127. številka. Trst, v torek 19. julija 1898. Tečaj XXIII. EDINOST (Večerno izdanje) GLASILO POLITIČNEGA DRUŠTVA „EDINOST" ZA PRIMORSKO. Telefon Str. 870. 4 nVČ. V edinosti Je mo«! JL ,,Edinost" izhaja dvakrat na dan. razun nedelj in praznikov. Zjiitranje izdanje izhaja oh 11. uri, večerno pa oh 7. uri. O ponedeljkih izhaja prvo izdanje ob 1 uri pop. Naročnina znaša : Obe izdanji na leto . . . gld. 21 •— Za f*amo večerno izdanje . „ 12*— Za pol leta, četrt leta in na mesec razmerno. Naročnino je plačevati naprej. Na na-ročbe brez priložene naročnine se uprava ne ozira. Na drobno se prodajajo v Trstu zjutranje Številke po 3 nvč. večerne Številke po 4 nvč.; ponedeljske popoldanske Številke po 2 nvč. Izven Trsta po 1 nvč. več. Oglasi se računajo po vrstah v petitu. Za večkratno naročilo s primernim popustom, j Poslana, osmrtnirr in javne zalivale, domači oglasi itd. se računajo po pogodbi. J Vsi dopisi naj se poSiljajo uredništvu. Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oglase sprejemu upmvniStvo. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst. l'redulštvo In tiskarna se nahajata v ulici Cariutia Stv. 12. 1'pnmilstvo, od« pmvnIStvo hi sprejemanje Inseratov v ulici .Molin piccolo Stv. U, II. nadstr. Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Godni k. Lastnik konsorcij lista „Edinosti". Novejše vesti. Madrid 18. Cenzura novin jo jak« stropi. V sled črtanj, ki jih ukazuje vojaška oblast, izhajajo listi velikimi belimi, praznimi prostori. Opozicija nameruje protestovati proti vsakemu odstopu ozemlja, ako zbornica ne privoli v to. Notranje položen je je precej kritično, da-si še ni bilo nikakih resnih nemirov. Vlada odreja potrebno proti even-tuelnim karlistiškim gibanjem. Pla.va del Estc 18. Barkase na par amerikanskih ladij »New-York« in »Brooklvm« so priplule oseb na smrt na vi-šalah. Obtožencev je bilo 4H. Za 32 obtožencev se je zaprosilo, da se smrtna kazen premeni v 20-letno prisilno delo. Jeden obtožencev, kije mladoleten, je bil obsojen v zapor, 2 sta bila rešena obtožbe. Na predloženo prošnjo je car pomilostil vse obsojeno na smrt. Kazen jim bode prisilno delo. Shod „Krščansko-socijalne zveze" v Dolini 13. julija 1808. (Dalje.) Gospod dekan K o m p a r o je nadaljeval: Le oglejmo si sedanje odnošaje! Nravnost: samomori iz vseh stanov, vseh starosti j. To jo hudodelstvo proti Bogu, človeštvu, in sebi: ubožec, bolnik, zadolžen gospod, igralec, nezvest uradnik, dijak, zaljubljenec, vojak itd. so sami umorijo. Polž je stal na cesti, dokler mu sani niso zginile v temi. Ko pa je nastala popolna tišina, začutil je vtrujenost in nepremagljivo željo po spanju. Polagoma se je bližal hlevu, toda ni stopil vanj. Že se je bal spati poleg mrtve žene. Zlezel jo h kravama. Zbudil se je utrujen in otožen in nekaj časa so mu jo celo zdelo, tla nočni obisk gospoda župnika so bile samo sanje. S strahom je pogledal v hlev ter se pomiril še le takrat, koje zagledal kruh, meso in načeto steklenico medice, katero jo duhovnik sinoči pustil. Dnevna svitloba je padla na pokojnieo ter se odbila v dveh medlih žarkih v njenih nezaprtih očeh. »Ne, ona sc ni ganila po noči,« je pomislil kmet ter vzdihnil za dušo pokojnice. Nakrat so se vstavile sani proz vratmi. Kmalu na to je zapazil dva možakarja z velikim jerbasom. Polžje ostrmcl videči, da nosita jerbas stari Gobar in njegov hlapec. »Pojdi sedaj, Jakob, v mesto po krsto, toda urno!« jo naročal Gobar hlapcu. Hlapce je odšel. Gobar se je obrnil do Polža; toda siva glava se mu je tresla in žolte oči so nemirno begalo semtertje. »Jaz som kriv«, je rekel, udarivši sc ob prsi. »Jaz sera kriv!... I kaj, ali se še jezite?« »Naj vam dil Bog vso najboljše, ker ste me obiskali v taki nadlogi, je odgovoril Polž. (Dalje pride.) Ka/dor T družini. Tuje nevera, nezvestoba, brezvzgoja, pijanost, neznačajnoat. \ est ne pozna druzega razun kazenskih paragrafov. Radi tega toliko uradov, nadzorstva nad nadzorstvi, poueverjcnja, kvarjenja hrane. Politika je nasprotna veri in errkvi, pra-viea je le močnejšega! Kevolueijonarni separatizem! Socijalisti širijo svoje krive nauke z vstrajno bezobzirnostjo po mestih, trgih, da, eelri po vaseh, po tovarnah in gostilnah; isti so zavezniki vseli, ki spodkopavajo javne ohlasti, bodi cerkvene, bodi posvetne. Parlamenti ubijajo sami sebe. »Parlament je zbor, kjer se govori, napada, kolne, prepira, a za ljudstvo se ne stori ničesar«. (Ronomelli). Pravosodje bi moralo biti popolnoma neodvisno in nedotakljivo; ali tu vidimo večkrat, žuli-bog, neumestno uticanje vlade iu strank. — Molčimo o porotah! — — ■—- — Javu i pouk. Tega so se polastile države in ga prikrojajo po več ali manj liberalnih načelih. -Način pouka je skoro vselej odvisen od nazorov ministra za uk. Vzgoja? Te ni nikjer 1 Fhiunee. Težo tega poglavja znamo predobro: obdnčeno je vse izven zraka. Vojaštvo in uradni-štvo je ena polovica države, ki živi oh drugi polovici. Kmetijstvo zdi h ujo skoraj v obupnosti. Pridelki so majhni, obdelovanje razsežno in ne daje primernega povračilu trudu; vojaštvo odjemlje kmetijstvu najbolje moči. Pridelki so ceni, vendar jih mora konsumcnt drago plačevati. Vse to sili kmetovalee na izselitev. Neštevilne družine zapuščajo svoj rojstni kraj, da si poiščejo boljši dom; mala posestva sc izgubljajo in padajo v roke bogatinom. Tako se vedno bolj množi število nerna-ničev. — Ti hite na vse kraje, osobito v tovarne. Število poljedelcev se vedno manjša, ruste pa število tovarniških dolnlcev. To jc eden glavnih vzrokov gospodarskega zla, obubožanja dežele, pogin javnega blagostanja. Javnega blagostanja ne prov-zročnta kupovanje in prodaja se svojimi zvijačami (kar se godi po mestih), ne igre na borsi, ne ti-sočvrstne obrtnije se svojimi sleparijami: blagostanje izvira iz zemlje — in le iz zemlje! Proizvujatelj resničnega blagostanja je ros le oni, ki proizvaja zaklade iz zemlje; vsi drugi pa le premenjavajo pridelke. Kdor zapušča zemljo — in jo zamenjuje za negotovo življenje v mestu, delu velik gospodarski pogrešek. Kadar sc zemlja ne obdeluje zadostno, kadar se vasi praznijo in vsled tega naraščajo mesta, mora slediti kmalo ubožtvo; kajti vse bogatstvo mest se kopiči na račun zemeljskih pridelkov. Zgodovina pravi, da so narodi in države bile trdne in bogate le tedaj, in tam, kjer je cvelo kmetijstvo in trgovina. Zapuščanje poljedelstvu ni sumo gospodarsko zlo, ampak tudi n r a v 11 o. V mestu človek skoraj nima družine; stanovanja so nezdrava; tam vladajo ubožtvo, revščina, bolezni, obup, brezverstvo. Kes je, da se v mestih ponuja bolji zaslužek, u tudi potreb je več! Rekli smo nravno zlo. Tudi na kmetih je pokvarjenosti — a odkod?! Ta pokvarjenost pač ne izhaja iz poljedelstva, ampak je prinesena iz mest. Kmetijsko življenje ima večo podlago morali, -- kajti polje jc simo na sebi dobro iu udobruvu one, ki prebivajo na njem. Tu je bolj zdravo, bolj priprosto nego febrilno življenje v mestih in nestalnost obrtnega življenja. Poljedelstvo je prvi poklic — božji poklic človeka ! Nasprotno: kaj se godi po mestih, česa ne čitamo vsak dan. — — — — — Kmet sicer ne zapušča rad rodne grude, ampak vselej prisiljen po okolnostih. Zapušča polje, ker mu delo nič ne donušu, ker ne more več živeti. Gre torej v mesto, kjer so mnogi drugi dobili dela in živežu; upa si nu krožnik vsaj brozge v ljudski kuhinji, uli pa postelj v bolnišnici! Ako zamore, gre še dalje. Kmet preveč ljubi življenje na planem, da bi sc zapiral na smradna mestna podstrešja; ljubi svoje polje, svojo hišo, svojo cerkev, pokopališče. Zato joka, kadar se mora seliti; vendar odhaja, da preživi sebe in svoje. (Zvrfietek pride.) Javna zahvala. Slopa vodi nas jedina. Živi naj p«*sem. domovina. DruAtveno geslo. Nepozabna nam ostane narodna si a v nos t, katera se je vršila toli slovesno in častno za naš narod dne 'A. t. ni. v zavedni Sežani. Na tisi »če in tisoče je prihitelo naroda z vseh strani kršnega Primorja in sleherni je bil prešinjen svetim navdušenjem za našo narodno stvar. Vse, stari in mladi, možje, žene in dekleta ter mladina; d&, sleherni, komur bije sree za narodne idejale, priro-mal je ta dan v svečano opravljeno Sežano, da prisostvuje in kumuje na narodni slavnosti imenitne važnosti. In tako smo ob ogromni množini vrlega in zvestega nam naroda započeli novo narodno delo, zbirajoči darove za prvi temeljni kamen »Narodnemu Domu« v Trstu, iskreno že-leči in Bogu proseči, da bi našli mnogo posnemovalcev širom domovine, da bi se oni sami na tem delu ne utrudili in da bi se nam skoro, skoro uresničila gorka želju naša. Presrčna hvala torej vsem in vsakomur po-sebc, in sieer najprvo našemu narodu, ki se je v toli ogromnem številu zbral dne 3. t. m. v Sežani ter posvedočil s tem svojo narodno probuje-nost in zavednost, uzorno požrtvovalnost in izredno disciplino. Posebe zahvaljujemo slavno županstvo v Sežani, katero je stalo na čelu tamošnjemu pripravljalnemu odboru, sestavljenemu poleg sebe iz vrlih rodoljubov sežanskih, členov sluvne čitalnice in gasilnega društva, ter nas jc podpiralo na nuj ljubezni vejši način. Presrčna hvala ljubeznjivim sežanskim Slovenkam, ki so nastopile v krasnih narodnih nošah, čast jim vu to, in ki so nam ob sprejemu izročile šopek kraških cvetic v spomin. Jednaka toplu hvala tudi vzgled-nim sežanskim do m olj ubkinj a m nu krušnem traku, ki so nam ga na koncertu pripele na našo zastavo in ki bode trdna, nerazdružna vez med Sežano in »Ljubljano«. Veliko zasluge si je pridobilo za sežansko slavnost bratsko nam »Delniško društvo« v Trstu s svojim predsednikom, bratom prof. Mandidem, ki je priredilo poseben vlak iz Trsta v Sežano ter tako nujsijujneje zasve-dočilo svojo narodnokulturno misijo. Urutska njemu hvala ter slava urnebesna, kakor tudi dični deputaciji »Sokola« iz Gorice, ki je poveličula našo slavnost. Močna narodna organizacija so mnogoštevilna pevska društva v Trstu in njega okolici, od katerih jih je osem sodelovalo na koncertu, in sicer: mešani zbor sežanski, »Adrija« iz liarkovelj, »Danica« s Kontoveija, »Haj dri h« s Prošeka, »Kolo« iz Trstu, »Na b reži na« iz Nabrcžine, »Slava« od sv. Marije Magdalene Spodnje in »Slovansko pevsko društvo« iz Trsta. Vsem tem bratskim pevskim društvom bodi najiskrcnejša hvala na požrtvovalnosti, s katero so pripomogla, da je slavnost v Sežani bila zajedno krasna pevska slavnost. Zlasti zahvaljujemo brate »Kolaše«, kateri so med seboj nabrali 20 kron ter nam ta znesek izročili za »Narodni Dom« v Trstu. Ti trenotki bratskega in vzajemnega sodelovanja za blago in plemenito stvar ostanejo nam vedno v najprijetnejšem spominu in naša sveta dolžnost bodo, da vrnemo bratom in sestram milo za drago. Hvala še »Kolušem« za prijetne trenotke našega bivanja v Trstu. Nadalje lepa hvala za narodno stvar nesebično delavnemu rodoljubu bratu Vinku Preglu, trgovcu v Sežani, ki je ves čas neutrudno pospeševal naše podjetje. Konečno tudi hvala vrli godbi iz Mavhinj, ki je brezplačno svirala na slavnosti. Živeli ti narodni godci! In tudi hvala veteranski godbi iz Trstu, ki je svirala neutrudno. Dolžnost nam je tudi omeniti, da je hotelije gosp. Josip Vičič radodarno prepustil svoj krasni in prostorni vrt za slavnost in se je vestno trudil, da je občinstvu stregel solidno in skrbno. Ginjeni smo bili do dna srca in duše, ko smo poleg duhovnikov, v narodni borbi osivelih, videli vse narodne zastopnike primorske in nekatere iz belo Ljubljane, ko so se poleg razumništva, meščanstva iu trgovstva, veselili zavedni kmetje in delavci in priproste kmetice, a prsi so se nam širile ponosa, ko jc bilo z nami toliko zavednega ženstvu v krasnih narodnih nošah, vsi pa v bratski slogi in svetem jedinstvu, združeni in jedini pod posvečeno zastavo druge nam matere Slovenije! Da bi vedno tako bilo! Slava slovanskemu Primorju! Slava graditeljem narodne trdnjave, »Narodnega D o m a « v Trstu ! V Ljubljani, dne 17. julija 1898. Pevsko društvo „LJubljana**. Anton Tratenj ak, MaksoArmič, predsednik. tajnik. Politični pregled. Manifestacija slovenskih odvetnikov in notarjev. Kakor smo že omenili v zadnjem izdanju, vršil se je minolo nedeljo v Ljubljani shod slovenskih odvetnikov in notarjev. Predsedoval je dr. Sernee. Zborovalce je pozdravil prisrčnimi besedami tudi župan Ljubljanski, Ivan Hribar. Odvetnik dr. Hraševee iz Celja je nasve-toval nastopno resolucijo: »Sl< »venski odvetniki, notarji, odvetniški in notarski kandidatje obžalujejo protizakonito postopanje c. kr. višega sodišča v Gradcu, ki na prizivni razpravi zastopnikom slovenskih strank ni dovolila govoriti v slovenskem jeziku, ter izjavljajo, da bodo: I. a) kakor zastopniki slovenskih strank brez izjeme in obzira v pisavi in v besedi rabili na vseli državnih in samoupravnih oblastvih, ki so nastanjena na slovenski, oziroma hrvatski zemlji, ter tudi Jv vseh pritožbah proti sklepom in razsodbam teh oblustev jedino-le slovenski oziroma hrvatski jezik, ter da ne bodo na nobenem uradu na slovenski zemlji podpisavali zapisnikov, kadar so ti nepravilno pisani v drugem jeziku; b) da bodo kakor zastopniki slovenskih strank tudi v naprej na prizivnih razpravah v Gradcu zahtevali, naj se vrši razprava v slovenskem jeziku, ter se pritoževali do najvišega oblastvu, kadar in kolikorkrat sc ta zahteva odkloni. II. Ta sklep se naznani c. kr. pravosodnemu ministerstvu za notranje stvari in trgovinskemu ministerstvu in so taistu še dalje naprosijo : a) da naj imenujejo za vse urade, ki so nastanjeni v deželah, oziroma okrajih s slovenskim, oziroma hrvatskim prebivalstvom, torej v slovenskem delu Koroške, na Spodnjem Štajerskem, Kranjskem in Primorskem, brez izjeme sploh lc uradnike, ki so tudi v pisavi zmožni slovenskega in hrvatskega jezika ; kakor konceptne uradnike pa le take, ki so to znanje dokazali vsaj z zadostnim redom, ki so ga dobili na maturitetnem izpitu; b) da naj taista razpišejo državne ustanove za dijake, ki se hočejo posvetiti jedni ali drugi stroki, spadajoči v njih delokrog, vsaj za toliko časa, dokler ne bode nehalo pomanjkanje uradnikov, povsem zmožnih slovenščine. o) da naj takoj ukažejo vsem podrejenim dotičnim oblastvom, tudi onim druge instance, da morajo v občevanju s slovenskimi strankami rabiti le slovenske in hrvatske tiskovine ter se posluževati slovenskega oziroma hrvatskega jezika tudi v pisavi, posebno v zapisnikih, razsodbah ter v svojih, ustno in v navzočnosti strank prednašanih poročilih.« V razpravi o tej resoluciji sta govorila tudi tržaška odvetnika dr. Matej Pretner in dr. O to k ar R y b it t. Prvi je pojašnjeval, da razmere na Primorskem niso dosti boljše, nego na Štajerskem. Da bi sodniki znali slovenski, za to se ne skrbi. Samo senatni predsednik zna slovenski, sodniki ne. V nekem slučaju je govornik podal ničnostno pritožbo, ker sodniki niso bili slovenskega jezika zmožni, a najviše sodišče je izreklo, da to ni vzrok ničnosti. Seveda delajo tudi sodniki svoje sklepe večinoma z ozirom na vladajoči politični sistem. Svoj čas so na trgovinskem sodišču v Trstu izključili slovenski jezik, in najviše sodišče je potrdilo to, sedaj pa vendar priznavajo ravnopravnost. Razmere so najžalostneje, a odpomoči se da samo z jezikovnim zakonom. Odvetnik dr. Rvbar je zastopal stališče, da je nasvetovana resolucija premalo energična. Sličen slučaj kakor v Gradcu se je primeril dr. Grc-gorinu na trgovinskem sodišču v Trstu, u dr. Gre-gorin se ni udal in posledica je, da dobivamo slovenščine zmožne predsednike. Kar so dosegli Slovenci v Trstu, to so dosegli ne vsled naklonjenosti uradnikov, ampak vsled odločnosti slovenskih odvetnikov. Tudi na gruškem višem sodišču bi mo- rali odvetniki navzlic prepovedi samo slovenski govoriti, a če hi se jim vzela beseda, naj bi odšli in vložili ničnostno pritožbo. Ako se bodo slovenski odvetniki samo pritoževali, ne dosežejo dosti. Jedino sredstvo, priti do vspeha, je obstrukoija. Na to je odvetnik dr. Maj aro d iz Ljubljane poročal o ustanovitvi višega deželnega sodišča v Ljubljani in je — pojasnivši zgodovino tega vprašanja — predlagal resolucijo: »Slovenski odvetniki in notarji vseh slovenskih pokrajin, zbrani na shodu v Ljubljani, 17. julija 1H9S. leta, izrekajo ustanovitev e. kr. višjega deželnega sodišča v Ljubljani za nujno potrebno v v pravosodnem in gospodarskem interesu slovenskega naroda tar poživljajo zato državne poslunee tega naroda, da čim preje izposlujejo više sodišče v Ljubljani.« Slednjič je odvetnik dr. Kri spe r iz Ljubljane nasvetoval nastopno resolucijo: »Shod slovenskih odvetnikov je sklenil, naj sc osnuje društvo kakor zveza vseh slovenskih odvetnikov, katero bode i meh) namen varovati pravice odvetniškega stunu in koristi slovenskih strunk, posebno pa potegovati sc za jednakopravnost slovenščine v vseh uradih, katero naj se dalje peča tudi 7. nasvetovanjem zakonskih premetnb in novih načrtov, kolikor to zahtevajo interesi slovenskega naroda. V ta namen naj se izvoli pripravljalni odbor, ki naj izdela pravila in zvezo ustanovi«. Vse resoludijc so bilo vsprejete soglasno. V odsek za sestavo peticije v zmislu sprejetih resolucij so bili izvoljeni dr. Tavčar, dr. Mnjaron, notar Plantan, dr. Krisper, dr. Dečko, dr. Gregorin in dr. Krnnt. Tu je resnica! Kakor ima nemško-libcrulna stranka svoja »ambussadeurja« v poljskem »kolu« v osebah poslancev Madejskega in Rutovskega, tako sta poljska lista »Przegltjd« in »Slovo Polskie«, ki rada odpirata svoje predale nemško-liberalnim pojavom v jedini ta namen, da jih nemško-liberalni listi zopet love v svoje predale ter jih predstavljajo potem nerazsodnim čitateljem kakor pristne »poljske glasove«. »Przcglad« jc žc znana podružnica dunajske »Neuc Freie Presse«, dočim je »Slovo Polskie« mlad list, ki sosebno rad vsprejemlje pod svojo gostoljubno streho izjave gori imenovanega poslanika nemško-liberalue stranke v poljskem »kolu«, posl. Rutovskega. Te dni enkrat sc jc ta list kaj srdito zaganjal v vrata, ki so bila — odprto. Pametni ljudje ne delajo tega, kajti tako delo ni koristno, kamo-li da bi bilo potrebno! Kako se jc razgreval ta list (da je bilo kar veselje po nemških listih), da Avstrija ne sme biti slovanska ter je izvajal iz tega diktnma, da se Poljaki morajo odpovedati zvezi z Cehi. Ker pa še ni nikdo trdil, da Avstrija mora hiti izključno slovanska, jc pač jasno, da se je gosp. Rutovski zaganjal le v odprta vrata in je seveda — po fizičnem zakonu"— sam te-Icbnil na trda tla! Tem nemško-liberalnim poslanikom v poljskem »kolu« in podajačem židovskega liberalizma v poljskem novinstvu je podal te dni dober odgovor grof Stanislav Tarnovski, predsednik akademije za umetnost in znanost, rekši v nekem spisu o slavnostih v Pragi, da Poljaki morajo biti prijatelji Cehom že z ozirom na svoje stališče v Avstriji, kakor tudi z ozirom na svoje brate, živeče zunaj mej te države. Potem pa jc napisal grof Tarnovski nastopne opazke, ki utegnejo imeti aktu-velno važnost ne le za nas Slovane, ampak tudi za avstrijske državnike: »Nemška strast, ki je dovela do viharjev in obstrukcije v parlamentu, ter do groženj s pr i k lo p lj c n j c m nemški državi, se je pričela — in to je pomembno — prav t a -krat, ko seje Avstrija j ela približevati Rusiji. Oeško-nemški prepir traja že dolgo, temeljne poteze jezikovnih naredeb so bile znane in so jih odobravali mnogi nemški veljaki. Hkratu pa se je spremenilo vse in začel se je hudoben boj. To se je dogodilo v Isti hip, ko se Je cesar Fran Josip povrnil iz Petro-grada. Zakaj ravno takrat ? Kdo je začel, kdo je imel interes na tem, da se razpalijo strasti ? Kdo je izdal bojni klic? Jako zanimiva vprašanja to — tako zaključuje grof Tarnovski svoi spis —, katera nam pojasni še le bodočnost.« Iz teh vprašanj poljskega mecCna in učenjaku zveni že sam po sebi tudi odgovor: — — — Be-rolin! V Berolinu jih je preplašilo, kar se je go- dilo med cesarjem Franom Josipom in carjem Nikolajem! V B rolinu se boje in nočejo onega, kar bi bilo v blagoslov naši državi: intimnih odno&a-jev med Avstrijo in Rusijo ! V Berolinu so zasnovali intrigo, a v Avstriji je bilo dovolj brezdomo-vineev in izdajic, ki so pletli dalje niti te intrige, katere niti so se slednjič zgostile v obstrukeijo in sedanjo krizo! To je resnica in nič druzega! Katere stranke so torej nevarne tej državi?! O tem naj premišljajo gospodje na Dunaju. Veseli pa nas, da je bil ravno Poljak, ki jc debelim prstom pokazal na to resnico. Ce tudi ne pomaga — zabeleženo bodi vendar! Iz Francoske. Zola bode vendar-le moral sedeti. Nič mu ni pomagal ves aparat židovske i internacijonale. Včerajšnja razprava v Versellaisu je bila bogata na burnih prizorih. Poslušalci so kričali: »Doli z Zolo! Doli z Židi! Vrzite jih iz Francozkel« — Zoli so prisodili jedno leto, 3000 frankov denarne globe in povrnitev pravdnih stroškov. Iz Italije. Vatikansko glasilo »Osservatorc Romano« — govoreči o politiških odredbah, knte-rimi se bode morala baviti italijanska vlada —, pravi, da Italijo tlači polog druzega zla, ki tlači vse države — najhuje zlo: spor z cerkvijo. Temu zlu naj hi vlada obrnila svojo pozornost, ako hoče dovesti Italijo do miru in proovita. Domače vesti. „Tržaško podporno tli bralno društvo" vabi na veselico, ki jo priredi v Koprivi skupno tamošnjim bralnim društvom dne 24. julija 180H., na dvorišču g. župana Ant. Lavrenčič št. 23. Vsporcd: 1. Pozdrav predsednika. 2. »Pozdrav Krasu«, deklamujc deček Rožctov. 3. »Naprej«, svira godba. 4. G. Lalmrnar: »Gorska cvetlica«, mešan zbor z baritonom solo, poje I. Kragelj. 5. Iv. pl. Zaje: »V boj«, svira godba. 6. »Naš narodni dom«, deklamujc g.čna Cerkvenik. 7. »Lepa naša domovina«, svira godba. 8. II. Volarič: »Lahko noč«, mešan zbor. 0. »Slovenski potpouri«, svira godba. 10. II. Bandcl: »Križaci na morji«, mešan zbor z mezosopranom, solo poje g.čna Cerkvenik. 11. Mazurka, svira godba. 12. G. Laharnar: »Vesela tovaršija«, mešan zbor s sprtmljevanjem godbe. 13. Umeteljni ognji in godba. 14. pl. Kleinmavr: »Kateri bo«, igra v dveh dejanjih. 15. Umeteljni ogenj prozornim kolesom. Začetek veselice ob 0. uri zvečer. Pelo bode društvo »Kolo« iz Trsta in svirala bode popolna godba iz Prvačine v sokolski obleki. Vstopnina: k vcselici 20 nvČ. za osebo in 10 nvč. za otroke. Ples po 10 nvc. komad. K obilni udeležbi uljudno vabi Odbor. Falsitik stomaohevoie. — Temi besedami je označil »Piccolo« nastopanje gospoda svetovalca Alojzija G o r i u p a v mestni seji minolega petka. Torej gnusno hinavstvo in neodkritosrčnost je bilo to, kar je storil gospod Goriup! Kaj je vendar storil hudega gosp. Goriup?! Nič druzega, nego da jc konstatoval dejstvo, da galerija ni prazna vzlic temu, da je župan odredil spraznenje. S tem je gosp. Goriup razkril — zvijačo, katere so se poslužili gospodje, da bi se znebili občinstva na galeriji, kolikor jim ga je bilo — neprijetnega. O hinavstvu pa naj kar molče rudeča gospoda ! Gospod Goriup ni zagrešil nikakega hinavstva, ko je razkril mahinacijo svojih politiških in narodnih nasprotnikov — slab zastopnik naroda bi bil, ako no bi storil tega! —, grdo zavratnost pa so zagrešili oni, ki navidezno odrejajo spraznenje galerije, samo da pod to pretvezo in z zvijačo spravljajo z gulerije one, ki jim niso ljubi! Oni so neiskreni, ki zagrešajo take spletko, ne pa oni, ki le — konstatujejo dejstva. Gospod Goriup je hotel ožigosati lo tako nelojalno postopanje, ni pa niti mislil na to, da bi se bahal patrijotiškim čutom, katerega — kakor podtika »Piccolo« — niti ni!! Mi Slovenci lahko zagovarjamo svoja čutstva pred Bogom, svetom in svojo vestjo. Zato nam ne treba svetohlinstva. Svetohlinstvo — čuj »Piccolo !* — resnično sve-tohlinstvo pa ima svoj dom : v stranki, ki je smrtna sovražnica vsaki avstrijski vladi, a se vendar nje voditelji neprestano drsajo na kolenih po nnmest-ništvih in ministerstvih; v stranki, ki berači in prosjači državo za moralno in materijalno podporo, da-si mrzi to državo i/, vse duše; v »trunki, ki ovoja radi panslavizma panslavizma v državnopravne m zmislu, torej zločina — notoriško lojalne sodržavljane, da-si jc sama notoriško irredentistiška in ima svoje oči neprestano obrnene v t njo državo; v stranki, ki vedno kriči o svobodi, ki pa ne bi živela niti mesec dni, ako ne bi brutalno du-šila sleherni svobodni dih v deželi; v stranki, ki neprestanim zabavljenjem proti vladi in proti krivicam, ki jih lmjc dala ista italijanskemu elementu, slepi svoje lastne somišljenike, da-si ona sama ne odneha niti za trenotek, da ne bi se opirala ob palico — iste vlade! Nu »Piccolo«, sedaj veš, kje je hinavstvo, kje neiskrenost, kje zavratnost, kje — talsitA sto-machevolc ! Iz Branico nam pišejo: Ustrezaje Vaši želji, Vam spregovorim danes par besed o slavju, ki smo je imeli tu dne 10. t. m. Blagoslovil se je namreč temeljni kamen spomeniku našemu slavnemu rojaku Andreju baronu Cehovinu. Na slovesnost je došlo mnogo občinstva. Sosebno smo pozdravljali gospodo, došlo iz Gorice. Te dni so žc pričeli voziti obdelano rezano kamenje. Prevažanje je prevzela slovenska tvrdka g. Hvalic. Zalihog, da še ni dodelana prepotrebna cesta po hraniški dolini. Ker je cestu Rifenberk-Stanjel prestrma, vozili bodo bolj težke kamne — nekateri tehtajo po 40 kvintalov — na Ajdovščino-Vipavo. Op. uredništva. Ob tej priliki si dovoljujemo mnlo vprašanje — in sicer vsled mnogih vprašanj, ki prihajajo nam, a na katera i.e vemo odgovora. Prav jc, da se postavljajo spomeniki slavnim rojakom. Mi se veselimo, da se ideja spomenika Cehovinu bliža svojemu uresničenju. Toda mnogi — in tem mnogim se pridružujemo tudi mi brezpogojno — so nekoliko vznemirjeni, ker so še dunes v temi gledd n a p i s a n a s p o ni c n i k u !! Ali se bode varoval narodni slovens.ki značaj dežele tudi na tem spomeniku?.! Ako bi sc to ne zgodilo, prisiljeni bi bili — kraj VBcga spoštovanju do spomina slavnega rojaka našega — do nujodločnejega protesta. Podružnica ljubljansko družbo sv. Cirila lil Metoda v Podgradu hode imela svoj občni zbor v četrtek, dne 21. julija 1898 ob 1. uri popoludne v prostorih podgrajskega bralnega društva. Dnevni red: 1. Nagovor predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Volitev novega odbora. 5. Volitev 2 odposlancev na glavno skup-ščiuo. 0. Vplačevanje doneskov. 7. Slučajnosti. Ljubljana postani bela! Slovenski listje prinesel zadnjič dolg seznam ljubljanskih tvrdk, ki nimajo slovenskih napisov. Kaj naj rečemo? Ljubljana je središče Slovenijo in vendar toliko tvrdk samonemškim napisom! To je žalostno! Skrajni čas jc, da bi sc Ljubljančunjc očvrstili ter se osamosvojili od nemškega upliva. To moramo v Ljubljani ! Ako ne, kje naj iščemo vsaj montlne oporo ? ! Na delo torej. Ce je Ljubljana slovenska, skrbite, da bode imela tudi tako lice, ker dotlej ne bodo »bela«. Družbi sv. Cirila lil Metoda v Ljuhjaiil so od 2o. junija do 15 julija poslali: Ženska podružnica v Velikih Lnščah 124 gld. — C. g. Avguštin Skočir, kurat v dež. bolnici v Gradcu, 20 gld. kakor prispevke za mesece maj, junij, julij, avgust. — Dobitek pri šahu <50 ne, — Ncimeno-vaneo iz Radovljice 1 gld. — G. prof. Fr. Leveč za »L. Nov.« 50 nč. — G. Ivan Valcnčič v Trnovem 2 gld. — G. Slavoljub Cerjuk v Cerknici iz nabiralnika v svoji gostilni f> gld. — G. Mih. Ans. Muri z Zgornjega Jezera 1 gld. — Podružnica za Vuhred Marenberg po č. g. župniku »los. Ccrnku 3 gld. fiO nč. — C. g. Ivan Cerne, župnik v Bnrkovljah, kot Ciril-Metodov dar 5 gld. — Podružnica v Podgrudu po g. Jos. Volku 30 gld. — C. g. Anton Sebat, kapelan v PoljČanah, iz nabiralnika 2 gld. — Nu Miklnovi gostiji pri Sv. Marjeti niže Ptuja po g. Rozi Miki nabranih 7 gld. 40 nč. — G. Jož. Novak iz Radeč 5 gld. z namenom, da bi sveta hlagovestnika izprosila pameti vsem političnim norcem. — C. g. Iv. Ce-bašek, župnik v Črnem Vrhu nad Polh. Gradcem, 10 gld., zloženih od vnetih prijateljev naše družbe ob Ciril-Metodovem kresu. — Pri Zoretu v Črnem Potoku pri Litiji nabralo se jc oirilskega daru 1 gold. HO novč. — Botrice in botri na birmi v Mošnjah, zbrani na Črnivcu pri Stum-eurju 7 gld. — G. Fran Cukjati v St. Gotardu iz nabiralnika 2 gld. ;"»0 nvč. — gld. — Ženska podružnica v Trstu po goepodičini Milki Mankoeevi 157 gold. l'" novž. letnine in l»»i> jrld. s.!J nč. Ciril-Metodskega daru, poklonjenoga od vrlih tržaških Slovenk. — Iz Smarija pri Jelšah po gosp. Iv. Debelaku nabranih 13 gld. ♦ »O ne. kakor vezilo za god sv. blagovestnikomn. — Udi1, Janja Miklaveič v Kranju f> nabranih na Smarjetni (iori ob Ciril-Metodovem kresu. — Slavna posojilnica v Žužemberku 10 gold. — Sontjakobsko-trnovska moška podružnica je dala glavni blagajni 05 gld., mej tem jo Ciril-Meto-dovega dara 47 gld.; zanj so darovali gg. Jan. Klis, Andrej Kalan, Andrej Zamejec in Podlim-barski po f> gld.; dr. Jož. Debevee, Jan. Rozman, J. Vrhovnik po 2 gld.; J. Sušnik, Ant. Z. po 1 gld. 50 nč.; dr. Fr. Uieničnik, Fr. Birk, dr. A. Ušeničnik, dr. Jož. L., dr. Fr. L., A. Stroj, V. Steska, dr. G. Pečjak, Drag. Žagar, F. Fcrjančič, po 1 gld.; M. S., Jernej Bahovec, J. Vrančič, dr. VI. F. j)o 1 krono; šentjakobski Mohorjani po g. F. Steski »i gld. — C. g. župnik Fr. Joršič za velikovško šolo 2 gld. — (J. gosp, Jožef Vodošek, kapelan v Rajhcnburgu jo nabral na Habinčevi zlati poroki 5 gld. — (r. Igu. Merhar v Prigorici pri Ribnici iz nabiralnika 5 gld. 10 ne. — Sveta brata Ciril in Metod, izprosita obilo blagoslova vsem darovalcem! Blagajništvo družbe sv. Cirila in Metoda. Vseslovanskl sokolski sestanek in velika narodna slaviiost bode v rodnem mestu Fr. Pa-laekega pri Valaš. Mezeriči (na Moravskom) dne 13. in 14. avgusta. Slavnostnim govornikom bode sam župan zlate Prage, dr. P od lip ny. Od vsega sveta slovanskega snidejo se Sokoli in narodna društva. Slavnost bode bajna in velelepa. Sokoli in društva bodo imela brezplačna stanovanja. Pojedinci (Nesokoli) ali tudi cela društva, ako reflektirajo na taka stanovanja, a so šo niso priglasili, naj store to čim prej pod naslovom »Slavni U b i t o v a o i odbor »Sokola« v c Valaš. Mezeriči (M o r a v a). Brzo,|aviit promet z Antili. C. kr. poštno in brzojavno ravnateljstvo nam javlja: Brzojavke v tajnem jeziku, namenjene y Antile via Ne\v-Vork-ITaiti in po zemskih progah severnoameriških, so pripuščene, izvzemši one na otok Cuba, San Domingo, Porto-Rico in Jamaica. Drtomor. Včeraj popoludne so našli kmetje na polju blizo Banov — mrtva dvojčeka (dečka in deklico) in sicer zakopana v zemljo. O tej najdbi je bila takoj obveščena oblast v Trstu. Danes na vse zgodaj je prišla komisija na lice mesta. Zdravniki so se izrekli, da sta bila dvojčka zakopana H dni. Ali tu stojimo pred uganko, ako pomislimo dajo bila zločinka — zakonska ž e n a, poročena še le dve leti in da sta bila dvojčka — prvorojenčka. Ista jc Marija Malalan roj. Škabar iz Velikega Repna, bivajoča na Opčinah. Domačini trdijo, da so jc nesrečnici mešalo in da ni bila prav zdrava na umu. Pa saj si drugače skoro ni mogočo tolmačiti tega čudnega slučaja. Poskus samomora. OGletni težak Josip K., bivajoči v ulici Settc Fontane št. 10., seje vrezal predvčerajšnjem zjutraj z britvijo najprej v levo in potem v desno roko. Krvavel je že močno, ko jo v tem prišla njegova žena. Na njen klic »na pomoč« prišli so bližnji in nekdo jo telefoniral po zdravnika z zdravniške postaje. Ta jo Josipu obvezal rano in ga dal sprovesti v bolnišnico. Stari mož so je odločil za to vsled bedo in v strahu, da mu radi onemoglosti, in ker mu je vid oslabel, ne bode možno preživljati sebe in družino. Policijsko vesti. — Aretirani so bili: sinoči ob 0. uri 23-letni dninar Ivan K. iz Trsta radi beračenja. — 22-lotni voznik Valentin P. na Bcl-vederju radi pijanosti. — 24-letni dninar Viljelm P. iz Trsta na lastnem stanovanju, ker je z nekim tovarišem svojim zvabil Marijo B. v ulico Pietit, kjer sta izvršila nasilstvo na njej. Koledar. Danes v torek 19. julija: Vincencij Pavlanski, sp. Jutri v Bredo 20. julija: Marjeta, dev. in.; Elija, prerok. SolnČni: 1 Lunin: Izhod ob 4. uri *2 min. j Izhod oh 4. uri 35 min. Zahod „ 8. „ 9 „ Zahod „ H. „ 1H „ Ta je .'JU. teden. Danes je 195. dan tegu leta, imaujp torej Se l(j(> dni. Zadnje vesti. (»radec 10. »Grazer Tagespost« kar besni radi shoda odvetnikov v Ljubljani. Slovenskim odvetnikom grozi, tla vlada ima dovolj sredstev proti obstrukeiji slovenskih odvetnikov. Sosebno se srdi na stajarske odvetnike, ker se upirajo sklepu višega sodišča v Gradcu, katero da je povsem logično proglasilo nemščine« jedinim razpravnim jezikom. Dunaj 10. Danes so pričele konference nemške katoliške ljudske stranke z grofom Thunom. Sirijo se različne vesti ozirom na namene teh posvetovanj. Jedili menijo, da bode tej skupini naloga posredovanja mej vlado in levičarji, drugi trde, da imajo razgovori le informativen namen, tretji pa so tega menenja, da vladi gre za to, da pridobi to skupino za svojo akcijo, ki jo namenijo, ako se skliče državni zbor. DllliaJ 10. »AViener Zeitung« objavlja cesarsko naredbo na podlagi ij 14 državnega temeljnega zakona, ki dovoljuje bosanski vladi najeti posojilo do največ 11,000.000 goldinarjev, katero posojilo se ima amortizovati v 60 lotili. To posojilo je namenjeno za gradbo železnice z ozkim tirom od Gabele do Boke Kotorske stranskima progama do Gravoze (Dubrovnik) in Trebinje. London 19. Iz Manile javljajo: Aguinaldo, vodjo vstašev, je poslal k generalnemu guvernerju Angusti-u parlamenterje s pozivom, naj so uda, ker 50000 ustašev obkolja, mesto, ki so pripravljeni, da naskočijo mesto. Augusti je odgovoril, da se bode boril do zadnjega, da-si jc boj brezupen. Madrid 1 H. Oficijelna brzojavka iz Annapolis pravi, da je admiral Ccrvera došcl tjakaj z 48 drugimi častniki. Drugi so (»stali v Portomonthu. Waslilngtoii 1H. Vlada v Santiago de Cuba osnuje takoj pisarno za pobiranje carine v pokritje vojnih stroškov. Ta odredba velja le začasno, dokler se ne urode odnošaji na Kubi. General Tooke, ki bode zapovedoval ekspediciji na Portorico, je izjavil, da je vojska pripravljena na odhod. Nadejajo se, da bodo mogli v 14 dneh ukrcati 25000 mož. Najnoveja trgovinska vest. JJeW-York 1«. julija. (Izvirni brzojav.) Pšenica za julij 82Vs (včeraj —.—), za september 72 '/a (včeraj —), za december 72l/s (včeraj —-,-—), koruza za juli 37 (včeraj —), za september 38 (včeraj —.—) mast 585 (včeraj —.—). Trgovinske vesti. Budimpešta. Pšenica za september 8-3*2 do 8-33. Oves za spomlad —•—. Rž za september (i'50 do 6*52. Koruza za maj 18M. 4'33 do 4 35. Pšenica: ponudbe boljše, povpraševanja —•—. Prodaja 7'(KK> met. stot. Vreme : vročina. Umnimi*!?. Santos good average za september 251-25, za decembcer 2!»-7f>, za mare 30-25, za maj 30-10. Ilavre. Kava Santos good average za juli 35*25, za november 3(i-75 frankov za 50 klg. Dunajska borza 10. julija 1898. včeral dano. Državni dolg v papirju......101*80 101*70 „ v srebru......101*65 101-G5 Avstrijska renta v zlatu......121'(i0 121*70 „ v kronali.....101*15 10115 Kreditne akcije..................359*50 350-— London 10 Lsr.........119*90 119*90 Napoleoni......................9*52 9*53 20 mark......................11*76 11-75 100 ital. lir....................44*30 44-20 150 hektolitrov izvrstnega belega vina ima na prodaj M. Kristofič v Kopru (Capodistria). Zahvala. Nagrolion spomenik ponesrečenemu tovarišu gosp. j ur. Jakobu Zajcu smo postavili v Klosterneuburgu dne 27. junija t. 1. P. n. gospodom, ki so blagovolili poslati prispevke: jrg. Rudolf Tasan »1 K., Andrej (rabrftčck *> K., Simon Gregorčič 2 K., profesor Jeraj 4 K., Lucijan Kovačič .') K., Dragotin Lapajne 10 K., J. Marusič 4 K., J. Maftera in tovariš 8 K., prof. Primožič 2 K., vikanj Razpet ti K., tir. Regen 1 1\., Jan Hedej 2 K., profesor Santel <> K. in dr. Fr. Vidie 2 K. — skupaj (>2 Kron — in pa č. g. dr. Sedeju za darovanje sv. maše v Klosterneuburgu izrekamo najiskrenejšo zahvalo. Spomenik jc stal 179 Kron SO vin. Akaflemično društvo „Slovenija" na Dunajn. VIII. Lederergasse 20 Phil. Jožef Kelsner, Jur. Iran Bakovnlk, tč. predsednik. tč. tajnik. Razglas, s katerim niže podpisano naznanja slavnemu občinstvu, da bode od dne 24. julija do 27. julija t. 1. razprodajalo na drobno, ali, ako bi bil kupec, vse skupaj, svoje v inventarju zaznamovano premično blago. Vse one, ki bi hoteli kaj kupiti, poživlja uljudno Bortasko posojilno in konsnmno društvo vpisana zadruga z oiiiej. poroštvom. Zastopnika za Trst išče neka tovarna na Češkem. Rit-tinirani prosilci, kateri imajo znanje s trgovci naj dopoŠljejo prepise spričeval tudi v nemškem jeziku in fotografijo, katero se vrne na anončni Bureau Ivana Gregr v Pragi, Heinrichgasse st. 10, pod šifro »Zastopnik za Trst«. Pomladannko zdravljenje. ZDRAVLJENJE KRVI Čuj „Tisočem! cvet"