! mmsmm m: h" OBMOČNA ENOTA KRŠKO Cena: 80 SIT Št. 17. t Leto XV122. junija 1994 • Poštnina plačana pri pošti Novo mesto Strokovno-strankarski obisk v Krškem Minister za okolje in prostor v krški nuklearki Krško, 14. junija — Dr. Pade Gantar, minister za okolje nprostor, se je danes mudil v triki občini. Ogledal si je nu-Hearko in njeno začasno skladišče nizko in srednje radio-iktivnega odpada ter elektrarno v Brestanici in se pogovoril i gospodarstveniki ter strokovnimi delavci občinske uprave. Dan je zaključil z udeležbo na združitvenem zboru Liberalne demokracije Slovenije v Krškem. Glede na to, da je odpadla napovedana okrogla miza o jedrski tehnologiji in problemu skladiščenja nizko in visoko radioaktivnega odpada, smo novinarji kar na tiskovni konferenci na ministra planili z vprašanj i o odlaganju radio-I aktivnega odpada, dekomisiji r renti. »V zraku« je namreč zakon o renti, novinarji pa že leta živimo v bližini nuklearke in smo kolikor toliko doma v problematiki, ki jo ta vleče za seboj. Zato se je njihovim napadom težko ogibal (če se jim že ni mogel upreti) že prejšnji minister, prekaljeni Miha Jaz- binšek. Dr. Gantarju pa so sodelavci v Ljubljani očitno pozabili povedati, kaj ga čaka ob srečanju z novinarji v Posavju, in lahko je le priznal, da je problematika odlaganja RAO, rente in dekomisije preobsežna, da bi bil lahko z njo po treh mesecih ministrovanja dovolj temeljito seznanjen. V pogovoru z nekaterimi gospodarstveniki in strokovnimi delavci občinske uprave je minister izvedel nekaj podrobnosti o urejanju prostora in varstvu okolja v občini Krško. Seznanili so ga tudi z neusklajenimi predlogi in neizdelanimi kriteriji za oceno vplivov na širše in ožje okolje ter z neopredeljenimi metodami obračunavanja odškodnin pri delujočih objektih, kakršen je NE Krško, s problematiko odlagališča in skladišča RAO, z vprašanjem rente, s pričakovanjem projektov za gradnjo savske verige in koncesije za njo, z gradnjo avtoceste in odnosom kmetijstva ter njegovim vplivom na varstvo podtalnice. (Ika) Upanje in volja I Vrednoti, ki pomagata skozi življenje Posebej to velja za starše, ki imajo prizadete otroke. Zanje so v Dolenjskih Toplicah organizirali vikend seminar. Poslušali so strokovna predavanja, otroci so se igrali, vsi skupaj pa so pridobili nove izkušnje. Dolenjske Toplice, junija — i Društvo za pomoč duševno > prizadetim občine Brežice je i od10.do12.junijaorganizira-1 lovikend seminar za družine z otroki, ki imajo motnje ali zaostanke v duševnem razvoju. Seminar so pripravili speč. pedagoginja v VVZ Brežice Marija Terihaj in vodji oddelka osnovne šole s prilagojenim programom Brežice v sodelovanju z dr. Zdenko Zalo-kar- Divjak iz krškega VVZ. Sedem otrok — pet jih je v predšolski dobi, dva pa sta vključena v prilagojeni program OŠ — je preživelo prijeten vikend ob razvedrilnih igrah, zabavi in izletih, medtem ko so njihovi starši poslušali strokovna predavanja. V petek je prof. dr. Fedor Pečak predaval o ortopedskih težavah pri otroku, v sobotnem delu programa je speč. pedagoginja — logopedinja Brigita Kebe govorila o razvoju govora pri otroku, speč. klinična psihologinja Anica Ura-njek o življenju s prizadetim otrokom in dr. Stanislava Zor-čič, pediatrinja, o splošni zdravstveni preventivi. Življenje in delo osnovne šole s prilagojenim programom je predstavila prof. Marinka Novak iz OŠ Brežice, specialno pedagoško delo s predšolskimi in šolskimi otroki pa specialni pedagoginji Marija Terihaj in Dragica Kaudek. Starši, ki so prisluhnili strokovnjakom z različnih področij, ki zadevajo razvoj duševno prizadetih otrok, so bili zelo zadovoljni s seminarjem. Na novo pridobljene izkušnje jim bodo v veliko pomoč v vsakdanjem življenju. Seminar v Dolenjskih Toplicah jim je »vi i I še dodatnega upanja ter prispeval ogromno bogatih izkušenj in lepega druženja s podobnimi družinami«. Tako je zapisala mamica štiriletnega Roka in še dodala: »Upanje in volja sta vrednoti, ki ju mora osvojiti vsaka družina, ker je z njima življenje bistveno lažje. Naša družina ima upanje kot~ tudi trdno voljo, in to nam vsem štirim pomaga iti z vzdignjeno glavo naprej in se boriti.« Udeleženci seminarja si želijo več takih strokovnih srečanj, od družbe pa pričakujejo več posluha zase in za svoje otroke. Predvsem bi v Brežicah morali v okviru VVZ ustanoviti razvojni oddelek za prizadete otroke, ki so sedaj vključeni v redne programe, v osnovni šoli pa pogrešajo oddelek za delovno usposabljanje. Zapišimo še, da so seminar finančno podprli Zveza društev za pomoč duševno prizadetim Slovenije, ki je pokrila polovico vseh stroškov, brežiška SO ter sponzorji, ki jih je pridobilo brežiško društvo. (B. Bjegovič) Speedway Zlati znak Krško Gerhard Lekše in Martin Peterca. in pokal F. Babica Krško — Na stadionu Matije Gubca je bila 19. junija mednarodna speedway dirka, v kateri so nastopili tekmovalci iz sedmih držav. V šesti vožnji je prišlo do nesreče, v kateri so se trije tekmovalci huje poškodovali. Sončno in toplo vreme je napovedovalo kvalitetno, hitro dirko, v kateri sta bila neznanka oba madžarska tekmovalca, ki sta v Krškem vozila prvič. Šesta vožnja, v kateri so nastopili G. Lekše, G. Pintar, R. Selb (A) in K. Omerzel, se je končala v četrtem krogu, ko je vodilnemu Pintarju v ovinku pred ciljem razneslo zadnjo pnevmatiko, ga zavrtelo in ustavilo, vanj sta priletela Selb in Omerzel, padel pa je tudi G. Lekše. Selba, Omerzela in Pintarja so morali odpeljati v bolnišnico, kjer so pri vseh ugotovili zlome kosti, Lekše pa je kljub močnemu udarcu dirko nadaljeval. Zlati znak občine Krško je osvojil Vladimir Kalina (ČE.R.), ki je zmagal v vseh petih vožnjah in tako osvojil 15 točk, drugi je bil M. Peterca, 13, tretji pa Z. Boszormenv (H), 11 točk. V dirki za pokal Franca Babica sta slovenska tekmovalca Lekše in Peterca dokazala, da se lahko tudi v »parih« enakovredno borita z mnogimi evropskimi in svetovnimi vozniki speed-waya. Zmagal je M. Peterca, ki je tako osvojil pokal, drugi je bil G. Lekše, lahko bi rekli moralni zmagovalec nedeljske dirke, tretji V. Kalina, četrti pa Helmut Lercher (A). (D.K.) VSEM BRALCEM NAŠEGA GLASA NAMENJAMO ISKRENO VOŠČILO OB 25. JUNIJU, DNEVU SLOVENSKE DRŽA VNOSTI Uredništvo Minister za okolje in prostor v TE Brestanica fe umestna. ker je njena namestitev cenejša od uvožene električne energije, ker bo s tem zaživela TE Brestanica in bomo v njej dobili tudi območni vzdrževalni center za savsko verigo elektrarn. Brestanica, 14. junija — Minister za okolje in prostor dr. Pavle Gantar se je ob obisku v brestaniški termoelektrarni seznanil z njeno vlogo v slovenskem elektroenergetskem sistemu in z njenim pomenom za varno obratovanje krške nuklearke. Vodstvo brestaniške elektrarne je ministru predstavilo svoje razvojne načrte, ki so povezani tudi z zagotavljanjem varnega obratovanja nuklearke. Sedaj varnost nuklearke zagotavljajo z obstoječimi turbinami, prepričani pa so, da bi to lahko bolje, zanesljiveje in ceneje opravili s postavitvijo turbine. Danes daje brestaniška termoelektrarna s tremi plinskimi turbogeneratorji in dvema parnima turbinama skupno 95 MW. Pri tem zaposluje posadko 148 ljudi. Njeno proizvodnjo je slovenski elektroenergetski sistem zlasti v preteklosti uporabljal za zagotavljanje vršne energije, sedaj pa služi kot rezerva sistemu. EES zakupuje v tujini 80 MVV rezervne moči, povprečno je potrebuje 150—200 MVV. Za rezervo, ki je potrebna nuklearki, morata biti vedno na voljo po dva agregata, medtem ko je tretji letno mesec do dva v remontu. Torej so potrebni vsi trije. Trenutno pa je eden izmed turbogenerator-jev v Brestanici remontiran in ga priključujejo na plin, drugi je v pogonu že 19 let in bi na njem morali že po 15 letih opraviti obvezen generalni remont, medtem ko je na tretjem vgrajena zastarela elektronska oprema. Posledica takega stanja turbogeneratorjev je, da so rezerve energije za NEK nezanesljive. Z izgradnjo nove- ga turbogeneratorja moči 70 MVV (gradivo predvideva varianto med 50 in 90 MVV) bi zagotovili velik del rezervne moči v Sloveniji. Dejstvo je, da EES potrebuje lastno rezervo in ta je tudi ekonomsko upravičena, saj stane v tujini MVV energije 100.000 DEM. V petnajstih letih (do novega obveznega remonta) tako naraste strošek za uvoženo energijo (po zgoraj omenjeni ceni) na 78 milijonov DEM. Po drugi strani bi Slovenijo lasten objekt (plinski turbogenerator) v petnajstih letih stal le 78 milijonov DEM. Lasten objekt bi zagotavljal rezervno energijo tako, kot če bi jo zakupili v tujini, že s svojim nastankom pa bi zagotovil obstoj in nadaljnji razvoj TE Brestanica. Gradivo, iz katerega smo povzeli navedene podatke, vsebuje še vrsto dodatnih informacij. Tako zagotavlja, da bi v 15—20 letih brestaniška elektrarna energijo proizvajala v plinsko parnem procesu, v njej bi pridobivali regulacijsko in vršno energijo, in sicer na okolju prijazen način — z zemeljskim plinom. Treba pa bo (po 15—20 letih) očitno zagotoviti še oskrbo z zadostno količino zemeljskega plina. Vzdrževalna služba bi štela 42 ljudi in bi sodelovala tudi pri servisiranju hidroelektrarn na Savi, saj bi dobila status območnega vzdrževalnega centra. Tako gradivo. Minister za okolje in prostor dr. Pavle Gantar je pohvalil prizadevanja vodstva za snovanje nadaljnjega razvoja TE Brestanica na ekološko čistem energetskem viru, kakršen je zemeljski plin. Obljubil je svojo podporo načrtovanim projektom. Prizor, kakršnega na slovenskih speed way stezah še nismo videli. Dvakratni odprti zlom noge G. Pintarja, pretres možganov in zlom zapestja desne roke pri K. Omerzelu, avstrijski tekmovalec R. Selb pa si je zlomil kolk. G. Lekše jo je kljub na videz najhujšemu padcu odnesel še najbolje. (Slika: Miran Bogovič) DONA IN PO SVE Ljubljana, 13. junija — Zaradi ugodne gospodarske, predvsem plačilnobilančne situacije, je vlada sprejela odlok o znižanju carine oziroma povečanju olajšav za uvoz opreme, surovin in materiala, ki ga ne proizvajamo doma. Ljubljana, 13. junija — Vodstvi ljubljanske in mariborske univerze sta predlagali slovenski vladi, naj imenuje podpredsednika vlade ali pooblasti ministra, ki bo obravnaval vprašanja univerz. Plače univerzitetnih učiteljev pa naj bi se po količnikih in izhodišču izenačile s plačami voljenih državnih funkcionarjev. Sarajevo, 14. junija — Hrvaški predsednik Franjo Tudjman je pripotoval na obisk k predsedniku BiH Aliji Izetbegoviču. V času obiska so v mestu uvedli izredno temeljite varnostne ukrepe, v katere so bili vklučeni celo tanki, nad poslopjem predsedstva BiH pa je krožil helikopter Unproforja. Ljubljana, 13. junija — Parlamentarni odbor za zdravstvo, delo, družino in socialno politiko je obravnaval predlog zakona o zajamčeni plači ter podprl stališče ZSSS, da naj bi zajamčena plača znašala 40 odstotkov republiške povprečne bruto plače v zadnjih treh mesecih. Ljubljana, 15. junija — Parlamentarni odbor za notranjo politiko in pravosodje je pripravil razpravo o temeljnih vprašanjih protikorupcijske zakonodaje ter nanjo povabil 18 institucij in oblastnih organov, a se jih kar precej ni odzvalo. Lillehammer, 16. junija — Na ministrski konferenci na Norveškem so Slovenijo sprejeli za 22. članico Eureke, evropskega raziskovalnega programa. Crans Montana, 17. junija — Predsednik slovenske vlade dr. Janez Drnovšek je na gospodarskem forumu v Švici dejal, da bi morala Evropska unija obsoditi odnos Italije do Slovenije. Slovenija — Poskusno maturo iz petih predmetov je uspešno opravilo 76 odstotkov od 600 prostovoljcev. Rezultate preizkusa iz slovenščine pa lahko štejemo za porazne, saj je povprečna ocena tri. Ljubljana — Danes, 22. junija, naj bi ob 15. uri začela delovati nova telefonska številka 090—2424 za zdravstveno svetovanje po telefonu, štiri zasebne TV postaje, med njimi TV Novo mesto, pa uvajajo redno tedensko polurno kontaktno oddajo Domači zdravnik. Zdravniški nasvet po telefonu bo veljal 168 SIT. Valvasorjeva knjižnica Krško OBVESTILO Bralce obveščamo, da smo dobili novo telefonsko številko: 21—277. Valantičevo17, 68000 Novo mesto Telefon:+386 68/23174, 323 300 Telefax: +386 68/342 094 čas oddajanja: Ob sobotah oddajamo dokler nas bosto klicali. Vsak dan oddajamo mod 5.30 in 24.00 uro. Viki Potočnik Naš glas v roke Gostov Iz Ljubljane je bilo za polni dve vrsti. Robert Kerin še naprej dela za Naš glas, ker je (povsem pravilno) prepričan, da s tem dela za občino Krško in za regijo Po-savje. Nazadnje gaje predstavil strankarski kolegici Viki Potočnik. Pravzaprav: tisti čas, ko ji je razlagal, kako je noter zašel Tone Anderlič in kako bi se lahko isto zgodilo tudi njej, je že skoraj bila v Našem glasu. NAŠ GLAS 17. 22. junija 19« Radio Posavje — Studio Brežice Že dva meseca dvanajsturni program »Mediji se razvijajo s strahovito hitrostjo, temu razvoju pa sledimo v okviru naših zmožnosti.« [ Brežice, junija — Zaposleni v brežiškem radiu se zelo trudijo, da bi bilo delo tekoče, predvsem pa kvalitetno opravljeno. V zadnjih štirih letih so se zgodile velike spremembe, teren je postal zanimivejši tako na političnem, gospodarskem, kulturnem kot tudi na športnem področju. Obseg dela se povečuje, to pa narekuje tudi časovno daljša predvajanja. Brežiški radio je občina Brežice ustanovila 28. 10. 1963, kmalu pa se ji je pridružila še občina Krško kot soustanoviteljica. Sedanji kolektiv brežiškega radia sestavlja dvanajst redno zaposlenih, ena pripravnica in ducat rednih zunanjih sodelavcev, med katerimi so tudi D. Uršič, Z. Ma-toz, J. Koprive, D. Vodovnik, znani uredniki in kritiki raznih radijskih, predvsem glasbenih oddaj. Znotraj radijske hiše dela nekaj novinarjev, tonskih tehnikov, glasbeni urednik, vo- ditelji programa, redakcija za kulturo in šport, vodenje prodaje, trženje na terenu, govorci za snemane oddaje, računovodstvo in knjigovodstvo, direktor in hkrati glavni urednik pa je Srečko Zore. Delo je sicer specifično, v osnovi pa je zelo podobno kateremu koli novinarskemu delu, saj poteka predvsem na terenu, med ljudmi, spremljati je potrebno vsa pomembnejša dogajanja, se veliko pogovarjati in spraševati, včasih tudi pojasnjevati in odgovarjati na zastavljena vprašanja. Vsa spoznanja, pojasnila, reportaže, vesti in obvestila je treba pripraviti, urediti in jih posneti, kar nam pove, da je prispevek, pa naj bo televizijski, radijski ali časopisni, najprej temeljito obdelan in šele tako pripravljen gre lahko v »eter«. Ena od specifičnosti radijskega dela pa je prenašanje zvočnih signalov v živo, kar zahteva dodatna znanja, vrhunsko teh- Potem ko je brežiška skupščina sprejela nov odlok o ustanovitvi Radia Brežice, je bil Ivan Kapušin postavljen za v.d. direktorja, ki naj bi pripravil vse potrebno za registracijo podjetja pod tem imenom. I. Kapušin je to nalogo sprva sprejel, zdaj pa se je odločil, kot je sam dejal, da se ne bo vmešaval v obstoječe razmere v Radiu Posavje — Studiu Brežice, »ker so razmere negotove, prihodnost pa nejasna«. Direktor Radia Posavje — Studia Brežice Srečko Zore ob »muzejski« tonski mešalni mizi, ki je še do nedavnega služila svojemu namenu, kmalu pa bo postala razstavni eksponat. nično opremo za oddajanje s terena, usposobljene novinarje reporterje, istočasno pa mora tudi studijska oprema zagotavljati optimalno, tekoče spremljanje programa, seveda v povezavi s kvalitetnim signalom oz. produkcijo. Direktor Zore je povedal, da so postopoma, a v relativno kratkem času z dveh ur prešli na sedemurno, 18. aprila letos pa na dvanajsturno predvajanje. Težava je v tem, da imajo samo eno režijo, da nimajo mon- tirnice, kjer bi snemanje montiranje reklam lahko nd moteno potekalo ves dan, i da bi nakup takšne opreme vi Ijal preko 100.000 DEM. Tojtt je velik denar, zato na radkil upajo, da bodo v letošnjem kS tu izvedli program lastninje-I nja, kar pomeni, da se bo poj djetje moralo lastninsko pri oblikovati in dokapitaliziral | »To je ena od možnosti, a pridobimo nekaj svežega kapitala, od katerega je odvisna naša nadaljnja usmeritev. Že od leta 1990 ne prejemam! nikakršnih dotacij. Financira mo se izključno z lastnin sredstvi, pridobljenimi s prodajo oz. ponudbo uslug, kot so čestitke, zahvale, osmrtnici reklame, oglasi, obvestila ipd.« Trg narekuje krčevit boj za denar, za osnovna sredstva,! pomenijo obstanek, mogoči tudi razvoj, in če jim bo na raj diu uspelo, bodo dejavnosti kratkem razširili, zaposlili odgovornega urednika in kolektiv tudi splošno kadrovsko okrepili. Z morebitnim uresničenjem zastavljenega cilja pa se bo odprla možnost za dela in zaslužek tudi vse večjemu številu mladih, saj bo potrebno več zunanjih sodelavce« (D.K.) Združitveni zbor Liberalne demokracije Slovenije V Krškem je nastala močna stranka Liberalna demokracija Slovenije mora do volitev najti najmočnejše kadre Krško, 15. junija —Občinski odbor Liberalne demokracije Slovenije je imel nocoj v Krškem svoj združevalni zbor. Udeleženci iz vseh štirih doslej samostojnih strank so sprejeli poslovnik, sporazum o združitvi ter pravilnik o organiziranosti in delovanju občinskega odbora Liberalne demokracije Slovenije. Izvolili so organe nove stranke, predsednik je mag. Drago Fabijan, podpredsednika Branko Jane in Peter Žigante, predsednik sveta stranke je Slavko Šribar in sekretar Robert Kerin. »Upam, da z združitvijo dajemo pečat vsemu slovenskemu prostoru, kjer je vse skupaj nagnjeno bolj k drobljenju. Naša stranka je individuum, ki združuje igrivost, nagajivost, izkušenost in znanje. Začeli smo se kaliti že pred krškim kongresom ZSMS, ki je v Krškem naredila pomemben korak naprej, in na podlagi vsega tega smo prerasli v eno najmočnejših strank.« Tako je Vika Potočnik na združitvenem zboru v Krškem pozdravila zbrane, ki jih je bilo za polno malo dvorano Kulturnega doma. Strankin občinski odbor v Krškem šteje med najmočnejše odbore LDS v Sloveniji in to je bilo videti tudi nocoj. Organizator, tajnik stranke Robert Kerin, je poleg Vike Potočnik uspel iz Ljubljane pripeljati še Viktorja Zaklja, Gregorja Golobica, mag. Dragana Cerne- tiča, Toneta Anderliča, mag. Marjana Šetinca, Braneta Jan-ca, dr. Pavla Gantarja, Andreja Novaka in Petra Jamnikarja. Združevanje je sicer slovesno opravilo in tega so se zbrani tudi zavedali, hkrati pa ni manjkalo treznih opozoril. Viktor Žakelj: »Učinek našega združevanja mora biti siner-gijski, sicer je vse zaman. Združili smo se in odslej moramo delovati kot enotna stran -ka.« Med najpomembnejšimi nalogami nove stranke so seveda jesenske priprave na volitve, ko bo treba izbrati resnično najboljše kadre za kandidate ne glede nato, iz katere stranke prihajajo. Branko Jane je stvar postavil na stvarna tla takole: »Združevanje se bo končalo čez eno uro. Jutri nas čaka novo delo, saj bomo morali na volitvah zasesti dovolj oblastnih pozicij, s katerimi bomo lahko iz Krškega naredili tisto, kar je nekoč bilo.« Dodajmo za konec še optimistično izjavo mag. Dragana Černetiča, ki je zbranim (tudi upokojencev je prišlo nekaj) prenesel obljubo Janeza Drnovška, izrečeno v Moškanj-ci h, da bo treba tudi pokojnine usklajevati z rastjo plač, in ne z inflacijo. O renti in dekomisiji NE Krško je rekel: »Malo več bomo plačevali za elektriko, pa bomo tole nuklearko čez leta lahko pospravili, da nam ne uide z vajeti, in potem bomo lahko šli na Savo lovit kilovate.« (Ika) Brežiška Liberalna demokracija LDS je obsojena na uspeh Tako je svoje svoje misli ob združitvenem kongresu strnil dosedanji predsednik LDS v Brežicah Vel j ko Jukič. Brežice, 14. junija — Priprave na ustanovitveni oz. združitveni zbor brežiških odborov štirih strank, in sicer Demokratske stranke, Liberalno demokratske stranke, Socialistične stranke in Zelenih — Ekološko-socialne stranke, so potekale že vse od združitvenega zbora Liberalne demokracije Slovenije na Bledu. Iniciativni odbor, se- stavljen iz članov vseh štirih strank, je v zadnjih treh mesecih poskušal uskladiti interese, zato da bi lahko ustvarili stranko, ki bo v tem prostoru prevzela vlogo, ki ji po potencialu članov tudi pripada. Udeležence združevalnega zbora sta pozdravila Viktor Žakelj, podpredsednik Liberalne demokracije Slovenije, in predsednik IS SO Brežice Ciril Kolešnik. Predsedniki štirih strank, Veljko Jukič, dr. Slavko Sušin, Hrvoje Oršanič in Franc Pacek, so bili v svojih poročilih enotnega mnenja, da pomeni združevanje velik napredek, ki je v prid tako lokalnemu območju kot celi državi. Viktor Žakelj je očitno moral precej pohiteti, da mu je uspelo obiskati tako krški kot brežiški zbor, zato je v Brežicah pripomnil: »Vedno sem mislil, da je Slovenija majhna, vendar sem danes dobil dokaz, da ima izredne razsežnosti. Od Krškega do Brežic je tako daleč, da se vodstva strank na eni in drugi strani ne morejo sporazumeti, da bi imeli združevalni kongres v dveh različnih večerih.« S> NAŠ GLAS NAŠ GLAS - SKUPŠČINSKE DELEGATSKE INFORMACIJE - Izdaja: Skupščina občine Krško - Odgovorni urednik: Ivan Kastelic - Članica uredništva: Irena Godec - Uredništvo: CKŽ 23, 68270 Krško, telefon/telefax: (0608) 21 -868—Grafična priprava: Grafika, Novo mesto—Tisk: Tiskarstvo Opara, Novo mesto — Na podlagi mnenja Ministrstva za informiranje Republike Slovenije št. 23/160-92, izdanega 5. marca 1992, se za Naš glas plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%. — Za točnost podatkov in informacij, ki so objavljeni kot uradna obvestila, pojasnila ali strokovna gradiva, odgovarjajo posamezne službe, organi oziroma strokovni delavci, ki so pod temi besedili podpisani. — Rokopisov in slik ne vračamo. NASGLAS 17. 22. junija 1994 ......................1.............. .. Brežiška skupščina Maratonci tečejo častni krog Brežice, junija — Da imajo [brežiški občinarji v svojih vrstah dobre športnike, je že I splošno znano. Prejšnji četrtek so to dokazali tudi delegati občinske skupščine, ki so dosegli svojevrsten rekord v naj-težji atletski disciplini — maratonu. Uspelo jim je namreč po I petih mesecih in osmih sklicih Mokončati 30. sejo. Zadnjič, ko ¦skupščina bila sklepčna, se je zataknilo pri romski problematiki. I Razprava o nesrečnih romskih družinah iz Gazic se je vlekla nekaj ur, in ko je bilo treba sprejeti sklepe, so ugotovili, da se je večina delegatov naveličala brezplodnih raz-I prav in so drug za drugim zapuščali sejo ter tako pro-vzročili nesklepčnost. Na četrtkovem nadaljevanju so le sprejeli sklep o ustanovitvi občinske komisije, ki naj bi že enkrat rešila problem Romov v občini Brežice, predloga Jerneja Zorka, da naj skupščina sprejme sklep o preselitvi Romov iz Gazic, pa niso mogli upoštevati, ker po besedah predsednika Oršaniča »ta organ nima kompetenc za preseljevanje narodov«. Delegati so imenovali Majo Baškovič za občinsko sodnico za prekrške, dali soglasje k imenovanju namestnice javnega pravobranilca v Celju, Teodorja Oršaniča so izvolili za člana sveta območne enote Zavoda za gozdove, v gradbeni odbor za izgradnjo srednje ekonomske šole Brežice pa Jožeta Baškoviča, Jožeta Ferenčaka in Milana Lokarja, kot predstavnike občine. V nadaljevanju so z vrsto dopolnitev sprejeli dnevni red 31. seje in že pri tem so se začeli zapleti. Na seji bi delegati morali dati soglasje k izvolitvi direktorja javnega zavoda Zdravstveni dom Brežice, vendar je dr. Zvonimir Blaževič (ZZD) imel pomisleke o korektnosti postopka, ki ga je vodila občinska komisija za volitve in imenovanja. S tem je užalil tako predsednika komisije kot tudi Cirila Kolešnika, ki je zaradi tega odstopil s funkcije člana sveta ZD, Blaževič pa je protestno zapustil sejo. Z odhodom še nekaj drugih delegatov je to spet provzročilo nesklepčnost. Najbolj vztrajni so obravnavali še poročilo o zaključnem računu proračuna za leto '93, vendar ga niso mogli sprejeti, tako kot tudi ne odloka o letošnjem proračunu. Čeprav je na začetku bil predlagan za oba odloka enofazni postopek, je težko verjati, da bosta kmalu sprejeta. O škodi, ki jo tako celi občini povzročajo od ljudstva izbrani delegati, pa je bilo doslej bolj malo besed. (B. Bjegovič) Gasilske delovno-športne igre Tretje mesto za krške gasilce Nova Gorica, 11. junija — Gorice, pred združeno ekipo Republiški sindikat poklicnih Postojne, na odlično tretje I gasilcev Slovenije je organizi- mesto pa se je uvrstila ekipa ral že 12. delovno-športne Krškega. ire poklicnih gasilcev. Ob ot- Krški poklicni gasilci se za-sriti iger jih je pozdravil po- hvaljujejo športni zvezi Krško eljnik Civilne zaščite Sloveni- za organiziran prevoz ekipe je Miran Bogataj. Alojz Valand na tekmovanje. (Galex) iz Krškega pa je ob tej priložnosti prejel plaketo Sindikata poklicnih gasilcev Slovenije za dolgoletno delo v sindikatu. Tekmovanja se je udeležilo petnajst domačih in dve italijanski ekipi, skupaj okoli 300 gasilcev. Nastopila je tudi 17-članska ekipa iz Krškega, ki jo je vodil Marjan Drenik. Igre so bile sestavljene iz gasilske delovne discipline, malega nogometa in kegljanja. V skupnem seštevku so zmagali do-mačini, to je ekipa iz Nove Alojz Valand Klepetavi predsednik Na združitvenem kongresu LDS v Brežicah je bil tudi sam predsednik brežiškega izvršnega sveta, Ciril Kolešnik. Ven- Ciril Kolešnik "O Prisotnih 54 članov strank je enoglasno sprejelo sklep, da se štiri stranke združijo v i Liberalno demokracijo Slovenije — Brežice, ki bo enotna nastopila na lokalnih in republiških volitvah. Dušan Blatnik je na kratko predstavil programske usmeritve brežiške LDS. Iz njih je bilo mogoče razbrati, da se zavedajo, da je brežiška občina oz. regija v slovenskem prostoru premalo evidentna, zato se bodo zavzemali za uveljavitev občine in cele regije oz. propagirali »blagovno znamko« Posavja. To pa bo mogoče doseči z aktivnejšim sodelovanjem posavskih občin. Hrati si bodo pri- dar ne kot član Liberalne demokracije. Ker pa je bil ob pozdravnem govoru Viktorja Zaklja neposlušen, gaje ta zaradi klepetanja tudi opomnil. Predsednik pa ne bi bil predsednik, če se ne bi po kratkem razmisleku podpredsedniku LDS tudi opravičil z izgovorom, da je imela klepetavost tudi svoj razlog, ki pa ni tako pomemben kot pozdrav sodelavcem, ki so se tistega dne zbrali v dvorani. Upamo, da tega ne berejo učenci osnovnih in srednjih šol, ki bi svojo šolsko klepetavost opravičevali s tehtnimi razlogi, čeprav manj pomembnimi od pozdrava sošolcem v razredu. Še dobro, da so počitnice tu, do septembra pa bo že pozabljeno. zadevali za enakovredno vlogo Posavja med ostalimi regijami v Sloveniji. Na združitvenem zboru so izvolili 14-članski izvršilni odbor, v katerem je šest članov stare LDS, trije demokrati, trije socialisti ter po 1 član Zelenih in Sivih panterjev. To so: Jože Avšič, Vojko Bibič, Dušan Blatnik, Metka Blaževič, Veljko Jukič, Hrvoje Oršanič, Franc Pacek, Bojan Petan, Niko Ra-iner, Slavko Sušin, Edi Štraus, Rudi Volčanjšek, Tone Zorko in predstavnik Sivih panterjev. Za sekretarja stranke je predlagan Bojan Tičar. Člani izvršilnega odbora pa bodo na svoji seji izvolili predsednika in dva podpredsednika. (Ga-lex) u IS o prijavah na natečaj Sevnica — Predsednik sevniškega izvršnega sveta Jože Kovač je za v petek, 24. junija, sklical vladino občinsko sejo. Izvr-šniki bodo obravnavali poročilo občinskega sodnika za prekrške, načrt dela sevniške Komunale in osnutek za preoblikovanje tega podjetja. Delegatom v skupščini bodo predlagali tudi podaljšanje sklepa o uvedbi prispevka ob ceni komunalnih uslug za potrebe razširjene reprodukcije v komunalnih dejavnostih. Predlagani dnevni red obsega tudi obravnavo prijav na natečaj za dodelitev sredstev iz naslova demografsko ogroženih območij za leto 1994 ter predlog za postavitev prometnega znaka (omejitev hitrosti in prehod za pešce) na lokalni cesti Podvrh—Zabukovje. Na koncu dnevnega reda so še točke o imenovanjih in o delegatskih vprašanjih. Izvršni svet SO Brežice Brežice — V četrtek se bo sestal brežiški izvršni svet na svoji 80. seji. Sprejeli naj bi sklepe s področja organizacije zaščite in reševanja v občini Brežice, poročilo o delu Centra za razvoj Posavja in spremembe in dopolnitve pravilnikov o notranji organizaciji in sistematizaciji v občinskih organih. Poleg tega bodo razpravljali o sanaciji povodnji med mostovoma čez Savo in Krko, o strokovnih podlagah za UN Prešernova cesta in UN ŠRC, sperejemali bodo aneks k pogodbi za izvajanje del na antenskem stolpu Raje. Na dnevnem redu bo tudi vrsta prošenj za finančno pomoč, predvsem pri asfaltiranju lokalnih cest, ter prošnja za sponzorstvo. (B.B.) SEVNICA frekvenca: 96,7 MHz 105,2 MHz Naše oddaje lahko poslušate vsak dan med 15. in 19. uro, ob sobotah med 15. in 24. in ob nedeljah od 10. ure dalje. O združevanju so povedali: Viktor Žakelj, podpredsednik LDS: Združili se nismo zato, da bi imeli sovražnike, ampak zato, da bi mogli tekmovati s tekmeci, ki imajo drugačne poglede, pa vendar legitimne in legalne. Združili se nismo zaradi zgodovine, v imenu katere se nas pogosto skuša diskvalificirati in diferencirati. Mi smo se združili v imenu sedanjosti in prihodnosti. Želeli smo povezati tiste sile med liberalnimi demokrati (prejšnjimi), demokrati, ekosociali in nami socialisti, ki nekako verjamemo, da ima ta majhna slovenska država vendarle tudi prihodnost. Prihodnost pa le, če bomo mogli vse potenciale, ki jih Slovenija ima — ekonomske, socialne, intelektualne — povezati na nekem skupnem imenovalcu. Majhna nacija, kar Slovenci smo, se ne more kar naprej deliti in kar naprej sovražiti. Združujemo se v imenu prihodnosti in v imenu vseh generacij, ki danes živijo, in vseh tistih, ki bodo za nami prevzeli breme razvoja slovenske dežele. Marjan Šetinc, poslanec v državnem zboru: Na združitvenem zboru v Krškem je g. Golobic poudaril, da v Krškem atome cepijo, mi pa jih bomo združevali. Prispodoba ni slaba tudi za Brežice, ker raz- Ponoven sklic krške skupščine Dodatna, nujna točka dnevnega reda in prošnja za polnoštevilno udeležbo, saj nekateri dokumenti morajo biti sprejeti do 21. junija. Ali bo __________________uspelo?__________________ Krško — Pedsednik krške skupščine Danilo Siter je ponovno sklical 37. skupno zasedanje zborov. Zasedanje je bilo v času, ko je Naš glas nemočno prepuščen tiskarjem in bomo zato o morebitnem (ne)uspešnem zasedanju lahko poročali v prihodnji številki časopisa. Za to zasedanje je predlagano sklepanje o občinskih priznanjih za leto 1994, razprava o poročilu o delu Medobčinskega inšpektorata, o ustanovitvi stanovanjskega sklada v občini, o osnutku lokacijskega načrta za avto cesto Kronovo—Smed-nik—Krška vas ter o predlogu prostorskih sestavin dolgoročnega plana občine in družbenega plana za obdobje 86-90 ter za leto 1993. Župan je na pobudo izvršnega sveta predlagani dnevni red seje razširil še s predlogom za obravnavo predloga odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za sanacijo degradiranega prostora (črnih gradenj) v občini Krško. Odgovor gospodu Ivanu Tomšetu NA NJEGOVO TRDITEV O PROVIZIJAH V svojem pismu z ko bo oživljanje za- naslovom »Legitimnost ključeno in bodo vsi in zakonitost nadaljnje- objekti v industrijski ga dela Skupščine ob- coni dobili svoje na- čine Brežice in njenih jemnike ali lastnike. To organov«, objavljenem pomeni, da sedaj de- v Našem glasu številka lamo na lastne stroš- 16 na strani 3, med ke, kar je vsekakor da- drugim navajate: »S leč od prejemanja pro- sklepom je tako tudi vizije. določen neposredni Gospod Tomše, kot upravljalec Tehnične- nekdanji predsednik ga remontnega zavo- brežiške skupščine in da, torej podjetje, ki poslanec bi morali ve- dobiva provizije od deti, kako te stvari po- sklenjenih pogodb za tekajo, ali pa bi vsaj najemanje prostorov.« morali vedeti, kje se Zagotavljamo (in lah- lahko poučite o tistem, ko tudi dokažemo), da česar ne veste. Zato »neposredni upravlja- ocenjujemo Vašo trdi- lec Tehničnega re- tev za zlonamerno za- montnega zavoda« (mi- vajanje in žalitev, ki mogrede: sedaj se te- lahko škoduje ugledu mu zavodu reče Indu- našega podjetja in mu strijska cona Sloven- lahko povzroči gospo- ska vas), Center za darsko škodo z dolgo- razvoj Posavja, ne do- ročnimi posledicami. biva nikakršnih provi- Za trditve v podobnem zij. Za delo, ki ga oprav- rangu, ki so govorile o ljamo na marketinškem Vas, ste Vi novinarje področju: pridobivanje tožili. Zato zanesljivo bodočih najemnikov in ni odveč pričakovati oživljanje objektov v tudi vaše javno opra- Slovenski vasi, imamo vičilo v istem časopisu. priznane konkretne stroške, ki nastanejo Vojko Omerzu, pri vsakem objektu po- dipl. ing., sebej. Stroške bomo direktor Centra dobili povrnjene takrat, za razvoj Posavja urnem, da je treba združevati sile, da bomo v Brežice kaj več pripeljali in dosegli s skupnimi silami kakšen rezultat v prihodnosti. Upam, da bo ta zveza prinesla uspehe na lokalnih volitvah, verjamem pa tudi, da si naši nasprotniki na lokalnih volitvah tudi to želijo. Zato bo boj precej zanimiv, vendar verjamem, da bo v prid temu kraju. Ciril Kolešnik, predsednik IS SO Brežice: Tako kot fisija je lahko tudi fuzija nevarna. V obeh primerih lahko pride do eksplozije, seveda če gre za nekontrolirane procese. Upam, da v tem primeru fuzija ne bo nekontrolirana in da ne bo eksplozivna. Pričakujem, da bo kvalitetna, saj so v liberalni demokraciji kvalitetni ljudje tako na ravni Slovenije kot tudi v Brežicah. Mislim, da bo v Posavju brežiška LDS posebno močna in tudi vodilni del te stranke na tem območju. Seveda s to stranko želim in želimo sodelovati, kajti sedaj govorim kot krščanski demokrat, prej pa kot predsednik izvršnega sveta. Vendar se liberalni demokraciji ne bomo podredili, ampak vidimo pot k enakovrednemu sodelovanju. Želim, da bi nova stranka imela veliko uspeha in tudi bodočega uspeha v korist tiste prihodnosti, ki bo osrečevala tako duha kot telo in bo dvigala našo državo v civilizacijske trende, ki jih pozna tudi Evropa. (Pripravil: Galex) NAŠ GLAS 17. 22. junija 1994 Zelena meja Namesto španskih jezdecev — cvetje Obrežje —Kdor je kdaj prej potoval v Samobor skozi Obrežje, je na meji pri gostišču Kalin videl čez cesto postavljene španske jezdece, ki so ostali od 1991. leta in so dajali grd videz. Ob teh jezdecih (ježih) ste se počutili nekako nelagodno, saj so bili kot kakšen berlinski zid v malem, ki je razdvajal tukajšnje prebivalce. Teh »pošastnih« jezdecev na srečo ni več. Gospe Blaženki Kalin, lastnici gostišča, gre vsa zahvala, da je zdaj tu cvetje. Zelo se je zavzela za to, da bi meja imela prijazen videz, prijeten za oko. Nabavila je sedem velikih betonskih cvetličnjakov, ki so zdaj lepo obarvani in v njih razkošno cveti. Verjetno bodo novost z veseljem opazili vsi, ki zahajajo v ta konec naše dežele. Gostišču, ki je že sicer lepo, daje to cvetje še večjo privlačnost. Sem prihajajo gostje iz cele Evrope in z drugih kontinentov, da ne govorimo o gostih iz milijonskega Zagreba. Ne bi bilo odveč, če bi se tudi drugi zbudili in še kaj storili za lepši videz naše mlade države. (Božidar Zore) Praznik KS Leskovec MHfl 1 Ml .>... .3 * jff f 1 n 11 Predsednika sveta in skupščine KS Leskovec, Niko Somrak in Vojko Sotošek, med svečano sejo. Leskovec pri Krškem — Ob prazniku krajevne skupnosti je imela skupščina KS Leskovec 17. junija svečano sejo. To je bila priložnost, da so ocenili opravljeno delo v preteklem obdobju in se pogovorili o načrtih za v prihodnje. S pisnimi priznanji so se zahvalili tistim, ki so delali v prejšnjih organih skupščine in sveta KS. Dejan Župane pa je prejel plaketo krajevne skupnosti za dosežene rezultate v streljanju z zračno puško, kjer sodi v sam svetovni vrh. Po končani seji skupščine so učenci osnovne šole navdušili obiskovalce z nastopom, ki so ga pripravili"s svojimi učitelji. Zal je bila udeležba tako na svečani seji kot na proslavi zelo slaba. Lepo pa bi bilo, če bi krajani Leskovca vsaj s svojo prisotnostjo nagradili učence in učitelje za njihov trud. (J. Arh) Gasilci iz Senuš Senuše — Na nedavnem tekmovanju, ki ga je v Kostanjevici za prostovoljna gasilska društva pripravila Občinska gasilska zveza Krško, je Gasilsko društvo Senuše med 19 društvi imelo največ uspeha, saj sta zmagali njihova moška in ženska ekipa. Drugo mesto so zasedli gasilci iz Leskovca, tretje pa kostanje-viški. 2a to tekmovalno mokro vajo z zbijanjem tarč iz vozečega avtomobila so se v OGZ odločili sami, ker republiška zveza tekmovanja še ni razpisala. jejo in zidajo Sicer pa se senuški gasilci preizkušajo tudi zares. Nazadnje so gasili marca, ko je dvakrat zagorelo v naravi. Njihovo društvo, ki šteje 82 članov, od tega 20 operativcev, se je lotilo zidanja prizidka h gasilskemu domu. Veliko prispevajo sami, z delom in materialno, pomagata pa krajevna skupnost in Občinska gasilska zveza. »Z delom smo prišli do zadnje faze in če nam ne bi začelo zmanjkovati denarja, bi letos dokončali,« je povedal poveljnik senuških gasilcev Zdravko Kerin. Novo vodstvo RK Sevnica Sevnica — Na skupščini občinske organizacije Rdečega križa Sevnica, ki je bila 11. junija, so pregledali delo v obdobju 1990—1993 in sprejeli program dela za obdobje 1994—1998, ki vsebuje tudi elemente strateškega dela načrta Rdečega križa. Sprejeli so tudi statut svoje organizacije, ki se odslej imenuje območna organizacija in je zato dobila novo vodstvo; za predsednico so izvolili Danico Pohar in za podpredsednico Vido Kačičnik. Mesec dni prireditev ob prazniku KS Krško Na slavnostni akademiji so podelili priznanja Slavnostna seja KS Krško je postala tudi informacijsko središče za dogajanje v Vidmu Krško, 17. junija — Na nocojšnji slavnostni seji skupščine krajevne skupnosti Krško je predsednik Tone Bučar izročil vrsto priznanj. Zlato plaketo sta prejeli Obrtna zbornica Krško (in v njenem imenu predsednik Ivan Mo-lan) ter Valvasorjeva knjižnica in čitalnica (Ida Merhar). Srebrno plaketo so prejeli Plavalni klub Celulozar Krško, Jože Pire, Ivan Pečarič, Ivan Molan, Stane Rozman in Vili Manček. Bronasto plaketo KS Krško je dobil Vinko Novak. T. Bučar je med gosti izzval k besedi tudi nekaj takih, ki bi lahko povedali kaj o usodi nekdanjega velikana Vidma. Branko Ogorevc, stečajni upravitelj Vidma v stečaju: »Glede na slavnostni trenutek bi vam rad povedal kaj spodbudnega, pa žal ne gre. Vid-movih dolgov je za 13 milijard SIT, k temu je treba prišteti še obresti. Največji upnik (preko 50 =) je država, t. j. Agencija, med ostalimi pa so LB Krško, Zavarovalnica Triglav, Haago iz Celovca, bivši Vidmovi zaposleni... Predlani smo sklenili pogodbo o zakupu za Vitacel in tu se odnosi razvijajo v skladu z dogovorom. Videm papir smo prodali Skladu za razvoj in po vloženi tožbi smo ga s 1. aprilom ponovno prevzeli v last. V tem času je pri-gospodaril za okrog 10 milijonov DEM izgube, zato si bo treba sedaj prizadevati za deblokado njegovega računa. Ta teden je predstavnik LB izrazil pripravljenost za to in to bo olajšalo urejanje odnosov z ostalimi upniki. Če nam to do konca meseca uspe, bi zaposlenim omogočili dejansko sklenitev delovnega razmerja za nedoločen čas.« Jože Klemenčič: »Pred dobrim letom smo Celulozo najeli v takem stanju, da je danes gotovo ne bi — če bi to vedeli. Bali smo se neznanja ljudi in slabe opreme, pokazalo pa se je, da so delavci zelo prizadevni, oprema pa je bila v Branko Ogorevc, stečajni upravitelj Vidma Jože Klemenčič, Vitacel obupnem stanju in že zelo dolgo nevzdrževana. Delamo z zaustavitvami, takrat se lotimo popravil in remontov. Ljudje so marljivi in dobri strokovnjaki, manjka pa jim poslovne mentalitete. Od povečanja cene papirja na svetovnem trgu smo pričakovali več, a podražile so se tudi surovine z lesom vred. Zato v prvih štirih mesecih ni bilo pričakovanega rezultata. Mi smo pripravljeni na kakršnokoli rešitev: v sodelovanju z državo ali banko ali s kom drugim, dejstvo pa je, da mora najprej država določiti, ali papir potrebuje ali ne. Samo podjetje se ne bo moglo izvleči iz težav. Na leto ali dve se tudi ne da delati. Oprema je potrebna prenove, a nihče ne bo vanjo vložil morda tudi 100 tisoč DEM, če nima zagotovila, da bo posloval leto ali dve. Kljub temu smo v Vitacel toliko vložili, da je sedaj boljši, kot je bil ob prevzemu.« Poslanca Branka Janca je Bučar povabil, naj komentira 1 Branko Jane | referendum o reorganizaciji I lokalne samouprave: »Ta pro- j jekt je bil velika avantura in j neuspeh slovenske politike. Želja po razkosanju Slovenije v mikro občine je skoraj v celoti propadla. Odgovor tem težnjam (po centralizaciji) je trdna politika na obrobju. Volitve leta 1992 so bolj naključno postavile v državni zbor lokalne politike, kakršni smo bili mi. Povsem drugačna slika se kaže pri strankarskih listah, kjer so v parlament prodrli izključno ljudje iz Ljubljane.« (Ika) t Obnovljeni gasilski dom kot darilo Devetdeset let GD Kostanjevica Kostanjevica, junija — Kostanjevica ima na področju požarne varnosti dolgo in bogato zgodovino. Že pred letom 1904 je v kraju delovalo in pomagalo ljudem »Društvo požarne brambe«, ki je bilo ustanovljeno 15. septembra 1881. Tako letos pravzaprav praznujejo 113-letnico gasilstva v Kostanjevici. Društvo požarne brambe se je aprila 1904 na predlog takratnega župana Ivana Globočnika preimenovalo v Gasilsko društvo, glavna ustanovitelja pa sta bila občina Kostanjevica in mesto Kostanjevica. Zanimiv se zdi zapis, ki je bil objavljen v časopisu Slovenski narod dne 17. novembra 1904 o požaru, kjer so kostanjeviški gasilci prvič uspešno posredovali: »Dne 12. novembra je nastal strahovit požar, ki je uničil sedmim posestnikom vasi Brod vsa poslopja z živežem in obleko. Že so se vnela na drugi strani ceste poslopja, ko pridirja mlada in čila požarna bramba iz Kostanjevice. Pod-načelnik Kržičnik jo je spretno vodil in uredil, da se je ogenj lokaliziral. Ako bi ta požarna bramba prispela le nekaj minut kasneje, bi pogorela vsa vas.« Po drugi svetovni vojni je bil prvi občni zbor 6. januarja 1946. Poveljnik je postal Ludvik Selan, društvo pa je imelo 29 aktivnih in 8 podpornih članov. Veliko pozornost so namenili vzgoji in usposabljanju mladine, obnovili so gasilski dom, nabavili opremo, orodje, cevi in si kupili obleke. Ob 60-letnici društva so razvili društveni prapor, ki ga je podarila Kovinarska Krško. Leta 1987 se je vodstvo društva zamenjalo. Potreba po cisterni je narekovala tudi graditev garaže, zato so začeli razmišljati o povečavi oz. prenovi gasilskega doma. Dela so stekla leta 1989 pod vodstvom tedanjega predsednika Franca Palčiča, leta 1991, ko je bil izvoljen novi odbor, predsedoval pa mu je Marjan Cvel-bar, pa so ob podpori vseh aktivnih članov društva in kraja- nov obnovo doma nadaljevali. Vloženih je bilo preko 3800 ur prostovoljnega dela, krajani so prispevali več kot 30 kubičnih metrov lesa, prevozniki opravili brezplačne prevoze, tudi zidarska dela so bila v večini neplačana. Le tako so lahko ob tem jubileju izročili v uporabo povečani in prenovljeni gasilski dom, ki bo služil kraju in njegovim ljudem. Velja se spomniti, da kostanjeviški gasilci velikokrat pomagajo in rešujejo tudi ob poplavah, ki so sploh v spomladanskem in jesenskem obdobju pogostejše. V minulih dveh sušnih poletjih so razvažali pitno vodo v tiste vasi, kjer je vode primanjkovalo tako za živino kot za ljudi. Nesebično pomagati ob vsakem času zmorejo le dobri ljudje z veliko dobre volje in poguma. Ob jubileju GD Kostanjevica so podelili tudi nekaj priznanj in odlikovanj. Plakete gasilskega veterana je prejelo sedem gasilcev, republiška odlikovanja GZ Slovenije dvanajst, občinska odlikovanja, ki jih podeljuje OGZ Krško, pa devetnajst gasilcev. Po končani gasilski paradi, v kateri je sodelovalo nekaj sto gasilcev, so vse zbrane povabili na praznovanje 120-letnice GD, ki jo bodo praznovali čez sedem let. (D.K.) Kostanjeviški gasilci, zbrani pred prenovljenim gasilskim domom. NAŠ GLAS 17. 22. junija 1994 ^.Tm^TVTT?^ Razvoj regije ne sme temeljiti na zavisti Pokrajine in mesta po svetu tekmujejo med seboj, kdo bo pritegnil kapital, tovarno, ustvaril delovna mesta, in kapital se seli kar čez noč tja, kjer se mu obetajo boljši pogoji, večji dobiček _______________________^^^ Krško, 15. junija — Odbor Območne gospodarske zbornice Posavja je razpravljal o organiziranosti zbornice in o mandatu njenih organov, osrednja točka sestanka pa je gotovo bilo predavanje prof. dr. Miroslava Glasa o sodobnih konceptih regijskega razvoja. Profesor Glas je izhajal iz izkušenj, ki si jih je nabral med svojimi študijskimi obiski po svetu in tam je ugotovil nekaj temeljnih reči. Nekatere je odkril celo na dokaj neprijeten način. Na primer to, da morajo vse institucije določene države delovati složno, predvsem ' pa da ne smejo zatajiti. Skupina Slovencev je, na primer, seminarju lahko dajala občuten ton in bila priznana med ostalimi udeleženci, ko pa se na zaključno slovesnost ni odzval nihče izmed naših (vabljenih) diplomatskih predstavnikov, so isti prodorni ljudje obsedeli na koncu (rekli bi ob vznožju) slavnostne mize. Tudi sicer je eno prvih predava-teljevih vodil bilo, da država ne more skrbeti za vse svoje regije, pač pa morajo v prvi vrsti skrbeti vsaka sama zase. Občina, posebno sodobna, predstavlja premajhno kritič- lovanje. Zasebni kapital bo začel iskati poti za preživetje konkurence, iskal bo boljše trge, delovne pogoje (okolje) in cenejšo delovno silo. Skratka vse, kar mu bo povečalo dobiček. Stvar regije pa je, da kapitalu omogoči čim več in da ga obdrži. Ko regija postane razvita, se namreč sreča s problemom, kako naj taka tudi ostane. V Sloveniji imamo to prednost, da nam ni treba vsega odkrivati na novo. Ne- Na današnjem zborničnem sestanku smo slišali toliko lepega o izobraženih kadrih, da gospod Glas gotovo že dolgo ni imel konkretnega opravka v Posavju. Sicer bi zanesljivo vedel, kako se v Posavju ponekod šolanih kadrov bojijo in jim zapirajo vrata na veliko domiselnih načinov. Tudi sicer je v Sloveniji vodstvo podjetja s 1.000 zaposlenimi zadovoljno s svojo izobrazbeno strukturo, če ima petdeset ali šestdeset izobraženih ljudi. V Italiji je slika bistveno boljša. Podjetja niso velika, vsako ima v vodstvu strokovnjake. Če torej seštevate podjetja določenega kraja (na primer v Italiji) s po dvajset, trideset, petdeset in sto zaposlenimi, boste pri tisoč zaposlenih dobili že sto petdeset ali dvesto izobraženih ljudi. Pa se na Zahodu še vedno bojijo hudih časov in krize. Zakaj? Zato ker se vse skupaj tako hitro spreminja, da preprosto ne uspejo slediti napredku in loviti tempa z vso konkurenco. Če pomislimo na nekatera naša podjetja, kjer so kar srečni, če se pri njih nič ne spremeni in ohrani vsak vse svoje bonitete... Tako kot ni malo prodornih, domiselnih in garaških kolektivov, tako tudi onih drugih ni ravno malo. Dr. Miroslav Glas: »Osnova razvoja so ljudje. Biti morajo izobraženi, torej morajo imeti možnost za dobro šolanje. To pomeni, da morajo biti v kraju osnovne in srednje šole dovolj kakovostne, da omogočajo mladim vpis na dobre univerze. Razvoj Posavja bodo spodbudili predvsem Posav-ci, če se odločijo za vrnitev v domači kraj. Pa tudi če hočete pritegniti podjetnika ali strokovnjaka z drugega konca Slovenije, bo ta najprej hotel vedeti, kje bo stanoval, v kakšno šolo bodo hodili njegovi otroci, ali se bo lahko vključil v tukajšnjo lovsko družino in golf klub... Če mu na vsa ta in le številna druga vprašanja odgovorite pritrdilno, bo šele začel razmišljati o možnosti, da bi svoje podjetje ali dejavnost preselil v vašo regijo ali tu zagnal nekaj novega.« no maso za odločilno ukrepanje, zato je potrebno najmanj sodelovanje na ravni regije. Poudarek je tudi na sodelovanju. Kjer se znajo sodelujoči uskladiti, namreč niso drug drugemu konkurenca, pač pa opora. To je dokazano v svetovni praksi. Ista praksa pa tudi kaže, da je dejansko ves svet prestrašen in da se vsi bojijo drug drugega. Vsi med seboj tekmujejo v tem, kdo bo uspel k sebi pritegniti resurse, ključni resursi pa so danes pametni ljudje, ki prihajajo z novimi programi in proizvodi. Takšnih koščkov sveta, kakršen je Slovenija, je na Zemlji nekaj tisoč in vsi tekmujejo za tistih nekaj pametnih ljudi. Od njih pričakujejo zagon gospodarstva in nato dotok davkov, s katerimi bo možno graditi zdravstvo, šole, infrastrukturo, ki bo pritegnila nove pametne ljudi z dobrimi programi. Denarja je menda v svetu dovolj in ni pretirano drag. Ljubljana bo skrbela za del nalog, ki pripadajo državi. Običajno s tem razumemo ureditev zakonskih pogojev. Za svoje interese pa mora poskrbeti vsaka regija posebej. Pri tem posameznik sploh ni več dovolj. Potrebno je sode- kaj časa lahko uporabljamo posnemanje tistega, kar so pogruntali boljši od nas. Moramo samo ugotoviti, kdaj je pravi trenutek, da nehamo posnemati in se lotimo odkrivanja svojega znanja. Pri tem pa moramo zagotoviti dovolj visoko stopnjo tolerance, saj takojšnji napadi na vsako napako (ob siceršnji obilici dobrega dela) ne dajejo rezultatov. Podpredsednik GZ Slovenije g. Škoberne je na zbornični seji predstavil predvideno novo organiziranost gospodarske zbornice. Čeprav imamo v Sloveniji relativno nov zakon, na podlagi katerega je gospodarska zbornica organizirana na principu javnopravnega modela, je bilo slišati veliko zahtev za njeno posodobitev. To naj bi narekovale hitre spremembe v gospodarstvu. Zato je ministrstvo za gospodarske dejavnosti pripravilo izhodišča normativne ureditve, v katerih ponuja kot model organiziranosti kombinacijo javnopravnega in civilnopravnega modela. Gre za kombinacijo, ki je v razvitem svetu ne poznajo. Predlog je doživel veliko kritik že v vladi, pa tudi v gospodarski zbornici nasprotujejo taki odločitvi. Škoberne poudarja, da gre za politično in gospodarsko odločitev. V zbornici bodo tudi naprej zastopali obvezno povezovanje na panožni in teritorialni osnovi, kajti samo tako bodo upoštevani tako panožni kot tudi regionalni interesi. V naslednji fazi naj bi se te organizacije združevale v združenje zbornic na ravni države. V pripravi je tudi nov statut Gospodarske zbornice Slovenije, ki ponuja uveljavljanje večje decentralizacije upravljanja ter delne spremembe v sistemu financiranja. Ne glede na organiziranost v GZ predvidevajo, da stroški poslovanja ne bodo višji. Sedaj znašajo letno 7 milijonov DEM oz. 0,16 javne porabe. Julija bo uradno potekel štiriletni mandat organom zbornice. Novi koncept organiziranosti bo znan šele po sprejetju zakona, zato seje zastavilo vprašanje, kako zagotoviti nadaljnje funkcioniranje celotnega zborničnega sistema. Člani posavske zbornice so predlagali podaljšanje mandata do sprejetja novega zakona, vendar največ za eno leto. Neaktivne kadre pa bodo lahko postopoma zamenjavali. (Ika, B.B.) Jure Šlogar iz Boštanja: »To, kar se sedaj dogaja s podaljšanjem roka za denacionaliz-cijo, samo lajša nečedne posle. Dejstvo je, da se gredo družbena podjetja, zlasti v gradbeništvu, nelojalno konkurenco. Na razpise kandidirajo z nerealno nizkimi ponudbami cen, ker lahko, med drugim, delajo v izgubo. Direktorjem je važno, da dobijo delo in si med delavci kupijo socialni mir. Ko pa je tudi ta rezerva iztrošena, se lepo prepustijo skladu...« Obisk v Dolnjem Brezovem Kanadske in britanske strokovnjakinje v Inpletu Dol. Brezovo — V začetku junija so v okviru PHAROS FOUNDATION in v sodelovanju z Združenjem Manager Slovenijo obiskale Tina Knight, generalna direktorica Nighthavvk Elec. Ltd. iz Velike Britanije, Andrina G. Lever, ,' podpredsednica združenja podjetnic iz Kanade, in Mari-lyn Margaret Orcharton, direktorica Trgovske zbornice v Glasgovvu. Obiskovalke so *' spremljale še dr. Irena Misije iz Fondacije PHAROS, Vera Kozmik iz Urada za žensko politiko in Anica Brglez Volk, podpredsednica Združenja Manager. Obiskovalke so si v spremstvu direktorice Inpleta Marije Jazbec ogledale podjetje, nato pa v pogovoru z njenimi najožjimi sodelavci spoznavale podjetje z več vidikov. Zanimale so jih podrobnosti glede lastništva, upravljanja, kadrov — po številu, kvalifikacijski strukturi, spolu, zasedenosti strojnih kapacitet, tržišča, skratka, želele so temeljito spoznati podjetje. Glede na to, da so vse tuje gostje uspešne podjetnice, so posredovale kar nekaj idej za nove načine trženja. Nikakor pa niso mogle obiti pohval na račun urejenosti podjetja, dobrega razumevanja vodilne ekipe in med drugim so poudarile, da je v biznisu potrebno vztrajanje, iskanje vedno novih rešitev, ki se običajno uspešno razpletejo. Vsaka od tujih gostij je na kratko razložila poslovno življenje države, iz katere prihaja. V zaključnem delu obiska je Anica Brglez Volk gostje seznanila z organiziranostjo slovenskega managementa. Razgovor direktorice Inpleta in vodilnih delavcev z gostjami je potekal v prijetnem vzdušju in oboji so želeli čas, ki so ga imeli na razpolago, kar najbolje izkoristiti. Gospe iz tujine so s seboj odnesle nekaj propagandnega materiala Inpleta, s pomočjo katerega bodo, kot so obljubile, poskušale navezati stike s potencialnimi novimi kupci Inpletovih pletiv. Prejele pa so tudi prospekt občine Sevnica in razglednice sevniškega gradu. Direktorica Inpleta Marija Jazbec in njeni najožji sodelavci so hvaležni organizatorjem, ker so gostjam iz tujine omogočili tudi ogled njihovega podjetja. (Dragica Novak) Kako prekiniti stanje, ko je Posavje razglašen orkester? Del udeležencev predavanja dr. Glasa, ki ga je organizirala Gospodarska zbornica. Njim in vsem ostalim, ki jih na sliki ni, je predavatelj namenil opozorilo: »Vi ste v ožji skupini tistih, ki so soodgovorni za jutrišnji dan vaše regije. S tem, ko boste postali vzorniki otrokom in mladim, s tem, ko boste zanje zagotovili solidno izobrazbo in delovna mesta. Vse to pa gre samo preko sodelovanja in prodornosti. Skupinsko delo je predpogoj, ne glede na strankarsko pripadnost, v skupini pa morajo biti ljudje z znanjem in z intuicijo. V vseh drugih regijah intenzivno razmišljajo o razvoju, Posavje pa je razglašen orkester.« Dejan Avsec, direktor LB Posavske banke, pa je dodal opozorilo: »Ne pozabite, da živimo ob hrvaški meji. Ta je sedaj nekoliko zaprta, a kmalu bodo tu menjave tako zanimive, kot so v Celovcu ali Pliberku. Če se bomo znali organizirati in bomo napredovali, sicer iz vsega skupaj ne bo nič.« Skratka: hodili bomo kupovat na Hrvaško, namesto da bi pritegnili milijonsko zagrebško tržišče. Turistična agencija TAJ iz Brežic, Trg izgnancev 2 (nad okrepčevalnico DEA), organizira v juliju: — dnevno-nočni ogled Gardalanda (9. julija), — rafting na reki Soči in »bungee jumping« (skok z elastično vrvjo) s solkanskega mostu (17. julija), — pohod na Triglav (25. avgusta). ORGANIZIRAMO TUDI RAZNE SINDIKALNE IZLETE IN IZLETE ZA OSNOVNOŠOLCE TER SREDNJEŠOLCE ALI LETOVANJA. Pokličite nas na tel. št. 0608/62—560 Blokacije žiro računov težave se nadaljujejo Krško — Po stanju konec maja so v občini Krško, kjer je znesek blokade v gospodarstvu Posavja že ves čas najvišji, zabeležili precej nižjo povprečno vrednost blokade kot na začetku leta. Na to je vplivala predvsem blokada v enem največjih krških in posavskih podjetij, ki je konec marca poravnalo svoje obveznosti. Po stanju konec maja pa ima že spet blokiran žiro račun, vendar je znesek blokade bistveno nižji. V gospodarstvu občin Brežice in Sevnica, kjer so sicer povprečni mesečni zneski blokad precej nižji, pa se je povprečni mesečni znesek blokade v maju glede na stanje v začetku leta 1994 povišal. Obrtna zbornica Brežice OBVESTILA ZA OBRTNIKE Predstavniki Obrtne zbornice Brežice so bili v petek, 10. junija, vabljeni v Cankarjev dom v Ljubljani, kjer je v okviru praznovanja 25-letnice Obrtne zbornice Slovenije potekala evropska konferenca »Slovenska obrt na poti v Evropo«. Na konferenci, ki jo je Obrtna zbornica Slovenije pripravila skupaj z Evropskim združenjem obrti, malih in srednjih podjetij, je sodeloval tudi predsednik vlade R Slovenije dr. Janez Drnovšek. V okviru konference so bile v Cankarjevem domu odprte tudi tri združene obrtniške razstave: domače in umetne obrti, umetniško oblikovanega zlata, stekla in keramike ter starih mojstrskih spričeval. V sredo, 15. junija, je bila v Cankarjevem domu osrednja slovesnost ob 25-letnici Obrtne zbornice Slovenije. Poleg predsednika države Milana Kučana, ki je bil slavnostni govornik, so se slavnostne akademije udeležili tudi številni ministri in sekretarji ministrstev, nadškof in gostje iz tujine. V soboto, 18. junija, so se obrtniki in v obrti zaposleni delavci iz Posavja v Sevnici pomerili na letošnjih Športnih igrah za obrtnike in delavce v obrti. Tekmovali so v malem nogometu, rokometu, streljanju, šahu, vlečenju vrvi in tenisu. V torek, 21. junija, je bila v Ljubljani prva redna seja skupščine Obrtne zbornice Slovenije v mandatnem obdobju 1994—1998. Na seji so volili predsednika in podpredsednika Obrtne zbornice Slovenije, podpredsednika skupščine OZS in funkcionarje OZS. 3 ¦!TnT7n:rro NAŠ GLAS 17. 22. junija 1994 Približevanje Evropi Pravilnik o razvrščanju govejega mesa Ljubljana — Prvega junija je začel veljati novi pravilnik o ocenjevanju in razvrščanju govejih trupov in polovic na klavni liniji, ki je bil objavljen v Uradnem listu 26. maja. Ocenjevanje bo po njegovih določilih ostrejše od dosedanjega in bo zato bližje merilom, ki veljajo na evropskem tržišču, dobri rejci pa bodo lahko dosegali nadpovprečne cene. Po tem pravilniku se goveji klavni trupi oziroma polovice ocenjujejo glede na starost, spol, mesnatost in zamaščenost. Po starosti in spolu so goveda razdeljena v sedem razredov: 1. teleta v starosti od 3 tednov do 6 mesecev (teletina), 2. biki do 24 mesecev, 3. telice in klavne prvesnice do 30 mesecev, 4. voli do 30 mesecev (mlada govedina), 5. krave od 30 mesecev do 5 let, 6. krave, starejše od 5 let, 7. biki, starejši od 24 mesecev, voli in telice, starejši od 30 mesecev (govedina). Glede na mesnatost se klavne polovice delijo v pet razredov (E, U, R, O, P) in po za-maščenosti ravno tako v pet razredov. Po oceni, ki jo dobimo na podlagi naštetih kriterijev, se klavne polovice razvrščajo v šest plačilnih razredov. Meso tretjega razreda je povprečno in je plačano s 100-odstotno dnevno ceno, za prvi in drugi razred je cena višja od povprečne, za četrti, peti in šesti razred pa nižja. Klavni trupi oz. polovice morajo biti pravilno obdelani. Odstraniti je treba mastno tkivo medenične votline, odvečni del loja z notranjega stegna, moda, vime, trebušno prepono, hrbtenjačo, rep, ledvice in ledvični loj. Stroške ocenjevanja, ki je obvezno v vseh klavnicah, nosita rejec in klavnica. Če rejec, klavnica ali dobavitelj ni zadovoljen z oceno, lahko v enem dnevu od prejema zapisnika zahteva ponovno ocenjevanje, in to mora biti opravljeno v dveh dneh od zahteve. Kadar ponovna ocena pokaže, da je bila prvotna razvrstitev pravilna, plača stroške tisti, ki je ponovno oceno zahteval. Ob tretji državni razstavi koz Kozjereje! so se lotili mlečne proizvodnje Razmišljajo o uvozu pasme, primerne za proizvodnjo mesa Sevnica — Po razpustitvi Podružnice za kozjerejo Slovenije so kozjerejci pred dvema letoma začeli ustanavljati kozjerejska društva, lani pa so že imeli Kozjerejsko zvezo Slovenije. Kozjerejska društva so trenutno organizirana na Ptuju, Lesičnem, v Kamniku, Ljutomeru, na Gorenjskem in za Slovenijo, ki ima sedež v Sevnici, deluje pa v vsem preostalem delu Slovenije — v trinajstih regijah. Po potrebi se lahko v posameznih regijah ustanovijo samostojna društva. Kozjerejci pa se zadnja leta niso ukvarjali samo z organiziranjem, temveč so se lotili tudi proizvodnje mlečnih izdelkov. Trenutno je v Sloveniji petindvajset proizvajalcev izdelkov iz kozjega in ovčjega mleka. V to so vključene razne pašne skupnosti na Bovškem in Tolminskem, mlekarni Celje in Ptuj ter Kozjerejska zadruga »Bohor« Sevnica. Tako je v letu 1993 proizvodnja dosegla okrog pol kilograma kozjega in ovčjega sira na slovenskega državljana. Seveda vsega ne prodajo v Sloveniji, saj Kra-ševci in Bovčani svoje izdelke prodajo v Italijo. V Sloveniji je bil razvoj mlečnih pasem koz zadnja leta dokaj uspešen, vendar pa prehrambnih navad potrošnikov še ne poznamo dovolj ali pa jih je treba še prilagoditi — prepričati, da bodo posegali po izdelkih iz kozjega ali ovčjega mleka oz. po mleku. Vsekakor pa gredo dobro v promet kozlički (za zakol), zato kozjerejci razmišljajo o uvozu (iz Nemčije) nove pasme koz, primernih za proizvodnjo mesa. Dosedanji razvoj kozjereje je podprlo tudi ministrstvo za kmetijstvo, rejci so dobili dotacije za nabavo čred, za postavitev hlevov in manjših sirarn. Kmetijske svetovalne službe so uvajale pravilne programe. (Povzeto po zapisu Silva Osovnikarja) VZREJA TELET Lahko rečemo, da se skrb za zdravo, živahno tele začenja že pred porodom. Vsi, ki v poletnem obdobju pasete, ste gotovo opazili, da v tem obdobju pa tudi kasneje telitve lažje potekajo, teleta so bolj vitalna in jih je tudi laže vzrediti. Krave presušimo vsaj 30—40 dni pred pričakovano telitvijo. To je nujno potrebno tako za razvoj teleta kot tudi za naslednjo laktacijo. Ob presu-šitvi so krave normalno v primerni kondiciji, zato jih krmimo le za vzdrževanje in rast teleta, kar pa približno ustreza produkciji 7—81 mleka. Krmila krmimo visoko brejim kravam praviloma le tri tedne pred telitvijo, da se nanje privadijo. Če smo v brejosti poskrbeli za dobro oskrbo krav, lahko pričakujemo normalen porod in zdravo tele. Po telitvi se začne vzreja teleta v ožjem pomenu besede. Najprej preverimo dihanje, odstranimo morebitne tujke in nato takoj razkužimo popkovino. To najbolje storimo tako, da jo pomočimo v jodovico. Tele nato namestimo na suho ležišče, ki mora biti izdatno nastlano s suho, čisto slamo in zaščiteno pred prepihom. Pol ure do uro po porodu se teletu že vzbudi sesalni refleks in v tem času mora že dobiti prvi obrok mleziva. Velja pravilo, da mora tele v prvih osmih urah popiti ali posesati vsaj dva litra mleziva. Z mlezivom dobi namreč potrebne zaščitne beljakovine, obenem se v prebavilih vzpodbudi mlečno-kislinska mikroflora, ki preprečuje rast gnilobnih bakte- Mlekarna Kržan v Cundrovcu pri Brežicah Živinoreja je dolgoletna družinska tradiciji Tako pravi Martin Kržan, direktor podjetja Farmatin, d.o.o. Cundrovec, junija — Iz klasične slovenske kmetije je nastala prava majhna tovarna, moderno opremljena mlekarna za predelavo surovega mleka v konzumni program, ki zajema pasterizirano mleko, navadne in sadne jogurte, sladko in kislo smetano, sveži sir. Sami ne pridelajo dovolj mleka, zato ga dodatno odkupujejo. Lastna prodajna mreža. Leto dni bo, odkar so Krža-novi presegli kmetijsko dejavnost, omejeno zgolj na pridelavo mleka. Kmetija se je nenehno povečevala, obseg pro- Direktor Kržan izvodnje je rastel, uresničitev ideje o lastni predelavi mleka je postajala vsak dan bolj realna, skoraj neizbežno nujna. Prodajati mleko mlekarnam je ravno tako, kot prodajati surovo hlodovino pohišt- venim tovarnam, kjer ne more biti realnega zaslužka in ga tudi ni. Pri takšni količini lastnega mleka te že okoliščine silijo v nove in nove načrte. »To je usmerjena kmetija, naravnana je bila izključno v proizvodnjo mleka, v živinorejo, danes imamo petindevetdeset krav molznic, oseminšestde-set plemenskih telic za nadaljnjo rejo, naš cilj pa je povečanje primarne mlekarske proizvodnje, saj sami pridelamo okrog 2000 litrov mleka, okrog 3000 litrov pa ga moramo še dokupiti. Odkupujemo pri kmetih, seveda po isti ceni, kot jo plačujejo ostale slovenske mlekarne, v okviru kvalitete in na osnovi analiz. Kriteriji za ocenjevanje mleka so zelo strogi, preglede izvajamo v lastnem laboratoriju, nadzor opravlja tudi Zavod za higieno iz Novega mesta, dnevno svoje delo opravljajo tudi odgovorni iz veterinarske službe, skratka, veliko različnih strokovnih služb ima vpogled v naše delo, tako v hlevu kot tudi med predelavo mleka,« je povedal direktor Kržan. V prostorih, kjer teče predelava mleka, imajo postavljeno kompletno linijo za termično obdelavo mleka, to je stroj za pasterizacijo pri 80 stopinjah C, nakar morajo mleko spet ohladiti na 4 stopinje C. Imajo linije za izdelavo jogurtov, stroje za polnjenje, komore za fermentiranje (smetana), hladilnike — cisterne za sprejem mleka in hladilnice. Za obra- tovanje firme skrbi deset ljudi, v predelavi mleka delajo štirje, dva v razvažanju, imajo tudi lastno trgovino na brežiški tržnici, dva delata v hlevu in kar je z njim povezano, obdelujejo preko 40 ha njiv in travnikov, vsem pa je lahko zgled dejstvo, da je pri Kržanovih postavljena čistilna naprava za odpadno vodo, ki je sicer bila zahtevana, vendar vemo, da mnogi onesnaževalci tal in ozračja o namestitvi predpisanih in zahtevanih Čistilnih naprav sploh slišati nočejo. »Radi delamo, tudi veliko, če je treba. Pridne, vestne delavce in sodelavce imam. Časi nam niso naklonjeni, nikomur. Če delaš, je prav, da si za opravljeno tudi plačan. Da smo vse to postavili, je bilo potrebnega veliko denarja. Seveda tega ni bilo mogoče zgraditi in postaviti z lastnimi sredstvi, in tu se pojavijo večji problemi. Kreditne obveznosti moramo tekoče plačevati, drugače nam pripisujejo strahotne obresti, sami pa nikakor ne pridemo v položaj, da bi lahko dosegli pravočasno plačevanje naših proizvodov. Težava je tudi v tem, da je naše blago pokvarljivega značaja, zato je selekcija oz. izbira odjemalcev še toliko težja, nikakor pa ne izločiš slabih plačnikov že kar na začetku. Enostavno ne moreš. Sicer pa na vse to gledam dokaj realno, saj je splošna gospodarska situacija pokazatelj hudih likvidnostnih težav celotnega slovenskega gospodarstva, odraža pa se vj vseh sferah družbenega življenja. Zdržati bo treba,« je pogumno zatrdil Martin Kržan. (D.K.) \JLK Oprema za hlajenje mleka. rij. Prvi teden mora tele dobiti tri obroke na dan, nato lahko preidemo na dva. Po 10 dneh lahko rečemo, da je tele iz najhujše ogroženosti. Navadno se tudi že odločimo, za kakšen namen ga bomo vzrejali. Gojimo teličke za pleme, bikce za pitanje na večjo težo in pitanje telet, ki niso primerna za nadaljnjo rejo. Krmljenje telet, namenjenih za nadaljnjo rejo Pri vzreji telet, ki smo jih namenili za nadaljnjo rejo, močno omejujemo količino tekoče hrane, in to že po prvem tednu. Takšno kontrolo lahko dosežemo le z napajanjem, in to je tudi glavna prednost pred sesanjem. Praviloma ima napajanje telet prednost pri vseh kravah, toda ne pri slabih molznicah in v primeru, da ne oddajamo mleka in namenimo tele za zakol. Paziti je potrebno na čistočo posod in temperaturo napoja (37 stopinj C), zlasti v prvih tednih. Bistvena načela zgodnjega odstavljanja so naslednja: — Od drugega tedna dalje napajamo tele dvakrat na dan s po 3—4 litri mleka ali mlečnega nadomestka — od drugega tedna starosti mu ponudimo najboljše seno in vsak dan svežo vodo ter starter. Teleta so ob omejeni količini mleka lačna in kmalu začnejo zreti ponujeno krmo. — Tele odstavimo pri starosti osem do deset tednov, starter pa mu krmimo še naprej do starosti 12 tednov, ko ga lahko nadomestimo s cenejšim krmilom. Pri opisanem postopku vzre-je priraščajo teleta ca 700 g na dan, kar je dovolj, da so zdra- va in dobro ješča tudi po odstavitvi. Vsekakor je napačna vzreja z velikimi količinami mleka, da priraščajo približno 1 kg na dan, ker je tako tele veliko težje odstaviti in navaditi na drugo krmo. Običajno takšno tele ob odstavitvi shujša in tako si nakopljemo dvojno izgubo. Tele smo najprej »spita-li« z dragocenim mlekom, nato pa še izgublja težo in odklanja cenejšo krmo. Napajanje telet z mlečnim nadomestkom je dobra alternativa. Vprašanje je le v gospodarnosti in natančnosti pri pripravi napitka. Kilogram mlečnega nadomestka v prahu običajno raztopimo v 9 I vode. Če upoštevamo še dodatno delo, je njegov nakup upravičen, kadar kg ni več kot sedemkrat dražji od litra mleka. V sedanji situaciji (cena kakovostnega mleka ca 40 SIT: kg mlečnega nadomestka 170—220 SIT) je uporaba mlečnih nadomestkov vsekakor ekonomična. Od domače krme je za teleta najboljša krma res dobra mrva, ki jo posušimo v kozolcu ali s prevetrovanjem. Starter je nenadomestljiv do starosti 12 tednov. Kasneje ga lahko nadomestimo z doma pripravljeno mešanico žit in sončničnih ali sojinih tropin z dodatkom mineralno-vitaminske mešanice ali s popolnimi krmnimi mešanicami za pitanje goved oziroma glede na namen reje in razpoložljivo osnovno krmo. Pitanje telet Načeloma naj bi za pitanje namenili le teleta, ki so manj primerna za nadaljnjo rejo. Sedanja situacija na trgu pa seveda ne vzpodbuja privezovanja mlade živine (cena MPG : cena telet za zakol), zato gre veliko telet v zakol. Pri nas je trenutno najbolj razširjeno pitanje telet do teže 120 kg. Zarazliko od vzreje telet želimo v tem primeru visoke dnevne priraste (1 kg in več), kar dosežemo z velikimi količinami tekoče hrane (mleko, mlečni nadomestek). Teletom že od starosti 10 dni naprej ponudimo toliko mleka (nadomestka), kolikor ga lahko brez škode popije, ob koncu pitanja je to lahko tudi 15 I mleka. a) Pitanje s polnim mlekom Tele porabi za kg prirasta 8—12 kg polnega mleka, odvisno od teže in starosti, v povprečju lahko računamo 10 kg polnega mleka. Pitanje telet s polnim mlekom je torej ekonomično, kadar za kg žive teže prodanega teleta dobimo toliko kot za 10 kg mleka. Poudariti velja, da je pitanje telet najboljši način vnovčevanja mleka tam, kjer ni možnosti za prodajo mleka in takšnim kmetijam priporočamo nakup ses- nih telet od specializiranih proizvajalcev mleka. Skupna poraba mleka je 700—800 litrov. b) Pitanje z mlečnim nadomestkom V zadnjih letih se tudi na na.-šem trgu dobijo kakovostni mlečni nadomestki, in to po primerni ceni. Veliko rejcev jih že uporablja tako za vzrejo telet kot tudi za pitanje. V svetu je razširjeno pitanje telet z mlečnimi nadomestki na nekoliko višjo težo. Ob velikem povpraševanju po tele-tini bi verjetno tudi naš trg prevzel hitro spitana teleta do teže 160 kg in več (program Emone »Zlato zrno«). Zlasti s teleti izrazito mlečnih pasem bi na ta način lahko povečali prirejo mesa. Primerjava različnih načinov vzreje telet -do odstavitve — prodaje Mlezivo pri vseh načinih ca 35—45 litrov, porabo sena in vode zanemarimo. NAMEN-NAČIN VZREJE PORABA KRME (kg) STROŠKI ZA KRMO MLEKO ML NAD. STARTER (40 SIT) (200 SIT) (48 SIT) za nadaljnjo rejo (do starosti 120 dni) — pozno odstavljanje 700 -30 29 440 Opomba: problemi pri odstavljanju, pitanec (telica) bo slabše izkoriščal voluminozno krmo celo proizvodno dobo! - zgodnje odst (mleko) 350 - 100 18800 - z mlečnim nadomest. 50 40 100 14800 pitanje do 120 kg (starost 8-9 tednov) -z mlekom 750 - - 30000 - z mlečnim nadomest 50 80 - 18000 Iz tabele lahko razberemo, da je uporaba mlečnega nadomestka za teleta rentabilna. Prihranki so precejšnji in tudi vloženi denar za nakup mlečnega nadomestka se hitro obrne. Najdražja sta vzreja ali pitanje telet z veliko mleka, kar kaže upoštevati na vseh kmetijah, kjer prodajajo mleko. Kmetijska svetovalna služba Krško NAŠ GLAS 17. 22. junija 1994 "•tti^tr :\ - am. ^\ Pogovor z Vasilijem Josipom Jordanom Tisoč cvetov v enem prostoru Pri nas je bilo dolgo greh govoriti o trgovini z umetninami. Med ljudstvom se je ustalila miselnost, da je greh govoriti o trgu, ko govorimo o umetnosti; da je umetnost last vsega naroda in podobno. Posledica tega je zaprtost trga, neusklajenost cen. še več. Ni več možnosti za realno vzporejanje umetnikov — s cenami umetikov. V Kostanjevici ima prodajno razstavo Vasi NjeJosipJordan, slovenski rojak šentjemejskih staršev, zagrebški profesor in evropski umetnik. — G. Jordan, imate prodajno razstavo. Kaj menite o problemu trga v jugo-sloven-skem prostoru? To je stara polemika; težko bi se poglobil, kajti vem, da je trg resna in zanimiva stvar. Trgovina z umetninami je resna stvar, ki zahteva strokovno usposobljenost. Zanimiva je predvsem zato, ker ima v vsakem okolju drugačno funkcijo. V Dalmaciji je npr. čisto drugačna scena kot v Istri ali v Ljubljani, da ne govorimo o Evropi. Cena mojih slik je odvisna od jakosti galerije. Če je galerija močna, so tudi dela dražja. — Pripadate času, ko govorimo o pluralizmu, osebni sim- boliki, vsaj v načelu je vzpostavljena popolna toleranca do različnosti v likovnem izrazu. Kako vidite to svobodo vi, ki izhajate iz klasičnega razumevanja? Pozdravljam spremembo, ki je naredila konec tisti težki situaciji, v kateri smo živeli, ko je umetnost diktirala država. Zdaj pa lahko živi tisoč cvetov v enem prostoru, vsak ima svoje mesto pod soncem. En tak »konflikt« je bil med figuraliko in abstrakcijo. Jaz sem se na primer posvečal figuraliki, zato sem bil pač »neaktualen«. — Omenila sva pluralizem v umetnosti. Sledovi med različnimi kulturami izginjajo — pa vendar še vedno iščejo posebne lastnosti naroda, ki mu določen umetnik pripada. Kaj menite o determinantah nekega naroda, o vplivu tradicije...? Nomadizem ali transavant-garda je smer v umetnosti osemdesetih let, ki je nekako ne morem sprejeti. Ne morem se strinjati z idejo ukinitve mej, da smo vsi prebivalci neke globalne vasi, da so meje stvar pasatizma in podobno. To je konfekcija, ki ne more pokriti prave identifikacije. Vsak kamen ima svojo barvo, ki je del okolja, pokrajine. Neki Stupi- ca, ki je legenda tega prostora, je lahko nastal samo v enem okolju, tam, kjer je zrasel. Enako Mušič, ki nosi našo umetnost po vsem svetu. Njegova umetnost je slovenska, ne francoska. — V vašem slikarstvu se sooča izrazita abstraktna govorica s figuraliko. Se navezujete na obče ikonografske pojme ali so zgolj sublimat vaših izkušenj v specifičnem prostoru in jih postavljate na novo? Ja, to, kar je, je to. To je moj stil, to sem jaz. Ne morem prevzeti nekih občih elementov, ker nimam potrebe. — Kakšno je razmerje med intuicijo in racionalnim momentom v vaši umetnosti? Poskusil sem biti racionalen, a ne gre. Niti ne v življenju, še manj pa v umetnosti. To je, mislim, trans; je levitacija. Ne moreš z logiko sile teže hoditi po zemlji in istočasno sanjati. — Za konec se pzriva na združbo slikar—umetnostni zgodovinar—gledalec. Kaj menite o umetnostni kritiki, čisto po resnici? O meni je pisalo veliko umetnostnih zgodovinarjev. Toda njihova zapuščina je borna. Tiste »gradbene opeke«, ki bi se vzidala v mene, pač ni bilo. Umetnostna zgodovina je stroka, ki mora pokrivati širok diapazon, zato mora biti fleksibilna. Osebno gojim prijateljske stike s kritiki, galeristi. — Kje črpate pobude za delo? To je res zadnje vprašanje, ker je najtežje. Hja, če bi to vedel... To so tisti trenutki, ki vedno bežijo pred človekom. Treba se je slišati, počakati. Veliko tega gre po inerciji. Slikarstvo je obrt, ki ima svojo kontinuiteto; ta trenutek je redka stvar. Ag. KUD Brežice Deset let ženskega in mešanega zbora Brežice, junija — Dva zbora KUD Brežice letos praznujeta 10-letnico delovanja: ženski pevski zbor pod vodstvom Eli- zabete Križanič in mešani zbor, ki ga vodi prof. Dragutin Križanič. V desetih letih so doživljali vzpone in padce, a kljub vsemu uspeli zagotavljati kvaliteto, na katero so kot amaterji ponosni. Koncert, ki so ga ob jubileju Mešani pevski zbor KUD Brežice. Na končnem izletu Učenci tretjih razredov OŠ Leskovec pri Krškem smo se v torek, 31. maja, odpravili na končni izlet. Preko Bizeljskega smo prišli v Podčetrtek. Tam smo si ogledali najstarejšo lekarno v Evropi. Potem smo se napotili v Olimje, obšli pot čarovnice in si ogledali farmo jelenov. Od tam smo nadaljevali pot proti Rogaški Slatini in končnemu cilju — Rogli. Na Rogli smo se igrali med dvema ognjema in vlekli vrv ter si ogledali 100 metrov visok stolp. Napoti domov smo se ustavili v Zrečah. (Miro Pilipovič, 3.a OŠ Leskovec pri Krškem) pripravili v slavnostni dvorani brežiškega gradu, je pokazal, koliko truda, odrekanja, volje in znanja je potrebnega, da takšen projekt, kot so pevski zbori, ki prepevajo zahtevne skladbe, uresničiš. Desetletje ustvarjalnosti, množica skladb, koncertov in poslušalcev povsod, kjer so nastopali, dokazujejo, da je bilo v tem obdobju res veliko narejenega, tudi doseženega, in da se je vloženo delo bogato obrestovalo. Danes v ženskem pevskem zboru poje dvaindvajset pevk, ki združene z moškim pevskim zborom, v katerem poje šestnajst pevcev, tvorijo mešani pevski zbor. Desetletnica ženskega in mešanega pevskega zbora pa je vsekakor priložnost, ko je doseženo le še lep spomin, kajti vso voljo in energijo je treba uporabiti za prihodnost, za nova gradiva, nove vaje, nove nastope. (D.K.) Šestošolci v Portorožu Učenci šestih razredov smo se letos odločili za obisk Primorske. Med potjo smo se ustavili v Škocjanski jami in si ogledali njene znamenitosti — skodelice, Handkejev most in kanjon jamske reke. Nadaljevali smo pot v Dragonjo. Tam smo bili v To-nini hiši, kjer so nekoč pridelovali olje. Z morjem smo se prvič srečali v Piranu. Ogledali smo si pomorski muzej in mesto ter kupili spominke. Najbolj pogumni med nami so se kopali. Pozno popoldne smo se odpravili domov. Najbolj zanimive dogodke sem poslikala s fotoaparatom. (Mirjana, 6.b, OŠ Leskovec pri Krškem) ZGODOVINSKA ZBIRKA POSAVSKEGA MUZEJA Prispevek z zgornjim naslovom je bil objavljen v prejšnji številki, vendar brez navedbe avtorice Vlaste Dejak, ki nam je svoje besedilo ljubeznivo odstopila za objavo. Bralcem dolgujemo informacijo o avtorstvu, gospe De-jakovi pa opravičilo, ker je prišlo do tako neljubega spodrsljaja. — Uredništvo. Galerija Meke poleti Sakralna dela, Lackovič, likovna delavnica Brežice, junija — Galerija Meke je v avli hotela Terme Čatež postavila razstavo akvarelov Jelice Kupec in Jožice Škof, slikark iz Novega mesta. Razstava je na ogled do 30. junija.Takoj zatem, 1 .julija, pa bo otvoritev razstave sakralnih del, ki bo potekala hkrati v galeriji in v notranjosti cerkve sv. Roka v Brežicah. V otvoritvenem programu bomo v cerkvi slišali tudi nekaj duhovnih pesmi. V začetku julija se bo začela poletna likovna delavnica galerije Meke, ki jo bosta vodila akad. slikarja V. Toman in njegova hčerka. Prijave za delavnico prihajajo, tako da bo otroke potrebno razvrstiti v tri, štiri, mogoče tudi več skupin, delo z eno skupino pa naj bi trajalo od sedem do deset dni. Za 28. julij predvidevajo otvoritev likovne razstave Ivana Lackoviča — Croate. (D.K.) Nastopi Glasbene šole Brežice Zelo uspešno šolsko leto, »rekli Nastop harmonikarskega orkestra v slavnostni dvorani brežiškega gradu Brežice, junija — V Glasbeni šoli Brežice so pripravili kar dvaindvajset internih nastopov, devet več, kot pa so jih predvideli, in sedemnajst javnih koncertov, kar je zelo veliko za relativno majhno, zato pa nedvomno uspešno glasbeno šolo. Ravnatelj Glasbene šole Brežice Dragutin Križanič ne skriva zadovoljstva: »Zelo me veseli, da nam je v letošnjem šolskem letu uspelo. S strahovitim tempom nastopanja smo vsem ponudili možnost nastopa pred občinstvom, za to se je splačalo potruditi. Mislim, da je ravno ta ponujena možnost pri učencih spodbudila željo po dokazovanju, kar se je poznalo pri vseh nastopih, za katere menim, takšna pa je tudi splošna ocena, da so bili dobro pripravljeni in kvalitetno izvedeni.« Med pomembnejšimi nastopi moramo omeniti prireditev ob dnevu družine v Prosvetnem domu Brežice, ki jo je pripravila Caritas, kjer je bila GŠ glavna nosilka programa, pomagali pa so nekateri iz KUD Brežice. Maja so imeli predstavitev »Glasbena šola na drugačen način«; nastopili so učenci in učitelji kot solisti in kot člani ansamblov, zajeli pa so za vsakogar nekaj, od klasičnih evergreenov preko jazz glasbe pa do Avsenika. Tako prireditev bodo pripravili tudi prihodnje šolsko leto, popestriti jo nameravajo z zabavnim programom. Postala naj bi tradicionalna. Desetega junija so v slavnostni dvorani brežiškega gradu priredili zaključni koncert Glasbene šole Brežice in na njem so se predstavili najboljši solisti GŠ pa vsi ansambli in orkestri, ki delujejo na šoli. Uspešne izvedbe nastopajočih je pozdravilo predvsem zadovoljno občinstvo, veliko pohvalnih besed o prizadevnih učencih pa so izrekli tudi nekateri predavatelji, profesorji, skratka, mnogi poznavalci raznih zvrsti glasbe. G. Križanič je hvaležen Posavskemu muzeju Brežice, ker jim omogoča nastope v prekrasni in prijetni slavnostni dvorani, in vsem ostalim, ki kakorkoli pomagajo pri organizaciji prireditev. Seveda pa bi bilo lažje in drugače, če bi imeli kar v šoli primerno dvorano za tovrstne nastope oz. koncerte. (D.K.) Pivn lca »Ti, kako si lahko nekdo nabere toliko pokalov?! Kdo ve, ali so zlati?« »Tile na zgornji polici so, v*" ampak zadnjega vseeno pusti. Vidiš, daje prehodni! Kako naj Vlomilca ropata bogataško ga pa ukradeva trikrat, da bo hišo: potem najin?« 8 .v^vrtT - 7r2?m-3:\Tn-\ NAŠ GLAS 17. 22. junija 1994 ¦šmf$M&#ttKX:-Xy. Streljanje Dejan Župane s trenerjem Jožefom Arhom. Priprave na svetovno prvenstvo Leskovec — Dejan Župane se že drugi mesec pripravlja za nastop na svetovnem prvenstvu v streljanju z zračno puško. Vadi dvakrat dnevno, poleg streljanja pa veliko pozornosti posveča nabiranju moči. Opreme za tovrstno vadbo klub ni imel, zato so zaprosili za pomoč AFP iz Dobo-ve. Gospod Franc Polovic jim je ustregel in v celoti opremil našega tekmovalca Županca ter njegovega trenerja Jožeta Arha. Ob izročitvi opreme jima je zaželel uspešne priprave in uspešen nastop na svetovnem prvenstvu v Milanu. (J.A.) Košarka Mitja Zaturovski Nova okrepitev za KK Interier Krško — V prizadevanjih, da sestavi čim boljšo ekipo, je KK Interier Krško na mesto zunanjega igralca pritegnil Novomeščana, dvajsetletnega Mitjo Zaturovskega. Mitja Zaturovski je začel svojo športno kariero v Novem mestu, od tam je leta 1992 odšel v Tinex Norik iz Medvod. Na vprašanje, zakaj se je odločil za Interier Krško, ]e Mitja odgovoril: »Interier Krško se je že v lanski sezoni pokazal kot zelo dobra in ambiciozna ekipa, zato nisem preveč razmišljal o ponudbi, še posebej, ko sem izvedel, da so za trenerja pridobili g. Djuriča. Prepričan sem, da bom pod njegovim vodstvom še precej napredoval, skupaj pa bomo uresničili zastavljeni cilj. To je 1. A slovenska košarkarska liga.« (Jože Arh) Nogomet Končana tekmovanja v MNZ Celje Kriki mlajši pionirji Krško — NK Krško je zaključil nogometno sezono 93/94 v MNZ Celje, kjer so nastopali mlajši in starejši pionirji ter kadeti. Najbolje so se odrezali kadeti, ki so s 37 točkami zasedli zelo dobro 2. mesto med 14 klubi. Zmagovalec je Steklar iz Rogaške Slatine (39), brežiška Svoboda je dosegla 9. mesto (20). Pri starejših pionirjih so Krčani obdržali 4. mesto iz jesenskega dela prvenstva, kar je uspeh, saj je zmagovalec Šentjur (24 točk), na 2. mestu je velenjski Rudar (24) in na 3. Steklar (20). Brežiška Svoboda (4) je sedma. Najbolj so razočarali mlajši pionirji, ki niso ponovili uspehov iz prejšnjih let, morda zato, ker so se letos znašli v zelo močni skupini. Vrstni red: 1. Rudar Velenje (28), 2. Steklar (19), 3. Krško (16), 7. Svoboda Brežice (7). V naslednji sezoni bodo krški in brežiški nogometaši nastopali v MNZ Novo mesto. (Pilip) Mali nogomet Cof e Pole niza zmage Leskovec, Šmarje — Ekipa Cafe Pole je zmagala tudi v 7. in 8. kolu. V Leskovcu je 15. junija premagala ekipo luventus Maco iz Šentjurja z 11: 3 (5:0). Zadetke so dosegli: Plankar 4, Kranjc 1, Murn 1, Godlar 1, Petrič 1, Beric 1, Križnik 2. V petek, 17. junija, so s 4:2 (1:0) premagali še tret-jeuvrščeno ekipo, Štraus 88, v Šmarju pri Jelšah. To je bila doslej najtežja tekma za Leskovčane, vendar so z borbeno igro in dobrim vodenjem uspeli premagati zelo močnega nasprotnika. Zadetke so dosegli: Murn 1, Godlar 1, Kranjc 1 in Hojnik 1. (J. Arh) Rokomet David Imperl potrdil visoko kakovost Dobova — Na minulem tridnevnem kvalifikacijskem turnirju za nastop na letošnjem evropskem rokometnem prvenstvu kadetov reprezentanci Slovenije ta podvig ni uspel. V škofji Loki je zmagalo moštvo Rusije, Slovenija je bila druga. Kljub temu pa je bil na uradnem zaključku med dobitniki posebnih nagrad tudi Imperl. Proglasili so ga za najboljšega vratarja kvalifikacij in Je za to dobil prelep pokal. To visoko priznanje evropskih rokometnih strokovnjakov je bilo poglavitni razlog, da smo Davida obiskali na njegovem domu v Dobovi. — Rojen si leta 1976, torej za vratarja srednje mlad, za teboj pa je že kar nekajletna kariera. Res je tako. Pričel sem kot mlajši pionir, v rokometu sem že preko šest let. Vem, da sem šele na začetku svoje športne poti, saj so najboljša leta za vratarje, če seveda redno vadijo in svoje življenje podredijo trdemu delu, nekje med 28 in 30. — Poznamo te kot ambicioznega športnika, ki ve, kaj bi rad in kako to doseči. V šolo hodiš v Brežice, vsak dan imaš treninge, tekme so pogoste. Si uspel uskladiti oboje? Mislim, da je po tej plati vse v redu. Morda je bilo v prvem razredu srednje ekonomske nekoliko težje, sedaj pa problemov ni. Imam tudi srečo, da naša šola podpira vsakega športnika, ki je državni reprezentant in imajo tam popolno razumevanje za moje športne obveznosti. — Tvoj ugled v Sloveniji je precejšen. Vemo, da se zate že dve leti potegujejo materialno močnejši klubi, kot je krški. Kaj misliš o teh ponudbah? Res je, da me že nekaj časa snubijo, naj zapustim svoj matični klub. Zvest mu bom ostal do konca srednje šole. Vem, da se po materialni plati Krško zaenkrat ni moglo primerjati z elito, vendar mi je klubsko vodstvo vseeno pomagalo, kadarkoli je to zmoglo. Novo klubsko vodstvo zagotavlja nekatere spremembe, s katerimi bi bili zadovoljni vsi igralci. Sicer pa sem s Krškim začel in v Krškem sem postal državni reprezentant, zato sem še vedno najraje 'doma'. Če nam bo letos uspel prodor v prvo ligo, bom doma še toliko raje, sicer pa je moja športna prihodnost povezana tudi z nadaljnjim šolanjem, saj bom študij vsekakor nadaljeval na eni izmed fakultet. Moja končna odločitev pa je že sedaj trdna: uskladiti študij za življenjski poklic in vztrajati v rokometu; volje za oboje mi ne manjka in prepričan sem, da me bo pot tako vodila še naprej! Za mnenje o Davidu Imperlu smo povprašali še Živka Šebeka, novega sekretarja kluba, ki je Im perlovo športno pot spremljal vse od začetka. Tako je povedal: »David je igralec, ki na svoji dosedanji športni poti ni imel slabih in dobrih sezon, ampak je bil njegov napredek premočrten. Poleg svoje višine, ki je eden osnovnih pogojev za kakovostnega vratarja, ga odlikujejo tudi druge fizične sposobnosti. Po njih v svoji generaciji, na podlagi strokovnih testov, visoko odstopa in je pravzaprav razred zase. Še posebej pa je treba poudariti, da za svoja leta o športu razmišlja tako zrelo, da bo njegova športna pot morala voditi samo navzgor! To mu tudi iz srca želim!« (Jože Arh) I m ^m David Imperl, najboljši vratar kvalifikacij v Škofji Loki. Atletski klub FIT Brežice Spoi nzorstvo Vina je omogočilo odlične uspehe Brežice, junija — Ni minilo veliko časa, odkar je brežiški atletski klub prevzel ime po brezalkoholnem programu FIT, ki ga izdelujejo v brežiškem podjetju Vino, pa smo se že srečali na tiskovni konferenci. Vzrok je seveda zaključek prvega dela tekmovalne sezone v atletiki. V njem so namreč Fitovf tekmovalci in slovenski reprezentant! Vladka Lopatic, Vlado Kevo, Jure Rovan in Matej Pod-vinski dosegli nekaj rekordnih izidov. Trenerji mladih tekmovalcev, prof. Polde Rovan, prof. Henrik Omerzo in Marjan Ogorevc so na tiskovni konferenci povedali svoj del zgodbe, ki pa je v bistvu tudi zgodba o tekmovalcih. Premalo imajo na voljo časa, da bi se ukvarjali s svojimi varovanci tako, kot bi se obojim zdelo potrebno, kliče jih tudi drugo delo. Enako je s tekmovalci. Slovenija v bistvu še ni našla sistema za vzdrževanje mladih nadarjenih športnikov in zaradi tega stvari niso sistemsko urejene. Vse je odvisno od tega, kako in koliko se je kdo sposoben znajti pri iskanju sponzorjev, gospodarstvo je v težavah in tam, kjer ni, ne pomaga še tolikšno razumevanje potreb športnikov in ne zavest da je najučinkovitejša reklama gospodarstvu ravno športnik zmagovalec. Zato je toliko bolj dobrodošla pogodba o sponzorstvu, kakršno je klub podpisal z brežiškim Vinom in ki je tekmovalcem omogočila marsikateri uspešen nastop, športniki se pripravljajo na nastop v Velenju, predvsem pa že tudi razmišljajo o Olimpijskih igrah leta 1996. Sprejema sta se udeležila tudi predsednik SO Brežice Teodor Oršanič in predsednik izvršnega sveta Ciril Kolešnik. Kolešnik je pritegnil pripombi trenerjev, da se športniki na Sokolskem stadionu sedaj lahko vsaj oprhajo, da imajo ob garderobah trim kabinet za ostale priprave, da pa jim to nekateri očitno zavidajo: »V Brežicah bi radi za šport naredili še več, čeprav ga nekateri smatrajo za razkošje in ne cenijo doseženih rekordov. Če bi znali stopiti .skupaj, bi lahko do jeseni prihodnjega leta dokončali atletski stadion. l>otor' ima idealne pogoje vse do temperature, nižje od -5 stopinj C. Ima pa na tleh tartan, zato bi se ga izplačalo pokriti s primernejšo kritino. Če bi znali biti enotni, namesto da pogrevamo stare spore, bi to lahko naredili do jeseni. Ne glede na vse skupaj pa bomo, dokler bom predsednik izvršnega sveta, v Brežicah podpirali šport.« (Ika) Tekmovalci, trenerji, funkcionarji kluba in sponzorji Atletskega kluba Fit Brežice. Zelo uspešen prvi del sezone O kakovosti brežiške atletike priča lepo število medalj in naslovov državnih prvakov v prvem delu letošnje sezone. Že januarja in februarja so člani AK Fit napovedali dobro sezono, saj sta Rovan v skoku s palico in Lopatičeva v skoku v daljavo in peteroboju postala slovenska dvoranska rekorderja. V sezoni na prostem je metalec kladiva Kevo trikrat izboljšal slovenski rekord in se na mitingu v Zagrebu (7. junija) ustavil na meji 67 metrov. Rovan je tudi na pro- stem lastnik rekorda v skoku s palico (510 cm), Lopatičeva pa je kot članica državnih štafet 4 x 100 in 4 x 400 metrov solastnica državnega rekorda. Metalec kladiva Pod-vinski in skakalec Rovan sta državna prvaka pri starejših mladincih. Dodati je treba še številne medalje z dvoranskega prvenstva in Atletskega pokala Slovenije, kjer so Kevo, Grubič in Podvinski osvojili prvo, drugo in tretje mesto v metu kladiva. Uspešen nastop atletov AK FIT Brežice Avstrija — Na odprtem prvenstvu avstrijske Štajerske, ki je bilo 18. in 19. junija v Kapfenbergu, je sodelovalo tudi nekaj slovenskih atletov, med njimi tudi člani AK FIT Brežice, dosegli pa so lepe rezultate in uvrstitve. Met kladiva: 1. V. Kevo 66,70 m, skok s palico: 2. J. Rovan 500 cm, 200 m ženske: 1. V. Lopatic 24,88 s, 110 m ovire moški: 2. G. Podvinski 16,09 s. Rovan zmagal v Budimpešti Budimpešta — Skakalec s palico J. Rovan, član AK FIT Brežice, je 18. junija zmagal na velikem mednarodnem atletskem mitingu mladih v Budimpešti, kjer je sodelovalo štirinajst držav. Z rezultatom 510 cm je izenačil slovenski rekord, hkrati pa še enkrat potrdil normo za udeležbo na svetovnem mladinskem prvenstvu, ki bo letos v Lizboni na Portugalskem. Odlični nastopi na gorskih tekih Brežice — Članica AK FIT Brežice Barbara llijaš z Bizeljskega nastopa na gorskih tekih, ki štejejo za državno prvenstvo v mladinski konkurenci, kjer dosega lepe uvrstitve: 2. mesto v Teku na Lisco, 3. mesto v Triglavskem teku, 4. mesto v Teku na Kamniško sedlo. V teku na 8 km dolgi progi na_Kriško goro (19. junija) je zasedla s časom 53. min. tretje mesto, trenutno pa je v generalni razvrstitvi prav tako na 3. mestu. Tudi v Kranju uspešni Kranj, 19. junija — Na mednarodnem atletskem mitingu mladih, kjer je sodelovalo več kot 500 mladih atletov in atletinj, je pod vodstvom trenerja Henrika Omerza nastopilo tudi več pionirjev in pionirk iz AK FIT Brežice. Dosežene so bile naslednje uvrstitve: 1. mesto Trajkovski 1.80 m ovire, 2. mesto Žigante B. 200 m ovire, 3. mesto Erkič M. 80 m ovire, 4. mesto Mešiček R. daljava, 4. mesto Trajkovski 1.300 m, 5. mesto Čurčič B. višina, 6. mesto štafeta 4 x 100 m, 6. mesto Gogič S. krogla, 7. mesto Žepin A. 300 m, 8. mesto Erkič M. daljava, 10. mesto Dornik K. 80 m ovire, 13. mesto Smukovič D. daljava. NAŠ GLAS 17.22. junija 1994 -\ 9 ... ....... ..... ..... ....... ............... Zažgal je mladoletnik Krško — Kriminalisti so, kot kaže, odkrili vzrok dveh požarov na Logu, o katerih smo pisali v prejšnjem Našem glasu. Obakrat naj bi ogenj zanetil mladoletn i S. M. (1979) iz Sevnice. V enem od njiju je v celoti zgorelo gospodarsko poslopje Matije Novšaka, skupaj s krmo, kmetijskimi stroji in dru- go opremo, pri čemer je nastalo za 3 milijone tolarjev materialne škode. Drugemu lastniku, Silvu Percu, je uspelo podtaknjeni ogenj v gospodarskem poslopju takoj pogasiti, tako daje nastala le majhna škoda. Zoper S. M. bodo kriminalisti podali kazensko ovadbo. Vozila sta se naprej Sevnica — Ob kontroli prometa so policisti 14. junija malo pred eno ponoči ustavili Andreja K. iz Orehovega. Ker so ugotovili, da kaže znake vinjenosti, so mu prepovedali vožnjo, pol ure kasneje pa so ga spet zalotili, da vozi. Pridr- žali so ga na policijski postaji do iztreznitve. Enako uslugo so nudili dva dni kasneje Se-bastjanu P. (1975), ki se je v podobnem nerodnem stanju vozil s kolesom z motorjem po Kvedrovi cesti in ni bil voljan takoj odnehati. ŠPORT REKREACIJA Športne igre obrtnikov Veliki pokal Krškemu Sevnica — Obrtna zbornica Sevnica je 18. junija organizirala 6. šport-, ne igre obrtnikov in pri njih zaposlenih delavcev v Posavju. V šestih disciplinah je nastopilo okoli 100 tekmovalcev iz obrtnih zbornic Brežice, Krško in Sevnica, v sedmi disciplini, kegljanju, pa se tokrat niso pomerili, ker v Sevnici ni kegljišča. Vrstni red po disciplinah: šah — 1. Sevnica, 2. Krško; rokomet — 1. Sevnica, 2. Brežice, 3. Krško; mali nogomet — 1. Sevnica, 2. Krško, 3. Brežice; tenis — 1. Krško, 2. Brežice, 3. Sevnica; streljanje — 1. Krško, 2. Brežice, 3. Sevnica; vlečenje vrvi — 1. Krško, 2. Sevnica. Brežičani so zbrali 29 točk, Sevničani 48, Krčani pa 51 in tako že četrtič zaporedoma zmagali ter prejeli veliki pokal. Prihodnje leto bodo igre v Brežicah. (J. Blas) Državno prvenstvo obrtnikov ribičev l Krški in Dušan Vučajnk Brestanica — Obrtna zbornica Krško je 11. junija na ribniku pri Brestanici pripravila državno prvenstvo obrtnikov v lovu rib s plovcem. Tekmovanja se je udeležilo 30 ribičev iz desetih ekip. Najboljše je bilo prvo moštvo Krškega, na drugo mesto se je uvrstil Slovenj Gradec, na tretje Sevnica in na četrto mesto druga krška ekipa. Posamezno: 1. Dušan Vučajnk (Krško) 5950,2. Roman Kodrič (Vrhnika) 4750,3. Viki Košar (Sevnica) 4550,9. Egidij Knez (Krško) 1470,10. Viktor Pacek (Krško) 1920 itd. (J. Arh) Športni ples Sebastjan in Urška deveta na DP v Maribor — Tu je bilo v nedeljo, 19. junija, državno prvenstvo v kombinaciji desetih plesov (pet standardnih in pet latinskoameriških plesov). Tekmovanja so se udeležili tudi trije pari krškega kluba. Najboljši rezultat sta dosegla najboljša krška plesalca športnega plesa Sebastjan Vodlan in Urška Klakočar (Zavarovalnica Triglav Krško), ki sta v močni konkurenci plesnih parov iz vseh najboljših slovenskih klubov dosegla trenutno odlično deveto mesto med mlajšimi mladinci. Pionirska para pa sta dosegla osemnajsto mesto (Mitja Prah in Mateja Gane) in devetnajsto mesto (Matija Kržan in Teja Dumenčič). Pred kratkim sta imela Sebastjan in Urška tudi prvo individualno uro pri tujem trenerju, in sicer pri Richardu Porterju iz Anglije (trikratnem svetovnem prvaku), ki je opazil njun neizmerni talent, ki pa ga je potrebno z velikimi vlaganji in delom še potrditi. (Dixi) Odprta vrata strelišča Leskovec — V okviru krajevnega praznika je imelo v nedeljo, (19. junija, Strelsko društvo SOP Novoline odprta vrata strelišča za vse, ki so se želeli pomeriti v streljanju. Letos je prišlo na strelišče 132 krajanov. Najštevilnejša je bila družina Arh s šestimi strelci. Veliko zanimanje je bilo tudi za novosti, prvič so lahko streljali na biatlonske tarče. Krajani so si z zanimanjem ogledali tudi trening Dejana Županca, ki se pripravlja za nastop na sve-¦ tovnem prvenstvu. (J. Arh) ŠAH Junija Mesojedec Sevnica —Šahovski klub »Milan Majcen«jevTrnovcu izvedel junijski hitropotezni šahovski turnir. Udeležilo se ga je kar 18 tekmovalcev. Zasluženo je zmagal Zvonko Mesojedec s 16 točkami, za njim so se razvrstili: 2. Bojan Kuzmič (15). 3. Martin Povše (14), 4. Iztok Blas (12,5), 5. Rudi šoper (11) itd. Po skupnem seštevku šestih letošnjih turnirjev je vrstni red naslednji: 1. Z. Mesojedec 106 točk, 2. B. Kuzmič 104,3. M. Povše 103,4. T. Kranjec 88, 5. F. Derstvenšek 71,6. Iztok Blas (5 turnirjev) 65 itd. Zanimivost zadnjega turnirja je bila izredna borbenost in izenačenost vseh tekmovalcev, predvsem najboljših treh za končno zmago 1994. Naslednji turnir bo v nedeljo, 17. julija, pričel se bo ob 9. uri v klubskih prostorih. (J. Blas) Na meji Obrežje — Na mejnem prehodu so policisti odkrili še nekaj »obdelanih« vozil. Med njimi je bil tokrat mercedes 300 D, s katerim se je pripeljal hrvaški državljan Branko N. (1949). Avto ni imel pravih številk na šasiji in ne originalnega kontaktnega ključa. Mirko B. (1944), državljan RH, seje vozil z BMW 3201, v katerem so bile številke šasije prenarejene in se niso ujemale s številkami v prometnem dovoljenju. Golfi so bili tudi to pot.Ženim se je na mejo pripeljal Semko K. (1958), hrvaški državljan, pa so policisti v njem pogrešali identifikacijsko ploščico in odkrili predelavo na mestu, kjer je številka šasije. Podobno je bilo z golfom, ki ga je vozil PavaoB. (1951). Vozila so prevzeli kriminalisti, voznike pa sodnik za prekrške. V mercedesu 300 SE krapinske registracije je voznik, Mladen J. (1937) iz Zlatar Bistrice, imel pod sedežem revolver Special kal. 38 in pet nabojev. Ivica Š. (1962), pa je imel v predalu malo-kalibrsko svinčnik pištolo, ki si jo je napravil sam, k sodniku za prekrške pa bo moral ravno tako kot Mladen. V zadnjem tednu dni je mejna policija na prehodih na območju UNZ Krško spet zavrnila večje število tujih državljanov, ki niso izpolnjevali pogojev za vstop oz. bivanje v Sloveniji. Poleg državljanov BiH, RH in ZRJ so bili med njimi še državljani Makedonije, Tanzanije in Romunije. »Ilegalci« Rakovec, Nova vas, Stara vas — Policisti PP Brežice so 13. junija v Rakovcu zalotili državljana Hrvaške Franja N., ko je z avtomobilom poskušal prestopiti državno mejo na nedovoljenem mestu in brez listin. V Novi vasi so pri poskusu ilegalnega prestopa državne meje zalotili Zlatka L. (1957) in Gorana P. (1959), oba državljana RH. V njunem avto- mobilu so policisti našli 90 disket, 5 video kaset in še druge reči, zato soju predali carinikom. V Stari vasi pa so preprečili nadaljnjo pot hrvaškemu državljanu Zel j ku B. (1962), ki je hotel čez Figarov most prepeljati na Hrvaško 1000 kv. metrov ladijskega opaža brez carinske kontrole. Vse štiri hrvaške državljane so napotili k sodniku za prekrške. Pretepal je ženo in hčerko Sevnica — Sevniški polici- njen doma pretepal ženo in sti so 14. junija dali v prostor hčerko. Zaradi kršitve javnega za pridržanje Franca V., 45 let, reda in miru mora k sodniku iz Sevnice, ker je močno vi- za prekrške. Tat na ••• razbil še dve okni na skladišču in od tam odnesel napravo za pranje vozil z vodo in paro pod pritiskom. Naprava znamke Karcher je rumene barve, na spodnji strani ima tri manjša kolesa. Krško — Na sanitarno deponijo v Starem Gradu je v času med 11. junijem popoldne in 13. junijem do 7. ure zjutraj nepovabljen vstopil neznanec. Na kontejnerju pri vhodu je razbil okno in v notranjosti vzel žepni računalnik. Nato je Otepala se je psa Cundrovec — V Cundrovcu seje med vožnjo hudo poškodovala Mihaela Hervol (1974) iz Bukoška. Ko se je peljala s kolesom z motorjem, se je pri stanovanjski hiši št. 5 v Cundrovcu z dvorišča proti njej zapodil pes. Hervolova se gaje otepala z nogo, pri tem pa je zapeljala na desni rob vozišča in se potem prevrnila v obcestni jarek. Sledi II. vojne Račica — Franc C. iz Račice pri Sevnici je 18. junija sevniškim policistom izročil več vojaških predmetov neznane proizvodnje: mino za minomet kal. 82 mm, del cevi za mitraljez, tri naboje za protiletalski mitraljez in ročno bombo. Stvari izvirajo iz II. svetovne vojne, našel pa jih je pri izkopu temeljev za dozidavo gospodarskega poslopja. Se je tudi pri nas pričelo? Ko se peljete z odcepa avtoceste pri Jesenicah ali Mokricah in pridete pod nadvoz v oster ovinek, zagledate ostanke ogledala, ki je bilo prej v veliko pomoč voznikom. Nekdo ga je namerno razbil. Koristi od tega ni imel, ampak vsi ostali škodo, saj je zdaj ta ostri in ozki ovinek nepregleden. Poleg tega sta tudi tabli, ki označujeta Novo vas pri Mokricah, napol uničeni, s preostankom črk sta grdi na pogled, stojita pa tik ob golf igrišču, kjer je — na srečo — vsak dan več gostov. V Našem glasu smo pred kratkim pisali, kako vSamoboru huligani uničujejo prometne znake in podobno. Ali se je tudi pri nas pričelo? Bomo res delali sami sebi škodo? (B. Z.) Indijska konoplja Curnovec — Kriminalisti UNZ Krško so pri Iztoku V. (1953) opravili hišno preiskavo in našli večjo količino indijske konoplje: 3575 gramov posušenih delcev, 1188 sadik, velikih po en meter, ki so se sušile, in 416 pol metrskih sadik, ki so bile posajene blizu gospodarskega poslopja. Trčil je v drevo Bukošek — Ko seje Miha Mahkota (1961) iz Ljubljane 18. junija zvečer peljal z avtomobilom iz smeri Bizeljskega proti Brežicam, je v Bukošku zapeljal preko robnega pasu na travnato bankino, nazaj na cesto pa mu ni uspelo, ampak je vozilo začelo drseti. Po 25 metrih drsenja je avto trčil v drevo in nato obstal na strehi. V nezgodi se je hudo poškodoval sopotnik Anthonv Su-mich, državljan Nove Zelandije, na avtomobilu Volvo pa je za okoli milijon tolarjev škode. se mu |e Krško — V nezgodi, ki se je pripetila 18. junija zvečer v Krškem, se je hudo poškodovala voznica Magda Ivanuša iz Krškega. Ivanuševa je v bližini stanovanjskega bloka Dalmatinova 1 vklopila levi smerni kazalec in začela zavijati v levo. Neznani voznik yuga, ki je pripeljal za njo, je avto ustavil. Matjaž Cerov-šek s Pijavškega pa je obe vozili prehiteval po levi strani in pri tem s prednjim desnim blatnikom zadel leva vrata vozila Ivanu-ševe. Voznico so odpeljali v brežiško bolnišnico, njena sopotnica Erika Lisec iz Sevnice pa je bila lažje poškodovana. Ne dajte se motiti Nedelja pomeni za večino ljudi dan počitka. Zdi se, kot da bi vse Krško ob nedeljskih popoldnevih zamrlo. Nikjer ni videti živega človeka. Včasih se sprašujem, kam izginjajo moji someščani ob nedeljah. To nedeljo popoldne pa se je na Vidmu zgodila prometna nesreča. Počilo je, da so najbrž slišali še na oni strani Save. In glej ga no, naenkrat je bilo križišče polno. Občinstva toliko, da bi si ga tudi g. Moškon najbrž zaželel v takem številu videti na kaki prireditvi v Kulturnem domu. Posledice trčenja so bile k sreči dokaj mile, saj je ostalo samo pri nekaj razbite pločevine, ljudje so jo odnesli skoraj brez poškodb. Občinstvo pa je bilo najbrž razočarano, ker se je dalo zmotiti pri nedeljskem počitku. (B.B.) POSTNA TORBA Do vseh razstav vodijo stopnišča, mi pa smo • ¦•_¦• invalidi Zopet smo se krški in se-novski invalidi podali na izlet v neznano. Pot nas je vodila do prve kavice na Bizeljskem, tisti, ki jim noge še dovolj služijo, pa so odšli še na Goro k cerkvi. Vsi tega seveda nismo zmogli. Potem smo odšli proti Rogaški, kjer smo si ogledali grafično razstavo. Slike so pripovedovale tudi o Jezusovem rojstvu in smrti, bilo pa je še veliko drugih. Slike je galeriji podani neki švicarski državljan. Žal so vse razstave na koncu nekakšnih stopnišč, mi pa smo invalidi... Ogledali smo si tudi rogaško steklovino in tovarno, kjer vso to lepoto izdelujejo. Zaposlenih je več kot 2.000 delavcev, več kot polovica jih je iz sosednje države. Imajo beneficirano dobo in še kar solidne plače. Vodič nam je razkazal tudi peči, v katerih je več kot 1.000 stopinj Celzija in zaradi tega ne smejo dela v njih nikoli prekiniti. Sicer bi peči razpokale. Večino proizvodnje prodajo na tuje trge. Kosilo smo si privoščili v gostišču Amon, kjer snemata naše radijske popoldneve Jože Galič in Boris Kopitar. Pri hiši imajo konje in pridelujejo tudi sok iz rdeče pese ter ga prodajajo po 140 tolarjev za pol litra. Obiskali smo še pod-sreški grad, v katerem ravno obnavljajo gostišče. Ker se nam še ni dalo domov, nas je naš predsednik popeljal še naprej v neznano: v svoj revir na Srobotno, sredi gozdiča. Videli smo veliko in imeli smo se lepo. Za vse se lahko zahvalimo vodstvu kluba, muzi-kantu Stanetu in vozniku Petru. Elica 10 PRODAJAMO ZLATNINO IN URE URARSTVO - TRGOVINA • BOLTIN s.p. 68270 KRŠKO • CKŽ 7 • TELEFON: 0608/33-191 ' Igrišče na smetišču Skopice — Nekoč je na robu krškopoljske vasi Skopice stalo smetišče, kamor so svoje odpadke vozili tako domačini kakor prebivalci iz soseščine. Potem so se Skopičani odločili in smetišče zasuli, na njem pa so asfaltirali površino za igrišče. Predsednik Sveta KS Skopice Anton Ivanšek pravi, da so njihovi športniki aktivni tudi sicer in da pomagajo, kjerkoli je to potrebno. Zato jim gre tudi krajevna skupnost na roko. Ivanšek: »Lani smo za športno društvo porabili 20.000 DEM. Prepričani smo, da je bolje, če so na igrišču in če se ukvarjajo s športom, kakor pa da zahajajo na različna čudna pota.« Na kupih zemlje okrog igrišča so uredili nekakšno BMX stezo in mladi kolesarji se vozijo po klancih kot za stavo. Tako mimogrede obvladajo kolesa, kar je za varno udeležbo v prometu pomembno. Športniki so okrog igrišča že postavili nosilne drogove za razsvetljavo, imajo utico IGM Sava. Nanjo bodo namestili še ostrešje, da bo tudi okrog objekta senca, obsadili jo bodo s kivijem... Načrtov je za poln koš. (Ika) Misika je ozdravela Ivanu Tršeliču iz Velikega Podloga 15 je zbolelo žrebe. Veterinarje ugotovil hudo obolenje v področju črevesja. Stanje seje hitro slabšalo in nič ni več kazalo, da bi žrebe lahko preživelo. Pomagal bi lahko edino še kirurški poseg. Ko je akcija stekla, so na veterinarski postaji v Novem mestu vse pripravili za operacijo. Poseg (resekcijo črevesa) je vodil dr. Osterman ob asistenci dr. Ciglerja in dr. Kende. Operacija je popolnoma uspela, žrebička Mišika (na sliki) zopet veselo skače po dvorišču. (TOC) ¦i:\Tro-ITI* Zdolski CRPOVkar dela NAŠ GLAS 17. 22. junija 1994 , »Korajža velja« v Kostan jku Kostanjek — Zdolski odbor CRPOV (razvoj in obnova vasi), vaška skupnost Kostanjek, Občinska zveza prijateljev mladine in Studio H iz Trbovelj so 19. junija uspešno organizirali prireditev za mlade (in stare). Program se je v Kostanjku začel že dopoldne z izborom mladih talentov za nastop na glavni prireditvi. V cerkvi pa je bila slovesna maša, kjer so nastopili cerkveni zbori iz sosednih far. V zaključnem delu prireditve Korajža velja je nastopilo dvanajst deklet in fantov iz cele Slovenije, nekaj tudi iz domačih krajev. Na koncu je bilo ljudsko rajanje za vse. Prizadevni organizatorji iz vaške skupnosti Kostanjek so poskrbeli za hrano in pijačo, ansambel Tonija Verderberja pa za zabavo. Krajane je z obiskom počastil župan Obrigheima, občine, ki ima prijateljske vezi z občino Krško. (Pilip) • • Državno prvenstvo jamarjev Srečanje ob 30. obletu dela v Kostanjevici Kostanjevica na Krki — Devetnajsto srečanjev slovenskih jamarjev, ki bo med prvim in tretjim julijem letos v Kostanjevici, je Zveza jamarjev preimenovala v državno prvenstvo. To je najvišja organizirana oblika delovanja jamarjev na ravni države. Organizatorji, kostanjeviški jamarji, štejejo dodelitev te naloge za priznanje svojemu dosedanjemu delu. Na državno prvenstvo je povabljenih 45 jamarskih društev iz Slovenije in zamejstva (Koroške in Furlanije — Julijske krajine). Srečanje je odprto za javnost in organizatorji, kostanjeviški jamarji, vabijo vse, ki jih jamarstvo zanima, naj pridejo v soboto, 2. julija po 16. uri pred Kostanjeviško jamo. V Kostanjevici obljubljajo, da bodo do srečanja generalno prenovili električno napeljavo v jami. Program srečanja jamarjev Slovenije se bo pričel v petek popoldne, ko bodo njihovi kolegi lahko opravljali izpite za naziv »mlajši jamar«. V soboto bodo posamezne jamarske enote predstavile svoje delo, na okrogli mizi pa se bodo pogovarjali o tujih jamarskih odpravah v Slovenijo. Sobotno popoldne bo zapolnila seja sveta upravljalcev turističnih jam, udeleženci pa si bodo ogledali še uporabo računalnika pri izdelavi jamske dokumentacije. Od šestnajste ure dalje bo pred jamo v Kostanjevici tekmovanje v hitrostnem plezanju, izbor najboljšega diapozitiva z jamsko tematiko, slovesnost v počastitev 30. obletnice jamarstva v Kostanjevici in družabni večer ob tabornem ognju. (Ika) Krški Imperialovci na izletu Kolektiv krškega Imperiala si je za svoj sindikalni izlet izbral Belo krajino, točneje Metliko. Vesel zaključek izleta je bil v zidanici Badovinac v Metliki, od koder je tudi posnetek. Čeprav so vsi nasmejani, pa nad njimi visi negotova usoda. Ali bodo prihodnje leto še vsi skupaj, kot kolektiv Imperiala, na podobnem izletu? (Slika: M. Bogovič) Nagradna križanka agencije TAJ Brežice Nagrajenci križanke Sorčan Trije reševalci za nagrado prejmejo usluge v pralnici perila Sorčan v Sevnici: 1. Branko Rihter, Sremiška 1, Krško, v vrednosti 5.000 SIT; 2. Ivan Grubič, Kregarjeva 7, Brežice, v vrednosti 3.000 SIT, in 3. Tja-ša Preskar, Šolska 12, Krško, v vrednosti 2.000 SIT. Oglasite se v Sorčanovi poslovalnici na Stanetovi ulici 8, Šmarje, Sevnica. Rešitev križanke Sorčan — Gesla: Sevnica, pralnica perila, Marko Sorčan. Po vodoravnih vrstah: Sevnica, kaolin, Ortega, Olga, AN, P, oboa, ara, rinolog, Kras, agar, risbe, loterija, sak, NR, Anapa, ro, imam, Noel, cika, Marko, alen, oglas, pard, S, Iro, EN, aloa, anat, Rot-terdam, TO, iva, očak, set, litina, ruine, AČ, pentagram. Magic nagrajuje Milan Javornik iz Krškega, C. 4. julija 64, Slavica Jazbec iz Zabukovja 28 in Dejan Hribar iz Leskovca, Ul. Anke Salmičeve 75, so tokrat prišli na vrsto, da jim v pizzeriji Magic postrežejo z brezplačno pizzo. Naj vam teknel MAGIČNI PIZZERIA NAGRADNI KUPON ŠT. 6 Delovni čas: pon. - petek: 9.00—23.00, sob., ned., prazniki: 12.00-23.00 Sponzor tokratne križanke je turistična agencija TAJ iz Brežic. Nagrada je sicer samo ena, a je toliko bolj zaželena, vsaj po zanimanju za potova- nja v Gardaland sodeč. Torej: srečni (izžrebani) reševalec križanke bo s z agencijo TAJ odpotoval na dnevno-nočni izlet v Gardaland. Rešitve od- dajte v naš nabiralnik ali jih pošljite do srede, 29. junija, na naslov: Naš glas Krško, CKŽ 23, 68270 Krško. Na ovojnico pripišite: KRIŽANKA TAJ. M ' SI P/ltr '** MESTO v S/MV/J/ ttH&>kL ttštu tMllčA-et* repu V&Z.t2Q0~ V41AJ/IC KIT. &LŽ4-VNIZ ... C7V*: j/ HBUT'H iS lllt AlSrttiM ¦ MijSjsH ¦ Hi* * i i >rt b e N C \ 1 h MATHlM in porei-VAH3Č sriene T & fL 1 "* bito" SL»S L \ K. T/UT1U GovBbO i tlll ¦S ;;:|: ...MOST CvKosm) **m iH in t J V l&u O VL fKDVC. 1**I6 HO se&srvo t i >1 SMUK* HI sesrte K) z v/ E ft \c Kaz«k/ PovetJ-MIK POllTtlc\ fLSiVl7EV A T C k) T A r afHšče vereitiA TONA f TtlHO anurmi •vtiTien IZflliUr, IZPIT ' wumjiu RCIA/MIA 1 - A O Ttmuatt oenKTA t K DH.KK1 leti * if.Gfilti VtŠČItJ*., Sfeert/K7 u \r7 Lr T KJ O *> T POZ. M. NOtCQ U4jf/M čeiic&t vesTA ve.tr CMN.) L A T imam MPSJO A S *«!«« H A amv/ noUMCr. Tlso!-ICTJS tet mtutK. OCCMJA I R š K ° H O fL 3 % n*Mi/eB- Mn/At. vesiA ftesA 5 K A ž. me ki t\ p Pr CotSti VtH T latsiKi MKIPV fea>/rer /C&1U?-MCMn) T t K E" 1 \ ¦ j —¦"% ? ¦-.- *?>E5 0 STGH. W%4 *** WZ ITHIJ4 Pili/ tako CLAT.) \ t ' '1% .raSnS* >1 2 t t T KJ VoJAitA STDnOA Cm) C i h) i m& ka*A/(7tb A S 1 ml&m l ntheu kJ ki Zo»Av K ¦S SLO& 5! «M w P tL Zti/AJO reto <3L H&7' 91Wč JSzego v min Novemt A L A Tlf, fJ**JC A 4> ^čT t Ajoe,o-nerui rcug, Jinnr J ( H i — 4tiiUlČ IVO HlMMU Koz* TUTI3 -i r&t/ma t A P T A SLOVtfKj A k) r 2>tne IUA+J D \ \ lUCI/OC iVOViftC Nuno secmi/mi /V \C Z, 1 D i V \ ZlMSfUtT V * il ( M N81Č134 hl»?A J /J A NtoUU mae GjesiA A L h M \ C6S7M/ o/ineic 1 A NAŠ GLAS 17. 22. junija 1994 ¦¦:¦ ' ' ": ' ;" " : ¦' ' ¦:'¦¦:¦.¦:¦.¦¦.¦¦ ¦ . ¦¦'¦¦.. ¦ ¦ ' .' '¦ ¦ ¦' ....¦¦¦ . ¦. ¦ ..... .. , ¦" . " ¦'" '¦¦-¦ . ; ¦ 11 Vodstvo občine Brežice vabi na svečanosti ob dnevu državnosti Republike Slovenije Sreda, 22. junija, v Učnem centru Cerklje ob Krki: — ob 9. uri: odkritje spominske plošče v spomin na napad pripadnikov TO Republike Slovenije in prevzem letališča ter celotnega območja vojašnice Cerklje ob Krki (ob vhodu v vojašnico); — ob 20. uri: otvoritev razstave slikarja Antona Plemlja »Osamosvajanje, vojna in demokracija v Sloveniji« v galeriji vojašnice Cerklje ob Krki. četrtek, 23. junija, v Posavskem muzeju Brežice: — ob 18.30: promenadni koncert Godbe na pihala iz Kapel; — ob 19.30: otvoritev retrospektivne razstave akademskega slikarja Rudolfa Kotnika; — ob 20.30: svečana akademija in koncert Ribniškega okteta (slavnostni govornik bo Sergij Pelhan, minister za kulturo Republike Slovenije). Petek, 24. junija, na Bizeljskem: —ob 15. uri: otvoritev pošte in ATC Bizeljsko ter priključitev telefonskega omrežja za KS Pišece in KS Bizeljsko. Sobota, 25. junija, v Kapelah: — ob 16. uri: Kmečke igre Posavja 1994. Ponedeljek, 27. junija, v Rigoncah: — ob 11. uri: polaganje venca na spomenik v Rigoncah. Vabljeni! Teodor Orianič, dipl. ing. gozd., predsednik SO Brežice Vse, ki ste radi veseli, vabimo na tradicionalno KRESNO NOČ NA LIBNI, ki bo v soboto, 25. junija, s pričetkom ob 20. uri. Za pijačo in jedačo bomo poskrbeli od 18. ure dalje. Program kresovanja bo obsegal: ples ob kresu, obujanje kresnih običajev, tekmovanje v vriskanju, klenkanje, prižiganje kresničk, presenečenja, bogat srečelov. Igral bo ansambel Dobri prijatelji. Kmečke igre v Kapelah Turistično društvo Kapele vabi na Kmečke igre Posavja '94, ki bodo v počastitev dneva državnosti v soboto, 25. junija. Pričele se bodo ob 16. uri. za prijetno razpoloženje bo poskrbel ansambel AS, za hrano, pijačo in bogat sre-čolov pa Turistično društvo Kapele. Vstopnine ni. Vabljeni. (D.K.) NAŠ GLAS za brezplačen mali oglas Izrežite ga in prilepite na list, kjer bodo napisani podatki o naročniku malega oglasa (ime in priimek ali naziv podjetja, naslov, telefonska številka, žig, podpis, datum) ter natančna vsebina oglasa! V našem skupnem interesu je, da pišete čitljivo. Hvala za zaupanje - ne bo vam žal! Ponovno bomo organizirali Sevnisko poletje Vabimo vas na naslednje prireditve: — v petek, 24. junija ob 20. uri: Alfi Nipič in njegovi muzikantje; — v soboto, 25. junija ob 16. uri: 15. revija gasilskih pihalnih orkestrov. Nastopile bodo pihalne godbe GD Sevnica, Spodnja Polskava, Novo mesto, Loče pri Dobovi, Metlika in Pihalni orkester Senovo; — ob 20. uri: srečanje narodnih, zabavnih in ročk ansamblov: Akordi iz Boštanja, Rožmarin iz Brežic, Trio Franca Ocvirka iz Sevnice, Melanie iz Sevnice, Magic iz Sevnice, Vikend plus iz Zasavja, Žarek iz Sevnice, solist na trobenti, Dejan Brečko in čarodej Niko. Vsak večer bo poskrbljeno tudi za prigrizek in pijačo. S svojimi dobrotami se bo predstavila tudi Zveza kmetic občine Sevnica. Prireditve bodo na Glavnem trgu v Sevnici. Od 24. do 26. junija bo pri bifeju Osovnikar ob Taborniškem domu državna razstava koz z vsemi spremljajočimi prireditvami, tekmovanji in s sejmom. V soboto, 25. junija, bo pri Tončkovem domu na Lisci zabavna prireditev, ki jo organizira Gostinsko podjetje Sevnica. V nedeljo, 26. junija, bo srečanje harmonikarjev na Studencu. V soboto, 2. julija: na bazenu v Sevnici nastop Agropopa, pri Tončkovem domu na Lisci srečanje mladih gasilcev OGZ Sevnica. V nedeljo, 3. julija, bo na sevniškem gradu koncert Vite Mavric ob spremljavi Boruta Lesjaka. Sevnisko poletje '94 Razstava koz in druge prireditve Sevnica — Člani Kozjerejskega društva, vključeni v Zvezo kozjerejcev Slovenije, organizirajo tretjo državno razstavo koz in mlečnih izdelkov iz kozjega ter ovčjega mleka. Razstava bo v Sevnici pri Taborniškem domu med 24. in 26. junijem letos. Razstava bo za obiskovalce odprta v soboto, 25. junija med 8. in 20. uro ter v nedeljo med 8. in 15. uro. Razstava koz je vključena tudi v program Sevniškega poletja '94, zato jo bodo spremljale tudi zabavne prireditve na sevniškem Glavnem trgu. V petek, 24. junija bo (ob 20. uri) nastopil ansambel Alfija Nipiča, v soboto ob 16. uri pa bo 15. revija gasilskih godb in orkestrov Slovenije. Srečanje harmonikarjev na Studencu Sevnica — ZKO Sevnica organizira v sodelovanju s Prosvetnim in Gasilskim društvom Studenec tradicionalno srečanje harmonikarjev, ki bo hkrati izbirno srečanje za udeležbo na Zlati harmoniki Ljubečne. Srečanje bo v nedeljo, 26. junija ob 15. uri na Studencu. Program bo povezoval Franc Pestotnik, Osin Podokničar. Harmonikarji se lahko prijavijo med 14. uro in 14.45. Po srečanju bo prava veselica. Marljivi domačini so poleg dobrih jedi in pijače pripravili še bogat srečolov in žrebanje vstopnic. Da bo veselje še lažje, bo igral ansambel Vi-gred. Vabljeni! Starši in učenci! Eno od možnih rešitev vaših zadreg v zvezi z nabavo šolskih potrebščin vam ponuja knjigarna in papirnica Opus v Krškem. Tudi letos bomo namreč organizirali — prednaročniško prodajo učbenikov in delovnih zvezkov, — komisijsko prodajo rabljenih učbenikov, — prodajo ostalih šolskih potrebščin. Oglasite se v knjigarni Opus in skupaj bomo poskrbeli, da bodo vaše počitnice bolj brezskrbne! FILMSKI SPORED BREŽICE 22. VI. ob 20.30: KLAVIR, drama. 23. VI. ob 18.30: PRIDEN SINKO, triler. 23. VI. ob 20.30: KLAVIR, drama. 24. VI. ob 18.30: PRIDEN SINKO, triler. 24. VI. ob 20.30: KLAVIR, drama. 25. VI. ob 18.30: PRIDEN SINKO, triler. 25. VI. ob 20.30: KLAVIR, drama. 26. VI. ob 18.30: PRIDEN SINKO, triler. 26. VI. ob 20.30: KLAVIR, drama. 27. VI. ob 20.30: PRIDEN SINKO, triler. AVTO-MAX Milan Skobe Leskovec Tel.: 0608/21—342 v RENAULT Prodajamo celoten program vozil RENAULT Takoj Vam dobavimo vozila: R 5 1,4 s katalizatorjem R TWINGO R Clio faza II R19 Zagotavljamo Vam zanesljiv in kakovosten servis. Za Clio faza II in R 5 1,4 — 5 vrat Vam omogočamo testno vožnjo. Obiščite nas vsak delovni dan med 8. in 12. ter med 13. in 17. uro. MALIOCLASI NAVOJNO nareznico cevno ročno Alrovva z nastavljivimi noži, od 1 1/2 do 3 cole, za vodo in plin, prodam. Tel.: 61—501, po 17. uri. RENAULT 4, I. 1986, modre barve, registriran do aprila 1995, prodam. Cena po dogovoru. Fanika Zaniuk, Dvorce 17, Brežice. Pokličete lahko vsak delovnik od 7. do 8. ure na tel. 61— 237. STARE razglednice, pisma, dopisnice, tudi cele zbirke odkupujem. Gregi, Kregarjeva 11, Brežice, tel.: 63—111. TRAKTOR Ursus 35 s kabino in koso, star 5 let, dobro ohranjen, menjam za traktor Fer-guson 39. Tel.: 69—253. PONY kolo, ohranjeno, ugodno prodam. Boža Germek, C. 4. julija 52, Krško, tel.: 31—930. BETONSKI mešalec Lifam uni-mix St. Pazova, 150 I, popolnoma nov, prodam. Tel.: 31—811. GUMIJASTI čoln Tomos Maestral 9 S T-45, malo rabljen, prodam. Cena po dogovoru. Tel.: 31—811. FIAT 126, I. 1984, 47.000 km, dobro ohranjen, prodam. Zraven dam zimske gume in nov akumulator. Tel.: 31—430. Pi vm ca _ , - «. g- *M a C Skupščinske delegatske informacije IM/\3 \xL^\& uredništvo: CKŽ 23, 68270 Krško Naročam ..................izvod(ov) Našega glasa. Pošljite mi ga (jih) na naslov: ................................................................................................................. (poln naslov in podatki o naročniku, pravni ali fizični osebi) Telefon:.................................................. Kraj, datum: .............................................. (podpis naročnika in žig) KER 1IVLIEN1E POTREBUJE VARNOST N|BBB> Q> mmmmto OBMOČNA ENOTA KRŠKO Tudi v tokratnem prispevku bralcem predstavljamo ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE NA POTOVANJU V TUJINI. Marsikdo te zadeve sprejema lahkotno in brezbrižno — toda nezgoda ali bolezen v tujini je toliko težja, ker so tudi okoliščine spremenjene. V tokratnem prispevku bomo spregovorili o IZKLJUČITVAH IZ ZAVAROVALNEGA KRITJA Zavarovalnica NE KRIJE: 1. kroničnih bolezni in posledic, ki so nastale in bile znane ob začetku zavarovanja, tudi če niso bile zdravljene, kakor tudi bolezni, zdravljene v zadnjih šestih mesecih pred začetkom zavarovanja, vključno z njihovimi posledicami, razen če gre za nepredvideno zdravniško pomoč za odpravljanje akutne življenjske nevarnosti ali za ukrepe, katerih namen je izključno odpravljanje akutnih bolečin. Enake izključitve veljajo za posledice nesreče; 2. bolezni in nezgod, ki jih utrpi zavarovanec kot posledico vojnih dogodkov in zaradi aktivnega sodelovanja v neredih; 3. bolezni in nezgod, ki jih utrpi zavarovanec v času aktivnega športnega tekmovanja ali priprav, ki jih organizirajo razne športne zveze ali združenja; 4. takšnih bolezni ali nezgod, ki jih zavarovanec utrpi pri kaznivih dejanjih ali če jih povzroči namerno ali pa če so posledica vinjenosti ali zasvojenosti; 5. odstranitev lepotnih napak ali telesnih anomalij, preventivnih cepljenj, dezinfekcij, zdravniških izvidov ali testiranj; 6. stroškov, ki nastanejo v času bivanja v kopališčih, zdraviliščih, sanatorijih, okrevališčih, zdravstvenih zavodih, domovih ali podobnih ustanovah za okrevanje; 7. stroškov psihoanalitičnega ali psihoterapevtskega zdravljenja; 8. stroškov, povezanih z nosečnostjo, porodom in njunimi posledicami, pri akutnem nenormalnem poteku nosečnosti in njegovih posledicah pa krije zavarovalnica zdravniške ukrepe za neposredno odpravljanje življenjske nevarnosti za mater in/ali otroka, če nosečnica ob nastopu akutne komplikacije še ni izpolnila 36. leta življenja in če trideseti teden nosečnosti še ni zaključen; 9. stroškov za zdravniško pomoč pri težavah, ki so tipične za nosečnost in njene posledice, vključno s spremembo kroničnih težav, ki so posledica nosečnosti; 10. stroškov nadzorovanja nosečnosti ali za njeno prekinitev; 11, oskrbe, ki jo nudi zavarovančev partner, otroci ali starši; dokazani materialni stroški pa se povrnejo; 12. rehabilitacije in protez; 13. stroškov, ki niso navedeni v obveznostih zavarovalnice. zavarovalnica triglav d. d. Sladoled za najboljše Leskovec pri Krškem —Tudi letos so se učenci OŠ Leskovec sladkali s sladoledom. Ivan Mirt, ravnatelj šole, je v imenu šole izrazil drobno pozornost vsem tistim, ki so se v iztekajočem se šolskem letu najbolj izkazali v različnih interesnih dejavnostih. Zbralo seje skoraj sto učencev in njihovih mentorjev. Naj omenimo med njimi tiste, ki so dosegli najvišja priznanja: prvo, drugo in tretje mesto na regijskem šahovskem tekmovanju (posamezniki) ter tretje mesto na državnem tekmovanju (ekipno); ekipno prvo mesto na državnem strelskem tekmovanju in prvo mesto na istem tekmovanju za posameznike (Boštjan Arh); zlati priznanji v državnem merilu za zgodovinsko raziskovalno nalogo; prva mesta na regijskih tekmovanjih: za tehnično dejavnost v kategoriji Fischer Technik (Peter Gane); za čebelarje (nižja skupina in srednja skupina), za plesalce v družabnih plesih (tekmovalci I. in II. kategorije), za atletiko v teku na 300 m (Anja Cepin); prva, druga in tretja mesta na različnih občinskih tekmovanjih. Ob tej priložnosti so v šoli postavili na ogled množico pokalov, medalj in priznanj. Starši in krajani si jih lahko pridete ogledat (imi, foto: J. Pernar) Danes za zmagovalca Leskovec — Danes, 22. junija, bo ob 18.30 v leskovški športni dvorani odločilna tekma za zmagovalca v tekmovanju celjske nogometne pod-zveze. Pomerili se bosta ekipi Cafe Pole iz Leskovca in Šport klub iz Velenja. Velenjska ekipa je slovenski državni prvak v malem nogometu in sodi med najboljše nogometne ekipe v Evropi. (J. Arh) BOMO TUDI LETOS TEKALI ZA UČBENIKI? Šolskega leta sicer še ni čisto konec, dejansko pa so misli šolarjev vse bolj izven šole — v počitniškem času. S tem pa se začenjajo tudi skrbi zaradi nabave učbenikov in šolskih potrebščin za novo šolsko leto 1994/95. Čeprav je bilo po lanski in predlanski zmešnjavi letos kar nekaj resnih napovedi, da bo država poskrbela za red na tem področju, je ostalo vse bolj ali manj pri obetih, da bo šele čez nekaj let, nemara v prihodnjem tisočletju bistveno drugače. To bi pomenilo, da ne bo več tekanja za učbeniki od knjigarne do knjigarne, od mesta do mesta, veliko manj jeze, zamer pri starših in celo solz pri razočaranih šolarjih, ki ostajajo brez učbenikov, itd. Zgodba je dobro znana: v času velike inflacije so založbe, ki jih je je bilo takrat mogoče prešteti na prste ene roke (zdaj jih je več, a levji delež naslovov izdata MK in DZS), dražile učbenike preko razumne meje in z zaslužki iz tega naslova pokrivale marsikateri nešolski projekt. Nova oblast je cene učbenikov zamrznila že leta 1992 in jih doslej ni pustila dvigniti niti za dejansko inflacijo. Starši so se tudi začeli obnašati bolj racionalno in zdaj otrokom nabavljajo rabljene učbenike. To je založbe privedlo do zniževanja naklad in tiskajo le toliko učbenikov, kolikor je bil zbranih prednaročil. Hkrati so zmanjšale rabate knjigarnai zato le-te vse težje ponudijo obročno odplačevanje in omemb vredne popuste. In kako je danes, nekaj dni pred koncem šolskega leta? P bližno polovica učbenikov (ne pa delovnih zvezkovl), ki jih država kupila za osmi razred osnovne šole in nekaj sulj^nci. srednješolske učbenike ob sicer formalno sprejetih pravilih b< dočega oblikovanja cen šolskim knjigam ne pomen!jWJ problema, pred katerim se bomo znašli starši že letos. Pravzaprav že jutri! Po vseh zapletih je rok za naročilo učbenikov, k edino zagotavlja, da bo vaš šolar imel potrebne večjem založniku 27. junij, pri vseh ostalih pAaek Ob tem mnogi učenci še vedno nimajo se; novo šolsko leto! "^H Res je, da so tokrat šole posredovale podatke potrebah po učbenikih Zavodu za šolstvo, ta pa naj doval založbam, a po dosedanjih izkušnj ne gre zaupati. Zato se lahko bojimo, d, bo minilo brez tekanja za šolskimi knj idenih posre- emu načinu (še) ije poletje ne Mavsar Predsednica SO Sevnica Breda Mijovič in predsednik IS SO Sevnica Jože Kovač sta si novo pošto ogledala skupaj s predstavniki PTT Slovenije, ki so se tudi udeležili otvoritve. Dan šole v Krškem Osnovna šola Jurija Krško, 17. junija — Najprej si je prepolna dvorana obiskovalcev v krškem kulturnem domu ogledala program, ki so ga pripravili učenci. Nastopila sta pevska zbora starejših in mlajših otrok, učenci drugega in tretjega razreda so zaigrali in zapeli nekaj svoji starosti primernega, najstniki in najstnice pa so seveda pripovedovati o pomladi, ljubezni in vsem, kar sodi poleg. Po prireditvi so se vsi obiskovalci iz kulturnega doma preselili v šolo. Glede na to, da je krška osemletka že normalno polna kot čebelji panj, si lahko vsakdo nazorno predstavlja, kako živahno je bilo po hodnikih in učilnicah, ko je skoraj vsak izmed šolarjev pripeljal s seboj dva, tri, štiri obiskovalce. Kljub temu pa gneča ne zmanjšuje pomena tistega, kar smo videli na priložnostnih razstavah, postavljenih tako v razrede kakor v vsnovna soia m Dalmatina je celfeln)a skupne prostore. Razstavljeni Ostaja torej le še vprašanje, krat sOjp, da bi bil« k izdelki in priznanja nam povedo, da se šolarji in njihovi men- kdaj bo končno kdo zmoge^ narediti tisto, kar smo že vej bilo treba sto-Na uradnih sestankih, tudi L em zadnjem z ministrom j om smo slišali, da bi bilo ' gravitacijska območja -Krškem polju tako zasukati, a bodo otroci od tam hodili v, na pol prazno podboško šolo, da bodo otroci iz Krškega lahko hodili v Leskovec namesto na Videm in da bodo otroci s L* Sotelskega hodili v (bližjo) brestaniško šolo. Da, ko bo zgrajena nova srednja šola, bo sproščena tudi sedanja zgradba na Hočevarjevem trgu. Pa menda ne bomo čakal tako dolgo? (Ika) Pivnica lV>,v ,»«»<>«'-** torji ne trudijo zaman, da svoje delo in znanje do^" na srečanjih z drugim* tudi priznanja. «: — rtftf m0 Na hodniku pa slado Učenci v drugem razredu so se posvetili peki kruha. Najprej so vse o tem prebrali, potem so poiskali slikovno gradivo, potem so doma spekli kruh in ga prinesli na razstavo. Ves sicer razsta- i ve ni dočakal, ker ga je nekaj izginilo pod plastmi marmelade in I v želodce, a še vedno je bilo kaj videti. Še en ključ je predan ni in veseli dan osmošolcev j »M eki sanjajo metulji, ko v smniirijo krilajf« To je bila vodilna misel slovesnosti, ko s 82 osmosVk in osmošolcev avške šole 15. junija za apustilo svojo šolo. je poleg slavljenje dvesto staršev, Inikov in učiteljev. Fsrednji trenutek slovesno-bile podelitve različnih priznanj, pohval, nagrad in med njimi zapis v Zlato knjigo OŠ Leskovec pri Krškem, kamor že nekaj let zapisujejo vse tiste osmošolce, ki so dosegli odličen uspeh v vseh osmih razredih. Letos so to Aleš Vahčič, Katja Levstik, Kristina Hrastelj, Martina Strle, Matija Pire, Ivan Kranjčevič, Simon Gregorič in Jelka Rostohar. Da je bil večer zares vesel in srečen, priča še en dogodek. Kitaristu ansambla Tonija So-toška je žena tega večera rodila fantička in tako je v svet pohitel še en metulj... Po mnogih letih so si tokrat valeto omislili tudi v brestaniški osemletki. Že pred dvorano je povabljene sedmo-šolce, starše in učitelje pozdravila »osmrtnica« in karikature osmošolcev. V »uradnem« delu prireditve so predstavili vsakega osmošolca v zapeti pesmi ali verzih ter glasilo osmega razreda, v katerem so zbrane pesmi o ljubezni iz šolskih klopi. Učenci so se zahvalili učiteljem in se tudi pošalili na njihov račun. V kvi-zu so se pomerili fantje in dekleta iz sedmega razreda. Ena od nalog je bila, kdo hitreje poje sendvič s salamo in fefe- rom ter ga poplakne z napitkom iz čebulinega soka in pelina. Pokazalo seje, da deklice prenesejo več. Po uradnem programu je bila pojedina. Ples ob techno glasbi je mnoge starše in osmošolce pre- pričal, da je čas za odhod do- ¦ mov. Nekateri pa so vztrajali K do enajste ure, ko je zabrenka-I la kitara učitelja telesne vzgo- ¦ je in oznanila, da se je valetal končala, (imi, J. Arh, T. Fab-B jančič) Da bo bolj pri roki Poštni urad v stari Sevnici Sevnica — Uradna otvoritev se je v soboto, 18. junija, začela simbolično in hkrati nostalgično, s piskom v znamenito poštar-sko trobento, ki novo pošto označuje in obeležuje. Predsednica SO Sevnica Breda Mijovič je na kratko orisala potek realizacije zamisli o pošti tudi v starem delu Sevnice, kjer je ta pred leti seveda že bila. Zato je razumljivo, da so si jo prebivalci mesta, raztegnjenega na dveh kilometrih, želeli nazaj. Stanovalci starega mestnega jedra so na PTT Slovenije naslovili prošnjo za odprtje poštnega urada na sevniškem trgu. S pomočjo IS SO Sevnica in razumevajočih v PTT Novo mesto je bila prošnja rekordno hitro rešena, prav tako hitro pa so bili nared tudi novi prostori v lastniški hiši v Sevnici, kjer bo pošta obratovala vsak dan, tudi ob sobotah. Predsednica Mijovičeva se je zahvalila vsem tistim, ki so pomagali pri uresničitvi zamisli. (D.K.) V Leskovcu: osmošolci so si že odklenili, zdaj naj sedmošolci varujejo dragoceni ključ. (Foto: J. Pernar) Svoje spretnosti in sposobnosti so v Brestanici pokazali tudi, starši in učitelji. Na sliki: brestaniški učitelj ob oponašanju živali, v tem primeru žabe. (Foto: Galex)