pokojnici na krsto cvetlite, sv. mase in za številne obiske, ko so prihajali kropit m preje v bolezni. Vse želimo zahvaliti najlepše. Navedli bi vse po imenih, toda pri taki številni množici bi gotovo marsikoga izpustUi, zato naj velja tu splošna zahvala vsem, karkoli je kdo storil za pokojaico, bodisi z* časa bolezni, ali ob času njene smrti. Vsem najlepša hvala, za vse. ' Ti, deaga in ljubljena soproga in mati, pa počivaj v miru, spo-čy se v Gospoda, dokler se ne snidemo gori nad zvezdami, kakor nam to govori sv. Križ. Žalujoči ostali: fSFE&U' A0NICH- MAE B. AGNICH, 5?™LBERT M- AGNICH. sin.; RICHARD, vnuk; MARGARET NANCY in SHIRLEY MAE, vwJrinjL Joliet, Illinois, IG. oktobra 1941. Stran 4 Četrtek, 16. oktobra 1941 Paul Keller "Hubert" Btf * k ROMAN IZ GOZDOV Kako sem bil dejal? Preprosta lučica pred križem v gozdu. Ali ni bilo povedano to zaničljivo? Seveda — povedal sem te besede le kot primero z ozirom na Od-, rešenika samega. V primeri z njim tudi najbolj umetno izdelan križ in nič drugega, kakor naslikano sonce v primeri z res-' ničnim soncem. Toda ljudje so bili s srcem priklenjeni na tem križu in lučici pred njim. Sporočilo, da mora dolivati olje le devica, sicer se zgodi nesreča, pa je bilo zelo staro in v velikih časteh. Nihče torej nima pravice, da bi govoril o "neumnosti". Jaz sem rekel tiste besede v razburjenosti in najbrž bi bil s Sipčevima dvema prišel v nesrečo, ko bi ne bil vstal pred nami Boltežar s svojo odrešilno zapisnico. Ravno zelo preprosto ljudstvo lahko postane nevarno. — Sel sem po hribu gori proti domu. Sonce je prijazno svetilo nad zemljo; smejalo se je, kakor da bi po tihi noči pozdravljalo mirno naspane otroke. Kar me je v življenju vedno predvsem osupljalo, je bilo to, da so nasprotja tako tesno drugo pri drugem : toča in sonce, pogreb in veselo petje na cesti, jok in prevejan smeh, cerkvene orgle in pivska družba, čast in prevara, ljubezen in trpljenje. Napolni biserno ča-šo z vsem človeškim življenjem, vse barve in otenjave boš moral izbrati, vse'lahko stresaš kar navzkriž, pa bodo najbolj beli biseri pogostokrat ležali poleg najbolj temnih. Zato nikoli nisem mogel tistih pesnikov, ki hočejo biti vedno samo resni, ali pa vedno samo polni šale. Vedno sem čutil, da taki ljudje življenja ne razumejo prav. Stali so kje na robu življenja, nikoli pa ne v sredi njega. Kaj naj torej storim sedaj, zjutraj ob pol petih? Ali naj greni spat? Spati nisem mogel; za to so bili moji živci prenapeti. Ali naj grem domov? Padovka mi bo tulila o brigah te noči in psa mi bosta preveč -2*azsajala. Jaz pa sem bil potreben miru. Ali boš šel gori proti križu, sem mislil; ali ga boš prosil odpuščanja, ker si imenoval to lepo, večno luč "preprosto"? Okre-pilno romanje bo to, v tem poletnem jutru, ko vse dehti po zemlji. Na robu gozda sem se še enkrat ozrl po dolini. Po vseh njivah so bili ljude. Nobenega drugega opravko niso imeli tam, kakor da so si ogledovali strahovito škodo, ki jo je bila napravila toča. Škoda je bila res velika. Več ko tretjina žetve je šla v nič. Nisem slišal, toda vedel sem, kako usmiljenja vredno so tožili ti ljudje. Na kmetih ljudje radi tožijo; njihova usoda se jim rada zdi zelo žalostna. Nekoč mi je rekel kmet, ki je bil sicer pobožen: "Ljubi Bog razume vse; pravi gospodar pa le ni. Sicer bi se ne mogle goditi take reči, kakor se gode to leto." To jutro mi je bilo zelo mehko pri srcu, povesil sem glavo pred boljo teh zaskrbljenih kmetov. . i .. ' Koliko k riževih potov sem videl v življenju ! Videl sem ljudi, ki so se zrušili pod svojim življenskim križem, videl sem že- ne, ki so srečavale svojega sina na poti najbridkejše sramote, videl krvave potne prste brez števila, ljudi, katerim je pože-1 j en je sveta trgalo obleko s telesa, da bi jih Qskrunilo, ljudi, ki so bili pribiti na križ ... In šel sem v duhu po tem kraljevskem križevem potu Jezusa Kristusa, ki objema vse Človeško gorje. In ko sem prišel do postaje: Ko je na križu umrl — tedaj sem našel pod križem Belčarjevega Tončeta in Šipčevo Liziko. Dva, ki ju je svet pregnal. Dobrotno se je sklanjalo prekrasno telo Odrešenikovo nad njima. Večna luč je gorela z rdečo lučjo. Ko sem to zagledal, sem spočetka mislil, da je prevara, in ko sem spoznal, da je resnica, da res sedita Tonče in Lizika pod križem, sem se hotel obrniti. Nisem mogel. Ta podoba dveh beguncev, s krivdo obtoženih, bornih pod križem, je s svoje silno milobo omrtvičila mojo voljo. Odkod ta miloba pri toliki krivdi? Ker se človeško neha, prične pa veliko, neskončno, • večno osvobojajoče, božansko! Ko bi le mogel iti! Toda čuti so kakor ukopani; mislim, da sploh iti ne morem več. Udje so težki od strahu. On jo objema z roko okrog pasa, ona njega okrog vratu. Oba imata zaprte oči, glavi sta nagnjeni druga proti drugi — eno sta ... v kesanju . . v usodi . . v ljubezni ... Večno usmiljenje! Ta podoba mi reže v dušo s tako močjo, da se najprej niti ne vprašam: kako le prideta ta dva drug do drugega, kako sta se našla? Ob robu grozda se opri jemljem od drevesa do drevesa. Cisto blizu sem jima že. Morebiti sem prisluškovalec, in to je nespodobno. Toda kakor uklet sem; ne morem proč. Morebiti jima tudi lahko kaj pomagam ... Fant je vstal. "Pojdiva, Lizika!" Zgrudila se je pred njim in mu objela kolena. Tonče se je malo okrenil in je zagledal mene. Ni se ustrašil, ampak je mirno rekel: "Tam pa je gospod Hubert!" Dekle je prestrašeno planilo kvišku. Stopil ^Bem bliže in sem se odkril. "Odpustite mi! Nisem vaju hotel prestrašiti. Prav po naključju sem prišel semkaj. Rad bi pomagal vama obema, če je le kaj v moji .moči!" "Dober je do mene!" je rekla deklica. "Ubili bi me bili, ko bi ne bilo njega." Tonče je prikimal. "Vem. Toda poglejte, gospod Hubert, pomagati ni kaj moči več. Lizika mora iz tega kraja; človek ne ve, kaj se sicer zgodi." "Da, ona mora odtod; potrebno je!" sem rekel jaz. (Dalje prih.) iz zasužnjene domo-vine n (Nadaljevanje s 1. strani) da smejo prodajati Srbom in Židom svoje pridelke samo cd devetih do desetih zjutraj. Pa so se uprli in prodajali vsevprek. Potem so jih pognali z Jeličičevega trga. Pa so šli in prodajali Srbom od hiše do hiše. Ce ni bilo denarja, so jim dajali zastonj. Nemški vrhovni policaj v Srbiji je bil Ačimovič. Pa je zbolel. Tako vsaj pravi Budinv pešta. Zamenjal ga je Milan N,edič in takoj poslal prošnjo vsem policijskim in orožniškim postajam, naj ga podpro. V borbi proti xomuursiom, pravi. V koncentracijskih taboriščih sc med drugimi Avgust Cesarec, dr. Kun in Krsto He-igedueič. Jacob Gerend Furniture Co. 704-706 North 8th Street, Sheboygan, Wis. Telefon: 85 — Re*. 4080-W Priporočamo nai pogrebni zavod. Dobite nas podnevi in ponoči Imamo tudi vsakovrstno pohištvo po zmernih cenah. SJkgi^^^polovicn^ceno Imamo na roki kakih 50 izvodov vsake spodaj navedene knjige, katere objavljamo v razprodajo, dokler bodo na roki. Letos, ko ne bo Mohorjevih knjig iz domovine, imajo ljubitelji lepega berila lepo priliko, da si naroče te knjige, ki jih tu objavljamo za polovično ceno. / Te knjige so: 'MALI ANGLEŠKI WEBSTERJEV BESEDNJAK", ki ga uporabljajo v osnovni Soli............_.......................... "CELJE", zanimiv opis mesta Celja in njega okolice_____________ 40c ^NA NOGE V SVETI BOJ", zanimiva knjiga, ki jo je spisal pok. škof Jeglič _______________________________________ "OB SREBRNEM STUDENCU" (zanimiva povest)" 50c "OČE BUDI TVOJA VOLJA" (Povest iz Istre)................... 50c "TARZANOV POVRATEK" (v sliki in povesti 2. knjiga) .. 45c "OD SRCA DO SRCA" (1. in 2. zvezek) preje__________________50c "ZA DOMAČIM OGNJIŠČEM" (povest) ........."""" 25c Prodajna vrednost____________$3.20 £daj dobite te knjige, dokler zaloga ne poide za - SAMO. $1.60 Naročila je poslati na: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 W. Cermak Rd. -:- Chicago, Illinois Rojak se je čudil kako je mogoče, da njegov sosed Frank ve toliko novega, ve toliko o raznih postavah, zakonih in marsičem drugem. Vse ve in ljudje ga poslušajo ko pripoveduje to in ono v družbi. On sam pa je tak nevednež. Nekega dneva je to "pogruntal". Videl je, da sosed rojak vsak dan stalno čita "Amerikanskega Slovenca", kjer so najnovejše vesti, vsa razna druga pojasnila in pouk o tem in onem. Naročil si ga je tudi on in zdajle tudi on o vsem točno informiran. Naročite si dnevnik "Am. Slovenec" tudi vi. Stane za celo leto $5.00, za pol leta $2.50; za Chicago in inozemstvo $6.00 letno; za pol leta $3.00. Naročnino pošljite na: AMERIKANSKI SLOVENEC 1849 West Cermak Road, _ Č i h tj Chicago, Illinois J. M. Trunks Pihano polje V vojni se vse poskuša, kar količkaj cika na kak.uspeh. Ko je izbruhnilo, so Angleži poplavili Nemčijo s celimi tonami papirja, kjer so'Nemce poživljali, naj se postavijo na zadnje noge. Za «neh. Nemcev niso poznali. Ze večkrat so nekaj sličnega poskušali tudi z Italijani. Vse zastonj. Tudi Italijan se bo udal le, kadar se mora udati. Tudi te dni bedo menda poizkusili pri Italijanih. Ne glede na druge okolnosti, je danes vse pod vojaško silo, ia prav totalitarci so tudi pri vkljenjenju vsega naroda totalitarni, da se narod ne more ganiti, če bi tudi hotel. Izgleda, da Angleži sodijo druge po svojem kopitu, po silah neke še obstoječe demokracije,vsaj v Nemčiji pa prej vojaških razmer in priprav ni-iso poznali, in zdaj ne poznajo duše^fčga razpoloženja pri masab^ko se tam po modernih sredstvi! dan na dan pripoveduje, dk je zmaga že kar za vogalom." ' Zoper silo velja le sila, in poraz bo, kadar bo poraz pri orožju, vsi drugi poizkusi «o — hooey. * Pri nas v Ameriki dobimo vojna ali druga poročila od obeh strani, ker je še v veljavi tiskovna svoboda. Kako smo srečni. Mnogim tam v Evropi se morajo kar sline cediti po naši sreči. Srečni? Hm? Poročilo je poročilo, izid pa izid, in mnogokrat izid ne odgovarja poročilu, ker se je med tem morda že bistveno izpremeiii-lo, dasi je bilo prvo poročilo resnično. Ni kako poročilo glavno, izid le odločuje, kako dobro poročilo kvečemu le malo pohladi, ko se izid željno • pričakuje. Srečni da bi bili mi Ameri-kanci? V Moskvi je bila konferenca treh sil, Rusije, Anglije in Amerike. Izdajo poročilo, da je vse O. K. V besedilu ni nobene hibe, ničesar neugodnega ne izslediš, ako si za to, o čemur so v Moskvi razpravljali. . — „ Pa pride poročilo iz Berlina. Berlin ni za to, kar se dela v Moskvi. Srečni naj bi bili, ker Imamo tudi poročilo iz Berlina? Berlin poroča da je bila konferenca gola polomija, po-polen neuspeh. Kaj smo mi Amerikanci? Mandelci ali baj-bice? Kdo je lagal, bolj drastično, kdo nas poteguje za nos? ? * Doba se je skrčila vsaj pri Rusiji. Hitler je prej razglašal, da bo EJvropa in ves svet najmanj tisoč let pod blaženo senco krukaste svastike. Vse robe pa še nima uravnane, in vsaj pri Rusiji uravnuje "natanko po načrtu," kakor je že stara nemška navada. Ali gre res po načrtu, mora najbolj sam vedeti, ker drugi bi utegnili malo drugače soditi, ko je bila menda Moskva že davno v načrtu, pa Moskve še ni v načrtu. Nekdo je najprej videl dvajset jelenov, končno pa je "nekaj šumelo." Gromovito so Hitleru Heme i ploskali in za-hajlali, ko se je povrnil vsaj iz bojišča brez posebnega trium-J fatorstva, pa je odprl usta in treskal poslušalcem v .ušesa, da je Rusija popolnoma zdrobljena in bo ostala zdrobljena najmanj za sto let..Odtrgal je toraj kar devet sto let, in nekaj bodo odtrgali še Rusi in lahko marsikaj odtrga še ruska zima. Dalje je Herr Hitler razglasil in povedal, da "je boljševizem naredil iz Rusov divje zverine." Well, če ni nobenega Boga v nebesih, kakor trdijo ruski ateisti in trdijo \ prav enako tudi nazijski Nem-! ci, potem ni treba delati ljudi i za zverine, ker so v resnici le zverine in z morilnimi mašina-mi še več ko zverine, in Nemcem prav nič ne pomaga, ako se sami delajo pred svetom za prave svetnike. Beasts just the same. _ Poživljal je Hitler za deveto zimsko pomoč. Pomagati more le, kdor ima nekaj več, kolikor sam ravno potrebuje. Iz tega poziva za dela vsaj n azijskega usmiljenja bi bilo sklepati, da mora biti vsega še dosti, ne le za golo potrebo, in zopet hi bilo sklepati, da mora biti tudi precej pomanjkanja, ker mora biti pomoč. Vse so pokradli in vse pokradejo. Ali gre to med kroge ki imajo potem odveč, in se mora potem apelirati na tista 'dobra srca?' Kaj pa tam, kjer so vse pokradli ? Morda naj priskoči Amerika ? -o NAČELNIK VRH. SODIŠČA IMEL ROJSTNI DAN Washington, D. C. — Novi načelnik vrhovnega sodišča H. F. Stone, je praznoval preteklo soboto svoj 69. rojstni dan. Preživel pa ga je po večini na delu. ——o- Širite in priporočajte list '1 Amerikanski Slovenec 1** Nnjene oči so se vrnile s počitnic S KOZI celo poletje so mlade oči počivale^ Gledale so na gorki, sončni svet, kjer niso bile potrebne za učenje, marveč, da so vodile dejanja mladega telesa. Toda zdaj jih šolski zvonec kliče nazaj k velikemu delu. Koncentrirati se morajo na delo od blizu, za zaprtimi vrati, ponoči in podnevi. Očesne tkanine, živci in mišice morajo trdo delati, da nadomestijo pomanjkanj* sončne svetlobe. Ne zanemarjajte mladih oči. Ako so kaki defekti v njih vidu, posvetujte se z očesnim špecijalrstom. Predvsem pa dajte svojim otrokom zadostno, primerno, varno luč ... za učenje, delo, čitanje, igranje. Glejte na to, da bodo svetilke, ki jih rabijo, dajale dobro luč na širjavo ... da so pravilno zastrte, da varujejo oči pred bleščobo. ... in elektrika je poceni! PUBLIC SERVICE COMPANY OF NORTHERN ILLINOIS i prava- A . svetih xa j ******* \ ttied vrsta«« * \ popoVtu ^^sve- | \ V^te^^1 i \ Tc j ood^B*«" 'Ml DR.JOHN J. SMETANA OPTOMETRIST Pregleduje oči in predpisuje očala 23 LET IZKUŠNJE U01 So. Ashland Arenas TsL Canal 0523 Uradne ure: vsak dan od 9. zjutraj do 8:30 zvečer.