Leto LXHL, it. 234 V Ljubljani, torek 14. oktobra I930 ________ Gena Din t,- izhaja vsak dao popoldne, izvzemal nedelje to praznike. — Lasera« do 90 pectt Uredništvo in UOravništvo PODRUŽNICE: a Din 2—, do 100 vrst Din 2.80, od 100 do 300 vrst a Din 3—, već* Inseratl petK MARIBOR, Grajski trg št 8-__ CELJE, Koce nova oL 2. — TeJ. 190. Trsta Din 4_ Popoet po dogovora. iMeratm da*»ek posebej _ > Slo v enaki Narod< Ljubljana, Knaflova mL 5 NOVO MESTO, Ljubljanska C-, tel ŠL 26 Jesenice, Ob kolodvora 101. — — verja mesečno t JusoelavrJI Din 12—, sa inozemstvo Din 25. Rokopisi se ne vračajo. Telefon št 3122, 3123, 3134, 3125 in 3126. Račun pri pošt ček. zavoda v Ljubljani št 10.351. FAŠIZEM SE PRIPRAVLJA NA ODLOČILNO RORRO Dalekosežni sklepi velikega fašističnega sveta — Ustanovitev novih borbenih organizacij — Značilni francoski komentar Rim, 14. oktobra. Po štiridnevnem zasedanju bo veliki fašistični svet danes zaključil svoje jesensko zasedanje. Z največjim zanimanjem pričakujejo v diplomatskih krogih sklepe o aplikaciji novega zakona, s katerim se na novo ureja pravni položaj fašistične mi-Bce. Milica bo z novim zakonom reorganizirana tako, da se bo odslej delila v dve kategoriji, od katerih bo prva vršila stalno službo z 10 letnim obveznim rokom, d očim bo druga kategorija sestavljena rz prostovoljcev in bo nastopila službo samo od časa do časa, kadar se bo pokazala potreba. Razen tega se osnuje po tem zakonu nova mladinska bojna organizacija. S tem se vrača fašizem na svoj stari sistem borbenih organizacij, s pomočjo katerih se je povzpel v Italiji do oblasti. Ko se je smatralo, da je moč fašizma že utrjena, so sistem borbenih organizacij opustili, toda sedaj so, kakor povdar-jajo vodilni fašistični krogi, nastale zopet take razmere, ki nujno zahtevajo obnovo in izpopolnitev teh borbenih organizacij. Prvotna namera pretvoriti fašistične organizacije v državne od- nosno režimske organe, se ni obnesla. Za ohranitev moči in oblasti smatrajo zato fašistični krogi potrebno, da se poleg državnih organizacij osnujejo izključno strankarske borbene organizacije, ki bodo z ojačeno akcijo, kakor nagla šajo v fašističnih krogih, propagirale fašistično ideologijo in do kraja izvedle fašistično revolucijo proti vsem nasprotnikom fašizma in drugim sovražnim elementom v Italiji. Pariz, 14. oktobra. >Journal< komentira obnovo fašističnih borbenih organizacij in naglasa, da je to znak velike krize, ki jo preživlja italijanski fašizem. Ce se je po tolikih letih fašistične samovlade pokazalo, da se fašizem, ki je absoluten gospodar v državi, s svojimi dosedanjimi sredstvi in metodami ne more vzdržati na krmilu, potem je to dokaz, da mu je odklenka-lo. Nove borbene organizacije lahko z ognjem in mečem še podaljšajo oblast fašizma za nekaj časa, utrditi je več ne morejo. Vsako nasilje rodi odpor in tako bo tudi vsaka ojačena nasilnost fašizma rodila še večji odpor. Ne sme se pozabiti, da se z nasiljem finančna Narodno-socijalistične demonstracije v Berlinu Otvoritvena seja nemškega parlamenta — Napad narodnih socialistov na židovske trgovine — Preprečena kriza Briiningove vlade Berlin, 14. oktobra. Proti vsem pričakovanjem je ostala včerajšnja prva seja novega nemškega državnega zbora brez posebnih incidentov, čeprav je bOo ozračje zelo napeto in so zadonele tu pa tam piščalke. Največje zanimanje je vladalo sa prihod narodnih socialistov, ki so prišli v zbornico v polni fašistični uniformi. Obnašali so ae pa zek) rezervirano. Na drugi strani so komunisti bili precej hrupni in so vložili celo vrsto nujnih predlogov ter zahtevali, naj se izpuste zaprti komunistični poslanci. Zbornica je vse predloge med burnimi protesti komunistov odklonila- Ko so bila pročitana imena poslancev, so bile seje odgođene do srede, ko bo volitev predsednika. Ob tej priliki bo prišlo najbrž do živahne parlamentarne borbe med strankami, ker gospodarska in ljudska stranka ne priznavata socialistom kot najmočnejši stranki pravico do predsedstva. Docim je potekla otvoritvena seja parlamenta razmeroma mirno, je prišlo pred zbornico, kjer so se zbirale že v zgodrjih jutranjih urah velike množice, ki so nara-stle okoli poldne na 10.0OO ljudi, do številnih incidentov. Zbranih je bilo zlasti mnogo narodnih socialistov. Končno je morala policija izkrazniti trg. Demonstranti sc policijo obmetavali s kamenjem in iz Tiergartna je padlo celo nekoliko strelov. Kakor trdi policija, so streljali narodni socialisti. Ko so odhajali poslanci iz parlamenta, je množica vdrla v Friedrich Ebert-Strasse in na Potsdamski trg, kjer je razbila izložbena okna številnih židovskih trgovin. Slični prizori so se dogajali tudi na drugih krajih. Opazilo se je, da je vsa akcija sistematično organizirana. Takoj po prvin izgredih je nastopila policija zelo energično in zasedla vse važne točke mesta. Policija na konjih je izpraznila Tiergarten. kjer je na tisoče mladih ljudi s krikom in vikom bežalo po travnikih, šele zvečer 3e je posrečilo policiji napraviti mir in red. Ti dogodki jasno kažejo resnost položija, Čeprav trdijo pohtičrn krogi, da so snočnji nemiri le diskreditirali narodno socialistično gibanje. Na drugi strani grozi Nemčiji nevarna in velika stavka kovinskih delavcev. Delavstvo kovinskih industrij je z ogromno večino odklonilo odločitev razsodišča, s katerim se znižajo delavske plače za 8 će ne pride zadnji trenutek do kakega preokreta, bo danes opoldne proglašena splošna stavka v kovinski industriji. Zelo poslabšal je položaj Briiningove vlade izstop gospodarske stranke, ki je včeraj pozvala justičnega ministra dr. Bred t a, naj demisionira. Na posredovanje predsednika Hindenburga je dr. Bredt demisijo umaknil in ostane v kabinetu, tako bo vlada v neizpremenjeni sestavi stopila pred zbornico in podala svojo izjavo. Berlin, 14. oktobra. Zvezni odbor socialističnih delavskih organizacij je izdal proglas, v katerem zahteva, naj se revidira reparacijski dogovor, češ, da je Nemčija že davno plačala po svetovni vojni nastalo škodo. Sedanje reparacije ogražajo vedno bolj vse delavske pridobitve v Nemčiji. Spor pri posetu ruske mornarice v Grčifi Atene, 14. oktobra. Ko je sovjetsko brodovje plulo mimo P i reja, je prišlo do zanimivega ruskogrškega incidenta. Rusko brodovje je pod poveljstvom admirala Kantaskija oddalo predpisane pozdravne topovske strele, na katere pa grška obrežna baterija ni odgovorila. Admiral Kanta-sk' je proti temu protestiral. Pristaniške oblasti so se oprostile z izgovorom, da častnil ki je poveljeval bateriji, zaradi močnega vetra ni slišal ruskih strelov. Admiral Kantaski ni sprejel tega opravičila na znanje. Načelnik luke je admiralu nazna il, da smejo posetiti ruski mornarji Pirej le v skupinah pod nadzorstvom častnikov, nakar je Kantaski izjavil, da zapušča takoj mesto v znak protesta proti postopanju, ki bije v obraz vsem mednarodnim običajem. Ratifikacija pravne konvencije z Madžarsko Budimpešta, 14. oktobra AA. Jugosio-venski poslanik v Budimpešti je izvršil s pooblaščencem kraljevine Madžarske 7. t. m. izmeno ratifikacijskih instrumentov konvencije o gotovih vprašanjih civilnega postopka in zasebnega prava, sklenjene in podpisane v Beogradu 1. novembra L 1929. med kraljevino Jugoslavijo in Madžarsko. Skrčenje delovnega časa v Nemčiji Berlin, 14. oktobra. Svet delavskih organizacij je sprejel resolucijo, v kateri zahteva, naj se zniža delovni teden na 40 ar. Tako bi našlo delo najmanj 500.000 brez-poseJnfh. Vse brazilske luke zaprte Berlin, 14. oktobra. Brazilsko poslaništvo je objavilo poročilo, da so do nadarj-nega vse brazilske Inke zaprte za trgovinski promet. Avtomobilski roparji v Rumu ni ji Bukarešta, 14. oktobra. Na cesti pri rVašovu so oboroženi zakrinkani roparji izropali štiri avtomobile, potnike pa ptrirve* zali na drevesa. Orožnrištvo, ki so ga pot* nikd obvestiiK o napadu se ni upalo zašle« dovaiti roparjev. Šele po doslem o jačem ju vojaštva so pričeli roparje zasledovati. Pri spopadu je bil eden izmed roparjev ustres ljon. vprašanja ne dajo rešiti, a vprašanje fašizma je v prvi vrsti vprašanje finančne in gospodarske krize, v katero je zabredla Italija. Bajoneti in bombe niso nič kaj privlačno sredstvo za inozemski kapital. Zdi se, da je to pri-četek konca. Organizacija fašistične stranke Rim, 14. oktobra. AA. Generalni tajnik fašistične stranke Giuriati ie poslal zveznim tajnikom okrožnico, ki jih v nji poziva, da mu osebno poročajo o vseh važnejših in za vso državo pomembnejših vprašanjih. Ostala korespondenca naj bo naslovljena na posamezne člane direktorija stranke. Posli direktorija so razdeljeni takole: izobraževalna vprašanja Starace, olimpski odbor Bacci. urad za disciplino Demartino, strokovni urad Klinger, organizacije (odvisne od stranke) Dadabbo, vse-učiliške skupine Scorza, za vseučiliške profesorje Marticati. sociafrio skrbstvo Paro-lari, upravno tajništvo Marinelli. Razen tega moralo provinčni tajniki obvestiti tajništvo stranke o vseh večjih vprašanjih, ki so združena s kolektivnimi pogodbami ra ki imajo politično ozadje. Zarota proti Pilssdskemu Varšava, 14. oktobra. Kakor poročajo, ie policija odkrila zaroto proti maršala Pilsudskemu. V zaroto je baje zapletenih osem socialističnih poslancev, pri katerih so našli revolverje in municijo. Pričakujejo se senzacijonelne aretacije. Kitajsko-ruska konferenca Moskva, 14. oktobra. Te dni se je sestala tn kitajsko - ruska železniška konferenca, ki je bila odrejena po habarovskem protokolu. Konferenco je otvoril podkomi-sar za zunanje zadeve Karakhan, ki je izrazil upanje sovjetov, da bo Kitajska priznala habarovski protokol za mednarodni dokument in za podlago sedanjim ^pogajanjem. Po uradnem poročilu je odgovoril kitajski delegat Modehui, da bo Kitajska priznala vse mednarodne dogovore in pogodbe, sklenjene v normalnih razmerah. Vzrok katastrofe „R 101" Pariz, 14. oktobra »Le Jo um al < poroča, da so angleški strokovnjaki, ki pre iskujejo vzroke katastrofe zrakoplova »R lul« prišli do zaključka, da je katastrofo zrakoplova povzročila teža oboda, ki je bil od dežja popolnoma premočen. Nadalje ni vodstvo zrakoplova pravočasno olajšalo zrakoplova in ga je napačno krmarilo. Strokovnjaki menijo, da je poveljstvo zrakoplova storilo veliko pogreško, ker je nadaljevalo polet ob tako slabem vremenu. London, 14. oktobra. Da*. EJckener in admiral Schiller, ki sta zastopala Nemčijo pri pogrebu žrtev katastrofe »R 101«, sta posetiJa snoči letalsko ministrstvo. Sprejel ju je letalski podtajnik Montague. Silen vihar v Grenoblu Pariz, 14. oktobra. V mestu Grenoblu je divjal voeraj popoldne strahovit vihar, ki sa je spremljala silna nevihta. Divjanje elementov, kd je trajalo samo tri minute, je povzročilo po vsem mestu in okolici strašna opustošenja. Vihar je izruval nešteta drevesa po cestah ter jih nosil po zraku. Nebroj hiš je razkritih. Promet na cestah je bdi več ur prekinjen. Tudi telefonske in brzojavne zveze so zelo trpele. K sreči ni bilo človeških žrtev. Panika v kinematografu Pariz, 14. oktobra AA. Iz Valencie poročajo, da Je tam prišlo v nekem kinu do velike panike, ker so neki ljudje pričeli klicati, da gori. Ranjenih je bilo osem otrok, med njimi dva hudo. Vlak razbil avtobus Pariz, 14. oktobra V bližini Lvona, nedaleč od postaje Moretel, se je pripetila včeraj popoldne strašna avtobusna katastrofa. Na cestnem prehodu Čez železnico je zadel poln avtobus v železniški vlak, ki je vozilo popolnoma zdrobil. Ubite so bile 4 o&ebe. Dve težko ranjeni osebi sta umrli med prevozom v bolnico, številni drugi potniki so bik tudi težko poškodovani. Britanska imperijalna konferenca Docfm so domin if o ni simpatično sprejeli predlog za uvedbo preferenc niti carin, izraža angleška viada svoje pridržke London, 14. oktobra. AA. Včeraj so vodje delegacij imperijalne konference nadaljevali razpravo o gospodarski politiki, ki je bila prekinjena zadnji četrtek. Ta razprava bo trajala precej dolgo, ker so bili predloženi številni predlogi za organizacijo medimperijalne trgovine, ki zahtevajo skrbnega proučevanja Sestanek je otvoril britski delegat Granam, ki je pojasnil nekaj načelnih vprašanj medimperijalne trgovine. Naloga teh sestankov je zaenkrat ta, da se pojasnijo vsi predlogi in da razprava odkrije vse možnosti. Podrobni predlogi bodo kasneje opredeljeni. Kakor poročajo, so dominijoni v splošnem simpatično sprejeli predlog, naj se uvedejo preferenčne carine. To vprašanje bodo proučili strokovnjaki. Anglija sama se ne protivi razpravi o preferenčn. carinah, je pa mnenja, da je to vprašanje načelne važnosti, ker stoji na stališču, da uvedba preferenčnih carin ne sme znižati življenskega standarda angleškega ljudstva in škodovati angleškim trgovskim dogovorom z inozemstvom. Angleška vlada ima pripravljenih ve£ predlogov. Razume se, da bodo trajale spodarske razprave, ki so zelo zapletenega značaja, več tednov. V drugih problemih je dosegla konferenca precejšen napredek. Ministri, ki so bili tudi na zadnji imperijalni konferenci, pravijo, da je konferenca dosegla v tem času več kot v enem mesecu pred štirimi leti. London, TJ! oktobra. AA. Včeraj so vodie delegacij imperijalne konference nadaljevali razpravo o raznih predlogih za izboljšanje medimperijalne trgovine. Sejo ie otvoril trgovinski minister William Granam, ki je v svojem govoru očrtal nekoliko podrobneje razne predloge, o katerih ni razpravljala plenarna seja. Graham je poročal o predlogih za ustanovitev izvoznih m uvoznih svetov in o trgovinskih pogodbah med Anglijo in inozemskimi državami. O teh vprašanjih bodo podrobno razpravljali vodje delegacij na današnjem sestanku. Angleška vlada proučuje predloge kanadskega ministrskega predsednika Bennetta za uvedbo preferenčnih carin. Dokler ne bodo prizadeti vladni uradi proučili tega vprašanja, ne bo vlada odgovorila na Bcnnettove predloge. Angleška vlada je sporočila ministrskim predsednikom dominijonov, da sprejema princip preferenčnih carin in da ostanejo te carine, kjer že obstojajo. Še nadalje v veljavi. Na današnji seji je ministrski predsednik Bennett pojasnil nekatera nesporazumljerrja. Nemški intelektualci proti justifikacijam v Rusiji Večje število uglednih nemških osebnosti fa področja znanosti in umetnosti je podpisalo izjavo, v kateri protestirajo proti ji isti fTk a d jam v Rusiji Berlin, 14. oktobra. Večje število vodilnih osebnosti v nemški znanosti, literaturi, umetnosti in tehniki je objavilo izjavo, v kateri protestirajo proti mnogoštevilnim justifikacijam v RusijL V svoji izjavi opozarjajo, da sta bila po vesteh uradnega sovjetsko-ruskega tiska od 22. do 25. septembra med 28 ustreljenimi tudi profesorja Rjazancev m Karatigin, ki sta bila ustreljena zgolj na podlagi odred- be GPU brez vsakega sodnega postopanja.. Med osebami, ki so podpisale to izjavo, ae nahajajo poleg drugih predsednik akadb-mije znanosti v Monakovem FJdvard Schvvarz, fizik Maks Klang. pisatelji Brano Frank, Heinrich Mann, W al ter v. Mo-lo, Klara Viebig, Jakob Wassermaxm, Maks Liebermann in dirigenta vVilheJm Partwangler ter Kari Muck. Nenavaden roparski napad Dubrovnik, 14. oktobra. Na potu med Mučičom in Čilipom je bil v minuli noči izvršen nenavaden roparski napad. Cesta je bila zabarikadirana s kamenjem. Ko je pri vozil iz Dubrovnika neki avto in je šofer ustavil, da bi odstranil kamenje, so zadoneli iz teme klici: »Glavo ali denar.c Prestrašeni šofer in potnik sta hitro položila na kamenje svoje denarnice, nakar sta se lahko z avtomobilom nemoteno vrnila. V dubrovniku sta zadevo takoj prijavila oblastvom, ki so uvedla preiskavo, toda storilcev doslej še niso izsledili. Mednarodna reparacijska banka Basel, 14. oktobra. Včeraj se je pričela četrta seja upravnega odbora Banke za mednarodna plačila. Kakor 3e je zvedelo, bo na seji odobreno zaključno poročilo o razdelitvi doneskov 5 in pol % mednarodnega posojila Nemčije za 1. 1930. (Toungovo posojilo) z računi, ki so ji odobrili revizorji. Ostanek izkupička tega posojila je bil prizadetim vladam razdeljen v prvi polovici septembra. Razen tega bo seji predloženo poročilo o poslih, ki jih je banka izvršila kot porok za mednarodna posojila. Francoski zlati zaklad Pariz, 14. oktobra. Zlati zaklad Ban-que de France se je po zadnjih izkazih v zadnjih 14 dnevih povišal za fantastično številko okroglih 1520 milijonov frankov. Samo iz Nemčije je prispelo v Francijo po volitvah okoli pol milijarde v zlatu. Dotok zlata iz inozemstva pa traja še dalje in je nevarnost, da bo Francijo zadušil. Listi pišejo o silni zlati inflaciji v Parizu. To neizmerno kopičenje zlata ne moti samo mednarodnega kreditnega trga, temveč je povzročilo tudi ogromno izgubo na obrestih. Sklicanje francoskega parlamenta Pariz 14. oktobra A A. V poučenih krogih potrjujejo, da se zbornici sestaneta 4. novembra. Ameriški poslanik v Parizu častni doktor Nancy, 14. oktobra AA. Univerza je izročila poslaniku Zedinjenih držav v Parizu Edgeu listine o podelitvi častnega doktorata. Povodnji v Franciji Pariz, 14. oktobra. Reki Seina in Loira sta zaradi trajnih nalivov prestopili bregove in poplavili obsežna ozemlja. V dolini Isere je napravila povodenj za 10 milijonov frankov škode. Železniška zveza med Grenobiom in Lvonom je prekinjena. Revizija angleških carin Lortoon. 14. oktobra. Članom industrijske zveze je bila poslana vprašalna pola o problemu revizije carinskih tarif. Za revizijo se je (Izjavilo nad 1500 tvornic in 1&3 trgovskih društev. Zato je svet industrijske zveze sprejel včeraj soglasno resolucijo, v katerih zahteva, naj se brez odlašanja uvede zaščitni carinski sistem z največjimi preferenčn i m i carinami za britanski imperrj. Poset Doirmerguea v Maroku Toulon, 14. oktobra AA. Predsednik francoske republike Doumergue se je vkrcal na križarko »Colbert«, da odpotuje v Maroko. Poleti v Avstralijo London, 14. oktobra A A. Kingford Smith, ki leti iz Anglije v Avstralijo, je v nedeljo prispel v Bushire v Perziji v rekordnem času 4 dni. Letalski poročnik Hill, ki leti ravno tako v Avstralijo, je snoči nadaljeval polet iz Allahabada v Akijab v Burmi. Čeprav je imel slabo vreme, je prekosil doslej Hinklerjev rekord za 1 dan. London, 14. oktob. AA. Reuter poroča iz Karachija, da je letalec Kingsford Smith na svojem poletu dospel v Karachi ter postavil nov refcord za polet iz Anglije v Indijo, ki ga je izvršil v štirih in pol dnevih. Fz Karachija odleti v Avstralijo. Polet iz Anglije v južno Afriko Capetown. 14. oktobra. Južnoafriški letalec Casparauthus, ki je star tal 5. oktobra za polet v Cap eto wn, je prispel semkaj včeraj popoldne. Prekosil je rekord vojvod i nje Bed?ford, ki je prišla v Cape-town v 9 in pol dneh. Sorzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA. Devize: Amsterdam 22.735. — Berlin 13.385 — 13.415 (13.40). _ Bruselj 7.8663. — Budimpešta 9.879*.. — Curih 1094.4 — 1097.4 (1096.9). — Dunai 793.80 — 796.80 (796.30). — London 273.98. — Nevvvork 56.29. — Pariz 221.10. — Praga 166.96 — 167.75 (167.35). — Trst 294 — 296 (295). INOZEMSKE BORZE. Curih. Beograd 9.1285. — Pariz 20.175. — London 25. — Ncwyork 514.625. — Bruselj 71.76. — Milan 26.935. — Madrid 50.75. — Amsterdam 207.40. _ Berrin 122.27. — Dunaj 72.57. — Sofija 3.73. — Praga 15.65. — Bodkripešta 90U6. — Bukarešta 3106. Strm 2 >S L O V £ N S K I NAROD«, dne U okfnhra 1930 Stev. 234 Taksometri vlečejo Križi tn težave naših avtomobilskih podjetnikov Lutkarstvo na češkoslo Veliki mag prof. dr. Vesely — Milijoni za vzgojo mladine — Csi. potujoče lutkovno gledališče pride k nam Pred kongresom v Li^gu sem bil povabljen v Prago, da si ogledam umetniške scene najboljših lutkovih gledališč. čim sem dospel v Prago, sem se takoi napotil k .Starešini č^gkoslov. lutkarjev in predsedniku mednarodne lutkarske zvexp >Unima« prof. dr. Jindrichu Veselemu, možu jasnih in čistih misli in priznanemu strokovnjaku v mladinskih vzgojnih problemih. Zelo prijazno, radostno in s pravo f»Io-vansko gostoljubnostjo me je sprejel v svoji očarljivi študijski »obi. kjer se često poglablja v svoja raziskavanja liki stari Faust tudi po cele noči in kjer urejuje številno korespondenco, ki jo prejema od vseh strani. Prvi vtis je naravnost sijajen. Kamorkoli še ozreš opaziš le lutke, sohe. diplome, slike in knjige. Omare pa po prenapo-linene z igrami in dragocenimi rokopisi. Nekateri so pisani .^p z gotskimi črkami in izhajajo menda Se iz časa potujočih družb. Nad omarami pa So razpostavljene krasne miniaturne scene. On sam se menda lahko ponaša z nnd 170 let starimi lutkami in plakati, ki so še iz dobe slavnega Kopeckega. V neki vitrini so shranjeni celo razni liki glav, predstavljajoči češkega GašperČka. MašPrtko, Faušta itd., kiparia £alouna. ki ie znamenit zaradi Husovega spomenika. Na mizi ima kar dve kartoteki: v ent so razvrščena imena raznih ig^r. v drugih pa mesta lutkovih gledališč. S posebnim zadovoljstvom mi je razkazoval VValtSf Perkerjevo karika turno fgro Der Fupppnspipler^ in -lutkovo igro v velikem formatu s krasnimi ornamenti >0r-lando in Angelica i Ludviga ?čhweinfurtha. Obp. igri mu je poklonila nemška lutkarska žveaa v znak priznanja. skratka dr. Veselv ,i<=» izredno vpoštevan in čislan mož Njegov zaklad idejnih rmsli je neizčrpliiv. Pravi :-homo agens< na polju mladinske vzgoje. Ceškoslov. republika zna renltl njegove zasluge in zato tudi troši težke milijone za vzgojo dece, ki je trden BtpDr»r bodočnosti čehoslov. naroda. Prva njegova skrb — ko Sva si segla v roko — je bila. da se informira o delovanju jugot-iov. lutkovih gledališč in kar v pni sapi j« nadaljeval: — Mi Cehi bomo zastavili ves svoj moralni vpliv, da se z započetim pokretom za ustanovitev jug/osi. lutkarske zveze s sedežem v Ljubljani uresničijo našč davne želje in težnje po napredku in vsestranski popolnosti lutkovnih gledališč v bratski slovanski državi. Odnehali ne bomo. dokler ^e ne bo v tem pogledu vaša država prepričala, da za vgoje mladine so lutkova gledališča potrebna kakor vsakdanji kruh. — Va- ši prosvetni krogi Lireie, ko zidaio temelj prosvetnega dela od zgoraj navzdol — Pri na* je narobe. Imamo nad 320/» lutkovih gledališč: šolskih. ?okolskih vojaških, p-vatnih itd. V lanski sesiji smrt im*li 2-» r predstav in 3 milijone posetnikov. — Prav dobro poznam. — *em n;j odgovoril — vaš napredek, ki jp edinstven v lutkarski zgodovini. Zadovoljen pa sem. da to opozorilo na nase nierodajne kro^e prihaja baš iz tvojih ust. V jugOftL zvezi so sicer idealni in vseskozi požrtvovalni dielav-ei, ki se bodo vsestransko ravnali po reškem zgledu. Manjka nam pa vendarle poglavitna opora t j. vača >Masarykova ljudsko vzgojna ustanova, ki jo letno dotira država, središče in žarišče vsega prosvetnega dela. — Res je, vendar pa lahko nadomesti vse to vaše ministrstvo prosvete in, če sem prav informiran, tudi banovine, v katerih področju so lutkovna gledališča oziroma vaša zveza. Kar iz ust »i mi vzel besedo, dragi tovariš, — sem mu odvrniL Xaša zveza bo storila vse, da doseže svoj cilj. — Povedati pa ti moram, da je jugosl. zveza zaprosili rudi Nj. Vel. kralja za visoko pokroviteljstvo kraljeviča Tomislava, od katerega si obeta visoke moralne pomoči. Trdno sem iiverjen. da bo naša prošnja tudi uslišana. Vse drugo pa pride po mojem mnenju samn od sebe. — Pa vaša zamisel je ras velikopotezna, — je nadaljeval in oči so mu žarele od zadovoljstva. — .^daj sem nekoliko pomirjen, kaitt nedavno sem se razgovarjal ■ svojimi ao-trudniki in prišli smo do zaključka, da bi se moral vršiti V. mednarodni lutkarski kongres v Jugoslaviji, na katerem bi roko v roki z vami sodelovali. Četrti kongres t* namreč že namenjen Nemcem v Essenu. Šesti pa se bo po vsej priliki vršil v Chica-ttu. — &e to-le ti mOram povedati, da |e prof. Skupa iz Plznja obljubil, da se takrat odpelje s 6vofim potujočim avtom v Jugoslavijo, kjer vprizori več predstav v velikem stilu, kakor jih bo v par dneh v Liegu. Z občutkom trajne hvaležnosti sprejmem vaš načrt in pomoč, ki ste nam io 1* in ki jo nam še boste nudili, da dosežemo vsaj polovico onega, kar vi že imate. — Sedaj pa se morava posloviti, ker me čaka še redakcija propagandne brošure v francoskem jeziku za III. kongres v Liegu. — Naročeno je že vsem, da ti gredo vsestransko na roko in ti razkažejo in te uvedejo v vse zakulisne tajnosti najboljših praških gledališč. — Sedaj pa brž k slikarju Hruški, ki ti je določen za vodnika. Na pragu ateljeja slikarja Hruškn vsa ae prav prisrčno poslovila. —if. Ljubljana 14. oktobra. Včeraj so montirali tadnje taksometre ▼ avtomobilih naših izvoščkov. Kakor zna« no, je v Ljubljani 40 avtopodjetnikov s skupno 45 avtomobili. L*ni je bilo 6 avto* podjetnikov manj, znak torej, da so Se podjetni ljudje v Ljubljani, ki jo hočejo modernizirati. — Velik dal Ljubljančanov smatra avtomobil še vedno za luksua, je pripove* doval g. Juvan našemu uredniku, ki ga je vprašal, kakšnega mnenja so glede takso* metrov avtopod jetniki in občinstvo. — Mi, da so se že prav dobro obnesli, občinstvo pa. da je sedaj vredno sesti v avtomobil, ker lahko vsak sam izračuna, kojiko ga utegne stati vožnja v ta ali oni kraj. Tajssometre smo dobib* naravnost iz Pariza. So po okoK 3300 Din. tedaj precej dragi. Za kovčeg ki zavzema 1 sedež ali pa za psa, se računa*5 Diru osnovna taksa, t. j. najmanjši znesek je 10 Din za 500 m. h katerim se prišteje taksa: 1. za izven mesta po 5 Din km; 2. za mesto po 8 Din km; 3. za svečane prilike ali za velike vre« mertske spremembe po 10 Din km. Čakal* nina znaša 30 Din na uro. Vožnja se je na ta pačin zelo pocenila. Od glavne poste do kolodvora ali pa obratno stane sedaj sa* m£ 14 Din, prej pa najmanj 20 Din. Taksameter ne le da avtomatično ra* čuna" in kaže vsak čas znesek, ki ga je tre* ba plačati za voznino, on tudi omogoča kontrolo denarnega prometa, kar je po* sebnO važno , za ome avtopod jetnike, ki imajo šoferje v skižbi. — Krizi in težave vašega poklica? — Predvsem davki, občinski kakor tu* di novi Ivanovi ki, ki so mnogo previsoki v primeri z davki na privatne avtomobile. Upoštevati je treha, da pomenijo Za nas sredstva, s katerimi si služimo kruh. Velike preglavice nam delajo rudi naše ceste, ki so do 20 km izven Ljubljane v zelo slabem stanju. V Franciji n. pr. vo* zijo zelo poceni, ker so tam avtomobili veliko cenejši kot pri nas, in pa, kar zdrži radi sijajnih cest pnevmatika od 50 do 60.000 km, pri nas pa komaj od 15 do 20.000 km. Amortizacija voza je pri nas telo trt'* ka. Ce računam 1 Din pri km, še ni pla* čan, ker je pri 50.000 km vožnja ie zanič, v kolikor stane manj kot 100.000 Din. Vozove, kot vidite, imamo zelo lope. Stanejo od 80 do 100.000 Din. Eden — Smreka r pa ga ima celo za 16O.000 Din. še nekaj bi omenil. Ljudje ne znajo več — hoditi. Prav gotovo bi bilo manj nesreč, če bi hodili po trotoarju in ne kar po sredi ceste in če bi se zavedali, da se je treba na signale umakniti. — Kako pa kaj plačujejo pri vas? — Nekateri takoj, drugi pa tako kot drugod — prvega ali pa še pozneje. — Kako ste zadovoljni s telefonom pred Emono? — Gotovo nam je v veliko korist. Bil pa nam je tudi že v precejšnjo škodo. Ta* ko n. pr. sem bil jaz pozvan v Domžale, ko pa sem še tja pripeljal, ni nihče niče* sar vedel o naročilu. Tudi druge SO že pO* tegnili, tako da amo postali zelo previdni. Pred potegavščinami se sedaj zavarujemo na tale način: Če dobimo naročilo, pOvpra* šamo za telefonsko Številko onega, ki ftas kliče. Čez nekaj časa pokličemo to številko in se informiramo, če je nas res dO* tičfii naročnik naročil. Če nam potrdijo, se odzovemo, drugače pa ne. Nekatere stranke so nam to postopanje že zamerile. Toda drugače si ne moremo pomagati. — Koliko je šoferjev v Ljubljani? _ Ne vem. Mora pa jih biti mnogo, ker imamo tri šoferske šole: Čamernik, inž. Gaberščik in Tipenbacher. Pozimi je med šoferji vedno mnogo brezposelnih. Slovenci v Ameriki V Waukeganu je 13. septembra pO di*l* gi mučni bolezni umrla 53 letna Ana Rep. doma iz Vrhnike. Zapustila je moža. 5 si* nov in 4 hčerke. 11. septembra sO položili v Navloru k večnemu počitku 22 letnega Antona Kovačiča. Fant je bil zapoalen v tovarni za izdelovanje strupov in se je po nesreči zaatrupil. Zapustil je poleg žene žalujoče roditelje in dva brata. —- V istem kraju je zadela težka nesreča v Poglajnovo obitelj, kateri je umiri 16 letni sin Jože. 20. septembra je umrl nagle smrti Slo* venec Klim. Bil je povabljen na domačo zabarvO v BrOoklyn in se je tam prav dobro zabaval. Okolri 22. je še plesal, nenadoma je pa omahnil m se zgrudil Pesalka je mi* slila, da se Sali, ko se je pa sklonila, je presenečena opazila, da je mrtev. Zadela ga je kap. Pokojni je zapustil ženo in tri nepresđcrb-ljerie otročrče. Vsi so bili z njim na zabavi te so btti priča njegon-e nagle sm/rti. Poročala smo nedavno, da je v kraju Johnstown umrl nagle smrti Franc Likar. V zvezi z njegovo smrtjo so začele krožiti vesti, da# je bil ubit. Likar se je namreč tik pred smrtjo spri z Edvardom Šuštarjem, ki mu je prisolil krepko zaušnico. Likar je padel s stola in mrtev obležal. Šuštarja so aretirali, pa ga zopet izpustili, ker je sodna komisija ugotovila, da je zadela Likarja kap. V kraju Little Falš, država Ne\vyork, je umrl Martin Penič. — V Evelethu se je 12. septembra smrtno ponesrečil 22 letni Joško Hrvat. Delal je v rudniku, kjer mu je dinamit prezgodaj eksplodiral in ga po* polfloma raztrgal. — V istem kraju se je 21. septembra semrtfio ponesrečil Matiia Rebrotič. Zavozil je z avtomobilom v ja* rek, avto se je prevrnil nanj in ga ubil. Palača konzorcija HIP Ljubljana, 14. oktobra. O pajaci Hranilnega in posojilnega kon~ zor<:»j»a smo že poročali pred pr:četkom njene gradnje, katere nacrt je bil letos raz = stavljen na razstavi evropske arhitekture v Budimpešti, kjer je vrbudil veliko pozor; nost. Zdaj to palačo grade na vogalu Beethovnove in Gajeve ulice. Gradba je v rokah ing. Tavčarja, ki je zgradil v Ljub^ Ijani že palačo Po.štne hranilnice, pa tudi izven Ljubljane je gradil več večjih poslopij. — Ker smo o projektu palače /e poro-, čaii podrobno, se bomo omejili le na delo Samo, ki gre zdaj naglo izpod rok. Do zdaj so zhetonkali temeljno 80 cm debelo armirano ploščo, na kateri ho stala vsa palača. TLa pod to ploščo so gramoz s na, za ležišje temeljne plošče prikladna. Dočim pri gradnii nebotičnika ob Dunaj* ski cesti grade betonske stebre prav do skale ta.ko. da hO nebotičnik stal na kame* niti podlagi, so sc pri palači konzorcija pa odločili namesto betonskih stebrov za že* lezobetonsko ploščo, ki leži pod vso zazi* dano ploskvijo. Obtežba pri palači seveda ni tako veLika kot pri nebotičniku, vendar bodo njeni fundamenti procemtuelno znat* no cenejši, četudi ni po velikosti tako znat* ne razlike med nebotičnikom in palačo. Omenjena plošča je^Ovsern solidna podla = ga za zgradbo, kakršna je palača konzor? oija. Znano je. da »o fundamenti za samo obtežitćv ali delovanje statičnih sil, kmalu dovoj močni če leže na gramoznih tleh bn da so zlasti pri novih palačah /grajeni še za večkratno varnost kot se predpisuje. Da grade fundamente pri nebotičniku s ta* ko izredno rigOroznOst jo. je vzrok v tem, ker računaio predvsem na potres, tO je. na dinamične sile. ki delujejo v horizontalni legi. dočim delujejo statični v Vertikalni. Zato bodo tudi naredili med nebotičnikom samim in njegovimi fundamenti sklepna (premikajoča) ležišča, česar pa pri manjših zgradbah ne delaio. Zato pri palači koal* Zorcija tudi ne grade takih kolosalnih lun* datnentov kot pri nebotičniku. Povdariti pa moramo, da enaka temeljna plošča, kot je pri tej palači, skoraj ftič ne zaostaja glede stabilnosti za betonskimi fundament* nimi stebri. Zato ie fundame-nt te palače seveda zelo soliden, z njim je pa bilo tudi precej dela. ki so ga pretekli teden irzvršili. Zdaj betofiirajo železobetonsko ogrodje zlgradbe, železobetonske nosilne stebre, ki so 40X40 om močni tn dobro armirani. Te stebre povežejo s prekladami, na katerih hO ležala želefcobetonska stropna konstrukt Cija in zidOVje iz votlih zidnikov (zidna Opeka). Podjetje ing. Tavčar obratuje V Ljubljani ž najmodernejšimi tehničnimi pripo* tnoaki. zato tudi upa, da bo fcgradbO špta* vilo še letos pod streho. Obrat na stavbi je zelo Zandmiv. zato ob nji nikdar ne manj* ks radovednežev Stroj za mešanje betona je na električni pogon. Ta stroj pa še ob^ enem dviga beton s posebnim dvigalom, da lahko betOn steče pO žlebu na poljubno nrfje mesto, kjer ga potrebujejo. Z\eh se potnika. Ker se letos v Ljubljani toliko gradi, Ljubljančani pričakujejo, da Se bo StatnO* vanj-ška kriza znatno omilila, samo boje se. da bodo najemnine v palačah preveč slane. NOGAVICE z Ž.I60M 13 najcenejše! / Oče ustrelil svojega sina Poročali snlO. da je v Korenčku ustrelil posestnik France Onlahen svojega sina in ga smrtno nevarno ranil. Po naknadnih zanesljivih informacijah je bila zadeva bistveno drugačna, kakor so nam poročali. Ko ie vozil France Omahen pohištvo svojemu bratrancu župniku v Dobrnice, se Je res malo nasrkal božje kapljice tako, da je prišel domov prav zidane volje. Ker je pa kot strasten lovec hotel iti drugi dan na lov. je pripravljal svoje lovske potrebščine k postelji. Ker je imel tudi to slabo navado, da ni vedno izpraznil puške, ko je prišel z lova, so mu jo hoteli domači vzeti iz rok, ker so se bali, da bi se mu v vinjenosti ne pripetila nesreča. Vzeti puške iz rok si pa oče Omahen ni pustil, zato se je pričelo prerivanje ob nabiti puški. Nesreča je hotela, da se je sprožil strel in obregnil ob nič hudega slutečega srna. V tej grozni zmedenosti so še hitro poskrbeli, da so poslali ranjenega sina v bolnico, kjer so ugotovili le malo telesno poškodbo in se stn vrne prihodnja dni zopet domov v veselje svojih skrbnih roditeljev. Tudi ni res. da bi bil France Omahen aretiran in Odpeljan v zapor, ker zato ni bilo na podlagi zaslišanja domačih niti najmanjšega povoda, in je dokazano, da se je pripetila le nesreča. Popravljamo rade volje Storjeno krivico in to tembolj, ker nam je hiša Franceta Oniahna znana kot zelo solidna in poštena. h gledališke pisarne DRAMA. Torek. 14. oktobra: Zaprto. Sreda. 15. oktobra: Mladoletje. Red E. Četrtek, 16. oktobra: Pravljica o rajski ptici. Red D. Petek, 17. oktobra: Zaprto. Ruska drama *Mladoletjtrugi del knjige, ki obsega 468 strani, obravnava izključno le vprašanja, ki se na* našajo na bomika kot kužni vir ter na njegovo ožjo in širšo okolico. V prrvih po* glavjih opisuje avtor ves postopek pri obisku na domu bolnika in specialni po* stopek z posamezni mi vrsiami jetičnikov in njih rodbinskih članov. Temeljito obravnava nato bistvo jetične kali in na* vaja vse zadevne razkuževalne možnoeri sakuženega stnovanja in posameznih za« kuženih predmetov. Važni so nasveti, kakšno bodi stanovanje jetičnika in ogro* žene rodbine. Nato sledi obširno poglavje o socialnem, gospodarskem in poklicnem položaju jetičnika in po jetiki ogroženega v Jugoslaviji. Tu se naštevajo vsi zakoni, uredbe itd. po številu 23, ki bodo baš zara* di skupne zbirke in kritičnega pregleda vzbudili upravičeno zanimanje ne le pri zdravniku, upravnem oblastvu in pri skrb« s-rvenem osebju, marveć rudi pri bolnikih sajnjh. Važna so tudi poglavja o sklepanju za* kona, o usodi zakonskih drugov in otrok v jetičnem zakonu, o nosečnosti, o preki* nitvi nosečnosti, o dojenju in o skrbstvu noseče žene vobče. Ker v veliki meri odlo* ča poklic o usodi jetičnika, je tudi temu vprašanju posvečeno posebno, obširno po* £lavje, ki se deli v poklicno posvetovanje glede odraslih in glede mladoletnih. Po* glavje o prosvetnem delovanju dispenzar* ja nudi pregled čez skrbstveno časopisje raznih držav in vsebujf nasvete Za propa* gandno delo skrbstvenega udejstvovanja. Kot izredno važno in nadvse pomembno poglavje še mora označiti »katekizem o tuberkulozi za osnovne in višje šole«. To poglavje, ki ga je avtor obdelal s posebno izčrpnostjo, strokovnim znanjem in s po* sobnim ozirom na učečo se mladino, ns potrebo njene higienske prosvetitve in na njeno vlogo v rodbini, zasluži zanimanje z vsakega vidika. BrezdvomnO bo tvorilo to poglavje važno točko učnega in vzgojnega programa v naših šolah. Zaradi tega je avtor dovolil izdajo tega poglavja v po* sebni brošuri, in sicer ne le v slovenskem, temveč tudi v srbsko*hrvatskem jeziku. Tretji del knjige vsebuje vzorce raamih tiskovin, potrebnih v protiruberkulOzftem dispenzarju. Toliko n vsebini tega velikega, za našo »draVStVcfro literaturo tako pomembnega dela. Priznati je treba, da v slovenskem jeziku doslej še nismo razpolagali z de« lom, ki bi v poljudno*zna6tveni obliki po* dajalo tako ogromno, pestro in dO podrob* nosti izdelano snov za udejstvovanje v prntituberkuloznem skrbstvu. Knjiga bo ne samo zdravnikom^znanstvenikom ali upravnim oblastvom in skrbstvenemu osebju, marveč tudi zasebnikom. dru* stvom. v nič manjši meri pa tudi vsakemu ietičniku ah po jetiki ogroženemu dobro* došel pripomoček, ker nudi v razmeroma majhni zbirki vsakemu interesentu vsa potrebna navodila in tO po sedanjem sta* nju izkustev in znanstvenih pridobitev v kulturnih državah. Priznati je treba avtorju, da mu je s tem delom uspelo, sestaviti kompendij od* govorov in nasvetov na raznotera vpraša* nja, ki doslej v tako pregledni in izčrpni obliki v naši Zdravstveni literaturi še niso bila obdelana, v številnih točkah razmo* trivanj pa sploh še nikjer objavljena. Glede jezika je treba povdariti, da je lep in gladek. Vsa snov se obravnav« v razumljivi, prijetno čitljivi obliki, ki vkljub mestoma težji, strokovni tvarini ne utruja in ne odbija, marveč čitatelja bolj in bolj veže ter mu vzbuja zanimanje za stvar. Knjiga, ki jo vsakomur toplo prip^fO* čamo, se naroča v TiskOVfji Zadrugi v Ljubljani, Selenburgova ulica 3, in stane v obeh delih mehko vezana Din 370, v plat* no vezana pa J>"n 300. Sestanek. — Od petih že Čakam tu v kavarni, kmalu bo šest, njega pa Še ni. — Kdaj ste se pa hotela sestati? — Ob štirih. Dokaz. — Od kod pa veš, da se bo Olga že poročila? — Ker se njen ženin že uči kuhati. Obrekovanje. — Ali se ti ne zdi. da bi mogel biti Helenin mož njen ded? — Tako starega človeka, kakor bi moral biti njen ded, sploh ni na svetti. Stev. 234 >S L 6 V E N S K I NARODc, dne u. ©fctobra 1930 Stran 3 Dnevne vesti Novi plesi letošnje sezone Nekaj novih plesov, na katerih so se zedinili plesni mojstri na kongresih Ljubljana, l oktobra. Pa je zopet prišla jesen. Jesen s šolar* čki, solzavim in melanholičnim vremenom, nogometom, trgatvijo in pa s plesom, o katerem hočem danes nekoliko obširneje iarpregovoriti. Na pragu nove sezone smo, iti prepričani smo da bo vse, ki se navdu= šuje za ples zanimalo, kaj je letos novega na plesnem repertoarju, kateri so novi šla; gerji, kai bomo plesali ir> kakšne so letos nje modne postave odnosno norme, clcde sukania in drsanja po parketu. Obrnili smo se kar na n«šega vrlega plesnega mojstff* g. Jenka, pa je nam povedal, kako in kaj bo z letošnjo plesno sezono. Novi plesi V Evropi so se letos vršili štirje med j narodni plesni kongresi, na katerem so bile določene smernice letošnjih plesov in pa novi plesi sami. Na kongresih v Lon-donu, Parizu, Kissingenu in na Dunaju so določi* li plesni mojstri več novih plesov, v sploš* nem pa bodo obveljali najbrž samo trije. Mojster Jenko, ki je bil na Dunaju «n v Parizu, je mnenja, da bodo prevladovali midvvav^rhitm, moochi in *pa bali musette. Na kongresih zbrani koreografi so odobri* h sicer še več drugih, tako lanski rakstone (keksten). virag itd., toda ti plesi za širše kroge plesalcev ne pridejo v poštev. Vsi letošnji plesi so zopet v znamenju angle* škega sloga, umerjeni in decentni, toda ve* činoma nekoliko živahnejši. Midway-rhithTn Ta ples je hitro preplavil Evropo in Ameriko m vse kaže, da se bo obdržal vso sezono. 2e beseda sama pove, da gre za srednjo pot in sicer pot med fokstrotom in slowfoksom. TaJct in figure so kombina* eija med obema plesoma s popolnoma no* vim osnovniim ritmičnim korakom, ki bo začetnHkom nemara delal preglavice. Tem* po znaša 40—44 taktov na mskriuto, Moochi Mooohi (muci) je ples. ki se ga pleše na vsak fokstrot in je angleškega izvora. Je to precej živahen foks, ki spominja na svoječasni širni, ki je pred desetimi leti na* pravil pravo revolucijo v plesu. Ples je ze* k> lahak, prijeten za izpremembo, njegov tempo znaša 56 taktov na minuto. Bali mussette Ples. katerega ime pove, da prihaja vz Francije, kjer ga plešejo že delj Časa. Bali musette je apansko*francoskega izvora m dedom« spominja na javo. Je čisto enostaven ples, lahko bi mu tudi rekH ples pTepro* stih. Pleše se ga na vsako javo godbo. Tempo je ležeren, pleše se ga v ritmu kot svoje časno boston, kar utegne nekoliko motiti začetnike. Zanimivo ie, da ga n:so pokazali na nobenem plesnem kongresu, da si je pa kljub temu ugladil pot v ple^ro dvorano. Drugi novi in stari plesi Prvi trije plesi so nekak standard pro* gram letošnje plesne sezone. Drug nov ples je tudi brorhvav ki ie nekaka ek\■-lenca za biues. ima tri fi-gure in je risati primeren za starejše plesalce Pleše se ga lahko na vsak Mues. toda do /dai »e se ni mogel posebno uveljaviti. Lanski fokstrot q ure q ste ep ostane tudi na programu. Tempo /naša 56 taktov na minuto, lahko se ga pleše kot foJftftro* / enostavnimi slikami ali pa s quicqsteep sli* kami. Letos je nekoliko bolj kompliciran. Angleški valček, ki se jc tako prikupil občinstvu m je zlasti primeren za starejše plesalce, ima več novih varijant, med temi je zlasti ta. da ic treba osnovni korak pri* nožiti. Način plesa je valovit, koraki pa eo zadržujoči. Tempo znaša 36 taktov na mi* nuto. Tango argentina ostane še vedno naj* elegantne j ši rn najdeoentnejši ples, pleše se ga pa letos nekoliko ognjevrtejše, skoro sunkoma. Letos ima več popolnoma novih figur, tipični za figure so pa odmori. Tem* po znaša 30 taktov na minuto. Slowfoks ostane v bistvu tako kakor lani, mnogo se šanžira, tempo znaša 40—42 taktov na minuto. Ples zahteva mnogo elegance in brezhibno dTŽo. Osnovni korak je threesteep (2 hitra in 1 počasni korak). Za staro in mlado je pa potem tudi še valček, ki je pač večen. Norme letošnjega družabnega plesa Letošnji družabni ples ima nova. točno prikrojena pravila glede drže m vedenta na parketu. Ni vsak salonski m plesni ju* nak, če ima smoking in 6e zna plesati. O ne! Pozna in tudi spoštovati mora nova plesna pravila, V poštev pridejo drža in pozicija r>le* salcev. Dama in gospod sta si docela vis« a*vis. Gospod gleda dami čez desno Tamo, roke so v višini glave rahJo skrčene. Damo drži gospod na desni plećki, nekoliko viš* je kot lani. dama pa ne drži več svoje roke na gospodovi raoni, marveč na nadlak* tu. Za vse plese je važen zlasti osnovni korak, katerega se morajo plesalci temelji* to naučiti. Posebnost letošnjega ptesa pa je, da stopi gospod s peto naprej m potem prenese težo telesa na vso nogo. Telo je pri plesu lahko nagnjeno naprej, ne sme pa nihati, temveč je popolnoma negib* no. ToHko o novih plesih, ki nam jih bo drevi ob 20. pokazal v Kaomi motat er Jenko. — Z naie univerze. Rek tora t univerze kralja Aleksandra I. v Ljubljani razpisuje mesto kontraktualnega asistenta v institutu za tehniško mehaniko na tehniški fakulteti. — Ameriški Slovenci proti fašističnemu nasilju. >Amerikanski Slovenec« poroča: V nedeljo 21. septembra se je vršil v Chicagu protestni shod, ki so ga sklicale tamošnje slovenske organizacije preti nasilju in barbarstvu fašizma. Protestni shod se jc vršil v prostorni dvorani češkoslovaškega Sokola, katero so zborovalci napolnili do zadnjega kotička. Na shodu so govorili dr. Blankinl, Vincent Cainkar kot predsednik SNPJ, Bazdarič za Hrvatsko bratsko zajednico, Josip 2alar, dva čebo-slovaka, neki primorski Slovenec In naš slepi junak podpolkovnik LovriČ, ki .*e je udeležil mednarodnega kongresa vojnih invalidov in od tam pohitel na shod v Chi-^ngo. Vsi govorniki so ožigosali početje fašistov, končno pa je bila sprejeta protestna resolucija, v kateri ameriški Slovenci najenergičneje obsojajo barbarski, zahrbtni umor štirih nedolžnih jugosloven-skih dijakov. Resolucija je bila poslana vladi v VVashingtonu, vladam poedinih evropskih držav in Društvu narodov. — Nov odvetnik v LJubljani. V imenik advokatske komore v Ljubljani je bil vpisan Anton Mejač s sedežem v Ljublja-ri. — Netrafikanti ne smelo prodajati poštnih vrednotnlc. Ministrstvo za zgradbe je odredilo, da smejo prodajati poštne vred-notnice samo tisti, ki imajo dovoljenje za prodajo monopolskih predmetov (tobaka in kolkov). V bodoče mora vsakdo, ki prosi, da se mu dovoli prodaja poštnih vrednot-nic, priložiti prošnji v originalu ali v overjenem prepisu, dovoljenje za prodajo tobaka in kolkov. — Adresar zavoda za pospeševanje zunanje trgovine. Zavod za pospeševanje zunanje trgovine v Beogradu namerava izdati s sodelovanjem Zbornic za trgovino, obrt in industrijo adresar, ki bo obsegal vse industrijske tvrdke, kakor tudi večja obrtna podjetja, izvozne in uvozne tvrdke, bančne zavode itd. V ta namen je Zbornica za Tol v Ljubljani razposlala zainteresiranim tvrdkam vprašalne pole. ki jih je Zbornici vrniti v predpisanem roku. Tvrdke. ki slučajno ne bi prejele teh pol, naj se obrnejo zaradi dostavitve pol na zbornični urad. Ljubljana, Beethovnova ulica 10. — Oddaja del za napravo požarnega hidranta pri vodni postaji Zelše pri Rakeku. Gradbeni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 14. t m. ponudbe glede oddaje del za napravo požarnega hdranta pri vodni postaji Zelše pri Rakeku. Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani. — Iz »Službenega lista«. »Službeni list kr. banske uprave dravske banovine« št. 31 z dne 14. t. m. objavlja pravilnik o prometu in kontroli narkotičnih drog in strupov ter uredbo o ustanovitvi zdravstvenih občm v področčju dravske banovine. —■ Jugoslovensko-madžarska trgovska zbornica. Naše poslaništvo v Budimpešti je pokrenilo sporazum z generalnim konzulatom med našimi in madžarskimi gospodarskimi krogi akcijo za ustanovitev madžarsko-jugoslovenske trgovske zbornice v Budimpešti. Akcija je naletela na obeh straneh na popolno razumevanje ;n zbornica bo ustanovljena še ta mesec. — Modernizacija hotelov v Dubrovniku. Da se privabi čim več tujcev, je Srpska banka v Zagrebu sklenila preurediti in modernizirati hotela 2>Imperial« in ?.La-pad« v Dubrovniku, tako da ne bosta zaostajala za največjimi hoteli v inozemstvu. V ta namen je določila banka 4 milijone 500.000 Din. Hotela bosta preurejena in modernizirana do konca marca pn-hooiijega leta« — Dr. Magnuf Hirfrrhfeld pride v Zagreb. Zagrebški listi poročajo, da prispe v Zagreb sloviti učenjak in specialist za seksualne probleme dr. Magnus Hirschfeld, ki bo predaval v važnih seksualnih proble> mih. — Smrtna kosa. Včeraj je umrl v Ljubljani železniški nadsprevodnik v pokoju g. Josip S e 1 a n. Pogreb bo jutri ob 14. iz Cerkvene ulice 15. Blag mu spomin. Težko prizadeti rodbini iskreno sožalje! — Sokolsko gledališče v Radovljici vprizori prihodnjo nedeljo dne 19. t. m. ob 30. uri Borštnikovo dramatizacijo dr. Tavčarjeve novele »Otok in Struga«. Novela se je čitala po vsem Slovenskem, zato ni dvoma, da bi z vprizoritvijo ne bilo ustreženo našemu občinstva. Igra se ponovi naslednjo nedeljo dne 26. t. m. ob pol 16. kot popoldanska predstava. 53ftn — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo hladno, stanovitno vreme. Včeraj je bilo lepo samo v Sarajevu, drugod pa oblačno in večinoma tudi deževno. Najbolj je lilo v dravski in savski banovini. V Ljubljani je bilo davi ob 7. zjutraj 47 mm padavin, v Mariboru 58, v Zagrebu 55. Najvišja temperatura je znašala včeraj v Beogradu 25. v Splitu 24, v Skoplju 23. v Mariboru in Zagrebu 17. v Sarajevu 15, v Ljubljani 13.2. Davi je kazal barometer v Ljubljani 762.6 mm, temperatura je znašala 6 stopinj. — Velik požar v Ivancu pri Zagrebu. V nedeljo je izbruhnil v Ivancu blizu Zagreba velik požar, ki je uničil več hiš in gospodarskih poslopij. Goreti je začelo pri posestniku Adamu Friščiču. ogenj se je pa raradi močnega vetra razširil tudi na druga poslopja. Težko je prizadetih osf»m posestnikov, od katerih je trem zgorelo vse. Skoda se ceni na 600.000 Din. — Ljubčka ubila. V marcu je v Splitu 251etna Fedora Dumanič-Vickova umorila svojega nezvestega ljubčka Antona ftadolja-ka. V maju je bila pred splitskim sodiščem obsojena na 9 let ječe. Stol Sedmorice je pa obsodbo razveljavil in odredil novo razpravo, ki se bo vršila te dol. Za izid obravnave vlada v Splitu veliko zaiimanje. — Samomor pod vlakom. V nedeljo je blizu postaje v Koprivnici skočil pod vlak neki moški, katerega identitete še niso ugotovili. Vlak mu je odtrgal glavo. Pri njem so našli potni list na ime Ignjac Klujber. delavec iz Pregrade. Oblasti poizvedujejo. Če je to ime pravo. —Poplave na Hrvatskem. Tudi iz Hrvatske in Slavonije poročajo o večjih poplavah. V nedeljo so bili p6d vodo Križevci, kjer so narasli potoki preplavili mesto. Pri ZapreSiču blizu Zagreba je Sava prestopila bregove in zalila nekatere vasi. Vasi Strmac in Medsava pri Sv. Nedjelji fcta deloma pod vodo. Velika nevarnost poplave preti Sisku, kjer sta Sava in Kolpa močno narasli. Poplava še ni povzročila velike £kod*. — Sin ubil nfeta. Pretresljiva rodbinska tragedija še je te dni odigrala v Malem Bi-haču pri Požegi. Posestnik Alojzij Ribič se je že več let prepiral s svoio ženo, pa tudi z otroci. Te dni sta se zakonca zopet pprla. mož je potegnil nož iz žepa in skočil nad ženo. Sin Ivan je priskočil materi na pomoč. Namesto žene je Ribič sunil sina z nožem v nogo. Hotel ga je še enkrat suniti, toda sin ga je prehitel, nasrlo je poorabil poleno in oplazil očeta tako močno po glavi, da je obležal mrtev. Drugo jutro se je sam javil orožnikom. — Pletenme. trikotažo (zimsko perilo), nogavice, rokavice, najceneje pri Osvald Dobeic, LJubljana, Pred Škofijo 15. 73-T Iz LfuMlatie —lj Finančni direktor dr. Povalej na odmoru. Dravska finančna direkcija objavlja uradno, da je finančni direktor g. Josip Povalej od 13 do 31. t m. na odmoru. lj— Ljubljanski tramvaj ima čudne muhe kljub pustemu jesenskemu vremenu. Pootročil se je, revež, ker je menda že 26 let star in v službi domovine. Kar vščipne ga nekaj, da ljudje obupavajo na njim. Tako tudi včeraj zjutraj pred 7. uro. Najbrž ga je vil ponedeljek. Primahal jo je korajžno z dolenjskega kolodvora do prelaza na Dolenjski cesti kot višnjegorski polž. Prelaz pa je bil zaprt. Kaj storiti? Pristno ribniško je uganil. Namesto da oi malo počakal, da odide vlak in bi bH prehod prost, jo je pobrisal raje nazaj na kolodvor po potnike, ki so prispeli takrat z osebnim vlakom. Zakaj se ni prej opomni1 na to, ne vemo. Na oni strani prelaza pri Cešnovarju pa so čakali ljudje v plohi na njihovo tramvajsko imenitnost skoraj pol ure, da jih je potem pol ure dostojanstveno vlekla do magistrata. Tnese< promenada gor in dol. —lj Olepšava aSfeSta, ka-li? Ljubi jamčim nabrežji in sicer od Trnovskega pristana pa do stare Cukrarne. so za Ljubljano svoje vr6te specijaliteta: Nesnaga tu sredi mesta že postaja neznosna. Na teh neukusnih nabrežjih bijejo v obraz higijeni smrdljivi iztoki raznih kanalov, razni gnili in gnijoči odpadki in — dekoracija — serija poginulih miši in podgan! Sreča, da še ni nastala v mestu kolera! Pa saj bodo kmalu regulirali Ljubljanico. —1] Nekoliko preveč sledijo z elektriko na Mirju, v enem delu Tržaške ceste in sploh na južni strani Ljubljane. Zdaj, v tem vremenu, to ne pride prav nikomur, ki mora tavati tam skozi ter v egiptovski temi štorkijati po lužah. Snoči je bilo Mirje Ob 20. še v popolni temi. pa ne zaradi kratkega stika, ker so v vilah žarele žarnice. Morda ob deževnem vremenu obločnice ne morejo svetiti? —lj Rožna dolina ni leseni prav nič poetična, ali pa mnogo preveč. Podobna je nekoliko Benetkam, samo ulični promet se ne vrši s čolni ali gondolami, temveč _ s čevlji. Čudno je. da Rožnodolčani ne utonejo v lužah in blatu. Nujno je. da si ka-nalizirajO lepo Rožno dolino, da bo res rožna, ne pa lužasta. Dobro voljo sicer imajo, denarja pa ne toliko, zato bi bilo dobro, da bi se njihove dobre volje navzel kdo drugi, ki denarja fie pogreša. Nekoliko so se kanaliziranja sicer lotili. Cesto v Rožno dolino prekopavalo za glavno kanalizacijsko cev. kakor pa kaže. s tem Rožna dolina ne bo povsem odrešena, ker bo kanaliziranih le par cest. Tudi čas za to delo je skrajno neprimeren, izkopani rov se v deževnem vremenu zapisava, delavci ne morejo delati, ker Hm nagaja dež. lj— »Bremen«, najnovejši filmski spored ZKD. V petek, v soboto in nedeljo Demo videli v kinu Ideal izredno zanimiv in poučen film o gradnji največjega parnika sveta »Bremena«. last ie verno ne mik 3ga Lloyda. Film prikazuje to gigantsko dalo od gradnje modernega ogrodja do trenutka, ko je parnik do vseh podrobnosti izdelan. Sledi spuščanje na morje ln o^ed notranjih prostorov. Razkošne, udobne Kabine, krasne obednice, igrralnice, kopalnice, telovadnice, gledališče, kino, velika skladišča bolnica. prostor za pristajanje letal, vse to se vidi na ogromnem parniku. To krasno filmsko delo bomo videli kot rečeno že v petek, prva predstava bo ob 4., druga ob pol 8., tretja pa ob 9. —lj Mestna talefonska centrala. Kakor smo čitali, se je zadnje dni telefonska centrala na mestnem magistratu pokvarila in postala za nekaj časa nerabna. Stranke, ki so iskale in še iščejo dnevno telefonič-ne zveze z mestnim magistratom, priporočajo, naj se vendar ta centrala enkrat že temeljito popravi. Saj so bile manjše ffr-be želo pogoste in so kazale,- da centrala ni dovršena. ^■■»■■■■■■■■■■■■BP Sf»mdic*Wm* so isiemct, 1 ase« tat 1 zop«« I f*ed#ao «f*dfftfro. I —lj Poroka. Danes popoldne sta se poročila na Viču g. Jože X*ojk, uradnik PriviL agrar, banke v Beogradu in gdč. Mara Ko-šeak. Mladima zakoncema iskrene čestike! —lj Komorni koncert Griimer-Cerepnin se ne bo vršil, ker pianist Cerepnin ni dobil potnega dovoljenja za potovanje v Jugoslavijo. Prosimo vse imetnike vstopnic, da predložijo Matični knjigarni vstopnice in dobe denar povrnjen. —lj Pevski koncert V ponedeljek 20. L m. nastopi v Filharmonični dvorani mezzo-sopranistka ga. Marija Novak-Cepičeva, ki zapoje celo vrsto samospevov jugosloven-skih avtorjev, k sklepu pa 6 najnovejših prleških narodnih pesmi, kakor jik je priredil za en glas s spremljevanjem klavirja kapelnik g. Niko ŠtritoL Ga. solistka ima izredno lep in poln glasovni materijal, katerega je izšolala v šoli opernega pevca g. Betetta. Predprodaja vstopnic od Srede dalje v Matični knjigami. —Ij Ljubljanski Sokol ponovno opozarja in vabi svoje članstvo in naraščaj na predavanje, ki bo v četrtek 16. t m. točno ob 7. zvečer v društveni sejni dvorani. Za predavanje naprosili Smo našega neumornega potnika in odličnega predavatelja brata dr. J. T. Oblaka, ki si je Izbral za temo o lužiških Srbih, med katerimi je bival prav te dni in sicer pod naslovom »Lu-žiški Srbi z ozirom na druge naše narodne manjšine«. Gotovi smo, da se predavanja udeleži članstvo in naraščaj v čim večjem številu, ker se nam obeta z ozirom na temo in ime predavatelja nad vse zanimiv večer. — Odbor. —lj Plesni tečaji šole — Jenko — se vrše redno v$ak četrtek in soboto ob S. uri zvečer ter ob nedeljah od 3. do 7. popoldne v balkonski dvorani Kazine — Zvezda. — Tstotam vse Informacije in posebne plesne ure dnevno od 10. do 13. m od 15. do 21. — lj Podružnica >Sadjarskega in vrtnarskega drnštvac v Ljubljani bo prirejala tudi letos strokovna predavanja vsako sredo zvečer v šentjakobski šoli. Prvo predavanje bo v sredo. 15. oktobra t. 1. ob 19. uri. Predaval bo vodja mestne vrtnarije g. Anton Lap o spravljanju in ozimljevanju pridelkov in cvetic. Priporočamo ljubiteljem cvetic, naj ne zamude tega predavanja. Vstopnine ni. Iz Celja —c Občinska uprava Celje - Okolica H podarila na podlagi proračuna \Z 1. 1939-30 podpornemu društvu za revne otroke v Gaberju znesek Din 4000 za obdaritev revne dece ob Sv. Miklavžu. Za navedeno darilo se najsrčnejše zahvaljuje odbor. —c Nesreča v kamnolomu. Pretekli četrtek j c spodrsnilo v kamnolomu kletnemu delavcu Štefanu Grilcu iz Hlevnice v šmarskem okraju in je padel s pečine kake tri metre globoko na skale. Zadobil ie ob-čutnejše poškodbe na glavi. Pomoči je moral iskati v celjski bolnici. —c Nesrečen skok s kolesa. Ko se je v soboto po končanem delu pripeljal 171etni zidarski vajenec Miha Rotar iz mesta domov v Šmartno v Rožni dolini, je zavozil pred domačo hišo v globok blaten kolovoz in tako nesrečno skočil s kolesa, da si je izpahnil desno nogo v kolenu. Ker so bile bolečine vedno hujše in mu domača oskrba w več zadostovala, so ga včeraj dopoldne prepeljali v celjsko javno bolnico. —c Postajališče celjskih mestnih avtobusov ie bilo z včerajšnjim dnem zopet preneseno izpred mestnega načelstva v Prešernovi ulici na nc-vo asfaltirani Krekov trg pred kolodvorom. Do preteklega četrtka je bil trg asfaltiran že popolnoma, Iz-vzemši odsek med kolodvorom, podzemskim straniščem in Celjskim damom. Tega dela trga pa ne more podjetje asfaltirati, dokler ne bo vreme vsaj nekaj dni lepo. Savinja je pričela včeraj popoldne zopet znatno naraščati, vendar sfc ponovnih poplav ni bati, ker se obeta lepo vreme, dasi ie včeraj ves dan deževalo. —c Poskusen samomor v mastnem parka. V celjskem mestnem parku si je pognal v nedeljo zjutraj svinčenko v glavo ISIetni dijak D. L. iz Celja in obležal z okrvavljeno glavo poleg klopi. Našel ga je neki delavec, ki je obvestil policijo, nakar je bil dijak prepeljan v bolnico. Ker se je ustrelil z navadno flobertovo pištolo, poškodba ni nevarna in bo mladi kandidat smrti kmalu okreval. Vzrok poskušenega samomora ni znan. —c Letošnja gledališka sezona. Dočakali smo že skoro drugo polovico oktobra, pa nismo slišali še nobene ročne vesti, kako bo z letošnjim gledališkim življenjem v tukajšnjem mestnem gledališču. Lani so nam nudili Mariborčani razmeroma še precej zabave in umetniškega užitka. letos jih pa baje niso povabili, kar bodo if rali celj- *ki HiUtapii Kino Tango ljubezni Filmska opereta, ki bo dosegla nedvomno velik uspeh. Naslov nas nekoliko zmoti; pričakujemo omleden sezonski šlager, par našminkanih koketnih kabaretnih plesalk Ln običajno življenje velemestnih nočnih lokalov. Film nas pa prijetno preseneti. V dekliškem kolegiju. Disciplina, strogost zavoda in mlada, vročekrvna dekleta. Naivna, polna življenja in Še neizpolnjenih sanj. Zunaj zavoda pa ie življenje in idoli njihovih sladkih koprnenj ... Nadzornice, vzgoja, strogost, mračnost — vse to se more utesniti dekliški krvi, zadušiti ljubavnih pesmi src. Kai nadzornice! Niti tega ne morejo preprečiti, da bi v dekliški sobi ne pel — gramofon. Ljubček — gramofon, pod toplo odejo v dekliško posteljo je zlezel in ko treba, zapoje v tesnem krogu svojih oboževateljic. Zapoje tango ljubezni. Oh, da, moški, moški opojni glas! Slavni pevec poje — MavJm Merblanc (Paul Otto). Deklica, katere last je gramofon, jc do ušes in še celo čez zaljubljena vanj. In tedaj se je pričelo govoriti tudi v kolegiju, da bo ta slavni oboževani pevec nastopil v varijete ju Tivoli. V varijeteju. Razkošen lokal. Okusne, moderne draperije, pozornica, ki ne zaostaja za gledališkimi po dimenzijah in aranžmaju. Baletke, jazz in jazz - pevec In direktor! Dama, bogami, res boljši spol, ne slabši, temveč močnejši: tip emancipi-ranke, ravnateljice — za bogove! Debela, na vse strani razsežna je — s smotko v ustah. Dečja frizura, brezprimerna strogost. 2enska, ki bi se ne obotavljala prijeti živega vraga za roge. Vsi uslužbenci pred njo trepetajo Še bolj kot prostaki pred kaplarjem. Pevec pa je mlad, lahkomiselen veseljak. Spi revež v garderobi, ko je ves varijete že v napetem pričakovanju imenitnega gosta, ki ima priti vsak trenutek — Ma.vim Merblanc. Vsem je to slavno ime na jeziku. Pevca pa, ki bi moral sprejeti slavnega gosta s pozdravnim govorom — ni nikjer. Končno so ga našli. Ravnateljica bi kajpada skoro eksplodirala od svetega ogorčenja; prizor, ko pevca bude z godbo, vzbuja vihar krohota. Tudi sprejem Merblanca je izredno zabaven. Veliko veselost vzbuja reklama za varijetetno predstavo, kateri služi ime Mašim Merblanca, ki pa v varijeteju ne nastopi. Predstava v varileteju je zelo dobra. Poje jazz - pevec (Willy Forst). Gojenka dekliškega zavoda (Madv Smith) se je tudi vtihotapila v varijete, največ zaradi slavnega Merblanca. v katerega je zaljubljena. Mladi pevec poje, dekle ga požira z očmi. Uverjena je, da ima pred seboj svojega dragega Maxim Merblanca. Po predstavi, ko bi moral Merblanc oditi iz zabavišča, ga pričakuje nepriznani pevec pri Izhodu, pa tudi zaljubljenica. Njega pa ni.. Dekle spozna svojega dozdevnega junska ter se mu razodene, češ da čaka njega — Merblanca. Prosi ga za avtogram. Ubogi pe- vec jc bil takoj ves vnet za lepo dekle, zato ji tudi ni povedal, da ni slavni Merblanc Podpiše se: Maxim Merblanc Silno jo osreči. Nekoliko težje je spravi v zabavišče, kjer ostaneta pri vrčku piva v slazoaTuco in zastor pade. Stran 4 >S L O V E N S K I NAROD«, dne 14. oktobra 1930 Stev. 234 K« B. 6« Brawn: 27 Vitez enega dne Roman Nastala je tišina. Gibbs je stal naslonjen na mizo in gledal Jeanno z izrazom prirodoslovca, ki je našel novo zanimivo vrsto žuželk. Hopper si je vihal brke, tudi on je nepremično gledal Jeanno in napeto razmišljal. Končno je izpregovoril: — Kaj pa če nočem? Zapomnite si, da ne priznavam niti besedice tega, kar trdite, toda vprašam vas kar tako za kratek čas — kaj pa če nočem? — Ce nočete, pojdem in pokličem fK>licijo, — je dejala Jeanne odločno. Hopper se je piščeče zasmejal. — Ali mislite, da vam bo kdo verjel? Kje pa imate dokaze? — Sami jih imate v roki. — Tole? — je vprašal Hopper porogljivo. Iztegnil je roko z zavitkom, pa jo je takoj zopet skril za hrbet. — Kdo pravi, da je to slika? To je moja zasebna last in nihče je ne dobi od mene. Kar pojdite po policijo in povejte ji vse, kar veste. Povejte ji. kdo sem —- recite jim. da hodi okrog in krade slike J. Harrison Hopper, mož, ki ima toliko denarja, da ga še prešteti ne more. Kar povejte policiji vse to in videli boste, kako se vam bodo smejali. Mislite, da se bo policija drznila nadlegovati ameriškega milijonarja vam na ljubo? Ce mislite tako, se temeljito motite, draga moja. Jeanne na to sploh ni odgovorila, kajti Hopper je res kratko in jasno povedal, kako in kaj je z njeno zahtevo. Hočeš nočeš je morala priznati, da res ne more upati, da bi policija verjela njenim trditvam bolj kakor milijonarje-•virn, pa naj bodo njegove še tako č»drve. — In se nekaj, — je nadaljeval Hopper. — Pravite, da ste videli tegale moža, kako je snoči odnašal iz Old Haila sliko? Zakaj pa niste spravil: vse hiše na noge? Zakaj niste takoj obvestili sira Waltera? — Ker ni brlo časa. — Seveda. Seveda. Ubrali ste jo naravnost za Gibbsom, a? Seveda. Veste kaj, draga moja, — je nadaljeval Hopper s porogljivo vljudnostjo, — ta vaša pravljica ima veliko luknjo, če se ne motim. Da nisem že po naravi taka dobričina, bi vam že pokazal, kaj se pravi vdreti v tujo sobo hi vezati otrobe. Toda prizarfesti vam hočem. Naj bo, recimo da se je vam sanjalo ali bledlo. Vsak človek je zmotljiv. Morda ste mislili dobro, pa ste na krivi poti. Pojdite torej lepo domov in prespite se, da vam izpuhti to iz glave. Toda Jeanne ni kazala nobenega "veselja poslušati ta nasvet. — Nisem se zmotila, — je dejala samozavestno, — in domov pojdem šele potem, ko dobim tole sliko. Znova je nastala tišina in Hopper je radovedno ogledoval Jeanno. Kar je pokimal z glavo, obrnil se je in počasi Obal čevlje. Potem je vzel s stola suknjič. — Trenutek, prosim, Gibbs. Nekaj bi rad govoril z vami — zunaj. Hitro je stopil k vratom, Gibbs pa za njim. Jeanne je stala nekaj časa nepremično, potem je pa planila za njima. Toda bilo je že prepozno. Predno je prišla do vrat, je smuknil Gibbs na hodnik in zaklenil vrata za seboj. Jeanne je slišala samo, kako je zarožljal ključ v ključavnici. VIL Petrovo junaštvo. Ljudje, ki kaj takega še niso doživeli, mislijo, da si izbere človek, ki se potaplja, malo neprikladen trenutek za razmišljanje o svojem kratkem življenju. Ce je ta teorija pravilna, je bil Peter Cardinal močno podoben potaplja-jočemu se človeku. Cepeč za omaro na hodniku je namreč razmišljal o svojem življenju, posebno o zadnjih štiriindvajsetih urah, dočim je Jeanne merila svoje sile z J. Harrisonom Hopper-jem. Res je sicer, da Petru neposredno ni pretila nevarnost, da bi utonil, pač je pa prežala nanj možnost, da ga zasačijo in spravijo v hudo zadrego. Nastavljaj je ušesa, da bi ne preslišal, če bi ga Jeanne poklicala. Nepremično je čepel in razmišljal, kaj ga je spravilo v tako kočljiv položaj. Ne more biti tehtnejšega dokaza za kremenitost Jeanninega značaja kakor je bilo dejstvo, da je začel Peter šele zdaj, ko je bila trenutno odsotna, resno razmišljati, zakaj prav za prav počenjata vse to. Doslej se mu je pod vplivom Jeannine osebnosti in nalezljive odločnosti zdelo, da ne moreta storiti nič drugega nego ubrati jo nemudoma za Gibbsom in vdreti v kopališki hotel z namenom storiti nekaj, kar močno diši po tatvini. Bili so trenutki, ko je dvomil, da bi bilo to početje pametno, toda s temi dvomi si ni preveč belil glave, kajti Jeanne mu jih je hitro pregnala. Zdaj, ko je bil neposredno pod njenim vplivom, so se pa oglasili z novo silo. Najprej se ni dalo tajiti, da sta posegla v delokrog policije. Jeannini razlogi proti temu, da bi poklicala na pomoč može postave, so zveneli trenutno in dozdevno prepričevalno, toda zdaj se je Petru zdelo, da so izvirali bolj iz odpora proti orožnikom nego iz treznega prevdarka. Tudi če bi bil mož postave v hotelu, bi si bila izmislila kaj, da bi ga ne bilo treba poklicati. A to je bilo zelo čudno. Kajti kdo drugi če ne policija bi mogel kaznovati Gibbsa in Hopperja tako, kakor sta zaslužila? Morda se Jeanne posreči do-.biti sliko, toda v tem primeru bi se ekscentrični milijonar in njegov pajdaš izmuznila brez kazni — a to se Petru ni zdelo pravično. Razumeti tudi ni mogel, zakaj sta si z Jeanno nakopala vse te neprijetnosti zavoljo človeka, s katerim ju ni vezalo ne sorodstvo, ne prijateljstvo. Jeanne je najbrž mislila, da sta bila kot gosta sira \Valtcra ob času tatvine dolžna zasledovati tatu in vrniti sliko lastniku. Petru se je pa zdelo, da to daleč presega pravila vljudnosti. Ker sta pa že zabredla v to pustolovščino, ni morda preostajalo nič drugega nego čim prej doseči cilj. Toda sprijazniti se je bilo treba z mislijo, da bi ju utegnili smatrati za norca ali pa da bi ju celo zaprlL In vse to naj bi tvegala zavolio človeka, ki je ba Petni takoj na prvi pogled zopern. Po Jeannini trdovrat-nosti bi se bilo dalo prej soditi, da je sir VVaker njen bližnji sorodnik, ne pa slučajni znanec Pismonoša na dopustu. — No, kako ste preživeli svoj dopust? — Sam nisem vedel, kaj bi počel in tako sem spremljal svojega namestnika, ko je raznašal pošto. Svatbe ameriških milijonarjev Tudi Amerika dobiva aristokracijo — Stroški za najhnenitejse svatbe znašajo nad 8 milijonov Din Amerika že davno rti več dežela demokracije. Evropa je že davno imela svojo aristokracijo, Amerika jo je pa dobila šele v novejšem času. Malo pozno so se spomnili Američani na aristokracijo, kajti razvoj gre baš v nasprotno smer, vendar jih pa to nič ne rnoti. Po ameriških mestih je vedno več elegantnih avtomobilov s šoferji v krasnih livrejah, pa tudi iz ameriških listov vedno bolj odseva prizadevanje ustanoviti ameriško aristokracijo. Nedeljske ilustrirane priloge prinašajo vse polno slik iz življenja elite v New Portu, na Floridi, na rivijeri in v drugih idiličnih krajih. Ce je odličen Američan fotografiran s pravo princeso, pa naj bo iz Evrope ali Azije, je seveda slika še imenitnejša. Ce se kdo iz ameriške elite poroči, pošljejo uredništva vseh večjih listov v dotični kraj takoj poročevalce, ki opišejo poroko do najmanjših podrobnosti. Tu pa tam zve ameriška javnost tudi, kakšne finančne tež k oče imajo mladi zakonci iz tako zvanih boljših krogov. Ko se je poročil Nelson Aldrich Ro-ckefeller z Mary Todhunter Clarkovo, je bila poroka v vseh večjih listih podrobno opisana. Stroški za svatbo so znašali nad 100.000 dolarjev ali v naši valuti nad 5,600.000 Din. Ko se je poročil Rodman Wanamaker z Alico De-vereux, so potrošili za svatbo 150.000 dolarjev. Najcenejše svatbe v ameriški aristokraciji stanejo 50.000 dolarjev. Cenejšo svatbo bi smatral vsak ameriški finančni aristokrat za ponižujočo. Seveda se tudi v Ameriki poznajo posledice svetovne vojne. Pred vojno je bila imenitna svatba že za 10.000 dolarjev. Toda takrat so bile poroke izključno rodbinske zadeve. Na svatbi so se zbrali samo ožji sorodniki. Zdaj pa povabijo tudi prijatelje in znance. S tem seveda narastejo tudi stroški, kajti pomisliti moramo, da stane že 500 na finem papirju tiskanih vabil okrog 5000 dolarjev. Newyorški aristokrati se poroče navadno v popularni cerkvi na V. aveniji. Seveda si đa tudi cerkev dobro plačati svojo popularnost. Ministrant, ki odpre svatom vrata, dobi 25 dolarjev napitnine. Pred cerkvijo stoji mož, ki kliče imena prihajajočih svatov. Ta dobi znatno manj, zadovolji se tudi s 5 dolarji. Prometnemu redarju je treba plačati 20 do 25 dolarjev. Popularni organist, ki je neobhodno potreben na vsaki poroki ameriške erite, računa za eo uro od 400 do 6000 dolarjev. Ce nastopi na koru še slavni tenorist, se zvi- šajo stroški za novih 1000 dolarjev. Glavni izdatki bi bili s tem odpravljeni. Toda slede jim še drugi, ki posežejo še globlje v žep. Dekoracije cerkve stanejo do 5500 dolarjev. Poročna gostija je navadno v popularnem klubu ali hotelu in stane do 100.000 dolarjev. Ce se svatje dobro zabavajo, plešejo do jutra. V takem primeru je treba dati orkestru še posebno nagrado, svatom pa polnočno zakusko. Navzlic prohibiciji ni v Ameriki nobene imenitnejše zabave brez alkoholnih pijač. Tako so imeli v ameriški aristokraciji nedavno skromno recepcijo, katere se je udeležilo 300 gostov in naročili so 30 zabojev šampanjca in za 3000 dolarjev likerjev. Ker mora biti nevesta lepo oblečena, se zvišajo stroški za novih 10.000 dolarjev. Družice dobe obleke po 200 dolarjev, poleg tega pa še darila. Ce hočemo računati vse izdatke, je treba misliti tudi na ločitev, ki v ameriški aristokraciji ni nič posebnega. Stroški za advokate, neob-hodnost rezidence v Renu ali Parizu, aiimenti in druge take reči zahtevajo mnogo več nego svatba sama. Saj je znano, da se človek mnogo lažje poroči, kakor loči. Z revolverjem nad založnika Tudi pri drugih narodih je občutna kriza na založniškem in knjižnem trgu. Tudi drugod odklanjajo založniki rokopise, češ ljudje nočejo kupovati knjig. Charles George Parnass iz Bor-deauxa je napisal roman in bil je trdno prepričan, da se z njim proslavi. Enakega prepričanja je bila tudi njegova mlada žena, kajti mož in žena sta eno, vsaj nekaj časa po poroki. Vse bi bilo dobro in dramatičnega konflikta med mladima zakoncema bi vsaj tako kmalu še ne bilo, da založnik ni odklonil moževega umotvora. 2ena je uslužbena v trgovini, mož pa sedi doma in pisari. Parnass se je zelo razjezil, ker založnik ni hotel sprejeti njegovega romana. Trdil je, da njegovo slavno delo ne bi bilo odklonjeno, če bi imel zveze, kakor jih imajo drugi pisatelji. Odnesel je roman drugemu založniku, ta čas si je pa privoščila žena prvega založnika. Možu je dejala, da bo kmalu slaven in da mu bo vrgel roman lepe denarce. Zvečer je kupil mož novine, iz katerih je zvedel, da je bila njegova žena aretirana, ker je grozila za- ložniku z revolverjem in ko je ni hotel usHšati, je začela streljati po njem. Drugi založnik je izvedel, kaj se je z£<>-dilo in takoj je izdal Parnassov roman. Ljudje, opozorjeni na Parnassovo delo po zaslugi energične pisateljeve žene, so pridno segali po romanu in tako sta zaslužila dobro i avtor i založnik. Vrednost človeškega življenja Sirski list >L/Orintc poroča o rumenem dogodku, ki jasno prira. kako malo £e ceni v Orijentn človeško življenje. Ravnatelj podružnice Banque de Syrie« je šel nekoč na lov in aašel je v lovišče arabskega velepoc-.rMnika Kamela bej el Assada Na lovu se ie pripetila ravnatelju težka nesreč, i. Tragično naključje je hotelo. c\i ustrelil namesto zajca lOletno arabsko deklico. Ves prestrašen je že \ irako se ceni pri nos življenje moža. Ali je potem takem sploh vredno govoriti o življenju 10 letne deklice? Vrnite se domov in posabite na to, gospod ravnatelj«. Zanimiv proces Danski listi se pečajo s procesom, v katerem je nastal nepričakovan preokret kot posledica čudaiega danskega bračnega prava, ki se od našega bistveno razlikuje. Neki ribič se je oženil pred leti z vdovo, ki je imela poleg lepe dote tudi odraslo hčerko. Navzlic temu pa zakon ni bil srečen. Žena je bila mnogo starejša, neprestano je bolehala, poleg tega je bila pa zek) sitna in nervozna. Hčerka je očima tolažila, kadar ga je prijela jeza in tako se je neopaženo razvilo med njima ljubavno razmerje, ki ni ostalo brez posledic. Bila sta obtožena zaradi krvoskrun-stva. Odvetnik, ki naj bi obtoženca zagovarjal, je pa prijel zadevo proti pričakovanju pri drugem koncu. Pregledal je poročne dokumente ribiča in njegove žene in ugotovil, da se je ena priča podpisala pod izmišbenim imenom. Zato je zahtevaj razveljavljenje zakona in sodišče je njegovi zahtevi ugodilo. S tem je padla tudi obtožba zaradi krvoskrunstva, sodišče je obtoženca oprostilo ki zdaj se nameravata poročiti. Pozabljivost. — Gospod profesor, zdravnik je že tu. — Zdaj nimam časa. Če ne gre drugače, mu recite, da sem bolan. Ob 11 8 in * lo. čarobna filmska opereta tfuh V glavni vlogi govori in poje priljubljeni Wltty 3W in drugi najboljši umetniki „OLLA GUM . .! Antiseptično prepariran Kdor je pameten uporablja »Olla« dokazano nedosegljiva! Malinovec z najfinejšim sladkorjem vku-han, brez vsake kemične pri-me si, garantirano naraven, se dobi v lekarni Dr. G. Piccoli, Ljubljana. — 1 kg 20.— Din, pri večjem odjemu ceneje. Razpošilja se po pošti in železnici. 58/T Izven sporeda velezanimivi Pa-ramountov zvočni žurnal in predobjava velefilma »Hai Sang« z divno Kitajko Ano May VVong. Predprodaja vstopnic od 11. ure dalje! Telefon 2124 Elitni klHO JVLtlCa &CcbšKc€& Avgust Dnnajska cesta £5, vhod Ihoiukova ulica 3' dvorišče (T5nniesova hiša) Sprejema vsa tapetniška dela. Strokovno polaganje lkioleja. Zaloga žimnic, žime itd. Točna in solidna izdelava, nizke cene Manufaktura Ljubljana, Aleksandrova cesta 8. ALI POZNATE originalni angleški TRENCHCOAT? Oglejte si ga v naši trgovini in ga kupite na obroke. Najboljše blago za obleke, damske in moške plašče itd. Posetite nas! Zahtevajte potnika! Krušno moko in vse mlevske izdelke ved* no sveže dobite pri A. & M. ZORMAN Stari trg 32. Ljubljana aEBOHElOElElEi 1 Iščem stanovanje od 2 do 3 sob s pritiklinami po možnosti v centru mesta ali v bližini glavnega kolodvora za takoj ali za 1. november. Plačam do 1200 Din. Ponudbe na upravo lista pod šifro >1200Narodao tiskamo« Pran raani dat Mata: Oton Chrlatot Vel T LO ubijano.