11	-w**5T,‘'-V;
1 Plačana v gotovini Postale l gruppo
TRST, nedelja 30. oktobra 1960
e smemo popustiti!
°r ne moremo miri »> 1 stva, da se nanest,,. na naše narodno J?r.?vice P°navliai° slehernimi vodim *’,.kot: da v razdobju t»3lmi ni že
Ja Ustavni V, določb
detlov
dovolj
ustavnih ^5	posebnega sta-
iicije -	? tePtanju dekla-
ilcajj i^ ®lovečanskih pra-Ziiijj 0 d°l°čbah listine jovofirn narodov niti ne to k Zares je žalosten ***** let po dru-C^em klanju ne v,ad bltl dopustno, da iga a Petdesetmilijon-1 ttiar,?-r°da zaganja pro-Ce£Smi’ ki J® nihče * ta n« De more smatra-*^a nVartl°- da se taka -itivj * drži ne lastne Jk te	obveznosti, ki
eiiil) . 1 spremljavi sve-Prejfv Prevzela.
^ itaii-rev2;ernorn uprave je Janskih oblasteh Sa v . Prepovedana i^kem našeir- jeziku v 5 n5 finskem sve-\u‘la sodišču, po pre-S h\ Pokrajinskem ■'•ottia _~~ Pred dvema f4 tržasi- Še na največ-Nitim em trgu. Ce se J^jših • na govore vseh ^tičnjhm večjih, novo-
(Nkov vIaVarjev in %	’ ki so prav na
£ evaii m» trgu P» in *n Povehčujejo
Ntii* 'n
J‘iŠ1?d£avicam in huj-•to , to na narod-!> “°Vraštvo, se trka-’ da so edini Nj rt'„;?tatijanstva in
:Vaii
mi^Jtni tega nihče
•ni, .j „	------
« so grmeli pro-
jim še sedaj
‘S Vžr!!^e,m ter nato *vse
borci pro-
^ikov to t„ .vladi
ltn° z dejanji demokrist-KW-e' Potem mora-c10 k *ed letošnjo volk s> tak'£ni° ugotoviti. ? sttELn, demokristjan-S* kot njeni o-k ki iiT50cej° dopustiti,
zastofaŠlsti strgali Si, f^vo V vsej tej
Ji? baha,v. se fašisti
% i.J • Gre za pravo ? Veg 0 bo imel pri
tS j2asiug>-
v'ali, seveda vpraša-VfM°stai0 ~~ *?e g'ede na A ri ~~ tako početje Na d at°janstva so-N7 Politih v sredi-N£Ple Evrope. Ka.
!\?tePov«dOZna,Člm0 tr6t'
^ 4 tia slovenskega Q ^rgu Unitd, če ist ’ ?a. j® samo se-
C^anif1 Pred tem
v,”31 minister v
Nb sin6 pred Parla-l4>tie-a Vesn° izjavljal,
,Sw a vlada ® ce-spomenico o
130 Ponnvitv,« je
«ar Ponovimo ,c aaDi-„fm° že toliko-
O4 ki ’ da vse t0
dija j r se je začela Polom vseh
tistih, ki so kdaj koli v zgodovini tako začenjali.
«S to prepovedjo je vladni generalni komisar — poudarja v svojem protestu Slovenska kulturno-go-spodarska zveza — ponovno klonil pred nezakonitimi zahtevami nacionalističnih skupin, to je pred zahtevami, ki so le nadaljevanje fašističnih gesel in prakse v našem mestu, s katerimi se zaostrujejo in poglabljajo nasprotstva med tukajšnjima narodoma, ko je že nekako kazalo, da je doba nacionalistične nestrpnosti za nami. Slovensko prebivalstvo se ob takih priložnostih ne more ubraniti vtisa, da vladni generalni komisar ne izvaja objektivno državnih zakonov, da popušča pritisku, organiziranemu izsiljevanju in protiustavnim zahtevam šovinističnih krogov, kar seveda med drugim škodi ugledu državnih oblasti, ki bi morale ščititi državljane s strogim izvajanjem zakonitostih
Neodvisna socialistična zveza je ob tej priliki poudarila : «Ta ukrep pomeni grobo kršitev ustave italijanske republike kakor tudi obveznosti, ki jih je Italija sprejela bodisi s podpisom mirovne pogodbe kakor tudi z londonskim sporazumom. Tako stališče dokazuje, da odgovorne oblasti nočejo zagotoviti slovenskemu prebivalstvu izvajanja najosnovnejših demokratičnih pravic ter da se pri tem poslužujejo starih fašističnih zagonov,- ki so še vedno v veljavi, čeprav je minilo že 15 let, odkar je bil fašizem strt.»
Tržaška federacija Komunistične partije Italije poudarja v svoji protestni resoluciji, da je ukaz generalnega vladnega komisarja toliko bolj vreden obsodbe, ker podpira protidemokratično politiko najbolj reakcionarnih skupin v našem mestu, a med njimi takih, ki bi jih bilo treba zakonsko prepovedati, ki pa danes nenehoma ogrožajo javni mir s tem, da poveličujejo fašizem in razpihujejo narodnostno sovraštvo. Tržaški poslanec KPI pa je vložil na predsednika vlade interpelacijo, v kateri zahteva pojasnila v zvezi s prepovedjo slovenščine in v interpelaciji poudaril, da je slovensko prebivalstvo Trsta dalo svoj veliki delež v osvobodilni borbi, danes pa izpolnjuje vse državljanske dolžnosti, da je to prebivalstvo hudo trpelo pod fašizmom ter si izvojevalo pravico do enakopravnosti z drugimi državljani.
Italijanska socialistična stranka v svoji izjavi poudarja, «da italijanska u-stava predvideva v členu 3. da imajo vsi državljani enako družbeno dostojanstvo, ne glede na spol, pleme, jezik, vero, politično prepričanje ter osebni in družabni položaj, v členu 21 pa ustava pravi, da imajo vsi pravico izražati svobodno svoje misli z besedo, pisanjem in kakršnim koli drugim sredstvom, ki služi obveščanju. Spričo tega tržaški socialisti upajo, da bosta spoštovanje ustavnih načel in zdrava pamet prebivalstva prevladala nad nacionalističnimi zablodami in preprečila, da bi se volilna kampanja, ki je do sedaj demokratično obravnavala važne politične, socialne in upravne teme, za bodoči razvoj države in našega mesta, sprevrgla tu v Trstu v krik in vik, ki bi koristil samo protidemokratičnim silam.»
Ob tej priliki so protestirale še številne druge slovenske in italijanske organizacije, med katerimi v prvi vrsti generalna konfederacija dela (CGIL), Zveza partizanov, Italijanska federacija partizanskih združenj itd. Ves slovenski tisk je ne glede na politično pripadnost prepoved odločno obsodil. Lahko pa trdimo, da tržaško prebivalstvo kljub temu, da ne oddaja vseh svojih glasov o-menjenim političnim organizacijam, v svoji ogromni večini prepovedi vladnega komisarja ne odobrava. Zato Slovenci v svojih protestih proti tako hudi in nevarni diskriminaciji, nikakor nismo osamljeni in naša dolžnost je, da v svoji pravični borbi za dosego resnične enakopravnosti ne popustimo, temveč z njo še bolj odločno nadaljujemo.
Kakor vsako leto bomo tudi letos v prihodnjih dneh počastili spomin naših padlih in se jim tako vsaj delno oddolžili za največjo žrtev, ki so jo dali v
borbi za boljše življenje vsega človeštva, predvsem pa za našo osvoboditev izpod fašizma
iliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiilIllillliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiii iiiHiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiJiiiiiiHniiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiuiiiiiiiiniiiitiiiiiiHiinlf
Za sedaj je izključena možnost sodelovanja PSI s strankami vladne večine
Danes - zadnjo nedeljo pred upravnimi volitvami okrog 50 tisoč volilnih zborovanj po vsej Italiji
Vladni krogi poudarjajo pozitivne strani, opozicija pa negativno plat resolucije posebnega političnega odbora ZN glede vprašanja Južne Tirolske - Nenni zatrjuje, da so danes odkrito in odločno za preobrat v levo le socialisti in radikali - Segni se je vrnil iz New Yorka, jutri pa se bo v Parizu udeležil seje
zunanjih ministrov šestih dežel evropskega skupnega tržišča
La donna
I3GO
(Od našega dopisnika)
RIM, 29. — Jutri, zadnjo nedeljo pred volitvami, bodo vse stranke napravile največji napor v vsej dosedanji predvolilni kampanji: okrog 50 tisoč volilnih zborovanj v enem samem dnevu! Politična polemika med strankami, ki se je med to kampanjo vedno bolj stopnjevala, je že povsem izkristalizirala stališča vsake posamezne stranke tako glede sedanje vlade, kakor tudi glede zadržanja po volitvah (v primeru seveda, da volilni rezultati ne bi bistveno spremenili sedanjih odnosov sil med temi strankami). V bistvu gre približno za milijon novih glasov, v primeri s prejšnjimi splošnimi političnimi volitvami leta 1958, ker računajo, da bodo dosedanji volivci glasovali približno tako kot pred dvema letoma, in da so možne razlike le v kolikor bi le-ti novi volivci (mladina, ki je v teh dveh letih postala polnoletna) glasovali drugače kot njihovi starejši bratje in sestre, oziroma starši.
Toda naj bo volilni rezultat kakršen koli, .vladne stranke (namreč tiste, ki podpirajo sedanjo Fanfanije-vo vlado: socialdemokrati, liberalci in republikanci) so že jasno povedale, da ne nameravajo po volitvah delati težav Fanfanijevi vladi; vodstvo KD, njeno politično glasilo «11 popolo», Moro in drugi vidnejši voditelji KD pa vedno odločneje poudarjajo, da v sedanjem položaju ni zanje drugačne rešitve kot vrnitev k sodelovanju med temi strankami, to je k ponovni sestavi cen-
tristične vladne koalicije med KD, PSDI, PRI in PLI. To nujnost utemeljujejo z zatrjevanim domnevnim «frontizmom» socialistične stranke, ki da je še vedno najtesneje povezana s KPI in da predstavlja trojanskega konja »komunistične nevarnosti..
V članku, ki ga objavlja jutrišnja številka socialističnega glasila »Avanti!«, Nenni omenja med drugim, da je v polemiki proti socialistom manjkala do sedaj le primerjava med njim in Ke-renskim in poudarja, da kdor uporablja to primerjavo dokazuje le, da ne ve nič o Oktobrski revoluciji, ker ni bil Kerenski tisti, ki je odprl vrata Leninovemu uspehu, ampak reakcionarni general Kornilov. Prav tako Nenni zavrača vsakršno primerjavo s primerom Madžarske in Češkoslovaške, na katerih se je «Saragatu po-stavli papirnati spomenik rešitelja domovine*, in dodaja, da je za vsem tem le
brezupen poskus konservativcev v obrambi njihovega privilegiranega položaja, kar pa je le edino opravičilo za vse ekstremizme, tudi za komunistični ekstremizem«. Glede tega Nenni pravi: »Imamo le en sam način borbe proti ekstremizmom, všlevši komunističnega, in to je uveljavljenje demokratične države; rešitev delavskih problemov; odprava socialne neenakopravnosti med raznimi področji naše dežele, med mestom in podeželjem. Izven tega je le objektivno in subjektivno opogumljanje ekstremizmov, ali pa le votle pridige o tem, kakšna bi Italija morala biti, pa ni«.
Nenni nato poudarja, da je treba rešitev iskati na italijanskih tleh, ne pa z vsiljevanjem rešitev, ki so »tuje italijanski družbeni stvarnosti in političnim proble-mom«, in podčrtuje, da iz tega izhaja stališče PSI v splošni politični borbi sedanje predvolilne kampanje, namreč poskus, da se »demokratično izkoristijo vse siie delavstva in levice«. Skrita, če že ne očitna težnja centrističnih strank in skupin je v tem, da bi vse ostalo pri starem. Prvi korak v tej smeri sta napravila Moro in Saragat, ki sta potisnila politiko levega centra med stvari prihodnosti.
Saragat govori o preobratu v levo in celo o levem centru, kot o daljni perspektivi, s čimer posredno priznava ne le svoj poraz (ki je zelo verjeten), ampak tudi poraz celotne levice. Nenni pravi, da socialisti ne verjamejo v poraz levice in da se bore ne le za Uveljavljenje svoje stranke, ampak za spremembo odnosov sil v krajevnem in državnem merilu, in poudarja, da je le s pozicije sile možen dialog med PSI in KD in da more preobrat v levo le v takem primeru postati stvarnost«. Tega preobrata, v sedanjem položaju, noče nihče, razen nas in radikalov«, je podčrtal Nenni.
Danes se je zunanji minister Segni vrnil iz New Yor-ka in izrazil zadovoljstvo italijanske delegacije nad resolucijo političnega odbora ZN glede vprašanja Južne Tirolske. Vladni krogi poudarjajo pozitivne plati te resolucije, ki vsebujejo v bistvu stališče Italije glede tega vprašanja, opozicija pa poudarja, da je s tem to vprašanje zadobilo mednarodni značaj, ker bo zopet romalo pred OZN v primeru, da bi nova pogajanja med Avstrijo in Italijo ne redila uspeha, in če bi Avstrija še nadalje nasprotovala temu, da se vsa zadeva iztoči v pretres mednarod-
nemu razsodišču v Haagu.
V ponedeljek bo zunanji minister Segni odpotoval v Pariz, kjer se bo udeležil seje zunanjih ministrov šestih dežel evropskega skupnega tržišča. Zasedanje se bo vršilo v prostorih francoskega zunanjega ministrstva pod predsedstvom francoskega zunanjega ministra Cou-ve de Murvilla. Zasedanje bo trajalo dva dni in spada v okvir rednega posvetovanja med zunanjimi ministri šestih dežel. Na tem zasedanju bodo obravnavali tudi prošnjo Grčije za sprejem v skupno tržišče, predvsem pa o odnosih med Vzhodom in Zahodom ter o koordinaciji politike šesith dežel v Afriki, Latinski Ameriki in v Združenih narodih.
Zadeva z Viscontijevlm filmom, »Rok in njegovi bratje«, pa tudi zaplemba Ar.tonionijevega filma »Pustolovščina« sta našli odmev v parlamentu, kjer je socialistični senator Caleffi postavil pravosodnemu ministru vprašanje, kaj meni o posegu državnega pravdnr-štva proti tema dvema filmoma in če ne smatra, da gre za primer kršitve umetniške in kulturne svobode; hkrati pa če ne smatra, da je prišel čas, da se napravi red na področju zakonodaja o filmski proizvodnji
A. P.
PnmorsIT'fnevnilc
2 —
30.
i. oktobra M®
Aktualni
portreti
JOSE MARIA LEMUS še do pred dnevi predsednik republike San Salvador, ki je po uspelem državnem udaru Odbora civilistov in vojakov pod vodstvom polkovnika Častila, moral skupno s svojim tajni-kom zbežati v Gvatemalo. Lemus je v Salvado-ru kot zagrizen antikomunist uvedel politiko zatiranja naprednih ele-mentov.
MUHAMED ZAHIR SAH kralj Afganistana, ki bo na povabilo predsednika FLRJ prispel Jutri na u-radni obisk v Jugosiovi-jo, kjer se bo zadržat do 7. novembra. Afganistanski kralj se sedaj mudi na uradnem obisku v ZAR, kjer ima razgovore s predsednikom Naserjem o odnosih med obema državama, o položaju na Srednjem vzhodu in v Aziji.
MITROFAN NEDELIN sovjetski maršal tn vrhovni poveljnik raketnih enot sovjetske vojske, ki Je izgubil življenje pri letalski nesreči onstran Urala Nedelin je bil najmlajši sovjetski maršal In strokovnjak za topništvo in raketno o-borožitev. Prav on je dat ukaz za sestrelitev ameriškega vohunskega letala U-2.
CIRIL MOSKALENKO maršal SZ, je bil imenovan za Nedelinovega naslednika na mestu povelj, nika raketnih enot SZ in pomočnika ministra za obrambo. Moskalenko se Je rodil v Ukrajini leta 1900 tn je tudi član centralnega komiteja partije. Doslej Je bil poveljnik moskovskega vojnega okrožja.
BERTRAND RUSSELL angleški filozof in Nobelov nagrajenec, je podal ostavko na položaj častnega predsednika za kampanjo za jedrsko razorožitev. Dejal je, da Je njegova odločitev v zvezi z nesoglasjem s predsednikom gibanja, pastor. Jem Johnom Collinse rn, s katerim mu je zaradi tega nemogoče sodelovati.
Sedem dni v svetu
Volilne obljube demokristjanov
Tudi v preteklem tednu so se nadaljevala volilna zborovanja vseh političnih strank ob precejšnji nezainteresiranosti prebivalstva. Največ zborovanj je imela seveda krščanska demokracija, ki ne štedi z napori, da bi prepričala prebivalstvo o nenadomestljivosti političnega sodelovanja med. strankami, ki podpirajo sedanjo vlado, češ da ni možna nobena drugačna rešitev. Svojo največjo pozornost je KD posvetila italijanskemu Jugu, kjer sta zaostalost in revščina še vedno zelo velika, fcljub temu, da so v to področje vložili v desetih letih kar 1.200 milijard lir. Na to področje hodijo vsi najvidnejši predstavniki KD in skušajo prepričati prebivalstvo, da jim more le KD zagotoviti življenje, hkrati pa ga svarijo pred skomu-stično nevarnostjo», kar je postalo glavno geslo predvolilne kampanje vseh strank, razen republikancev, ki so svoj nekdanji protikomunizem nekoliko ublažili (odkar je vodstvo stranke prevzelo levo krilo).
V svoji volilni propagandi je KD prešla na odkrito zagovarjanje centristične politike in sodelovanja med strankami, ki podpirajo sedanjo vlado. Tudi politični tajnik KD Moro, ki je v začetku volilne kampanje puščal do neke mere odprto možnost drugačnih političnih rešitev je v preteklem tednu zaostril polemiko proti socialistični stranki. Govori se sicer, da gre pri tem le za taktično potezo, ki baje izhaja tudi iz potrebe, da KD nastopa v volilni kampanji enotno in ne nudi nasprotnikom možnosti za polemične prijeme proti njej.
Tudi polemika med socialisti in komunisti se je v poslednjih dneh še bolj zaostrila, in lahko rečemo, da ni govornika KPI, ki se v svojem govoru ne bi spotaknil ob PSI in njeno politiko. Ta istočasni napad desnice, centra in skrajne levice na socialiste je najbolj značilna poteza sedanje predvolilne kampanje, pri tem pa je še najbolj zanimivo to, da jim desnica in center očitata prav tisti frontizem s KPI, pomanjkanje katerega je hkrati glavni razlog za napade voditeljev KPI nanje! In čim bolj vztrajno socialisti poudarjajo svoje avtonomno stališče in pojasnjujejo, da je splošno politično zavezništvo med njimi in KPI v sedanjih razmerah nemogoče, ker bi tak politični blok med obema delavskima strankama ne mogel prinesti delavstvu nobene koristi, tem bolj trdovratno jih KPI vabi v tak blok iu skuša od njih doseči obvezo, da se po volitvafi ne bodo vezali z nobeno drugo stranko razen z njo.
Na »volilni tribuni« so v tem tednu nastopili Nen ni, Saragat, Reale in Malagodi; v prvih dneh prihodnjega tedna bodo govorili Se Mic-chelini, Covelli, Togliatti in Moro, 4. novembra pa bo volilno propagando po televiziji zaključil Fanfani v imenu vlade. Prihodnjo nedeljo in ponedeljek pa bodo splošne upravne volitve. Volilnih upravičencev je okrog 33 milijonov.
Nemška invazija v Franciji
Nemški vojaki so prebili Maginot črto in so že četrtič prišli oboroženi v Francijo. Tako so nekateri listi komentirali prihod nemškh vojakov v Francijo, kjer se bodo na podlagi sporazuma, ki je bil sklenjen med Parizom in Bonnom, vežbali v francoski oporiščih, pri čemer jim bo francoska vlada dala na razpolago vse potrebne vojaške naprave. Nemške enote so vkorakale v Francijo komaj nekaj ur potem, ko je zunanji minister de Murville opozoril francosko javnost, da je podpisal omenjeni jrancosko . nemški sporazum. Nemci so prišli ob 2,30 ponoči »zelo diskretno, v rahlem dežju in temi«. Nastanili so se v dveh vojaških taboriščih. Skupno bo v Francijo prišlo okoli 3.000 nemških vojakov.
Francoska javnost je z veliko osuplostjo sprejela sporočilo o prihodu nemških vojakov in z vseh strani prihajajo odločni protesti. sParis
Presses je napisal, da so prebivalci v Mourmelonu, kjer
so se Nemci razmestili, zelo osupli nad dejstvom, da morajo znova gledati nemške u-niforme.
Kakor poročajo, so nemški vojaki, ki so prišli v Francijo, obiskovali v Nemčiji poseben »psihološki« tečaj, ki ga je priredila vojska. V eni teh šol je predavatelj začel svoje predavanje z opozorilom »da je to že četrtič, ko se Francozi srečujejo z oboroženimi Nemci. Pivikrat je to bilo leta 1870, drugič med prvo svetovno vojno, tretjič pa pred dvajsetim; leti. Potrebno je, da se Francozi privadijo nemških uniform». Med praktičnimi nasveti tega pedagoga, ki jih je objavil del pariškega tiska, so tudi tale priporočila:
sBodite ljubeznivi in rezervirani v vaših stikih s Francozinjami. Ravnajte do njih, kakor da so vaše sestre.«
«Ne omenjajte vojne, niti one proti Sovjetski zvezi. Rajši govorite o ribolovu in o izmenjavi poštnih znamk *
»Ce vozite avtomobil, bodi te pazljivi. Mislite si, da je vsak pešec lepa ženska.»
»Ko dobite izhod, ne hodite po mestu v skupinah. Predvsem pa bodite tihi in nevsiljivi.«
((Izogibajte se alkohola na javnem mestu, zlasti pa tistih pijač, ki jih ne poznate in ki jih niste navajeni.«
»Ne pričakujte, da vas bo prebivalstvo dočakalo z od-portimi rokami. Spoštujte francoske častnike tn podčastnike...*
V Ardenih je pred dnevi stopila skupina nemških uniformiranih gostov v trgovino. Trgovec jih ni hotel postreči. Ljudje, ki so šli mimo, — med njimi je bilo največ železničarjev — so izžvižgali Nemce, ki so o-Čitno pozabili vse tisto, kar so se naučili na tečajih doma.
. Francosko javnost pa vznemirjajo še drugi resni problemi, s katerimi ima Francija opravka zaradi politike »veličine«, ki jo trmasto vodi general de Gaulle. Znaki nofranje krize so vedno očitnejši. Z vseh strani se kopičijo črni oblaki. V četrtek so
bila v Parizu in po drugih mestih Francije zborovanja za mir v Alžiriji, ki so jih sklicale organizacije študentov, prosvetnih delavcev in dva od treh velikih sindikatov. Splošna zveza dela pa je na svojo roko organizirala protestne stavke ter manifestacije v tovarnah in v manjših mestih. V Parizu je policija prepovedala manifestacijo na Bastiljskem trgu in dovolila zborovanje v palači »Mutualite« ter v bližnjih ulicah. Desničarske organizacije so organizirale demonstracije proti tem zborovanjem. Skušale so množično vdreti v dvorano ter napasti množico, ki se je zbrala v sosednih ulicah. V dvorani, kamor so se vrinili nekateri fašistični elementi, so metali tudi solzilne bombe. Prišlo je do resnih incidentov in spopadov s policijo.
Za nezadovoljstvo proti de Gaullovi politiki je značilen tudi izid glasovanja v francoskem parlamentu o tako imenovani ustanovitvi {(francoske atomske udarne sile«. De Gaulle namreč vztraja na tem, da mora Francija imeti lastno atomsko orožje, s katerim naj oboroži svojo vojsko. De Gaullov načrt je bil sicer sprejet, toda z zelo majhno večino. Opoziciji je manjkalo samo 70 glasov do absolutne večine. V opoziciji so se znašli tudi poslanci strank, fct so vključene v vladno koalicijo. Pri tem so se združili v odporu proti de Gaullovi politiki zastopniki strank od skrajne desnice do skrajne levice. Med debato so poslanci ostro nastopali proti vladnemu načrtu, toda tudi proti celotni politiki vlade. Debrejeva vlada je dobila večino samo na podlagi proceduralnih spletk. Postavila je namreč vprašanje zaupnice, s čemer si je skoraj avtomatično zagotovila uspeh. Izglasovanje nezaupnice bi namreč pomenilo ne samo padec vlade, temveč tudi razpustitev parlamenta in razpis novih volitev. Stranke centra pa se volitev v sedanjih pogojih bojijo, ker pričakujejo, da bi pripeljale samo do ekstremnih i zidov, bodisi levih, kakor tudi desnih. Vlada je s tem računala in se je spustila v glasovanje, ne da bi mnogo tvegala. Končni izid glasovanja pa vendar ima važen političen pomen, na katerega se mora de Gaulle ozirati.
Prav zaradi tega je de Gaulle med svojimi potovanji po raznih francoskih departmajih nenehno pozival na enotnost Francozov. Razen tega je ponavljal svoje besede o »alžirski Alžiriji« in k temu dodal še, da je «francoska Alžirija» nesmisel. S to igro besed bi hotel prevarati Alžirce, ki pa poudarjajo, da mora de Gaulle jasno povedati, ali misli resno začeti pogajanja za pravično rešitev alžirskeqa vprašanja. Toda govori se, da misli de Gualle, ki bo govoril 4. novembra po radiu, predlagati referendum ne samo v Alžiriji, temveč tudi v Franciji. Kakor vemo, vztraja de Gaulle trmasto na tem, da je Al žirija francoski departma in zato morajo pri zadevi soodločati tudi vsi Francozi. Zato ni računati vsaj za sedaj na kakršno koli dobro voljo de Gaulla, in Alžirci se že pripravljajo na nadaljevanje vojne, pri čemer bodo lahko računali na učinkovitejšo materialno pomoč tudi od zunaj.
ia
Nedelj«, 30. oktobra 1900
Radio Trst A
9.00: Kmetijska oddaja; 9.30; Iz slovenske pesmarice, Ansambla Borut Lesjak in Aleksander 9kate (po načrt); 11.30: Oddaja za najmlajše; 12.30: Glasba po željah; 13.00: Kdo, kdaj, zakaj... Kronika tedna v Trstu; 13.30: Nadaljevanje glas-sbe po željah; 14.45: Poje Mavrice Chevalier; 15.00:	Nekaj
ritma z Giannijem Satredom; 15.20: Vaški kvintet; 16.00: Popoldanski koncert; 17.00: Plesna čajanka; 17.40. Operne arije in dueti; 19.00: Nedeljski vestnik; 19 15: Operetna fantazija; 20.00: Šport; 20.30: Ed-dy Calvert im Valentino Libe-race z orkestrom Norrie Para-mor in George Liberace; 21.00: Iz zaklanice slovenskih narodnih pesmi; 21.30: Koncert Tržaškega trla; 22.00: Nedelja v športu; 22.10:	Večerni ples;
23.00: Glasba lz davnih časov.
Interpretacije Ebe Stignani; 15.40: Ted Heath in njegov orkester. sledi razna glasba; 17.45: Simfonični koncert; 19.30: Športna nedeija; 21.00: Italijanski humoristi; 22.35: Koncert kvarteta -Stale in pianistke Giuliane Marc hi; 23.30: Neapeljska Jesen.
II. program
8.30: Preludij z vašimi priljubljenimi; 10.00:	Glasba za
praznični dan; 11.00: Nedeljski orkestri; 13.40: Radijska revija; 14.10: Avtorji pojejo svoje pesmi; 15.30:	Album pesmi;
17.00: Glasba ln šport; 18.30: Plešite z nami; 21.45: Večerna glasba; 22.30: Nedeljski šport.
Magajna: Poročna darila; 16.20: Za nedeljsko popoldne; 17.10: »Peli so jih mati moja...« (Slovenske narodne pesmi); 18.22: Demetrij zebre:	Vizija 11}
18.30: Operetne uverture; 18.45: Trio Slavka Avsenika; 19.30: Športna pončila; 20.05: Izberite melodijo tedna! 20.50: Zveneča godala; 21.00: O Verdiju in njegovem delu, 22.15: Ples ob radijskem sprejemniku; 23.05: Nočni koncert.
Trst
7.15: KrneČKO življenje v deželi; 9,30: Danes na stadionih; 14.30: »El Campanon«.
III. program
16.15:	FePks	Mendelssohn:
Oktet op. 20; 17.30: Beethoven: Kantata miru op. 136; 19.00: Richard VVagner: Somrak bogov (I. dejanje); 21.30:	Richard
Wagner: Somrak bogov (II. in III, dejanje).
Ital. televizija
10.15:	TV Za kmetovalce;
16.00: Direktni prenos športnega dogodka; 17.30. TV za otroke; 18.30: Dmevnik; 18.45: He-gistriran prenos športnega dogodka; 19.35: Prepir v družini (film); 20.05: Kinoselekcija; 20.30: Dnevnik; 21.05: Televizijski roman «La Pisana«; 22.30: Registriran prenos športnega dogodka; sledi športna (Utevmk in običajni dnevnik.
Slovenija
Koper
7.15: Glasoa za dobro jutro; 8.05: Kmetijska oddaja; 8.30: Za dobro jutro vam bodo zapeli in zaigrali; 9.15: Zabavni zvoki; 9.45: Poje Perry Como; 10.00: Prenos RL; 10.30: Čajkovski:	Suite št. 1 op. 43;
11.15: »Diplomiranci lepega petja«; 12.00: Pogovor s poslušalci; 12.10: Glasba za vas; 13.30: Sosedni kraji in ljudje; 14.00; Glasba po željah; 15.15: Slovenski oktet; 16.00:	Prenos
RL; 19.00:	Športna nedelja;
19.10: Glasbeni vložek; 19.30: Prenos RL; 22.15:	Plesna
glasba.
7,35: Pihalni orkester LJud. milice; 8.47: Iz album otroških pesmi Pavla Sivlca; 9.02: Melodije za dobro voljo; 10.00: Se pomnite, tovariši... Anton Iko-
lmate pokvarjen televizor? TELEFONIRAJTE na 24018
Specializirani tehniki tvrdke
»Radio TREVISAN«
Vam zagotavljajo takojšnjo 'nterveniijo
ponedeljek, 31. oktobra
13.00: TV šola; 17.00; TV za otroke; 18.00: Tvoja prihodnost; 18.30: Dnevnik; 18.45: Domače ugodje; 19.0a:	Težka tatvina
(iiim); 19.30: Oddaja za delavce; 20.00: Šport, 20.30: Dnevnik; 21.00:	Volilna tribuna;
21.10:	Zavojevalec Mehike
Ifilm); 23.10: Potovanje na Japonsko; 23.40; Dnevnik.
Jug. televizija
Nacionalni program
6.30: Vreme na ital. morjih; 7.15:	Jutranja	glasba;	8.30:
Življenje na poljih; 11.15: Helmut Zacharias in njegov orkester; 12.05: Glasba na ploščah; 14.15: Poje Gian Costello; 14.30:
vic: Napad v Kačjeku; 10.30: Dve skladbi Pabla Sarasateja; 10.45: Radi lih poslušate!; 12.00: Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — I.; 13.30: Za našo vas; 13.45: Koncert pr| vas doma; 14.15: Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — II.; 15.30: Iz SoPsiičnt glasbe Chopina Ih Ge-mvvlna; 16.00: Humoreska tega tedna — France
Ljubljama 9.30: Kmetijska oddaja: Trgatev v Slovenskih Goricah; 10.00:	»Klatež« — TV
f),im iz ser je Lassie. Beograd 11.20: Hokej na travi — prenos tekme med reprezentancama Prage tn Dunaja, popoldne e-ventualno prenos športnega do-godba; 20.00:	»Sedem drvi«;
20.30: »Parižanka« — francoski igrani film.
Ponedeljek, 31. oktobra
Zagreb 19 00:	TV	pregled;
19.25: Znanost In tehnika. Beograd 20.00: TV dnevnik; 20.15: Tedenski športni pregied; 20 30: Evgenij Petrov: »Otok miru« — 'TV drama.
Zasedanje odborov Združenih narodov
V Neu> Yorku se nadaljuje delo posameznih doborov OZN. Največjo pozornost priteguje delo v političnem odboru, kjer razpravljajo o razorožitvi. Med številnimi govorniki je v prejšnjem tednu jugoslovanski delegat Dobri-voje Vidič pojasnil stališče Jugoslavije, ki je sprejela predlog in pobude Sovjetske zveze za splošno razorožitev kot izraz splošne težnje človeštva, izražene v lanski resoluciji. Toda značilna za Vi-dičeva izvajanja je bila želja jugoslovanske vlade, da bi v delu skupščine našli tiste skupne elemente v sovjetskih in zahodnih načrtih o razorožitvi, ki bi lahko bili podlaga za določitev splošnih načel, na temelju katerih bi se lahko začela konkretna pogajanja.
Delegat Jugoslavije je poudaril, da bi morala skupščina po možnosti določiti čas, ko bi se ureničila razorožitev in posamezne njene faze, da bi bilo treba v delo za pogajanja po možnosti vkl ju-čiti razen dežel, ki predstavljajo blokovske, tudi izven-blokovske dežele, katerih interes za razorožitev je absoluten. Vidič je poudaril, da
(Nadaljevanje na 8. strani)
1
— Poslušej, Jakec, ma
koku je tu ses temi uolit-vami? Sm slišau pravet, de ti Trsti se bo volilo an bot, u Nabrežini, Zgoniki jen Dolini pej dvakrat. Pej zakej bojo mogli ti tisteh slovenskeh občinah preštrikat dvakrat? Kej ni tu spet kašna diskriminacija?
— Ma ne, ta bot ni’. U tisteh vaseh vo-lejo dvej reči; volejo žepana jen volejo za provinco. U Trsti pej volemo samo provinco. Zatu ke u Trsti ostante ta stari žepan še naprej jen bomo jemeli volitve za žepana šele čez dvej leti. Jen zatu bojo dobili u Nabrežini, u Zgoniki jen u Dolini dvej škedi. Ano za komun jen ano pej za provinco. Jen, se zna, tudi kontrašenji bojo dveh sort. Denmo reč u Nabrežini bojo za volitve za njeh komun preštrikali tisti kontrašenjo ke jema gor tisti must.
— Kej tu so tisti, ke so domačini jen ke so pruti demokristjanom?
— Ja, tu je naša domača lišta. Must. Ke zdej se moremo dent vsi vkeo jen volt vsi ku aden za ta must. Zatu de ne bojo ko-mendirali demokristjani jen fašisti.
— Kej je res, de bojo volili za demokristjane tudi fašisti?
— Kepej ku bojo. Fašisti so se odločli, de ne bojo nanka postauli svoje lište, samo de pomagajo demokristjanar.i. Jen če se uani denejo vsi vkep, se moremo tudi mi, ne?
— Se zna. Jen u drugeh komuneh?
— Ja, u Zgoniki jen u Dolini bojo pej volili tisti kontrašenjo ke jema gor tisto gru, ke je tudi ku an must jen zraven je tudi an plug jen an klas od žita. Za provinco pej bomo volili vsi, u Trsti jen na deželi samo kontrašenjo od Neodvisne socja-listične zveze ke jema gor srp jen b’t jen zdoli napisana USI-NSZ. Tu je u prvi ko-
loni ta četrti kontrašenjo. Zapouni si; ta četrti!
— E, kej se ne bom za-pounu! Ta četrti. An t’lko že znam štet.
— Ben, eko! Jen glej, de ne boš naredu neč druzga ku samo; križ, kraž! Neč pisat, prou neč, zatu ke če ne tvoj glas ne bo velau. Jen če te kadu praša, kaku jen kej, dej tudi druge kej podučet!
— Brez skrbi. Jest bom ben gledau, de bom prou volu. De bom volu taku de se bojo rinforciral tisti ke so za mir jen za naše slovenske pravice. Ke glih u zadneh cajteh se spet forte oglašajo tašni, ke be narrajši vidli spet kašno vojsko. Jen jest rečem, de ta prvo je mir. Jen zatu moremo bet proti fašistom jen tudi proti tistem, ke jem dajejo, potuho, ku so denmo reč, demokristjani.
' — Al pej independentisti, ke jem spet tudi demokristjani pomagajo. Sej so jem podpisavali listo sami karabinjerji, ke so dobili tašen ordine. Jen se tudi bahajo, ku de so še bol patrijoti ku demokristjani.
— Jen tudi pr komuni neiko držijo ses demokristjanami.
— Kaku pej! Držijo ses tistem, ke jem pomaga. Sej tudi dehovniki, kadar je vojska, zmiri molejo za zmago tistga, kamer dobivajo plačo jen manažo.
— E, malo ledi je res za mir. Vidi tam tisti Švedi, ke dajejo premjo Nobel. Uani letos ne bojo dali nobenga premja za mir, zatu ke čejo reč, de se ni nobeden zadosti postaulau za mir. Vst so samo dosti čekoli-rali, ma na tihem so si misleli pej drugo. Samo nevtralne države so res pošteno za mir, ku, denmo reč, Indiia jen Jugoslavja. — Vidi, vidi, uni tam je spet pršu na uakno jen spet gleda sem. Se bomo menli naprej pej u četrtek.
				
Za pokrajinske volitve prečrtajte znak
USI
%-r.
 4 V » %
 ------d****).**
____»»-»V-S *
, .,44 »444 ft«« %»t.t » v it
,1444	f » c
* »*•
44444444444444*444'444444444444 *» 4 4 44444444444444444444444444%44»?13 4444444444444444444« 4 444444%%«. '4 4 44444444444444444444444*44*4%« - * ~ 444444444444444444444444444444 44*
V »o- *	®	i	—	»•	.	-	.
44444444 444 4444444444 444444« C.4%% «-4444444444«44*4444»444%4444444»T* 44444444444 44444444444 444444444 4% 4444*44444444444444444444444444»L 4444444-44444444444444 4444 444 44 4 *- * 444444444444444444444444444'•-4 4 e * *-444444* 444444*4444444444444*4.» * *.’« 4444444444 444444444444444444*%*Vt 4444444444444444444444444* 44% 44 4 4444444444444444444 44444 444444444444444% 4 44444444% 444-4 4%- 4 4444444444*4444^-44 4444444% 44444444444444444444444444444 4 % » > 4444444 4444» 44444444444444444»%* » 444444444444444844»444444»444%% %a 44444444 4 **444444444»4444444 44%*» 444444444444444444444444444444%t• 4444444444 »444444444444 »444444 444444444% 4 4 4 4».»--» 4444 44 4* *%%*%•»» « 4444444444444 4 »444444444%% «- »4 » *4% 44« 444444444-4444*44 % %4 4 »4 4444444% 4444444« 4444 44444444»4444»»* »444 » 4444 44 * » L4444 444444444 4». » »44% <% &4T 44444444444444444444 44444*44444 4% 4444 444444444•44444 444 % 4444 44444* 4444*444444444444444444444 4444444 4*4 4*4444444*44444444444444444»»4 444444*4*444*444444*4444444444*•% 4444444* 444444 444444444 44*4 44»4 44
a r - QIM i I
444444444444444444444444444444 444 444*444444444444444 44444444444*44 44444444444**4444444444444444444* 44 V*4 T- 441 444 44% 4-4 4 L 44444 444 4 44444 44 4444 4*444444444444444444«4*4444 »4444 11 4*4*4444*4* 4444444%4444 4444 *44*4 444 4 44444 4 4 »-444 44 444 44 44444 4 t*. t 44444444*4 * k* 4444444TU4444 »444 - - 444 i-4444*444% 44*4% 4444 444444444-
tt t uiiiT.Hinmt M**
Upoštevajte naslednje:
Ko greste na volišče se prepričajte, da ste vzeli s seboj osebno izkaznico ali kakšen drug veljavni dokument o istovetnosti (potni list, poštno izkaznico, patentin, orožni list itd.) in volilne potrdilo. Ti dokumenti so veljavni če na dan volitev niso zapadli pred več kot tremi leti. če volivec nima nobenega dokumenta, lahko o njegovi istovetnosti priča kak član volilne komisije, ki ga pozna.
Od predsednika volišča boste dobili glasovnico, na kateri so natiskana imena kandidatov vašega volilnega okrožja (za pokrajinske volitve).
Za kandidatne listo Neodvisne socialistične zveze boste glasovali tako, da prekrižate volilni znak USI-NSZ, ki je na četrtem mestu glasovnice na levi strani. Ko ste prekrižali volilni znak USI-NSZ, zložite zalepite in izročite glasovnico predsedniku volišča.
Pazite, da ne napravite na glasovnici nobenega drugega znaka ali madeža (s svinčnikom ali rdečilom itd.)
Vasi volilni znaki za občinske volitve
V občini
Devin-Nabrežina
V občini
Zgonik
V občini Dolina
V občini Milje
Kandidati NSZ za pokrajinske volitve:
Uevin-Naibrežlna: inž. Josip Pečenko Milje: inž. Josip Pečenko Trst I.: Antonio Gregorj Trst II.: prof Jos p Kosovel Tut ni.: dr, Josip Dekleva Trst IV.: Ferdinand Ferjančič Trat V.: Mario Vusconj Trst VI.: Engenlt« Laurentt Trst VII.: Bertolo Petronio Trst VIII.: Mario Magajna Trst IX.: Eugenio La uren ti
Trst X.: Giovanni Ulieni Trst XI.: Carlo Drass'ich Trst XII.: Bertolo Petronio Trst XIII.: inž. Josip Pečenko Trst XIV.: dr. Josip Dekleva
Izven volilnega okrožja pa kandidirajo:	Marija	Škabar,
Bogumil Samsa, O.-kar Kjuder, Darko Švab, Edvin Svab, Silvan Mesesnel, Ivan Novak in Josip Pertof.
Kandidati za občinske volitve v občini Devin-Nabrežina:
Srečko Colja, Sekljan dr. Egon Flortdan, Nabrežina Dušan Furlan, Sempolaj Rudolf Gergič, Sempolaj Josip Kravanja, Vižovlje Alfredo Lauretta, Nabrežina Viktor Legiša, Medjavas Drago Legiša, Devin
Alojz Markovič, Nabrežina Adriano Oliva, Nabrežina Ludvik Pipan, Mavhinje Albin Ske-rk, Nabrežina dir. Jože Skerk, Trnovica Josip Terčon, Nabrežina Just Terčon, Slivno Ado Visintin, Križ
Kandidati za obč. volitve v občini Zgonik:
Alojz Pirc, Salež Vladimir Cibtc, Devinščina Stanislav Milič, Zgonik Albin Hrovatin, Briščiki Ivan Knez, Koludrovica Just Pegan, Salež
Ivan Furlan, Gabrovec Ivan Rustja, Gabrovec Danilo Milič, Mali Repen Karel Grilanc, Salež Franc Husel, Mali Repen Franc Colja, Samatorca
Kandidati za obč. volitve v občini Dolina:
Dušan Lovrlha, Dolina Josip Sancin, Dolina Josip Bolčič, Boljunec Just Klun, Domjo Josip Kuret, Ricmanje lust Zuljan, Ricmanje Urh Hrvat, Boršt Rudolf Kosmač, Bonšt
Josip Lovrlha, Dolina Vera Kralj, Domjo Josip Ota, Boljunec Ignacij Ota, Dolina Maks Ota, Krogi je Anton Petaros, Gročana Aleksander Purge*-, Mačkovlje Lidija Žerjal, Boljunec
V občinaH Trst in Repentabor bodo volivci prejeli samo ENO glasovnico (za pokrajinske volitve), v občinaH Devin-Nabrežina, Zgonik, Dolina in Milje pa bodo prejeli istočasno dve glasovnici, eno za pokrajinske in eno za občinske volitve
ALI VES-
fMjjf
— da bo svetovni ^ va 1967 v Sovjetski &	,
sicer v Moskvi. TraffiL 10. maja do 20. !Jf„
Za preaseamnu i* -podpredsednik sovje t de Kosigin. ^azstaVllMM( geslom: «Mir
***
- da je indijska
— aa je	—	w	p
ločila okrog 70 pij za borbo proti š	^
v okviru petletnega	j,
ki se bo začelo L	’ 0l
vsota je dvakrat ^	#
one v sedanjem P	^
načrtu. Ko bo letos,	-
izpolnjen, bo v I-ndijl	f
izpolnjen, bo v In<W‘ ^ trov za borbo Pr° j. t,|r( sti, prihodnji Pe pa predvideva ustan . , . ...	.	nn.	+olrih	C
pa predvideva usta	,,
nadaljnjih 100 takih	j.
Po medicinskih P°	‘
_ -	------- 170(
vi v Indiji okrog
|V!«
vi v rriuiji	s,
kov vseh gobavcev n
* * * -liVI P«rlf da je avstnjs ^
ment soglasno ** predlog zakona, k* " _ va vsoto 30 miUj°nZ,e p
go v na račun O'
dovski skupnosti v za sinagoge in svetišča, ki so bile v i-.lt
sveusca, ki ^ v času nacistične f p de. Zidovska skupn” ^ jk striji šteje sedaj ' ^ (p nov, predvojno Pa 1 la 200.000;
***	,-k
— da so v Preff^' voj*!® trije zahodnoneni prebegli v Vzh0 t-aianj« *
jo in da je
hodnonemških v°l, v Vit-
noanonemsKui	-
destvehra in oficir) ... Nemčijo vedno ho J
* * * kr« "
— da bodo noven ^
zapadni obali
li prvo podvodno ^ jlt
It prvo podvoanu .	~
na svetu. trradnja ^ jd dališča, ki leži , s(jU
vodno gladino, J* -eln t*
milijon dolarjev. V ^ ju' prostora za 500 °s^
prusiuiu tu. -—	v!“	i-
pa je pričvrščeno ^
jeklenimi sidn. D pjT
jeKiemmi	o0	.
do gledalci Pn ' „nic^ n ih premičnih st V
- da je eden ^PjSj ših ljudi napsve aCt°
afriški «kralj bvestil P Harry Openheim .oDu, stojne kroge v ■“ . p0d ^ se je v Južni Ai« ^lii ,
govim nadzorstvo uifle« (
rijska proizvodni*	.	>
diamantov. Open „^0 P jal, da hoče na t» j & \ vočasno nadokn13 ^ -
tualno izgubo na	k
«• v
ravnih diamantov ’rejf9- 1, Belgijskem KongUJrajini f
pa v bogati P0^ tangi' ***
- da se je *	l
letalskem oporišča _ ^ j
letalskem opo»»*- (1l p«-■ niji ponesrečil se
„ečdelne	t
illjl JjURCOi vv
izstrelitve vetdeine ^ je nosila sateli rer«. Namen P ,.t 111 da bi poslali sate ^ no pot okrog L j«h
<\
^ *i
no pot okrog	^	'
lu po izstrelitvi * -rv1^ft rakete m ločil o ^	’
raketa je padla * cifika;
***	,	1
stev)'0 da se je sl J")
etv t
,esf
— aa se j<= - adf>i valeev Rima P° jj , datkih v zadnji ^	^
-ih r>r»večalo za	I«	-j
cih povečalo m da šteje g milij°n Italije sedaj 2 tisoč prebivalce'’’
0» **
!> k, ‘<i
>t| |i 1
„ BeoS
— da se je v J dni zaključil - ■ sejem knjige. 7	6«“
. .. imfII? * -tH
sejem Knjig«- *	$0 o"
ni sejmi knj<S® ^rt*, slej samo v . , -
li
V *)
M / I
Oi
slej samo v r eS, uživa največji s joH1 - !(| Ije v Washingt°n ’0st
Ije v Washingi	b„0s‘ $	J
v Beogradu. P	a ji J	(,
grajskega vete*M	. 11j	,
udeležba skoraj	dfža J	\
mh in orientalskih ^ ^
mn .7. o...---------------- K'taV	^
kor Japonske > ji'* .1 Te dni se je te j, )•' T stom priključil ^
svojo prvo tovrsi’
*** ;ž> K
da bodo alI“e^n|ar|l%    KOŠ tor .
ki odrezali kos prosts da bi napravili y f0fij novo pristan^ 'jnov J
najnovejših d	j	,«if
ke b„d„ .dr,«.';	,
t
ke bodo op>” , v kos ledene sko iah
lem zalivu Pa varovane Pred
i.Hie za	i
Vrti ijvaut. »	05**	VrI
stajule ladje 28otveHe,» ' ameriške znah	,
ameriške znan*
McMurdo Solin zemlje Koss;	,1	5
**P
- da bosta P	k
- da bosta r v ž,
in proizvodnja	flt ^ f ^
slavij, letos z	t	t	\
povprečnih P	k t« a fc
nulih letih.	uti 8 ^ j,
pojav oljčne Jj(, P / u nekaterih Vre aO 0	\
je uničila do
plodu;
ni
I
- da je bilo bggUnC K S
ropi -25J, za1<>tovlje i!ni
niso imeli zag	J
vališča. Ko«8C bo to število tisoč, ^Pra; dobju ^(/ ^
petletnem ra tis0{ t, O nadaljnjih 2	i	»;
Do konca * fJ
cev. Do »one	,<-
bo število btS	„„)*	J
ropskih taboriš®
13.8UO ljudi;
d.
Un.r Z««*"*'j,
...Ki	“‘Z 'i i
skim rad° Zoneta^lio fj t tisoče zaho	ta	^	j	\
dincev. DoS narjeV’, P i nemških ledk*'
)ih je v zaP°vati. so hoteli boj
30. oktobra 1960
\7
kjiJf*® ,T Lyčenu se razli-
Pobajintt, g°stiln v drugih •foto t • Kitajske. Imajo Dl “no mizo, obrnjeno n »rBC,°’ na niei pa je voda Polt|ne il Vlna: Ko ijudje o-iels . „ ^ečer odhajajo 7.
11 vinaPDJe^° skledice tople-ii .u red dvajsetimi leti 1 dan*.lca veiiaia štiri pare,
K ob tela d6Set par' Ljud' »o i,. ™.ni Mizi pijejo vi-„k Počivajo. Kot prigri-
še eno par0> hihhn s.0lJeno bambusovo iiiiv9m- *	zabeljen z
tc» ' a dvanajst par je
“'•“m tnH°Ce kupiti ied z tov j' največji del go-
"^hčev1*, razreda kratkih 2a 'L ima malo de-fotj c. razMetavanje. Samo <*, ,ah *>«io dolge suknji-^•itor °..gredo v sosednji * S«tnSi' er udobno sedejo C?° Vino z i-djo.
"h uri* J® avanajst let, ko ®iij o e delati v krčmi •kodu vnSa’ ki je bila
Plitev meSt0' Dobil *• v zunanjem
pri sem pr o-
N ke: kri
W.:tn' da bi Tahko stre-
■ iri»Sem bd’ kakor je **',fo(lenmar’ ,v’deti preveč
"kel' kte
Pa*0-01 v dolgih suknji. ^ituHCfPraV so bili med l !° se / saroveži. Prepira-so i:J1 “oteli so gledati, ?• il sori., toeiii rumeno viti '• Ha a a’ da bi ug°tovi-1 eH so nU sk'ede ni vode. M) je v..v'deti. kako glo-Slien njihova skleda ,’k° sP f V toPlo vodo in ? Ostrih ogre'a. Ob njiho-
H d«V°gledih mi ni
Mo t, a bl Pomešal vino z
M” iB M
»»d
L sssepijatj ie m°j g°sP°-N ta ,a sem nesposo-<	°"	Na srečo sem
u PriDcr «•?* a srečo sem ^ 'loveka nekega vpliv-: ^ogel 1,	me krčmar
Oj	tako	nagnati.
j!S p,/	Povsem za-
S,19' dneVp iu vina- pre' i, o jt j,,. e Pri točilni mizi.
» 9eMrist zoprn°. enolično ‘>stno. rui,,—.j...
it	G°spodar	je
gostje e hUdega videza, v9' bilo ?a zlovoljni in ta-y!|. Sam. ,0goee. da bi bil
h>». 'i?’ k» i*
k.Noč „ ,K.yng 1 c>- ie
C 89 turtSh?ati smeh- Za_ JjUj 1 se vedno spo-
> K i*. bil
’ ' tv'1® »uk,,”". edin’ gost z
f ? 'fr' ki j£ pil
bledotiiJ,e' BU je kre‘
■ "k 'Ham-	človek z * 1 i?’ Irrie^ -na zgubanem v -«N. v; Je dolgo osive-
■ :V 9 bil ul°V dolgi suk'
" V’iNti i.i!zan in Ogu-r k„St t.i lo' da že več
%». ni bil onran
Umazan in ogu-|€ bil0| da že yeč
■ '•bi?9'1- p . ni bil opran
Via* to,Wg°VOrienju je
5 V' da « °. starinskih
Seti
K
“i bilo mogoče
if
Ji £!*i
botw Poioviee tega V v krčP°Vedati’ Ko j-
S s kom1 P°gledal TS. & “Parnim na-* Vg U ° ie vzkliknil: |Z V Oovj , Na obrazu b' da jj. azgotine!»
tMi^be"6- zmen'l za ta-m:,-® Ky"g stopil tni,- ogrpL naročil dve b .7 zi?tega vina in Si9'91 dev'ieneSa fižola
ir’,dru„ ^at Par. Nato je ihSo si g*asro rekel; Č.J?Pat kradel.«
, S rt?., d^et
f V 9kyn„ ' Lv‘. K*as.'» le 'k,i ln a'roko odprl rt J| '«en
/S.? 9 h-“-r R!aS? Vfe'
JTrti:
pri
'V®ku brez razlo-0bpr glas?« je
} K
rt1
H
z ?a°ber Rias?
S0'tn'mi očmi vi-Ni«o	ph’	ker si
Dr' družini
*» in," in ko se je na njegovem
M. bf«i n
'San^b'le.
‘Se** , tatvino mopoie C*, L. 9'a n	Jemanja
-jV	srrs:
^	c',a,f a k,»-
1 t , 'k je pr>mer: «Po-XL^iho«*adovo,j- tu-I<t j iztavn ln mešanica / S Sgi go«?’ mcdtem ko ■rt \ Ni ? tje krohotali. r. X ®s'lja e bila krčma
tJundar rt'?’ kl,ajske I 9kljttčn«I!l mkdar o-
in
SS,1	p.
N1	kitat
„!s*
d 1
* ^J»W,4n*««lU’w redno izRi"
' w.ib LknSe-fopi-
""'Sr86 izp“a
vi/*življe
le, ®. n° bolj «s 1 bil U fi" Ni popjse
»repij,
<fivel »“ 1
j, .tmei več
VSieSS	oolj re-
t Vtvi'f9firi N konfno
rf < Sp letin ■ srečo je
V I o Ni Pisec, pa / iV // baSaPr.ep’sovanja SNo t!ivei od „
tj j, le p/, ,irnel več na f V>b b' nek«? bil je len-
K ib Jh	dneh, pre-
je Pa je in tega. na-
^^t0m^k^k?aitker 3<?
rS Krni - -
preosta
zapoved ho-
J t \
i k S" rt'hi. .
J Vbthb**«*?1 ,mu Preosta-
•• sSi jfs: s«fs?5wr
se je pla-ka-bilo dolž-obe-krč-v enem poravnal 'ri9»ho njeg°vo ime
iv 1 io j Ploščici <7	ipsPodar
š • 8°Ve .5’ng
ji	p
« S/m
y skledi V' <bom.ru,
'dea
i Ci *• aU ti
ce vi-in te-
*!■ 'Oen .	——, m ic-
^b» .	med	gostov
‘ * fi
v resni-
ci znaš brati?«
Kyng se je napravil, kot da ni slišal vprašanja.
«Ali je mogoče da nisi o-pravil niti najnižjega zaključnega izpita?«
Na njegov obraz se je vrnil neutešen in nelagoden izraz. Ta obraz je še bolj prebledel in ustnice so krčevito izgovarjale nerazumljive klasične besede. Nato je bilo zopet slišati splošen smeh in krčma se je napolnila z veselim hrupom,
Samo ob takih priložnostih sem se lahko pridružil splošnemu smehu, ne da bi me gospodar grajal. Tudi on je sodeloval pri postavljanju takih vprašanj. Kyng je, vedoč, da ga odrasli ne poslušajo, klepetal z nami otroki. Nekoč je vprašal:
»Imaš kako šolo?«
Ko sem mu pritrdilno prikimal, je nadaljeval:
»Torej te bom nekaj vprašal. Kako pišeš znamenje ,hyi’ v besedi hyishiang (neke vrste začimba, op. prevajalca)?«
Pomislil sem, da ne bom dovolil, da bi me kak berač spraševal. Obrnil sem se in mu nisem več posvečal pozornosti. Za trenutek je počakal, nato pa mi je zelo resno dejal:
«Ne znaš napisati tega? Pokazal ti bom, kako se piše. Zapomni si, morda ti bo kdaj v življenju potrebno. Morda boš imel kdaj svojo krčmo.«
Bil sem zelo daleč od možnosti, da bi postal lastnik krčme, a naš gospodar ni vodil postavke kupovanja v svojih knjigah. Vse to me je zabavalo, a hkrati tudi jezilo, pa sem mu vnemamo odgovoril;
»Nikar me ne uči, ali se ne piše znak ,hyi’ tudi v izrazu travni koren?«
Kyng se je razveselil in u-daril z roko po točilni mizi.
»Točno točno,« je rekel in kimal z glavo. «Toda obstajajo štirje različni načini pisanja ,hyi.’. Ali jih poznaš?«
Moje potrpljenje je bilo pri kraju. Namrščil sem se in se
Vinjeta
Dušan Ristič
oddaljil. A Kyng I Ci je pomočil prst v vino, z namenom, da bi z mokrim prstom napisal znake na mizo.
Včasih so se otroci iz soseščine pridružili smehu, ki ga je v naši krčmi izzval Kyng I Ci. Kupoval je zabeljen fižol in ga delil otrokom. Ko so lačni otroci pojedli fižol, so še dalje gledali na njegov krožnik. To je vznemirjalo Kyng I Cija. Zamahnil je z roko in rekel:
»Ni več. Tudi jaz nimam več, otroci.«
Nato so se otroci razkropili po sosednjih ulicah.
Nekega dne je lastnik krčme pridno sešteval svoje račune. Nenadoma je odložil čopič in rekel:
«Kynk I Ci ni prišel že precej časa. Se vedno nam dolguje devetnajst par.«
Tedaj sem se spomnil, kako dolgo Kyng ni prišel v krčmo.
«Kako bi mogel priti,« je rekel eden izmed gostov, «ko so ga zadnjič pretepli, so mu prebili noge.«
«Oh!»
«Zopet je kradel. Tokrat je bil tako neumen, da je kradel pri gospodu Tingu, občinskem učitelju. Nihče ne more na konec s tem človekom.«
»Kaj je bilo?«
»Kaj je bilo? Najprej je moral napisati priznanje, a potem so ga pretepli. Tepli so ga skoro vso noč. Vse dotlej, dokler mu niso polomili nog.«
»A potem?«
»Prebili so mu vendar noge.«
«Da, toda kaj je bilo potem?«
»Potem...? Kdo ve? Morda je umrl.«
Gospodar je počasi nadaljeval z računanjem.
Po jesenskem prazniku je bil veter vsak dan bolj mrzel. Prihajala je zima. Skoro ves čas sem prebil poleg peči. Oblekel sem svoj podloženi suknjič. Nekega hladnega popoldneva, ko sem sedel pri peči v skoro prazni krčmi, sem zaslišal znani zelo globoki glas:
»Segrej mi skledo vina.«
V tem trenutku se je gospodar nagnil čez točilno mizo in rekel:
»Ali si to ti, Kynk 1 Ci? Ti mi še vedno dolguješ devetnajst par.«
«Poravnal ti bom drugič,« je odgovoril Kyng in gledal kvišku h gospodarju.
•Imam gotovino... Vino mora biti dobro.«
Gospodar se Je pridušeno nasmejal in kakor prej vprašal;
«Kyng I Ci, si zopet kradel?«
Namesto da bi se branil, je Kyng preprosto rekel:
»Ti se rad šališ.«
»Šalim? Ce nisi kradel, zakaj so ti prebili noge?«
»Padel sem,« je rekel Kyng z globokim glasom. #Zlomil sem si jih pri padcu.« Njegove oči so vročično prosile gospodarja, naj neha s tem pogovorom. V tem času se je zbralo nekaj ljudi. Segrel sem vino, mu ga odnesel in mu postavil skledo na prag. Izvlekel je iz raztrganega suknjiča štiri pare
in mi jih dal v roko. Tedaj sem videl, da je imel blatne roke. «Gotovo se je po rokah privlekel do sem,« sem si rekel. Izpil je vino in se med smehom in zbadanjem gostov odvlekel počasi po rokah na cesto.
Dolgo potem nismo videli Kynga. Na koncu leta, ko je gospodar snel s stene ploščico z dolžniki, je rekel:
«Kyng mi še vedno ni plačal devetnajst' par.«
Ob koncu naslednjega leta je gospodar to ponovil. Toda po jesenskem prazniku naslednje leto ni več pomislil na to. Nato je minilo še nekaj let, a Kynga nismo videli niti ga nisem videl kdaj pozneje. Mogoče je Kyng I Ci v resnici umrl.
iqiyf«ip—nw» »ume  ................»■
———■
France Bevk
po Štiriindvajsetih letih
Balade Petriče Kerempuha Miroslava Krleže so izšle sedaj	v	zbirki
(Prej kol na Hrvaškem so pred vojno izšle pri Aka demski založbi v Ljubljani)
Leta 1936, torej že pred štiriindvajsetimi leti, so pri Akademski založbi izšle v Ljubljani slovite «Balade Petriče Kerempuha«, delo enega največjih sodobnikov hrvatske književnosti Miroslava Krleže. Dejstvo, da je knjiga hrvatskega pesnika in pisatelja izšla prvikrat v Ljubljani, kaže na posebne okolnosti v zvezi s to knjigo. In dejansko so take okolnosti obstajale. Ko so izšle Krleževe balade, je bila v Jugoslaviji klerofa-šistična diktatura. Cenzura
lUllllllllHHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHUllllllllllllllllllllllllllllllllllllllltlliiniliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHitiiiiiiiiiiiillllinilllllllllllllllllllllllllllllflllHIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUMIVininilllllllllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIKIlilll
VČERAJ SMO TUDI V TRSTU POČASTILI SEDEMDESETLETNEGA PISATELJA
Pisatelj	Bevk	je
že davno	pred	z
Njegova pot je šla naravnost od pisalne mize pisatelja - upornika, od policijskih omejevalnih ukrepov - v gozd in v partizanske hajke
Presenetila me je bila vest o Bevkovi 70-letnici — premalo je časa, da bi človeku prišlo do zavesti, da je že 10 let, odkar smo praznovali njegovo 60-letnico.
Dasi je bila tudi v tisku poudarjena njegova dejavnost in borba za pravice primorskih Slovencev, posebno v narodno - osvobodilni vojni in potem (na proslavi je to bilo bolje osvetljeno), se mi je le zdelo vse nekoliko preveč medlo in splošno. Bevk-borec se m nam-teč rodil šele v začetku, druge svetovne vojne in NOB, t. j. pri svojih 50 letih. Zrasel je v očetovi hiši v oglatega, trmasto odločnega, značjjnega človeka-borca za pravico. In je rasel in dozoreval v dobi življenja enega celega poko-lenja med primorskimi slovenskimi rojaku pod fašistično peto v dnevni življenjski borbi in v književnem delu, v obupni dobi, ko ni niti najrahlejše svitanje na obzorju obetalo bolje čase.
Spoznal sem ga zgodaj v letih neposredne po prvi svetovni vojni, ko se je bil fašizem že v polno razdivjal nad našimi prosvetnimi domovi in šolami, nad našimi ustanovami, nad našo zasebno in ljudsko imovino, nad življenji in so že v tisočih morali naši ljudje v izgnanstvo.
Usoda našaga primorskega ljudstva, njegovo življenje in trpljenje, je tudi moja usoda, neločljiva in načelno enaka, — to je bila osnovna odločitev v Bevkovi tenkočutni zavesti in občutju za pravičnost, v oni daljni dobi, ko so fašistični barbari rjoveli, požigali, ropali in pobijali po naši ožji domo-vinici. Lagodna služba ali celo kariera v šoli ali literaturi v novo nastali Jugoslaviji ga ni premamila, dasi je že imel sloves leposlovca in celo borca za mir proti militarizmu v obsodbi zaradi leposlovne črtice.
Prvič sem ga videl, drobnega, bledega pod košato, skoro črno grivo las — za prodajnim pultom Lukežiče-ve Narodne knjigarne v Go-sposai ulici v Gorici. Prevzel je bil uredništvo literarnega dela, ki ga je bil pripravil v založniški zamisli razgledani voditelj «starostru-jarjev« dr. Anton Gregorčič na razvalinah razdejanj prve svetovne vojne. Od prvega, «Begunskega koledarja«, je bil le korak do osnovanja Goriške matice, najprej z dvema, nato s tremi knjižicami poleg koledarja, pa do humorističnega lista #Cuk na palci« in izdaje poedinih nnjig, prvih Bev-kjvih proznih spisov; ((Tatič«, «Paraon» itd... Vmes pa je moral pogosto še vskočiti za prodajni pult knjigarne.
V onih letih so posebno po Goriškem razvili velikopotezno organizacijsko dejavnost slovenski krščanski socialci, «novostrujarij» z dr Besednjakom, Virgilom Sčekom in dr. Bitežnikom na čelu, v okrilju »osvojene«, goriške »Edinosti«. Goriška Mohorjeva družba v njih okrilju si je bila priborila skoro n.cnopol v razširjanju ljudskih knjig po krscansko-soc.alnih prosvetnih društvih in župniščih. »Btarostrujarska« Goriška matica je bila na tem, da zmrzne kmalu po smrti dr. A. Gregorčiča samega.
Nekje sredi 1. 1935. pride na sedež Zveze prosvetnih društev v Gorici	tiste
Zveze, ki je ostala zvesta dr Vilfanovi, tržaški »Edinosti« — Lukežič, lastnik Narodne knjigarne, dejanski vršilec preostale založniške dejavnosti «starostrujarjev». Gotovo ne ie na svojo lastno pobudo, pač pa tudi po predhodnem sporazumu z vodilno glavo gibanja po Gregorčičevi smrti, z dr. Andrejem Bavlico in dr. Zi-1 ' gonom, njegovim sodelav-
cem, ki je bil kot on teološki profesor v goriskem semenišču. Prišei je na rešilno misel, da bi knjige Goriške matice širila lahko prosvetna društva Zveze prosvetnih društev. V tisti dobi sem namreč uspel, novopečeni tajnik te Zveze, zbuditi h krepkemu življenju nekaj desetin prosvetnih krožkov, na novo ustanovljenih ali poživljenih v času kakega pol leta. V vročem protifašističnem razpoloženju, ali če hočete, sovraštvu, je to šlo hitro in vneto, dasi seveda s premagovanjem mnogih težav, predsodkov, bojazni, oportunizmov, s skrivanjem in izigravanjem policijskega in fašističnega vohljanja. Ce so me pri tem večkrat priprli za kak dan, je to le prilivalo vedno novega netiva in je bilo našim ljudem nova šola: za življenje pod fašizmom je treba biti vedno pripravljen na tveganje zapora in batin. To je bila trda tola posebno pri podeželskem prebivalstvu, ki mu je oil avstrijski laga-lizem pokornost zakonom, v kosteh.
V odboru, kjer so sedeli ljudje širokih, naprednih misli, smo seveda navdušeno sprejeli Lukežičev predlog, faeveda smo postavili pogoje, da se skupno organizira samostojna knjižna zadruga «Goriška matica«, kar se je izvedlo v naslednjih mesecih z registracijo nove gospodarske organizacije. Zatem seveda smo se dogovorili še z drugimi napredni-
Saint-Jolin Perše (s pravim imenom Alexis Le-ger). Nobelov nagrajene« 1960 za literaturo
mi prosvetnimi organizacijami, z «edinjaško» »Prosveto« v Trstu in z mladinsko Zvezo mladinskih prosvetnih društev v Trstu, za skupno širjenje matičnih knjig.
S tem je bil ustvarjen primerno širok organizacijski okvir, kjer je Bevk mogel razviti vse svoje duhovne in književne sposobnosti, 0-svobojen malih dnevnih skrbi — celo knjigotrškega razpečavanja knjig — in ute-snejevanja, n. pr. začetne programske obveznosti ver-] ske propagande »starostru-] jarjev« oziroma Lukežiča. ■ Pekoča voija za ohranitev | slovenske narodne manjšine ! v ozračju protifašizma nam je bila vsem skupna in delali smo z neomejeno predanostjo vsak na svojfem področju.
Bevk je bil sedaj popolnoma v svoji duhovni sferi, rojen za take vrste ustvarjalnost. Delal in pisal je kot obseden. Napisati dve, tri knjige na leto, — pa še raznih člankov, manjših del za revije, časopise — to mu je postalo nekaka norma,
posebno ko se je po prvem uspehu izdaj Goriške matice ustanovila še knjižna založba »Luč« v Trstu, ki ji je bil dunovni vodja dr. Lavo Čermelj, in Biblioteka za pouk in zabavo, kjer je on povsod imel levji delež s svojim literarnim vodstvom in delom.
K temu ga ni gnala le živa, prirojena pisateljska ustvarjalna strast, ki jo je znal voditi z neumorno delavnostjo. Slovenski kulturni zavesti, ranjeni prav pri življenjski korenini od zločinske genocidne fašistične besnosti, je dajalo dnevno nove hrane, fašistično uničevanje vsega slovenskega, ljudskega, — ter odporniška dejavnost, ki smo jo razvijali vsi v pisateljevi bližini, bodisi da je bila že čisto ilegalna ali pa še zakonita, toda prikrivana, da se fašisti niso mogli zavedati pravega njenega- obsega.
Bevk je teg i duha protifašističnega odpora prenašal v pisateljsko pero in zamisli, dasi je bila fašistična cenzura tako prekleto tesna in zavratna, in je moral zaradi tega često na odgovor pred kakega policijskega komisarja ali samega kvestorja.
«Calma, calma, con le vo-stre bandiere« (le počasi z vašimi zastavami) se mu je nekoč rogal policijski komisar ob neki taki priliki, četudi je bil namig zelo posreden in bolj zgodovinski kot iz sanjskega privida.
Seveda Bevk ni mogel zajemati snovi iz žalostne sodobnosti za povesti in romane; posegal je zato v zgodovinsko preteklosti ali v socialno prilike. Tako je nastal pocestni ciklus apokaliptičnih nesreč iz nase preteklosti; pod skupnim naslovom Znamenja na nebu so nastala dela: Krvavi jezdeci, Skuipijoni zemlje, Crni bratje in sestre in Človek proti človeku; na socialnem področju pa:	Že-
lezna kača, Veliki Tomaž, Vedomec itd.
Ta misel odpora, v globokem psihološkem razvoju zavesti in podzavesti našega človeka, je prekipela v »Kaplanu Čedermacu«, pa je se. veda zaradi tega morala preko meje v izgnanstvo in iziti pod psevdonimom Pavla Sedmaka. Zato je Čedermac postai naš manjšinski evangelij ter prva ilegalna propagandna poslastica, kolikor smo si jo mogli privoščiti, seveda z ilegalnim prenašanjem v nahrbtnikih čez mejo.
Naši ljudje so vzljubili in pričakovali kot kruha njegove knjige. Odkar so ga bili zaprli za tri mesece kot urednika »Cuka na pal’ci», so čutili v njem soborca, sobrata v trpljenju, ki jim je prinašal tolažbo, oporo in reševanje duhovnih vprašanj v onih stiskah. Vsak zapor, izgon, konfina-cija, vsaka šikana je bila le nova duhovna povezava in vzpodbuda ljudstvu. Da bi nam prioližal naše morje in tegobe našega kraško-ob-morskega ljudstva, se je bil za nekaj šasa. Preselil v Trst in na bližnji Kras. A fašistična oblastva so ga seveda kmalu pregnala v Gorico. Toda povest «Vihar», ki jo je bil medtem napisal — povest, ki se dogaja med našimi ribiči je bila zato toliko bolj prirasla k srcu primorskim ljudem.
Četudi je bil v neki mer navdihovaleč za podzemsko protifašistično delo, vendai ni imelo -misla, da bi ga naravnost pritegnili v tajno organizacijo TIGR ali v [ja. ko njegovo celico z drobnim vsakdanjim delom. Toda o važnejših stvareh smo ga obveščali in se z njim porazgovorjali o tekočem.
Nekoč sem mu bil pokazal besedilo rokopisa za ilegalno knjižico, ki sicer ni nikdar zagledala belega dne, ker nismo mogli oskrbeti njenega tiska oziroma raz-
množitve.
»Nekaj sto let zapora bo povzročila, če bo razširjena«, je najprej na kratko komentiral njeno vsebino.
Ze med študentovskimi organizacijami in kasneje v TiGR-u smo se držali načela, da nihče, če ni skrajno nujno — in to presoja organizacija — ne sme zapustiti naše zemlje ter zbežati čez mejo. Bevk je to sam pregloboko čutil, navezan z vsemi nitkami na domačo grudo in ljudi. Zato pa je tudi utrpel vse posledice te svoje trdne odločnosti.
Takoj ko je Italija stopila v vojno 1Q. junija 1940, so ga zaprli in našla sva se v številni naši družbi v zaporu v Gorici. Ne glede na našo osebno usodo, smo bili takrat vsi enako veseli in zadovoljni nad Mussolinijevo odločitvijo za vojno, ker smo čutili, da je s tem fašizem tve<jal svojo borbo na življenje in smrt — in da jo bo izgubil.
Po enem mesecu zapora v Gorici so njega sicer odpeljali v internacijo v Pi-sticci pri Tarantu, v tropsko vročino, obdelovat zemljo za paradižnike v osebno korist nekega Mussolinijevega sorodnika. A so ga menda že čez kako dobro poldrugo leto pripeljali v «naše» taborišče v Iserniji, doli v Abruzzih, sredi med Barijem in Neapljem. Ce se ne motim, je bil že prišel iz nekega taborišča visoko v Apeninih, nekje nad Aquilo, kjer je bilo taborišče v starih konjskih hievih. Tu so bile zime tako ostre, da so redno bežaii od tam še — zvesti fašistični stražniki. Zato se je bila končno našla neka komisija, ki je ugotovila, da je bilo taborišče — neprimerno, in so ga zato izpraznili.
Od tu je menda odšel na kratkotrajno «svobodo», pod policijskim nadzorstvom pač, po intervenciji mednarodnega PEN cluba, čigar član je bil.
A to je bilo vsekakor zelo kratkotrajno, kot sem razvidel iz njegovega pisma z dne 23. maja 1944, ki je seveda po partizanski pošti prišlo v Cozzano nad Barijem, kjer sem se zdravil, ko sem prebežal preko nem-ško-zavezniške fronte na že osvobojeno ozemlje Južne Italij. Pisal ga je «Na položaju«, takrat menda nekje na Dolenjskem, ko je šel kot predsednik NOO za Primorsko na prvo zasedanje SNOS, kjer so ga že izvolili v predsedstvo kot referenta za prosveto.
»Kako je bilo z menoj?«, piše v tem pismu. «Bil sem enajst mesecev v goriških zaporih, ki so me do konca prekalili. Dvajset dni je bila zaprta tudi Davorina, ki mi je bila prinesla v zapor neko pismo tov. Vilfana, a so ga po nesreči našli. Dan j>o zlomu Ttalije so vse politične izpustili na zahtevo partizanov. Takrat so se naši na avtomobilih in s slovenskimi zastavami vozili
skozi mesto. Pol ure nisem bil na svojem stanovanju, ko sem se izpred hiš« odpeljal v partizane.... Jaz sem se držal naših gora, vendar sem dvakrat deživel srečanje z Nemci, enkrat v Trnovskem gozdu, a drugič pri Cepovanu... 2e osem mesecev sem v najtesnejših stikih z vodilnimi krogi OF...»
Bevkova pot Je torej šla naravnost od pisalne mize pisatelja-upornika, od policijskih omejevalnih mer — v gozd in v partizansKe hajke čez hribe in doline ter v mrzlično pisanje govorov, proglasov, člankov ob začasnih postankih po samotnih gorskih naseljih, do zbo-rovalnih dvoran in zelenih miz pogajanj. Vezala jih je ena sama globoka navezanost na svojo uničeno do-movinico — podobna kmetovi zakoreninjenosti v svojo zemljo. Ljubezen, ki je sevala preko toplih pramenov pisateljskega čustva in peresa, pa pronicave misli in istočasno volje moža dejanja, ki se ni strašil nobene žrtve in napora za dobrobit svoje nesrečne dežele.
je bila stroga, v Zagrebu morda še bolj ko v Ljubljani. Krleža pa se je takrat znašel čisto sam, ker so ga napadali z leve in še bolj z desne. Tako skoraj sploh ni mogel ničesar več objavljati. V tej stiski se je zatekel k svojim slovenskim prijateljem, Bratku Kreftu, Jušu Kozaku, takratnemu uradniku Ljubljanskega Zvona jr. z njihovo pomočjo izdal s posredovanjem založnika Silvestra Škerlja, lastnika Akademske založbe, zbirko svojih pesmi. Avtorjevo upanje, da bo v Ljubljani cenzura manj stroga, je bilo utemeljeno, »lasti še, ker je šlo za pesmi hrvatskega pesnika, vendar pisane v kajkavščini, ki je tako močno podobna slovenščini, posebno štajerskemu dialektu. Tako je knjiga Krle-ževih pesmi doživela prvo izdajo v Ljubljani, naletela pa je na ogromen odziv tudi na Hrvatskem. Knjiga je tu izMa seveda šele po vojni, zdaj pa jo je pri nas ponovno izdala Mladinska knjiga v svoji zbirki Kondor.
Po Kratkem uvodu Bratka Krefta, v katerem je opisal nastanek pesmi in izdajo v Ljubljani, je v knjižici priobčen tudi kratek slovarček manj znanih besed. Toda te pesmi je vendar mogoče brati in razumeti vsakemu našemu človeku, pa čeprav so pisane v arhaični hrvaščini oziroma v kajkavščini hrvatskega Zagorja. Pesnik je
staremu kajkajskemu jeziku, ki ga jo našel v starih knjigah preteklih stoletij, dal takšno pesniško dikcijo, da kakor prerojen in oživljen govori v naš čas, je zapisal Bratko Kreft v svoji spremni besedi.
Knjiga Balad Petriče Kerempuha ne obsega balade v klasičnem smislu. To torej niso pripovedne pesmi z mračno in dramatično vs«. bino. Ne. Večina Krleževih pesmi so v baladni ton uglašene meditacije ljudskega pevca Petriče Kerempuha. Glavni junak v teh zgodbah je Kerempuh in ljudstvo, s katerim se pevec pogovarja o samem sebi in o njem. Protest in upor je glavni motiv teh pesmi, ki so včasih zajedljive, izzivalne, včasih Dosmehljive, vseskozi pa ljudske, po vse-binj, po obliki in humorju. Vsebinsko zajemajo najtra-gičnejše in najznačilnejše odlomke iz zgodovine hrvatskega ljudstva. Napisane pa so kot omenjene v starem hrvatskem Jeziku ter tako svojevrstna in originalna umetnina, izraz hrvatske zemlje in duha te zemlje in njenih lj-udi v preteklosti. V teh baladah je Krleža zapel pesem v smislu ljudske poezije ter izpovedal v njih svoj pesniški in ljudsko revolucionarni čredo. Zato predstavlja ta knjiga eno najpomembnejših Krleževih stvaritev. Njena druga izdaja na Slovenskem je torej pomemben dogodek knjižnega trga.
Sl. Ru.
MIROSLAV KRLEŽA;
Gumbelijum roža fino diši
Gumbelijum roža fino diši
na galgam se bumo zibali vsi.
Haj, ha), prišel je kraj nigdar več ne bu dišal nam maji Zavijal celu noč stekli je pes, celu noč pilko nam hoblal je les.
S scalinom nam buju pielejali grob v pesje gnojišče zlopatali drob. Gumbelijum beli mertvečki diši z galgah se nigdo povernul ni.
Hej, haj, nek cvate maj, nigdar nas v pekel taj ne bu nazaj.
JELINČIČ
•iiimiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiitiiiiiimiiiiiiiiiif*fiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiIIIinll„ll„ll,m,lll|lll|||||||||||||||||||||||tt||||
Slovenski etnotof IIII.
(Izdal Etnografski muzej v Ljubljani)
Kot ie vrsto let, nam je
jesen prinesla na slovenski knjižni trg nov letnik Slovenskega etnografa, ki je že trinajsti zvezek te pomembne revije. Izdal ga je Etnografski muzej v Ljubljani, uredila pa sta ga Boris Orel in Milko Matičetov.
Če bi na splošno na kratko ocenili letošnji letnik Slovenskega etnografa, bi morali predvsem poudariti, da je letos število sestavkov, ki tvorijo osrednji del zbornika, večje kot po navadi. Drugo, kar bi omenili, je to, da prevladujejo Skoraj izključno razprave s področja duhovne kulture (pogrešamo prispevke socialne kulture). In tretje, da je v knjigi poleg nekaterih strogo strokovnih sestavkov, tudi nekaj takih, ki zajemajo širše področje in so zato zanimivi ne samo za strokovnjake temveč tudi za širši krog ljudi, ki jim je pri srcu življenje našega ljudstva in poročila o njem.
Osrednjemu delu revije stoji na čelu razprava Etnografija in zgodovinopisje, ki naj predstavlja nekak načelen sestavek o mestu etnografije v sodobni znanosti, To razpravo je prispeval Slavko Kremenšek, ka-
terega ime s tem srečamo prvič med sodelavci revije. Nestor slovenskih raziskovalcev duhovne kulture in stalen sodelavec Slovenskega etnografa, Ivan Grafenauer (v tej številki mu je ob 60-letnici Milko Matičetov prispeval poseben sestavek v počastitev), je tudi za letošnjo številko prispeval razpravo o basni o miški pod naslovom «Mišičina basen od Zilje in nje pomen«. V protestantsko literaturo posegata dva sestavka. Boris Merhar razpravlja o stari pravljici o spretnem tatu v protestantski literaturi. Zmaga Kumer pa je prispevala razpravo pod naslovom #Predreformacijsko izročilo v slovenskih protestantskih pesmaricah«. Dušan Ludvitk piše o izvoru desetništva ter prihaja do zanimivih ugotovitev, da je pojav desetništva povezan z irsko cerkvijo.
Zanimiv je tudi sestavek Nika Kureta «Babo žagajo«. V tem svojem sestavku razpravlja avtor o slovenskih oblikah tega pozabljenega da j tletos število sestavkov, obrednega običaja, pri čemer obravnava tudi podobne običaje drugod po svetu. Med najbolj zanimivimi sestavki letošnjega letnika Slo-
venskega etnografa, ki bodo
zainteresirali širši krog je razprava Borisa Orla o b<*
ju za hlače, motivu, ki ga srečamo na naših panjskih končnicah. Potem ko avtor obširno osvetli vso problematiko v zvezi s tem motivom, ugotavlja, da najdemo pri nas le motiv boja več žensk za hlače (ne pa motiva boja moza in žene za hlače, t. j. oblast). Pri tem dokončno ugotavlja, da pomeni ta motiv ponazoritev boja za moža, ne pa drugače, kot so nekateri doslej to tolmačili. Ta motiv o nekdanjih stiskah ženskega sveta po svetu je bil prevzet tudi v našo ljudsko umetnost, kar pa seveda ne pomeni, da bi bi) boj za hlače neka značilna snov našega kmečkega življenja.
_ V tem delu sta objavljena se dva sestavka, ki zajemata snov s področja Prekmurja oziroma Prlekije. Vilko Novak piše o izvoru prekmurskega »starešinstva«, A. Smodič pa o znamenitem prleškem gostiivanju. Tu pa sta končno še 2 sestavka tujih sodelavcev. Maja Boško-vič-Stulli je prispevala razpravo o narodnj pesmi o starem Vujadinu, Eve] Gasparini pa sestavek o stari slovanski mitologiji.
r
Panjska končnica g prizoi
om žaganja babe. Datirana 1865. Gorenjsko. (Etnografski muzej, Ljubljana .— Objavljeno v Sloven skem etnografu XIII.)
m w%t%
'M
mmmm
»Mamica, glej, kako lepe zobke imam»
1 eden najbolj nesreč-zakonov. Uboga Bian-
>:
'tv
«Pri vas vse preveč delate«
Zvesto nadaljuje tradicijo svoje družine
mega sebe. Slikali so ga namreč in ga intervjuvali. Pri tem pa je dejal samo: «Torej, čarovnike imate tudi! > To je bilo vse.
Presenetljivo je pri njem tudi to, da se je nadvse lahko prilagodil novemu
In zopet je Gvajnora doma . . .
načinu vsakdanjega življenja, navadam in razmeram. Prav kmalu je znal uporabljati vilice in nož, da je mogel sesti k mizi tudi v najboljši restavraciji, ne da bi glede tega
bil v zadregi. Enako hitro se je privadil metru, avtu, vlaku in celo letalu, ne da bi pri tem pokazal najmanjši strah.
Gvajnora se je sedaj spet vrnil v svojo tiho vas v pragozdu. Nič se mu ne pozna, da je še pred kratkim toliko doživel in da je videl toliko čudnih in nenavadnih reči. Verjetno je srečen in zadovoljen, da je spet v svojem okolju-Da je tako, dokazuje tisto, kar je dejal svojemu gostitelju, Roberto Ver-gnesu, ko sta se postavljala ob Amazonki: «Saj je čisto lepa m prijetna — tvoja vas. Le ljudje mi niso nič všeč. Preveč delajo — vse preveč...!*
ZVISIN
Nizke temperature sredi pasjih dni
Avgusta je pri nas najbolj vroče, na južnem tečaju pa takrat beležijo sila nizke tem. perature. V sovjetskem antarktičnem oporišču Vostok so denimo v času našega poletja nemalokrat lahko izmerili o-koli —80 stopinj C mraza. Rekordni padec živega srebra so ugotovili 24. avgusta t. 1., ko je termometer pokazal —88.3 stopinje C. Tistega dne v oporišču Vostok nihče ni smel na prosto, saj tudi antarktična oprema ne more zavarovati človeka pred tako hudim mrazom.
John Barrymore s svojo novo zaročenko
ca je ogromno pretrpela in nazadnje se je tudi sama udala pijači ter je postala čudaška in napol blazna. že v prvem letu zakona se jima je rodila hči Diana. Toda oče jo je videl samo nekaj dni, nato je zbežal z igralko Dolores Costello, .■> katero se je tudi poročil in ki mu je kasneje rodila sina Johna.
Diana svojega očeta tako sploh ni poznala. V šoli so ji prijateljice zavidale slavnega očeta, njo pa je bilo sram, da bi jim zaupala, da ga sploh ne pozna. Bilo ji je 13 let, ko ji je ravnateljica zavoda, v katerem je študirala, sporočila, da jo želi k telefonu njen oče. To je bilo prvič, da je Diana govorila s svojim očetom. Povabil jo je s seboj na večerjo ter ji obljubil, da bosta šla po večerji še v kino. Priporočil ji je, naj pripelje s seboj še eno svojih prijateljic, ker ima v družbi še dva prijatelja, ki bi se rada zabavala. Tisti večer je Diana do kraja spoznala .svojega očeta: najprej se je napil, nato pa je začel njeno prijateljico objemati in poljubo-vati in potem je še svoja prijatelja nagovoril, da sta začela objemat'' in polju-bovati njegovo hčer. In da
samomor, a njen drugi mož jo je v zadnjem trenutku rešil, še štiri leta je životarila, nato pa je umrla.
In John? Tudi John je hotel postati igralec, toda do sedaj le z malo sreče. Pred leti se je John v Kaliforniji poročil z igralko Caro Williams s katero ima tudi sina. Toda zakon ni dolgo trajal in John je prišel iskat srečo v Italijo Tu se je zaročil z italijansko igralko Giorgio Moll. Toda kmalu je Gior-gia spoznala, da bi s takim možem ne mogla živeti. Zato ga je zapustila. John si je tedaj popolnoma odrezal lase in brado ter je hodil nekaj dni po rimskih ulicah kot izgubljen. Potem je začel piti in neko noč so ga našli pred stanovanjem svoje bivše zaročenke, ko je razbijal po vratih in kričal, da jo bo ubil, če mu ne bo vrnila zaročnega prstana. Sedaj si je izbrai novo zaročenko, ki je prav tako ekstravagantna ter željna nenavadnih dogodivščin. Toda tudi sedaj še ni našel miru in sreče, čeprav pravijo, da ga ima nova zaročenka zelo rada ter da je pripravljena storiti zanj vse, samo da bi ga osrečila.
I GRAFOLOG ODGOVARJA
I--------- -----------------------------
■
SODNO ZAZNAMOVANA: — Na zunaj dajete vtis |j| notranje uravnovešenosti, kar pa še daleč ni resnično.
Ne lepote francoske prestolnice ne velemestni vrvež v njej, niso presenetile Indijanca
Via*, ihoSLgj J
ji, Neprili^e, katere ste preživeli, še daleč niso tako tl velike, kakor si jih sami rišete! Zakaj ste v tej stvari |j| vzeli ravno največje merilo in mislili pri tem, da & ste edino le vi tako močno prizadeti? Bodite varčnejši V in poklanjajte v tej ali oni obliki le to kar imate.
'<it
JOŽE: — Glejte na življenje inteligentno ter se jjj ne prepuščajte varljivim željam, katere povsem zavi-
Je
jtf rajo napredek, katerega bi sicer dosgli. Postavite si ?’( težko izvedljiv cilj v daljšo prihodnost ter hodite skrb-(jj no po začrtani poti. V ljubezenskih zadevah ne bodite vihravi ter ne sklepajte o tem ali onem samo na podlagi bežnih vtisov, katere krajše časovno razdobje pozneje povsem izbriše iz vaše zavesti.
30.
oktobri
BRAT
Vincenc iz Boljunca je vstal in zehaje P°9 g skozi okno v poletno jutro. S kraškega konca počasi vlekli temni oblaki.	^
»Če pride s Krasa, ne zmoči niti modrasa,» f* jevoljno izmrmral stari boljunski rek.
Vincenca ni zanimalo, da bi po daljšem Pre spet padal dež zato, da bi namakal njegovo ^ temveč zato, da bi ohladil vroče ozračje, ki ^ nič prijalo njegovemu debelemu telesu. On se * ^ z zemljo, on je trgoval z raznimi predmeti in 2	^
obresti 'posojal denar tistim, ki so ga nujno r1 vali, ga pa drugje niso mogli dobiti naposodo■	^
Pred tremi leti se je vrnil iz Amerike. tam samo pet let, se je vrnil domov z ve^0„t ^ Ljudje so sicer šušljali to in ono, toda ttihce J kje in kako si je v tako kratkem času pridos,,jf denarja. S tem denarjem je torej začel PreKl.vvisoW s tem in onim, hkrati pa ga je posojal pr° obrestim.
Tisto dopoldne je prišel k njemu nie^n jkffK1' brat Just, ki je sicer živel v Borštu kot re ^ ^ Medtem ko je bil Vincenc prileten samec, Je oženjen in je imel kopico otrok.	^
»Vincenc, posodi mi nekaj denarja.» jc & * ^(rit »Če v dveh dneh ne plačam davkov, mi Pr‘	/tiU1
Posodi mi petnajst sto lir, vrnem ti jih kd bom mogel.»	^	j|«
»Nimam jih, Just,* je rekel brat. *^irnainirnil, J$ lir, če mi verjameš ali pa ne. Vse, kar sem razposodil in zdaj sem čisto na psu. Posodil ^ Ji posodil onemu, noben zlodej pa nič ne vr ' gpt imel, Just, bi ti rade volje dal, to si lahko mi • < „j,i bi pa dal, če ne tebi, svojemu bratu? TodačeH,^n »Sem pa bil trdno prepričan, da me bo ^ jt zadrege,* je pobito rekel Just, ki ni verjel, ma denarja.	,ji
»Saj bi te, če bi le mogel,* je izjavil Vi»^ ^ pit nikoli me nisi vprašal niti ficka naposodo, ^ pa bil vprašal, ko sem imel, bi ti bil od srca. plii1^, atl, in to kar tako, se pravi, ne da bi od te ^ J kakih obresti, to se razume samo po sebi. za zdaj pri najboljši volji ne morem pomag ».Strela, zdaj pa res ne vem, kam naj se jc zaskrbelo Justa.	jt	f
»Hm, kaj ko bi šel k Oskarju v -Ricrna,n£ ji P, kratkem preudarku rekel Vincenc. »Pred kra $e r dal par volov in zdaj ima denar. Kar na J in prav gotovo ti bo posodil kolikor potrebuj
»Ne vem, če mi bo dal,* je podvomil Jus*'	pl
*Bom že jaz rekel dobro besedo zate. $eVe obresti ne bo šlo.*	„
«Dam mu tudi obresti, da me le rubeža re ^ »No, potem pa le pojdi k njemu in bodi da ti bo posodil *	.
*Bom poskusil,* je rekel Just in se poslov	./
Pol ure zatem je Vincenc odhitel v	pel
prišel k svojemu staremu prijatelju Oskarj je začel:	M
»Veš, prejle je bil pri meni moj brat, posodil petnajst sto lir, da bi plačal dav > sicer bodo rubili. Rekel sem, da bi mu ta da pa nimam denarja, ker da s tistim svoji vanjem imam samo zgubo, kar pa sem da sem vsega razposodil. Ker ni nato ved > se obrnil, sem rekel, naj se obrne nate... ca. se aa ti povem do konca! No, rekel sem, naLitH> P nate in da mu boš ti lahko	posodil, ker si
dal vola... čakaj, ti pravim,	nikar se brez V
razburjaj, prijatelj! Vse to	sem rekel, ker
moral to storiti, če hočem, da bo volk sit in ^
No, poslušaj me torej do kraja! Jaz ti bom , j« „ ti pa mu ga boš dal tako, kakor da bi bil t zahteval osem od sto obresti. Taka, vidiš, je JP »čemu pa ta komedija?* je nerazumlfiv0 prijatelj.	ut
»Viš, to pa zato: če bi mu jaz dal denar, gel od njega zahtevati, naj mi za posojenl ^ toliko pa toliko obresti. Kako bi neki mc9el ^ A pa brata zahtevati kaj takega? Ne, jaz nc ^ j<j!> storiti kaj takega za nič na svetu. Ti Pa ° ^ to ,• storil. Rekel boš: .Dobro, posodim ti, amPaK ^ of* dal osem od sto obresti.’ Tako mu boš	so!
rad dal, ker nujno potrebuje denar. Jaz razumeš, ne morem posojati denarja kar ,nega J obresti. Težko mi je, ko moram tudi od l(ZoTaiu rj* zahtevati obresti, a kaj morem? Tudi iaz m Sicer pa mu rad dam. Kako ne bi P°m£’ t)i jjt bratu če zaide v stisko, prosim te? Kako w y deti, ko bi brat ne priskočil na pomoč or j * nesreči? Ne, ne bi bil človek, če mu ne bi flje0 fy Ijen pomagati. Njegova stiska me boli knK ^ grco j mega, to mi lahko verjameš. In zato mu	f
pcmagam. Toda pomagal mu bom takole	P°	ntj
ko tebe, prijatelj. Ti mu boš izročil elen'£r’li ker s t vrne z osemodstotnimi obresti. Srce me j. morem posoditi brez obresti, toda kai	od 'y
moram živeti. Da pa bi kar naravnost zah- ^gjc A obrest4 — ne, tega ne bi storil za pol	izP°	ut
v.e bi mogel reči: ,Posodim	ti, brat, *°, ^Ci	,
o d sto obresti ne morem pa	ne morem. ‘ ^
li mogel reči kaj takega. Ne	dasta ni srce	^
Sicer pa s posojanjem denarja ima treti* Ji skrbi m zgubo. Ta tl vrne, oni ti ne vrn ’ tako posojilo o obrestih pa noče niti slišati,	0jcrO^
Pa pride spet nekdo in me prosi in stok» na; mu posodim toliko in toliko. In kai pote*$A dim mu. Smili se mi revež pa mu posod1™.. fi neki drug in spet ista pesem: Posodi	m	v
potrebujem. In tudi njemu	posodim. ‘n ,a«
obirajo kakor figo ob poti.	Kaj bočem,	Z
človek sem pač. Predober. In preobčuf 'metiak- ^ K nesreča me gane. Takšen sem pač. kdo prosi, mu dam. Rad pomagam, ce 4. pa pride čas povračila, se me
tv'‘J
.....J......................
luže. Velikokrat potrpim, kar se tiče ot)T‘''vOias1,0i0 človek sem — toda zahtevam, da mi Vra., no^ (Pp posojilo. Tu pa ne poznam popuščanja, c- sgts ^ ti, jih tožim. Ne gre drugače.	Sicer oa.	M
rad pomagam tistemu, ki me	potrebuje.	^ JSA,
pomagal lastnemu bratu?! Dam mu, P* brgt Le hudo m.i je, ker mu ne morem dati	ose	0j v
kaj hočeš: tudi jaz moram živeti. Sicer V	oSefi	j o [p
ni tako veliko. Tudi drugim posojam Pa In tudi on bo rad dal osem od sto, da	0 z	^ (
sojila. Toda nikakor ne morem tega	Sr°LaC- j
od njega. Ne, ne morem pa	ne more	■	taic	j.
počilo, če bi od lastnega brata	zahteval	0K
nikdar in nikoli! Ne morem, pa bog!
ir in	inč ifiutcii*, f/u »/«/»•	i/•	f
Nisem eden tistih, ki bi od lastr'rek bii j, vali karkoli. Ne morem si predstavljati. osef4 'j bratu rekel: .Dam ti, toda za to boš t~.z0bz^in obresti.* Ne, tako nesramen, tako o' n\i dj brezvesten nisem in ne bi mogel biti t ^ j (fj 7ato mu pa raje posodim takole po ov . fla, J u boš gotovo napravil to uslugo, prijatepg petnajst sto in, ko pride, mu jih daj. r piše tole menico in naj se obveže,	0	,
v šestih mesecih, in sicer z osemodst	f
Tako!	^	HZ	r
No, vidiš da nisem brez srca. porn^raiu. lem. Vsakomur. Predvsem pa lastnemu si nimam očitati. Nisem umazan človek.»
ALOJZ BAV
J. Barrjrmore - čudak ki mu ga res ni para
Nenavaden turist v Parizu
Pred kratkim je bil obsojen in ga že čaka druga razprava - Giorgia Moll ga je zapustila, nova zaročenka pa, tako pravijo, ga ima rada
Vre:
O MIH R O N • rrod*i* n*
(tovarniške cene) pošilja urarjem UOAA 0 tudi v inozemstvo
JjsenL •
Dobavlja tudi zlatnino pod islimipogoji
Itlafnafflii
O Trst o UL S. Lazzaro 8 - Tel. 35733 36308
Ameriški filmski igralec John Barrymore je bil pred dnevi obsojen v Rimu na pogojno 8 mesecev zapora in na denarno globo zaradi žalitev in zaradi pretepa, v katerega je bila vmešana njegova nova zaročenka Gaby Palazzolo in vsa njena družina. Te dni pa bo moral John zopet pred sodišče zaradi nove afere: tokrat ga toži njegova prva zaročenka, filmska igralka Giorgia Moll, češ da je hotel s silo v svojemo stanovanje, da bi ji vzel prstan, ki ji ga je poklonil za njuno zaroko.
John Barrymore — sin slavnega ameriškega filmskega igralca Johna Bar-rymoreja — je res lahko zadovoljen. Odkar je prišel v Italijo, je bil zapleten že v toliko škandalov in afer, da je upravičil sloves, ki ga uživa njegova družina tu in onkraj Oceana. Z brado ali brez nje, z dolgimi :asmi ali pa popolnoma ostrižen. — to je slavni Barrymore, naslednik še bolj slavne dinastije najbolj popularnih, pa tudi najbolj čudaških in
najbolj neuravnovešenih filmskih Igralcev.
Kdor ga dobro pozna, se nič ne čudi vsem tem dogodivščinam. Med tolikimi avanturami, ki jih je v zadnjem času doživel, ni njegova zadnja avantura v zaporu nič kaj pomembna. «Johfl>, pravijo njegovi prijatelji, «je doživel že kaj hujšega. Ne nosi zastonj imena Barrymo-re. Biti član družine Bar-rymore pomeni, da mora biti drugačen od ostalih.*
Njegovega očeta so imenovali v Ameriki »kralj Hollywooda». Njegove a-vanture s številnimi lepoticami bi lahko napolnile dolg roman O njegovi sestri Diani Barrymore vedo povedati, da si je v življenju privoščila prav vse užitke. Ko je ameriška javnost izvedela za zadnje rimske dogodivščine Johna, je komentirala: »Čudaštvo in blaznost družine Barrymore se pač nadaljuje*.
«John je velik igralec in je povrh vsega še Američan. Nič mu ne morete.* Tako je protestirala pred
sodnikom njegova nova zaročenka Gaby Palazzoli. Sodnik ni bil tega mnenja ter je Johna obsodil, če ga bo sedaj drugo sodišče zopet obsodilo, potem se bo njegova sedanja pogojne kazen spremenila in moral bo odsedeti v zaporu toliko, kolikor mu bo sodišče prisodilo. To pa, kot vse kaže, Johna nič ne moti, da ne bi nadaljeval s svojim neuravnove-šim življenjem s popivanjem po raznih nočnih lokalih in z razgrajanjem po rimskih ulicah.
Zadnji iz dinastije Bar-rymore je tako prinesel v Italijo vsa čudaštva svoje družine, ki ni zastonj slovela po vsem svetu. Johnov oče je umrl zaradi «delirium tremens*, njegova hči Diana je umrla, stara komaj 39 let, prav tako za posledicami alkohola ter uživanja raznih mamil; John mlajši je bil že pred svojim prihodom v Italijo večkrat zaprt zaradi pijanosti.
Prvi iz igralske dinastije Barrymore se je imenoval | Herbert Blythe. Bil je An-
glež po rodu ter je imel tudi visokošolsko izobrazbo. Leta 1860 je odpotoval v Ameriko in tam je postal igralec ter si je nadel ime Barrymore. Poročil je lepo igralko Georgio Drew, s katero je imel tri otroke: Ethel, Lionela in Johna. Vsi trije so postali slavni filmski in gledališki igralci. Najboljši in najlepši med njimi pa je bil John. Bil je pravi lepotec ter je ženskam zelo ugajal. Poročil se je še zelo mlad, z Bianco Oe-brich, ki je bila že poročena, a je zaradi njega zapustila moza in otroke. To je bil eden najbolj nesrečnih zakonov. Uboga Bian-
bi razpršil njeno grozo in strah, ji je naročil velik kozarec wh:skyja. Od tistega dne dalje je začela Diana piti — najprej na skrivaj, nato pa javno. Bila je lepa in postala je od vseh oboževana filmska in gledališka igralka. Toda alkohol je že razjedal njeno notranjost. Začela je uživati še mamila in tako je šlo njeno življenje, kljub bogastvu in slavi, vedno bolj navzdol. Kar trikrat se je poročila in noben zakon je ni mogel osrečiti Medtem je imela še nešteto ljubezenskih a-vantur Toda kljub vsemu ni bila srečna. Ko ji je bilo 34 let, je napravila
Med obilico najrazličnejših turistov in vsake vrste popotnikov, ki so, kot vsako leto, tudi letos, obiskali francosko prestolnico, je bil brez dvoma Indijanec Gvajnora, iz roku Kokos.
Nenavadno pri tem turistu je vsekakor to, da je prispel v Pariz naravnost iz svoje vasi, ki je daleč v pragozdovih, ob reki A-mazonki. In, čeprav ni bil dotlej še v nobenem mestu »belega človeka*, čeprav je v nekaj urah prešel razdaljo več kot 8.000 kilometrov, ni bilo videti, da bi vse tisto pariško vrvenje, ves promet in razkošje napravilo nanj kak poseben vtis.
čeprav živi tam v daljnem pragozdu še v razmerah, ki se morejo primerjati samo z življenjem pračloveka v kameni dobi, se je Gvajnora kaj hitro privadil na nov način življe-
nja, na obleko, na množico ljudi, na avtomobile in podzemeljsko železnico, na bleščeče luči...
Pred štirimi leti je bil v pragozdu ob reki Amazonki francoski raziskovalec Robert Vergnes in Gvajnora mu je bil vodič in nosač, prevažal ga je v svoji pirogi, preprostem čolnu, po Amazonki in drugih manjših vodah, ki prepre-zajo divji pragozd. In takrat je Gvajnora dejal belemu gostu: »Tvoja vas je pač vse drugačna kot moja.* A Robert Vergnes mu je bolj za šalo, kot zares, odvrnil: «No, če bom mogel, te bom pa nekega dne popeljal tja — v mojo vas!*
In letos je izpolnil tisto, v šali izrečeno, vabilo. Vrnil se je v pragozd in vzel svojega indijanskega prijatelja s seboj. Potovala sta skozi divje pokra-
jine, skozi neprehodne gozdove, prevažala sta se po rekah, dokler nista nazadnje prispela do letališča. Od tam sta bila v nekaj urah v »vasi belega človeka*, kot se je izrazil preprosti Gvajnora, — v Parizu.
Francoski raziskovalec Je pričakoval, da bo njegov primitivni spremljevalec presenečen nad vsem, kar bo videl in doživel. A je bil glede rega močno razočaran. Gvajnora se ni ničemur čudil. Z zanimanjem je sicer opazoval vse okoli sebe. Toda nič ga ni spravilo iz ravnotežja. O-stal je miren in hladen. Ni se mu zdel nenavaden ne promet in vrvež po bul-varu ne visoke palače ne zabava v nočnem lokalu.
Pač, nekaj pa je bilo, kar se mu je zdelo vredno pripombe :	«televizor*. Tam
Je nenadoma ugledal sa-
VELJAVEN OD 30. OKTOBRA DO 5. NOVEMBRA
@Oven (od 21. 3. do
20. 4.) Pridobili sj boste simpatijo neke osebe in utrdili prijateljske vezi z osebo, ki ste jo pred kratkim spoznali. Lepe priložnosti v poklicnem delu, a jih ne smete zamuditi. Uresničili boste neki svoj načrt.
Bik (od	21. 4.
do 26. 5.) Senti-f	mentalno	življe-
J nje se ne bo še '	razvijalo	tako,
kot si želite. Potrebovali boste pomoč	prijateljev,	da bo-
ste lahko uredili svoje zadeve. Malenkostne ovire v poklicnem delu.
Dvojčka (od 21. S. do 22. 6.) Prijetna , presenečenja v I srčnih zadevah.
‘ Dosegli boste lepe uspehe, čeprav ne takoj. Zadoščenje in možnost napredovanja v poklicnem delu. Bodite bolj previdni in ne zaupajte drugim svojih tajnosti.
Rak (od 23. 6. do 22. 7.) Nepredvideni dogodek vas bo zelo razveselil in vam omogočil uresničitev neke skrite želje. Tudi v poklicnem delu boste doseglt lepe u-spehe.
Lev (od 23. 7. do 22. I.) Lju-f g N bezenske pusto-1 lovščine, ki si i	'jih boste zažele-
li, vam ne bodo uspele. V poiklic-nem delu boste naleteli na malenkostne ovire, ki jih boste lahko premagali, če se ne boste preveč razburjali.
Devica (od 23. «. do 22.	9.)
Prve dni tedna I boste nekoliko zaskrbljeni, nato pa se bo vse lepo uredilo. V poklicnem delu zadoščenje in u-speh, ki si ga niste pričakovan. Ugodna priložnost za osebne interese. Presenečenje.
Tehtnica (od 23. 9. do 23.16.) Slučajno srečanje z osebo, ki vas zanima in s katero boste imeli zanimive razgovore. Novosti v poslovnem delu. Ogibajte se diskusij z delovnimi tovariši, da ne bi prišlo do hudih sporov.
Škorpijon (od 24. 16. do 22. 11.) Zaradi svoje razigranosti in veselega razpoloženja si boste pridobili nove simpatije. Ugodno presenečenje. V po-klio.tem delu boste premagali hude ovire. Ne spreminjajte svojih načrtov.
Strelec (od 23.
11. do 26. 12.) V
ljubezenskih zadevah vse v redu. Dobili boste pisma in zanimive vesti. V poklicnem delu nekaj dni le* pi uspehi, ne smete pa zaupati vsem obljubam. Pazite na svoje zdravje.
Kozorog (od 21.
12. do 20. 1.) Lepa priložnost za zabavo in razvedrilo. Verjetno boste srečali neko drago osebo. Bodite previdni pri izdatkih, sicer boste naleteli na finančne težave. Važna sporočila glede poslovnega dela.
Vodnar (od 21. 1.
do 19. 2.) Ne razburjajte se preveč, če se boste morda nekoliko sprli z drago o-«ebo. Lepa priložnost za izlet. Imeli boste polne roke dela in o-sebnih opravkov. Možnost izboljšanja gmotnih razmer.
Ribi (od 26. 2. do 26. 3.) V ljubezenskih zadevah vam zvezde niso bile še nikoli tako naklonjene. Vsaka vaša pobuda oo rodila uspeh. Napredovanje tudi v poklicnem delu, čeprav vam bo nekdo nasprotoval.
— 5 —
10. oktobra 1960
M
KRIŽANKA
i|*i8SSK'KltJtx.irt!««.XK»er. J..iKa«Mt5K«»8!S8»iS!St5KMKKKKt»»a{5R88SMKKKK!ffl!K8SSSa!SSKaS8K!S8Si;8HKa.tKK»S5a!5
Volilna programa demokratičnih list za dolinsko in zgoniško občino
Za izvajanje določil ustave in Posebnega statuta ter ustanovitev dežele Furlanija-Julijska krajina
V okviru nove deže le naj tržaško področje uživa ugodnosti posebnega statuta z zakonodajno, finančno in upravno samoupravo
Volilni program dolinske
^Občinske demokratične listo
'Nadaljevali bomo dosledno borbo za splošno pomirjanje v svetu in za miroljubno sodelovanje med narodi in državami, Borili se bomo, da zrušimo politični monopol Krščanske de* mokracije in ustvarimo pogoje za novo demokratično vladno ec'no, ki l)fl uveljavila določbe republiške ustave n upoštevala na vseli področjih javnega življenja UPr«vičene zahteve delovnega ljudstva.
^ Podpirali bomo zahteve tržaškega prebivalstva, a vlada izda potrebne ukrepe za obnovo tržaškega
t0sPodarstva.
, posebej se bomo borili, da vlada ustanovi igralno prosto cono za naše področje in samo-Upravn0 deželo Furlani jo-Julijsko krajino s poseb-n’m statutom z zakonodajno in finančno avtonomijo
T' •
rst in njegovo ozemlje.
^ skladu s človečanskimi načeli in določbami ^bliške ustave tar londonskega sporazuma se bo-^ Sledno borili za takojšnje in popolno izvajanje določb^ za dejansko enakopravnost med Slovenci Julijani ter za ohranitev jezikovne in kulturne Mobilnosti Slovencev.
■ ^ 1 udi v bodoči občinski upravi bomo nadaljevali ■j,	Z(1	zaščito	pravic in koristi naših občanov.
ld’li se bomo, da uresničimo na posameznih pod-
,oiHh
občinske uprave sledeči program:
SOLSTVO
y ^brili se bomo, da se spremeni strokovni tečaj sk k° V na<taljcvalno strokovno šolo:
komo, da se dopolni in zboljša šolska opre-a *e izpopolnijo šolske knjižnice in učni pri-v otroških vrtcih in šolah ter da bodo poslopja v najboljšem stanju.
ZDRAVSTVO IN HIGIENA
Pia’ ^tjtvali bomo dosedanjo politiko glede
td, PeVar,ja bolniških stroškov, ustanovili bomo
(,u.'l1Kko ambulanto in zahtevali, da se v nasi ^<1|^| 1 v
*°ncno odpre lekarna.
Mi, d
Kočkj 8°lska
**k,
SOCIALNO SKRBSTVO rbeli bomo za ubožnc občane, sirote in ne-
hi^11 otroke. Nudili jim bomo podporo, zdravja, ° 'n koiniško oskrbo ter po potrebi primerno
hšče.
LJUDSKA STANOVANJA Zgj.. J, Vli0 odločnostjo si bomo prizadevali, da se ^ liaši občini vsaj še 10 stanovanj za družine.
ki stanujejo v nezdravih, negotovih in prenatrpanih stanovanjih.
TURIZEM
Za razvoj turizma v naši občini bomo poskušali: zboljšati in ojačiti avtobusno prevozno službo ter doseči znižanje prevoznih cen;
prizadevali si bomo, da se podaljša trolejbusno omrežje do Boljunca in Doline, ki naj nadomesti dosedanje avtobuse;
temeljito bomo popravili cesto iz Boršta in Botača, ki pelje v gornji del Glinščice; z raznimi javnimi deli bomo olepšali naše vasi in dali pobudo, da tudi posamezni vaščani po možnosti olepšajo svoja poslopja; organizirali bomo razne razstave in prireditve.
KMETIJSTVO
Dosledno 9e bomo trudili, da bodo imeli kmetijski pridelki na trgu pravo veljavo; delali bomo za to, da se iz državnih fondov po vi* ša prispevek za melioracije in druge potrebe ter da se prispevki pravično razdelijo med kmete; skrueli bomo, da se pospešuje kmetijska izobrazba s primernimi tečaji, predavanji in publikacijami v slovenskem jeziku.
JAVNA RAZSVETLJAVA
Po vseh vaseh bomo izboljšali javno razsvetljavo.
FINANČNA POLITIKA
Trudili se bomo, da bo davčna obremenjenost čim bolj pravično razdeljena upoštevajoč progresivnost obdavčenja, donosnost in dohodke posameznih občanov.
V posameznih vaseh občine se bomo trudili za uresničenje sledečega programa:
V DOLINI bomo povečali stavbo dosedanjega otroškega vrtca, uredili pokopališče olepšali prostor pred pokopališčem in okrog cerkve, uredili kanalizacijo in tlakovali nekatere vaške cešte.
V BOLJUNCU bomo zgradili novo stavbo za otroški vrtec, novo cesto v ZABOLJUNCU, pokrili pralnico v GORNJEM KONCU, uredili kanalizacijo, podporne zidove in vaške ceste.
V DOMJU bomo povečali dosedanje šolsko poslopje, da omogočimo ustanovitev nove strokovne šole, zgradili bomo pralnico in uredili občinske ceste.
V PREBENEGU bomo uredili in tlakovali glavne vaške poti, zgradili avtobusno čakalnico, uredili prostor v bližini pralnice za obračanje avtobusov, napeljali javni telefon, uredili cesto do šolskega poslopja in nastavili vaškega pometača.
V MACKOVLJAH bomo zgradili novo poslopjp za otroški vrtec, tlakovali va*ke ceste in uredili kanalizacijo. (Za ceste v Mačkovljah, ki so postale pokrajinske, bo odslej skrbela pokrajinska uprava, ki ima na razpolago 250 milijonov lir za razširitev in asfaltiranje ceste od križišča do Mačkovelj in od Mačkovelj do Orehka).
Za vasi BORŠT, ZABREŽEC, JEZERO in BOTAC bomo napeljali javni telefon v Zabrežcu,
Pod Zabrežcem bomo zgradili avtobusno čakalnico, tlakovali cesto iz Zabrežca do Boršta in cesto od Boršta do Jezera ter temeljito uredili cesto iz Boršta do Botača.
V KROGLJAH bomo pokrili glavni vaški jarek in razširili glavno vaško cesto po odstranitvi ene hiše. Zgradili bomo tudi avtobusno čakalnico.
V RICMANJIH in LOGU bomo uredili prostor za prireditve ob vaških praznikih. Uredili bomo kanalizacijo in vaške ceste, zgradili avtobusno čakalnico in javno pralnico na sSkukljahn.
V GROCANI bomo povečali javno razsvetljavo uredili prostor pred šolo in cerkvijo na PESKU, uredili vaške ceste in nastavili vaškega pometača.
liiiiiitiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiMiiiiitiiiiMininiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiitiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiNiiu
Iz devinsko - nab rezinske občine
Pravilnik	o	občinskih
hi bilo troha čimprej odobriti!
Sedaj ga proučuje Pokrajinski upravni odbor - Na skoraj 800 milijonov lir kosmatega dohodka iz kamnolomov dobi občina le četrt odstotka
BESEDE POMENIJO: VODORAVNO: 1. popolna izguba krvi, 11. notranji telesni organ, 18. gosposka soba, 19. pripadnik velikega ljudstva, ki živi deino v Aziji delno pa v Afriki, 21. gesla, 22. ozek, dolg pas blaga, 28. merska enota, 24. brez ostrine, ne izrazit', 26. pripadnik plemena, ki živi v obalnem pasu severne Afrike, 27. pri-trdilnica, 28. obroč, zunanji del kroga, 30. državica v Himalaji, 32. časovna enota, 33. latinski predlog (k), 34. na poljih in po vrtovih ga mo-ramo nenehno zatirati, 36. teniški lopar, 38. okrajšava za referent, 39. alkoholna pijača starih Slovanov, 40. željan jedi, 42. poceni, 44. znak za
natrij, 45. dodatek k suhemu svinjskemu mesu, 47. ne maram, 49. mesto in pokrajina v severni Afriki, 54. kamnoseški delavec, 53. turško ime, 55. krohotajoči smeh, 67. junak, 59. neznam, 61. brezpravni podložniki, 62. medmet, 64. nočem izročiti, 66. del o-preme alpinista, 68. kazalni zaimek, 70. obžalovanje, 72. vrv, 74. kositriti, 76. okrajšava za krajeven, 77. šop slame, 79. shramba za seno, 81. vrsta trikotaže, 82. lat. predlog (ta), 83. zaničljiv naziv za moškega, 85. moško ime, 87. grška črka, 88. del ladje, 89. prebivalec azijske dežele, 91. pomladanski cvet vrbe, 93. zveste, verne, 94. lajanju podobno govoreč, 95. lastnik tr-
... .	.	-	-	V	V'	..	T4	•
;	..	.i;
r
Hipi I.IHltii|l»l|»«b	iif!	Si!'!
■fi*	>"	-	:	-	:><	^	'	'V*!*-'	^
s:*:?*?:*
1’ff!
Devinsko-nabrežinski občinski svet je na številnih sejah obravnaval vprašanje občinskih kamnolomov, še večkrat pa so o njem razpravljali o občinskem upravnem odboru. Sicer pridejo kamnolomi vsaj enkrat na leto na dnevni red zasedanja občinskega sveta, če prej ne, pa gotovo ob razpravi o občinskem proračunu. Takrat slišimo številne kritike na račun seda-
Nabrežinsko županstvo
njih pogodb med najemniki kamnolomov in občino, ki je njihova lastnica, saj dobi občina zanje le malenkostno vsoto.
Vprašanje nabrežinskih kamnolomov je eno temeljnih vprašanj devinsko-nabrežin-ske občine in bi ga bilo treba začeti reševati že takrat, ko so parcele kamnolomov postale občinska last' in so začeli na njih ruti kamen.
Nadaljevati bomo dosledno borbo za splošno pomirjen je v svetu in za miroljubno sodelovanje med narodi in državami.
Borili se bomo, da zrušimo politični monopol Krščanske demokracije in ustvarimo pogoje za novo demokratično vladno bo uveljavila določbe republiške ustave U^ata na vsel, področjih javnega življenja Cpne zahteve delovnega ljudstva.
% 6 Posebej se bomo borih, da vlada u stan mi Us
prosto cono za naše ozemlje in samo-Ui l’n° deželo Furlani ja-julijska krajina s pose h z zakonodajno, upravno in finančno "njo za Tržaško ozemlje.
><hl
*kludu s človečanskimi načeli in določbami
S it,
iške
ustave ter londonskega sporazuma se bo-hje t"Me,lrio bo,ih za takojšnje in popolno izvaja %, * d o/„(4, -a dejansko enakopravnost med Slo-
^ Ih I.	ii
>n haltjani ter za ohranitev jezikovne ui kul-^ *a,uohitnosli Šimencev. br,f, U,ii v bodoči občinski upravi bonu, nadaljevali
** Ir ta*čho pravic in koristi naših občanov ir %Un^i da uresničimo na posameznih področjih P uPrave sledeči program:
. , ......................
^ Področju solstva in prosvete
jevalnc šole v Zgoniku;
Sii
al.jcvah bomo boi bo /.u ustanovitev krneti j-
^"'nn da sc -popolnijo šolske knjižnice -n ^'Potuočki v otroških vrtcih in šolah ter da
Volilni program zgoniške
«Liste demokratične enotnosti*
se ustanovi občinska knjižnica;
NA PODROČJU ZDRAVSTVA, HIGIENE IN SOCIALNEGA SKRBSTVA Nudili bomo občanom razne olajšave pri plačevanju zdravniških stroškov;
spopolnili bomo zdravniško in zobozdravniško službo ter inventar v obstoječih ambulantah; stalno bomo skrbeli za ubožne občane in sirote. Povišali jim bomo tako mesečne kot izredne jiodporc ter jim nudili brezpiačno bolniško in zdravniško pomoč;
dali bomo pobudo za nabavo občinskega mrliškega voza;
kjer še ni kanalizacije, jo bomo uredili in po potrebi nastavil) tudi cestne pometače; z devinsko-nabrežinsko občino se bomo dogovorili o oskrbi revežev v njihovem občinskem že dograjenem domu.
NA PODROČJU JAVNIH DEL IN OBČINSKIH CEST
Trudili se bomo, da se v Briščikih zgradi primerno poslopje za osnovno šolo; zahtevali bomo gradnjo 6 ljudskih stanovanj, za družine, ki še vedno stanujejo v nezdravih nesigur-nih m pidiulipamh stanovanjih;
ravno tako bomo skrbeli, da se javna dela, ki so v teku aJi načrtu, čimprej izvedejo; dokončali bomo tlakovanje občinskih in vaških ulic ali cest in skrbeli, da bo njihova ureditev odgovarjala današnjim zahtevam;
ZA POSPEŠITEV RAZVOJA TURIZMA
Trudili se bomo, da sc področje naše občine proglasi za turistično področje in da se kot tako čimbolj uveljavi;
z javnimi deli bomo olepšali naše vasi, da bodo bolj prikupne za turiste ter dali pobude, da sami vaščani prisjtevajo k temu z deli na svojih poslopjih; skrbeli bomo, da se zboljša in ojači avtobusna povezava s Trstom ter dosežejo za te usluge čim ugodnejše prevozne cene;
trudili se bomo, da avtobusno podjetje zgradi čakalnice in zahtevali, da postavi vozne rede na primernih mesti h;
PODROČJE KMETIJSTVA
Dosledno se bomo borili, da bodo imeli kmetijski pridelki na trgu pravo ceno; delali borno za to, da se poviša prispevek iz državnih fondov za izvedene melioracije in druga dela ter da se ti prispevki pravično razdelijo med kmete; borili s* bomo za ukinitev občinskih doklad na zemljiški davek za neposredne obdelovalce in male kmete ter za znižanje cene vode potrebne za namakanje in druge kmetijske svrhe;
skrbeli bomo, da se pospešuje kmetijska izobrazb." - primei l otu tečaji in predavanji ter publikacijami v slovenščini.
Toda ne bomo se spuščali v preteklost, saj je dovolj, da pogledamo kakšno je današnje stanje in kaj je sedanja občinska uprava napravila za rešitev tega vprašanja.
Proizvodni učinek dejavnosti v nabrežinskih občinskih kamnolomih, ki so dani v zakup zasebnikom, se vrti okrog 10.000 kub. metrov kamna na leto, kar predstavlja vrednost od 700 do 800 milijonov lir kosmatega dohodka. Iz proračuna devinsko-nabrežinske občine pa je razvidno, da prejema občina za najemnino kamnolomov približno 2 in pol milijona lir letno, kar pomeni, da dobi približno nekaj več kot četr-tinko odstotka kosmatega dohodka, ki ga uživajo indu-strijci.
Povsem drugačen položaj je drugod v Italiji. Ce vzamemo za primer La Spezio, ki je vprašanje svojih kamnolomov uredila s posebnim pravilnikom, bi ta občina prejela na račun raznih dajatev od podjetnikov 70 do 80 milijonov lir letnih dohodkov.
Devinsko-nabrežinska občina pa tega ne more storiti, in sicer zato, ker ima zvezane roke in noge z dolgoročnimi najemnimi pogodbami, tako da je občina kot lastnica kamnolomov postavljena v odnosu do zakupnikov v podrejen položaj.
Devinsko-nabrežinski upravni odbor je skušal najti način, s pomočjo katerega bi razveljavili ali vsaj spremenili obstoječe pogodbe. Toda vse zaman, kajti sklenjene ir podpisane pogodbe je pač težko razveljaviti. Zato je občinski upravni odbor skušal vsaj valorizirati že obstoječe pogodbe, kar pa ni dosti pomagalo. Občini je bil zagotovljen le en milijon lir, in sicer tako, da so pri eni od pogodb strogo aplicirali določen odstotek na komercialno vrednost zrutega kam-
na, ki je občini pripadal na osnovi pogodbe.
Potem se je občinski u-pravni odbor lotil dela za sestavo pravilnika o občinskih kamnolomih. Upravitelji so se zavedali, da so bile za občino tako škodljive pogodbe sklenjene samo zaradi tega, ker ni imela pravilnika, iz katerega bi bilo med drugim tudi razvidno, kdaj, kako in pod kakšnimi pogoji se lahko odda v najem (a ali oni občinski kamnolom.
Pravilnik o občinskih kamnolomih, ki je bil končno le sestavljen, je plod dolgega in napornega dela, poizvedovanj in stikanj za podatki. Nekateri občinski predstavniki so v ta namen celo obiskali nekatere občine, kjer imajo svoje kamnolome ter približno enake pogoje, kot so v devinsko-nabrežinski občini. Na osnovi vsega tega dela je bil končno pravilnik obdelan s pravne in tehnične plati, potem pa je bil predložen v razpravo občinskemu svetu, ki ga je soglasno odobril. Sedaj je pravilnik v pretresu pri pokrajinskem u-pravnem odboru. Upati je, da ga bodo pristojne oblasti v najkrajšem času odobrile.
Omenimo naj še, da je ta pravilnik občini zelo potreben in to ne samo za ureditev vprašanja zakupa, temveč tudi za ureditev odnosov med občino kot lastnico kamnolomov, in zasebniki, ki jih imajo v najemu. Ti odnosi so bili doslej zelo neurejeni. Zgodilo se je, da je nekemu zakupniku zapadla najemninska pogodba in občina jo je šest mesecev pred iztekom tudi odpovedala. Toda zakupnik se za to ni zmenil in je kar naprej lomil ter izvažal kamen. Ni preostalo drugega, kot podjetnika prijaviti sodišču.
To smo omenili zaradi tega, da prikažemo, kako neurejeni so odnosi med občino in najemniki ter da poudarimo nujnost čimprejšnje odobritve Pravilnika o občinskih kamnolomih.
10 NJER
govine na debelo.
NAVPIČNO; 1. prebivalec pokrajine, ki meji na ozemlje Trsta, 2. gozd, ki se je na poseki zaredil, 3. del žitne biljke, 4. termin, 5. prva in četrta črka besede pod 83. vod., 6. zaščiten, čuvan, 7. znak za iridij, 8. kratica za mariborsko tovarno avtomobi-lov, 9. eksotično drevo, 10. zabaven, vesel, 12. pripovedna pesem, 13. loščilo, 14. stara merska enota za ploščino, 15. okusen, prijeten, 16. izbran, odličen, 17. vrsta prozornega papirja (množ.) 20. neumnež; mlatičevo orodje, 23. Kainova žrtev, 25. del roke, 28. pivo starih Slovanov, 29. fant, 31. postopač, brezdelnež, 34. glivična bolezen, 35. zdravilen, čaroven, 37. pevski glas, 39. drevo in sad, 41. pripadnik evropskega naroda, 43. gibati se sem in tja, 45. okrajšava za tekočinsko enoto, 46. diktat, 48. gips, sadra, 50. vrsta mandžurskega fižola, 51. rečna žival, 52. grški otok, 54. pritrjujem z lepilom, 56. znak za tantal, 58. moško ime, 60. stolp pri džamiji, 63. malovredna ženska pri starih Grkih, 65. enočlenik, 67. okraj, šano moško ime, 69. obrtnik, ki ima opravka s strehami, 71, v tem trenutku, 73. troh-ljiv, 75. kazalni zaimek, 76. nekdanje denarne enote, 78. se oblikuje pri vlivanju piva v kozarec, 80. živali pla-zilke, 82. pritrdilnica, 84. del vodovodne napeljave, 86. re. ka v Afriki, 88. vprašalnica, 60. manjševalna pripona za samostalnike srednjega spola, 92. nota, 93. začetnice starega naselja na Dolenjskem (polž!).
REŠITEV KRIŽANKE
IZ PREJŠNJE STEV1KE
VODORAVNO: 1. zbor, 5. odlikovan, 13. Muta, 17. sobar, 19. kurator, 20. sever, 21. redar, 23. Čaven, 24. Kotor, 26. ribez, 28. kap, 29. Kubed, 31. oj, 33. čigav, 35. milar, 36. do, 37. tam, 39. me, 40, rente, 42. Ir, 43. bol, 44. Oleg, 46. nit, 48, arzen, 50. noge,
51. počepetam, 53. Galapagos, 54. Ivan, 55. rilec, 57. nor, 58. Java, 59. sem, 60. pa, 61. eseji, 62. m, 64. tor, 65. cc, 66. vrtec, 68, nočem, 71. ri, 72. de. von, 73. bob, 75. deuet, 77. rudar, 78. govor, 80. Nemec, 82. košek, 83. kolesar, 85. Maleš, 87. Ober, 88. policisti, 89. rolo.
NAVPIČNO: 1. zs, 2. bor, 3. oder, 4. radič, 6. dk, 7. luč, 8. Irak, 9. kavarna, 10. otep, U. von, 12. ar, 13. meter, 14. uvod, 15. ter, 16. ar, 18. ra. bim, 20. sob ar, 22. regenera-tor, 24. kulinaričen, 25. potopisci, 27. za, 29. ki. 30. kolesarim, 32. Jalovec, 34. vrtalec, 35. mezamn, 36. dogovor, 38. mešam, 41. trg, 43 bogat, 45. gen, 47. iti, 49. Elo, 50 naj,
52. mes., 56. Celovec, 60. prvak, 63. nevem, 66. veder, 67. en, 69. od, 70. nemar, 72. duše, 73. boli, 74. bosi, 76. telo, 77. rob, 78. gol, 79. ras. 81. cel, 82, ko, 53. ko, 84. rt, 86. Šo.
Največja živinorejska farnia v Evropi na Bclju
Na Belju v Jugoslaviji že nastaja hgjvečja živinorejska — govedorejske — farma v Evropi. Prihodnje leto bodo v nji že redili več tisoč govedi. To bo predvsem farma za rejo molznih krav. Redili bodo 6000 živali.
Za farmo že pripravljajo dtrojne naprave. Farma bo po. polnoma mehanizirana. Zato bodo za 5000 molznih krav potrebovali le 80 delavcev. Farma ima obliko velikega ko. lobarja. Okrog nje se bodo vrstili silosi, krmo pa bodo prenašali zunaj kakor znotraj tekoči trakovi. Trak okrog farme bo nekakšen vrtiljak s tri kilometre dolgim obodom. Krave bodo molzli v vrtilnem molzišču, tudi na tekočem traku, tako da bodo živali prihajale druga za drugo v molzi-šče pri vhodu in odhajale pomolzene pri izhodu. Molža bo popolnoma mehanizirana, tako da bo še mleko odtekalo
Tudi v našj vasi konkretno občutimo, da se bliža čas volitev. Poprej smo na primer mesece in leta zahtevali, da opravijo to ali ono važno Jav-no delo, sedaj pa, ko so volitve pred vrati, pa so začeti in bodo tudi kmalu končali asfaltacijo I.on terske ceste, in sicer od mosta na Ključu do podlonjerskega mosta.
Seveda smo zadovoljni, da so to delo opravili, toda kdaj bo prišel na vrsto »Gornji kort»? In pot, ki vodi iz vasi na Reško cesto oziroma proti kamnolomu? Ali bo treba po- j po ceveh v cisterne Računa čakali, da se na njej kdo ! jo, da bo farma dajaia na dan prav. hudo ponesrečjf	j	okrog 60.000 litrov mleka.
Primorsl^Jnevnifc
— 6 —
30. oktobra 1J#
Vreme včeraj: najvišja temperatura 20.6, najnižja 17, ob 19. u-ri 17.4, zračni tlak 1004.5. stanoviten, veter sever jugosever 9 km, vlage 08 odst.. 9.4 mm dežja, nebo oblačno, morje skoraj mirno, temperatura morja 17.5 stopinje.
Tržaški dnevnik
Danes, NEDELJA, 3«. oktobra
Sonja
Sonce vzide ob 6.41 in raton« . 16.55. Dolžina dneva 10.14. ■oi« vzide ob 15.11 in zatone »J" Jutri, PONEDELJEK, JI. ok***"
Bolte nk	—
Razgovor s kandidatom NSZ
Inž. Pečenko o pomenu in nalogah pokrajine
Tovariš inž. Josip Pečenko kandidira na listi Neodvisne socialistične zveze za pokrajinske volitve v treh volilnih okrožjih, ki so v pretežni meri naseljena s kmečkim prebivalstvom. Inž. Pečenko je kmetijski stokovnjak, in tajnik Kmečke zveze, zaradi česar njegova kandidatura v treh podeželskih volilnih o-krožjih jamči, da bo lahko uspešno zastopal in ščitil interese podeželskega prebivalstva v bodočem pokrajinskem svetu. Poudariti je_ namreč treba, da je inž. Pečenko od vseh kandidatov za pokrajinski svet edini, ki zaradi svojega poklica in strokovne izobrazbe dobro pozna kmetijske probleme.
Včeraj smo ga obiskali v uradu Kmečke zveze ter ga naprosili, da nam odgovori na nekaj vprašanj:
«Kaj sodite o vaši kandidaturi za pokrajinski svet?» ^
— Vsekakor sem počaščen, da sem bil izbran za kandidata Neodvisne socialistične zveze ob bližnjih volitvah za tržaški pokrajinski svet. Zlasti pa sem zadovoljen, da kandidiram v devinsko-nabrežin-skem-miljskem in XIII. volilnem okrožju, to je v vaseh ožje in širše tržaške okolice, s katerimi imamo vsakodnevne stike. Mislim namreč, da je prvi pogoj za uspešno de-
Volilna zborovanja Neodvisne socialistične zveze
USI
DANES — NEDELJA ob 11 pri Lovcu (Ulica del-l’Eremo) pri gostilni Monte d'Oro — Mario Vusconi 11 v Bazovici (na Me-zarju) — dr. Jože Dekleva
JUTRI — PONEDELJEK ob 17 pri Sv. Jakobu (na Trgu Giuliani) — Mario Vusconi 18 v Nabrežini (na trgu) — Drago Pahor 19.30 v Sv. Križu (na Kri-žadi) — Drago Pahor
Sestanki NSZ
Jutri, ponedeljek 31. t.m. ob 20. uri v Barkovljah, v prostorih Prosvetnega društva — Ul. Cer-reto 12
ob 20 v Skednju na sedežu Skedenjska ul. 122 ob ?0 pri Sv. Ivanu — v prostorih na stadionu »Prvi maju
/ ------------------
PRIMORSKI DNEVNIK
UREDNIŠTVO TRST-ULMONTECCHI 6-II. TELEFON 93-808 IN 94-638 Poštni predal 559
PODRUŽNICA GORICA Ulica S. Pellico l-II. —
Tel. 33-82	.
UPRAVA TRST — UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 — Tel. št. 37-338
OGLASI Cene oglasov: Za vsak mm
v širim enega stolpca: trgovski 80, finančno-upravni 120, nsmrtnice 90 lir. — Mali oglasi 30 lir beseda. — Vsi oglasi se naročajo pri upravi.
NAROČNINA Mesečna 480 Ur. — Vnaprej: četrtletna 1300 lir polletna 2500 lir, celoletna 4900 lir — Nedeljska Številka mesečno 100 iir, letno 1000 lir — FLRJ: v tednu 10 din, nedeljska 30 din, mesečno 250 din — Nedeljska letno 1440, polletno 720, četrt letno 360 din — Poštni tekoči račun:	Založništvo	tržaškega
tlaka Trst 11-5374 — Za FLRJ; AD1T, DZS, Ljubljana, Stritarjeva ul. 3-1., tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni bari ki v Ljubljani 600-70/3 375
Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Izdaja in tiska ZTT, Trst
Sip
lovanje — pa naj bo to na kakršnem koli področju — čim tesnejši stik z ljudmi in poznavanje njihovih težav ter problemov.
»Ali mislite, da je mnogo kmečkih problemov, ki spadajo v pristojnost pokrajine in ki so še nerešeni?*
— 2e samo dejstvo, da je v pokrajinskem odboru odbornik, ki odgovarja za kmetijstvo, dokazuje pomembnost tega delovnega področja. Problemov pa ne manjka. Vzemimo za primer tako imenovani • Zeleni načrt*, ki ga pripravlja država za razvoj kmetijstva v Italiji. Nam ni vseeno, koliko sredstev bo dobilo tržaško področje iz tegg načrta in kako bodo ta sredstva uporabljena. Čeprav pokrajinski svet glede tega ni odločujoč činitelj, pa lahko v precejšnji meri vpliva na oblasti in ustanove, ki bodo v prihodnosti zadolžene na tem vprašanju.
Tudi drugih problemov ne manjka. Prav lahko se zgodi, da spomladi slana pobere velik odstotek pridelka ali pa da poleti toča uniči vinograde. Takojšnja intervencija v pokrajinskem svetu lahko pripomore, da dobijo kmetje hitro in učinkovito pomoč.
Znano je tudi, da pokrajina nudi razne prispevke in nagrade, ki zadevajo kmetijstvo na splošno ter še nekatere sorodne veje. V tem primeru je dolžnost pokrajinskega svetovalca, da se zavzame in podpre vsako pobudo, ki je v korist kmetijstva itd. itd.
«V pokrajinskem svetu pa obravnavajo tudi druga vprašanja, torej ne samo kmetijska. Ali veste za kakšne probleme gre?«
— Sejam pokrajinskega sveta sem sledil takorekoč iz poklicne dolžnosti. Zlasti so me zanimala vprašanja, ki so bila v zvezi s pokrajinskimi cestami, nadalje vprašanja, ki se nanašajo na zdravljenje v bolnišnicah, vprašanje davkov in taks, potem vsi načrti in pobude za najrazličnejša javna dela. Se posebno pozorno sem sledil razpravam o slovenskem šolstvu na Tržaškem, vprašanju odškodnine za škodo, ki so jo povzročile vojaške edinice itd. Skoraj bi pozabil omeniti še zelo važno vprašanje, namreč ono, ki zadeva razlastitve zemljišč. To mi je še posebno pri srcu, predvsem zaradi tega, ker sem že večkrat ugotovil, da so kmetje tako rekoč brez moči proti razlastitvenim odlokom.
Zato menim, da so mi problemi, s katerimi se ukvarja pokrajinski svet, vsaj do neke mere znani, najbolj pa seveda oni, ki neposredno zadevajo naše podeželsko prebivalstvo.
Sinoči v dvorani na stadionu «Prvi maj»
Lepa in prisrčna proslava za 70-letnico našega rojaka, pisatelja Franceta Bevka
Slovenska kulturno - gospodarska zveza je včeraj zvečer priredila počastitev pisatelja Franceta Bevka ob njegovi 70. letnici. Pisatelj je sicer slavil svoj jubilej že sredi septembra, toda prav je bilo, da je prišel še med nas, svoje primorske rojake, med katerimi in za katere je delal skoraj vse svoje življenje.
V dvorani na stadionu »Prvi maj« se je zbralo polno gostov, ki so hoteli počastiti sta.
rega znanca in prijatelja iz let med obema vojnama, iz časou narodnoosvobodilne borbe in pa iz dobe po vojni, ko je Bevk živel v Trstu,
Včerajšnja proslava se je pričela z lepim govorom prof. Jožeta Kosovela, ki je orisal lik Bevka — človeka, pisatelja in upornika-borca. Ostali program je pričel godalni komorni orkester Glasbene Matice pod vodstvom Oskarja Kjudra; zaigral je tri dela Co.
rellija, Bacha in Brittena. Cia. I voščila otrok, akademskega ni Slovenskega gledališča Zla.ldruštva Jadran in kluba slo-ta Rodoškova, Silvij Kobal, \ venskih umetnikov. Slavljenec Leli Nakrstova, Lojze Milič in se je za čestitke zahvalil ter Edi Martinuzzi so recitirali I v kratkih besedah poudaril
odlomke iz slavljenčevih del. Dramska šola je v režiji Adri-jana Rustje, ki je bil tudi napovedovalec, odigrala basen «Dobrota je sirota». (Nastopili so poleg Staneta Raztresena: Livio Bogateč, Edvin Guštin, Igor Kosmina, Miranda Caha-rija in Dušan Jazbec). Člani Slovenskega gledališča Rado Nakrst, Mira Sardočeva in Jožko Lukeš pa so nastopili v «Partiji šaha«, ki jo je režiral Jože Babič. Pevski zbor s Proseka-Kontovela je pod vodstvom dirigenta Ignacija Otte zapel tri pesmi Jereba, Tomca in Marolta.
Na koncu je napovedovalec povabil slavljenca na oder, kjer mu je v imenu SKGZ izrekel čestitke predsednik dr.
llllltllllllllllltllllllltMUllIlllllllfltllltllllfllnillllflllllHItlllllllllllllllllllllltllllllllllllllllllMIIIII
Počastitev spomina padlih
V TOREK, 1. NOVEMBRA OB 10. URI BODO ZASTOPNIKI ZVEZE PARTIZANOV IN NEODVISNE SOCIALISTIČNE ZVEZE POLOŽILI VENCE V RIŽARNI, OB 10.30 PA NA GROBOVE PADLIH
NA POKOPALIŠČU PRI SV. ANI	Jože	Dekleva.	Sledila	so	še
Dopis iz Zgonika
kako je vedno v življenju hotel izpolnjevati to, kar je imel za svojo dolžnost. Zbor pa je za zaključek zapel še Adamičevo Zdravico.
Pozneje so se slavljenčevi prijatelji zadržali še dalj časa z njim v prijetni družbi.
Besedilo skupne spomenice 18 političnih in kulturnih organizacij, ki je bila poslana preteklo sredo predsedniku vlade, bomo v našem dnevniku objavili sredi prihodnjega tedna istočasno z ostalim slovenskim tržaškim tiskom.
Urnik trgovin za prihodnje praznike
1. novembra bodo vse trgovine zaprle ob 13, razen slaščičarn, prodajaln pečenk in keksov, ki bodo odprte od 8 do 20,30; mesnice bodo odprte od 6 do 13.
2. novembra bodo vse trgovine odprte ves dan. Trgovci bodo lahko imeli odprto trgovino do 21. ure.
3. in 4. novembra bodo vse trgovine zaprte, razen: pekarne in mlekarne, ki bodo odprte od 7 do 12; cvetličarne od 8 do 13; slaščičarne in prodajalne keksov in pečenk od 8 do 21.30. Mesnice bodo 3. novembra odprte od 6 do 11; 4. novembra bodo zaprte ves dan.
Osrednja ribarnica in ostale ribarnice v mestu in okolici budo imele sledeči urnik: 1. novembra od 8 do 12; 2. novembra običajen urnik; 3. novembra od 8 do 12;
4. novembra zaprto ves dan.
Brivski in frizerski saloni
za ženske bodo 1. novembra odprti od 8 do 13; 2. novembra od 8 do 19.30; 3. in 4. novembra zaprti ves dan;
5. novembra odprti z nepretrganim urnikom od 8 do 19.30.
lf&eraj&nja volilna zborovanja Neodvisne socialistične zveze
V četrtek veliko zborovanje NSZ na Trgu Goldoni • Volilna kampanja se bliža svojemu koncu
Volilna kampanja se naglo približuje svojemu koncu. Stopamo že v zadnji teden, ko bodo še nastopali po ulicah in trgih govorniki raznih list v upanju, da si pridobijo zadnje omahljivce. Po zakonu bodo morali zvočniki utihniti ob 24. uri. Svoj vrhunec pa bo volilna agitacija dosegla verjetno v četrtek in petek.
Pretekli teden je bil zelo razgiban, kljub temu, da vreme ni bilo posebno naklonjeno za volilna zborovanja na prostem. Vse stranke pa so napregle vse svoje sile, da bi bile povsod prisotne in da bi prišle v dotik s čim večjim številom volivcev. Tudi Neodvisna socialistična zveza je priredila številna zborovanja posebno v predmestju in okoliških krajih. Pri tem pa ni pozabila tudi na ožje središče mesta, saj bo priredila v četrtek važno zborovanje na Goldonijevem trgu. Na njem bosta govorila tovariša Lau-renti in Dekleva, ki bosta pri. kazala širšemu občinstvu program ter dosledno politično linijo NSZ.
Včeraj je Neodvisna socialistična zveza priredila več zborovanj, in sicer v Dolini, Boljuncu, Barkovljah (pri Ru-
iiiiiinimiiiminiiiliiiiiiiiiiiiiHiniiHiiiiiiiiimiiimuiiimiiimiiiiiiiiiiimiiiMiHimuiiiiimiiiB
Ravnateljstvo ILVA pristalo na ureditev plačilnega sistema
Po dosedanjih izkušnjah se bo povprečna plača uslužbencev povečala od 14 do 15 lir na uro - Zaostritev sindikalnega spora med delodajalci in uslužbenci trgovin
Generalno ravnateljstvo ILVA je včeraj sporočilo sindikalnim organizacijam, da je načelno sprejelo predlog, da se uredi plačilni sistem v tržaški jeklarni ILVA na osnovi sistema, ki je že v veljavi v podjetju Cornigliano. O tem so sindikalne organizacije že razpravljale 13. oktobra s predstavniki ravnateljstva, ki sc se obvezali, da bodo do konca meseca dali dokončni odgovor. Na osnovi tega odgovora je sedaj možno, da se tako sindikalne organizacije kot predstavniki Intersind pripravijo in sestavijo podrobne predloge. Predvidevajo, da se bodo pogajanja nadaljevala še v novembru in bo v decembru stopila v veljavo v podjetjih ILVA nova delovna pogodba z že veljavnim novim plačilnim sistemom.
ILVA je najprej uredila način plačevanja v modernem pedjetju v Corniglianu, kasneje pa so po istem vzorcu rešili položaj tudi v podjetjih v Piombinu in Bagnoli. Na osnovi izkušenj teh dveh pod-
iiiiiiiiiiliiiiiimiiiiniiiiiiiiittiiiiMMiiiiiilniiiniiMii'1
jetij se bo po novem plačilnem sistemu povprečno povečala plača vseh uslužbencev ILVA od 14 do 15 lir na uro. To so seveda samo povprečni podatki, ki bodo lahko v praksi za delavce raznih strok in raznih obratov tudi bistveno različni.
Na pogajanjih bodo uredili tudi razna druga vprašanja in si se predstavniki ravnateljstva obvezali, da bodo imeli ■vsi sklepi — in torej tjudi ureditev novega načina plač, retroaktivno veljavnost od 1. julija t.l.
# # #
Sindikat trgovinskih uslužbencev CGIL je ponovno interveniral, da se prične s pogajanji za obnovitev delovne pogodbe trgovinske stroke. Vze do včeraj niso prejeli nobenega odgovora in kaže, da se delodajalci ne nameravajo niti pogajati. Iz tega razloga prihaja do vedno ostrejšega sindikalnega položaja, ki se lahko zaključi tudi s stavkovnim gibanjem.
meni hiši), na Konfovelu in Proseku.
V Dolini in Boljuncu je spregovoril volivcem tov. Pečenko, ki je pozval volivce, da glasujejo za «Občinsko demokratično listo«. V ostalem delu svojega govora je tov. Pečenko obravnaval pereča gospodarska vprašanja, poseb. no pa kmetijska.
Na zborovanju pri Rumeni hiši sta govorila tovariša Vladimir Kenda in Bogo Samsa. Govornika sta pojasnila odgovornosti KD in njenih podrepnikov za težke gospodarske razmere na tržaškem o-zemlju ter prikazala jalovost indipendentističnih list' ter liste SDZ.
Sledili sta še dve zborovanji, in sicer na Kontovelu in na Proseku, kjer sta govorila tovariša Bogo Samsa in dr. Dekleva.
 «»-------
Nesreča delavca
Ko le 74-letni Giuseppe Fel-cher iz Ul. Dei Porta 130 včeraj pomagal pri natovarjanju kave na voz s konjsko vprego, se je kup vreč zrušil in je vreča kave padla Felcherju na desno nogo ter mu jo poškodovala. Z rešilnim avtom so ga odpeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na 'ortopedski oddelek. Zdraviti se bo moral od deset do trideset dni.
 «r-------
Zletela sta z motorjem
V prvih jutranjih urah sta se včeraj ponesrečila z motorjem 36-letni Ottavio Bridiga iz Ul. Coroneo 37 in 20-letni Sal-vatore Principe iz Padove. Bridiga, ki je vozil motor, je na nekem ovinku v Ul. Commer-ciale izgubil nadzorstvo nad vozilom. Oba sta zletela na tla, najbolj pa se je ponesrečil Bridiga, ki si je zlomil levo ključnico, se hudo pobi) po obrazu in opraskal po nogah, zaradi česar se bo moral zdraviti 40 dni. Principe, ki je sedel na zadnjem sedežu, pa se je e opraskal po rokah in bo ozdravel v nekaj dneh.
Skupščina pekovskih delavcev
Včeraj je bila na sedežu Nove delavske zbornice CGIL v Ul. Pondares glavna skupščina pekovskih delavcev in pomočnikov, kateri je prisostvoval tudi član državnega tajništva kategorije, Pozzana. Na skupščini s0 proučili odgovor delodajalcev sindikatu pekovskih delavcev, ki je bil vseskozi negativen. Delodajalci se nočejo namreč niti raz govarjati z delavci o zahtevah, ki so jih tile postavili. Zato so prisotni odločili, da ustanovijo »Sklad za medsebojno pomoč«. Sklenili so, da
bodo delavci prispevali v sklad mesečno po 500 lir. 50 delavcev je takoj sprejelo to ponudbo.
** *
V ponedeljek bodo na uradu za delo pogajanja med sindikalnimi predstavniki in predstavniki ravnateljstva podjetja Orion, kjer bodo razpravljali o raznih še nerešenih vprašanjih na osnovi sporazuma sklenjenega po zadnji dolgotrajni stavki.
Otvoritev menze za slabotne otroke
Včeraj opoldne je pokrajinski predsednik prof. Gregoretti odprl v Ul. Gambinj menzo za otroke, ki so nagnjeni k tbc. Otvoritve so se udeležili (udi nekateri pokrajinski svetovalci in odborniki ter glavni tajnik pokrajine dr. Leotti.
Prej je bila ena sama menza v Ul. Pondares, sedaj pa bo več menz po mestnih okrajih in med nje spada tudi ta nova menza. S tem bo bolje poskrbljeno za otroke.
Zgoniška mladina danes na kontovelskem odru
Dasi je na Tržaškem več amaterskih dramskih skupin, slišimo le redko, da bi take skupine prirejale kulturne sporede z uprizoritvijo dramskih del. Ce pa jih, jih navadno v okviru kakega društva.
V Zgoniku nimamo nobenega kulturno-prosvetnega društva. Glede kulturnih prireditev je vladalo zadnja leta v naši vasi pravo mrtvilo. Res, da smo imeli pred leti pri nas igralsko skupino, ki nam je pod vodstvom vaških učiteljev večkrat kaj zaigrala. Ko pa so se tedanji učitelji preselili, je bilo te skupine konec.
V zadnjem času pa se je, po prizadevanju mladih izobražencev in nekaterih delavcev, ta skupina spet obnovila in pričela z resnim delom. Se. veda je bilo treba začeti skraja, ker jim je manjkalo izkušenj.
In danes bo prva uprizoritev nove igralske skupine. Na Kontovelu bodo zaigrali dve enodejanki, od katerih bo prva drama, druga pa komedija. Pričakujejo in upajo, da jih bodo naši ljudje razumeli in jih obiskali. Zavedajo se nam. reč, da imajo diletantske dramske skupine kot glavno nalogo to, da pritegnejo do-
iiiiiiiiiiiMiiiiiiitiimmimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiii
Uspela akcija financarjev in policije
Prijeli so tihotapce
in avtomobilski miši
Poveljstvo finančne straže je že nekaj dni sumilo, da neka tihotapska skupina pripravlja svoj podvig. Zaradi tega so ii-nancarji pazili na osumljence,
glija Fanoja in njegovega 16-letnega pajdaša L. A., ki sta se peljala z ukradenim motorjem. Ker je Gigli Fano, kljub svoji mladosti, njihov dober
iiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimiiiiimtiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiimiiiiiiiiMmiiiiiiiiiinmiiiiHiiHmmiiMiiiuHiiiiiiiMiiiiHiHinHmiiiiiiiiiiiniHi
8 •
«Katoliški glas» naj pometa pred svojim pragom
Pod naslovom »Tja, kamor spadajo» se je «Katoliški glasu v svoji zadnji šteuilki strupeno zagnal v Neodvisno socialistično zvezo, češ da ni »stranka za Slovence«, to je, da se ne bori za interese slovenskega življa v Italiji. Na drugem mestu pa se je list obregnil ob lepake NSZ, češ da so v vsem mestnem središču nalepljeni samo tisti, ki imajo italijansko besedilo.
Cernu se je Ust tako zagnal izključno proti NSZ. Ce pomislimo, da mora opravljati tlako našemu staremu in zakrknjenemu nacionalnemu nasprotniku škofu San-tinu, tedaj je odgovor na dlani. Ko se je namreč ustanovila v Nabrežini »Občinska lista«, je »Katoliški plas« v odgovoru demokristjanski agenciji »Giuha« to listo branil m napisal, da ravno Krščanska demokracij a »ruši kraljestvo božje na zemlji« z zapostavljanjem Slovencev in njihovega jezika. In v na-brežinski »Občinski listi« m zastopana le Neodvisna socia-Us.'čna zveza marveč tudi KPl.
Toda zatem se je oglasila proti enotnemu nastopu o-groženih Slovencev »Vita Nuova», ki izraža stališča škofa Santina, ter napadla nabrežinsko listo. Ko so torej dobili pri »Katoliškem glasu« od škofa kec, so se kot otrok, ki ga dobi po rokah v šoli, pač morali znesti nad nekom ter si izbrali za tarčo Neodvisno socialistično zvezo, da bi se zopet priliznili svojemu gospodarju. In tu Jim ni pomagala niti vsa krščanska morala ter so začeli grobo lagati, računal oč, da bodo že po volitvah zrno lili pokoro.
Vsi zamejski Slovenci pač dobro vedo, da se je NSZ vedno odločno borila za naše narodnostne pravice in interese, od občinskih svetov pa do raznih skupnih akcij, v katerih sodelujejo tudi zastopniki Slovenske katoliške skupnosti. Da pri tem niti ne poudarimo vse pretekle borbe od leta 1941 dalje! Mar se hoče torej »Katoliški glas« v vsem ravnali po svojih de-mokristjanskih bratcih m i-meti člane in voditelje NSZ
za Slovence v Nabrežini ali v skupnih odborih za obrambo Slovencev, v Trstu pa jim odrekati slovensko narodnost? Takšno posnemanje demokrščanskih zvijač in pravih sleparij pač ne more biti nikomur v čast.
Kar se lepakov NSZ tiče, se lahko prepričajo, da so nalipljeni slovenski lepaki prav na tistem Trgu Vnitdt kjer so nam demokristjani prepovedali slovensko besedo.
Glede besed »KG« o programu Zveze komunistov Jugoslavije, ki nima pravzaprav nobene zveze s tukajšnjimi volitvami in ki ga katoliški tednik omenja le zato, da bi prikazal versko preganjanje v FLRJ, naj navedemo le besede emigrantskega duhovnika dr. Janeza Zdešarja, objavljene 20. oktobru v samem «Kutoliškem glasu« pod naslovom »Versko življenje naših izseljencev v Nemčiji« Te besede se glase: »Tujina in nevarnosti v njej pa so ga zavedli (slovenskega izšel enca namreč op. ur.), da je zapravil še tisto malo
sposobnosti, ki jih je prinesel s seboj, in ki bi ga doma (v Jugoslaviji op. ur.) obvarovale pred verskim, narodnim in naravnim propadom.«
Na vprašanje »Zato, ali svetujete Vi našim ljudem izseljevanje2« pa je omenjeni duhovnik odgovoril: »Nikakor ne, razen v skrajni sili in potrebi.«
To je torej zapisal eno številko prej sam «Katoliški glas« in kdor je napisal tisti strupeni napad na NSZ, bi moral vsaj prej prebrati ta članek. Sa i emigrantski duhovnik torej priznava, da je v komunistični Jugoslaviji bolje poskrbljeno za versko vzgojo ljudi kot v demokristjanski Adenauer jevi Nemčiji!
Končno še nekaj. Preden meče »Katoliški glas« govno na zavedne Slovence iz NSZ, naj raje okrca predsednika slovenske katoliške prosvetne organizacije, ki pošilja svojega otroka v italijansko potujčer dno šolo, kot smo brali v nekem tukajšnjem tedniku.
pridneža in ju zaslišali. Priznala sta, da sta ukradla motor, s katerim sta se peljala, razen tega Pa sta priznala še drugih devet tatvin. Skoraj neverjetno se zdi, da sta istega večera, to je predsinočnjim, ukradla pet motorjev, od katerih so agenti javne varnosti našli štiri in ih izročili zaskrbljenim lastnikom.
Daria in njegovega pomočnika so aretirali in ju prijavili sodišču zaradi tatvine.
predsinočnjim pa je prišlo do znanec, So ustavili dva malo-zaključka. Tihotapci so uspeli —:J—-- -us-« n-:— spraviti na kopno pri Grljanu poln čoln inozemskih cigaret.
Skrili so jih in čakali na drugi tovor, toda financarjj So z motornimi čolni sledili tovoru in z močnimi reflektorji svetili na čoln, ki je bežal z dragocenim tovorom, a zaman.
Financarji, ki so bili v službi na kopnem, so zaplenili prvi tovor, nato pa še tovor, ';i je bil v drugem čolnu. Reflektorji so ugasnili in se je nehalo streljanje. Inozemske cigarete, približno tri stote, čolna, avto, ki je čakal na to-vor in vespo, ki je bila za »štafeto«, so finacarji zaplenili. Nekatere tihotapce so prijeli na kraju samem, druge pa so poiskali včeraj.. Do sedaj so priprli dvanajst oseb; zaradi preiskave pa yodstvo finančne straže ni še objavilo njihovih imen.
Tudi agenti posebne sekcije letečega Qddelka kvesture, ti pazijo na avtomobilske miši -'o predsinočnjim ulovili svoj plen.
Zapazili so 20-letnega Daria Gi-
mače ljudstvo in ga po svojih močeh zadovoljijo. Tega načela so se baje držali tudi pri izbiranju gradiva. Zato so prepričani, da je njihov namen dosežen, če jim le to uspe.
VASCAN
Izlet Kmečke zveze in Zveze malih posestnikov
Kmečka zveza in Zveza malih posestnikov obveščata vse udeležence tečajev iz Doline, Boršta, Zabrežca, Boljunca, Ric-manj in Loga, da bo izlet v go-riška Brda dne 13. novembra letos.
Tečajniki si bodo ogledali predvsem veliko vinsko klet v Dobrovem, ki je med največjimi v Jugoslaviji. Pri ogledu kleti lro njen ustroj tolmačil strokovnjak.
Izlet je namenjen izključno udeležencem tečajev in le v primeru morebitnih praznih prostorov v avtobusu, se bodo izleta lahko udeležili tudi drugi kmetje.
Vse podrobnejše informacije dobite na Kmečki zvezi v Trstu, Ul. Geppa 9/pt. od 8.30 do 13. ter od 15. do 18. ure.
Vpisovanje do vključno sobote dopoldne 5. novembra 1960.
1. in 4. novembra zaprti uradi gen. konzulata FLRJ
Urad generalnega konzulata FLR Jugoslavije v Trstu ne bo sprejemal strank ob priliki praznikov 1. in 4. novembra.
 «»-------
LJUDSKA KNJIŽNICA ZAPRTA OD 1. DO 9. NOV.
Knjižnično nadzorništvo sporoča, da bosta sedeža Ljudske knjižnice v Ul. Polonio in pri Sv. Jakobu zaprti od 1. do 9. novembra, in sicer v zvezi z bližnjim’ prazniki in volitvami. V Miljah pa bo knjižnica zaprta samo od 1. do 4. novembra.
Slovensko gledališče v Trstu
Danes 30. oktobra ob 17. uri v dvorani na stadionu «Prvi maj«, Vrdelska cesta 7
♦DNEVNIK ANE FRANK«
Spisala: FRANCES GOODRICH in ALBERT HACKETT Režiser: Branko Gombač, k. g-Scenograf: Jože Cesar Kostumogr.: Alenka Bartl-Serša Prevajalec: Jaro Dolar Osebe: Otto Frank - Rado Nakrst, Edith Frank - Leli Nakrstova, Margot - Miranda Ca-harija (igr. šola), Ana - Mira Sardočeva, gospod van Daan • Julij Guštin, gospa van Daan -Zlata Rodoškova, Peter - Livijo Bogateč (igr. šola), Dussel - Mo-dest Sancin, Miep - Nora Jankovičeva (igr. šola), Kraler -Justo Košuta. Predprodaja vstopnic eno uro in pol pred začetkom predstave pri blagajni dvorane.
Opozarjamo prebivalce Do-mja, Doline, Mačkovelj, Boljunca, Boršta, Ricmanj, Bazovice, Padrič, Gropade, Lo-njerja, Katinare in ostalih krajev na to predstavo!
Ponovitev iste predstave dne 4. novembra 1960 ob 16.30 v dvorani Gospodarskega društva na Kontovelu.
—uk m mmmmmimm
’ IGRALSKA SKUPINA S IZ ZGONIKA
uprizori danes 30. t. m. ob 16.30 v društveni dvorani na KONTOVELU
dramo Z. Hudalesa
«VRNITEV»
in komedijo A. P. Čehova
«SNUBAČ»
Vljudno vabljeni.
( OLEPALlSČA )
iiiimiiiiiiiiiimiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiimiiiMimiiifiiiiiiiiimiiiiiitiiiiitiiimiiiiiimi
OD VČERAJ DO DANES
ROJSTVA. SMHTl IN POROKE
Dne 29. oktobra se je v Trstu rodilo 7 otrok, umrlo je 9 oseb, poroki pa sta bili dve.
POROČILI SO SE: krojač Fran-
cesco Covatta in prodajalka Mi-relta Reppi. tesar Renato Mil-loch in prodajalka Maria Grazia Degrassi.
UMRLI SO:	71-letna Mari ta
Turk por. VVegenast, 82-letna Te-leza Sancin, 70-letni Alberto Profili 82-letnl Adolfo Paganuzzi, 71-letna Giuseppina Marln-uzzi vd. Cecchetti, 76-letni Dornenico Loj, 69-letna Ida Cimarrostj vd. Genso. 80-letna Irma Collloud por. Rota, 100-letna Marija A-lojzlja Rupnik vd. Hirn.
OKLICI: delavec Mirando Gia-oomini i-n gospodinja Ernesta Canciani, trgovec Franco Costa i-.i frizerka Rosa Grlson. podoficir Giuseppe Galeano in gospodinja Maria Mazza, železničar Ernesto Lachin in gospodinja E-rica Kampfer, delavec Mario Co-oolo in gospodinja Gisella Santi. agent CP Vmcenzo Natale in gospodinja Maria Codelia, šofer Albino Coretti in gospodinja Cvlta Sundov, Giorgio Saccheti in Cla-ra Biach, uradnik Mario Culot in uradnica Duilia Fonda, delavec Aldo Gerčol in prodajalka Pia De Val. električar Giovanni Contri In prodajalka Elva Ma-russi, učitelj Bruno De Gavardo in uradnica Miranda Guštin, zidar Aldo Dobrigna in natakari ca Carla Angeli, inženir Bruno De Lorenzi in uradnica Edda DTppolito, inženir Livio Sauli in učiteljica Bruna Piemonte. zidar Antonio Morellescht in gospodinja Maria Giuliano, prodaja-lec Antonio Giov. Cazz dor in gospodinja Milvla Degrassi. pomorski natakar Gennaro Arpuairesca in prodajalka Angela La Mattl-na, zidar Giovanni Bralco in gospodinja Silvana Pečar, telefo-nlst-mehamk Ennlo Kr sariovskv in pioui'talka Annamaria lob. delavec Salvino BePrame in gospodinja Anna Maria Stradl, kuhar Giorcano larz in preda talka Maria Pia Fontanot. motoris Giordano Musadin in gospodinja
EittiHa Ermanis, risar Antonio Cristofich in prodajalka Mirella Simcich, prodajalec Emil Pregare in gospodinja Ida Gobbo, karabln.,er Felice Maietta in gospodinja	Grazia	Niccolai, nek
Tomislav	Peric	in gospodinja
Vincenza	Perna.	električar An-
tonio Stefanucci in gospodinja Virginia	Filipaz,	delavec Guer-
rino Pellegrini in šivilja Concet-ta Lamacohia, upokojenec Antonio Valente in upokojenka Gio-var.oa Barislc, kuhar Giorgio Monticelli in natakarica Antonia Savattieri, agent CP Ettone Vo-na in gospodinja Francesca Gre-geretti. električar Francesco Cos-sutta in gospodinja Egle Sanna. uradnik Claudio FaIt in gospodinja Imelda Prcnnuschi.
LEKARNE ODPRTE DANES
Dr. Codermatz, Ul. Tor San Piero 2: Godina. Trg sv. Jakoba 1; Alla Minerva Trg sv. Frančiška 1; G. Papo, Kjadin: Prax-marer, Trg Unifa 4; dr. Rossetti Ul Combi 19; dr. Signori, Trg bolnišnice 8; Tamaro in Nerl. Ul. Dante 7; dr. Miani. Barkov-1 je in Nicoli, Skedenj.
NOČNA SLUŽBA LEKAHN
Davanzo, Ul. Berninl 4; Giusti Furlanska cesta 7 (Greta); Mlllo, Ul. Buonarroti 11; Mizzan, Trg Veriezia 2; Tamaro-Neri, Ul. Dan te 7.
LOTERIJA
TEATRO NUOVO
Pri gledališki blagajni se nadaljuje potrjevanje abonmajev ter sprejemanje novih abonmajev za prihodnjo sezono, ki se bo začela 18. novembra s premiero Pirandellove igre «Sest o-seb išče avtorja«.
Abonmaji in prenotacije se sprejemajo od 10 do 13 in od 16.30 do 19.30 pri gledališki blagajni v Ulici Giustiniano ter v Pasaži Protti.
Cena za abonmaje za sedem predstav:	za premiere:	sedeži
sektor A 6000 lir; sedeži sektor B 4000 lir.
Za ponovitve: sedeži sektor A 4000 lir; sedeži sektor B 2000 lir,
V Četrtek 10. In petek 11. novembra bo imel francoski ansambel Jean de Rigault dve predstavi, in sicer: Molierovo «Le misantrope« in Achardovo «Jean De La Lune«. Prodaja vstopnic pri gledališki blagajni.
( IZLETI )
IZLETI ST DT
Dne 13. novembra priredi SP-DT izlet v Idrijo z ogledom rudnika. Na povratku planinsko martinovanje v Divači.
KINO
J
BARI	14	34	7	31	8tf
CAGLIARI	48	41	20	33	49
FLORENCA	29	28	4 i	48	90
GENOVA	45	12	fi!	58	57
MILAN	23	12	30	82	90
NEAPELJ	55	76	86	56	80
PAT ER MO	11	90	39	58	50
RIM	88	3	16	34	89
TURIN	44	89	54	58	e*
BENETKE	41	49	1	25	72
ENALOTTO					
1X1 XIX 1 2 X			X	2 1	
Kvote: dve dvanajstici dobita v aka to 8.4H4 000 ir: enaisHce 103.200 lir; desetice 8.500 lir.
Femce 14.30 «Pogubljeni in junaki«, technicolor, Jeffrey Huu-ter, Billie Burke. Film John Fordove proizvodnje.
Excelsior 14.30 «Midva neznanca«, eastmancolor, Kirk Dou glas, Kirn Novak.
Filodrammatico 14.30 «Draculo-ve neveste«, technicolor, Peter Cushing. Prepovedano mladini
Grattaclelo 14.30 «Rocco in njegovi bratje«. Film Luchina Vi scontija.
Arcobaieno 14.00 «Kačja koža«, Anna Magnam, Marlun Bran-ao. Po romanu Tennesseeja VVilliamsa.
Supercinema 14.00 #Nam ugaja mraz«, Ugo Tognazzi, Raimon do Vianello.
Aiabarda 14.00 «Nori diktator«, (Mein Kampi). Prepovedano mladini.
Aurora 14.00 »Svet ponoči«.
Capitol 1330 «Pod desetimi zastavami«, Van Heflin, Charles Laughton.
Garibaldi 14.30 «Saffo, Venera iz Lesba«, technicolor, Tina Louise, Ervvin Ma-thevvs, Enri-co Maria Salerno.
Cristallo 14.30 »Neurje nad Kitajsko«, James Stevvart.
Impero 14.00 «Sissi, carjeva izvoljenka«.
Itatia 15.00 »Dekle za poletje«, Pascale Petit. Prepovedano mladini.
Massimo 14,00 «Zlodejeva krinka«, Barbara Steele, John Hi-chardson. Prepovedano mladi m.
Moderno 14.00 »Pohujšanje pod soncem«, Sandra Dee, Richard Egan, technicolor. Prepovedano mladini.
Asforia (bivši San Marco) 15.00 «lndijanski vodič«, technicolor, Clljut Wa!ker.
Astra 1400 «Oiympia».
Vittorio Venelo 14.30 »Se enkrat z občutkom«, technicolor, Vull Brynrier, Kay Kendall.
Marconi 14,00 «Kdo Je bila tista gospa?«, Tony Curtis, Dean Martin in Janvt Leigh
Savona 14 30 «Ferdinand I. nea peljski kralj«, Peppino De Ft lippo, V. De Sica, M. Mastro-lannl, A. Fabrizi, R. Rascel.
Ideale 14.00 »Ruthina zgodba«, technicolor.
Odeon 14.90 »Princ In plesalka«, Marllyn Monroe, Laurence O-liver.
Skedenj 14.00 «Mož brez strahu«, Kirk Douglas, Frankie Laine
( HAZSA
Narodna in študijska v Trstu vabi vse one, * n priglasili za tečaj ki se nameravajo ie na sestanek, ki bo v tt prtr 7. novembra t.l. ob *’7,.ti|>a štorih knjižnice v UJ. “V-mtl IV. — Na tečaju bo P°" prof. Josip Tavčar.
DAROVI
im »mi
Ob 5. obletnici smrti roi ščanca daruje vdova M«/* o,ti« Delak 1000 Lir za- Dijaško • co in 1000 Ilir za Mladmau
( MALI OGtAgj,
BRUSINI CAHLO, Trst.
6'' fi«
tisti 20, prodaja lO^jiimU1 električne predmete — ,ektrik°
na drva, premog, pl'®; ,AgC0> — trajno goreče P*£* otaJS*' ter na plin in elektriko. p|i,a ve pri plačilu. PostreiM na dom. — Tei. 29-041.
* * *	, jel'-* PES, mali, črne dlake 1 ^il madežem na prsiih se le Majd« na Opčlnah-Veliki Rep,i'.292. -telju nagrada. Telefon
* * *	.	,j
14—15LETNEGA VAJE[)JftI4
mehanika in za šoferja k a Kanobel Via deli IP™ št. 18. tel. 90-812.
    1,1,1,11
12. NOVEMBRA
zvečer bo na stadionu vese^J!
IIIIIIIIIIIIIMIlllllllllMIIIIU,n,l,,ll>
STE VIDELI NOVE TELEVIZORJE
pri
N
Radio Trevisan
. UL.IUA S. NIUOI.O 21 ? i^-i-    ...........
BAT0
EMPORIO S. ANTONI?
TRST, Ul. S. Lazz»f0
V naši trgovini BLAGO NAJNOV .jg, MODNE KONFEK pj, ZA DAME INGOSF Cfr STALNE IN NlZf, aj)A NE SO NAŠA KEK-1'
Priporočamo **1
m PECI IN STEBJ^j.
NAJMODERNEJŠIH
LIK NA VSA GOB
t iKA1/
• ELEKTRIČNI h* zA NIKI, SESALCI ,
PRAH, PRALNI S11*
HLADILNIKI.
• LESTENCI TEB ^ VRST ELEKTBI^ LUCI.
pflEP'
• DEKORATIVNI METI.
« SERVISI IZ POBcE NA.
R (B*
« NAMIZNI PHlB°”ECt) steck) IZ NERJA .j), GA JEKLA <»05
KERŽČ
Trst' c riova«111 1 Piazza S. Gio
PRODAJA T<J NA OBHOKE
iKCOtli
Kino SK
-------------------^	jfl,
predvaja danes 3^. ob 14. uri I'IB1
MOŽ BREZ STRAf«
(L’uomo senza
Igrata: KIRK J?0%E in FRANKIE KA
---------  J,	10'
V ponedeljek 3‘- ic(j|0( ob 16. uri Tecn film:
velikan
(II gigante) ^ Igrajo:	JAMES	£	glJ’
«°CK_HynsoN moS
ZABETH TA
KINO PROSFK
mes
oo 16. un barvni
K0NJEDERE1
(Lo scorticatjr
Igrata: CURG in MARIA SUH
KADARKOLI v
se vam zdi in neJV1*0
začetku meseca naročite na	^	j
p r i m o R £
D N E v N 1 *•
Dovolj, da te>e,°"V‘r štev. 37338. ah £ • vas naslov nas našalcu.
Z A H v a
-	hvaU1;!!1
Najtopleje se zafeaicrif a’ vsem. ki so n“ min n„rc*
način počastili sp j„ 5°F nepozabnega oČe*8 *
JUSTA KURE1*,
Posebna zahvala * y \pKtf ku, darovalcem ve jn pe
ja godbi, pevcem g£) g« ter v em onim, * .	.j
mili na zadnji P°U'	jjtfT
Žalujoča s°Pr®*roii*‘y
in ostalo » o|£, V
Log, Ricmanie 1
30. oktobra W60
Goriško-beneški dnevnik
Želje in potrebe Vrhovcev
Ker so oddaljeni od središč jujjno pofrebujejo lelefon
Vedenjski župan je v tem smislu že poslal zahtevo ministrstvu ra telekomunikacije - Zgrešen napis na cesti v vas
V u
Vtjjjt ^_e Precej oddaljen od
j središč. Tako do Trži-tudi
trn. Prevoziti precej kilome-
po svojih močeh napravila vse, da bi se tej želji Vrhovcev tudi ustreglo.
Pred dnevi je prišel v Mar-tinščino popotnik in spraševal po neki družini z Vrha. Pogledal je debelo, ko so mu reklil da je zgrešil vas. Nič ni pomagalo, da jim je zatrjeval, da se je ravnal po znamenju. Moral se je vrniti in na križišču ubrati nasprotno smer od tiste, ki jo kaže napis. Vrhovci se ne čudijo samo, kako je bilo mogoče, da je pokrajinska uprava, ki je napis namestila, napravila takšno napako, ampak se tudi jezijo, ker marsikateri izletnik, ki bi rad prišel na Vrh, zaide na Martinščino.
Ker je to za pokrajinsko u-pravo slabo spričevalo o poznavanju naših krajev, bi se moral napis zamenjati, ker je napravljen tako, da se z enostavno premestitvijo stvari ne spremenijo.
Cesta na Vrh je dobra; samo na tistem delu, .kjer je meja med sovodenjslco in do-berdobsko občino, je vedno velika luža čez vso cesto. ‘Jezersko*, tako imenujejo ta kraj, ni morda znak, da te terte ne popravljajo ampak nastaja z?’-adi tega, ker je podlaga skalnata in se na tistem Maju, ki je nekoliko v dolini, voda zadržuje tudi po več dni. Rešitev bi bi'a v tem, da bi skopali jareK v skalo, po katerem bi se voda odtekala.
Sovodenjski župan Jožel Ce-ščut nam je s tem v zvezi dejal, da so pred tremi tedni, ko je ministrstvo za telekomunikacije vprašalo občino, če le imajo telefone po vaseh, odgovorili v Rim, da najbolj potrebuje telefonsko zvezo na Vrhu, ki je oddaljen in ker ima zadostno število prebivalcev (300) za napeljavo. Občina Je vpra-
^lil—lnmni»Miiu«»uw»w»innn»Hnininiiinniinini»iiinim»iniM»ii
Občni zbor PD <Danica» na Vrhu
^oforo delnje
^Pravbre* pomoči
v ^.............................. .......
bil v prostorih V r^U	«Danica»
**»l zbor, na kate-6»iVot°f!0vor^i ° neka-vprašanjih,
UStf« društva. Tajnik raz-
*U. lzkaznice in pri-
tudi do Gorice, je
ketoH	. so vaščani zelo
'hila21rani’ ker potrebujejo ij(t la Prevoz v tovarne, 'ttini ° -23!108!611! v pretežni ker	de*a zmožni moški,
Ijt „e k^tijstvo ni ne zem-tltvonfaSnilJOV’ vendar nagla PniDer 4 !redstva za gotove »rim n* zadostujejo. Kadar k«** Vrhu potrebuje-tsuohil t	pa rea^na av"
I«# v j, ai. morajo na tele-^ilka artlna^'n°, kjer je o-
Ji8l:ariemPOftaia’ ali pa k fi' tka kr •	. Devetakom. Na
‘iliije f1*. ie Precej daleč in •egcvat 01 neradi hodijo nad-'tfo ; p0 v°jašnicah. Zaradi 'tli t0 satn°^ en način, da se ll,Wla..V*>ra^anie* in sicer z
y ^ 0 telefona na Vrh.
1 »aoe.^,?neh se obširno piše ®l na «U; k!.Sa ^ Podjetje Venetu dročju telefonije v it v ,,j , TELVE — zabeleži-'djo ir,iwiem času s pridobit-naročnika. Pri-<:)jeVn Se avtomatična med-'i^oin aveza nied Trstom, ts ia j vi8nanom, Gori-I10 VeliarU®’m' kraji Veneta !! ti vwr2lasti za Gorico, ki '"tltJin. ikčena v sistem «te-•epo sljs:e*k Vse to se zelo tein ’ Vendar si napredka Sliti P0dr.°čju ne moremo ^°Qski ^d°kler bodo v te-Tvt reŽi mr*ve cone. Po ve h?en^u bi si morala Š prizadevati, da bi v
‘lo0.
vasi . Taks:
imeli vsaj javni te-
"ii B, -?n,e8a hi potrebovali S te?« Družba ne bi !k*teremVx?ri iskanju lokala, , M I demestila aparat, htevj a gostilna njeni N>no ;regla- Seveda je >»Vi V se v tej smeri nft»viin °rak naprej in se Potrebni načrti. So-ohčinska uprava bo
Sanj« sprožila že pred štirimi leti, pa ni uspela, ker ni bito dovolj prebivalcev.
Urnik trgovin za praznike
V torek in petek (4. novem, ber) bodo vse trgovine zaprte. Na navečer praznikov trgovci lahko zaprejo pol ure kasneje. Mesnice bodo jutri in v sredo odprte tudi popoldne od 16. do 20. ure.
DAROVI
Podpornemu društvu so darovali: Roža Doljak, Karel Semolič, Karel Gravner, Katarina Trušnovec in Amalija Kon-štantin po 30Q lir, Emil Cotič, Maks Trpin, Viktor Cavdek, Franc Tronkar, Andrej Perše, Marija Lavrenčič, Jožef Rožič, Leopold Pavletič, Ivan Figelj in Andrej Leban po 200 lir.
Vsem lepa hvala,
VOLITVE V OBČINAH BENEŠKE SLOVENIJE
Na bližnjih upravnih volitvah bodo beneški Slovenci izvolili nove občinske svete ter kandidate za pokrajinski svet. V treh občinah — Ti-pani, Št. Lenartu in Grmeku — so bile predstavljene pod znakom «Av1onomija in obnova« napredne liste, na katerih kandidirajo predstavniki beneških Slovencev. V drugih petih občinah so bile pod istim znakom predstavljene liste, na katerih kandidirajo napredni kandidati slovenske in italijanske narodnosti.
Beneški Slovenci bodo torej na glasovnicah za občinske volitve prečrtali znak “Avtonomija in obnova«, ki se predstavlja v naslednjih občinah:
ŠT. LENART, TAV0RJANA, NEME (NIMIS), REZIJA, TIPANA, AHTEN, GRMEK in TRBIŽ
Za pokrajinske volitve pa naj beneški Slovenci prečrtajo znak KPI ali PSI.
iiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiHiiHiiiiiifiinmiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiHiuimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiniiiiiiiiniiiiiiiiiiii
Razgovor z doberdobskim županom
Dola še niso elektrificirali po krivdi	državn
Kdo bo popravljal ceste, ki peljejo na obmejne prehode?
Ker se kljub našemu pisa-1 verjan, Moša, Kapriva in Do-
& Cia- društva- Ta ki’10'-* !”, Cepne j«
k hai kaznice in r.. tifcAvni i 6 lzvoli Petčlan-
^i°svVriilanski nad*
w.v*aj, j 1 ho vodil vse > H dru*tva, ki mora SSo JT“- da se vanj
atU loValo Vascani ln da *»> irf»- napredek pro-
j.vJevanje slovenske
bi.	daleč	Proč	od
tj*
°*očih
hi i“, slrankarskih in. ko samo škodo-
CNi So
1 obial 8voje strani iz-h\^\t0Vanj*. da se za-^	hhji zanimajo in da
Uto PoL,- nudila pomoč, Pripravljali va-
^lI‘ditev.
«° se, da bodo
%
S
‘C
li|| hi ‘ * Pevskimi vajami 'iN.^r .: _z®lo radi izpopoi-
— izpopol-doipg 6 belijo nastopati
J. ai,1Pak bi radi
H«*’ v teineSl' tudi izven \taladine2V«Zl 80 bili na
^eti , ’ kl je bila v zhn^.48	na	iem
N,taki, d ’ že napravlje-že]j. ^i se ta njihova
s. ' tetn tudflniČila in da ^	1	kronal	njihov
naravnost vzgleden in samonikel napor. Razgovarjali so se tudi o drugih oblikah prosvetnega. dela, ki so ga prisotni pozdravili, in želeli pomoči. Sestanek je potekal v znamenju odkritega razgovora, ki je tudi eno izmed sredstev, da se vnesejo v naše prosvetno delovanje novi načini delovanja, predvsem pa da se navežejo tesnejši stiki med periferičnimi in osrednjimi vodstvi, ki ne smejo biti periodičnega, ampak trajnega značaja.
Na koncu so izvolili naslednje odbornike: Marčelo Devetak, Juren Dominik, Oskar Gril, Rodolfa Cernic, Bojana Pahor, v nadzorni odbor pa Jožefa Cotiča, Angela Frando-liča in Cirila Černiča.
 (O)-------
Padec zaradi grušča
Pri Stražicah sta včeraj padla z motornega vozila Branko Buffolin iz Ul. Piave št. 10 ter Anton Mastroriani. Moža sta se na vespi vračala z dela, ko je Buffolin zaradi grušča izgubil oblast nad vozilom. Oba so prepeljali v civilno bolnišnico, kjer so zdravniki ugotovili prvemu rano na komolcu desne roke, Mastroria-niju pa rano na desnem kolenu. Ozdravela bosta v nekaj dneh.
nju zadeva z elektrifikacijo Dola ne premakne z mrtve točke — gradnja transformatorske kabine pri Palkišču napreduje zelo počasi, da še beli podžiga nezadovoljstvo prebivalstva, ki ne more razumeti, kako je mogoče, da je prav njihova vas, ki je vrhu vsega ob meji, zadnja, ki bo dobila elektriko in še to kdo ve kdaj — smo vprašali doberdobskega župana Andreja Jarca, kako je s to zadevo, pa nam je odgovoril, da je občinska uprava napravila vse, kar je v njeni moči. Tudi prefekt je napravil svoje, vendar državna oblast (Cassa depositi e prestiti) kljub temu, da je bil načrt odposlan že pred poldrugim letom in da je denar tudi nakazala, še ni poslala SELVEG dekret, ki predstavlja zadnje in odločilno dejanje za izvajanje načrta.
Pozanimali smo se tudi za stanje ceste iz Jamelj na obmejni prehod in ceste v »mačjo reber«, ki pelje na prehod v Devetakih. V uradnem listu je bilo zapisano, da so državne tiste ceste, ki vodijo na mejo. Prefektura pa trdi, da še niso bile državno kvalificirane. Občina jih ne poplavlja, ker so državne, država jih ne popravlja, ker še niso bile kvalificirane, občani, ki jih uporabljajo, pa u-pravičeno godrnjajo, ker »o slabe.
Obmejno živino bodo cepili
Tudi v prihodnjem letu bodo vso govejo živino z obmejnega področja obvezno cepili proti slinavki in parkljevki. To odredbo je pokrajinski veterinar sporočil vsem županom prizadetih občin. Tiče te vseh lastnikov goveje živine, ovc in koz na področju občin Gorica, Krmin, Sovodnje, Ste
lenje. Cepljenje bodo opravili občinski živinozdravniki. Ker so številne kmetije teritorialno zelo oddaljene druga od druge, se cepljenje po vsej verjetnosti ne bo zaključilo pred koncem novembra. Cepivo, katerega vrednost znaša nad en milijon, je nabavilo ministrstvo za zdravstvo.
Ob tej priliki pokrajinski veterinar sporoča, da je zdravstveno stanje zadovoljivo, ker ni bilo javljeno nobeno žarišče slinavke ali parkljevke.
Na tem stanju je treba delati dalje za imunizacijo vse živine, da bi se ne ponovilo kaj takšnega kot lansko leto, ko je ob tem času obolela ter povzročila — mimo zaprtja obmejnih prehodov — tudi občutno gospodarsko škodo.
-«»-----
Rojstva, smrti in poroke
V goriški občini se je od 23. do 29. oktobra rodilo 23 otrok, umrlo je 12 oseb, oklicev je bilo 8, porok pa 7.
ROJSTVA: Verdina Scabini,
Flavia Macoratti, Manuela Zoccoletto, Giacomina Okrog-lič, Flavia Miliani, Annalisa Rose, Maria Dio, Rodolfo Zot-ti, Mauro Guadagnino, Rita Di Taranto, Rita Turus, Manuela Thomann, Manuela Del. la Pina, Paolo Beltram, Ul-derico Delneri, Giuliana Ba-stiani, Laura Nardin, Nadia Maria Cucit, Livio Pernarčič,
Romana Montico, Maurizio Di Martino, Lia Niccoli, Luisa Plesničar.
SMRTI: 72-letna Rosa Pru-dente, vd. Curci, 47-letna An-na Pertot, vd. Anglana, 62-letni delavec Giovanni Degras. si, 88-letni upokojenec Fran-cesco Ambrosi, 72-letna Euge-nia Zorzet, vd. Pesenti, 77-let-ni Augusto Bisiacchi, 4 dni stara Maria Dio, 41-lelni delavec Rosano Mauro, 81-letni trgovec Giuseppe Bevilacqua,
71-letna Angela Peresin, vd Liberi, 78-letni trgovec Giaco- | dežja.
Danes na občinskem stadionu pri Sv. Soboti
Triestina-Messina
za točke in za prestiž
Mladi Trevisan na desnem krilu - Spremembe tudi v vrstah Messine?
Danes popoldne bo Triestina nastopila na domačem igrišču proti nevarni Messini, ki prihaja v naše mesto z odkritim namenom, da si osvoji vsaj točko. Triestina bo morala napeti vse sile, če bo hotela odbiti napade igralcev z juga. Sicer je obramba domačinov na višini, medtem ko je šibka točka Triestine predvsem v napadu oziroma točneje rečeno v krilih.
Na levem sicer Fortunato zacostuje, na desnem pa je Demenja v nedeljo proti Pa-
rno Delfabro, 2 dni star Gian-luigi Pocar.
OKLICI:	mizar	Federico
Simčič in delavka Elvira Kon-zut, uradnik Sergio Gianetti in profesorica Ada Maria To-scano, delavec Luciano Cosso-vel in Luciana Novelli, zidar Giacomo Tinunin in tkalka Concetta Furlan, carinski inšpektor Leoluca Ortoleva in uradnica Clara Mastrandrea, orožnik Salvatore Meloni in Rossana Achenza, mizar Luciano Zucchiatti in Angela Brandolin, geometer Romolo Danielis in Olga Brianese.
POROKE:	šofer	Luciano
Fuart in Elda De Lazzaro, orožnik Rocco Vernile in šivilja Maria Orazietti, orožnik Ugo Perpinello in uradnica Ada Cumar, šofer Franc Devetak in Josipina Makuc, Mario Bardusco in Graziella Sec. chi, učitelj Sergio Rizzatto in profesorica Nadia Scotti, Silvano Stolli in Eugenia Šinigoj.
 «»-------
O Občinska podjetja sporočajo, da bodo jutri popoldne za nekaj ur brez vode Ul. S. Giovanni, Ascoli in Largo Pacassi.
——«s------
O Poseben odbor s sedežem v Milanu Ul. Zanella št. 34 je sporočil, da bodo tudi letos podelili nagrado «Božična noč», katero je ustanovil leta 1934 industrijec Angelo Motta. Kdor bi vedel za osebe, ki naj bi bile vredne te nagrade, naj sporoči do 10. novembra omenjenemu odboru. Kot znano, vsako leto obdarijo tiste osebe, ki so se izkazale v dobrodelnih akcijah.
 «»-------
dežurna lekarna
Danes je čez dan in ponoči odprta lekarna Cristofoletti, .'ravnik št. 14. tel. 29-72.
 «»-------
TEMPERATURA VČERAJ Najvišja temperatura 19 stopinj ob 14.30, najnižja 14,2 ob 19.30. Vlage 93 odstotkov. Vče-raj do 17.30 je padlo 1,2 mm
ltrmu popolnoma odpovedal in razočaral ter pokazal, da ni ustvarjen za tisto mesto. Zato se je trener odločil, da bo poslal danes na igrišče mladega Trevisana. Sicer se Triestina zaveda te šibke točke in je že začela gledati za bivšim igralcem tržaškega moštva Santellijem, ki bi prišel v poštev za mesto desnega krila.
Tržačani gledajo precej optimistično na današnjo tekmo, ker upajo, da se jim bo le posrečilo priti do dveh za mo š’.vo dragocenih točk. Zato bo trener poslal na igrišče trenutno najmočnejše moštvo, ki ga bodo zelo verjetno sestavljali sledeči igralci:
Luison; Bernard, Brah; Larini. Frigeri, Degrassi; Trevisan. Rebizzi, Secchi, Sadar in Fortunato. Za rezervi je trener določil Marangona in De roenio.
Za Messino vemo. da ima najresnejše namene, da si o-svoji pravico do igranja v višji kategoriji. Zaradi tega vod stvo kluba ni štedilo pri na kupovanju igralcev. Moštvo je hitro in se, posebno na go stovanjih, poslužuje taktike zcprte obrambe s hitrimi in odločnimi protinapadi. Moštvo je prišlo v Trst pripravljeno na vse in se bo brez dvoma hotelo maščevati za nedeljski pcraz, ki ga je doživelo preteklo nedeljo v Comu.
Verjetno bo Messma nastopila v glavnem z isto postavo, ki je igrala v Comu. Kaže, da bodo zamenjali vratarja Zappettija z mlajšim Bre-viglierijem. Ni izključeno, da bo prišlo do sprememb tudi v obrambni vrsti in da bo Kirchmayer zamenjal ali Car-dilla ali Stucchija. To pa zaradi tega, ker ne eden ne drugi nista zadovoljila na nedeljski tekmi. Ce ne bo posebnih sprememb bo torej Messina
imiiiiiiiiiiiim umni um n tiiiimii n n iiiiiii ni
Kino v Gorici
CORSO. 15.00: «Vsi domov«, A.
Sordi, C. Gravina.
\ ERDI. 15.00: «Adua in prijateljice«, S. Signoret, M. Ma-troianni
VITTORIA. 14.30:	«življenie
Ruth«, S. Whitman, B. Wood, cinemascope v barvah. CENTRALE. 15.00:	«Venera
morskih roparjev«, G. Cana-le, M. Serrato.
MODERNO. 15.00:	«Bandit
Cord«.
nestopila danes v sledeči postavi:
Breviglieri (Zappetti); Car-dillo, St ucchi; Dotti, Bosco, Spagni; Bredesen. Landoni, AUcata, Fraschini in Ciccolo.
Tekma se bo začela ob 14.30.
NOGOMET
III. slovenski
SPORED
DANES 30. oktobra ob 9. uri — S A H ; ob 9 — MED DVEMA OGNJEMA — mladinci pod 14. letom;
ob jo — NAMIZNI TENIS — izločilna srečanja za člane in članice ter mladince pod 17. letom;
ob 11 — AVTOMOTO SLALOM — (gimkana).
Torek, 1. novembra ob 20.30 — ODBOJKA polfinalna finalna srečanja.
Četrtek, 3. novembra od 20.30 — NAMIZNI TENIS
— (finalna srečanja).
Petek, 4. novembra ob 8.30 — LAHKA ATLETIKA
— tekmovanje članov in članic. Mladinci pod 16. letom bodo tekmovali v troboju (met krogle, skok v višino, tek na 60 metrov).
Urnik tekmovanja:
ob 8.30 tek na 80 in r.a 60 m, skok v višino, ob 10 tek čez drn in strn (moški), ob 10.30 skok v daljino fmoški), met krogle, ob 11.30 met diska.
Ob 15. uri STRELJANJ E.
Nagrade: zmagovalci in drugoplasiran! bodo dobili diplome, društvo z največjim številom tekmovalcev prehodni pokal SPZ, najboljše društvo pa prehodni pokal SKGZ.
Dvoboj za 8velovni naslov v lahki kategoriji
)oe Brown
še vedno prvak
Juvcnlina in Sovodnje igrata doma
Danes se bo Juventina prvič predstavila pred svojim občinstvom. Igrala bo proti Ločniku in ker je ta prejšnjo nedeljo izgubil, bo igra precej napela. Seveda je Juventina na domačem igrišču trd oreh in zato bo težko Ločniku odnesti vsaj eno točko.
Druga domača ekipa, to je Sovodnje, igra tudi doma. Njen nasprotnik bo Villesse. Tudi ta, kakor Sovodnje, je prejšnjo nedeljo izgubil; zato bo izid igre zelo odločen, ker vsakdo bo hotel tako rekoč razbiti led ter priti do prve zmage. Lepo priliko in več možnosti, da se rehabilitirajo, imajo Sovodenjci, ker igrajo doma; toda ne smejo vzeti stvar preveč na lahko, ker Villesse je bil za belomodre vedno enigma.
Obe tekmi se pričneta ob 15. uri.
PRAGA, 23. — V srečanju med ekipama z igralci, ki niso dosegli starost 23 let, sta Češkoslovaška in Holandska igrali neodločeno 0:0.
iiiiiiiiiiiiiiitiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiMiiiiiiiiiniN
PRESENEČENJE V RIMU
Zmaga Rinaldija nad svetovnim prvakom A. Moorejem
RIM, 29. — Italijanski prvak v srednjetežki kategoriji Gior-gio Rinaldi je nocoj prijetno presenetil v boksarskem dvoboju s svetovnim prvakom Ar-chiem Moorejem. Rinaldi si Je namreč zagotovil zmago po točkah.
Italijan ni kazal nobenega strahu pred črnopoltim boksarjem, ki je bil netočen, zaradi česar ni mogel nikoli plasirati svojih nevarnih udarcev. Nasprotno pa je bil Rinaldi gibčen in je znal presenetiti Američana z močnimi udarci, ki so ga večkrat zmedli in ga spravili, kot se Je pripetilo v tretji rundi, iz rjvnctežja. Po prvih dveh rundah, ki sta se končali neodločeno, si je Rinaldi nabrai nekaj točk, kar je zadostovalo, da so mu sodniki prisodili zmago po točkah.
ZA TEKMO PROTI ANGLIJI
Dvomi za sestavo italijanske postave
FLORENCA, 29. — Včeraj so imeli igralci, ki bodo prišli v poštev za sestavo nogometne reprezentance za nastop proti Angliji, trening tekmo z enajstorico Lanerossi iz Vicenze. Od te tekme, ki se je sicer končala z zmago reprezentance, sta si Viani in Foni, ki odgovarjata za moštvo, skušala ustvariti sliko o možnostih številnih igralcev. Ostali pa so še vedno nekateri dvomi, zaradi česar danes ni bilo mogoče sestaviti moštva, ki bo igralo v torek v S. Siru. Moštvo bodo sestavili v Milanu in ni izključeno, da bo nastopilo kakor sledi: Buffon; Maldini, Castellet-ti; Emoli (Boniperti), Berna-sconi, Marchesi (Emoli); Ham-rin, Boniperti (Montuori), Charles (Altafini), Angelillo in Tacchi.
Očitna premoč črnopoltega boksarja nad izzivačem Andradejem
LOS ANGELES, 29. — Ameriški boksar Joe Brown je z zmago po točkah nad sonarodnjakom Andradejem obdržal naslov svetovnega prvaka v lahki kategoriji.
Sodniki so soglasno priso-' dili zmago svetovnemu prvaku, ki je tehtal 60,800 kg, medtem ko je imel njegov izzivač 500 g manj. Brownova premoč je bila jasna, zaradi česar je sodnik Lee Grossman prisodil Brownu 12 rund,
Andradeju pa samo 3. Tom-my Hart pa je celo prisodil svetovnemu prvaku 14 rund, tretji sodnik George Latka pa 13.
Svetovni prvak je pokazal res odličen boks in je vedno onemogočil svojega nasprotnika. Med dvobojem pa ni bilo nobenega knock dawna, pa če. prav je bil Andrade ranjen nad desnim očesom in je bil v zadnji rundi že močno otečen po desni strani obraza.
S tem uspehom je Brovvn, ki ima 34 let, že devetič branil naslov, ki si ga je prvič osvojil 1956. leta. Zadnja runda je bila naravnost pretresljiva za izzivača, ki je kljub temu, da so mu noge že skoraj popolnoma odpovedale, skušal na vse načine nuditi prvaku odpor, predvsem z namenom, da se reši k.o
Najboljši rundi sta bili za premaganega boksarja 7. in ,8., ko se je Andradeju posre-či’o z močnimi zaporednimi .udarci z levico in desnico stisniti Browna k vrvi. Z deveto zmago za obrambo naslova je Brown dosegel v tej kategoriji nov rekord. Samo Ben-nyju Leonardu se je posrečilo branili naslov 8-krat. V teh devetih dvobojih je Brown dovolil samo trem nasprotnikom. da so vzdržali vseh 15 rund.
Skoraj vse runde so bile enake. V prvih je zelo gibčni svetovni prvak večkrat zadel nasprotnika s točnimi udarci Po končani akciji se je oddaljeval in se nasmehnil ter takoj nato ponovno prešel v napad. Kazalo je, kot da se boji, da bi se srečanje prehitro končalo. Ob koncu 6. runde je imel Andrade že precej otečen obraz, Brovvn pa je imel majhno rano nad desnim očesom. V 7. in 8. rundi je izzivač prešel v napad in je Brovvna večkrat zadel, vendar ga ni nikoli zmedel. Ob koncu 8. runde je prvak z odličnim ena-dva zadel Andradeja po čeljusti. Od 8. runde dalje pa je Brovvn prevzel vajeti dvoboja v roke in je popolnoma onemogočil nasprotnika z močnimi krose-ti, ki
DANES V TRSTU
Ginnastica Triestina Simmenthal v košarki
Danes se bodo vrala športne palače na velesejmu prvič odprla v letošnjem košarkarskem prvenstvu prve lige, ka. terega se udeležuje tudi Ginnastica Triestina. Tržaško mo. štvo. ki je bilo že v nevarnosti, da ne bo nastopilo v tej najvišji kategoriji, bo danes sprejelo v goste italijanskega prvaka, t. j. petorico Simmenthala.
Tržaško moštvo še niso dokončno sestavili, vendar vse kaže, da bo prvič nastopil za barve Ginnastice tudi Fritz Vitali, ki bo tako ojačil oslabljeno moštvo domačinov. Tekma bo ob 17.30.
  «»------
ODBOJKA
Tunizija-Trst 3:2
Sinoči je tunizijska odbojkarska reprezentanca premagala tržaško s 3:2 (8:15, 15:7, 15:11. 10:15, 15:6). Gostje so vsi ra dovoljih, ker so pokazali odlično tehniko in sistem igre. Posebno sc presenetili z odločnimi tolkači. Od Tržačanov je bil naiboljši Jurkič. Za njim sta najbolj zadovoljila Pavlica in Gianerelli.
•iiiiiiiiiiiiiitiaiinMtfiiHMiiiniitiiiitMmititiiiimiiiiiiiiiimtiiMiittiiimiitttititiitHiuiiiiuiiiiiai
Šahovska olimpiada v Leipzigu
V prvem kolu finala zmaga Jugoslavije
V drugem kolu dobri izgledi Jugoslovanov za remi s SZ
LEIPZIG, 29. — V prvem
kolu finala XIV. šahovske olimpiade v Leipzigu so bili
doseženi naslednji rezultati:
Jugoslavija-Holandska 3:1
SZ Bolgarija 4:* Madžarska-Anglija 2,3:1,S ZDA-RcmuniJa 3,5:0,5 Argentina-Vzh. Nemčija 2:2 Zah. Nemčija CSR 13:1,5 (1) V posameznih rezultatih
dvoboja Jugoslavija Holandi-so vedno pravočasno | ja je Gligorič premagal dr.
MATEVŽ HACE -----------
in točno zadeli cilj.	I	Euweja,	Damjanovič	Prinza,	čala	neodločeno	2:2.
gum«-	e-sbi« g«**?* gumn?	awifr-»mna*	—	i	—
— MATE
V^misarj
—	firm
EVI ZAPISKI
Druga knjiga	»
0eh
.	:	'jeer	[n	vsa	nemška	komanda 0
^Jjf8°vzjiodne Evrope zajeta
t-,'->OOOGGOGGOOOOOGOOO>-i£>OOOOLCX>U©OOOQOO
ten
,'otL-r ip	okupatorskih	vojska bodo hoteli protipo-
ski-i^ °*Jno oditi na svoje domove, ali se s svojim Ni 5^4 voj,1. na področjih, kjer je zanje manj nevarno. Ker vVa	v Popolnoma onemogoča premikanje po promet-
09) Pberr.fi o°do najbrž poiskali skrivne poti. Zato je treba tujih vojsk in manjših sovražnih skupin *Utv0 1 najbližji komandi mesta. Tako se bo civilno ognilo morebitnim nasilnostim in nesrečam. a- ^at> IV. operativne cone JA in PO Slovenije. iHh-Sar 8- 5. 1945,
i 1£vž^podpolkovnik-	Načelnik štaba-major:
Hace. 1. r. ‘	Peter	Brajevič, 1. r.
I
K-sui -er V,0 P° cestah brzela vozila. Zgodaj zjutraj smo KJh i„8raievič, Tonček Turnher, Jože Benigar, Nace T>tov\,pr°ti Topolščici. Ceste so bile polne nemških \'i stavii NaS izbrani zaščitni bataljon je ustavljal nemški n10 tudi neki divizijski štab. Generalom smo v, lePih avtomobilov.
greste,« jim je zažugal Brajevič. ihtite general z brazgotinami na obrazu Je vzkliknil: bi dtMS’ mi »mo Avstrijci. Kaj naj počnemo pri vas?« so i- Vse Pobesiti,« je zamrmral koroški vodnik.
U	°b cestl zakurlli °8nift' kuhali konserve in
a; no«
ma*
kako malo nas
8trl. ,mi je šepnil. «Ko bi tile ”edeu m šli čez gore h Amerikancem «
^ baše čete Grgorin je odvedel nemške generale
v Topolščico, prav tako tudi vrsto oklopnih in navadnih avtomobilov.
Stali smo na križišču. Po cesti je prihajal na arabskem koniu mlad nemški polkovnik s pristriženimi brčicami in kričal: «Cesta mora biti prosta, ker se pelje vrhovna komanda jugovzhodne Evrope — štab generalnega polkovnika Leera.» Ustavili smo visoki štab. Kar skoči iz avtomobila naš komisar divizije Janušek.
»Pripeljal sem vam to nemško komando,« se je veselo
zar<p?elepi so bili ti avtomobili, v katerih se je peljala komanda jugovzhodne Evrope. Generalni polkovnik Leer, srednje visok, suh človek z monokljem na desnem očesu, je stopil iz avtomobila. Spremljalo ga je sedem generalov. Z zanimanjem smo si jih ogledovali. »Ti Matevž, ali mi dovoliš, da jih obesim kar ob cesti na ta drevesa,« se je zarežal Grgorin.
Med ujetimi štabovci je bilo tudi osemnajst dobro oblečenih tipkaric.
»General Leer kar naprej govori, da bi peljal svoje čete na Koroško in jih tam razorožil,« je razlagal Janušek.
Ko so borci zagledali ujeti štab, so ga začeli živahno ogledovati. Tudi Lampret je bil vesel našega uspeha. Benigar se Je ponudil za prevajalca.
Takoj sem napisal glavnemu štabu poročilo, da smo zajeli nemško vrhovno komando za jugovzhod, čez eno uro mi je že kom indant glavnega štaba Slovenije Dušan Kveder poslu1 depešo, da napravimo z ujetimi generali zapisnik predaje. Naročil sem Turnherju. naj napravi proglas Nemcem ob kapitulaciji. Hkrati sem sporočil našim oficirjem, da imamo z glavnim štabom Slovenije vsaki dve uri radijsko zvezo, prav tako tudi z brigadami, ki prodirajo na Koroško. Z ujetimi generali bomo opravili odločno in kratko. Naj mislijo, da imamo na tisoč? partizanov.
Posedli smo za dolgo mizo, na kateri so ležali zemljevidi. Obveščevalni oficir Trunher je pripeljal ujste generale, posedli so okrog mize in prebirali proglas naše cone nemSKim regimentom. Zazrl sem se v generalpolkovnika Leera. Misn sem si: Glej, gospod velike nemške armade. Plemenitega roau
sl. Bil si oficir že v prvi svetovni vojni. Takrat sem bil jaz pastir na notranjskih gmajnah in ogradah Vodil si na stotine bombnikov na nezaščiteni Beograd. Veliki oficir, pokoren svojemu velikemu starešini — gangsterju Hitlerju si iz Beograda naredil kup ruševin. Po svoji volji si nastavljal divizijske in brigadne generale. Vodil si ofenzive po celem Balkanu. Imel si redne radijske zveze s svojim gospodarjem Hitlerjem, pred katerim je, razen nas, trepetala skoraj vsa mogočna in stara kulturna Evropa. Križci in visoka oalikovanja so kar deževali na tvoja vojaška prsa. Nešteto banketov so ti priredili. Tvoje ime so izgovarjali s spoštovanjem v bližini tvolega groznega gospodarja. Hitler bi samo še mignil in postal bi maršal. Imeli so te za enega najbolj sposobnih vojskovodij nemških armad in zato so ti zaupali obrambo jugovzhodne Evrope. Stotisoči so ti bili pokorni od SS divizij do eskadril Gorskih lovcev in tankovskih divizij. Sedaj pa sediš v gorski slovenski vasi in trenutno je sedaj tvoj gospodar nekdanji gozdni in žagarski delavec. Znal si voditi armadne zbore, da bi zatrl naše osvobodilno gibanje. Nisi pa znal zbrati divizije Gorskih lovcev, ki bi te spremljali čez slovenske gore in se na Koroškem predali Angležem. Zato v mojih očeh nisi veliki vojskovodja.
Z roko Je pokazal na zemljevidu mesto okrog Celovca in rekel: »Tukaj bi bil pripraven prostor, da bi razorožil svoje armadne zbore.«
»Nikamor ne boste šli naprej. Tukaj se bo začelo razorože-vanje,« sem odločno rekel.
Drugi generali so še vedno sklonjeni brali naš proglas.
Načelnik Leerovega generalštaba, visok, vitek in čeden generalmajor, je sklenil roke. Z lic so mu kapale na beli papir solze.
Turnher je ogledoval Nemce s pravo mladostno radovednostjo
»Ali ste vi vodili nemške bombnike nad Beograd aprila 1941,» ga je vprašal Lampret.
»Da, jaz sem vodil tisto operacijo. Toda opravljal sem samo Povelje svojega vrhovnega komandanta Hitlerja.«
Napravili smo zapisnik kapitulacije, ki sta ga podpisala
medtem kp je Matanovlč izgubil v igri z Donnerjem.
V času ko poročamo, smo zvedeli, da je v malehu drugega kola med Jugoslavijo in SZ Bertok remiziral s Kere-som, Gligorič, ki igra proti Talju na prvi deski, ima zadovoljiv položaj, prav tako Ivkov na drugi deski proti Botviniku in Vukčevič na četrti deski proti Petrosjanu. Po trenutnem položaju so realni izgledi, da se bo borba kon>
Leer in njegov načelnik. Takoj smo obvestili o tem glavni štab. Komandir štabne zaščite vodnik Grgorin-France Bavec je s pat.rolo odvedel generale v štab: osem generalov, dvajset polkovnikov in podpolkovnikov, štiri generalštabne majorje pa petnajst tipkaric in šifrerk.
Komandant odreda na Kozjaku je sporočil, da se bori a armado generala Renduliča na cesti Maribor—Dravograd.
V Topolščico pa so prihajali tudi posamezni nemški divizijski generali, ki niso mogli verjeti, da je zajet njihov vojskovodja Leer.
Grgorin je sporočil, da želi general Leer govoriti z menoj.
»Ka1- naj vstopi,« sem mu odvrnil.
Prišel je v spremstvu svojega načelnika in prosil, da bi tipkaricam dali lepše sobe.
»Vse bomo uredili po mednarodnih vojaških pravilih,> sem mu odvrnil. Omenil sem mu tudi, da se divizije generala Renduliča nočejo predati. Odvrnil je, da so zveze z Renduli-čevo armado pretrgane in da zato general Rendulič ni prejel njegovega povelja o predaji. »Tudi Vlasovci se nočejo vsi predati,« je omenil Brajevič. Leer je skomignil z rameni in odvrnil, da odgovarja samo za nemške vojake, za delo Vlasovcev, belogardistov in četnikov pa ne. »Z izdajalci domovine nočem imeti opravka. Belogardisti, četniki, ustaši in Vlasovci so se nam sami ponudili za sodelovanje v operacijah proti partizanom, ki jih vodi maršal Tito,« je rekel.
Polkovnik Stante mi je sporočil, naj takoj pridem za njim v Celovec z motorizacijo.
Zvečer smo govoril v Šoštanju z balkona mestne hiše zbrani množici o končani vojni in nalogah prebivalstva v povojnih dneh. Vesela množica ljudi nas je kar naprej prekinjala in ploskala. V Šoštanju smo tudi postavili komando mesta.
10. maja. Dolga vrsta vozil nas je odpeljala iz Topolščice. Ustavili smo se v Mežici, kjer sem tudi kratko govoril. Ljudje so nas prisrčno pozdravljali. Povsod so stali mlaji. Dekleta so nam pripenjala rože. 2e blizu Pliberka nas je dohitel kurir in prinesel pismo generala Leera.
(Nadaljevanje sledi)
Poštnina platan* v gotovim Abb postale 1 gruppo
Cena 35 lir
Leta XVI. - St. 260 (4723)
TRST, nedelja 30. oktobra 1960
Izjave maršala Tita indijskim in indonezijskim časnikarjem
Izvenblokovske države so enoten kolektiv ki predstavlja ogromen del človeštva
«Smo proti koeksistenci med blokoma, ker to ni koeksistenca temveč životarjenje, ki vsebuje stalno nevarnost napada»
Ni mogoč uspeh sestanka na najvišji ravni, če se prej ne popravi ozračje v OZN in poveča pritisk mednarodnega javnega mnenja
BEOGRAD, 29. — Predsednik republike maršal Tito je danes v razgovoru z indijskimi in indonezijskimi novinarji, ki so na obisku v Jugoslaviji, izjavil, da se je na sedanjem zasedanju generalne skupščine Združenih narodov pokazalo, da ne obstaja neki tretji blok, temveč da obstaja sila, ki ne pripada nobenemu bloku, ki pa ima bolj enotne poglede o mednarodnih vprašanjih, kot jih imata oba bloka.
Zato so izvenblokovske
iz; a vil Tito, da mi ne bomo
ustvarili nikakšnega tretjega blcka, temveč bodo samo spodbujali svetovno javno mnenje in stremljenje človeštva po miru in mednarodnem sodelovanju«.
Na vprašanje, ali ima iste poglede v koeksistenci kot Sovjetska zveza, je Tito odgovoril: «Mi soglašamo, toda mi smo proti koeksistenci med blokoma, ker to ni koeksistence, temveč životarjenje, ki vsebuje stalno nevarnost spopada. Mi miroljubno koeksi-
SO
države delovale na zasedanju enotno kot enoten kolektiv, ki predstavlja velik del človeštva. To je bil velik dogodek, ki bo močno vplival na nadaljnji razvoj mednarodnih odnosov.
Tito je poudaril, da se je akcija izvenblokovskih držav ze pričela pozitivno odražati, da se položaj v Kongu polagoma popravlja, da kaže, da bo tu in drugod na svetu prišlo do pozitivnih rešitev, čeprav ni izključil, da se bo hladna vojna nadaljevala. Tito je dalje izjavil, da je posebno važno, da izvenblokovske države ne čakajo, kaj se bo dogodilo, temveč da se u-porno borijo za ohranitev mi ru. Tito je izjavil, da se je Jugoslavija v OZN borila ne za uveljavitev svojega ugleda, temveč zato, da se ustvari ozračje, v katerem bi se lahko začela reševati važna mednarodna vprašanja, posebno vprašanje razorožitve in kolonialno vprašanje ter bi se začela uresničevati aktivna miroljubna koeksistenca.
Tito je ponovil stališče Jugoslavije glede razorožitve in poudaril, da, čeprav resolucija Indije, Indonezije, ZAR,
Gane in Jugoslavije ni bila sprejeta, je vendarle doživela popolno uveljavitev v soglasno sprejeti resoluciji o potrebi sodelovanja med narodi in državami.
Na vprašanje, kakšne so po njegovem mnenju možnosti za novo konferenco na najvišji stopnji, je Tito izjavil, da po njegovem mnenju v sedanji fazi razvoja mednarodnih odnosov ne verjame mnogo _ v uspeh sestanka na najvišji stopnji, da meni, da je potrebno predhodno v okviru Združenih narodov razčistiti stvari, najti formo, oziroma proceduro, ki bi omogočila uspeh sestanka na najvišji stopnji.
Tito je v zvezi s tem poudaril, da je razvoj mednarodnega' položaja jasno pokazal, da mednarodna vprašanja niso samo stvar velikih sil, čeprav so velike sile najbolj odgovorne za mir na svetu, temveč da morajo v reševanju svetovnih vprašanj sodelovati tudi male države. Tito je dalje izjavil, da ne verjame mnogo v uspeh novega sestanka na najvišji stopnji, posebno ne sestanka, ki bi se ga udeježili samo zastopniki velikih sil, kolikor se predhodno! ne popravi ozračje v Združenih narodih in ne poveča pritisk mednarodnega javnega mnenja.
Tito je v odgovor na nadaljnja vprašanja izjavil, da so zastopniki Indije, Indonezije,
ZAR, Gane in Jugoslavije na sestanku v New Yorku ugoto-vih enotnost pogledov v mednarodnih vprašanjih in sklenili še tesnejše sodelovati v borbi za mir. »Razume se, je
Jutri govor Ferhata Abasa ob šesti obletnici upora
stenco ne pojmujemo kot neko špekulacijo, oziroma taktiko, temveč kot univerzalno stvar, kot univerzalno stanje odnosov na svetu, ki naj omogoči vsem državam, da medsebojno sodelujejo na gospodarskem in vseh drugih področjih. V aktivni koeksistenci je torej nemogoče mirno životarjenje enih poleg drugih. To pomeni, da se z aktivnim mednarodnim sodelovanjem postopoma odpravijo v dvo-stianskih, regionalnih oziroma univerzalnih okvirih vsi tisti elementi, ki danes ovirajo razvoj pravilnih odnosov na svetu. Miroljubna aktivna koeksistenca pomeni zanikanje pojmovanja, da se mednarodna vprašanja na svetu lahko rešujejo na drugi a ne na miren način. Ona zahteva, da se vojna kot sredstvo reševanja raznih sporov ukine in
da se izključi možnost raznih diskriminacij«. Tito je nadalje ugotovil, da miroljubna koeksistenca v mednarodnih odnosih ne pomeni tudi razredno koeksistenco v notranjih odnosih v državi, in da je stvar vsakega naroda, da sam rešuje brez vmešavanja od zunaj svoja notranja vprašanja.
Na koncu je Tito poudaril, da bo prihodnji petletni načrt predvidel 65 do 70 odst. povečanje narodnega dohodka, vzporedni dvig življenjskega standarda in da Jugoslavija petrebuje mir kot vsaka druga država, ki se želi razvijati.
Na vabilo predsednika republike maršala Tita bo v ponedeljek 31. t.m. prispel na uiaden državni obisk v Jugo-slrvijo kralj Afganistana Mohamed Zahir.
B. B,
Resolucija o Kongu
NEW YOJtK, 29. — Osem afriških in azijskih držav je položilo v glavni skupščini OZN načrt resolucije, ki predlaga, naj si OZN prizadeva, da olajša sklicanje kongoške-ga parlamenta v čim krajšem času. Razen tega bi morali biti predstavniki kongoške o-srednje vlade zastopani v glavni skupščini, dokler ta dokončno ne odloči na podlagi poročila odbora za overovlje-nje poverilnic.
Resolucijo so podpisale naslednje države: Cejlon. Gana, Gvineja, Indija, Indonezija, Mali, Maroko in ZAR.
Aretirana v Boru dva nemška izzivača
BEOGRAD, 29. — Dva Nemca, Wilhelm Mayer in Herbert Hochmann, sta bila te dni v Boru, v Vzhodni Srbiji, aretirana. Proti nekaterim drugim zahod-nonemčkim strokovnjakom, ki delajo pro montaži nove tovarne žveplene kisline in topilnice v Boru, pa je bila uvedena preiskava. Omenjena Nemca sta se na dan obletnice osvoboditve Bora v hotelu Srbija pošteno napila, zatem pa sta na Ulici potegnila z neke hiše jugoslovansko zastavo in jo raztrgala ter jo umazano vlekla za seboj po pločniku. Razen te ga sta v hotelu Srbija skupno z nekaterimi drugimi svojimi rojaki uganjala razne neslano-| Sti in neumnosti.
Sedem dni v svetu
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiilifniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiitiiiniiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Deset dni pred predsedniškimi volitvami
Novi dokumenti	o	i
spruvljujo v zudrego republikance
Čeprav vsa poročila kažejo, da ima Kennedy sedaj prednost pred Nixonom, je še veliko število neodločnežev, ki se bodo odločili zadnji trenutek
WASHINGTON, 29. — Deset dni pred predsedniškimi volitvami v ZDA se zdi, da so politični opazovalci v Washing-tonu povečini mnenja, da ima demokratski kandidat Kennedy nekoliko prednosti pred Nixo-nom. informacije, ki prihajajo iz glavnih »ključnih« držav, kakor so New York, Illinois, Michigan in Kalifornija, še dalje kažejo, da ima Kennedy prednost pred Nixonom, dočim je sorazmerje med obema enako v drugih državah, kakor na primer v Pensilvaniji.
Toda ikljub temu in kljub dejstvu, da Kennedyja pozdravlja na zborovanjih ogromna množica, opazovalci ne napovedujejo še zmage Kennedyja. Mnenja so na primer, da li kakršen koli važen razvoj v mednarodni politiki (kakor ua primer glede Kube) lahko vplival na iziid volitev. Drugi važen element bi na raznih področjih utegnil biti vprašanje vere, ker je demokratski kandidat Kennedy katoličan. Znano je namreč, da je v ZDA glavna vera protestantska. Razen tega poročajo iz raznih krajev o velikem številu »neodločnih glasova, ki bi zadnji trenutek lahko povsem menjali sleherno napovedovanje. Medtem ko v demokratskih krogih menijo, da so se volivci praktično že odločili, za koga bodo volili, so v republikanskih krogih prepričani, da bodo zadnji dnevi odločilni tudi zaradi dej-
Abas je poudaril, da ne verjame v pogajanja s francosko vlado
TUNIS. 29.
alžirske vlade Ferhat Abas je dopisniku ženevskega radia izjavil: «Z vso odkritostjo vam pravim, da ne verjamemo v
pogajanja s francosko vlado.«
«V Melunu smo opustili vse naše iluzije. Dejansko smo se znašli pred pogajanji za kapitulacijo. Toda niti mi niti alžirsko ljudstvo ne bomo sprejeli pogajanj za kapitulacijo.«
Ferhat Abas bo govoril v ponedeljek 31. oktobra zvečer po radiu ob šesti obletnici upora v Alžiriji. Govor bodo oddajali istočasno po radiu v Tunisu in v Rabatu.
V Parizu je predsedstvo republike objavilo izjavo, v kateri pravi, da so brez podlage vesti, ki so jih objavili listi, da je de Gaulle podal kakršne koli izjave o Alžiriji med pri-valnimi razgovori.
Izjava se nedvomno tiče poročil številnih listov glede sprejema, ki ga je priredil včeraj de Gaulle v Rambouil-letu na čast' članom predsedstva obeh zbornic parlamenta. Zatrjuje se, da je de Gaulle izjavil, da ne bo sprejel v nobenem primeru politike, ki bi pripeljala do popolne neodvisnosti Alžirije. Baje je tudi potrdil, da misli izvesti avoje načrte o »alžirski Alžiriji«, ko bodo boji končani, rn da bo predložil te načrte v odobritev francoskemu Ijud-
Predsednik ( stvu z referendumom. »Pari-
ška vlada, je baje izjavil de Gaulle, ne misli obnoviti pogajanj s predstavniki FLN, ki so se začeli preteklo poletje v Melunu in se negativno končali. Na drugi strani poudarja pariška vlada, da alžirska o-svobodilna fronta ne predstavlja množice muslimanskih Al-žircev.«
Listi, ki so pisali o tem, so razen tega pripisovali de Gaullu namen, da se umakne s predsedstva republike v primeru, da bi se dogodki razvijali v nasprotju z njegovimi načrti in z njegovimi sedanjimi pogledi.
Nova pomorska proga jugoslovanskih ladij
KOTOR, 29. — Jugoslovanska oceanska linija iz Kotora bo odprla jutri redno ladijsko zvezo med jadranskimi in južnoameriškimi pristanišči. Njene ladje »Zeta«, »Boka« in • Sumadija« bodo pristajale na Reki, v Splitu, Trstu in Genovi, španskih in portugalskih pristaniščih, v pristaniščih Karibskega morja, Kolumbije, Peruja in Cila. Na poti v domovino pa v nekaterih pristaniščih Bližnjega vzhoda. Jutri bo odpotovala z Reke ladja »Zeta«.
stva, da bodo številne volivce lahko prepričali zadnji trenutek, naj glasujejo za Nixona. Predsednik Eisenhovver, ki je imel včeraj v Filadelfiji prvi volilni govor, namerava z vso težo poseči v volilno kampanjo in se bo v ta namen v sredo udeležil skupno z Nixonom parade po newyorških ulicah, zvečer pa bo govoril v »Koli-zeju». Govor bodo oddajali po vsej državi. Toda nekateri opazovalci menijo, da se je Eisenhovver odločil za intervencijo prepozno, zaradi česar ne oo ta intervencija zadostovala tudi zaradi tega, ker je prav v New Yorku demokratski kandidat prejšnji teden doživel navdušen sprejem sto tisočev ljudi. Razen tega je Kennedy pred dnevi dosegel velik uspeh, ko sta se veliki dnevnik «New York Times« in popularni časnikar \Valter Lippman odločila, da ga bosta podpirala.
Kennedy je zavrnil fiisenho-werjevo kritiko, češ da potvarja dejstva, ko trdi, da se je ugled ZDA na svetu pod republikansko upravo zmanjšal. Kennedy je poudaril, da Eisenhovver in Nixon nočeta razkriti ameriškemu ljudstvu dejanskega stanja glede gospodarstva, obrambe in vesoljskih raziskovanj.
#Washington Post« je objavil danes novo poročilo glede zgube ameriškega ugleda na svetu. List poroča, da je poročilo, ki nosi datum 10. oktobra, pripravila, kakor druga poročila, ameriška informacijska agencija (USIA). Poročilo temelji na sondiranju v petih evropskih državah: Franciji, Veliki Britaniji, Italija, Norveški in Zahodni Nemčiji.
Dokument pravi med drugim, da je to sondiranje pokazalo, da javno mnenje omenjenih držav vedno bolj zgublja zaupanje v sposobnost ZDA, da predstavljajo «val prihodnosti« na nekaterih kritičnih sektorjih v okviru tekmovanja med ZDA in SZ. Se posebno je sondiranje pokazalo da v nobeni od omenjenih držav nd odstotek tistih, k’ verjamejo v prednost ZDA nad SZ, presegel 13 odstotkov. Najmanjši odstotek tistih, ki so prepričani o sovjetski prednosti, je 53 odstotkov.
Kennedy in drugi demokratski voditelji, predvsem senator Fulbright, zahtevajo od admt nistracije, naj dovoli objavo tajnih podatkov, ki jih je ’e-tos avgusta zbrala USIA (ameriška informativna agencija) in ki kažejo, da se je v osmih izmed 10 anketiranih držav zaupanje v moč ZDA zmanjšalo
Administracija je to odklonila. Tako je ostalo za ameriško javnost odprto vprašanje, kdo izmed kandidatov ima prav, kar zadeva ugled ZDA. Današnji «New York Times« pa ob javlja poročilo agencije USIA iz meseca junija, ki obravnava razpoloženje v Veliki Britaniji in Franciji neposredno po incidentu z letalom «U-2» in neuspehu pariške konference.
Kakor piše list, dokument še vedno velja za državno tajno. Njegova vsebina potrjuje, da je senator Kennedy precej v-pravičeno govoril o zmanjšanju prestiža ZDA na svetu in •> tem, da je treba revidirati ameriško zunanjo politiko.
Sabotaže proti Nixonu
CHICAGO, 29. — Policija in varnostne sile so skrbno preiskale tržnico v predmestju Bridgewiew, potem ko je neki neznanec telefoniral, da je v bližini odra, na katerem je imel govoriti Nixon, položena bomba. Toda našli niso ničesar.
Istočasno so sporočili, da je radijska postaja v Mount Vernonu bila poškodovana, da bi preprečili oddajanje govora Nixona. Tudi druge radijske postaje so ugotovile sabotažo, a niso o tem niti obvestile policije.
Grivas ustanavlja novo «i
ATENE, 29. — General Grivas je napovedal, da misli u-stanoviti narodno gibanje, ki bo imelo namen «menjati in stabilizirati grško politično življenje«.
Izdal je proglas, v katerem
•llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllltllllll
Umrl je kipar Sreten Stojanovič
BEOGRAD, 29. — Danes zjutraj je umrl v Beogradu znani jugoslovanski kipar in član Srbske akademije znanosti m rektor akademije likovnih u-metnosti Sreten Stojanovič. Številna njegova umetniška dela, posebno njepotti spomeniki in monumentalne skulpture so važen prispevek jugoslovanskemu kiparstvu. Stojanovič je bil ob 40-letnici umetniškega dela odlikovan z jugoslovanskih redom dela prve stopnje.
pravi, da se je odločil za ta korak, «da odstrani veliko notranjo in zunanjo nevarnost, ki grozi grškemu ljudstvu in narodu«. Dodal je, da se bo še posebno očrnil na stranke, ki se borijo proti sedanji vladi, izvzemši . stranke skrajne levice.
Opazovalci so mnenja, da Grivas lahko računa kvečjemu na podporo okoli 30 poslancev (ki pripadajo raznim majhnim skupinam sredine in desnice)
(Nadaljevanje z 2. strani)
bi v interesu sklenitve teh sporazumov v primeru težav ne smeli vztraja ti na tej ali oni sestavi telesa za pogajanja, zlasti če bi te težave zmanjšale upanje na sporazum.
ko mnenju jugoslovanske vlade nuj bi bila ta pogajanja politična in zajela naj bi ponovno proučitev sedanjih m morebitnih novih načrtov o dezangažiranju v srednji Evnpi, kakor tudi skrajne napore, da bi vzporedno s tem sklenili sporazum o prepovedi poskusov z atomskim orožjem.
V jugoslovanskem stališču je izraženo razpoloženje dežel v OZN, ki menijo, da se mora to vprašanje premakniti z mrtve točke in da je edina pot in izhod iz sedanjega položaja najti skupno gledišče v sedanjih predlogih, bodisi da gre za zahodne ali vzhodne načile, če so usmerjeni na splošno in popolno razorožitev.
V Združenih narodih z zanimanjem spremljajo napore izvenblokovskih dežel, da bi stopili pred politični, odbor z osnutkom resolucije, ki bi bil v tem trenutku sprejemljiv za gbe strani, in ki bi privedel do konkretnih pogajanj in morda že vnaprej zagotovil vodilna načela. V teh pripravah delegacija . Jugoslavije zelo aktiuno sodeluje in meni, da bodo rodile sadove.
V palači OZN je vzbudila veliko pozornost letošnja dejavnost jugoslovanske delegacije, ki je sodelovala malone v vseh akcijah konstruktivnega značaja na XV. zasedanju .
Kompromisna resolucija o Južni Tirolski
Po dolgi razpravi v posebnem političnem odboru OZN so soglasno sprejeli kompromisno resolucijo, ki jo je predložilo 18 držav in ki v glavnem sprejema italijansko tezo. Resolucija poziva obe strani, naj obnovita pogajanja z namenom, da rešita vsa sporna vprašanja glede izvajanja sporazuma Gruber-De Gašperi. Priporoča, naj v primeru, da pogajanja v določenem času ne bi uspela, obe strani razmislita o možnosti iskanja rešitve medsebojnih sporov s katerim koli sredstvom, ki ga dopušča listina OZN in tudi s tem, da se obrneta na mednarodno sodišče, ali pa
uiiiiiiiiiiiuiumiiiiimiiiiiimmmmimmiuiiniumiumummmMuimmimmummmiHui
1400 ..marines" na ..počitnicah" na Kuhi
Opozorila na nevarnost
ameriškega napada na Kubo
na kateri koli drugi miren način, ki bi ga izbrali. Medtem pa jima priporoča, naj se vzdržita slehernega dejanja, ki bi lahko škodovalo njunim prijateljskim odnosom.
Čeprav * je v resoluciji prevladala italijanska teza, ni med debato hianjkalo poudarjanja, da ne gre za zgolj pravno vprašanje, kakor je trdila Italija, temveč za politično vprašanje in da je popolnoma prav, da se o tem razpravlja pred OZN. Jugoslovanski delegat je med razpravo poudaril, da je Jugoslavija vedno poudarjala, da se vprašanje narodnih manjšin lahko reši samo s popolno zagotovitvijo njihovih demokratičnih pravic, enakopravnosti in svobodnega razvoja njihovih narodnih posebnosti. Jugoslovanska vlada je tako politiko izvajala tudi v praksi in je mnenja, da je sprožitev vprašanja položaja narodne manjšine v dvostranskih razgovorih zaradi ugotovitve njenih demokratičnih pravic zakonit in normalen korak v sklopu politike miru, dobrega sosedstva in vsestranskega sodelovanja med državami.
V zvezi z vprašanjem Južne Tirolske je jugoslovanski del&gat poudaril, da jugoslovanska vlada meni, da v tem primeru niso bile izčrpane vse mpžjiosti, da se to vprašanji reiši v dvostranskih razgovorih, ki so najbolj učinkovita pot za konstruktivno in , trajno, rešitev. Držeč. se .teh načel jugoslovanska vladaiupa, da bo tudi položaj jugoslovanske manjšine v Avstriji dvostransko rešen v soglasju z načeli, ki jih je poudarila Avstrija pri sprožitvi' vprašanja, ki se sedaj obravnava.
v nekaterih drugih pokrajinah, kar vodi v obnovitev kolonialističnih postojank- Tajnik OZN Hammarskjoeld je poslal belgijski vladi protest in zahtevo, naj takoj odpokliče iz Konga vse svoje vojaško in civilno osebje. Belgijska vlada pa se temu sedaj ...<tčudi» ter zavrača to zahtevo. Očitno se morda čuti dovoij močna, da se temu lahko upre. Nadaljnji razvoj, dogodkov bo pokazal, ali bo poveljstvo OZN znalo to pot odločneje nastopiti in ali se bo končno iznebilo vseh tistih činiteljev, ki so do sedaj negativno vplivali na njegovo dejavnost.
Pozitivno dejstvo je tudi, da je Hammarskjoeldov predstavnik v Leopoldvillu Dajal sporočil Kasavubuju, da OZN ne priznava Mobutujevega <isveta komisarjev«. Prav tako je pozitivno, da je po-veljstvo OZN preprečilo Mo-butuju, da bi pripeljal suoje oklepne enote, katere so iz-vežbali belgijski oficirji, v Leopoldville z namenom, da bi napadel Lumumbovo rezidenco, ki jo ščitijo enote OZN. Poveljstvo OZN je na cesti, ki vodi v Leopoldville, postavilo barikade in razpostavilo protitankovske topove. Mobutuja pa so opozorili, naj se ne igra več s tako nevarnim orožjem.
Podpredsednik Lumumbo-ve vlade Gizenga, ki je sedaj v Stanlegvillu, ima veliko vlogo v krepitvi zakonite pokrajinske oblasti. Pri tem ga v celoti podpirajo politična stranka NNC (Lumumbova stranka), mladina, ženske organizacije in sindikat kongo-ških delavcev.
Predsednik vlade Lumum-
ba je ob dnevu
narodov poslal Pr , n;co, * skupščine OZN Pr etit«« katero predlaga ust mešane komisije P" ^ (b kov vlade in OZN, njtott
novila mir, red in --	„ sl
v Kongu. V Neto ?°£?Scijt afriške in azijske ®	j,
trudijo, da bi sestavi no skupino, ki bi na resolucije izrednega ,.ja j icščine OZN » ,.st
nja skupščine Leopoldville in s
kušala
dol*'
sb«'
Leoporaome »a KnsaVW
či pomiritev med n	jSpe-
jem in Lumumbo j	—«•
vati za končno uredita kajšnjih razmer.
Državni udar v Salvadorju
rcp“'
,bfr
V srednjeameriški
ki Salvador je vojs
rit
- nd«{P la državni udar in °.^sei<,r
diktatorski režim iLLtlt 1* ka Joseja Lemuta.	juf*
prevzela vojaško-ci
ta, ki ji predseduje	^
Miguel Castilla. J«nt“ jm P* ročila, da bo vzP®? 1e
polnoma demokratu ■	sfir
ter politične in ose	fr
boščine ter da bodo ... glini vsi politični eoP° pft ljubila je tudi, da hodnje leto vom■ Lt\ tP predsednik pa bo P" last leta 1962.	  t*-
V uradnem P°r0^l't !n ^ -m ' v
aPT:. slo-
ceno, da sta se v°is^ajn le'
Kongo
HAVANA, 29. — Na ameriško oporišče Caimanero v zalivu Guantanamo (Kuba) se je danes izkrcalo 1450 ameriških vojakov («marines»). Tja jih je pripeljala letalonosilka «Boxer». V sporočilu, ki ga je objavila včeraj ameriška mornarica, je rečeno, da so se vojaki izkrcali na oporišču samo da bi prebili na počitnicah soboto in nedeljo
Izkrcanje ameriških vojakov na oporišču na Kubi je povzročilo nove obtožbe proti ZDA, katerim kubanske oblasti pripisujejo namen okrepitve oporišča Guantanamo za invazijo Kube. S tem v zvezi je Fidel Castro danes izjavil, da je invazija Kube »zelo blizu«. Napadel je oba ameriška kandidata za predsednika in ju označil za «dva neumna voditelja monopolističnih klik, ki pridigajo napad in intervencijo proti Kubi«.
Letalo «DC-a», ki je prevažalo 34 oseb (verjetno politične pripornike) iz Havane na otok Nueva Gerona, kjer se nahaja kaznilnica, ni pristalo na tem otoku, ampak je spremenilo smer in pristalo na letališču Key West na Floridi.
Glavni tajnik mehiške ljudske socialistične stranke Lombardo Toledano je izdal proglas na Združene narode in na Organizacijo ameriških držav v zvezi z nevarnostjo a-meriškega napada na Kubo.
Lombardo Toledano pravi v
poslanici obema organizacijama: «Načrt za vojaško invazijo Kube je končan. Bombniki, ki bodo pripeljali vojsko plačancev, bodo odleteli iz glavnega štaba v Novali, medtem ko so v Kostariki skupine Kubancev, ki nasprotujejo režimu Fidela Castra in ki so pripravljene nastopiti proti Kubi. Sile iste vrste so tudi pripravljene na akcijo na Labodjem otoku blizu hondura-ške obale.« Toledano pravi dalje, da so skupine plačancev, ki so pripravljeni na odhod na Kubo, zbrane na Floridi.
OGROMNE POPLAVE V NIKARAGUI
Nad sto mrtvih, več sto izgubljenih in nekaj tisoč ljudi brez strehe Vas San Benito se je pogreznila v žrelo vulkana El Chongo
MANAGUA (Nikaragua), 79. —- Nenehno deževje je v zadnjih dneh povzročilo v Nika-ragui ogromne poplave, kj so terjale doslej nad 100 mrtvih in več sto izgubljenih ljudi, medtem ko gre materialna škoda v milijone dolarjev. Poplavljeni so zlasti zahodni deli te majhne republike, ki so povsem odrezani od ostalih delov države. Najbolj kritičen pa je položaj v Chinandegi in Korintu. Vlada je pozvala vse prebivalstvo, naj priskoči poplavljen-cem na pomoč in proglasili iz-
jemno stanje v vsej državi.
Trdi se, da je položaj mnogo hujši kot je bil po znanem velikem potresu leta 1931. Poleg tega pa deževje še vedno ni prenehalo, tako da so poplave vedno hujše in pod vodo je vedno več vasi in mest.
Mesti Leon in Chinandega n opustošili podvijani hudourniki, ki so razrušili vse jezove, uničili vodovod pitne vode, t-lektrične naprave, ceste in železnice, stanovanjske hiše in poljske pridelke. Vas San B.*-nito, ki šteje okrog 2.000 pre-
bivalcev, je enostavno izginila: pogoltnilo jo je žrelo vulkana El Chongo, ki je povzročil n-gromen plaz sten, zemlje, drevja in neizmernih količin voda.
Vlada se je sestala na izredni seji, da bi sklepala o najnujnejših ukrepih, predsednik republike pa je hotel takoj oditi na kraj poplav, toda moral se je vrniti, ker so vse cesle razrušene. 7.a prvo pomoč je letalstvo organiziralo zračni most ,.a prevoz živeža, zdravil in oblačil. Več tisoč ljudj :e ostalo brez strehe
V kongoški krizi smo se že navadili na pogoste in hitre obrate, ki še bolj zapletajo položaj v Kongu ter zavlačujejo ureditev razmer. Vendarle pa izgublja zarota proti zakoniti vladi in s tem proti neodvisnosti Konga dan za dnem svojo udarno moč in učinkovitost. Polkovnik Mobutu, ki je s svojimi vojaki uvajal diktaturo v prestolnici Konga, izgublja dan za dnem vpliv nad temi vojaki in tudi njih podporo. Zato se je kljub številnim grožnjam, da bo napadel oborožene sile OZN, če se poveljstvo ne bo do kraja uklonilo njegovi volji, moral ukloniti in je sprejel zahtevo poveljstva OZN, da umakne svoje vojake iz mesta v vojaško taborišče Leopold. Ti vojaki so namreč zadnje dni terorizirali pristaše zakonite vlade v Leopoldvillu in plenili po njihovih stanovanjih.
Počasi, a vendarle nezadržno gre protikolonialni proces po svoji poti, posebno še, ko je postalo jasno, da so se vsi tisti, ki so se uprli zakoniti vladi, kaj kmalu pokazali kot zastopniki proti-afriških koristi, ker delujejo za vzpostavitev prejšnjega stanja. Poveljstvo Združenih narodov se je v zadnjem času vendarle odločilo, da odločneje nastopi proti razdiralnim elementom, ki so seveda, navajeni dosedanje podpore, močno reagirali. Kam je privedlo dosedanje popuščanje razdiralnim elementom, kaže dejstvo, ki ga sami predstavniki QZN ugotavljajo p svojem poročilu Hammarskjoeldu. To poročilo ugotavlja, da se Belgijci množično včačajo v Kongo ter prevzemajo ključne položaje v vojski, gospodarstvu in upravi. Prav tako imajo ključne položaje v separatističnih gibanjih v Katangi in
ZIMA
GORILNIKI NA NAFTO ZA VSAKO UPORABO Z AVTOMATIČNO ČRPALKO (belgijski patent)
PECI — ŠTEDILNIKI — OGREVALNIKI ZA KOPALNICE
VINO
Kemijska sredstva za zdravljenje vina: plesni, kislobe itd. Sredstva za odvzemanje duha in barve. VSE ZA VINARSTVO
B0RLETTI
ŠIVALNI STROJI SVETOVNEGA SLOVESA. Na obroke do roka 30 mesecev. — Jamstvo 25 let — VELIKA IZBIRA RABLJENIH STROJEV
BAZZANELLA
UMSERTO
TRST, Ui. F. Venezian št. 5 Tel. 24-197
vilno prebivalstvo y ;e sj-musovi vladavini, £ člj nela na nasilju in K 'tQVe- ’ veških pravic in	#
državi je že več me ^ jfifl dalo obsedno stanJnireti % je hotel Lemus z monstracije, ki so
čase ponavljale proti
A VTOMOTO*
IMPOH
T -
H*
Nadomestni deli i*®**L a?!
nemških, angleških gSgl
riških avtomobile*- rje< ( motorjev in tra djne Trieste - Trst. Vla^g,
tel 30-197
vigna,0
Trst, Ul. Crispi 73 - >* ' i;
Specializirana čela itp popravilo in nlh naprav in
 AVT<TPREV° ^
Rihard
Trst, Strada del |Vr‘Ul Tel. 35-3781
TOVORNI
IN INOZEMhl^gflf
■ KONKURENČNE______
-VALTES
Nabrežina, tel	rjjj
daja SINGER 59-u rATC LIPS TV 75.000.
9800 lir, Lambret're3nip
in gospodinjske
Gostilna «Ex Ussaro»
zopet odprta	lastnik
Ivan Filip1
TRST — Ulica Carducci 41 (nasproti pokrite**^
vam postreže z domačo hrano -j" 1 istrskim in vipavskim vinom in p
:rf»’
lisi'9
Pri
MADALOSSO
Torre0
v Trstu, Ul. vogal XXX
dobite vsakovrstno POHIŠTVO otroške ' žimnice — originalne HKHMAFI.KX — Cene
LU1L
Predvaja danes 30. t. m. z začetkom ob 15. uri cinemascope barvni film povzet p°
H,
»DEŽELA BELIH SENC
ANTHONY	QU
V PONEDELJEK, 31. T. M. OB II. URI PONOVITEV ISTEGA FILMA