Poglejte na ttevilke poleg naslova za dan, ko Vaia naro£nina poteče. Skušajte imeti naročnino vedno vnaprej plačano. GLAS NARODA List slovenskih deiavcev v Ameriki. Telephone: CHelaaa 3-1242 Cl— Mtter SepUMbcr Zfith, 1V4« at the Port Office a* Nov lork. N. under Act «f Coagrt— of Mmrch Ird. 187» VRf ROT Aj NA DAW DOBIVATI COLAS NAHODA" po poŠti naravnost na svoj dom (bruni! mM, f mMJ ta praznik*?). Citajte, kar Va« zanhnfc rt — — _ — _ ^ ^ ■ ■ % a * No. 192 —Stev. 192 NEW YORK, WEDNESDAY, OCTOBER I, 19 41—SREDA, 1 OKTOBRA, 1941 Volume XLIX. — Letnik XLIX. LAHI RUSIJO JUGOSLOV. MESTA Bojne ladje bombardirajo dalmatin. obal Bridgesa je mogoče deportirati ... IN NEMŠKI TOPOVI OBSTRELJUJE SRBSKE VASI. — DALMATINSKA OBAL POD j LAŠKIM OGNJEM. . VSE TO JE MAŠČEVANJE PROTI ČETNIKOM Po poročilu iz Ankare nemška težka artilerija obstreljuje vasi v zapadni Srbiji v povračilo za delovanje srbskih čet-nikov. Nemški topovi s?o prejšnji teden skoro popolnoma porušili Kruplanj, Lužnico in Ljubovo. Nemci so tudi zagrozili, da bodo s Topčidera s težkimi topo-vi streljali na Beograd, a ko četniki ne prenehajo 6 sv6jimi nočnimi napadi in sabotažo in streljanjem po okolici glavnega mesta. Ob Jadranu pa laški aeropla-ni in bojne ladje bombardirajo dalmatinska in črnogorska mesta, kakor tudi v srednji Srbiji, Bosni in Hercegovini. Nemcem* pa je pričelo primanjkovati zračnih bomb, zato pa streljajo s topovi. Ob vpadu v Jugoslavijo in na Gr%o_sftJ£emjii jrJJeograd in druge srbske kraje jpripelja-li težke 155-milimeterske topove, s katerimi «edaj streljajo po Srbiji. Po radio pri Iva ja jo po kratkih valovih iz Srbije in Mace-donije poročila, ki naznanjajo, da je prvotno prebivalstvo Škoplje 60,000 padlo na 20,000; nekaj jih je bilo pobitih, nekaj so jih vtaknili v ječe, nekaj jih imajo svoje oporišče v Boki Kotorske. Laške bojne ladje so pričele bombardirati dalmatinska mesta, trge in vasi. Prejšnji teden s»o lopovi z laških bojnih ladij iskoro popolnoma porušili ribiško vas Bu-dVo. V London iz raznih krajev Evrope prihajajo poročila o velikih grozodejstvih, pa tudi o uporih in vstajah. Tretja zima vojne je na pragu^ evropsko prebivalstvo s strahom gleda v bodočnost, kako bo mogoče* prenesti hud mraž ob velikem pomanjkanju. * Ruska uradna časnikarska a-gentura "Tass" poroča, da so laške bojne ladje in bombniki porušili več dalmatinskih in čr- namenii, da uničijo tamošnje uporne četnike, ki so že pobili več Iahških garnizij. V Srbijo je zadnje čase prišlo okoli 45 tisoč nemških vojakov in potniki, ki e?o pribežali v Istanbul, pripovedujejo, da so Nemci poslali v koncentracijska taborišča mnogo jugoslovanskih častnikov, in nemško vojaško poveljstvo je naznanilo, da bo za je pobegnilo pred nemškimi kr-i nemškega vojaka, .i To je dognal posebni preiskovalec justičnega depart men ta ter obenem ostro obsotfil komu-" nizem. — Bridges bo najbrž še dve leti tukaj. Posebni preiskovalec justičnega departmenta, soa n i k Charles B. Sear>, je priporočil deportacijo Harrvja Bridgesa, delavskega voditelja na zapadni obali, in sicer iz razlaga, da je Bridgesa komunist. Sodnikovo priporočilo je bilo objavljeno baš v času, ko razinotriva v Moskvi ameriška gospodarska komisija kako bi bilo mogoye najuspešneje pomagati Rusiji. V svojem priporočilu pravi sodnik Sears med drugim: 1— Končni cilj komunizma in komunistične stranke v Združenih državah je odprava kapitalističnega ter uveljavljenje strogega socialističnega sistema. Komunistična stranka veruje in uči, da je mogoče to doseči edinole s stromoglavlje-nogorskih mest ob Jadranu, v uieui vseh kapitalističnih vlad. Združenih držav. Cilj komunistov je, uvesti v vseh deželah diktaturo proletarijata p o vzorcu vlade v Sovjetski Rusiji. Navzlic priporočilu sodnika Seaa-s bo .pretklo še manj 2 let, p redno ibo Bridges deportf-ran v svojo domovino Avstralijo. Završiti bo namreč treba več uradnilrformalnosti in pro- i odlokom bo mogel Bridges vložiti prizive. Njegova zadeva •e utegne v skrajnem slučaju Rusi napredujejo pri Leningradu Sovjetski vnanji podkomisar S. A. Lozovskv je -včeraj naznanil, da je bil položaj rdeče armade v okolici Leningrada zelo izboljšan, >ko so Rusi zavzeli neko •zelo važno mesto precej daleč od Leningrada ter se- zopet polastili več vasi. Uradno je bilo naznanjeno, da je marini Simeon Budenny še vedno vrhovni poveljnik na južni fronti, kjer so v teku veliki boji za {posest Krima. Lozovskv tudi zavrača nemško trditev, da so Nemci z zavzetjem Kijeva dosegli veliko zmago. Lozovskv ptfavi, da Rusi v mestu niso pustili ničesar, kar bi moglo kaj koristiti Nem-' ceni. Ravno tako postavlja na ; laž nemško trditev, da je bilo j pri Kijevu vjetih en miljon VELIK POŽAR V CHICAGU V ta razTed spada tudi vlada šče ra»»odi proti njemu, so vsa postavna sredstva izčrpana. Bridges je igral zadnja leta važno vlogo v ameriškem de- zaključiti pred najvišjim sodi- j vojakov. Budeiinvjeva armada ščem, in če tudi najvišje sodi-, ge je v popolnemredu umaknila izpred Kijeva in tudi se je iz mesta izselilo 50 odstotkov civilnega prebivalstva. Moskva tudi priznava, da je lavskem gibanju na zapadni o- ;rde^a armada zapustila Polta-bali. Slovi kot izfooren in pre- ' pričevalen govornik ter dober organizator. voloki v gore, kjer so se pridružili četnikom. Zadnjih deset dni so hrvatski ustaši v rjavih srajcah z nemško Gestapo in vojaki v Bosni postrelili vec isto Srbov, med njimi je bil tudi Dušan Jefta-novič, bivši zlasti turistom zelo poznani lastnik hotela Eu-ropa v Sarajevu. Po zadnjih kratkovalovnih poročilh iz Črnegore Lahi oja-čujejo svoje garnizije s popolnoma novimi divizijami .močno oboroženih fašistov in redne (armade. S seboj so pripeljali mnogo težke artilerije in Sa-via-Marchettijeve bombnike, ki ga bodo libili srbski četniki, vstreljenih 100 srbskih Častnikov. 30,000 JEKLARJEV SE JE VRNILO NA DELO Produkcija pri Tennessee Coal, Iron and Railroad Company je bila dbnovljena, kaikor hitro je governer odpoklical vojaštvo r Iz Birminghama v Alabami vo in da se je razvrstila v novi bojni črti, na ItaterLJbo branila nemško prodiranje v Donecov bazen. Samozvani svetovalec V Clevelandu živi neki Abe Pickus, ki že izza izbruha vojne pošilja evropekirti državnikom brzojavne nasvete. Državniki jih seveda ne vpoštevajo, kar pa Pickusa ne briga. Prejšnji teden je plačal —-$12.60 za .brzojavko, ki jo je poslal angleškemu ministrskemu predsedniku Churchillu: — Star si že, predrami se in »spametuj se ter odstopi! Miru potrebuješ! poročajo, da se je 30 tisoč stav-kujočih jeklarjev pri Tennessee Coal, Iron & Railroad Company vrnilo na delo, kakorhitro je governer Dixon odpoklical vo-jašvo, ki ga je bil poslal v [stavkovno okrožje z naročilom, naj vzdržuje mir. Produkcija je bila torej obnovljena, toda zaenkrat se ne ve, pod kakšnimi pogoji. Delavci so zastavkali, ker jim je družba ni hotela zvišati plač. Po mnenju nekaterih sre je bil governer z mobilizacijo do- KONGRESNIK FISH V ZAGATI. Nasprotnik predsednika Roosevelta je naletel na zborovanju na nepričakovan odpor — Fish je pacifist, toda le do gotove meje. Na velikem zborovanju, ki ga je priredila "Legija ameriških mater" je v Philadelphiji govoril newyoriki kongresnik Hamilton Fish. Kot znano, Fish že spočetka nasprotuje predsednikovi vnanji politiki ter je proti v.<*ake-mu vmešavanju Združenih držav v evropske zadeve. — Jaz sem proti vojni, — je izjavit na zborovanju, — toda če bi kongres vojno napovedal, bi bil zanjo. Taknat je pa med poslušalci završalo. — Ne, ne I Nobene vojne! — so začeli kričati. r—. No fighting at aH! Fishu je kar sapa zastala. Naposled je vseeno toliko premagal svoje presenečenje, da je zaklical v mikrofon: — Torej hočete reči, da bi v takem slučaju ne podpirali vlade t — Ne, ne, podpirali bi je! — se je glasil odgovor. Takrat je pa na vladala Fisha sveta j^za. Pretil je, da bo stopil z govorniškega odra, ker noče govoriti ljudem, ki zavzemajo tako nepatriotsko stališče. Dostavil je, dafbi v kongresu glasoval proitf vojni predlogi, toda če bi •bita večina zanjo, bi zopet oblekel vojaško suknjo kot je to storil leta 1917, ter bi kot vojak izpolnil svojo dlžnost na pram domovini. S temi besdami je nekoliko pomiril poslušalce, videti je pa bilo, da jih nikakor ni pridobil za_srvojo idejo. moče obrambe nekoliko prenaglil, governer pa pravi, da je odredil mobilizacijo izključno le v namenu, da bi imeli delavci, ii so hoteli delati, prost vstop v tovarno. Tovarno so sicer obdali pike-ti, ki pa niso nikogar zadrževali in nikomur branili vstopa. To sploh ni bilo treba, ker ni nihče skušal iti v tovarno. Noel Bedlow, poslujoči rav- RUDOLF HELSS letina slaba in so stare zaloge pošle. Vnanji minister Šukru Sara-coglu je nemškemu poslaniku Franzu von Papenu sporočil, da Turčijia ne more glede prodaje kroma prelomiti svoje po-jgodbe. z Anglijo. natelj jeklarskega odlbora, je izjavil, da bo tudi stavka pri Ensley tovarni jemalu končana. Sinovi so ji pomagali V New Britain, Conn., bi Mrs Luigina La Capriccia rada postala ameriška državljanka. — Ker pa ne zna ngleško in nima dosti pojma o ameriški ustavi, ji sodnik ni mogel izpolniti prošnje. Povedala je pa sodniku, da ihia v ameriški armadi tri sinove in da služi najstarej-že nad osem let. — Taka mati pa že zasluži državljanstvo, — je'razsodil sodnik ter ji dal drugi džavT ljanski papir brez vsakega na-daljnega spraševanja. Mrs. La Capnicia je stara 64 let. * Neguševa vlada bo kmalu priznana Gondar okraju. Zdi se, da bo Haile Selassie le po imenu vladar, dočim bo faktična kontrola nad Abe.sini-jo v angleških rokah. Stroški unijskega glasovanja Pred posebnim odborom, kateremu je naročil predsednik Roosevelt preiskati ozadje spora med železničarskimi bratovščinami in želzniškimi družbami, je pričal te dni A. E. Whitney, predsednik' Brotherhood of Railroad Trainmen, da je glasovanje, pri katerem se je pretežna večina železničarjev izrazila za stavko, veljalo sto-tisoč dolarjev. Odvetnik železniških- družb Anglija je ponovno obljubila ] je pripomnil: — (Bratovščine priznati vlado abesinskega ne- | bi lah*ko prihranile teh stotisoe guša^Haile Selassieja ter ob- j dolarjev, če bi se obrnile na-novrti z Aibesinijo diplomatske ravnost na posredovalno ob-zveze, kakorhitro a Hitlerju uspelo poraziti nasprotnika za nasprotnikom. , ,,t , »Saj je momla vendar ysaia_ država že vsaj do pomladi leta 1JJ39 vedeti, kaj jo čiaka,. Cenjft so bile tako neprevidne, da niso združile »vojih sil, pač so se pa dale namesto tega kar zapovrstjo poraziti. , i. ■ , >, Tak očitek ne velja toliko maljm državam, kot sta na-,]»rimer Poljska in Norveška, Junaško sta se boril, toda sovražnikovi premoči se ni6ta nipgU protiviti. V slučaju IIolanč>ke in Belgije je bilo pa že vse nekaj urugeg'u. Istotako tudi v* slučaju Francije.. Največjo napako je pa nedvonmo storil Stalin med le-u 1939 in 1941 s svojo '4^samomorilno''politiko., . Začasa Hitlerjeve ofenzive na zapadni fronti lanskega aprila in maja bi moral Stalin na vzhodu napasti. Oe bi se to zgodilo, bi bil Hitler danes ie ^premagan, ali 1 j bil pa v najtežjem vojaškem položaju, zapleten v vojno na^ d veli frontah. , , . Navzlic tej veliki napaki moskovske politike si ol>e veliki skupini protinaoijske fronte, ^mreč londonskq.fn, Washington.-^ a vlada, prizadevata ob pravem ča~su storili.^ave Iforake. Izza 22. junija je vojaški položaj na zapadni fronti pre-eej jasen. .. ... „,,-...,. , ... ,H > n,t, . Zdaj poteka že četrti mesec ruske in petindvajseti mesec druge svetovne vojne. Qeividnp je, da inorata Anglija in Amerika borečim se ruskuu armadton čimprej najizdatiieje pomagati. Iz naravnost nepojmljivih vzrokov sta to pomoč nekoliko predolgo zavlačevali. , , Spočetka so v "Wasliingtonu in Londonu najbrž domnevali, u'a bo v nekaj tednih tudi Rusijo zadela ista usoda , kot je zadela že toliko evropskih držav. To se pa ni zgodilo, vsled česar s,e je pojavilo v Angležih in Amerikancih preveliko zaupanje. Prepričani so bili o stalnosti ruskega odpora: da je Jtusija »lična Kitajski ter je nriViogoče premagati. To naziranje se je pa poseibno prejšnji teden izkazalo kot po vsemi .napačno. Hitlerjevo vojaštvo sicer ni doseglo nobenega tako velikega uspeha, da bi bilo mogoče govoriti o popolnem porazu ruskih armad. Hitler je nedvomno nekaj takega nameraval, pa ,11111 ni uspelo. Nacijsko annaduo vodstvo je pa. nato spremenilo svojo taktiko. Zdaj Nemci ne napfadajo na vsej fronti, pač pa le v posameznih "sektorjih ter uničujejo posamezne oddelke ruske armade. Za take operacije je nemška armada zelo usposobljena in ima v to svrlio nfei razpolago 'dvesto divizij. Z najnovejšim napadom na zapadno Ukrajino so Nemci spet pridobili važen kos ruske zemlje. Kijev je padel. O-krožje Doneča, kjer so ogromno ležišča železa in premoga, je ogroženo. To je hud udarec, dasi še ne pomenja ruskega poraza. . . ... Niti predstavljati si ni mogoče, kako usouuega pomeua bi bil ruski poraz za Anglijo in Ameriko. Zavladal bi dosti ohiiipnejši položaj kot pa pozimi leta 1917—1918a Danes namreč nimajo zavezjniki na zapadu nobene kopenske fronte. Italija je na Hitlerjevi strani. Rati se je, da se tudi Japonska Hitlerju aktivno pridruži. . . V tem slučaju bi vojna sicer še ne bila izgubljena za Anglijo in Ameriko, kajti morjem bi še vedno gospodarili. Toda vojna bi se zavlekla še za leta in leta, in na vseh kontinentih bi se pojavljali novi zapletljaji. Navzlic vsemu bi pa preveliko črnogledstvo zaenkrat še ne bilo upravičeno. Za vojaške operacije v Rusiji velja namreč še vedno isto merilo kot je Velj&lo spočetka. Najvažnejše je, da je na vzhodu sploh še aktivna fronta, hi pa toliko važ-. 110, kje in kod sg razprostira. . . . Naj itemed pridobe še toliko ozemlja in uaj bo ruska fronta oft> Dnjepru, ob Donu, oib Volgi ali celo n& Utfalu in v Kavkazu—poglavitno je, da ruska fronta še sploh obstoji. — Hitler bi se smel vdajati kakšnim upanjem šele takrat, ko bi ruske fronte ne bilo več.. , . Zdaj je Hitler v dosti težjem položaju kot je bil začetkom junija, predno je napadel Rusijo. • Rusija namreč še zdavnaj ni izgubljena. 1 0 V ... KAJTI MAČEHA JE TUJINA IProsini uredništvo, da bi isprejelp teh mojih par vrstic, ker iz naše nasetbine Tiimninsa v nevernem Ontario, bolj rtdko dospe kakšen dopis v uiedni-štvo. ' V prvlyjy redu hočciui omeniti, kar.se dela tiče, Dtela se pri na« po vseh rudnikih, ker sedaj baroni zlatih rudnikov delajo nurauerno dobičke a ubogi £ delavec pa tajio jualo zasluži da komaj zadostuje za življenjske p otrc^bAčine, a kaj da bi si kaj prrhn nii za slučaj bolezni ali za poznejše čase, ko bo ž« izčrpan ,in qpešan od. prenapornemu dkHa in si ne bo mogel vtič"v potu svojega obraza služiti vsakdanjega kruha. Vem, da ste si vsi r. mfcnoj vred tujino predstavljaj i drugače, kot pa je v resnici. Marsikaterega našega rojaka, kateri je prišel po vojni v preko\ ntonskj.' dežele, danes kraje tuja Kon^I.jal Veliko jih je imelo načrt pa>r ie.t trdega dela si pri-hh:initi nekaj denarja in vrniti se med svoje draige, ali usoda je sklenila drugače. Majncirske jet ike irr tovarniške bolezni razjedajo naše rojake an jih spravljajo v prerani grob. Njihove rodbine ,pa ostajajo največje sirote v tujisii. Zatorej, še edina tolažba in upanje nase st> nam tukaj y tujini naiša slonenska podporna dimštva. Edindle še ona so nam za ve,t je v na<ši bolezni in nesreči. iTako tudi mi tukaj v Tun-mmiru imamo društvo z imenom Vzajemna Podporna Zveza Itrka, št. 3. v kateri je že tudi lopo število naših rojakov, čeravno je društvo še preo?j mlado. Ali že smo iz nase sredine izgubili enega najboljše-pa e fan i z i m t.n oni Andrej L/ov-šin„ kateri je veliko doEbre*pra doprine?»el svojemu društvu, ta Franka, tri brate, Toneta, Jvouisa iiVjOe, kakor tudi 2 sestre Ivano in Marijo, dva- brata v Ameriki, Franka in Johna-kakor tudi v Kanadi onega z imenom Leopolda. Pokojni se je oženil v. Kanadi 21. a\n-usta 1937 s Paulino l>esar. Umrli sobrat Amlrej jei bil l>ola -SJ f i Ne pes, pač pa 4pletni vatore Portillo v New Yorku. Bil je pijan in njegov prijatelj ga je ho^Lel spraviti v avtomobil, ,da bi ga odpeljal , domov*. Ker se je branil, so mu priskočili na pomoč trije v bližini se nahajajoči policisti. ' Ko je Portillo .zagledal mo,že postave, se je še bolj razjaril. Začel je besneti ter je vse tri policiste ogrizel. Naposled so ga vseeno spravili v karo, toda peljali ga niso domov, pač pa na policijsko .postajo, kjer ga je postavil policijski sodnik pod tisoč dolarjev varščine. V bližini mojega rojstnega krajca je bilo izprehajališče — Rake. Rudniški upravi se jej sredi prejšnjega stoletja zdel.p {potrebno napeljati iz.Jdrije vodo, da je vodna sila gojiila preproste stroje v cesarski kova-čiji. ...s Dvq milji je do. Kobile, kjer ima Idrijca.precejšeu padec,. Tam so vodo prestregli v dva iftetra široko in meter globok, uementirano ptrugo, strugp pokrili z deskami, ob nji pa n-a*. pravili pešpot ter postavili ab Pomanjkanje papirja POZOR ' Si b la, ( » a :» POŠILJANJE vmsm ZAČASNO , VSTAVLJENO Jordan^ Out., do banke in od banke na levo 500 čevljev proti hribu in ste na mestu. John Skrartxc, Toronto, Ont., Can. la in oddajala je tukajšnja raker je bil zaveden Slovenec na|dio postaja-in. ravno odpremo, narodnem polju. Na društvenem polju je biV zelo marljiv in veliko se je trudil za dober napiv^lek društva, kar je tudi pričal veličasten .pogreb, kateri se je vršil 12. septembra 1941. Pokojni sob rat Andrej Lovšin je 'bil rojm 31. januarja 1904 v Goniči vasi pri Ribnici. Zaradi pomanjkanje papirja bo nehalo dne 1. oktobra izlia-Kažipot:— Od.st. Catherine'-iati 53 nizozemskih listov, nad j f#e vzame higftiwav No.. 8. dp 'šestdeset jih bo pa izhajalo v ~ " * " znatno zmanjšani obljki. i C'asopisni papir se je straho-! vito podražil. Prizadeti bodo tudi časopisi na Norveškem, v Belgiji in v Franciji. -i-:— Davki iv Angliji 1. oktobra so stopili v. Ameriki v veljavo novi davki. Ljudje godrnajo. Pritožujejo se, da terja vlada preveč od njih. V primeri z Anglijo pa v Aaneriki še nismo tako na slabem. Tam so res visoki davki. Kdor zaprijet.en polmrak. E^opold/ie si, jšreč^val tam, penijo niste, popoldne se -ti skoraj ni bilo jnogoče skozi gruče otrok, zvečer so bile pa Kaljp žrtvenik ljubezni. ^ , ! Mladi Idrijčaaki ^i [|)ilo treba, pri spovedi' nobenih mučnih jrazlag. Svo in milo jcbiio^slišati, da smo bili vinjeni do solz. Tako petje bi "Doslušali še in še. Že sedaj se vese-iuio Božiča in .upamo, da nas gotovo sloT \1enski.pevci razveselijo s svojim krasnrm petjem potom radija. Pa.tudi dmgc naselbine V Kanado je prišel meseca in a- po Ameriki pirosimo, če napra-ja leta 1928. jvijo kak slovenski radio pro- V starem kraju zapušča oče-j^ram, naj pravočasno objavi jo LETOŠNJE ZRAČNE IZGUBE A). Na vseh bojiščih so letos* izgubili Nemci in Itaijani 2737 aeroplanov, Angleži pa 1315; v avgustu pa so jih Angleži, ki so bili v ofenzivi, izgifbfli 266 Najbolj so Angleži bombardirali Boulogne in sicer 109- 'erat, Kolin ob Reni, 104-krat, Hamm 84-krat, Bremen 81-krat, Calais 77-kriat, Hamburg 76 -krat, Brest 72-krat, Ostend 70-krat, Dunkiflc 65-lcrat, Kiel, Emden in Cherbourg 56-krat, Wilhelmshaven 55-krat, Havre' 53-krat, Berlin 49-krat, Mannheim 48-krat, Duesseldorf 43-Jjrat, Gelsenkirchen 41 - krat, Hannover in Essen 40-krat in Frankfurt 2£-krat, ^^ ^ i_ Najboljšo Garancijo Zavarovalnine Jamči ' ^ Vrt? -1 Vam in Vašim Otrokom KRANJSKO-SLOVENSKA KATOLIŠKA ^^JEDNOTA Najstarejša slovenska podporna organizacija v Ameriki Članstvo 37,000 Posluje že 48. leto _ ¥ Premoženje $4,726,000.00 SOLVENTNOST K. S. K. JEDNOTE ZNA&A 125.19^ C« boCcč dobro sebi in svojim dragim, zaKWuJ jMS pri aajbflj^k pošteni in nmdsolventni podporni ortatdzadi^ KRANJSKO SLOVEN SKI KATOLIŠKI JEDNOTI, kjer M> 4aUq .t»vnM zrn smrtnine, razne poškodbe, operacije, proti bolezni In onemoglostL .K. S. K. JEDNOTA sprejema moške in ženske od 16. d« 60. leto; otroke pa takoj po rojstvu ln do 16. feto pod svoje okrilje. K. S. K. JEDNOTA izdaja najmodernejše vrste certifikate sedanje dobe od $250.00 do $5,000.00. K. S. K. JEDNOTA je prava mali vdov in sirot. Če še nisi član ali članica te mogočne in bogate katoliške podporne organizacije, potrudi se in pristopi takoj. " v t* ■ft*-"^" ' - " ' - Vit tJ Za pojasnila • zavarovalnini in za vse druge podrobnosti ' te obrnit« na uradnike In uradnice' krajevnih društev K. S. K. Jednote, aU pa na: G J, A V N I itTRAD 351-353 No. Chicago Street, Jolietjlllinois goee poslati, bomp na zna- _ nili. — Slovenic Publishing | Co. (Potniški oddelek). Internirani Nemci potegnili Kot poročajo iz Buenos Aires v Argentini,, je predsednik poslal argentinskemu .senatu poslanico, v kateri naznanja, da je v 21 mescih pobegnilo iz u-jetniškega taborišča 128 nem-■kili častnikov 111 mornarjev izmed 1055 mož posadke potopljene nemške oklopnice Admi-iral Graf Spee. Ogenj na NiagarsUem mostu Verižen je. y nemških restavracijah Policija v Berlinu je vprizo-rila i>ogou nia restavracije, ker so lastniki preveč navijali cene. Nekatere restavracije so Iz Niagara Falls, N. Y., po- 5>ile zaprte, ker so njeni lastniki .ročajo, da je ogenj uničil na a-tneriški strani leseno ogrodje mostu, vodečega preko Niagar-skih slapov. Povzročena škoda- ni velika ker je most ostal skoro nepoškodovan. Ce je ogenj nastal jslučajjio ali Če ga je kdo podtaknil, se ni moglo dognati. Defense Savins Boud je(mo-got-e registrirati na ime otrok, kako 1* tudi odraščeuih. Kupite .Defense' Bonds in Stamps! zahtevali previsoke cene za je dila in pijačo. Kaznovani so bili j3o 2000 do 18,000 mark. - - -J. • tir -j, Hojake prosimo, .k o polljajo xa naročnino, da n poslužujejo UNITED STATES oziroma v KANADI A It POSTAL MONEY f . ORDER, ako je vam le prifoino P . -. M CY angleškem jeziku^ recepti Vseh narodov O. 00 otane samo > ( it^Knjiga je trdo vezana in ima 821 strani'^ii, i i li ' .5 'r Recepti so napisani v angleškem jeziku ; ponekod pa so, tudi v jeziku nwroda, id mu je kaka jedposebno v navadi" _ . .. , -Ta knjiga je nekaj posebnega za one, ki se zanimajo Icuhaaje m se hočejo: v njem' čimbolj izvežbati' in'i izpopolniti, v , ; ^ ; ' • % ^Naročite pri .^t". m tew York, |T. y. ^NPGAKNI SLpYENIC PXJBJ 2ft Wf# im&Ml ; nice, je je razveselila* ob-enein jo je pa tudi zaskrbelo. Sestfa bo pazila name, to je bilo dobro za mater. Toda se* stra je bila ob svojih štirinajstih letili do^ro razvito, čedno in že skoro za možitev .zrelo dekle. T p bilo materi ničkaj jjovolji. Na počitnice SO namreč prišli tudi študentje iz Ljublja-ne. . ,. Vsako dopoldne me je izbočila sestri rekoč: — t#e lepo mer-kaj nanj. In z nikomur ne govori. Na Rake pejta, pa ne predaleč. Le.gle j, da ne boš z nikomur govorila. Komaj sva bila na KaHali, se je že vzel od nekje mlad štUr dent. -Še danes ne vem* .čigav je. bil, le tegale spominjam, da mu je bilo Metod ime. Sestri se je.odkcil in do. tal priklonil, setra je pa v.hipu pozabila vsa. materina svarile Ln mu podala roko ter se mu. ljubeznivo .na-, smeljnila. Potem sta-sedla. na. klopico, jaz sem se pa v pesku igral. > Strašno lepo je moral govoriti, ker se je ses*tra nenehouia smejala, včasi mu je pa tudi s prstom za pretila. , Toliko sem opazil, sicer mi pa nista bila Biar. Le če sta me skušala preplašiti in: še. hotela skriti v goščavo, «s*em se začel neusmiljeno dreti, ne rzst/ahu, pač pa zaradi čudne nepojmljive slutnje. Ko so začeli k nap je hoditi na opoldanski šah t, smo se odpravili proti mestu. Metod je že pri prvih hišali izginil,, sestra rili je pa začela aabičevati: — Pa ne smeš povedati mami, da je bil tudi Metod! Oe ne boš povedal, ti. bom nekaj, le-.pega kupila. Kaj ne, da ne boš t , — Ne bom, — sem ji moško ATZatrdii . ?—-- No, kje sia ali, — je rekla sestra malomarno. — Samai. j — O, seveda sama. Kdo naj še bil! : 7T- Ii\ kdo je še. bil \ — se je mati sklonila k meni. Nakremžil sem se, vedoč, da me bo se=stra nabila, in izjecljal : — M' pa Metod . ... Iu tako je bilo vse počitnice dan za dnem, dokler he ni vrnila v Škofjo Loko. r V&a'k dian »eni ji išveto obljubil, da ne bom povedal, v^ak dan sem prelomil obljubo in vsak dan sproti sem bil tepeu. t. ■ sum. .. . . ■ i ,- 5 "GLAS NARODA** — New Varit Wednesday, October U 1941 V8TANOVLJEN L ltf 1 LL Poročila iz raznih naselbin, kjer bivajo in delajo Sioyenci. i MARSICEMV BOpp MORALl ODREGl. POZIV DELAVSKEGA MINISTRA Kanadski delavski minister McLarty izjavlja: " "Položaj kanadskega delavstva bi se znatno ižbolj«aJ, če hi delavci priznali kaipitalistom — kapitalisti pa delavcem nji-, hove pravice ter bi se obe siranici za časa vojne odrekli nt'katerim teh pra vic. (Kanadsko delavstvo ima ne-oj>o rečno pravico kolektivnega Tarnutanja. Nekateri de tod a -jak'i to pravico prLznavaja v praksi, dosti je pa takih, ki jo priznavajo samo na papirju. Vsaka večja kompanija naj bi imela uspešnega uradnika, čigar naloga 1h bila pečati se z delavskimi odnošaji. Ta uradnik naj 'bi vestno poslušal pritožbe ter naj bi posredoval še prodno bi se iz pritožb kaj resnejšega razvilo. Delodajalci naj bi bili napram delavcem t>olj zaupni. clavci pravijo: Vlada naj le pritisne kapitaliste, saj drugega ne zaslulžijo. — Delodajalci si pa mislijo: Zadnji čas je, da stopi vlada delavcem na prste. Postajajo namreč ie preveč obje.-Vi v • Delavski minister je rekel: 4* Kanadski narod je celo v m i men V času proti lštra jkom. V Vojnem času je pa kanadski nami št rajkom naravnost sovražili. - Štrajki ovirajo vojno pro-,duk,cijo ter s. tem zavlačujejo PRIHOD (KANADČANOV NA SPITZBERGE 99 I* Minister je tako'l? zaključil svoja izvajanja: "V prvih šestih nu-secUi tekočega lita .ie bilo zzirubljeno v Veliki Britaniji vsled štrajka na vsakih tisoč delavcev 4 dni ; v Kanadi 54 dni v Združenih državah pa 381 dni. Avstralija je bila v tem oziru še dosit na slaibšetai kot pa Združene države. '"Vsled tega naj kanadska vlada prisili delodajalce priznati unijo. Stavke naj bodo prepovedane, v sporih mied delavstvom in kapitalom naj pa vlada posreduje." Municijski minister _ o stavkah. Ko je delavski tpinistor tic-Lartv pojasnil svoje oziroma vtladno stališče napram delavstvu iln kapitalu, je., ipovedal j "Z n*TK-važnejše vlosre. Zlepa je mogoče več doseči itego z grda,. "V mnogih slučajih*" je izvajal Howe "so proglašeni štrajki v izključnem namenu, da 'bi bila ta ali ona unija posili priznana ter bi tako dobila izključno pravieo zastopstva pri kolektivnih pogajanjih, »laz kot oseba, nimam ničesar proti de'avskim organizacijam. Po mojem mnenju more dogo-votr ,skilenjen nted delodaja-ceni in pošteno, odgovorno delavsko unijo, le koristiti d<'k>- dajalcem in članom take uni-j j^vski minister je rekel, je. Delodajalci- ki ,o uneli se K ^ bL &^^ v !iwwikl|4eri pred. izbruhom vojne pogodbe^^ j.^ « delavkam unijami, so danes Uavkl ne da bi delavci glaso-na dosti boljšem gtal&«41. »vaU zaTljo. Večkrat Kanadski vojaki se.s transportnih parnikov izkrcujejo na nek otok v skupini Spitzbergov ter so zažgali velikanske kupe na ko pa nega-premoga in rudnike, da se Nemci z« slučaj, da bi zasedli Spitzberge, ne mogli posluževati premoga. VLADA BO ONEMOGOČILA STAVKE Najnovejšim vladnim odredbam »e skoro ne bo moorre — Za št raj k je potrebno gla- sovanje, toda delavski minister odločuje, kdo fme glasovati. Harokl Gratrt.e, predsednik Canadian Manufacturers Association je rekel, da bi bila dolžnost vlade, .pognati iz in* dus>trij rakictirje, ki škodujejo vojnim prizadevanjem. Kmalu po tistem je izdala kanadska zvezna vlada drastične odredbo gk-de št raj kov v vojnih industrijah. Harokl Grabirec, iu delavski minister Norman MoLartv sta prepričana, da si večina delavcev na vso moč prizadeva pospešiti vojno produkeijo. toda v.a. praprečenje morebitnih} Atrajkov se bo kanaodoče posluževala dosti strožjih odredb, kot s*e jUl poslužuj-; jo na primer oblasti v Združenih državah. čarji bi torej zastav kali, dočim bi tovarna, ki ima zaposk-tuh se tisoče in tisoče drugili delavcev, ne mogla obratovati. V takem slučaju bi morali glasovati vsi uslužbenci dotične tovarne, no pa samo električarji. Delavec, ki zaštrajka neozi-iaje se na te odločbe, ali ki na- govarja druge k nepostavnemu štrajkn, je podvržen $500 globi ali četu dni zapora. •Glasovati imajo pravico tako uinijski kot tudi niunijski delavci in glasovanje se mora vršiti v teku petih dni po obve-ščenju delavskega ministra. Nova vladna odnedba se ne tiče stavk, ki so že v teku. Sicer jih ni dosti, toda najpomembnejša med njimi j stav? ka Mj^Kinnon Industries, 1 Al> dkžavk v kanadi OoIžjmmU. v»akec» Sbimca In Slovenke, k»lcri hotejo dobro sebi In svojim, je. dm nemudoma pristopijo v Zvezo. " . " i » • -ZVEZA PLAd'JE SOLM^KO PODPORO V RAZREDU A —' $1.23 DNEVNIC PODPORE: V RAZREl»Lr B P A $1* TEDENSKO IMA GOTOVINE DO $WOO.«e, TER JE IZPLAČALA IZ »8V0:-4EGA OBSTOJ< PREKO $10,000.00 ZA RAZNE PODPORE IN OPERACIJE Za vse iKjdruiiuejše luformaeije se obrnite na glavnega tajnika Zvexe: FRANK GREBENC. 81 McKRLVIE A VENCE . . . KIRKLAND LAKE, ONT., CANADA "Nekatere osebe pa izrabija,jo nujnost vojne produkcije tej' silijo delavce/ naj se pridružijo uniji, kateri nočejo pripadati. To po mojem mnenju ni v nobenem sogasju z demokracijo. "Soiglasno s j>osebno vladno odredbo imajo deHavei pravico joridružiti tej ali.oni strokovni organizacij L Delodajalci, o-zii-onta njihovi agenti ji li, pri tent ne smejo ovirati ali jim kaj Kapovedovati. Ista vladna odredba pa t,udi določa, da nima noben delavec ali delavski organizator pravice nasilno tirati delavca v kakšno organizacijo. Dežela ne more tvegati izgube. "V to vojno smo šli z nan*e-Tiom^' je poudarit municijski ihinistcr, "da vzdržimo denio-krati^čne (principe, svobodo udejstvovamja. iu svobodo govora, Navzlic temu pa nekateri delavski voditeflji kratijo delavcem pravico iidejžtvovaaija ter jim branijo svobodno razpravljati z delodajalci glede plpč, cMovnegp «časa in delavskih pogojev. Pravijo, da morajo VEe to delo qpraviti unije ter da morajo delavci,.ki se,nočejo pridružiti uniji, navzlie temu (»lačevati unijske p r "uspe v-ke. "'■Zaradi takih sporov Kanada nikakor ne more tsega^i svojo ,produkcije. X>gotčeno ljpadsko mrne^ije naj napravi konec tafcian aktrvnostim. Dela-vpe, ki se v teh časih udeležuje •nspostavne stavke, je slieen de-zerterju v uniformi, ki pobegne pred sovražnikom. Pri izvnftet-vanju velike naloge ne smemo omahovati. Obramlba* naiše svobode mora nadkriliti vse pri- re je zgodilo, da je stavko kar na svojo pest proglasil kakšen unijski u-radnik. V, bodoče bo pa stavku v kanadski tovarni mpostavna, dokler večina delavcev ne glasuje zanjo. GlfMSOvanije mora biti tajno ter pod nadzorstvom delavskega departmenta, ne pa kakor doslej, sanio pod nadzorstvom unijskih uradnikov. Prej ni bila stavka postavna, dokler ni posredovalni odibor Tsasflišal eastopnikov obeh spornih strank. Če dfjavci z odločitvijo posredovalnega od"bora NAVODILA PROSPEKTORJEM --•rlr-L; domini i potrebuje v vojne svrhe veli-- rnnožino raznih, rud in kovin ter dajervsled-te sedanjim in bodočim proapektorjem potrebna navodila. Nekatere rudnine je- sioer mogoče dobiti v Kanadi ,toda ne v zadčslni imeri. Oblasti ^le doslej niso preveč brigale, ker, iili niso potrebovale. Kopanje tAkih rud bi se prejšnja' leta izplačalo le v ogromnem obsegu.. 'Knjižica VBebujei zanimive podatke o \Tianj'ih znamenjih, po katerih je mogoče rudnine in kovine spoznati. Poglavitno je rudo najti. To je več ali manj naloga- prospektorj*iv. Vrednost rude določijo pozneje ri fi« vladni uradi. ; Ker je nekatere rudnirie težko ugotoviti oziroma določiti.* -i itfhko prospektor preskrbi iz di-ža^iega urada vzorce, s fca-torwrt priu»erja Wojo mijdlbo. \'zorce odda vlada po Faštiii ceni. 4 , IZanuuiva je,tudi tabela rasinih trdot. Tako ima grafit trdoto št v. 1, mavec etv. 2» caicite stv; 3, florit šiv. 4, apatite ištv. 5. feJdsar štv. (J, quartz stv. 7* topaz št v. 8, corundum štv. 9, dl.iiuint .ki je izmed vs.Ji najtrši, .štv.. 10* ' , f Trdoto marsikatere rudnine je mogoče približno ugotoviti z nohtom, ki ima trdoto štv. 2, in pol, ali »pa z noževo klinjoT čije tixlota ima stv. o, i« pol. Pros-pektorji morajo v pošte vati, da .je vs* rude in kovine, opisane v knjiiicL, pi epovedano izvažati -iz Kanadiv Za izjemne ?slit-čajp .je treba posebnega dovoljenja, kj ga je mogoče dobiti ediivole pri tiipovinskeni de-partnientu v Ottawi. Tipati jo- da se bodo pros-pektorji ravnali po na vodil »i v tej knjižici, kajti to jim bo v veliko pomoč in korist. Nekaterim prospektorjem je gotovo marsikaj znano, česar knjižica ne vseibuje. Svoje nasvete in priporočila naj bi sporočili rudninskemu derparimeu-tu, ki jiJi bo druigo leto objav.il' v d i ugi povečani izdaji knjižice. Kanadski rudniški department Je nedavno izdal (priroč-no knjižico z naslovom,: "Pro-spectoi Oukle for Strategic Minerals in Canada.5' Že po naslovni knjižice ialiko človek presodi, da se obrača kanadska Tflada na prospektorje, ki naj bi ji pomagali iskati in najti ležišča rud in* kovin, potrebnih za vojne namene. Knjižica jo res tako poučna V knjižici je, seveda na prvem mestu raizprava o zlatu in zlati rudi; v kakšnih zemeljskih plasteh se nahaja; kako je inogoče zlato spoznati in ga lo-ieiti od drugih • manj vrednih kovin v katero smer vodijo ižiie zfata itd. prospektorje na druge rude ki so baš v sedanjem časa za voj- in informativna, da bi ei jo mo-fno industrijo' večje važnosti kot ilaf nabaviti vsaik prospektor in'je pa zlato. V posdbnit poerlav- sleherni, ki se namerava lotiti tega zanimivega posla. Zadnja leta so kanadski prospektorji iiztikali v prvi. vrsti za zlatom in siebrom, kajti taka najdba so jim je najbolj ieplačaia, dostikrat so [pa naleteli tudi na ležišča 'bakra, svinca in cinka. s Nekateri med njimi predrti niso bili zadovoljni, 'jim jo bilo!;labro P^ajo poleg žlahtnih dovoljeno takoj zaštrajkati. V prihodnje pa -bo postopek naslednji: f 4Jelavski spor bo moral najprej preiskati posredovalni od-l^or; nato bodo morali obvestiti delavci delavskega mjinlstra o nameravani stavili; temu bo s.redilo glasovanja in štrajk bo jabru!hnŽi edinole, če se jbo večina delavcev izi-azila zanj. Je pa sle ena določba, ki daje vladi skoro popolno kontrolo nad položajem. Edinole delavski minister ima namreč pravico določiti- kateri delavci smejo glasovati. V marsikaterem slučaju bi na primfcr večina električarjev iglasovata za stavko. Elektrir terese. TEtler je >fprostil po s-ssfetu blazno nasilje, in to nasilje moramo premagati kovin tudi druge manj vredne kovine in rude, v splošnem se ,pa laJiko retee o prospektorji h, da nimajo preobširnega pojma o mrneraVogiji to je nauku o rudah in kovinah. Jjq malo jilh na primer ve, kaj je krom, mangan, tungsten, vanadium, grafit in mica. (Kanada je vodilni svetovni vir najrazličnejših rud in kovin, ki so neobhodno potrebne za vojne namene. . Je pa ^e dosti rudnin, katerih doslej v Kanadi še niso zasledili ali jih pa produoirajo v UKtzcdostni meri. Marsikatere-* ga materiala nima Kanada niti sjase dovolj, kakor najtbi potem t^akem ž njim še Anglijo pre-*ikrt>ovala. Večina delavcev na strani » > vlade. H koncu je se rekel nkiuister Howe: i i 'Ministrstvu za municijo in preskrbo je bila poverjena nar ioga mdbiliziranja vseh kanad-tekih produkcijskih zniožnosti za izdelovanje mftinicije in vo> nili potrebelčin Kot naeelniflc tega departmenta 'laihko poro-vatne teižnje in vse privatno in-Jpam o praktbčni izvedbi te nas lo^e. Kanada je prevaela od govornost za večjo Vojno pro-, dubcijo kot so jo naše tovarne naenkrat zmožne. Kanadska industrija je stoodstotno sodelovala pri razširjenju tovani. Nie oziraje «e na moje prej izraženo mnenje o stavkah, ( moram reči, da je pretežna večina delavcev prežeta s pravim duhom patriotizma. Kakor naši vojaki; mornarji in letalci, bodo tudi delavci storili vse, kar bo v njiihovi moči za p rep reče-nje naleijsifce nadvlade. Zgodovina sedanje vojne bo odredila kanadskim delavcem eno najtbolj častnih mest." jih je opisan krom, mungan,. živo srebro- molvibdenum. oin* tungsten, vanadium, grafit in mica. Department za nrtmici-,io m preskrbo si želi zajanučiti čini več,jo množino t<4i rudnin, da mu bo omogočeno uspešno sodelovanije z Anžilijo in Združenimi državami Mnogp teh kovin mora Kanada imtportirati iz daljnik d^-žel,' kar je posebno v sedanjem času zamudno, tvegano in v zvezi z velikimi stroški. Tungs ten in mangan sta na primer taki kovini. Če l>i jih bilo mo-goSee najti v Kanadi, bi bilo to silno veJikega pomena. IWSRiqy.BRAT FARMER V KANADI Medtenv kp maršal Simeon Tinuašenko poveljuje- ruskim armadam, ki branijo Nemcem prodiranje proti Moskvi, živi Nato pa opozarja knjižica injogov bin t Arfeur Timosenko kot farn^er v Ebv okraju;; 7 milj severno od Swastike v Kanadi. Artur Tiniošenko je bil i;ojen v ČVrtkovu v Besarabiji m je tri leta mlajši od ibrata Simeona-Oba sta bila rojcjia 23. marca. Artur Timo&onko pravi, da so ga stariši določili.aa duhovniški stau, da pa je po ,prv i sver tovni vojni odpotoval iz Rusije in se je naselil v Kanadi: Brat Sbnfeom ki je ostal doma, pa je stopil v rdečo armado in je postal maršal in velik poveljnik. .. Artur TLmošenko tudi pravi. 4a je bil njegov oče tesar, da je. zjgradil vee ruskih cerkva, katerega rokodelstva se-je tnOi sam naučil in tou pride sedaj 'zielo prav v Kanadi. ---" -• - - ZI VI ¥ I R I Spisal IVAH MATlCjjG Knjiga Je svojevrsten pojav t slovenski književnosti, kajti v nji Je v trinajstih dolgih poglavjih ' opisanih trinajst rodov slovenskega naroda od davnih početkov t -'Starem slovanstva do ' današnjega dne: Knjiga je Terno trealo naSega aivljenja ln trpljt?-nja, in kddr Jo prebere bo vedel o Slovencih več kot mu more nnflltl katerokoli naSe sgodoviaeko - delo* - — j« ZEMUO »trebil, zoral . O^E —— . x -t*.* •» -- jo je potcjal In gledal bojno njeno i -v; • - " 34 N - • ^tp ■ . je aerei ned teikin klaajeta VNUK- m je dvignil proti beau nerega Jim* m * . .i —v«; A - i l . l »;. .v; 13 POGLAVIJ — 419 STKANI v p;>a^u VEZANO Cena Poštnina plačana Avtor knjige'Jer IVAN MATtČIČ, ki je spisal sploSoo - raaoo knjigo — ^ NA KRVAVIH POLJANAH IfNJIGAR^ A €€ > 99 tit WEST 180» HTKKET ■»tf&L f v J «OLAB NABOP A" — New York Wednesday, October 1, \94V " T 1 USTANOVLJEN L. 1112 OSPOD iz KONOPISTA Napisal: L WINDER. 98 • • Dvaintri desetletnica je z občutkom sreče videla, da mož ne opaža malih lepotnih no.pak, ki so že polagoma ugopafoljale vitko skladnost njenega teiesa. Boki so se ji bili zadnji čas nekam razlezli, in tudi ozki obraz, ki ji je bil pridobil ljubezen Franca Ferdinnanda, je že kazal prve sledove nezaželene izpremembe: bradica, ki j« bila s svojo nežno podolgovato obliko intimo lepih rjavih oči najzavzetnejši irVrk tega obličja, čigar kpota je le nepopolno ustreaala običajnim pojmom, je postajala široka in tolsta, in v okroglih licih ni bilo "več tiste jinuhaste. od podočnik? neopazno poudarjene trpke miline, ki so jo opažali celo možje, ki jim mlada igrofica ni bila Všeč, temveč zbujala so dojem izdrave jezgrosti. Vse to je bilo brez poirtena, ker je ljubljenega moža vse navduševalo. Že po prvem tednu dni je bila Zofija rešena .strahu, ki se loti vsake žene, kadar sta njeno telo in njeno bitje prvič trajno, vsak dan, nenehoina izpostavljeni očem ljubljenega moža. Po prvem tednu je (bila zanj bolj brez skrbi ko zdaj. in ta zavest ji je dajala tisto notranjo svobodo in Sproščenost, ki jo je potrebovala, da je mogla premagovati tujost, ki je vse do svatbe vladala med mračnim, v kri prednikov zajetim nadvojvodo in njo. Teden dni po poroki je srečni zakonec pisal mačehi: "Oba sva aiezrekljivo srečna; za to srečo sva najprej dolž Nepremagana Jugoslavija 4 New York Herald-Tribune' objavlja z zgornjim naslovom v svoji številki 26. sept. sledeči uvodnik: potezo nariše stanje v Jugoslaviji in prikaže strahovit primer divjaške krutosti. List pravi, da so židje izginili iz hr bojev med to nesrečno državo in o naporih, ki sta si Rim Ln Berlin z njimi prizadevala doseči njihov izključni namen in cilj, da povečajo razlike, ki obstajajo med Srbi in Hrvati. Od Teta 1939, ko so prtmpčne nem po naglem (Hrvatske?*' se epraša omen je-! nost v kraljevini, se te spletke — še ved-,ini list? "Ni znano. Govori se tvori'Je podlago za pravo držav« tflTIIP V t<»l n nalllom mo'am ntntn no Ta. liotwlrn Ivninn mnJ r ..1 ____i'- nika Tebi. Kje Jbi bila danes, da se nisi Ti tako plemenito in nja, ki ga je osišče uvedlo, je v ganljivo zavzea za naju! Zato tudi venomer govoriva o Tebi, in najina hvaležnost je brezmejna. Nič dreguga Ti ne Jiforeva dati, kakor zaztrdilo, da si s tem storila dobro delo in osrečila svoja otroka za vse žive dni. — Zofija tega pisma ne bere, ker pravkar ureja beraška* pisma. Torej Ti predraga mama, lahko v štiri oči povem, da je Zofija zaklad in da .sem nepopisno srečen! Tako skrbi zame, imenitno se mi godi, tako zdrav seni in mnogo manj nervozen. Čutini se kakor prerojenega. V notranjosti imam popoln občutek, da bova do konca svojega življenja nepopisno srečna. Ljulba, dobra mama, prav si storila, ko si mi tako pomagala! Ljubi Bog, ki z Zofijo vsak dan po dvakrat v kapelici moliva k njemu, naj Ti poplača, dobra nvama. kar si storila za naju." čast rterilomljivi volji jugoslovanskega narodi*. Kar pa je še bolj važno, stanje v Jugoslaviji je značilen primer, za delovanje "novcjga reda" v Evropi — tiste ureditve, ki naj bi baje prinesle nrir vznemirjeni opljni. "Popolo di Roma" na primer razpravljajoč o delu na Hrvatskem s presenetljivo slučajnostjo on»enja, da je tam milijon in pol Srfbov. ki so vsi sovražniki Paveličeve vlade — tistega sovraštvom kakor vladajočto.m.a^atstvo napadala kot najava- ! P™vi4 ta.Hst' "^^J** nejšega sovražnika Madžarov, je v imenu svoje strank*, ki je V,h strojI* dru postajala čedalje močnejša, podal izjavo* da madžarski narod odpovedi Franca Ferdinanda ne smatra za pravno veljavno. Ako postane Franc Ferdinand po smrti Franca Jožefa avstrijski cesar in ogrski kralj- mota po starem OsgTskemi pravu njegova ž; na. ki njena noenakorodnost na Ogrekem ni ovira-postati ogrska kraljica prav tako smatra madžarski narod bodoče otroke Franca Ferdinanda iz tega zakona za polnopravne dtdiče do ogrskega presttola. Fran Ferdinasnd je dobro vedel, da ta Kossuthova izjava nikakor ne pomeni konca sovraštva med njimi in madžarsko pozicijo, ki je slej ko prej trdno od'ocena, da se pri prvi priliki otrese habsburške hiše, najprej pa njega samega. . • Presentljiva izjava ni bila političen obrat v njegovo korist, temveč izziv, naperjen proti Dunaju, proti cesarju, ki se je upirai uvedbi madžarskega poveljevalnega jezika v ogrski vojski. Neodvisnua stranka je mimo tega terjala, da smejo biti translajtanski polovici države samo madžarske čete z madžarskimi častniki. Ker cesar ni hotel ustreči tem željam, je bila neodvisni stranki dobro došla vsaika prilika, da ga ujezi in razžali. Vsak dan znova mu je hotela dokazati, da avstrijski cesar ni neomejeni gospodar Madžarov. "Ogabna burka", je jekel Franc Ferdinand Zofiji, ko je brat poročila o zavzetneim stališču Kossuthove stranke,. Zofija pa je videla v izjavi madžarske neodvisne stranke ugodno znamenje. Menila je, da je ta madžarska izjava v prvem tednu njenega zakona razvzeseljivi jprhčetek izpremembe javnega mnenja in da mora ljubljeni mož premagati vsakršno staro zamero in vsakršno osnovano ali neosnovano irvržnjo ter seči v vsako i oko, ki grozi njegovim sovražnikom na Dunaju. ''Morda mislijo, morda odkritosrčno želijo, da -bi n ajiui otroci in potomci vladali na 0|grskem!" je pogumno dejala. Njegove oči, ki niso nikoli drugače kakor nežno, ljubeče m želeče počivale na njeni postavi, so potemnele, siva kopre-na je zakrila njih svetlo modrino. "To je mnogo bolj zamotano, kot ti misliš," je odvrnil, sileč se, da mu glas ne bi bil preneprijazen. "Ti prasci me sovražijo 'bolj ko cesarja, njihova izjava je gol posmeh.M "Bojim se le, da ne bi zazmudila ugodne prilike. Če je *tvar takšna, seveda nočem več mtisliti na njo." "Ne, nikar več ne misH nanjo," je končal pogovor. Slalbe vofje je odšet iz sobe. . "Oh težko je z njim," je pomjLslLla, "strašne predsodke Prepričan je, da ž-nska ne smfe ničesar vedeti o politiki. Nikoli me ne bo prizna!1, za politično svetovalko, čeprav morata biti najin zakon in vrprasanje prestolonaslettstva najvažnejši točki njegove politike. Počasi, previdmo, korak za korakom bom morala vplivati nanj in mu dokazovati, da imam političen razum." Naslednje dni se je verovala še kaj omeniti o spotikijivem predmetu. V medenih tednih ni sirtelo biti govora o ničemer drugem kakor o sreči, da ga osrečuje. Izprevidela je, da je treba izenačenja značajev. On e bil nestrpen, zato je morala biti jotrpdžljiva. Kar preiad se je dal zanesti v nepremišlje-Vr.avlnanje' 21110 ^ n>oraia ravnati premišljeno, jemarti njegovi živčnosti vsaknšno snov za vzbuhe in mirno, vaztrajno stremeti po trajni skladnosti skupnega življenja. . Franc Ferdinand ni smel vedeti, da je njeno častihlepje še- predobro razumelo njegovo častihlepje in ga celo prekašajo. Qutila je, da ji n efoo častihlepje nikoli dalo miru; a to častihlepje je moralo goe rti nevidno in ni smelo jemati ljnbljenenm moža gotovosti, da najde jijena strast v ljubezni popolno utešenje. Tako ga je hotela voditi in osrečf*vati. Bil je srečen, _______ (Nadaljevanje prihodnjič.) * . "so se združili v skupine in ulbijajo hrvatske fašiste, dvi-pajo v zrak mostove in železniške ptOge." Edini izhod je, — predlaga "Popolo di Roma" — značilna fašistična "neusmiljena ufkrotitev.'1 Italijanski list S? z zadnjo o nekem malem otoku na Jadranu" — razlaganja k temu ni treba. To samo ponazoruje brezvladje, ki so ga razuzdano uvedli v mirni državi v smislu novfe ureditve, ki ne more prinesti mtiru — temveč samo ne- ljansko Vojno med Jugoslovanu Toda, Hrvati so brli že svobodni, ko je poleti, po svojem na-padiu, Hitler "osvobojeval" izpod Si bo v in postavil na čelo njihove vlade ne njihovega priznanega voditelja dr. Fa- "I nenfški i itaijanski viri, vatskega življenja, "Kje je se-jškesile omogočile Hrvatski, da jasno dokazujejo, da Jugoslavi- (daj 40.000 ali 50,000 Židov iz je zmagala v boi___dLiv danji nemiri niso državljanska J. ni in prezirani vladi lutk. Zraven tega daje sliko o bort>ah med Italijani in Nemci, borbo IMATE ZE TA PRIROČNI ATLAS? ? tek kritičnih taalb Je «toteUn dnevnih vrsti ta priročni ATI .AS. ki ca patije-mo nmSim naročnikom pa tajnUJi ccol. — Naročite ca ie dum! Velikost 9H x 14H ločer 48 velikih strani; 82 barvanlb aemljevldov tnjlh d rt« t ln 0 semljevidov Zdr. d rta v ln zastav vodilnih dr- 45 svetovnih itlk popolnoma o-anajtenlb; Zanimivi svetovni dogodki. Najnovejši semljevld kate celi svet ln tndl: RAZDELITEV POLJSKE II EL> NEMČIJO IN RUSIJO ITALIJANSKO OSVOJITEV ALBANIJE PRIKLJUČITEV CEHOSLOVA- SKE K NEMČIJI NOVA FIN8KO-BUSKA MEJA Cena 35 centov Poiljlte Trt)to v znamkah oz. po 2 centa. po S Posebnost: HAMMONDOV ZEMLJEVID, KI SAM 8EBE POPRAVLJA KUPON, ki ga dobite a atlasom ln ko ca Izpolnite ln poSljete k Izdajatelja zemljevida. Vam daje pravico, da dobite dodatne zemlje, ride a novimi mejami voJsknjo-«b se drtav, kakor bodo preme-njene po sedanji vojni. NaroČite Atlas pri: "GLAS NARODA"* Z1C WEST 18th STREET N ■ W X O B K , N. T. nikar Bamett Nover. poznavalec prilik v Evropi, je objavil v veiliktem a meriškem mesečniku "The A-merican Mercury" v oktobrski številki ponveniben članek z naslovom "Occupied Europe Fights Back" in v njem mied drugim pravi za borbo srbskih četnikov: Borfb? na Poljskem oblede v primerjanju z borbami, ki se bojujejo danes v Srbiji. Po poročilih, ki prihajajo iz Ankare, ibe^iii v Jugoslaviji prava vstaja-. Četniki — srbski borci — so po gorah, njihovem davnem skrivališču. Navzlic silnim zahtevam, ki jih nenfški vojski nala-era vojna v Rusiji, je morala Nerrfčija poslati divizijo, da sefbori v krajih, ki so jih — po njegovih mislih — osvo.iiti v crv?«m tednu. V današnjih pri ikah srbski četniki pomien i jo več kot običajno zapreko, zapreko, ki je z okrutnostjo ni mogoče uničiti. Efcih četnikov je> duh Evrope- ki jo je Hitler Mosvojil", to je duh jutrenje Evrope. NJemlške zmage so olajšal nemško "peto kol ono.*' Danes je Evropa doživela ".peito kolono" druge vrste. Na tej celini danes nahajamo vojsko brez orožja, vojska, ki se danes bori z golimi rokami in z nezlomljivo hrabrostjo. Narodi, ki so se pokorili de ne bodo pokorili vedno. Zasedena Evropa vrača borbo za borbo. zaprentoč. Fašistični tisk objavlja, da so v Trstu resni nemiri. Naciii neprestano in "odločilen; budno pazijo na bivše, avstrijsko pristanišče na Jadianu; in, ko oni posi"jajo čete, da uvedejo i