134. številka. Ljubljana, petek 15. junija. \. |e|a, 1877. SLOVENSKI NAROD. IltiAJM vB.-ik dan, IzvzomAi ponedeljke in dnove po praznicih, ter volja po polti projoiimn za a v * tr o - 0 g« r m k | dozole za colo loto 1«; »r|d., za pol letu H ^Id. «»<"■■■ lota 4 jrld. — Za Ljubljano hroz poAtljaiiJA tia đon za colo loto ti Klo., 7.a cotrt lota li f M. 90 kr., za on BMUO I kM. 10 kr. Za poiiHmnJfl na dom so raouna 10 kr. za inonoc, :}(> kr. za ootrt loU. — Za tujo dofcolo toliko več, kolikor pofitiiioa iznaAa. — Za gospodo ueitoljo na ljudskih Šolali in ta dijak.« volja z n i 1 a n a cona in gicor: Za Ljubljano za cotrt lota 'J Kid. M kr. po po »ti projouian za četrt lota 8 — Za oznanila ho plačuje od tatiriatopiio potitvrate ♦> kr., co »o oznanilo onkrat trnku, ft kr., oo »o dvakrat in 4 kr. Bi no tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj so i*volo trankirati. - Kokopisi ho no vračajo. — Uredništvo jo v Ljubljani v Franc Koliuanovoj lufti s t, 1 »gledališka Ntollm". O p v * / n i 4 t v o, na katrro naj no hl.igovolljo pošiljati naročnino, roklamacijo, omamla, t. j, administrativno radi, J« v „Narodni tiskarni" v Kolmanovoj liiSu Telegrami »Slovenskemu Narodu." Carigrad 13. junija. (Turski vir.) Sulejmaii-pušii, poveljnik severne turške vojsko, ki proti Crnogorcem vojuje, poroča, ■• it & i dol. (l>:djo.) Šoctnajoto poglavjo In prilika ioni tU imel To skušati, prorošotati, pu prisnaui, som naiol o-V poikušnjl potrjenega. „GotOVO," tekel je gOSpod Anion, kije mirno poslušni, dokler nij Viljem končal, lehko to razumom. Mož blagega Brca je moral biti globoko in stanovit no hvaležen deklici, ki nesebično in ueutrujeno Btreže ljubljenim pri- juleljein v njihovih zadnjih urah iu katerim sam nij mogel pomagati. Gospodine Sullivanl v veliko rast. vam je, da tako goreče hvalite magani. Mi smo užo predvčeranjem in včeraj svojo misel povedali, da tomu ne verujemo in smo pristavili, da nas užo general-Štabni zom-ljevid snm uči, da, dokler Turki nemajo soteske Duge, dokler skn/.i to Sest ur dolge dolih-je ne prodero, nij nobenega pravega govora o zmagi. In evo, denes 11. junija, torej deset duij po ziičctku boja pri Krsten, pred I »ligo, prihaja nam i/, samega Carigrada po korespondenc-biro*u naznanilo, da turški po veljnik Sulejman sam nam prav daje do/daj. On ima nalog, na vsak način skozi Dugo prodreti in priti v rodovitno planjavo, kjer leži važna a sestradana in od (Črnogorcev oblegana turška tvrdnjava Nikšie. Tega naloga do/daj nij izpolnil, če je prav so svojo prosilo iu premočjo premagal oni oddelek Črnogorcev, kateri so je bil iz soteske ven proti Krsten morda za svoje število predaleč ven Upal. Opozoril jemo svoje bralec na zadnja dva, sicer precej časno na dvoje, v ,,Slovenskem Narodu'1 od zanesljivega slovenskega patri jotu nam poslana objektivna dopisa od crnogorske meje. V obeh je naš dopisnik naglašal, da je Cmagora navezana voditi za zdaj v prvoj vrsti brainheno, defenzivno vojno. Zato je morda polovico svoje vojske imela na odpustu. Iz tega je vidno, da se bodo, ali so se užo, Črnogorci baš zdaj, ko je nevarnost, vsi iu v celoti zbrali, stari in mladi junaki, ter bodo v Dugi ,»svojega moža postavili'1, kakor nemški rek pravi. Nekoliko so čudi svet, tla z Dunava nij šo nič vehcega sli-ati, da si ravno je silni slavjanski car osloboditelj k svojoj vojski prišel in so jo torej obte! mislilo, da se dejanje, najveću- in najslavnejšo, če prav najtežje, zdaj brzo tudi tam prične. Menimo, da i tu ne hude treba dolgo čakati. Voda je zadnje dneve padala, obre/jo se je sušilo. Možno tO deklico. Ta inoia hiti tudi kaj izvrstna osoba, da je tako zvesto iu dobro izpolnila staro obljubo, katero hi bila najbrže pozabila manj nesebična prijateljica. A prazni čut poštenju vas naj nikar ne zapelje, da bi se žrtvovali na altarju hvaležnosti. Težko mislim, da bi mlad mož, ki jO bil tako časliželen, da se je odločil /a ta namen, tako značajeu m trden, da ga je zasledoval, in tako srečen, da ga je dosegel, tožko mislim, pravim, da bi mlad mož, zdrave pameti rosno bil sklenil, da bi sebe m svojo botloČIIOSl zave, nI Z neznatno mlado Boigraiko nopoznaue rodovino, brez lepote iu premoženja, čo ga ne ve e kaka oh- ljuba zoper njegovo voljo, ali če ga ue veže prepričanje, da le uajvočo, Kar koli more dati namreč njegova osoba sama more rediti izven redno zavo/o njegovo. Kaj smem vprašali, ali vas vežejo kake obljube V" „No," odvrnil je Viljem. bi pa bilo, da zopet no večje deževje akcijo A o za nekaj duij odloži. Sicer pa Kusi užo vedo, zakaj so previdni, oni svoje delo bolje poznajo nogo drugi. V Aziji pa Kusi resno delajo. Kakor kaže najnovejši zgornji telegram naš iz Petor-burga, začelo so je ostro obstreljavanjo in ob- legovanje Karsa, mej tem, ko so druge ruske vojne četo uže davna j daleč preko Karsa v jugu proti Krzeruiuu prodirati upalo se, kjer jim Turki še do zdaj nijso imeli poguma postaviti se na javnem polji, da si so tO obetali uže pred več dnevi, in da si so Muktarja odstavili in Derviša za glavnokoinandiijočega najeli. [z Turn-Soverina se ,,\V. T." poroča, da Turki pošiljajo vojake na srbsko mojo. — lz Belgrada puk so poroča, da je knez Milan izdal pred odhodom v IMoješto proglas. V Kra-gujevci in tu se zbira 10.000 mož vojske. Skupščinski odbor ima seje. Srbsko poseže nje v vojno se kmalu pričakuje. Mej Ikiiinuuijo in Srbijo se dogovori delajo. Da tudi (irska vstopa v vojsko, javljali so uže telegrami. Na Kandiji ali Kreti se upor pripravlja, jo uže sklenjen, lz Aten se pošilja tjekaj orožje in po celej Greciji se raspaljuje iu razpihuje vojno navdušenje. (!rki bodo pozabili svoje neumno, vcepljeno jim mrzenjo do Slovanov in bodo kakor Ivuiiuini ob boku Slav-jaimv pomagali uničiti barbara Turčina, da potem dobo tudi oni, kar jim po pravdi gro, pa ne več. Naša politična malomarnost. i. Priobčili sto v zadnjih listih „Slovenskoga Naroda1' dva članka o našem narodnem hoji. Ne bilo bi menda napačno sedaj tudi nekoliko promotriti našega najliujega n a s p r o t n i k a v tem boji. Kdo pa je ta nasprotnik, morda „Potem me poslušajte za trenutek. Kot prijatelj vas prosim, da se ne prenaglite v zadevi, ki bodo vplivala na srečo vašega življenja; prosim vas, poslušajte mirno, če vam je mogoče (Viljem se je kazal užo zelo vznemirjenega), moje kratke besede." „.lako se motiti-, mladi moj prijatelj! če mislite, da bi vaša sreča in sreča .Jerice, kot jO Imenujete (mimo grede rečemo, kaj grdo imej bila zagotovljena po slabo izbrani zavezi, kar bodeta oba kmalu obžalovala, šest let jo uže nijste videli. Pomislite, koliko so je lehko zgodilo v tem času, in varujte se, da se ne bodete prenaglili. „Vi sli' ves ta čas živeli na tujem, sto neprestano delali, BpOZnavali ste svet in različne njegove dru.Iu- in Bege. V vzhodni Indiji sto videli življenje, ki je popolnem različno Od življenja v naših mestih ali pa po evropskih. A samostalnost vašega značaja iu vašega nemškutar? Ne, nemškutar j a poznamo, vemo, da se je odcepil od našega narod-npga debla, njega se baš zato lehko ogibamo, ker ga poznamo. Ta veliki nasprotnik, o katerem hočemo govoriti, je pa mej nami samimi. Včasih smo ga užo uekobko izpodrinili, a zadnji čas se je zopet potuhnjeno in z večjo močjo priklatil. Ta sovražnik je nase politično nehajstvo, naš indif oren tizem. Zakaj je pa ta sovražnik nevarnejši, kakor nemškutar V Zato, ker se je pri nas užo tako udomačil, da ga jvečina ne izpozna več za neprijatelja. Vsak pa ve, da je nasprotnik v domačem taboru zmiroin nevarneji, nego odločni protivnik. Poglejmo tedaj, v čem obstoji njegova nevarnost. Politično nehajstvo je sovražno prvič vsem vzvišenim nazorom. Takemu, ki za malo leče, kakor se večkrat pri volitvah zgodi, proda svoje narodno prvenstvo, je gotovo več mari lastui dobiček, nego blagor naroda. In ima-li tisti kaj srčnosti, kdor rajši ravna proti svojemu narodu, kakor da bi se zameril kacemu „predstojniku" ali kateremu drugemu takemu? Drugič, naše najdražje narodne svetinje propadejo zarad nehajstva, katero tlači, kakor mora, celo naše narodno življenje. Politični maloinarnež se obnaša pri volitvah tako, kakor možicelj na motvozu. Če ga ne potegneš, ne pride volit, če ga pa potegneš, gre sicer, ali lehko se na potu od tebe obrne, če le nasprotni veter potegne. Kaj je najbolj krivo, da menijo sedaj pri volitvah za kranjski deželni zbor nemčurji večino dobiti, ko jih je komaj trideset tisoč in nas Slovencev pa blizu pol milijona ? Nehajstvo, malomarnost naša, ker nemčurji lehko naše malomarno ljudstvo obračajo, kakor jih je volja. Se ve da tudi protivnik vpliva, ali ne toliko, kakor naša malomarnost. Tudi na Češkem imajo „ ustavo -verno" stranko, ali Čehi volijo vendar zmiroin ednodušnoj svoje kadidate. Oni lehko goje pasivno politiko, česar pa nij tako mogoče njihovim bratom Moravcem, ker poslednji so malomarni, kakor mi Slovenci. Britko se je pritožil o tej moravskej malomarnosti Jerabka pri litoviškem shodu dr. Pražakovih volilcev letos dne 27. maja, rekoč: „Ko bi bile pri nas takovo razmere, kakor na Češkem in tudi taka vstrajnost volilcev, kakor na Češkem, kjer, če so stokrat volitve razpisane, stokrat svoje volijo, bi bil tudi jaz za to, da bi naši poslanci ne šli v zbor. Pravim, kobi bili mi tako zavedni, kakor so češki občani, ali pri nas je drugače. Ko bi se pri nas bolj po gosto volitve ponavljale, bi se lehko prigodilo, da bi nasprotniki pregovorili naše volilce, da je bolje tacega voliti, kateri v zbor hodi, Če se prav tam ne zmeni za naše potrebe." Torej jo glavni uzrok, da ne morejo Moravci složno postopati s Čehi, politična malomarnost. Politični malomarnež škoduje dalje svojemu narodu tudi v gmotnem oziru. Njemu je vse eno, če prav tujec vsa najbolja mesta mej našim narodom zasede in če prav kateri pri-begli oderuh izsesa iz naroda vse težko pri-služene krajcarje. Misli si, mene to na zadene, za druge mi pa nij nič mar. Koliko bi bili uže mi Slovenci dosegli, ko bi ne bili mi gojili tega omotljivega nehaj stva. Čujmo še pomenljive besede, katere je izrekel avstrijsk državnik, kateri ima v politiki gotovo dosti vednosti in skušnje, besede uamreč, katere je izrekel dr. Ilerbst letos 5. junija pri meščanskem shodu tretjega dunajskega okraja: ,,Niti razburjeni časi nijso nevarni političnemu življenju, niti časi, kadar grozi nevarnost ustavi in svobodi, ampak nevarni so časi, kadar vlada politično nehajstvo, indiferentizem. In tega naj obvaruje Bog Avstrijo." Jaz pa še pristavim: Pred tem naj obvaruje Bog zlasti našo milo Slovensko. Iz državnega zbora. Z Dunaja 12. junija. [Izv. dop.] V denašnji seji je slovenski poslanec Pfeifer v družbi z druzimi slovenskimi poslanci in tovariši desnega centra izročil sledeči nasvet: Glede na to, da se na Kranjskem dražbe kmetskih posestev zarad zaostalih davkov silno množe in da so zlasti leta 1875 v sodniškem okraji Črnomelj ske m . 32 „ „ novomeškem. . 13 „ „ „ krškem .... 4 „ „ „ kostanj eviškem 7 „ „ „ metliškem... 3 kmetska posestva bila eksekutivno prodana, in sicer za male krajcarje, kar je iz toga razvidno, da je kupila na dražbi troje teh posestev Črnoineljska davkarija v imenu erara vsako za 5 goldinarjev; glede dalje na to, da visoka vlada na razne interpelacije in pritožbe, o tej stvari nij niti odgovorila, niti česar bodi ukazala; in končno glede na to, da se prenaredba gruntnega davka še ne utegne tako kmalu vršiti, stavi podpisani sledeči nasvet: Visoka zbornica naj sklene: vedenja, katerega ste se tam privadili, vam je podelila čudovito spretnost za olikane kroge pariškega življenja, v katere ste bili tako nenadoma vpeljani, in v katerih ste bili zares, lehko rečem, ne da bi se vam prilizoval, kaj zelo srečni. „Če prav so vas po pravici predstavljali imenitnim krogom kot [prijatelja moža, ki je tako znan in čislan kot gospod Kliuton, vendar prezreti nijste mogli, kako izvenredno so gledali na vas Amerikanci, na inostranskem živeči. Tudi dobro veste, koliko vam je koristilo, ko ste se vrnili v domovino, da so vas tako dobro poznali. Če prav nijsem bil tako srečen, da bi bil vas našel v Parizu, vendar sem bi 1 ob istem času tam ter sem imel marsikatero priliko poizvediti razne dogodbe, katerih bi vi zarad svoje prevelike skromnosti ne hoteli priznati. BDa je vam dopadala dobra družba, lehko sklepam, ker drugače bi se ne bili mogli odlikovati v njej ali celo ne dobiti prostora sredi nje. Euako jasno je tudi, da so se prilizovali vašemu ponosu in da so se vaše misli o življenji morale obrniti v drugo mer, ker so vas tako ugodno sprejeli na tujem in v domačiji, ne le možki, ampak zlasti mlade in lepe devojke; te so se vam smehljale in sladkale, mej drugim posebno ona, katero ime je svet sklenil z vašim imenom. „Če pomislim vse to in na nade o bogastvu, katere lehko gojite in o katerih sem uže govoril, in pomislim potem, da vse to hipoma zavrnete in prav po viteško pokleknete pred kolena strežnici svoje matere, reči moram, da mi jo nemogoče molčati; nehotoma vas spominjam na bodočo nasprotno moč, ki se mora prikazati, na prevaro, ki mora slediti, če se bodete videli hipoma in za zmerom izključeni od veselja, ki se je vam ponujalo Odboru, ki je izvoljen za reformo d*v-karskihpostav, se naloži, da ima svojo pozornost obračati na te izvenredne razmere na Kranjskem in zbornici čem preje nasvetovati, kako bi se naj delalo, da no bode še več posestnikov spravljenih od hiše in grunta. Pfeifer, dr. Vošnjak, Nabergoj, grof Barbo, grof II o h e n w ar t, Herman, dr. Vitezič, Klaič, dr. Monti, I'u v lino v ič, in drugi. V enej prihodnjih sej dobi g. Pfeifer besedo, da utemelji svoj predlog. Javno mnenje v Rusiji kaže sledeči, tudi v druge avstrijske časnike prevedeni članek kneza Meščerskega, objavljen v ruskem „Graždaninu": „Prišel je za rusko zgodovino zopet strašan in kritičen trenotek: da bi bila glede svoje časti, dostojanstva svojega vladarja in glede svoje važno zadače popolnem odvisna od svojih najnespravedljivejših sovragov. Tako se hoče diplomacija po svojem sramotnem fijasku še enkrat vmešavati v razrešenje iztočnega vprašanja in misli toke ruske krvi, na bojnem polji prohte, spremeniti v šalo in ro-ganje. Tako hoče diplomacija še enkrat norčevati se iz te vojske, češ, da je to vojaško šetanje, in norčuje se uprav ob času, ko je ruski car otšel k svojej vojski, da bi se udeležil z njo vseh bremen in dejanj bojevanja. Tako hočejo diplomati dokazati to, kar vsakemu Rusu, uže ako na-nje misli, rudečico žene v obraz: Rusija se ne pripoznava za vojujočo silo, niti za velesilo se ne pripoznava, nego smatra se kot podložen narodič Angliji in Avstriji, ki je dobil povelje, da se tepe s Turčijo, pa le nekaj časa, in potlej naj bi sprejel od Turčije mir pod uveti, o katerih bi se Turčija užo poprej sporazumela z Anglijo in Avstrijo. Z eno besedo: diplomacija je sklenila, naj se Rusija po ukazu Evrope postavi pred turške topove in nič druzega, in da se mir, naj Rusija ukrene, kar hoče, sklene le pod sramotilnimi uveti carigradske konferencije.M ' (Na koncu pa kot odgovor na spredaj stoječe piše Meščerski.) „ I loče se dokazati, da bi mir, sklenen z dozvoljenjeni Avstrije in Anglije, ne bil trajen in trden in razven tega še škodljiv in poniževalen. Tak mir bi bil bolj poguben, nego kateragod vojska in bi zaradi otrpnenja trgovine in obrta vedel do notranjih prevratov, ker bi bilo narodno čuvstvo razžaljeno. Ko bi in kateremu ste se prostovoljno odpovedali. — rSpomnite se tudi, da po možitvi preneha dober del čislanja, ki ga naklanjajo mlademu možu z lepo bodočnostjo; nikdar ne razširjajo tega tudi črez njegovo nevesto, če nij iz izvoljenega kroga, po katerem hrepeni. Ta uboga sirota, s katero hočete deliti svojo osoilo, ta niajhena, zelo potrpežljiva učiteljica --" „Saj vam nijsetn povedal, da je bila učiteljica," vskliknil je Viljem, ki je sedaj ne-potrpežljivo hodil po sobi gori in doli, poslu-šavši besede gospoda Ainorya in se je hipoma vstavil. „Povedal vam nij sem nič enakega, odkod pa veste to V" Gospod Amorv je bil tako izdal, da več ve, kot je hotel vedeti; obotavljal se je za trenotek, potem pa je hitro pomislivši se, odgovoril na videz odkritosrčno: „Sullivan! da vam povem resnico, videl se mlado narodno vojsko zdaj oviralo, pred no je boj odločen, demoralizovalo bi se jo za dolgo in bi bo 8 tem demoralizacija tudi v narod zasejala. Diplomati miru se na to kar nič ne obzirajo, oni ne mislijo na to, da noben rus k vladar nij nikdar dopuščal Evropi, da bi Rusiji kaze dajala, pozabljajo, kar so izkusili v turškej vojski 1. 1828, pozabili bo izdajstvo Avstrije 1. 1854, odgovor Rusije v poljskem vprašanji 1. 1863, raztrganje pariške pogodbe 1. 1870, položaj ca rje v, ki na čelu svoje vojske gre v boj, np le na čelu vojske, nego na čelu celega naroda za krščansko vero in svobodo Slovanov. Božji eovragi so tudi s o v r a g i Rusije, in stri a jih bode moč, ki je večja, nego človeška. Rusija nij kot služabnica Evrope vojske napovedala, nego zaradi svojega dostojanstva in zaradi svojega zvanja, in bode tako malo dopustila, da bi se Evropa u meša vala, kakor Nemčija leta 1870 tega nij trpela." „Rusija izpoznava, da bi jo to naredilo za silo drugega reda, kakor je Turčija, ko bi umešavanje trpela. Ko je Rusija vojsko začenjala, ne da bi si deželo pridobila, nego da bi položje v Turčiji temeljito spremenila, vedela je uže naprej, da se nema bojevati samo s Turčijo, nego tudi s tako dvoumnimi neu-tralnostmi, kakor je angleška in avstrijska, in ma da so te vojne žrtve še tako ogromne, Rusija bodo prenesla rajša vse strahove vojske, nego da bi Avstriji in Angliji dopuščala kako v tika vanje. Busija bi potlej morala stati še pod Turčijo, kajti ta je na vojno žuganje odgovorila, da rajša častno pogino, nego se terjanjem velesil vda. Rusija je dokazala, da sme raČunlti na bvojo vojsko; dokazala bode tudi, da dobo za vsako vojsko, naj jej jo napove kdorgod hoče, v deželi dovolj denarja. Da se le izve o vojski z Anglijo, bode sto in sto ruskih pomorščakov pripravljenih, da razdrobe angleške ladije, kakor bo turške. Ako se ruski car 1. 1854 nij bal cele Evrope, se zdaj, ko je vojna zboljšana in so komunikacije iz-vrstnejše, ne bode ustrašil angleško-avstrijske zveze — druge tako nij. „Naj diplomati govore, kar se jim raci, zdaj, ko Rusija v navdušenji vojne hrabrosti in v ljubezni do krvavečih vojakov svoje delo dovršuje, ne bode se posrečilo nikomer na celem svetu, da bi se ta Rusija naredila hlapcem Evrope, strahopetcem. „Vsaka smrt bode Rusu lepša in« Bem devojko v družbi z nekim starim doktorjem. " „Z doktorjem Jeremijo V" vprašal je Viljem nngloma." „Da, ravno b tem." „Kedaj ste jo videli V — Kako so je to zgodilo V" „No vprašajte me!" rekel je gospod Amorv objestno, kot da bi bila stvar nepo-menljiva in da noče biti vprašan. „Po naključji sem naletel na starega moža na potovanji in ta Jerica Flint ga je spremljala. Pravil mije marsikaj o njej, vendar nič slabega. Ko sem vas opominjeval pred slabo Žeuitvijo, govoril sem le v obče.'4 Viljem je gledal gospoda Amona neko liko radoveden, nekoliko pa začuden; hotel ga je z nova povprašati za njo. A gospod Ainorv je prijel za besedo ter je nadaljeval, tako, da Viljem nij mogel spregovoriti. častne.j5 a, nego osoda, katero hote diplomati nakloniti Rusiji, nego /a-sramovanje in žaljenje Boga, nego izdajstvo tisočletne ruske zgodovine!" Hrvatje in Rusi. Naš marljivi dopisnik iz Rusije v včerajšnjem dopisu nekako graja poleg nas tudi Hrvate, da smo premalo Slavjani in premalo ru-sofili. To ostro grajo čujemo mnogopot mej nami Slovenci, ki smo vendar Hrvatom sosedi, najbližji bratje, njih .nntemurale" proti sil -nemu Germanstvu, in ki moramo imeti z njimi jednako bodočnost v zjedin-jenji. Za to, da se vsled teh dobro mišljenih ukorov vsak Hrvatov ne sodi napak, naj de-nes citiramo, knko pošteno piše v hrvatskem .,Primorcu" učeni hrvatski profesor dr. Petar Tomić, ki govoreč o po Poljakih in Francozih izmišljenem glasovitem testamentu Petra velikega, končuje svoi članek: ,,Neka se Rusija i prema Indiji širi, jer čim je Rusija jača. tim su slabiji naši slavenski dušmani, te ćemo mi jedino tim doći do svoga prava, ugleda i poštovanja kao narod. RieŠenje iztočnoga pitanja donieti čo rektifikaciju i riešenje češkoga, poljskoga i hrvatskoga pitanja. (S hrvatskim je rešeno tudi slovensko. Ur.) Inače bi Magjari i našega dragoga Doga na nebu bantovali. Kada to prouče svestrnno i ozbiljno jednostrano izobraženi, strastveni i uobražavajuči si sebičnjaci mladenci ,.strankeprava" (!) tobože hrvatskoga, uvažavat ćfl dostojno silni i od Boga poslani plemeniti narojd ruski, te će se kaniti poganih rieči: ,,slavosrbskihC4, jer Rusi sami sačinjavaju dvie trećine Slavena; zato tko nje grdi. grdi Slavene, pa i Hrvate zajedno. Onda će bezprinijerni sluge Raucha, ("Jjurkovečkogn, Josipovića, Vakanovjća i Žuvića kao ,,straučare prava44, kada se iz-ohraze i kada ih čini ruski otriezne, onda će uviditi svoju kolosalnu, beztemeljnu i bez-plodnu mržnju i bludnju. Na tlu neznanja stranke prava, koje tudje nepoštuje ni kao u srednjem vieku, diže se i može dizati nezreli i otrovni korov, kojemu posljedice i svrha mogle bi biti, da se uguši pšenica bjelica hrva-tica, a to su pravo i poštenje naroda hrvatskoga ponioćju Magjara, to zagVozđe i toga polipa i na slavenskom tielu, i pomoć j u magjarona, što su pod Rauchpm i Vakanovićem bili mnogi cinici ,.stranke prava'4, ili kako ih prozvaše pet rolo uri; oni žele, da pred svie i tom i historiom osramote i osame Hrvate „Gospodine Sullivan! ta Jerica, kot sem vam uže rekel, bode vam v veliko nadlogo, neprestano vas bode zavirala priti v imenitne kroge, v katerih se bi sama komaj znala odlikovati. Vi sami pravite o njej, da nema premoženja in da nij lepa. O njenej rodbini ne veste ničesar in nemate res razloga nadejati se, da bi njej bila v veliko čast, ko bi za njo izvedeli. Zdi se mi tedaj, da govorim prav po zahtevah zdrave človeške pameti, če vas svarim, naj se nikar ne spuščajte se svojo osobo v tako neenako kupčijo." ,,Čestiti gospodine! prav rad verujem," rekel je Viljem, ko se je zopet vsedel ter 86 skušal vmiriti, „prav rad verujem, da se vaši razlogi, ki ste jih tako zgovorno v tem za moje blagostanje tako imenitnem vprašanji razložili, naslanjajo na mirno premišljevanje in nesebično željo, da bi pospeševali mojo srečo. Priznani vuiu, da ste soditi po kratkem, a v mržnjom Slavena i Srba. Za to se tih ljudi bez uvidjavnosti, bez ozbiljne nauke, bez morala većinom u javnom i privatnom životu, bez uljudnosti jednom riečju, tih se neljudi vsaki pošten Hrvat i mladič kaniti i čuvati mora u posebnom i občem interesu} slobodne i samostalne H rvatske. Već i propali Poljaci uvidjaju svoje strasti i fantome. Za to vsakoga Slavena raduje, što i Česi danas više nego su prije ciene i uvažavaju Ruse, pa ni medju Hrvati nije više ru-sofil sam dr. Petar Tomič.14 Isto tako tudi zagrebška glasila vladne narodne stranke, še bolj pa nemško glasilo narodne opozicije ,,Agramer Tresse44 dan na dan v Rusom prijaznem, slavjanskem tonu pišo. Avstrija in Rusija. Z Dunaja se v st. peterburško rusko „Novoje Vremja" piše, da so vladajoči krogi v Avstriji če dalje bolj nagibajo proti Rusiji. Ne Dunaii se ne dvomi, da izide Rusija zmagovalna iz boja, in to prepričanje poveličava upliv one stranko, ki hoče pri razreševanji iztočnega pitanja vzajemno z Rusijo postopati. Očevidno je. da se grof An-drassy ne bode mogel dalje držati proti uplivu te stranke. Če mu ogerski listi pripisujejo, da namerava proti preko lu ruskih čet črez Aluto, proti motenju ladijeidovja na Dunavu protestirati in prekoračenje Morave za „casus belli" smatrati, so to le ogerska „pobožna poželenja," ki n majo s politiko dunajskega kabi-nala nič opraviti. In premda je Andrassy Rusom sovražnim všepetavanjam čestokrat rad nastavljal uho, nij on tisti, ki odločuje, nego cesar 1'ran j o Josip, ki se odločno k Rusiji nagiba. Češki „Narodni Iiistv" pak o politiki naše monarhije pišejo: „Avstrija je na oso-depolnem razpotji. Sama so jo osamila. Njena vnanja politika omaguje; pelo v Carigradu bolj vedo po kakih ciljih teže, kakor v Avstriji; uzrok temu je znan in se ima iskati v notranjih odnošajih. Z'laj ginja tuđi nadeja o avstro-angleškej zvezi ; kajti Anglija je le tako dolga režala, dokler je mislila, da ne bode nič podedovala. Zdaj so jo v tem obziru pomirili, le mi edini smo dobrovoljno na razpotji, kamor smo sami hoteli, in zdaj ne znamo, ali sem, ali tja. Pa kako je v vnanjej politici odločnost možna, ako jo v notranjej nij ? Dokler ta ne bode boljša in pravičnejša, je zastonj truditi se, da bi so na ven boljša odločnost dosegla." razmeri s časom kaj natančnem znanji, zadnji mož, od katerega bi bil pričakoval takega sveta. Mislil sem, da ste tako neodvisni od mnenja ljudi in da tako malo marate za njih hvalo in naklunjanje, da se po njih nikakor ne bi ravnali, kadar bi vi hoteli vplivati na druge.'4 ,,Čo ravno vaši sveti nijso nikakor vplivali na moje misli in namene ter jih nijso prav nič spremenili, vendar se vam zahvalim za odkritosrčnost in dobro voljo, s katero sto mojo odločbo hoteli ravnati po svojej. Vašim razlogom čem odgovoriti tako očitno, da se bodete, upam, prepričali, da nikakor ne ravnam po nagonih slepe domišljijo ter se no spuščam brez premisleka v početje, katero bi pozneje obžaloval; prepričali se bodete, da me vodijo čuti, ki jih odobravata um in pamet in ki so se uže obistinili v dejanskih izkušnjah. (Dalj u prih.) Politični razgled. Notr»nJe il« *. V Ljubljani 14. junija. i>3 ž//*/.# nekateri časniki se hudujejo na Cehe in na druge Slovane zarad njih sini patij do „Moskve". Kedaj bodo še Poljaki k pameti in zavesti prišli, da so Slovani iu da le v slogi z Rusi je njih bodočnost! Zdaj, ko se bode ogerski zbor odložil skliče se /#i A t sabor. Ta je navadno tako srečen, da zboruje v vročih „pasjih dne vih." Magjari so Hrvatom v vsem postrežni bratje. 7#*«///. juniju t. i. in sicer: dopolnilne ob 9. uri a) senožet „mesarica" v Trnovem z 14 orali; b) senožet v mestnem gozdu z 2 orali 663 □ sežnji in p opol ud ne ob 3. uri c) senožet pod Rožnikom z G orali 869 D sežnji za eno ali pa za šest let na mestu, kjer objekti leže, po očitnej dražbi v najem dale. V Ljubljani, dne 12. junija 1877. C. k. notar in sodnijski komisar: (168-1) Dr. B. Suppanz. Štev. 8015. Razglas. (145-3) Za prosto kopanje je letos kot dosihmal Gradašca nad kolezijskim mlinom v trnovskem predmestji na tako imenovani Talavanski senožeti odločena. To se naznani z pristavkom, da se pri prostem kopanji naravstvenost ne smo žaliti, m da je na drugih znotraj ali blizu mesta in predmestji ležečih krajih kopanje prepovedano. Mestni magistrat v Ljubljani, 5. junija 1877. Dunajska borza 14. junija. (Izvirno tele#ra6čno poročilo.) Enotni drž. dolg v bankovcih . 60 tfld. 60 kr. Enotni drž. dolg v srebru Mi „ -5 „ Zlata renta.......72 . U5 „ MSO drž. posojilo 111 „ 75 „ Akcije narodne banke 779 „ - „ Kreditne akcije »41 „ 20 n London 12i» „ 15 „ Slovenske knjige. V „narodnej tiskarni" se dobe, in morejo tudi po poštnem povzetji naročiti najnovejše slovenske knjige: 1. „JJoktor Zober", originalen slo-vensk roman od J. Jurčiča. Cena GO kr. 2. „l<.alif'ornske povesti" od Bret Harte-a. Cena 50 kr. 3. „Tuffomer", tragedija v 5. dejanjih. Spisal J. Jurčič. Cena 60 kr. 4. ,,Na Žerhijah", izviren roman. Spisal Janko Krsnik. Cena 60 kr. 5. „Župnik Wake/iel(l*7ti". Spisal Oliver Goldsmith. Iz angleščine poslovenil Janez Jesenko. Cena 1 gld. G. „MeJ dvema stoloma," izviren roman. Spisal J. Jurčič. Cena 50 kr. -0 <• C Bi O — s -c s., 5 B »i !*# 1 c* c B 5C 8* * e -J . U •» Ci - C oTN i ^ l-H ' ! ^ «n 1 srag £; • r?c — • s*- c o c <* —I S* W p o ' K -• S • trni EPJ* c * p s - M C/. S" O a • °* ~ ~ '9 ^1 BI B 5 iS: -71 » y I r. s? S e r* l -l N I fedatej in uredmU Jobip Jurčič t „Hotel Elefant" 4f (pri Slonu) v Ljubljani, ^ je ves na novo popravljen, tako da ima 50 sob na razpoki- Jtj* ^ ganje. Zraven tega so v njeni }f» * parne in banjske kopiji (Daiiinf- nnfl WmiMer). >J TJ P. t. občinstvu se priporoča lastnik ^ A ni eni Onezda9 & 2J (168) l,lvJ Terezija Saler. ^ L^tLioa in tisk .^Modne tiakarne.