Uredništvo in upravnžštvo : Maribor, Koroške ulice 5. „STRAŽA“ uhaja v pondeljek, sredo io petek popoldne. Rokopisi se oe vračajo. Z uredništvom se more govoriti vsak dan od 11.—12. ure dopold, Telefon št. U3. Haročnina listu: Celo leto..................|2 K Pol leta....................6 K Četrt leta..................3 k Mesečno................... | k Posamezne številke 10 v. Zunaj Avstrije celo leto 17 K. Inserati aH oznanila se računijo s 15 vin. od čredne petitvrste ; pri večkratnih oznanilih velik popust. Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo. Št. 18. Mar bor, dne 14 februarja IH 13. Leti ik V. Kdor z mečem okoli hodi, bo z mečem pogubljen. Schulimeier — ustreljen, ,umorjen. Z grozo je napolnila včeraj ta vest celo javnost. Z grozo so jo slišali prijatelji in nasprotniki. Eden najzmožnejših voditeljev socijalne demokracije, eden, ki se je lahko ponašal, da ima mnogo, mogoče največ zaslug za vspehe, ki si jih je priborila stranka v zadnjih letih, je padel kot, žrtev groznega, najhujše obsodbe vrednega zločina. Prenapet, zmešan kverulant, katerega je sicer res intoleranca v socijalni demokraciji spravila ob zadnji košček razsodnosti, je dvignil na zavraten način svoj browning proti poslancu Sohuh-meierju in molče kakor posekan hrast je padel ta mož, ki je bil brez dvoma ena najmarkantnejših 0-sebnosti v avstrijski socijalni demokraciji. Naj je naša sodba o socijalni demokraciji kakoršna koli, naj je naše mnenje o soeijaldemokratični internacijonali tako ali tako, vsekakor nas mora napolniti zavratno izpeljani zločin z grozo in povsem opravičeno moramo zahtevati, da dobiti storilca težkemu zločinu odgovarjajoča kazen. Vse naše sočutje se mora obrniti žrtvi, ki je plačala s svojim življenjem, kar so drugi zakrivili. Atentator, ki je radi svoje trmoglavosti in razdražljivosti prišel večkrat v konflikt s svojo bližnjo okolico, je odkrito priznal motiv, ki mu je potisnil smrtonosno orožje v Toko. Že skoro deset let je živel napadalec v ostrih bojih s sooijaldemokratično organizacijo in ta ga je mučila in preganjala, kjer in kadar ga je le mogla. Godilo se je to toliko časa, dokler ni bil Pavel Kunschak, jki se zdi tudi beredi-čno bolan — njegov brat Frane je na psibijatrični kliniki — moralno, nravno uničen, tako da je nekoliko razumljivo, če ga je razgreta, razburjena domišljija napravila za strašnega morilca. Ne mislimo s tem opravičevati morilca, ki je svojo vest pred Bogom in pred ljudmi obremenil z grozniim, krvavim zločinom, ki se ne da utemeljiti s stranlcarsko-politi-čnimi preganjanji. Toda krvavo dejanje Pavla Kun-schaka meče kričečo luč na razmere, ki jih vstvarja od socijalne demokracije izvrševani lerorizem, ki ne pozna nikake milosti in nikakega usmiljenja. Se judovska „Neue Freie Presse“, ki krščanskim soeijal- PODLISTEK. Dreči ca, (Napisal Januš Goleč.) (Konec.) Pa komaj je odmaknil nekoliko pokrovec, je že smuknil iz peči maček in videč neznan obraz je pa prasnil naravnost med lonce in sklede na ognjišču, ter z glasnim, velikanskim ropotom prevrnil vso ropotijo po tleh. Drečica se je vstrašil, pozabil na pepel in jo ubral skozi duri. Se predno je prestopil prag: in obrnil hrbet, je mu že bila Čila za petami in leteli so za njim krampi in coperniki v celih rajdah. Preganjani tkalec je ugibal, skozi katero odprtino v plotu bi se rešil; pa je že taka, če je človek v sili in povrh štorast, se prav gotovo vjame v past. Tudi prestrašeni Drečica ni videl drugega več pred seboj na dvorišču nego tisto omaro, ki je služila za stranišče. V naglici se je zatekel v njo, pa s tako silo, da se je z glasnim truščem z Drečico vred prevrnila. Bil je sedaj v pasti. Vrata omarino so se zapahnile pri padcu in povrh jih je še stražila sama Čila, ki ga gotovo ni čakala praznih rok. Vi nevarnosti pa k sreči človeka navadno ne zapusti zavest; in tudi tkalec je bil v omari pri vseh petih. Čila je vpila nad njim in mu gonila v ušesa Bog ve kake psovke. Ni se naš vjetnik bal Ciline roke, ampak njenega obrekljivega jezika in mučil ga je strah: kaj, 8e se Cilina družina vrne domov od maše, potem pač bode padalo? cem in sploh nobeni krščanski stranki ni naklonjena, mora priznati, da je Kunschak delal pod pritiskom socijalclemokratične organizacije, ki ga je preganjala dolga leta. Ravno socijalna demokracija je, ki je vpeljala v javno, politično življenje argumentacijo s koli in kamni, socijalna demokracija je že pre-mnogokrat nadomestila moč ideje, besede in dokaza z brutalno silo. Ce je tudi njo zadel enkrat težak, nezaslišan udarec, je to nekako samo ugotovitev principa: milo za drago. Kdor z mečem okoli hodi, bo z mečem uničen. Ne bomo v dokaz naše trditve navajali raznih slučajev, ki to pričajo, ampak omenjamo samo splošno, kako je najti socijalno demokracijo vedno med onimi, ki slave upore, krvave izgrede in magari celo ubojstva, če je vse to naperjeno proti državnim ali cerkvenim ustanovam. Ferrer, ki je vprizoril divjo gonjo proti španskim katolikom, je še vedno svetal vzor naših socialdemokratov. Bilo bi a-botno A^sako nadalnje dokazovanje, ker je že preveč znano, da ne velja pri nobeni drugi politični ali pa strokovni organizaciji tako neizprosno načelo, kakor pri socijalni demokraciji: Willst Du nicht mein Bruder sein, so schlag ich Dir den Schädel ein. Orožje nasilja, ki ga je socijalna demokracija že neštetokrat rabila v boju s svojimi političnimi nasprotniki ali za to, da bi uklonila v svoji strokovni organizaciji one delavce, ki se nočejo pokoriti diktatu rudeče organizacije, se je obrnilo v najstrašnejši obliki proti enemu najodličnejših in najzmožnejših njenih voditeljev. Nevarna socijaldemokratična teorija je zahtevala enkrat žrtev v lastnih vrstah, in indirektno uničila e-nega svojih najboljših. Ta tragika usode je še tem večja, ker je bil Schulimeier osebno zelo priljubljena osebnost v vseh krogih in je užival simpatije tudi pri nasprotnikih. Človek pozabi, ker rad pozabi, na nerazveseljive momente, ki so sodelovali pri tragičnem koncu poslanca socijaldemokrata Sehuhmei-erja in njegovo sočustvovanje so obrne v polni meri človeku Schuhmeierju, ki je padel kot žrtev nemoža-tega napada, v polni moči svoje moške dobe, sredi neumornega dela, slavljen, češčen pri svojcih, strah nasprotnikov, na vrhuncu slave. Darujte za Slov. Stražo ! Znal je dobro, da s hudim pri baburi nič ne 0-pravi, začel je torej z lepa: „Čila, vse ti dam, kar zahtevaš, samo v miru me pusti oditi.“ „Kaj“, se je obregnila Štrucla, „kaj bodeš ti dal, copernik ti. grdi?“ Drečica je ponižno ponavljal prošnjo in sam ni vedel, kako da je vpletel besede: „Cilika, v zakon te vzamem, samo ne pravi tega okrog.“ Se kozopetno Čilo, ki jej je že gotovo presedal vdovski stan, so ganile te besede. Rada bi še bila menda uživala mirno zakonsko življenje brez palice, radi tega pa je tudi izpustila vjetnika in obljubila molčati. Štrucla, če tudi je imela pasji rep mesto jezika, ga je vendar to pot zagozdila z molkom v upanju na zakon. Ko pa je samski tkalec uvidel, da ga Čila ne raznaša, je tudi on izpolnil svoj del obljube in jej je ponudil roko. Ni občutil več taiste sladkosti ljubezni, kakor prvič, kajti jamic, tistih pri ženskem spolu tako zapeljivih, je zastonj več iskal na Cilinem obrazu. Niso bile več jamice, ampak že luknje; pa le vendar — obljuba ga je vezala. Gospod župnik so z veseljem oklicevali ta par — tišina je vladala po cerkvi, le teti Katri je kar nehote ušla in sicer bolj na glas beseda: „Eisenpauerji . .“ Ženske so se spogledale, pa nobena si ni mogla razlagati te opazke. Pintla pa je tudi skrbno molčala, ker je vedela, da bode vabljena na gostijo. Gostija je bila velika; ženin se je držal bolj kislo, nevesta pa je bilo razposajena. Po dokončanem cerkvenem opravilu so posedli pri „virtù1'» za mizo in se jeli krepiti z juho. Pa tudi to pot je ženin pokazal, da smatra kro- Kako delata e. kr. deželni in ptujski okrajni šolski svet. Iz St. Vida pri Ptuju se nam poroča: Pretečeno poletje je bilo na tukajšnji šestraz-rednici razpisano učiteljsko mesto. Za mesto sta bila dva prosilca, eden je pa odtegnil prošnjo in je bil vsled tega edini kompetent učitelj Malenšek. Ko se je v jeseni pričela šola, je dobil učitelj Malenšek od ptujskega okrajnega šolskega sveta odlok, da ima takoj nastopiti mesto učitelja pri St. Vidu in reklo se mu je, da bo definitivno imenovanje sledilo za 8 ali 14 dni. To je bilo koncem oktobra. Gospod Malenšek je čakal na dekret, a dekreta ni od nikake strani. Stvar se je namreč takoj obrnila, ko ije nastopil gospod Malenšek službo in se ni klanjal Sosteriču. In razun tega še je prišel k Sosteriču neki provizorični učitelj Zorec ter ga prosil, naj poskrbi, da ne dobi gospod Malenšek definitivnega učiteljskega mesta, ampak on, ki se bo oženil, dalje da je član Südmarke in Scnulvereina in da bo vedno „stramm deutsch“ Sosterič si da tisti dan vpreči konja in se pelje k Maksu Strašilu v Ptuj, katerega je nagovarjal, da naj gre z njim k nadzorniku, da na vsak način preprečita Malenšekovo imenovanje in dosežeta, da se bo mesto še enkrat razpisalo. Akoravno je ptujski okrajni šolski svet že predlagal, da deželni šolski svet imenuje Malenšeka za definitivnega učitelja za St. Vid, in je bilo to imenovanje že na dnevnem redu deželnega šolskega sveta, se je posrečilo Sosteriču in Straschilu doseči, da učitelj Malenšek ni bil imenovan definitivnim u-čiteljem. Po preteku štirih mesecev se je mesto razpisalo na novo. Mi vprašamo tukaj javno, tudi dr. Kukovca in liberalce, na kak način naj bi vendar bili Slovenci za nemško gospodarstvo v Gradcu? RavM v času, ko se gre za spravo v deželnem zboru, delajo nemški nasprotniki take krivice. Vsled tega se mora prenehati vse. Pri takih neznosnih razmerah zahtevamo, naj gospodje deželni poslanci na noben način obstrukcije ne opustijo. Ako bodo razpisane nove volitve, gremo vsi za nje v boj! žnik za nekaj nepotrebnega, ker ga je polnega vroče juhe prevrnil po hlačah in po tleh. Radi te malenkostne nerodnosti je zadnjič slišal iz Cilinih ust oni nekdaj usodepolni ,„kramp“, pa jej ga sedaj ni štel v zlo. Teta Katra je seveda rajala in še okrog polnoči je klicala latre na ples. Zakonska Čila in Drečica sta bila srečna v življenju. Prodala sta Strucevino in se vsedla za vedno Radiu na hrbet. Drečica je tkal naprej in se jezil nad zanikrno prejo; pa ni se trudil za svoje potomce, ker teh nikdar gledal ni, ampak za dve Cilini hčerki iz prvega zakona, ki sta imeli tudi jamici, pa ne po dve, ampak vsako po jedno. Vsega je bilo dovolj pri hiši, pa tudi „eisenpauerji“ so se vozili in se še vozijo menda dandanes po Drejčevini. Povest rejenca. (Crtica: napisal Januš Goleč.) I. Cerkovnik je ravno potegnil za vrv poldanske-ga zvona; že so se tudi vsuli otroci kot čebele iz šolskega poslopja, držeč vsak mogočen kos kruha v roki. Vsak je poskakoval, se smejal, ali vsaj zadovoljno gledal v svoj kruh; le Peter je vselej ob prostem času vtaknil roke v žep, podprl šolske podboje in nekako tožno gledal tovariše, ko so skakali in pa jedli. Bledi Petrov obraz in pa slabotna postava sta pričala, da bi bil tudi Peter jedel, ko bi le imel kaj. Vendar prosil ni nikoli sošolca, češ, daj še meni, saj košček. Ne — tega Peter ni storil, dasi otrok, je pa rajši trpel glad, nego bi bil — beračil. Gospod župnik so večkrat Petra opazovali, do-Parila se jim je dečkova resnost; pa smilil se jim je tudi, ker mu je bila že kot otroku v obrazu začrtana skrivna bolest. Cambonovo pismo. Pa Zagrebu kroži zanimiva /govorica: Francoski poslanik v Londonu Cambon je poslal znanemu dalmatinskemu arheologu in politiku msgr. Buliču pismo, v katerem mu sporoča, da bo Francija pri re-uniji veleposlanikov v Londonu protestirala proti temu, da igra monarhija vlogo braniteljice in zaščitni-ce albanske avtonomije, med tem ko ob istem času „suspendira avtonomijo kulturno veliko višje stoječe Hrvaške.“ Umevno, da vzbuja vest o tem pismu po Zagrebu in celem Hrvaškem živahne odmeve. Sicer bi bil Cambonov korak nekoliko nenavaden, toda nemogoč ni. Tudi je naša politika za vsakega logično mislečega človeka tako, recimo, „nenavadna“, da mora sama po sebi vzbuditi v svetu take odmeve. Slednjič je pa tudi oseba msgr. Buliča, ki je gotovo eden najpoznatejših živečih Hrvatov, več kot dobro jamstvo za resničnost razširjajoče se vesti. 'Ce bi se pa vest v celoti tudi ne potrdila, ker mogoče ni prikladna za javnost, je vendar tako na mestu, kakor le malokedaj kakšna politična zakulisna pripovedka. Si non e vero, e ben trovato. Zlasti je aktuelna za hrvaške razmere. Najnovejša poročila iz Budimpešte in Zagreba namreč pravijo, da Čuvaj in Čuvajev tri-noški sistem še ostaneta. Merodajni krogi še nočejo uvideti, da je politika, kakor se jo sedaj prakticira na našem jugu, za državo samomorilna. Tam preko meje hite rodni bratje od zmage do zmage in s krvjo črtajo meje novi, veliki, svobodni domovini. Pod svobodnim solncem žive kot svobodni, polnopravni državljani. Tostran meje pa je ukinjena ustava, politično obzorje je zastrto s težkimi oblaki, po hrbtih stoletja zvestih in udanih državljanov pa šviga Čuvajev bič. Ali ni to kakor nalašč milje, v katerem bahato poganja državi nevaren irredentizem? Ali morate najti metodo, s katero preženete iz državljana vspešnejše in temeljitejše vsa čustva podložniške udanosti in patrijotizma kot na tak način? Mislimo, da ne. Kaj čuda, če pride poterei g. Cambon do takih misli, kakor jih je sporočil g. Buliču. Kaj čuda, če potem tuji diplomati zmajujejo nad našo politiko, kajti po najprimitivnejših nazorih mora diplomat skrbeti za prospeh svoje države, ne pa jo tirati v propast. Kaj čuda, če je naša politika zgubila v svetu ves kredit, saj je radi njene nedoslednosti ne more smatrati nihče za resne. Tam doli na Balkanu naj vzleti v nepristopnih albanskih gorah iz pepela in razsula turške tiranije ptič Feniks, ves lep in zlat, naj se ustanovi svobodna Albanija. Z gromko besedo topov smo magari pripravljeni vzbuditi čarobnega ptiča iz njegovega stoletnega sna. Doma pa skušamo ob istem času dolga stoletja svobodno kraljevino podvreči mažarskemu imperializmu. Tam zunaj — svoboda, tu doma — tiranija. Čudno, da g. Cambon ni že prej pisal in nič bi ne bilo presenetljivega, če bi prišlo na veleposlaniški reuniji res do protesta. Tako veliki v nedoslednosti, kakor naši, pod mažar- Pristopili so nekoč k Petru in ga prijazno nagovorili : „No, Peter, kaj pa ti, ni si li nič lačen?“ Deček je začudeno pogledal gospoda župnika, pokimal z glavo, nato pa z milo prosečim glasom odgovoril : „Pa mi mama niso nič dali seboj.“ Ganile so te besede gospoda župnika. Niso bile izrečene v obliki 'prošnje, ampak kot nekako opravičenje v zadregi. Prijeli so Petra za roko in Iga peljali v župnišče, tolažeč ga: „Peter, bodeš pa odslej jedel opoldne pri nas.“ Krepko je držai otrok roko dobrotnikovo, solza in poljub hvaležnosti sta se spustila ob jednem na njo, ko jo je izpustil. Odslej je dobival Peter hrano opoldne v župnišču, vendar žalost in resnost ga niste tudi zanaprej minuli. Gospod so ga celo povzdignili za ministranta, služba, v kateri se dečki kaj radi prevzamejo. Posebno hribovski ministrant, ker je človek prisiljen vzeti največjega nagajivca, je navadno poosebljena zloba. Peter je delal izjemo. Dasi je že kot šolar služil po tri krone na mesec, je bil vendar ponižen in še odraslim vzglednega jobnašanja. Stanoval je pri materi, kakor je sam nazival Stabucovo Nežo, Korenovo kajšlarco. Neža je bila staro bable, saj menda sama ni več pomnila, kedaj da je bila mlada. Pridna je morala biti nekdaj, ker ni imela prav nobenega pravičnega prsta na roki. Nekaj jih je bilo sključenih, a drugi pa so jej manjkali do polovice ali vsaj do tretjine. Starost in slabost sta ji vzeli delo iz rok,, bila je navezana le na milosrčnost remšniških gospodinj. Se od vseh strani s kolci podprta kajša ni bila njena last, ampak Korenova. Poleg Petra in Neže je motovililo po bajti še jedno živo bitje in to je bila bradata koza „mavra.“ Mavra je bila Petru najzvestejši prijatelj. Njej je tožil svoj glad, njej je pripovedoval, kaj se je v šoli novega naučil ali v cerkvi lepega videl. Bistro je gledala in kim,ala, če jej je kaj resnega pripovedoval, pa tudi žalostno mu je položila glavo na ramo, kadar je jokal. Mavra je otroka vsaj razumela, ne toliko Neža, ki je bila, eh, ona je pravila, da samo malo bolj na tousto čuje, čisto gluha. sko-germanskim pritiskom živeči politiki, drugi vendar ne morejo biti. H koncu samo še nekoliko pripomb: G. Cambon je pisal svoje zanimivo pismo, ker je zasledoval politiko naše monarhije doma v trojedini Hrvaški in zunaj v širokem svetu. Primerjal je politiko Čuvajevih sistemov, ki se jo prakticira napram slavni in ponosni Hrvaški, in politiko, ki bi naj veljala v albanski nekulturni zapuščini in ob albanskih čereh, ter je pisal Buliču znano pismo. Ce bi g. Cambon Je nekoliko stopil preko Sotle in bi nekoliko preštudiral politiko, ki je v modi in veljavi v štajerskem in koroškem vilajetu, sploh na našem jugu, bi gotovo pisal še kako in bržčas ostrejše pismo. Pisali smo že večkrat v smislu Cambonovega pisma, kazali na grozno nedoslednost, ki mora naši politiki vzeti ves kredit in bili konfiscirani, zato danes ne bomo tega ponavljali, ker se nikakor nočemo zameriti državnemu pravdniku. Rečemo samo: Ce bi g. Cambon poznal naše razmere, potem je skoro nemogoče, da bi ne prišlo do protesta na veleposlaniški konferenci. Niso prijetne razmere na Hrvaškem, toda, g. Cambon, pridite se le učit k nam na Štajersko in Koroško, v naše šole in urade. Prvenstvo nam je gotovo. Boj Poljakov v Nemčiji. Neverjeten .glas je prišel iz pruskega Berolina: pruski državni zbor |e izrekel nemški državni vladi nezaupnico radi njenega krutega postopanja proti lastnim državljanom —" Poljakom. Po vsem ^kulturnem svetu je že znano, kako barbarsko gospodari pruska vlada v poljskih pokrajinah, ki so ji pripadle pred dobrimi 100 leti o priliki proslule delitve .davnoslavne, a nesrečne Poljske. Krutost nemških državnih oblasti graja civilizirana Evropa, obsoja jo vesoljno slovanstvo, kolne jo brezpravni Poljak. Razne hudobije je uradna Nemčija zagrešila proti svojim Poljakom, a višek vs.eh je gotovo uradno vršeče se razlaščevanje poljskega naroda, rop poljske zemlje, ki se godi že od leta 1908 kljub temu, da si ga država ni nikoli tipala pzakoniti. Zato pa je njeno postopanje tem gnusneje, ko iz ene strani podpira moralno gonjo, ki tira Poljake iz njih rodne grude, iz druge strani pa zakriva žig svoje sramote s hinavskim izgovorom, da ona ne more /biti za nič odgovorna, ker razlaščevanje vendar ni zakonito. Razlaščevanje se je torej vršilo in vlada se je pri vsakem vspehu dobrovoljno muzala, ob enem pa nestrpno mislila, kedaj nje strupeni duh/ zamori zadnjega Poljaka. Poljski narod in njega voditelji so se upirali temu barbarstvu, upirali splošno z vspehomi, ali vendar so morali Poljaki vsak dan zaznamovati kak nevspeh, saj se je zaklela proti njim njihova višja oblast. O interpelaciji Poljakov, zadevajoči raz-laščevanja njihove posesti, se je razpravljalo v nemškem državnem zboru v Berolinu dne 26. januarja. Vlada se razprav ni udeležila in njen zastopnik, idr- Tako je torej preživel Peter zgodnjo mladost v samoti; bolj navezan v besedi na zvesto živalj, nego na mater Nežo. Revščina in glad sta bila vsakdanja gosta pri Korenovi kajši že po leti, kaj še le po zimi. Dobro je čutila Neža, da bode edeninosemdeseta zima za njo tudi — slednja. Saj do sedaj je še šlo, ker je imela še prožna dva prsta na desnici, namreč: kazalec in palec, ki imata važno vlogo pri jpreji in Smukanju perja; to zimo pa, jedeninosemdeseto, pa sta se tudi ta dva po-tuknila v zimsko spanje. Zapadel je sneg in z njim je pritisnil še tudi mraz. Neža je dremala vse dolge zimske dneve in večere za pečjo, prebirala jagode na moleku in lezla skupaj kot dorasla goba. Govorila je malo s Petrom, ampak vedno kimala in godla zmedene besede. 'Nekega večera pa je poklicala Petra k sebi, ga prijela za roko in solza za solzo je kapala na otročjo roko. Mati je molčala, le roko mu je krepkeje stiskala in jokala. T)udi Petru se je otožilo in vlile so še mu debele solze po bledem licu. Neža se je skušala otresti žalosti, položila levico na Petrovo ramo in popolnoma pretrgano govorila: „Jaz — ti nisem — mati.“ Hotela je govoriti še dalje, pa ni šlo; solze so jej udušile nadalnje besede. Neža je spustila Petrovo roko tn ga jela z desnico križati — v slovo. Roka jej je omahnila, še predno je začrtala povprečno črto križa in zadremala je za vselej. Peter se je po prstih odstranil iz izbe k mav-ri, češ, mati so zopet zaspali. Pa tudi mavra ni bila mirna kot po navadi, ampak je stopicala semtertja in mu venomer polagala glavo na ramo. Dolgo je Peter ljubkoval živalj, ki je čutila že Nežino smrt; še le spanec ga je opomnil, da mora nazaj v izbo. Mati je še vedno slonela sključena na stolu, nič nenavadnega za otroka, ki je tudi zadremal na slamnatem ležišču. Spaval je dolgo, a nemirno, ker se je večkrat stresel v spanju. Zimski solnčni žarki so že prodrli skozi okajena okna; pogostni mavrini klici so tudi predramili Petra, ter si je omencal oči in pogledal po izbi. (Dalje prihodnjič.) žavni sekreter najvišjega justiČnega urada >je zapustil dvorano, podavši posebno izjavo že pred početkom debate. Poljak Seyda je interpelacijo utemeljil in je hudo kritiziral prusko protipoljsko politiko, pomagal pa mu je mladi socijalist Wendel. Zlasti sta ožigosala to divjaško razlaščevanje, ta rop poljskih posestev. In istotako odločno, a z bolj zmernimi besedami, je pobijal protipoljsko politiko grof Praschma, zastopnik katoliškega centruma ! Podpirali in odobravali pa so postopanje nemške vlade naeijonalni liberalci in konservativci. Poljaki so predlagali nezaupnico za državnega kancelarja, namreč resolucijo, ki pravi, da ne odgovarja naziranju državnega zbora razlaščevanje poljskih posestnikov, kakor je dopušča državni kancelar. Glasom od sedanjega državnega zbora preustrojene-ga poslovnega reda more namreč — česar do sedaj ni bilo — končati interpelacijsko debato sklep zbornice, ki izraža, da ne odgovarja naziranju državnega zbora, pečati se z onim vprašanjem. Ker so pa razen Poljakov glasovali za nezaupnico tudi socijalisti in katoliški centrum, Francoz in Danec in eden liberalec, je bila rezolucija z lepo večino sprejeta. Glasovalo je namreč za njo 213 poslancev, proti njej pa 97, glasovi konservativcev in nacijonalnih liberalcev, dočim se je glasovanja vzdržalo 43 narodnih naprednjakov, ki so s tem pokazali, da se sicer tudi ne strinjajo s protipoljsko politiko, da pa ne čutijo potrebe, da bi nastopili proti njej. Nemškemu državnemu kancelarju so nemški državljani tokrat prvič izrekli nezaupnico in to je prvi slučaj svoje vrste v zgodovini nemškega parlamentarizma. Trpljenje rezervistov. Po listih posnemamo: V sedanjih časih, ko smrdi povsod že po smodniku in je cela vrsta tudi naših rezervistov pod o-rožjem, je naravnost aktuelen članek, ki ga priobčuje dunajski vojaški list „Armee-Zeitung“ o preskr-bovanju rezervistov v svoji 4. letošnji številki. Ta članek obsega poročila nekega višjega častnika, ki zatrjuje, da se podobne nerednosti gode že več let sem, da se raztezajo približno na vso našo armado, in tudi da niso nikakor pretirane. Poročilo se glasi skoro dobesedno prevedeno, tako-le : Montura. „ Začnem pri gospodarstvu pri monturah. Vedno se jo hvali in vedno kontrolira, vse to pa vendar no zabranjuje, da hodi vojaštvo oblečeno v cunje. Inventarji se sklepajo večkrat v 'letu, računi na odstotke so brezkončni in ni malenkost, da se s tako zamotanim sistemom izhaja z obleko že samo pri aktivnem moštvu. Kam pripelje to 'gospodarstvo na od- O vaških grbih. Dne 31. januarja letos je „Straža“, štev. 12, o-belodanila neki pesmotvor o grbih, s katerimi se od pamtiveka ponašajo vaščani. Gospod priobčevalec J. L. ne zna pesnitvi za izvor. Pisaleč pričujočih vrstic misli, da je, ime pesnika uredništvo zgoraj imenovanega lista zvedelo že z gotovostjo. Mož namreč, ki ga imam na sumu, je dobro znani književnik, in kdor ima na skrbi slovstveno zapuščino njegovo, — tam bo brez dvombe ležal tudi rokopis glede vprašljivih grbov. * *Ako pa „Straža“ pred prihodom, mojih vrstic ni dobila obvestila* odinod, naj poskusi ta priposlatev priti na sled pesniku. Ne vem (katerega dne v avgustu leta 1873 se je v Pušencih v župniji Ormož vršila „lepa veselica“, bila je primicija. Okoli sebe nas je v gostoljubnem „šotoru“ zbral tistokratni novomašnik Jurij Vtičar. (Umrl je dne 3. septembra 1906 kot župnik v Prevorju, okraj Brežice.) V naši tovaršiji nahajal se je v pesni omenjeni ’„Vodrančan“, to je človek, domujoči v okolici Vodranci ob cesti Ljutomer-Središče. Ta, ljudstvu splošno poznana oseba, jo ob primernem trenutku stopila na klop ter proizvod svojega pesniškega duha pred občinstvom prebrala. Besedila si poslušalec seveda ne more zapomniti docela, pač pa smo z zanimanjem spremljali in v spominu ohranili vsebino. In kar se tiče malenkosti moje, spominjam se prav dobro, da je recitator berivo sklenil s stavkom, ki omenja grb kraja Pušenci. S tem je dosegel vspeh : povzročil splošno Veselost v šotoru, ko je bil po imenu imenoval lačno bitje pušensko. Gostov se je „čuda“ zbralo, mnogoštevilno. In ljudje na potu do doma kajpada niso pozabili, kar so videli in čuli na slavnostnem torišču. Umevno je, da so zanimalci oskrbeli si „nocoj“ prebrano pesen ter jo prepisavali. In tako ohranjeni pesniški sestavek je čez 40 let našel pot v časnik. Sedaj pa, če primerjamo moje poročilo s podatki v obelodanjeni pesni, (dospeli bi do zaključka, da iskani pesnik ne bode drugi, kakor — Božidar Flegerič iz Vodranec in bi torej on bil tista osebnost, ki je v svojem umotvoru nanizala venec grbov, s kakoršnimi se ob obiteljskih sestankih, to je po gostijah, dražijo veseli gostovalci v okraju ormoškem. ___ M. Karba. * Nismo dobili. — Uredništvo. stotke, se pa dobro vidi pri naših rezervistih in pri nadomestnih rezervistih. Ti pridni dečki hodijo okoli kot berači. Neki ruski znani častnik nas je v tem oziru v nekem listu prav točno opisal. Kakor poseben brihtnež je iz-tuhtal takozvano „zalogo za vaje.“ To so stvari, ki so pri stalni vojski že čisto nerabne, katere se pa spremenijo potem v vojaških delavnicah s pomočjo zadnje erarične krojaške, čevljarske ali jermenarske moči zopet v „uniforme“ in „oprave-“ Ko gre ,ta „zaloga za vaje“ iz delavnic, je na čisto zguljenem blagu zaplata pfi zaplati, šiv pri šivu. Človek bi mislil, da vidi pustno šemo, kakor hitro obleče rezervist to „monturo.“ Rezervist ni slab vojak, on je ravno jedro našega moštva in zato pač ne zasluži, da ga erar zavija v'take cunje, akO:mora zopet pod orožje, in sicer večkrat prav v težkih skrbeh in s težkim srcem. In to vse še ni zadosti, da !se uradno prizadene ubogemu rezervistu stvari, Ju ubijajo naravnost vsak moški in vojaški čut, poleg tega se moža potisne še brezobzirno v razmere, ki se tičejo njegovega osebnega blagostanja. Mož se ne more niti zadostno očistiti, kajti njegova „montura“ gre takoj na košče-ke, kakor hitro jo kje prime in ravno tako .se nikakor ne vtegne varovati pred slabim vremenom. Naj se malo pomisli na letni čas, potem na kroje, v jka-terih morajo služiti naši rezervisti. Obuvalo. Kar se obutve tiče, je gotovo /še dosti slabejša. To je razumljivo, ker se najbolj obrabi. Sicer je naravnost neverjetno, ampak so nekateri vojaški oddelki, ki so tako na slabem, da ne pride na moža niti en par čevljev. Zato dobivajo sedaj — sredi zime — lahke, komodne čevlje. Iz „zaloge za vaje“ pridejo pri tem čevlji, ki ne vzdrže niti enega pohoda. Kaj pomaga potem, ako ta ali oni opozarja na to, kako važna je obutev ravno za pešce, ako se še naprej dela tako gorostasne napake. Od ene kompanije nadomestnih rezervistov o-stane vsak dan po 40 mož doma, ker so na pol bosi. Da pa ti ne zaostanejo preveč v nzvežbanju, menjajo drugi dan čevlje s svojimi tovariši. Kolikokrat so se take stvari že naznanile, ne vem/, vem pa, da, če je prišel nato kak odgovor, se je vedno glasilo, naj se to „preskrbi“ v lastnem gospodarskem krogu. 'In tako se preskrbi, kakor je bilo ravno rečeno. Perilo. In perilo! Moji ljudje ne dobijo nikakega perila. Zato nosijo že sedem tednov vedno isto srajco in iste spodnje hlače. Mi zabavljamo čez balkanske države; menda pa imajo tudi Srbi, ki tičijo v zemeljskih luknjah pred Odrinom, po eno srajco in po ene spodnje hlače. Takoj bi se moralo razdeliti navadno in volneno perilo na vse rezerviste in nadomestne rezerviste. Oskrbovanje. Povsod se borimo proti narkotičnim živilom, a pri nas pa dobi vojak dvakrat na dan črno kavo! Porcija mesa znaša 20 dekov. In kaj je to? Naj se pošlje k nam kako komisijo, naj se jo obleče z obleko za vaje, potem naj hodi pri lepem in pri grdem vremenu na vaje čez dan in večkrat tudi po noči. In ta komisija naj živi kot naši rezervisti, vsak dan naj dobe člani le 20 dekov mesa in dvakrat črno kavo. To poročilo naj bi potem čitali! Tako delamo mi s svojimi četami, ki vtegnejo iti danes ali jutri morda na bojno polje. Taki ljudje naj potem vzdržujejo vojne napore. Prenočevanje. Silamnic sploh nimamo. Moštvo spi na slami, tu pa tam včasih po trije fantje na dveh slamnicah. Rjuh seveda nimamo. Pri tem mrazu «■■e seveda nik-do ne sleče ; vse spi oblečeno, kar je, kakor je vsakemu znano, zdravju in moči Ijako škodljivo. Zaključek. Taka je oskrba, kakoršne je zmožna naša moderna intendanca. Človek bi mislil, da se nahaja zopet v časih sedemletne vojske, ako vidi vsak dan že pred seboj to revščino naših vojnih komisarjev. Vojska bi bila boljša kot tako življenje! Politični pregled. Državni zbor. Dunaj, 18. febr. Kakor smo že zadnjič javili, je sklenil konvent seniorjev, da zbornica za nekaj časa prekine s plenarnimi sejami. Zgodilo se je to, da bi razni odseki, v prvi vrsti finančni, imel dovolj časa, rešiti razne vladne predloge. Odseki sedaj pridno zborujejo, toda delo gre le počasi izpod rok. Zlasti v finančnem odseku delo zelo zaostaja in je malo upanja, da bi se dalo rešiti pravočasno mali finančni načrt. Posebno odpor proti vpogledu poslovnih knjig od strani kapitala je še vedno zelo hud. Ddsek ima vsak dan dopoldne in popoldne seje. Dela se veliko, če bo dosežen vspeh, je drugo vprašanje. Jutri ima odsek zopet sejo. V justičnem odseku je tudi vsak dan seja. Bavi se z odvetniškim redom. V proračunskem odseku se nadaljuje boj za vseučilišča. Naši poslanci vrše vestno svojo dolžnost. Jutri zopet seja. ,* . • * Učni odsek. Učni odsek je imel y sredo sejo, v kateri je razpravljal o višjih šolskih oblastih, zlasti o nastavljanju okrajnih šolskih nadzornikov, katere namerava vlada podržaviti. Pri tej priliki je govoril tudi poslanec dr. K. Verstovšek in vpletel med drugim neznosne razmere slovenskega šolstva na Spodnjem Štajerskem.. Zlasti je opozarjal vladne zastopnike, da poučijo šolske oblasti dežele 'Štajerske, da ne silijo zdaj v teh slabih letinah in slabem gmotnem stanju, ko še občine na posojilo ne morejo dobiti potrebnega denarja, k novim šolskim stavbam. Poslanec dr. Karl Verstovšek je podal več slučajev iz zadnjega časa ; celo poljski poslanci so se zgražali nad takim početjem. Govornik je povdarjal tudi delitev deželnega šolskega sveta in opozarjal na dejstvo, da so Nemci že sami začeli delovati v svrho delitve, ker so že uosegli za malo število nemških šol na Spodnjem Štajerskem celo tri nadzornike. Delitev šol je torej dejanski že izvršena. Posebno močen vtis je napravil govor, ki se je bavil z delovanjem nemškona-cijonalnega dvornega svetnika Tumlirza, ki dovoljuje na nemških šolah vse mogoče nerednosti. Nemški okrajni nadzorniki Spodnjega Stajerja celo pišejo v poročilih ob sklepu, da se zahvaljujejo učiteljem — „für die völkische Arbeit.“ Kaj pomeni „völkische Arbeit“ med Slovenci, naj pojasni načelnik Südmarke, poslanec Wastian. Glede podržavljanja okrajnih šolskih nadzornikov je zavzemal poslanec dr. Verstovšek stališče, da se mora zajedno tudi natanko določiti delokrog nadzornikov in je stavil primerne predloge, ki bodo gotovo sprejeti v odseku. Proračunski odsek. — Boj zavseuči- 1 i š č a. Proračunski odsek, ki je že prejšnji teden zboroval dva dneva, nadaljuje ta teden posvetovanje o laški fakulteti. Danes dopoldne je govoril poslanec dr. Verstovšek o tem vprašanju skoro tri ure in utemeljil zahteve Jugoslovanov. Dokazoval je potrebo, da država skrbi za to, da se Jugoslovani'vsestransko v državi kulturelno razvijajo. Posebno neljuba so bila izvajanja navzočemu ministru o zunanjih zadevah in o jugoslovanskem vprašanju v državi in na Balkanu — Popoldan je pričel govoriti poslanec dr. Duli-bič, ki se je zlasti bavil z reprociteto zagrebškega vseučilišča. Bosna. Srbski, hrvaški in mnzlimanski deželnozborski klubi v Sarajevu so imeli skupno sejo, na kateri so se soglasno izrekli proti vladinem načrtu in sprejeli rezolucijo, v kateri odločno zahtevajo, da se uveljavi srbo-hrvaiščina v vseh področjih javne uprave kot notranji in zunanji jezik, torej tudi pri železnicah in v zasebnih šolah. V tem pogledu bo posredovala na Dunaju in v Pešti posebna deputacija, v kateri bodo 4 srbski, 4 hrvaški in 4 muzlimanski poslanci. Ceško-nemška spravna pogajanja. Listi poročajo, da je zveza čeških deželnih poslancev se izrekla v principu za nadaljevanje spravnih pogajanj z Nemci. Zveza pa zahteva, da se predloži jezikovni elaborat najprej zastopnikom obeh narodnih taborov, da morejo ti izreči svoje tozadevno mnenje. Po poročilu iz Dunaja se češko-nemške spravne konference glede ureditve jezikovnih razmer pri deželno-knežjih uradih prično v torek, dne 18. februarja. Druga vojska na Balkanu. Vsa najnovejša poročila, tudi turška, ki prihajajo iz balkanskega bojišča, potrjujejo naravnost katastrofalen poraz Turkov pri Bulairju na polotoku Galipoli. Potrjujejo pa tudi, da so vsa turška poročila o njihovih velikih bojnih vspehih in zmagah, ki jih venomer pošiljajo v svet, z namenom, da 'bi varali javno mnenje Evrope, zgolj izmišljotina. In vsi nemški listi so ta izmišljena poročila o turških zmagah slastno pograbili, jih še po svoje prikrojili s pristavkom, češ, vojna sreča jje postala balkanskim Slovanom nemila, na bojišču se vrši velikanski preobrat v prilog Turkov. Toda to veselje je bilo prezgodnje, razblinilo se jje v prazen nič, ko so došla oficijelna poročila iz bolgarskega glavnega vojaškega tabora. Ta poročila potrjujejo, da so doživeli Turki na polotoku Galipoli pred Bulairjem naravnost katastrofalen poraz, ki je na imah uničil vse lepe turške nade, vpasti Bolgarom pred Kataldžo za hrbet, potrjujejo pa tudi, da Turki niso dosegli niti najmanjšega vojnega vspeha, še celo tedaj ne, ko je njihove čete pri izkrcavanju podpiralo turško vojno brodovje. Vsi poskusi, izkrcati vojaštva ob obrežju Marmara morja, so se Turkom izjalovili. Glasom komunikeja, došlega iz glavnega bolgarskega vojaškega tabora, so imele operacije na tracijskem vojnem po-zorišČu v drugi dobi balkanske vojske naslednji potek: Dne 4. februarja so Bolgari porazili turško armado na polotoku Galipoli na južni strani reke Ka-vak. V popolnem neredu so zbežali' Turki, pustivši na bojnem polju " veliko število mrtvih in ranjenih, proti Bulairju. Bolgari so turške čete energično zasledovali. Dpe 8. februarja je napadlo šest turških divizij bolgarske čete, ki so bile utrjene kakih pet kilometrov na severni strani Bulairja. Bolgari so Turke porinili nazaj, jih vnovič napadli ter z vso bnergijo zasledoval]. Turško umikanje se je izvremenilo na mah v divji beg. Na bojišču so pustili Turki mnogo bojnih trofej. Njihove izgube v tej bitki so bile naravnost strašanske. 6000 mrtvih je pokrivalo bojno polje, katere so potem Bolgari zagrebli. Ves svet notri do Bulairja je bil posejan s turškimi mrliči. Vsi turški poskusi, izkrcavati vojaštvo s pomočjo bojnih ladij ob obrežju Črnega morja in Marmara morja, so se izjalovili, pri čemur so imeli Turki velike izgube. Istotako se je ponesrečil njihov poskus, da bi izkrcali vojaštvo pri Podimi; ta poskus so Bolgari že koj v pričetku preprečili. Ta poskus je stal Turke nad 100 mrtvih in ravno toliko ujetih. Ko so izkrcavali Turki dne 8. in dne 9. februarja pri Sarköju tri divizje vojaštva, so jih prijeli Bolgari z bajonetom ter jih porinili nazaj, deloma na ladij e, deloma v msrje in deloma so se pa razpršili na vse strani. Ta poskus so Turki drago plačali. Imeli so 1000 mrtvih in ranjenih in čez 1000 je bilo ujetih. Vsled teh vspehov se nahaja v bolgarski oblasti celo severno morsko obrežje Marmara morja z lukami Vred doli do Bulairja. Vse vesti, da bi bili Turki izkrcali vojaštvo pri Rodostu, Silivriji, Mirio-flito in Midiji, ,so izmišljene. Glede umikanja bolgarskih predstraž pri Ka-taldži se gre za nič drugega, kakor za natančno izvršitev že poprej določenega načrta. Bombardiranje Odrina se vspešno nadaljuje. Bolgarske čete se sistematično bližajo odrinskim u-trdbam in vedno tesneje oklepajo turškega sovražnika. — Iz tega oficijelnega bolgarskega poročila postane vsakomur jasno, in tudi Turki so si tega svesti, da bo padla usoda O-drina ne pred Odrinom samim, marveč na polotoku (Galipoli. Ko bodo padle u-trdbe Bulairja in postane trdnjava Galipoli bolgarska, potem se pač ne bodo mogle dolgo in vspešno še brandi dardanelske utrdbe, grškim bojnim ladijambo dan prosti pohod pred Carigrad. Kaj bi potem pomagalo Turkom, če se Odrin, Skader in Janina še drže, ko pa preti Carigradu največja nevarnost, ko hočejo zadati Bolgari smrtni sunek na srce Turčije na — Galipoli. /Ni tedaj čuda, če že prosi turški veliki vezir pri velesilah, da bi naj one posredovale, aa bi se zopet pričela mirovna pogajanja. Toda tako po ceni sedaj ne bo več šlo. Balkanske zvezne države so site vednega zavlačevanja od strani /Turkov in najbrže ne bodo poprej odjenjale, dokler jim nè bodo narekovale mir v sultanovi palači v Carigradu Turška katastrofa pri Bulairju. Iz Sofije: Po dopolnilnih poročilih je bil boj pri Bulairm za turske vojake res katastrofalen. Bolgari so do se-Propali 2500 turških mrličev, nad 3000 jih pa So bojišče pokriva. V Sarköju so Turki približno dve diviziji izkrcali. Turki so vojake dva dni izkrcavali, tretn dan so pa Bolgari ob 6. uri zjutraj Turke napadli; okoli 3. ure popoldne so bili Turki obkoljeni m so v paniki bežali ter komaj z veliko težavo došli na obrežje Turki so se vkrcali v velikem neredu pod obrambo topov turških vojnih ladij, ki so poražene turške cete hitro odpeljale. Drzno postopanje bolgarske gorske artilerije, ki je peljala med napa-dom svoje topove proti obrežju in s šrapneli izdatno otežila zopetno vkrcavanje Turkov, je vzbudilo ob-cudovanje, ker je to edini slučaj, ko se je upala gorska artilerija bojevati z vojnimi ladijami. Bolgarska taktika. „Pester Lloydu“ se brzojavlja iz Sofije: ? P°r°öila iz glavnega stana, da se je bolgarska fronta pri Kataldži za šest kilometrov nazaj umaknila, občinstvo živahno diskutira. Merodajna mesta zagotavljajo, da gre za taktične naredbe in da ostane vojni položaj za bolgarsko armado slej kot prej ugoden. Poročila iz glavnega stana označujejo poraz lurkov pri Gallipolu za katastrofalen. Car se je vrnil iz Dedeagača in je z operacijami zelo zadovoljen. Bolgarski nameni. Sofija, dne 12. februarja. (Oficijelno.) Iz Odrina in Kataldže ni podrobnih poročil. Izve se, da je glavni namen Bolgarov, za zdaj uničiti turško armado na polotoku Gallipoiju in bombardirati neprestano Odrin. Turški državni dolg. Po vzorcu londonske konference veleposlanikov se bo v kratkem sestala pod predsedstvom zunanjega ministra komisija veleposlanikov v Parizu, ki se bo bavila z razdelitvijo turškega državnega dolga med balkanske države in bodočo reducirano Turčijo. Predmet posvetovanj so diplomatični zastopniki v Parizu že omejili. Glede otomanskega državnega dolga obstoja namen, da naj se dohodki iz anektiranih dežel izroče Detti publique. Francoski upniki in pa francosko zunanje ministrstvo so izdelali razdelilni načrt, ki bo tvoril podlago za nadalnja posvetovanja komisije. Komisija bo začela s svojim delom jše le po končani vojni. Persekucija Grkov, Bolgarov in Srkov. Carigrad, dne 12. februarja: Policija nadaljuje aretacije Srbov, Bolgarov in Grkov. Mnogo jih je že odposlala v Sinope v Mali Aziji. Več ne-muzlimanskih turških poslanikov se je skrilo v ruskem samostanu v Galati, odkoder jih je dal ruski veleposlanik prepeljati pod zaščito uradnikov in slug veleposlaništva na ruske ladije. Spotoma pa je napadla turška policija sprevod in ubežnike vkljub protestu veleposlanika deportirala. Zakaj je Bolgarska odpovedala Turkom premirje? Dunajski vojaški krogi sodijo, da je Bolgarska prekinila mirovna pogajanja in odpovedala premirje le radi pritiska vojaške stranke, ki ni bila zadovoljna z vspehi mirovnih pogajanj. Vojaška stranka zahteva, da Bolgarska za kratek čas zasede tudi Carigrad. Albanija. Konferenca poslanikov v Londonu je glasom pariških listov več točk albanskega vprašanja ugodno rešila, cel kompleks albanskega problema pa še ni rešen, toda upravičeno se pričakuje, da se bo nar šel zadovoljiv način konečne rešitve. * * * Italija se te dni prizadeva doseči, da se odpove Avstrija protektoratu nad katoliškimi Albanci; ako bi pa Avstrija v to ne privolila, bo Italija zahtevala, da se ta protektorat enako razdeli med Avstrijo in Italijo. Albanija pride pod varstvo vseh ev ropskih velesil, vendar pa se vrše še pogajanja v Londonu, kako posebno pozicijo naj v Albaniji zavzemata potem Avstrija in Italija kot najbolj interesiram velesili. Nemčija in cesarjevo pismo na carja. „Kölnische Zeitung“ javlja iz Dunaja, da so vse vesti, da je Nemčija vplivala in posredovala pri odposlanju cesarjevega pisma na carja, popolnoma izmišljene. To je razvidno zlasti iz dejstva, da je dobil dunajski nemški poslanik o pismu obvestilo še le potem, ko je bilo odposlanje pisma že sklenjena reč. Neresnične so tudi vesti, da je Nemčija vplivala na Avstrijol naj v albanskem vprašanju popusti. Srbi pred Odrinom in Skadrom. Odrin oblegata dve srbski diviziji: timoška I. poziva in donavska II. poziva, skupaj približno 50 tisoč mož. Ostala srbska armada bo še dalje počivala — razen šumadijske in drinske divizije II. poziva, ki tvorita srbski primorski oddelek z divizijskima Štaboma v Draču in Lešu. Pred nekolikimi tedni so se na grških parnikih preko Soluna prepeljali v Medo-vo srbski težki oblegovalni topovi, 's katerimi bode srbska vojska od medovanske strani udarila na Ska-der. Sumadijska divizija je dobila pomoč od drinske divizije v Draču ‘in srbska vojska bo z vso silo in močno artilerijo, katere je nedostajalo Crnogorcem, navalila na trdi Skader, ki se sedaj pred združenimi močmi srbske in črnogorske armade ttie bo mogel več dolgo držati. Ako bo Bolgarom treba pomoči, se jim pošljeta drinska in donavska divizija I. poziva, ki sta odnesli slavne zmage na Kumanovem, Prilepu in Bitolju. Zato sta se ti diviziji potegnili v stare meje in se razpostavili ob Železniških progah, da se moreta z največjo brzino transportirati, kamor bi bilo treba. Ravno tako stoji pripravljena tudi vsa konjenica, da mahoma odide tja, kamor se pozove. Novo dnevno povelje generala Savova. Generalisimus Savov je izdal na svojo armado novo dnevno povelje, v katerem izjavlja: „Turki so z načrtom, po katerem so vodili mirovna pogajanja, pokazali, da hočejo mirovna pogajanja zavlačevati in pridobiti na času. Vendar pa so se silno zmotili, če so mislili, da bodo na ta način ojačili svojo armado. Naša armada je sedaj močnejša kot kedaj prej, dočim so turške čete popolnoma desorganizirane in slabotne.“ Savov konča svoje dnevno povelje s sledečim pozivom: „Bolgari, vrzite se na sovražnika in poženite turške divjake tjakaj čez morje, odkoder so prišli.“ 'Turki o srbskem topništvu. Vjeti turški častniki so se po bitki pri Bitolju o srbskem topništvu tako-le izjavili: „Vaši topničarji nedosežno merijo. Odtod vaše zmage!“ Najnovejša poročila. Namera Turčije, ki je hotela po premirju presenetiti svet s silnimi zmagami in priboriti nazaj še vsaj deloma izgubljene province, se je izjalovila. In kljub mnogim poskusom se Turčiji ni posrečilo priboriti kake vspehe. Nasprotno. Bila je zopet tepena. Vsled tega že prihaja vest, da prosi Turčija zopet za mir. Zdi se, da se bo Turčija sedajv ko vidi, da ji vse njeno prizadevanje nič ne 'hasne, udala v usodo in sprejela pogoje Balkanske zveze. Vendar bi pa vse eno še znalo priti do kakih večjin bitk. Bolgari vsaj bi radi izvabili Turke še v eno večjo bitko in jih popolnoma in konečno porazili. Ce bodo Turki hoteli še enkrat zaplesati grozni, krvavi ples, je drugo vprašanje. Že obramba tega, kar imajo, jih stane ogromno človeških žrtev, kajti boji na Galipoli in pri Odrinu in Skadru so zelo krvavi. Denarja pa itak nič nimajo ,in hoče vlada zastaviti cesarski zaklad, na katerega upa dobiti 50 milijonov. Bližamo se tedaj bržčas miru. Ce pa trajnemu, je dvomljivo. Med velesilami je še vedno mnogo kočljivih spornih točk. Hohenlohejeva misija se je po splošnem zatrdilu tudi ponesrečila in je med nami in Rusijo razmerje še vedno napeto. Nas tekstilni izvoz na Balkan. Kakor znano, je naša tekstilna .industrija ena izmed najvažnejših panog naše industrije, ki je na izvozu na Balkan zelo zainteresirana. To dejstvo se sedaj že več 'tednov pojavlja v tem, da je nastalo pomanjkanje dela in znižanje plač delavcem, kojih družine brojijo na tisoče in tisoče članov ter v številnih konkurzih. Številke uradne 'trgovinske Statistike podajajo nadalnji dokaz, kake važnosti je izvoz naše tekstilne industrije na Balkanu. Leta 1911 je znašal izvoz naše bombaževe industrije okroglo 102 milijona kron; od teh se je izvozilo blaga na Balkan za okroglo 47 milijonov kron, torej skoro polovico vsega izvoza. Tudi za našo volneno industrijo je Balkan merodajne važnosti, kajti od vsega izvoza, ki je znašal leta 1911 105 milijonov kron, se je izvažalo za 28 milijonov kron na Balkan, torej za več, kakor za eno četrtinko. Tudi glede izvoza ostale tekstilne industrija (platno, jute, svila itd.), kakor konečno še tudi glede zelo sorodne 'konfekcijske industrije igra Balkan važno vlogo. Izvoz naše celoskupne avstro-ogrske tekstilne industrije, vštevši konfekcijo, je znašal leta 1911 čez 401 milijon kron; 'več kot ena če-trtinka, namreč 103 milijonov je pa znašal izvoz na Balkan. Med balkanskimi državami stoji Rumunska s 43 milijoni kot kupec teh naših izvoznih predmetov na prvem mestu. Na drugem mestu je pa bila dosedanja evropska Turčija z okroglo 40 milijoni. Potem slede Srbija z »10 milijoni, Bolgarija z 8 milijoni, Grška z 2 milijonoma in Crnagora z 700.000 K. Te številke se pa še le tedaj pokažejo v 'vsej svoji važnosti, če si predočimo važnost tekstilne industrije za avstrijsko narodno gospodarstvo. Pri zadnjem štetju obratovališč v Avstriji leta 1902, torej že pred desetimi leti, se je naštelo v celi naši tekstilni industriji (brez konfekcije) 21.357 obratovališč s 337.514 'zaposlenci (ponajveč delavci). Četudi je vsled mnogoletne krize, ki je nastala radi zvišanja cen surovin, posebno bombaža, nastalo tudi zvišanje cen in je vsled 'tega trpela naša tekstilna industrija, se vendar lahko trdi, da se živi več kot en milijon avstrijskih prebivalcev od te industrije. Ce nad sramotno zvezo dr. Ambrožič-dr. Božič v celjski okolici. S tem so pokazali liberalci, da jim je dobro vsako sredstvo, če jim le pomaga iznebiti se političnega nasprotnika Slišijo se zelo čudne govorice o vzrokih, ki vežejo liberalce na Nemce. Povsod bankrotni liberalci rabijo nujne denarne pomoči. Kaj ko bi si jih bili u-smilili nemški nacionalci?! Ogabni boj liberalcev proti našim poslancem zgleda itak kot da bi bil — kupljen. Trbowljske novice. Nesreča. Triletnemu rudarjevemu otroku Frideriku Fele se je vžgala obleka, ko je prišel preblizu peči. Vsled opeklin je umrl. Sam «umor. Iz savskega mosta je v Savo skočila, se utopila in ubila 331etna rudarjeva žena Helena Mirt. Vzrok te nesrečne smrti je pa — nesrečen zakon. Št. Iljske novce. Protestanti zopet širijo vesti, da bodo leta 1914 začeli staviti lutrovski tempelj. Kot prostor je baje določeno posestvo, ki 'sta ga po rajnem ,g. Kaudeli kupila zdravnik dr. Venigerholz in učitelj Gordon. Posestvo leži zraven šentiljske železniške postaje. A predno pa bodo začeli staviti svoj lutrovski tempelj, naj dr. Venigerholz, Gordon, Hornicky, Fišereder, Hempel in drugi veljaki priporočajo protestantovskim Švabom več pobožnosti in — boljšo moralo. Kmetijska podružnica. Načelnik naše kmetijske podružnice, gospod Rupert Repnik, je odložil na-čelništvo. Pravi, da je storil to radi tega, ker je odstopil tajnik gospod Wressner. Začasno načelništvo je prevzel gospod 0‘lšowsky. Slovenskih predavanj v St. Iljiu samem priredi kmetijska podružnica zelo mar lo. Zakaj? G. Ehrlich je svoj umetni mlin v Kaniži pri Pesnici (poprej Dengo) dal moderno preurediti in je te dni začel zopet z obratom. m Ceršak ob Muri. Pri nas obstoji tovarna za debeli papir (Papendekel), last graškega; industrijoa Fiirta, V tovarni so zaposleni sami domači delavci. Vsi občani, ki niso neobhodno potrebni pri kmečkem delu, tudi mali posestniki, viničarji, posestniški sinovi in hčerke, si služijo kruh v tej tovarni. Ti delavci so zelo pridni. Vsi so ostali zvesti in verni Slovenci. Ako ti delavci ne bi bili takr Inlni in vstraSni, bila bi cirberška šullerajnska Šola gotovo napolnjena slovenskih otrok. A naši vrli Cirberžapi, posestniki kakor delavci, pošiljajo svoje otroke raje v pol ure oddaljeno slovensko šolo v St, liju, Cirberžani, le tako naprej ! Drugi kraji. Hoče. Na gostiji Jurič Lenke z vrlim narodnim mladeničem Lobnik Jožefom iz Slivnice v Spod. Hoči se je nabralo za „Slovensko Stražo“ 8 K 10 v. Mladima poročencema želimo mnogo sreče in blagoslova! — Na gostiji Màlajner Franc—Pristernik M. se je nabralo za „Slovensko Stražo“ 10 K. Bog plati stotero! — Frangež Jernej, posestnik na Bohovi, je daroval za novo mladeniško zastavo 50 O. Bog nam daj še več tako blagih dobrotnikov naši mili slovenski mladini! — Dekliška zveza ima v nedeljo, dne 16. svečana, popoldne po večernicah, pri gospodu Rojkotu svoje poučno zborovanje. Pridite v obilnem številu! — Telovadni odsek (Crei bo imel dne 2. suš-ca svoj prvi letni občni zbor. Že danes uljudno vabimo vse mladeniče in zavedne Hočane na občni zbor — govoril bo dr. Verstovšek! Sv. Jurij v Slov. goricah. (Izjava.) „Štajerc“ v št. 5 z dne 2. svečana t. 1. v članku „Tepen kaplan“ zopet jeze besni, ker je bil podpisani v znani zadevi, — ko je bil, s služabnega pota domov gredoč, pred vrati župnišča napaden od nadebudnega Dominika Koserja, „poštenega kmečkega fanta“, — oproščen težke telesne poškodbe. Skoda, da „Staj.“ ni bil pri obravnavi ! To bi si bil mašil ušesa, da bi mu ne bilo treba slišati, kako zreli tički so njegovi „pošteni kmečki fanti.“ Toda najlepše v članku pa je „izvirno“ poročilo, „da je bil kaplan Bosina preteklo nedeljo po maši od razjarjenega ljudstva dejansko napaden in hudo tepen.“ Res, lepi in kaj ginljivi prizori bi bili to za „Stajerčeve“ backe in razni „pošteni, kmečki fanti“ „Štajerčevega“ kalibra bi tudi v resnici, zlasti v nočni temi, kaj z veseljem na ta način obdelovali kakega kaplana. Toda — radi poštene javnosti — bodi „Štajercu“ in vsem njegovim „resnicoljubnim“ drugom povedano glasno in jasno, da pri Sv. Juriju v Slov. goricah o tem grozno pomembnem dogodku, ki je tako presenetljivo vzradostil kar ves „Stajerčev“ tabor, živi krst ničesar ne ve, najmanj pa kaplan. In še celo naši sicer zelo redko naseljeni štajerčijanski bratci bodo pri tem članku svojega „lajbžurnala" gotovo zmajevali z glavami, češ, bratec, vse kar je prav, ampak tudi laž naj ima svoje meje! Človeku v resnici manjka besed, da bi prav označil satansko zlobo, s katero si ta list dogodke izmišljuje in jih potem kot nesramno laž ponuja svojim pristašem. Na vsak način „sramotni škandal, ki je pač le (pri „Stajerc“ in pri slovenskih liberalnih listih na Sbodnje-Štajerskem mogoč.“ Res, zaslepljeno in pomilovanja vredno ljudstvo! Več odgovarjati se mi gabi. Toliko vsaj javnosti v pojasnilo. — Sv. Jurij v Slov. goricah, dne 11. svečana 1913. Ivan Bosina, kaplan. Slov. Bistrica. V nedeljo, dne 16. t. m., se vrši takoj popoldne po večernicah, v hotelu „Avstria“ občni zbor izobraževalnega društva in podružnice „Slovenske Straže.“ Iz Maribora prideta neutrudni organizator naše mladine, velečastiti gospod dr. Josip Hohnjec in naš ljubi domačin velečastiti gospod dr. Jerovšek. Mladina, prihiti v obilnem številu na občni zbor. Vabimo tudi sosede iz Spodnje Poljska-ve. Med posameznimi točkami bodo udarjali domači tamburaši, na ksncu pa sledi poučna igra >,Ne v A-meriko.“ Vstop prost. Gornja Radgona. Na pepelnico so tukaj pri nas huzarji peljali v vojašnico v Radgono en voz steljne slame. En huzar, ki je sedel zgoraj na slami, je po neprevidnosti padel z voza in si je strl tilnik ter bil na mestu m,rtev. Sv. Križ na Murskem polju. Tukaj pri nas je velečastiti gospod kaplan in predsednik bralnega društva ustanovil tamburaški zbor. Tamburaši, sami mladeniči, se že pridno vadijo. iTamburice so si večinoma sami nabavili. Da se nakupi tudi brdo, bo bralno društvo priredilo na velikonočni pondeljek veselico z veliko gledališko predstavo, na katero že se-> daj opozarjamo domačine in sosedo. Domova. Čebelarska podružnica v Domovi bo imela dne 23. t. m., popoldne ob 3. uri, v gostilni g. Antona Zagoršeka svoj redni občgi zbor. Predaval bo g. Jurančič. Staritrg. V nekaterih slovenjgraških trgovinah ponujajo, oziroma vsiljujejo« slovenskim kupoval-eem zloglasnega „Štajerca“, hoteč z njim zastrupiti pošteno srce našega večinoma še nepokvarjenega ljudstva. Kaj je glede takih trgovin ljudem storiti, ni treba nadalje razkladati. Veržej. C. kr. namestništvo v Gradcu je z odlokom dne 19. januarja 1913 potrdilo tukajšnji salezijanski zavod. Iz Remšnika. Dne 11. t. m. smo položili materi zemlji v naročje vrlega narodnjaka in našega somišljenika Aleša Grogi. Obilo ljudstva z domačimi veteranci na čelu je pričalo o ljubezni in spoštovanju, ki ga je užival rajni pri svojih rojakih. Nagrobni govor mu je govoril domači gospod kaplan. Pov-darjal je dve točki v življenju rajnega, namreč: da je bil mož in pa kristjan. Moža se je pokazal, ko je vspešno skozi tri dobe županoval. Kot župan se je vestno držal gesla: občina in cerkev skupaj napravita zbirališče kristjanov. Ljubil je tuđi mladino in skrbel za nje napredek. Po njegovem prizadevanju in tudi podpori se je pozidal drugi šolski razred. In ravno pri povečanju šole je rajni dokazal, da je bil neomahljiv obmejni Slovenec. Schulverein je posebno tedaj stegoval kremplje po Remšniku in ponujal judeževo podporo. Vendar, rajni Aleš jo je odklonil in iskal pomoči pri Oiril-Metodovi družbi, kjer jo je tudi dobil. Do smrti pa je imel odprto srce za trpečega sobrata. Do zadnjega zdihljaja je namreč opravljal službo očeta ubogih, ki jih je ravno na Remšniku vse polno. Naročen je bil tudi ves čas na „Sl. Gospodarja.“ Kot kristjan je bil vzgled vsem. Pri sv. maši je bil vsak dan in k zakramentom je pristopal vsak mesec; še kot starček nad 75 let je večkrat pri službi božji ministriral. V dobi 77 let ga je napadla mučna bolezen, ki ga je spravila tudi pod grudo. In veliko je storil rajni za Remšnik v vsakem oziru. Bog mu plati za trud. Bil je res Slovenec, ki je čuval Radi! Bodi mu torej tudi lahka zemlja slovenska, ki jo je branil v življenju! Sv. Peter na Medvedovem selu. Gospod Krištof iz Ljubljane govori v torek, dne 18. t. m., ob 8. uri, pri nas v župnišču o živinoreji. Gospodarji in gospodinje, udeležite se shoda! Ivanjkovci. Tukajšnje kmetijske podružnice redni občni zbor se vrši v nedeljo, dne 23. t. m., ob pol 3. uri popoldne, v gostilni gospe Kralj. Svetinje. Vojaško veteransko podporno društvo ima v nedeljo, dne 16. svečana, popoldan ob 3. uri, pri gospodu Matjažu Pihlarju v Žerovincih svoj red- ni občni zbor. Vsi udje in prijatelji društva ste prijazno vabljeni. Sv. Lovrenc v Slov. goricah. Slovenski katoliško izobraževalno društvo ima dne 23. februarja, ob 3. uri popoldne, v stari šoli svoj redni lemi občni zbor. Na dnevnem redu je: govor velečastuega gospoda dr. Hohnjeca, društvena poročila in deklamacije. Pridite! Mestinje. Kmetijska podružnica Meslinje-Sv. Peter na Medvedovem selu priredi v pondeljek, dne 17. t. m., ob 11. uri dopoldne, v gostilni gospoda A. Smeha poučno zborovanje, pri katerem govori živinorejski instruktor Krištof iz Ljubljane zelo zanimivo o živinoreji. Udje in živinorejci in šmarske in iz sladkogorske župnije, tudi gospodinje, pridite polnoštevilno na ta shod! Zibika. Pri nas bo poučeval o živinoreji v torek, dge 18. t. m., ob 2. uri popoldne, v stari šoli, živinorejski instruktor gospod Krištof iz Ljubljane. Gospodarji in gospodinje, pridite k temu shodu polnoštevilno ! Brežice. V nedeljo, dne 16. t. m., popoldne po večernicah, ima dekliška zveza „Bogomila“ svoj redni občni zbor, h kateremu vabi vse članice in druge mladenke, pa tudi žene in matere. Sv. Jurij ob Ščavnici. Gasilno društvo ima v nedeljo, dne 16, t. m., ob 8. uri zjutraj, svoj občni zbor v hiši načelnika. Sv. Križ tik Slatine. Prihodnjo nedeljo, dne 16. februarja, ima popoldne ob 3. uri v čitalnici katoliško politično društvo za rogaški okraj redni letni občni zbor. Med drugim bo govoril tudi en gospod poslanec. Ker je to zborovanje v teh resnih časih sila važno, zato so vsi krščanski volilci celega rogaškega okraja povabljeni. Na svidenje torej v obilnem številu ! Kapela. Občni zbor bralnega društva se bode vršil v nedeljo, dne 16. t. m., popoldne po večernicah v IV. razredu. Na dnevnem redu je tajniško, blagajniško ter knjižničarsko poročilo. Zatem sledi vpisovanje udov za leto 1913 in volitev društvenega odbora. — Odbor. Negova. Dne 6. t. m. se je vršila volitev obč. predstojnika. Izvoljen je gospod Alojzij Kozar, mož krščansko-narodne stranke. Bračko, adijo! Šmartno pri Velenju. Katoliško slovensko izobraževalno društvo ima v nedeljo, dne 16. februarja, ob 3. uri popoldne, svoj redni občni zbor v društvenih prostorih z navadnim vsporedom. Govorit pride, ako mu bode poslanski posel dovoljeval, naš poslanec gospod dr. Karol Verstovšek. Udeležite se zbora polnoštevilno ! Pameče pri Slovenjgradcu. V spomin poroke Bogomira jCasa in Marije Vrhnjak se je za „Slovensko Stražo“ nabralo 25 K. Novoporočencema mnogo sreče na njunem domu pri Marošeku v Smartnu. Kapljavas pri Št. Pavlu pri Preboldu. Prostovoljna požarna bramba ima v nedeljo, dne 16. svečana, svoj letni občni zbor. Sv. Bolfenk pri Središču. V zadnjem „Narodnem Listu“ je neki znani dopisun »sprožil dve dolgi klobasi na našega velečastitega gospoda župnika. A ko smo si ti klobasi malo natančneje ogledali, smo videli, da ste polni laži. Namen /teh dopisov je prozoren za vsakega, ki ve, da se prihodnji teden vršijo občinske volitve v Vodrancih, na Vitanu pa v najkrajšem času. Zato ni vredno, da bi se nadalje pečali s temi klobasarijami, kajti vsak pošten Bol-fenčan mora priznati, da mora velečastiti gospod župnik imeti svojemu stanu primerno stanovanje. Zdaj teče skozi streho na vse kraje, v razdrapanem župnišču je mrzlo, kakor v ledenici in vse vkup je podobno bolj podrtini, kakor pa javnemu poslopju župnišču. Celo tujce je sram, če pridejo k nam in vidijo tako župnišče. Samo dopisniku se to dopade. Sram te bodi! Velika železniška nesreča. — Skala se utrgala. V sredo zvečer ob pol 8. uri se je pripetila ne daleč od kranjske železniške postaje Sava velika železniška nesreča. Večerni poštni vlak štev. 76, ki je zapustil ob 7. uri 23 min. tevečer postajo Sava ter vozil proti Zagorju, je trčil na mestu, kjer se izliva potoček Pasjek v Savo, ob veliko skalo, ki se je odtrgala s hriba ter zdrčila na železniški tir. Strojevodja Kaš je še imel toliko prisotnosti duha, da je začel pravočasno vlak zavirati, s čem je preprečil velikansko nesrečo, ki bi se bila sicer pripetila. A vkljub njegovemu naporu je pa lokomotiva vendar zadela ob skalo ter skočila na drugi tir in sicer v tovorni vlak, ki je ravno v tem trenutku mimo vozil. Sreča v nesreči je ta, da je zadela lokomotiva v voz, ki je bil med dvema vozovoma,.na katerih sta sedela 2 sprevodnika. Lokomotiva pošt. viakv je pretrgala tovorni vlak. Šest vozov tovornega vlaka se je prevrnilo po strmem bregu proti Savi in 11 vozov je ostalo prevrnjenih na železniškem tiru. Lokomotiva in službeni voz poštnega vlaka sta popolnoma razbita. Strojevodja poštnega vlaka Kaš je ostal na stroju do zadnjega trenutka. Nevarno so ga ranili kos-ei razbite lokomotive, mu strgali čreva ter ga pritisnili na prsih. ■>.. Po velikem trudu so ga izkopali iz razvalin. Bil je še pri zavesti. Spravili so ga v ljubljansko bolnišnico, Kjer je pa že izdihnil. Za smeh. Se premlad. Baš po blagoslovu novega zvona se je neka jezična stara gospa izrazila, da je zvonov glas prešibak, da ne grmi zadosti. „Potrpite“, meni gospod, „kadar bode ta zvon star kakor ste sedaj Vi, bo že grmel in krulil, kakor Vi!“ Na zdravnikovem spomeniku. „Bog mu bodi milostljiv! Ako bi ne bil umrl, bi morebiti mi več ne živeli.“ Tudi ukor. Oče sinu: Pusti slikarijo. Že 42 let si star, pa še nobene slike nisi prodal. Ko je bil Ralael v tvojih letih, je bil že pet let mrtev. Prijateljski svet. Lajtnant pregleduje omaro, predno dobi novega postreščeka. Notri najde listek, ki ga je pisal prejšnji strežaj sedanjemu nasledniku. '.Zapisano je bilo to-le : „Ljubi Matevž, 'ti boš imel prav dobrega gospoda in če boš čevlje in gumbe lepo snažil, ne boš nikdar kregan in Ti bo prav dobro šlo. Smodk pa nikar ne jemlji, ta vrag ima seštete!“ Pometaj najprej pred svojim pragom. Ravnatelju S. se v pondeljek ni ljubilo nič delati. Zato gre po pisarnah malo nadzorovat svoje u-radnike. Tu vidi, da imajo skoraj vsi precejšen — „Blaumontag.“ Jezen se vrne v svojo pisarno; a tudi tu vidi svojega uradnika, kako pase lenobo. „Ja, kaj pa je danes vsem mojim ljudem?“ jezno zarohni, „da nobeden nič ne dela? Menda ste pa drug od drugega nalezli to bolezen ? S kom pa ste že danes vi občevali?“ Uradnik: „O, edino le z Vami, ljubi gospod ravnatelj ! “ Sama se zastrupila. A. : „Ali že veš, daje stara Vrbičevka na smrt bolna, pravijo, da se je zastrupila.“ B. : „Gotovo se je v jezik vgriznila!“ Ribniški žličar se pritožuje nad svojim obrtom. „Ali vajste, možje, kaj vam bom povajdal? Z žlicami dandanes naj nič. Ce javor ukradeš, je še najkaj ; pa je grajh. Ce ga pa kuepiš, imaš pa samu muejo za Ion. To vam pa rečem, koker je djav Zur-ček z Rudollljega, če b’ biu 'jest toku bogat, koker je Rotšild, prmojdun de jih ne dajlam spod taužent kron tuecat! Mi žiher verjamete, možje!“ Razgled po svetu. Visoko nadstropje. Francozi so poslali na dvor angleškega kralja Jakoba I. jako nerodnega poslanika, ki ni poznal prav nobenega takta, osebno pa je bil velikan. Nevoljen vpraša kralj slavnega filozofa Bacona Verulamskega (1561—1626): Kaj mislite o novem poslaniku? — Jako velik je in lepo rejen, pravi filozof, izogibajoč se odgovoru. — Ne mislim tako, kaj mislite o njegovih duševnih zmožnostih? — Veličanstvo, nekateri ljudje so taki kot večnadstropne hiše, najvišje nadstropje je navadno najslabše in pa najklaverneje opremljeno.“ Namesto smrtne kazni čaj in kava. Se koncem XVIII. stoletja sta bila čaj in kava na Nemškem na slabem glasu. Dva hudodelca sta bila obsojena na smrt, a vsled prizadevanja zdravnika so ju pomilostili. Zdravnik je namreč smatral čaj in kavo še za strup in hotel določiti, kako hitro deluje. Sodišče si je mislilo, pomilostimo jih, umreti morata tako ali tako. Eden njiju je moral razen navadne hrane po trikrat na dan piti kavo, drugi čaj. Zjastonj je čakal zdravnik na učinek, moral je v grob pred zločincema, kajti enemu je zastrupil čaj življenje do 79. leta, drugi se je pa do 70. leta upiral pogubonosnemu v-plivu kavinega strupa. Mekka. Leta 1880 so šteli 92.000 romarjev, leta 1904, po dovršitvi enega dela mekkanske železnice, že čez 200.000, 1907 pa 281.000, sedaj gotovo že čez 800.000. öd teh 281.000 leta 1907 je bilo: turških podanikov 113.000, iz britanske Indije 40.000, iz sev. Afrike 17.000, Rusije 16.000, Perzije 15.000, Sudana 13.000, centralne Azije pa 12.000. 'Med ostalimi 55.009 je bilo mnogo Kitajcev, črncev od Senegala in Afga-nov, ki so bili dobili drugo domovino v daljni Avstraliji, a so vkljub dolgemu potu prišli v sv. mesto. Koliko izdajo vladarji za obleko? Največ car; civilni krojač zasluži vsako leto pri njem 48.000 K, vojaški pa nad 70,000 K. Nobene obleke ne obleče car večkrat kakor trikrat, za vsako izda najmanj 290 K. cilindri pa stanejo po 120 K, par rokavic pa okoli 50 K: vsako leto kupi kožuh iz soboljevine, v vrednosti od 10.000 do 12.000 K. Manj potroši angleški kralj, za vse skupaj do 100.000 K; Alfonz španski gleda zlasti na svilene lovske srajce, vsaka \ga stane 180 K, rabi jih pa na leto nad 50. Nemški Viljem se rad kaže v uniformah, izda zanj letno do 100.000 K, za civilno obleko pa le malo. Vsako obleko obleče kakih tridesetkrat, za nobeno ne da več, kakor 180 K. Znano je, da je velik ljubitelj lepih o- vratnic. Najskromnejši je pač norveški kralj Hakon, oblači se kot navadni meščan. Medved na pustnem korzu. Iz Pariza poročajo: V nedeljo popoldne se je majalo po glavnih cestah pariškega predmestja Auberoiller neka čudna, kosmata postava, ki ji je sledilo vse polno kričečih o-trok. Kosmatinec je bil popolnoma podoben medvedu. Nekaj časa je hodil po štirih, potem zopet po dveh nogah. Masko so obmetavali s konfetijem ter jo dražili na vse mogoče načine. Konečno pa je vendar imela „maska“ dovolj, obrnila se je, postavila na zadnji dve nogi ter pokazala zobe. Tedaj je šele o-supla množica videih, da je „maska“ pravi medved, ki je pobegnil iz neke male menažerije. iMnožica je seveda bežala na vse strani. Medved pa se je pustil ujeti ter šel mirno v svojo kletko. Ruska vlada je prepovedala tujim zrakoplov-cem preleteti njeno zahodno mejo. Ta prepoved velja od dne 1., odnosno dne 14. januarja pa do dne 1., o-ziroma dne 14. julija t. 1. Kot poziv, da se imajo pri prekoračenju meje nemudoma spustiti na tla, velja po dnevi mahanje z rdečo zastavo po noči pa z rdečo lučjo. Zrakoplovci morajo brezpogojno te signale vpoštevati, ker sicer bi se streljalo nanje. Slovakinje obsojene. Slovakinje so bile obsojene, ker so nabirale za balkanski „Rudeči Križ.“ Oblast v Rimavski Soboti je obsodila slovaške dame Eleno Zvarovo na denarno globo 150 K, Eleno Ma-nilovo, Maro Bradnanovo in Maro Kuchtovo vsako po 100 K denarne kazni, ker so nabirale za balkanski „Rudeči Križ“ ter učitelja Jana Urama na 50 K, ker je nabrani denar poslal v Sofijo. Mažarsko nasilje se hoče res ovekovečiti. 1301etnica tobačne režije. Naša tobačna režija bo prihodnje leto obhajala 1301etnico svojega obstanka. Cesar Jožef II. ji je dal bistveno trgovski ustroj. Leta 1835 se je dotlej enotna uprava razdelila: Produkcija se je podredila posebnemu „Tbbačno-doho-darstvenemu ravnateljstvu“, prodaja pa administrativnim oblastem. Leta 1855 je ravnateljstvo dobilo naslov: „Osrednje ravnateljstvo tobačnih tovarn in odkupnih uradov“, ki se je leta 1873 izpremenil v »Generalno ravnateljstvo tobačne režije.“ Sedaj ima voditi 30 tovarn, 18 prodajalnih skladišč in 7 odkupnih uradov. Število uslužbenega osobja znaša okrog 700 uradnikov, 450 slug in 40.000 delavcev. Milijonarka umrla v zapuščenosti. 'V iNovem-Yorku so našli zadušeno 75-letno gospodično Oktav. Friedrich, ki je bila 25kratna milijonarka. Stanovala je skoraj pol stoletja v eni in isti hiši čisto sama zase. Umrla je v strašni zapuščenosti sredi 15 mačk. Policija sumi, da je bila vmes zločinska roka, vendar je pa mogoče, 'da se je zadušila slučajno vsled dima, ki ga je povzročil majhen ogenj, (Ogenj so pa ljudje opazili in poklipali požarno hrambo. Ko so v-drli v sobo, (so našli milijonarko že mrtvo v veliki zapuščenosti. Za posteljo ji je služila žimnica, položena na lesen zaboj. ,'Ostalo pohištvo je tvorila miza in en stol. Okrog so ležali prazni zaboji, cunje in ci-nasto posodje. Na polici nad pečjo so našli v lesenem zabojčku ožgane ostanke bankovcev v vrednosti 500 dolarjev. Stanovanjska vrata so bila zabarikadirana, obleka polita z oljem. Kmalu po smrti milijonarke se je oglasil kot dedič celega njenega velikanskega premoženja neki ubogi brivec, ki ima v išti hiši svojo brivnico. Velik požar na Ruskem. V Rostovu ob Donu je zgorelo skladišče ruske paroplovne trgovinske družbe. Nevarnost je bila zaradi eksplozij. Milijarder pri zobozdravniku. Bogataš Pierp. Morgan v 'Novem Jorku je moral nedavno radi neke zobne korenine k zobozdravniku. Ko se je vsedel na operacijski stol, je rekel zdravniku: „Trajati sme to samo pet minut, ker nimam časa in nobenih bolečin mi ne smete prizadejati!“ Zobozdravnik mu je mirno zagotovil, da bo mnogo dalje trajalo in tudi zelo bolelo. (Takoj nato je Pierpont Morgan že ječal in zavpil: „Ne vzdržim!“ Zdravnik (pa je svoje delo nadaljeval in rekel: „Morgan, na svetu so stvari, ki še veliko bolj bole in jih je težje prestati.“ Nato tnu je začel pripovedovati, da je nedavno umrl mož njegove perice in pustil vdovo brez Vsakih sredstev s J 3 otroci, katerih najstarejši je star 15 let. Z živimi besedami je slikal zobozdravnik strašno bedo uboge v-dove, pri tem pa vrtal in pilil — toda Morgan je bil tiho kakor miš. Ko je bila končana operacija, je P. Morgan vstal in molče odšel. Naslednji dan pa dobi zobozdravnik to-le njegovo (pismo: „Včeraj ste mi prizadejali silne bolečine, toda vaša povest o revni vdovi s 13 otroci mi jih je pomagala pozabiti. Tj pa vam pošiljam 'položnico za 50.000 K in vas prosim, da izročite svots vaši perici.“ Mile in tople zime so bile : leta 1187 je v januarju brstelo drevje po vrtovih in cvetelo kot spomladi. V maju so ljudje že želi rumeno žito in v avgustu je bila bogata trgatev. Leta 1289 je v aprilu trta prijetno dišeče cvetela in prve dneve avgusta so vinogradniki že prešali sladko grozdje. ‘Ob novem letu 1302 so otroci bosi skakali po cvetočih travnikih. V letu 1328 so se kopali dečki v mesecu februarju in zobali sladko grozdje začetkom junija. Sredi marca leta 1420 je dren leno cvetek in po dobravah so ra-stli zvončki, ob potokih pa so se blestele potočnice, a v juniju je sneg in mraz uničil že mehko grozdje. Na svečnico leta 1425 ie bilo toplo kot ob sv. Jakobu in v avgustu so ljudje po goricah trgali. V letih 1427 in 1428 je zadnje dni marca cvetela vinska trta in sredi junija so črički po goricah prepevali ter mehčali od solnca opečeno grozdje. O božiču 1. 1552 je bilo silno toplo. Rožice so cvetele in kmet je oral za krompir. Najvišja železnica/fl a svetu dosedaj je kratka proga pri bolivijskem nfestu Potasi. Doseže višino 4880 metrov, torej več nego je Montblanc. Dve drugi progi v državi Peru izkažeta višino 4840 metrov in 4780 metrov. Kmalu pa bo zidala neka angleška družba železnico na vrh gore Popocatepetel v Mehiki, 5452 metrov visoko. Dobivali bodo iz vulkanovega žrela žveplo; sedaj je produkcija premajhna v primeri s trudom in stroški. Prineezinja Viktorija 'Alojzija, tedina hči nemškega cesarja Viljema, se je zaročila s princem Ernestom Avgustom Kumberlandskim. Prineezinja je stara 21, princ pa 26 let. Cesarjeva rodbina Hohen-colerncev in vojvodska hiša kumberjandska sta bili od leta 1866, ko so stali kumberlandski vojvodo na strani Avstrije in izgubili 'Hanover, sprti. S to zaroko sta se obe rodbini zopet spoprijaznili. Ponarejene pomoranče. Ia Londona poročajo listom, da so prišh na sled ponarejevanju pomoranč. Med trgovci s pomorančami se javlja vsako leto neko tekmovanje, kdo izmed njih bo prišel s prvim sadjem na trg, zakaj pri njdi to veliko velja. Iti tako se je sadje večkrat prezgodaj trgalo, takorekoč še zeleno. In kaj si izmisli zvita buča. Meni nič, tebi nič pobarva zeleno pomorančo z rumeno barvo, da je bila (vsaj na oči) zrela. V prostorih,, nalašč za to pripravljenih, so bde namreč nezrele pomoranče izpostavljene žveplenim parom, in Še zelena lupina je kmalu kar na,j-lepše zarumenela.. A še večje pozornosti je dreden način za ponarejanje toliko priljubljenih rdečih pomo-ranč. Pod lupino navadnih, znotraj rumenih pomoranč, se vbrizga neka barva, ki se po sadu hitro razširi, pa imaš rdečo pomorančo pred se loj. Izumitelj tega ponarejanja, neki Italijan, si je baje s to iznajdbo naredil lepo premoženje'. Dandanes se res že vse ponareja. Maribor. Da ne bode več potrebno našim šiviljam in krojačem, naročevati blaga od tujih in židovskih trgovcev, si je uredil naš domači trgovec J, N. Šoštarič v Mariboru, Gosposka ulica 5, prvo spodnještajersko razpošiljalnico modnega, manufakturnega, volnenega, suknenega, platnenega in konfekcijskega blaga. Vzorce razpošilja poštnine prosto. Šivilje in krojači dobijo od vsake, še tako nizke cene popust. Prepričajte /še o solidni in reelni postrežbi in ostali bodete stalni odjemalci. Osata ura 14 dni na poskušnjo. Se pošilja samo proti povzet u, Po 14 dneh se na želje denar vrne. MB" Velik cenik brezplačno, '•fl (Jamstvo*3 leta.) Srebrne ure...............K 6'50 Srbrne ure s 3 srebrnimi pokrovi „ 9'50 Pristne tula ure dvojno pokrovo „ 13'— Ploščnate ure iz kovine . . . „ 6’— Amerikanske zlate double-ure . „ 10’— Goldin Eoskopf ure........„ 4'— Prave železničarske Roskopf-patent. Prava nikeln. točno na min. idoče K 5'-14 karatne zlate ženske ure . . „ IO-— 14 karatne zlate uro za gospode „ 40'— Srebrni pancer-verižice . . . „ 2'— 14 karatne zlate verižice . . . „ 20 — 14 karatni zlati prstani . , . „ 4’— Viseče stenske ure na nihala . „ 10'80 Kuhinjske ure.............„ 2'40 Budilke............ . . . „ 3-— Budilke z dvojnim zvoncem . . „ 3’— A. Kiffman, Maribor M. 49 Velka tovarniška zaloga ur, zlatnine in srebrnine. Poljska vojaška organizacija. Poljska korespondenca poroča, da so se Poljaki res za slučaj kake vojske pripravljali. Poljsko kolo gališkega deželnega zbora je že lani meseca decembra sklenilo, da organizira vse moške poljske Galičane, ki ne pripadajo armadi. Vodstvo Poljskega kola je to organizacijo poverila narodnemu svetu, oziroma posebnemu ki mu predseduje predsednik poljskega narodnega sveta in ki mu 70 članov pripada. Poleg odbora narodnega sveta se je pa osnoval še drugi odbor, ki se naziva stalna komisija združenih neodvisnih strank in ki organizira socijalne demokrate, pristaše poljske ljudske stranke, poljske in napredne demokrate, snuje strelske legije in delovne in strelske zveze. Kapitan Scott ponesrečil. Slavni raziskovalec zemeljskih tečajev kapitan Scott, ki je dosegel dne 18. januarja 1912 južni tečaj, je na svojem povratku ponesrečil s svojim spremstvom vred. Presenečili in zasuli so ga velikanski'sneženi plazovi. Mlad matematik. Iz Petrograda poročajo: 7- letni deček Subricki je naravnost čudovit matematik. Kazal je svojo matematično vednost v petrograškem cirkusu ter zbujal splošno pozornost. Pred par dnevi je bil v Odesi, kjer ga je videl tudi prof. Witte. Ta se je začel zanj interesirati in je prevzel nadalj-no izobrazbo dečkovo. Dal ga je v neki učni zavod, kjer je pod neposrednim nadzorstvom prof. Wittejeve sestre. Rodbinska drama. Iz Lubecka poročajo: Radi slabe kupčije in bede je 291etni izdelovalec vozov N. Dells iz Hamburga zastrupil svojo ženo in svoja dva otroka v starosti 3 do 5 let. Nato se je obesil skupno s svojo teto. Svila iz Koreje. Leta 1906 so dobili na Koreji 5.000. 000 litrov kokonov, 1909 pa že 11,000.000 litrov. Napredek kaže japonski vpliv; Japonci upajo kmalu konkurirati seveda tudi s svojo svilo na svetovnem trgu in bo njihov boj obrnjen zlasti proti Franciji. Leta 1908 so dobili na celem svetu okoli 23.000 ton surove svile, od teh v Evropi 27.5%, v Aziji 72.5%, in sicer na Japonskem 31.1%, na Kitajskem 31.4%, ostalo se porazdeli na manjše kontingente. Železniški voz za prevažanje zlata. Za prevažanje zlata iz johannesburških zlatih rudnikov v Južni Afriki so nedavno vpeljali nov voz, ki so ga nalašč v to svrho zgradili v železniških delavnicah v Pretoriji. Voz je 12.1 m dolg; v notranjosti stoji neka oklopna skrinja, in sicer čisto svobodno, tako, da se nikjer ne dotika sten voza in tudi ne tal, ker stoji na precej visokih nogah. 'Prostor pod njo je vedno električno razsvetljen. Zgodilo se je namreč ob številnih napadih na vozove z zlatom tudi to, ;da se je tat vtihotapil pod voz, prevrtal dno in kradel zlato. V skrinji je prostora za 22.500 kilogramov zlata, kar znaša po povprečni ceni 2.800 mark za en kilogram 63.000. 000 mark. V johannesburških zlatih rudnikih se vsak mesec pridobi 17.000 kilogramov zlata v približni vrednosti nad 50,000.000 mark. V voz zapro oboroženega stražnika, iki ne more ven do Kapstadta, kjer mu zopet odpro. Pri kaki železniški nesreči bi si m,ož ne mogel nikamor pomagati. Sicer je pa za njegovo udobnost preskrbljeno z mehkim ležiščem, pripravo za kuhanje itd. Zelo ugodna prilika ! Proda se lepo posestvo, obstoječe iz velike hiše z gostilno in s prostori za trgovino mešanega blaga, veliko gospodarsko poslopje, dva lepa vrta za zelenjavo, okrog šest oralov zemlje prvega razreda, ob o-krajni cesti tik Studenic. Proda se takoj vsled odpo-tovanja pod skrajno ugodnimi plačilnimi pogoji. Kapitala treba samo 8000 K, drugo lahko ostane. Natančneje se izve pri gospodu Kaiserju v Studenicah pri Poljčanah. 31 Vabilo na redni občni zbor Posojilnice na Vranskem r. z. z n. z., kateri se vrši v nedeljo, dne 23. svečana 1913, ob 3. uri popoldne, v zadružni pisarni na Vranskem hišna štev. 82. Spored: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Potrjenje letnega računa za 1912. 3. Razdelitev čistega dobička. 4. Čitanje revizijskega poročila. 5. Izvolitev načelstva in nadzorstva. 6. Slučajnosti. Najboljše in najmodernejšo sukno za moško in volneno za ženske obleke razpošilja najceneje Jugoslovanska StSfRIGCki V Celju Št.. 301. razpošiljalna Vzorci in cenik čez tisoč stvari z slikami poštnine prosto. 34 Načelstvo. Lepi prostori za trg vino se dajo v najem v posojilničnih prostorih pri sv. Benediktu v Slov. gor. poštenemu in solidnemu trgovcu. Prostori so spremljeni s štela-žami, ker se' je tam že več let trgovinska obrt izvrševala. Več pove Posojilnica pri sv. Benediktu v Slov. goricah. 29 Učenca Ä hiš slaeijsuo onrt spreune Ig. Zalokar, Brež:ce ob Savi. 37 XXXXXKXXXX Ilce se želar Franc Pleteršek Maribor J» haloga cesta 10. POhlStva Bogata zaloga poliranega, medlo poliranega pohištva iz trdega in mehkega lesa za spalnice, obednice, za kuhinjsko pohištvo, zaloga divanov, podstavk, žimnic, stolov in ogledal, otročjih postelj iz železa po zelo nizkih cenah. 83 z ženo za viuog^d. Vpraša se v Maribora, GUjeiheutrasse 18 pri hišniku. 39 Pozor ure! S S £ JE <=> v®6ika zaiosia ar, dragees? --»asti, srebrnine in cptìòr# stvar« pa vsaki seni, seas is strsksi iiSastr. «««SI «sitisi franata!» ed 20 d« Mm K. iiiklast* rement.-ora K 8'6* PriBtna srebrn* nrs „ T- sfiginuJ omega ura „ 1S*- 'tuhinjska ura „ 4*— Sudiljka, niklr.sta 3““ ’orodni prstani ä %~ šrebrne verižic B 9*~ — Večletna jamstvi — Nasi, Dietinger fM. FthmM urar In očalar 44 laribor, sne*. » zisialHs I» eredi e. m>. M Bino zb ženine in neveste! Zaradi prezidave moram izprazniti prostore, prodam torej vsa pohištva ni iko pod lastno ceno, kot elegantna pohištva za spaine sobe in obednice, elegantne pisalne mize itd, od najpriprostejše do najdnejše izpeljave. Neverjetno poceni! Josip Kolarič, mizarski mojster V Mariboru, Franc Jožefova cesta št. 9. Trgovina s špecerijskim blagom »h Trgovina z moko in dežel, pridelki i • i Solidna postrežba,! Ivan Ravnikar, Celje Graška cesta št. 21. Po prepričanju mora vsak pripoznati, da imam zanesljiva kaljiya semena n. pr. jamčen *> diamSčo in nemško deteljo, peso rumeno in rudečo, travo, sploh vsa poljska semena kakor tudi vrtna in cvetlična od tvrdke Mauthner. Na drobno in na debelo J Glavna zalaga vrvarskega blaga ■ ■ Glavna zaloga suhih inolnat.ba'v Slovenke! Agitirajte za naš list! LJUDSKA HRANILNICA ■ POSOJILNICA V CEUU registro vena zadruga z neomejeno zavezo v lastni hiši (HOTEL „PRI BELEM VOLU**) v CELJU, Graška cesta štev. 9,1. nadstropje obrestuje hranilne vloge po 5 od dne vioge do dne vzdiga počenil s 1. januarjem 1913. Rentni davek plafuje zadruga sama. I Spodnještajerska ljudska posojilnica v Mariboru ® registravano zadruga z neomejeno zavezo. Stolna ulica štev. 6 (med glavnim trgom in stolno cerkvijo). Hranilne vloge se sprejemajo od vsakega in se obrestujejo: navadne po 41/,0/ e proti tri mesečni odpovedi po 48/4°/0. O iresti se pripisujejo h kapitalu 1. januarja in 1. julija vsacaga leta. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so poštno hranilne položnice na razpolago (šek konto 97.078). Reni davek plača posojilnica sama. Ltm Posojila, se dajejo le članom in sicer: na vknjižbo proti pupilarni varnosti po 5°/0, na vknjižbo sploh po 574%, na vknjižbo in poroštvo po 574% 'n na osebni kredit po 6°/o. Nadalje izposojuje na zastavo vrednostnih papirjev. Dolgove pri drugih denarnih zavodih prevzame posojilnica v svon last proti povrnitve gotovih stroškov, ki pa nikdar ne presegajo 7 K. Prošnje za vknjižbo dela posojilnica brezplačno, stranka plača le koleke. Uradne ure so vsako sredo in četrtek od 9. do 12. ure dopold. in vsako soboto od 8. do 12. ure dopoldne, izvzemši praznike. V uradnih urah se spre,ema in izplačuje denar. Pojasnila se dajejo in prošnje sprejema.o vsak delavnik od 8. do 12. uri dopoldne in od 2. do 5. ure popoldne. Posojilnica ima tudi na razpolago domače hranilne nabiralnike. II Prevzamem vsa d8l* M cekoracijske, slikarske in r pleskarske stroke, katera izvršujem vestno in po najnižjih cenah. Gospodska ulica 5 Velika narodna trgovina fCir°i Vanic, Celie Narodni dom § ^priporoča bogato zalogo Ift 311*1 UfeiktU?'* ° I nega in mednega b èga, posebnog ■2 krasne novosti za spemlscfne obleke s po zelo znllsni cenil g Ostanki pod lastno ceno. rečastifim cerkvenim predstojništvom, ter slav. občinstvu priporoča svoj atelir za vsa v njegovo stroko spadajoča dela, kakor kipe, oltarje itd. iz lesa. kamna in mavca Jvo Soje, kipar Maribor, Reiserieva utica 26. Tovarna za oeòi ri KOLOSEUS izvrstne m v vsakem ozira nedosegljive pedi iz železa, emails, porcelana, majolike za gospodarstvo, hotele, restavracije itd. — Naprave za kuhinjo s soparam, s plinom in peči na plin, trpežne irske peči. Dobe se v vsaki trgovini, kjer ne, se p< Sij "jo takoj. Zahtevajo se naj „Originalni Koloseas-šn ditniki in manj vredni izdelki nai se vračajo. Ceniki zastonj. A. Vihar & N. Novak Koroška ceste 53 JÜL aril) OF Heogssa» 2 m 4 se priporočata v izdelovanje vseh v to stroko sparla jočih mizarskih del, kakor: za stavbe hiš, pohištvo za stanovanja», Šole, cerkve, prodajalne in pisarne; izdeljujeta portale in prevzameta vsakovrstna popravila. — Strepo solidna, oajoenejša in hitra postrežba. »XXXXXXXXXXXtt Svoji k svojm I Priporoča se največja in najcenejša svetovna prip^nana AüsjsmEsk slovenska trgovina Josip Brandi, izdelovatelj orgel v Mariboru o. Dr, Rafael Salmič InjSiin izdeluje cerkvene orgle v vsaki velikosti zelo solidno delo. — “'•■■v.' '.f.'.' «SEP*' Prevzame uglasbo, popravilo in prestavbo starih orgel. - Izdeluje harmonije najboljše kakovosti evropskega in amenkanskega sistema za cerkve šole in zasebno rabo po nizki ceni. v Celju, Narodni dom. Ogromna zaloga vsakovrstnih pravih švicarskih ur zlatnine srebrnine in optičnih predmetov. Najniže ce el postrežba ločna! mali dobičekI ptbro mel Razpošiljanje blaga po vseh delih rveta Vsak Slovenec naj zahteva moj novi veliki cenik, katerega dobi zastonj in poštnine prosto. N< tisoče zahvalnih p^m sem prejel vsled dobre in postene postrežbe Effigisi štajerska narodna sieklaraka debelo! tff*{|Otfilt4i Wa drobnoI Franc Strupi, Celja Graška cesta priporoča po najnižjih cenah svojo bogato zalogo steklene in porcelanaste-posode, svetilk, ogledal, vsakovrstnih šip in okvirjev za podobe. Prevzetje vseh steklarskih del pri cerkvah is priv. stavbah.. Na*8olidnejša in toöna postrežba. Goričar & Leskovšek C alka ulica 7 Celje Rctavžka uMca 2 Tovarniška zatoga raznovrstnega kancelijskega, konceptnega, barvanega in ovitnega papirja. — Svinčniki, peresa peresniki, črnilo, radirke kamenčki, trgovske in odjemalne knjige, pismeni papir v mapah in kasetah. Ml dtbeio! kreppapir, umetne cvetlice itd. Na drobiloI Velikonočne dopisnice v velikanski izberi od 4 v. napr. Lastna zaloga ljudskošolskih zvezkov, risank in risalnih skladov. Nagrobni venci in traki. Trgovina tiskarne sv. Cirila v Mariboru Koroška cesta štev. 5 priporoča cenjenemu občinstvu svojo bogato zalogo ====== raznovrstnih križev stoječih in stenskih, lesenih in nikljastih razne velikosti, po izredno nizkih cenah. Na razpolago ima tudi ali pa oskrbi za j velike poljske križe lesene podobe (korpuse) križanega, fino, umetno izpeljane 80, 90. 100 in še več centimetrov velike od 45 kron naprej. - - Južnoštajerska hranilnica ir Celju v Narodnem domu. Sprejema hranilne Yloflö vsak delavnik od 8. od dneva po vlogi do dneva dviga ter pripisuje cbreet vsakega pol leta h kapita n — Rentni da«tk plačne hrtnilnica s»ma ter mi gt ne od egnje vlagateljem. v j) Ža varnost vlog jamčiio okrsji : * ti v Šmarje, Šoštanj, Sevnica,Vran- aeiavm 41 do 12. nre in jih ibrestuje po sko in Gornjigrad in rezervna Zakl« da. katera znašata že nad 350 000 K Ker nima namena iskati dob čka, zato razdeli znatne svote v občekoristne in dobrodelne namene za gori navedene okraje. Dosédaj je dovoli a za dijaške ustanove 30 000 K, za napravo potov 5.000 K, različnim uča»m zavod m in za ustanovitev slovenske obrtne strokovae šole 12 000 K z« podpore različnim polarnim hrambam in v kmetjsko gospodarska namene 6 000 K, bran Inico ut-tanovivšim okrajem izplačala okolo 45.000 K, za dobrodelne namene, sknpno tedaj nart 100 000 K. Sprejema tudi hranilne knjižice drugih, posebno neslovenskih denarwh zavodov in jih obrestuje, ne da bi se pretrgalo obrestovanje. Založnik in izdajatelj: Konzorcij „Straža“. Odgovorni urednik: Lav. Kemperle. Tisk tiskarne sv. Cirila ▼ Mariboru.