s m. mm. I Ljibljui, i lediijo 11. septembra 1919. HI. leto. Ixn*4« wik dan it »čer, lmcmil ned«l|o 1b prautike. Ins arati: Prostor 1 m/« X 54 m/m za navadne in male oglase 40 vin., za uradne razglase 60 vin., za poslano In reklame 1 K. — Pri naročilu nad 10 objav popust Vprašanjem glede Inseratov naj se priloži znamka za odgovor. Bpr Naroda« Enaflora nUoa it 5, I. nada tropi e. Telefon itev. 34. Doplae apre|ema le podpisane in zadostno trankovane. 9kW Rokopisov no vrata. "W Posamezna Številka velja 40 vinarjev. Demisija kabineta. (Iz zunanjepolitičnih razlogov.) Beograd, 13. septembra. Z ozirom na položaj v Parizu in ker je vrhovni svet "v členu 51 zahteval od naše države, da naj se popolnoma podvrže zana-prej vsem določbam, ki bi jih An tama smatrala za potrebno naložiti naši državi glede trgovskega režima, prometa in varstva manjšin brez recipročnosti, kar pomeni napad na suverenost, — je vlada sklenila, da ne more prevzeti odgovornosti za podpis mirovne pogodbe. Delegacija, kakor znano, ni podpisala. Ker delegaciji ni uspelo, zasigurati za našo državo vsaj naj primiti vnej še garancije proti zlorabi teh določb mirovne pogodbe, so se vršila včeraj ves dan posvetovanja ministrskega sveta. Vlada je prišla do prepričanja, da ne more prevzeti odgovornosti za podpis končnega miru. marveč je sklenila, da predloži tekom današnjega dne (sobote) regentu svojo demisijo. Ta sklep izvira izključno iz zunanjepolitičnega položaja, napram kojemu morajo nositi odgovornost vse stranke. Zunanjepolitični položaj tudi diktira razpletev notranjepolitične krize drugačen potek ter sili k odgovornosti tudi one stranke, ki so se doslej skušale odtegniti. • m m Tačas, ko so se vršili hudi notranjepolitični boji v naši državi, ie v Parizu padla odločitev v nekaterih vprašanjih glede razmerja z Avstrijo, ki so za nas Življenjskega pomena. Odvzeti se nam hoče Radgono s takozvanim levim murskim bregom, kar približno odgovarja severno Mure ležečemu radgonskemu okraju. S tem bi 10.000 Slovencev prišlo pod Avstrijo. Antanta zahteva glede varstva manjšin, da pridejo vsi spori pred mednarodno komisijo. Iz najmanjšega incidenta, ki mu ena stranka pripisuje narodnostni značaj, lahko nastane vmešavanje v notranje zadeve naše države. Stojimo pred odloČitvflo. ali naj mirovno pogodbo v tej obliki zavrnemo ali sprejmemo. Vzpričo temu vprašanju in nepreglednih posledic odločitve stopajo v ozadje vsa notranjepolitična vprašanja. Odločiti mora ves narod in prevzeti o d g ov o r no st za nadaljnje postopanje. Ministrstvo je, dasi se opira na parlamentarno večino in uživa zaupanje naj odločilne j ših činitelj ev v držali, podalo demisijo brez ozira na notranje boje, da odpre pot novi kombinaciji in vladi, ki bi mogla prevzeti odgovornost v vpraša i: ju konflikta z Antanto napram narodu. Pokazalo je s tem, da so mu n a j-višji interesi države prva skrb in da so v njem zastopane stranke vsak čas pripravljene, da zapostavijo svoj interes državnemu interesu. Demokratska zajednica bo kot najmočnejša stranka parlamenta odločilno sode)' la pri vsaki novi kombinaciji. l>r^ ene pritrditve se v državi ne more nič zgoditi, in brez nje je vsako ministrstvo nemogoče. Prepričani smo, da bo Demokratska zajednica, kakor doslej, zopet napela vse m o č i, da ustvari življenja zmožno koncentracijsko vlado, ki bo predvsem izčistila zunanjepolitični položaj. Oni pa, ki so jo doslej pri tem ovirali, stoje sedaj pred še težjo odgovornostjo. Poprej je šlo za notranja vprašanja, četudi neodložljiva, velike finančne in politične važnosti, sedaj pa gre še za več: Za prestiž naše kraljevine na zunaj in za uredatev mejnih in manjšinskih vprašanj za. vedno. Upajmo, da se vzpričo težke zunanje situacije vzbudi tudi v zakrknjenih opozicijonalnih vrstah vest za državo in celokupno s t. Zlasti velja to za slovenski del naroda, kajti naša mejna v p r a š a n j a so po v od nove krize. Avstrijo! Ljubljana, 13. sept. Že štiri dni se odločilni politični krogi ne pečajo toliko z notranjo krizo kakor z vprašanjem, ali podpišemo mir z Avstrijo ali ne. Radgono in ž njo 10.000 Slovencev nam hočejo vzeti. Na Koroškem smo z Nemci pravzaprav v vojnem stanju. Mirovna pogodba nam uriva poniževalno klavzulo glede narodnostnih vprašanj. Med tem ko se primorskim Jugoslovanom noče zagotoviti obstanka, bi mogel vsak prepirček radi kakih napisov razburkati mir v državi. Čuden slučaj je, da se istočasno dera z Nemško Avstrijo velika kompenzacijska pogodba. Nemško časopisje trjumfira. da je prehrambna kriza z 8000 vagoni moke in žita ter s 6000 vagoni prašičev prekoračena. Vemo, da tudi mi dobimo dragoceno blago v kompenzacijo. Tudi mi smo za to, da se čim prej pride do nekih trgovskih odnošajev z Avstrijo. Vendar bode vsakdo pristal, da je težko navduševati se za pogodbo, ki pomeni rešitev isti Avstriji, ki nam je na Koroškem zadala stomilijonsko škodo, k; nam odreka Celovec, ki se hoče polastiti naše Radgone in ki se hoče vmešavati vsak dan v notranje zadeve naše države. Take stvari se stalno bole in grizejo. Če pride še vsaka lapalija pred mednarodni forum, bode razpor z Avstrijo večen. Začela se bode ljuta borba gospodarskega značaja, ki bo po- LISTEK. l'Po slovenski Koroški. Popotni zapiski. (Dalje.) Bolj kompliciran pa ostane položaj, ako se vživimo v okolnost, kako poteka severna in zapdna meja pasu A, meja, ki more ostati kot državna meja. V dolgem loku okrog Celovca so odrezani kraji od svojega dosedanjega središča. Od Grabštajna do Ribnice ter Otoka ob Vrb. jezeru, povsod tod si bil z železnico mimogrede v Celovcu, si lahko mimogrede kupil, kar si rabil za vsak dan, in prodal sproti, kar so nanesle kokoši: en dopoldan, pa si komodno opravil vse opravke v mestu. Zdaj pa je tre-bra skoro povsod tod tri, štiri do pet ur, predno prideš do prve železniške postaje na progi Borovlje-Podrošci-ca; kje pa so potem še Jesenice ali Ljubljana! Zelo neugodno je, da je podrt železniški most pri Zflrpolju, ker bi kos proge od Svetne vasi do Vetrinja znatno olajšal komunikacijo. Pravili so mL da je treba za popravo mostu vsaj štiri mesece časa; ako bi se delo p^vočasiio izvedlo. I bi se s tem opravilo dobršen kos agitacije. Pri tem pa imajo kraji kakor Ribnica, Hodise, Skofiče in sosedni vsaj dobro cestno zvezo; Žrelc na pr. pa niti dobre ceste nima na nobeno stran. Čul sem želje, naj bi vojaki popravili zvezo vsaj v eni smeri, ker bi bilo treba zboljsati le razmeroma majhen kos poti, da bi se z vozovi zložno vozilo. V tem odseku je torej premagovati prav močne ovire in naša agitacija ne stoji pred majhno nalogo. Potrebne bi bile avtomobilne zveze do železniške proge, z njimi v zvezi pa organizacija izvoza drobnih pridelkov, na pr. jajc. sadia. ki naj bi se osnovala po občinah. Cul pa sem šele o projektih: gotovo je. da se dajo izpeljati le z intenzivnim, naravnost inicijativnim sodelovanjem centralnih mest v Ljubljani. Vse to rri teoretiziranje; napišem le, kar so mi pripovedovali lokalni vodje našega gibanja. Ako se stvar hitro izpelje, bodo uvideli tisti neodločni domačini, ki tehtajo besede in dejanja na desni in levi, da se da eve*nraemo tud! brez Celovca dobro izhajati. Na navedem način bi se ti nevtralni, ki jih ni ravno malo, prepričali, da je res, kar jim govore naši voditelji: Saj bo moral Celovec sam uvideti, da ne more obstojati brez nas, mi pa da lahko brez gubila one, ki jih hoče manjšinska klavzula rešiti. Mi ne želimo, da se razpor z nemškimi državljani in z Avstrijo podaljša za stalno. Želimo si dobrih gospodarskih odnošajev z Avstrijo. Mnenja smo vsled tega, da treba, predno se začne z efektu-iranjem vsaktere nove trgovske pogodbe, položaj z Avstrijo neposredno razčistiti. Pariz je daleč. Vprašanje razmerja med nam in Avstrijo ne sme biti igrišče z a tretje, ki so interesirani na tem, da ostanemo stal no v borbi. Vprašajmo Avstrijo enkrat naravnost: ali želi z nami večno vojno ali mir? Potem bomo vedeli, ali naj se mir podpiše in ali naj se efektuira kompenzacijska pogodba. V soboto 13. septembra se vrti ob 8. uri zvečer zaupni shod delegatov velike skupščine »Družbe sv. Cirila In Metoda« v Narodnem domu; v nedeljo ob 10. ur! pa velika skupščina C. M. družbe. Hovl časi - nove naloge. (K skupščini Ciril-Metodove Družbe). Časi, ko je bila skupščina CMD. le nekako slavnostno zborovanje, so minuli. Iz prvotnega rodoljubnega navdušenja smo prehajali bolj in bolj na realna tla. Ko je prišla vojna, smo prikrili njeno delovanje s kolikor mogoče patri-otičnim plaščem. Sicer pa v tem ožim CMD. res ni bilo kaj očitati: storila je mnogo več, nego bi bila smela: saj vemo, da so v njeni zalogi izhajale knjige: Cesar Franc Jožef, Rudolf Habsburški, avstrijski junaki itd. dasi take knjige za mladinosk vzgojo narodne šole nimajo nič skupnega. Zato pa smo zaman pričakovali, da bi CMD. izdala primerne mladinske knjige, ki bi bile naše otroke res vzgajale v narodnem duhu. Pravim torej, da je CMD. v tem oziru pred vojno hodila po poti najservilnejšega patriotizma, da je bila strašno avstrijan-ska in cesarska in v vojni je svojo stran še posebej podčrtala. Pravijo, da je bilo to potrebno, da se je rešilo tako njeno premoženje. Lansko leto se o tem ni moglo še povsem jasno govoriti, letaš pa bi bilo dobro o tem povedati nekaj resnice. Toda vse to je bilo in mi moramo gledati v bodočnost Vsem je znano, da CMD letos ni tako živo delovala, kakor v prevoini dobi. Razni pozivi v listih so ostali po večini brez uspeha. Le malo podružnic je delovalo. O kakih prireditvah za CMD. se skoraj ni slišalo. Vse to dokazuje, da je bila pozornost naše javnosti obrnjena na druge — recimo svetovne stvari. Denarni prispevki in darila naše javnosti so Šli v razne druge namene. V splošnem se je mislilo, da CMD. sedaj ni važna za nas, da so druge stvari bolj važne. Zato se je gledalo na CMD kot na nekaj, kar bo treba po vojni popolnoma prenoviti. V teh časih, ko drugi odločajo o naši usodi, res CMD ni mogla storiti druze-ga, kakor da je reševala svoje tekoče dolžnosti. Živimo v dobi pričakovanja, razočaranj in negotovosti. Ako bi se zgodilo tako, kakor smo sanjali v časih deklaracije in samoodločbe narodov, bj bilo vprašajne CMD. lahko" rešeno. Ko bi bil ves naš narod ujedinjen v svoji državi, — bi CMD. v tej obliki, kakor zdaj, postala nepotrebna: njene zaklade bi porabili za nekak »prosvetni fond« ki naj bi izpopolnjeval našo narodno šolsko izobrazbo. Toda mi danes vemo, da se vse naše želje in zahteve ne bodo izpolnile: namesto prejšnjega suženjstva bo nastala »neodre-šena domovina«: t. j. nekaj delov naše lepe zemlje bo prišlo za nekaj Časa pod tujo državo. Našim bratom v tuji državi bo na vsak način težje pomagati, nego prej, ko smo bili razdeljeni samo v posamezne pokrajine. In tu bo nastalo prvo vprašanje za CMD: kako bo podpirala naše šolstvo v onih krajih, ki bodo začasno izgubljeni za nas. To vprašanje se bo moglo rešiti šele tedaj, ko bo jasno, kako se bo o teh krajih uredilo t zv. »varstvo manjšin«. Kakor se vid! se na take stvari ne smemo preveč zanašati. Tudi »Zveza narodov« ne bo našla pomoči za nas. Zato bo kot v preteklosti tudi v bodočnosti naša deviza: samopomoč. Danes torej vemo le eno gotovo! namreč, da bo CMD. na severu razbremenjena, ker tam večina slovenskih pokrajin pripade nam, na jugu pa bodo njene naloge še mnogo večje, nego do-zdaj, ako bo te naloge sploh mogla izvrševati. Eno je gotovo: ako bo mogoče pomagati našim neodređenim bratom, bo CMD. našfa dovolj sredstev, da jim bo pomagala. Naš narod ne bo nikoli pozabil svojih najboljših ljudi in bo rad žrtvoval vse, da se omogoči narodna šola tam, kjer bi je tuja država ne dala. Za bodočnost torej ni treba skrbeti — treba pa je malo pogledati na sedanjost. In v tem oziru se mi zdi potrebno, da CMD. nekoliko stopi iz svojega ozkega okrilja in poda pornoč-no roko oni mladini, ki bi ji bik) sicer onemogočeno studiranje. To so naši dijaki, ki so prišli iz zasedenega ozemlja. Sol imamo doma sedaj dovolj — treba pa je poskrbeti za življenske potrebe onih izgnancev, ki te šole obi- skujejo. In tu bo morala CMD. pomagati. Skupščina naj bi o tem premišljevala. Druga važna stvar bi bila: izpopolniti našo narodno šolo za nadaljno izobrazba CMD bi imela prijetno nalogo pospeševati to izobrazbo na ta način, da bi uredila izdajanje primernih knjig. »Knjižnica CMD.« je prinesla doslej stvari, ki so bile le malo primerne za naše šolske knjižnice. Skrbeti za dobro mladinsko leposlovno in poljudnoznanstveno kniževnost bi bila gotovo naloga družbe, ki ima na programu: narodno šolo. Istotako bi sem spadala popularizacija jugoslovanske kulture itd. O tem bi se dalo mnogo govoriti. Želimo, da bi skupščina prinesla v vrste chilmetodarjev novih misli, da bi rešila — ono našo mladino, ki trpi vsled zasedanja in da bi za bodočnost sprejela jugoslovanski prosvetni program, ki bi izpopolnjeval našo narodno šolo. Tako bi prišlo novo življenje v dražbo in novo zanimanje v javnost. Nov Čas, naloga nove dolžnosti"— upajmo, da jih borno znali izpolniti. Zbor delegatov l\wM tt, okrali utimi Intt ta iU iavoib imporadl v Celin V četrtek 11. septembra 1919 ob 9. uri je otvorfl predsednik likvidacijske komisije za Štajersko g. poslanec dr. Kukovec v dvorani Narodnega doma v Celju veličasten zbor odposlancev spodnještajerskih. Pozdravil je zastopnike osrednje viade iz Beograda: g. zastopnika ministrstva notranjih zadev inšpektorja Baltiča, zastopnika trg. ministrstva g. načelnika Jankovlča, zastopnika poljedelskega ministrstva g. Inšpektorja M. Stiblerja. zastopnika pokrajinske vlade za Slovenijo g. podpredsednika dr. Gregor Žerjava, sanitetnega šefa za Slovenijo g. dr. Orožna, zastopnike socialnega skrbstva, likvidacijske komisije kranjske, deželne uprave, delegata ministrstva financ, delegata komisarija-ta ministrstva saobračaja v Ljubljani, referenta za zdravstvo g. nadzor, upravitelja Stegnarja, okrajnega glavarja celjskega g. dr. Žužeka, okr. glavarja ptujskega dr. Pirkmeierja. komisarja g. dr. V. Pfeiferja iz Maribora, zastopnike poverjeništva za poljedelstvo, delegate avtonomnih mest Maribor, Ptuj, Celje. — Za predsednika zbora je bil izvoljen g. podpredsednik dež. vlade dr. Gregor Žerjav, za njegovega namestni- njega. Torej ne: mi moramo zaradi Celovca k Avstriji, ampak Celovec mora zaradi nas k Jugoslaviji. — Opozarjajoč na obrtnike, trgovce ter ubožnejše sloje, so mi zagotavljali naši ljudje, da si bo Celovec v resnici premislil, postati poleg Dunaja mal primer možička s preveliko vodeno glavo. V okolici Blaškega jezera in Ro-žeka pa je prebivalstvo odtrgano od svojega dosedanjega gospodarskega središča — Beljaka. Toda tu so vsaj prometne zveze v redu, saj vozi naš vlak do Blač. Kakor v Ribnici ob Vrbskem jeezru, tako počiva tudi ob Blaškem jezeru, precej bogato okrašenem z \ilami Beljačanov. tujski promet. Poleg tega izrabljajo nemšku-tarii v agitačne namene razliko v cenah. »Saj je slabše sedaj v Jugoslaviji«, mi je razlagal nemškutar v velikovški okolici, ki je bfl 17 dni interniran, »ker je neki fant v njegovo seno skril puškino cev«, »ceneje moram prodajati. Za jajce sem dobil preje eno krono, zdaj pa le 30—35 krajcarjev.« Opozoril sem ga na majhno vrednost nemške krone vzpričo neizogibnega bankerota, pa je hitro odvrnil: »Dozdaj sta slovenska in nemška krona še enaki« — Priznati pa je treba, da sem videl I tudi boljšo uvidevnost mizernega go4| na agitacija, ki je na delu, da nam za- spodarskega in političnega položaja Nemške Avsirije. »Kaj hočemo s tako državo«, je dejal sicer nevtralen kmet iz Rude, . »ko je tako majhna.« Glede zenostavljenja in enotnosti raznih akcij je neugodno, ker razpade naša Koroška prometno v dva dela, ki imata le slabo zvezo med seboj. Velikovški okraj na vzhodu In Rož s sosednim ozemljem na zapadu. Dočim občuje zapdnl del čez Jesenice z Gorenjsko in Ljubljano, je Veli-kovškemu dana zveza čez Dravograd z Mariborom In Celjem. Orožnik, ki se je selil iz Rude na Žihpolje, se je peljal z vozom dobre tri ure hoda na postajo Labud in odtod z železnico čez Maribor, Ljubljano in Jesenice do Borovelj oziroma Svetne vasi, in nato zopet z vozom skoro uro hoda. Kljub navedenim okornostim pa celotna slika vendarle ne daje vzroka k pesimističnemu premotrivanju situacije. So okrožja, kjer navedene neugodnosti sploh ne prihajajo v po-štev, so kraji, ki krepko odtehtajo nezavednost ter nemŠkutarstvo drugih. Povsod pa sem našel agilnih, zavednih ljudi, bodisi med kmetskim prebivalstvom kakor med inteligenco, ki sedaj zamenjava dosedanje giayne stebre nemškntarstva. Broj) gotovi uzurpirani Korotan, mora rodit! uspeh. Ako se nadaljuje započeto delo z dosedanjo energijo in ako pripomorejo centralne oblasti vsaj v toliko, da izpolnijo minimum lokalnih pptreb s prometno, z gospodarsko hi naposled tuc} s socijalnopoli-tično onganizacijo, tedaj se nam m bati neuspeha, Pripx)mniti pa moram, da sem skoro povsod čul tožbe, da kažejo naše osrednje slovenske oblasti in njih ekspoziture premalo inicl-jatrvnosti, premalo smisla za specijalne koroške potrebe in da gredo slovenskim krajevnim narodnim vodstvom premalo na roko. Videl sem, dd te tožbe niso le navadno zabavljanje, kakor uspeva v teh Časih nešte-vilnih kriz. Zakaj sodim, da bi bilo v dobi preji plebiscitom manj škodljivo, afco trpi rx*rianjkanje tobaka, vžigalic soli kak okraj, ki je že na varnem, kakor pa naša meja, pri kateri je najbliže geslo: »Po dejanjih Jih boste sodili.« —- »Povejte jim v Ljubljani«, so mi dejali v Grebinjti naši energični in delavni vodje, >naj nam pošljejo tobaka, soli in vžigalic, — pa brez carine! Vse drugo borjjo že satni opravili.« Nekoč po Božiču, ob priliki prvega udarca nemških Volksverov-cev na qaie oddelke, sem čul na oe- tet g. dr. 2užekt okr. glavar v Celju, — Predpoldan so referirali g. dr. Kukovec, splošno o likvidaciji; g. ravnatelj Smertnik o vojnih posojilih hranilnic in drugih denarnih zavodov; g. nadzornik Matjašič o vinogradniških posojilih štajerskih. —. Včeraj popoldne je bilo zaključeno to dvodnevno zborovanje delegatov okrajnih in občinskih zastopov na Štajerskem, potem ko so se izčrpno obravnavala vsa vprašanja, ki se tičejo likvidacije štajerskega deželnega premoženja in tudi razna vprašanja prehodne uprave na slovenskem Štajerskem. Po referatu narodnega poslanika dr. Vek osla v a Ku-kovca, podpredsednika dežene vlade dr. Žerjava, delegata finančnega ministrstva dr. Šavnika in sanitetnega šefa za Slovenijo dr. Oražna, kmetijskih strokovnjakov ravnatelja Be-leta in Žnideršiča in nadzornika Zi-danška se je razvila jako živahna debata, koncem katere so bili sprejeti sledeči zaključki: Vlada se poživlja, da začne takoj likvidacijske pregovore z Nemško Avstrijo glede vsega deželnega in od dežele opravljanega imetja na Štajerskem; nadalje rudi glede vseh onih naprav in društev, ki so bile namenjena za štajersko in vzdrževana ali podpirana iz javnih sredstev. Pri tem zborovanju se je naglašalo, da na slovenskem delu Štajerske ležeči del nepremičnin ni v nobenem razmerju z onim, ki se na- J haja na nemškem Štajerskem. Poudarjalo se je tudi, da je ogromna večina investicij bila uporabljena za nemški del Štajerske, vsled česar ni mogoče sprejeti stališča, da bi sodelovali pri plačilu dotičnih posojil. Vojna posojila, najeta od štajerskega deželnega odbora niso za nas obvezna, ker manjka ustavna pridržitev deželnega zbora. Tudi vsa naprava takozvanega komunalno -kreditnega zavoda za Štajersko je neustavna, in je smatrati njegove aktivne transakcije za naše občine in okrajne zasto-pe za popolnoma neobvezne. Zborovanje se je nadalje pečalo .rudi z vprašanjem vojnih posojil, pri čemur je prodrlo stališče, naj *se. v •kolikor so ta vojna posojila od javnih zavodov zlasti od naših hranilnic že plačana, predvsem preišče vprašanje odgovornosti onih oseb, ki jim je med vojno bilo zaupano dotično premoženje. Država naj skrbi za ^sanacijo, pri čemur naj se v prvi vrsti ozira rra nedolžne žrtve, na mladoletne, na vse vrste denarnih zavodov in na javne korporacije. Sprejeta je bila resolucija glede finančnega stanja avtonomnih mest na Štajerskem. Opozarjalo se je na obupni položaj gospodarstva v teh mestih, vsled česar predlaga resolucija, da se mestu odvzame breme prenesenega delokroga in da se prouči vprašanje pripojitve predmestij enakega gospodarskega značaja. Končno je bilo sporazumno sklenjeno predlagati deželni vladi, da se po inicijativi predsednika likvidacijske komisije dr. Kukovca le te-mu doda sosvet sedmih članov. Ta sosvet bi imel nalogo sodelovati pri vseh vprašanjih štajerske likcidacije, dalje pa tudi svetovati glede uprave javnega premoženja na slovenskem Štajerskem in glede ureditve prehodne uprave v tem delu Slovenije. V ta sosvet so predlagani sledeči gospodje: za predsednika dr. Kukovec, !za člane Petovar, Drofenig. Roškar, iBrenčič, dr. Verstovšek, dr. Lesko-var. Enega zaupnika bo še imenovala JSDS. — Izredno važno zborovanje je poteklo popolnoma stvarno in ise je izražala splošna želja, da bi se Ulična zborovanja večkrat ponavlja- la. Zborovaici so izrekli zahvalo podpredsedniku deželne vlade dr. Žerjavu, ki je vodil dvodnevno sejo, kakor tudi predsedniku likvidacijske komisije dr. Kukovcu._ Lojielu izjan laritotlik km. Pretekli četrtek je priobčila »Mar-burger Ztg.« na uvodnem mestu z ozi-rom na podpis saintgennainskega miru članek, naslovljen »Na naše nemške čitatelje!*, v katerem slovesno izjavlja, aa se hočejo mariborski Nemci pokoriti sklepom mirovne pogodbe in postati lojalni in zvesti državljani kraljevine SHS. V Članku se izvaja med drugim: *V svečanem,' usodepolnem trenutku pišemo te vrstice: V isti minuti so pooblaščenec Avstrije, državni kancelar dr. Renner, in zastopniki aliiranih in asoci-iranih držav podpisali siamgermainski mir. Usodepolen je ta podpis ne samo za Avstrijo, kateri nalaga mir naravnost trde, često neusmiljeno trde pogoje, usodepolen je podpis tudi za Maribor in njega okraj. Saj ste bila Maribor in njegova okolica ono ozemlje, ki sta jo do današnjega dne službeno zahtevali tako Avstrija, kakor tudi Jugoslavija, Dejanski je sicer Maribor zasedla ena izmed teh držav, državnopravno pa je bil Maribor še vedno sporno ozemlje. To vprašanje je sedaj razrešil saint-sermainski mir, in kar so do sedaj imeli Jugoslovani zasedeno, je od danes naprej državnopravno popolnoma zakonita posest države SHS. In mi, mariborski prebivalci, smo od danes jugoslovanski državljani... Od danes naprej je torej Maribor mesto, ki leži v kraljevini SHS, njegova okolica je del jugoslovanske države. S tem se je poslovila od nas staroslavna častitljiva preteklost in v zgodovini našega mesta se pričenja novo razdobje. Naša dolžnost je sedaj, da izvajamo posledice iz tega na novo ustvarjenega položaja. Po našem mnenju so nam na razpolago tri pota, po katerih lahko stopamo mi Nemci s svojim glasilom. Lahko se postavimo na stališče, da ne priznavamo odločitve Antante in da započnemo borbo proti nji. Na drugi strani lahko vstrajamo na svojem dosedanjem stališču nevtralnosti, kar bi sedaj, ko je stvar odločena, pomenjalo toliko, kakor da molče priznavamo novo stanje, tretja pot je ta. da se o d k r i t o s r č n o i n popolnoma postavimo na temelj danih dejstev in jih priznavamo. Katero pot naj si izberemo mi Nemci v Jugoslaviji? Katera je najboljša? Katera je pravilna? Mogoča vsaka, tudi prva... Nečemo hoditi niti po prvi, niti po drugi poti. Po prvi poti ne, ker smo Nemci element reda, čegar pokHc je bil vsikdar graditi, ne pa rušiti. Mi bomo torej v našem listu iskreno uveljavljali stališče, ki daje državi, karje državnega, in to v interesu države in v interesu Nemcev. In kolikor poznamo razmerje, je to tudi volja pretežnega dela nemškega prebivalstva. Zato bomo radi otvorili predale svojega lista tej politični smeri. Gotovo, to ni nobena do neba vriskajoča konfesija k državi. Tega ne more danes nihče od nas zahtevati in ne pričakovati. Toda to priznanje je po steno in brez zadržka. Ne narekuje ga ljubezen, nastalo je marveč iz političnega prevdarka in razuma. In to konfesijo smo izrekli ne brez težkih skrbi za svojo narodno bodočnost. Naša država pa si lahko in mahoma pridobi polno ljubezen, da, ljubezen vseh svojih nemških državljanov, ako ne bo stremila za tem, da nas raznarodi. Mi hočemo !kem ljubljanskem shodu stavek, da |se volksverovsko gibanje obrača oroti veleposesrvu, zlasti agrarnemu, 'trebščinami in v današnjih razmerah vsega državnega življenja sploh. Od tega, kako si bodemo znali pomagati v tel svetovni premogovni krizi, je jako mnogo odvisen notranji mir in notranja konsolidacija naše države, pa tudi naša mednarodna veljava. Iz tega je pa tudi videti, kako neizrečeno važnost ima danes ministrstvo za rudnike in gozde, ki s pametnimi odredbami more produkte!jo premoga znatno zvišati Od njega je odvisno v prvi vrsti, kako bodemo preživeli bodočo zimo m to rmnistrstvo stoji danes po svojem pomenu med prvimi m najvažneišimi Upajmo, da se popolnoma zaveda svojih dolžnostij napram proletarijatu in celemu narodu! ""Pismo iFAvjfrile. Gradec, 10. septembra. Za vojske se mesto vnanje n! mnogo Izpremenilo, Od zahodne strani so med vojsko zgradili lepo stopnjišče na grad. »Delali so ga Rusi in se zove Russensteig«. V Gosposki ulici dovršujejo dve bančni palači »Wiener Bankverelnat in »Depositenbank«, štajerska eskontna banka Ima rudi lepo novo palačo. Mesto ima socfalnodemokratičnega župana Muhiča, ki je vsled pomanjkanja drobiža izdal občinski novec. V prometu so nrjavi listki po 10 v in 20 v, imenujejo jih veliki in mali Mu-hič. Mesto je upravičeno izdati do 1 milijona takega drobiža. Prometu dobro služi, in je na vsak način okus- opazil med našimi ljudmi nekako nervozno zastrašenost. In ni čuda vzpričo dejstva, da se je vojaškopo-litična situacija že tolikokrat spremenila. Kje je garancija, premišljajo ljudje, da se to pot ne more več pre-drugačiti? Stara ženica pri Dobrli vasi, ki je edina ostala za varuha, ko so vsi ostali odšli na tabor v Sinčo-vas, mi je priznala na koncu, ko je popisala pozimske in pomladanske boje: »Veste, mi se jih pa vseeno še vedno malo bojimo. Cc bi pa vseeno še Nemci prišli nazaj?« — Kmet od Blaškega jezera mi je pripovedoval, da so mu Nemci zapretili, da mu vzamejo hišo in vse, ko se vrnejo. Mož, ki je bii vrh tega že interniran, ni govoril brez strahu o tem. Razlaga! sem mu, da bi v tem slučaju mi ljubljanskim in štajerskim Nemcem konfiscirali dvakrat toliko. Tedaj pa mu je zasijalo. »Saj res«, je dejal, »škoda! Prihodnjič jim bom rekel: Le dajte, fe vzemite hišo, bom pa dobil še lepšo na Kranjskem!« — Tisti trenutek, ko bo nespremenljivo gotovo, da je Koroška jugoslovanska, bo prestopil na našo stran velik del dosedanjih omahljivcev fn nemškutar-jev. Vsaka naša gesta, ki dokazuje, da smo prepričani v stalnosti današnjega političnega stanja, pomeni že sama po sebi argument, je že moral-sila zase. Vzoričp mel župnika v vlaku Borovlje-Pod-roščica. ki nam je ponujal svojega »Slovenca-; od nedelje. 10. avgusta, kažoč nam v njem sentimentalno-pesimističen članek, ki je tožil nad možnostjo, da nas v Parizu porinejo zares čez Dravo. »Saj si ga ne upam pokazati doma«, je dejal, »tak članek jemlje korajžo ljudem. Če se člankar boji, naj molči, ker z zdihovanjem prav ničesar ne koristi, škodi pa, ker nagiblje ljudi v dvom.« Slično bi se bržkone lahko zgodilo z vsakim našim listom, ne le s tem, ki je prizadet v popisanem slučaju. Čul sem v Borovljah hvaliti lojalnost socijalistov. Uvidijo absurdnost dosedanjega narodnostnega razmerja, žele le, da bi se prehod v novo dobo izvršil stopnjema, da bi se upošteval na pr. dosedanji šolski sistem in se polagoma uvedel slovenski pouk. Odrasli se v dveh, mnogoštevilno obiskanih tečajih uče književne slovenščine. Ako izvrši ljubljansko strankino vodstvo svojo narodno dolžnost, se narodno razmerje v Borovljah In Bistrici gotovo prodru gači nam v korist. — Tovarniški delavec, ki sem se mu pridružil na poti iz Podljubelja v Borovlje, je tožil, da je bil interniran v Ljubljani, dasi je bil popolnoma nedolžen. Češ, pravi Nemci so jo popihali, nas so pa Sicftr pa nthfr oaajnti a&cak&J nasprotovarnosti; hvalil je prehrano, ker je zdaj jesti dovolj in tudi ne dražje ko preje. Vsled tega da si Nemcev ne želi nihče nazaj. Čudil sem se, da me otroci niso nikjer pozdravljali nemško, temveč le slovensko, kar doslej vsekakor ni bilo običajno. Da na slovensko vprašanje nisem dobil slovenskega odgovora, se mi je zgodilo le v Rožeku, Borovljah, Ribnici. Velikovcu. Pozna pa se. da so jo najhujši nemškutarji popihali s Folksverovci, ker so marsikje zaprte največje gostilne in trgovine. Opažati je, da je n. pr. uči-teljstvo v mnogih krajin ostalo doma, tako da imajo naši učitelji težave radi stanovanj; kjer je odšel učitelj, pa je vsaj njegova družina gotovo na mestu. Ni nadalje brez pomena, kdaj se vrši glasovanje. Prebivalci v gorah, n, pr. Sela v Karavankah, kjer so najbolj zavedni, bi pozimi ne mogli po zasneženih potih v dolino. Čul pa sem tudi ugovor, češ, ravno njihova zavednost je porok, da bi kljub težavam tudi pozimi izvršili svojo dolžnost Pred vsem pa je treba od občine do občine šele dognati in popisati, kdo je opravičen glasovati. Vsekakor je to vzpričo. velikih sprememb zadnje dobe še težko in kom-pUcirano delo. (DaUe prih.) nejši nego marke. Ker se tega drobiža gotovo mnogo ne bo vrnilo v zameno, kajti že razni nabiralci obdrže znatne svote, mesto pri tej akciji naredi dobro kupčijo. Življenje je v Gradcu kakor v Nemški Avstriji vobče zelo slabo, za meso, ki stane 30 K kilogram, je trda, za mast še trša, kruh je zelo slab. Gostilne kar se tiče hrane, kakor prenočišč so v cenah razmerno zmerne. Velika mesta so prenapolnjena. Potovanje je zelo težavno, vlaki prenapolnjeni. Za Gradec je zelo težko dobiti dovoljenje. Na železnicah je bil pretekli teden štrajk, izvzemši proge južne železnice. Promet funkcionira slabo, vlaki prihajajo z zamudami po več ur. Ljudstvo je apatično, želi si reda in miru ter nasitenja. Gostilne so polne, posebno kadar je na razpolago pivo. Alkohol ima, kakor pri nas ža-libog, tudi tam svoje obilne častilce. V listih se mnogo razpravlja o polomu, izdatki so velikanski, že za uradništvo gredo silne svote. Naš stari prijatelj »Grazer Tagblatt« piše še vedno strupeno, ali prebivalstvu malo ugaja hujskanje, ker vidijo, da jih je vedlo v propad. Tudi »Grazer Tagblait- sam je vedno se v malo ugodnih razmerah, govorilo se je, da bo podjetje prodano. No na zunaj se je izpremenill in se zove sedaj »Neues Grazer Tagblatt«. Zresnil se pa menda ne bo. Graški nemški listi zelo čutijo prepoved, ki obstoja za nemške liste* glede dohaja-nja v Jugoslavijo. Imeli so pri nas mnogo naročnikov. Srčna želja jim je, da bi mogli zopet prodajati svoje modrosti v naše kraje. Življenje je zelo težavno, celo za težke denarje je zelo težko dobiti živila. Obetajo si boljših časov vsled nove kompenzacijske pogodbe z našo državo. Tiste godrnjače pri nas, stare zagrizene avstriakante bi morali poslati za mesec dni na stradalno kuro v Nemško Avstrijo, potem bi prišli skesani in zlačnjeni domu. Izseljenim Nemcem se zelo toži po dobrih časih pri nas. Kdor od nas potuje iz potrebe, naj si vzame hrane seboj, sicer ga bo želodec glasno opominjal, da je v tujini. Kakor povsod, opičijo razni laški junaki tudi po Gradcu, kjer imajo na kolodvoru celo svoje poveljstvo. Delajo pridno kupčije in si služijo novce, dobrikajo se Nemcem, ki pa Škripljejo z zobmi, ko vidijo šopirenje teh zmagonenosnih zastopnikov velike Italije. Nas Nemci ne marajo, ali Lahov tudi sedaj ne priznavajo kot enakovredne vojake. Celo sedanja »Volks\vehr«, ki ni posebno disciplinirana, ne ceni visoko tega laške militarizma. V Gradcu obstoji jugoslovansko zastopništvo (Klosterwiesgasse 5/1). Načeluje ran nadsvetnik g. dr. Toplak. Ker je mnogo naših ljudi na delu in v službah po avstrijski Štajerski ter obstoje živahni gospodarski stiki s Spodnjo Štajersko ima zastopništvo mnogo posla. Potrebno bi bik), da bi smelo saj za naše ljudi dajati v svojem delokrogu potna dovoljenja in dovolila za selitev v domovino. Sedaj so preveč od Dunaja, in je poslovanje preokorno. Stranke, naši ljudje v tujini, trpe škodo v nujnih slučajih in tedaj, kadar so brez sredstev, na ulici, pa ne morejo domu. Pred tremi dnevi so v republiki avstrijski zopet uvedli cenzuro. Potrebo utemeljujejo s tem, da treba preprečiti zanašanje nemško - avstrijskega premoženja, katero baje beži čez južno mejo v 'Jugoslavijo. Če zanašajo nemški kapitalisti čez našo mejo svoj bankerotni papirni denar, je nam oživljena cenzura pisem in druge poŠte le ugodna. Žali-bog je cenzura preslabo sredstvo za pretkane ptiče, ki so si z vojnimi dobički in verižništvom pridobili krivično premoženje. Verižnistvo cvete seveda bujno tudi v Avstriji, proti tej kugi bo treba složnega postopa* nia vseh držav. Iztrebiti sicer ne bo lahko tega gorja. Raznim jugoslo-vanskim trgovcem, ki poslujejo na Dunaju, skrbno pomagajo židje, ki smo jih izpoznali svoj čas v stari Ljubljani. ? Na moj članek Meščanske Šole ni Ljutomer dobil sem sledeče pojasnilo: »Vaša izvajanja v imenovanem članku ne odgovarjajo povsem resnici ter bi lahko v ljudstvu zbudile sumničenje proti enemu ali drugemu zavodu in prizadetim funkcionarjem.« • Res je sicer, da v našem nekdaj tako probujenem trgu danes ni tako požrtvovalnih in navdušenih delavcev na narodnem polju, zato pa pride na ostale preveč dela. Tako je tudi glede ustanovitve meščanske šole! Nismo pozabili na njo, a odlagali smo nekoliko predolgo s prošnjo za ustanovitev meščanske šole v našem trgu, nekaj pa je krivo temu rudi to, ker smo mislili, da bo šolska oblast sama izprevidela potrebo meščanske šole v Ljutomeru. Ko smo pa povodom razpisa učnih mest na meščanskih šolah uvideli, da je šolska oblast na Ljutomer pozabila, podal sem se jaz v spremstvu sedanjega okr. šol. nadzornika g. Koropca k višjemu šolskemu svetu, da tamkaj potrebo meščanske šole utemeljiva ter ustanovitev iste izposlujeva. Ko sva gospodom pri višjem šol. svelu zagotovila, da tukajšnji merodajni faktorji (okr. za-stop, posojilnica, občina) vse zahtevane pogoje izpolnijo, obljubili so nama in naju zagotovili, da se že letos ustanovi meščanski šola v Ljutomeru. Predložili smo višjemu šol. svetu pravilno podpisan reverz, v katerem se izpolnitev pogojenih zahtev zagotavlja in sedaj vsak čas pričakujemo imenovanje ravnatelja in učitelja. Za meščansko šolo nameravamo kupili prejšno nemško šolo ter so naši tozadevni fondi tako narastli tekom let, da bodemo to lahko storili. Dr. Gott\veissova ustanova še obstoji v znesku 21.000 kron; od teh je prej nemška občina 8000 K podpisala za vojno posojilo! Tudi rezerva, ki jo je že ljutomerska Posojilnica nabrala za meščansko šolo. Še obstoja in znaša danes okoli 50.000 kron. Res je sicer, da smo svoječasno Salezijartcem v Veržeju posodili 10.000 K, ker se nam je zagotavljalo ob času zidanja, da se bode v samostanu ustanovila kmetijska šola. Ko smo na videli, da se ta obljuba ni izpolnila, smo znesek iztiri?.!! in ga tudi dobili v celem znesku 1 mienega. Podali in razjasnili smo vam, ki vas cenimo in spoštujemo kot so-ustanovnika naše Posojilnice, stanje fondov in pripravljalnega dela za meščansko šoto. Ker pa nočemo, da bi se v tej zadevi po časopisih razvnela kakšna časnikarska polemika, prosimo vas. da na podlagi podanih podatkov sami v -Slov. Narodu« pojasnite svoje prvotno risanje ter povdarite, da se je za ustanovitev prepotrebne meščanske šole v Ljutomera vse potrebno ukrenilo in da z vso gotovostjo pričakujemo otvoritev iste v letošnji jeseni. Za vaše vrlo zanimanje narodnega, vzgojnega in izobrp.ževalncra dela v kraju vašega nekdanjega uspešnega učiteljevanja in narodnega dela se vam najprisrčneje zahvaljujem ter ostanu z odličnim spoštovanjem udam Ludvik Babnik, sedanji načelnik Posojilnice v Ljutomeru. Za ta zanimiva pojasnila, s katerimi bode prebivalstvu celega ljutomerskega okraia ustreženo, se gospodu načelniku toplo zahvaljujem. _Ivan Lapajne. Politične vesti. — Razkritja o nameravani zaroti v prid Habsburžanov. Berlinskemu »Vorvvartsu« poročajo iz Švice, da se je vršila dne 17. avgusta, na rojstni dan bivšega cesarja Karla, velika svečanost na njegovem gradu, katere so se udeležili med drugimi grof Berchtold, knez VVindisch-gratz, baron Chlumeckv. grof Rever-tera, konzul Steiner in knez Lobko-witz. Na čelu propagande, ki deluje na to, da bi se zopet vzpostavilo gospodstvo Habsburžanov, se nahaja knez VVindischgratz. Monarhisti so razpredli obsežno propagando, ki ima namen bivšemu cesarju Karlu pomoči, da pride zopet na prestol. Za slučaj, da bi bilo nemogoče spraviti Karla na prestol v Avstriji, se ga hoče proglasiti za ogrskega kralja, dočim bi bil bivši nadvojvoda Fran Salvator kandidat za avstrijski prestol. Istemu listu poročajo baje iz Zagreba: Voditelji Frankove stranke, ki so pobegnili v Švico, med njimi zlasti znani dr. Vladimir Sachs, je v stalnih stikih s princem Win-dischgratzem in bivšim načelnikom tiskovnega urada na cesarskem dvoru na Dunaju. Ti frankovski krogi so tudi v zvezi z monarhisti na Mad-jarskem. Skupno z madjarsldrni monarhisti skušajo razpresti na Madjar-skem in Hrvatskem, dobro organizirano propagando za povratek Habsburžanov na ogrski prestol. V svojem načrtu imajo med drugim, da bi se Bosna in Hercegovina odtrgala od države SHS in se s personalno unijo združila z Madjarsko. V Osje-ku so baje zaplenili 500.000 K. glede katerih je dokazano, da izvirajo iz blagajne habsburške dinastije in da so določene v agi taci jske svrhe. Skrivaj se nabira monarhistična bela garda, ki obstoja večinoma iz odpuščenih častnikov in podčastnikov bivše avstro - ogrske armade. Državna policija je prišla na sled obsežni zaroti in je v zadnjih dneh aretirala celo vrsto oseb, ki so posredovale med švicarskimi monarhisti in zagrebškim odborom. — V koliko te vesti odgovarjajo resnici, ne moremo kontrolirati zdi pa se. d* niso — Kaj zahteva dr. Korošec? V pismu, ki ga je pisal ministrski predsednik Ljuba Davidovič načelniku staroradikalne stranke Stojanu Pro-tiču, se nahaja tudi tale odstavek: »Razen tega se je g. dr. Korošec obenem dotaknil tudi zelo važnega vprašanja, čegar rešitev bi zarezala globoko v življenjske interese naše države. Ker pa to vprašanje ni aktualno, saj v tem trenutku ne, sem prešel preko njega.« Našo javnost bo vsekakor zanimalo, katero je bilo ono važno vprašanje, ki se ga je dotaknil dr. Korošec in preko katerega je moral ministrski predsednik preiti na dnevni red. Zato povemo, da je dr. Korošec zahteval od vlade, naj se v naši državi priznajo Vatikanu vse tiste pravic, ki jih je užival v pokojni Avstriji, predvsem pa, da vlada prizna papežki stolici pravico, da imenuje škofe in druge visoke cerkvene dostojanstvenike, ne da bi na to imenovanje imela vlada kakršnokoli ingerenco. Da je ministrski predsednik preko te KorošČeve zahteve moral preiti na dnevni red, se razume samo obsebi, ker naš država pač ne more trpeti, da bi Vatikan svobodno nastavil! pri nas cerkvene dostojanstveni!te. ne da bi na izbiro teh dostojanstv -nikov kakorkoli mogla uplivati državna vlada, saj bi ta zahteva po-menjala toliko, kakor da se naj naša država odpove delu svojih suveren-skih pravic na korist Vatikanu. Kdor je pravi jugoslovanski patrijot pač ne more staviti takšnih zahtev, ki bi, če tudi na korist Vatikanu, omejevale suverenske pravice^naše kraljevine. Dr. Korošec je doslej slovel kot eden izmed največjih jugoslovanskih pa-triiotov. zato se nam zdi ne samo čudno, marveč naravnost nečuveno, da prihaja v di ' najhujše državne krize s takšnimi zahtevami, ki jih označuje kot nekak pogoj, da bo njegova stranka dala državi to. kar je državnega. A!i b! ne bilo umestneje, ako bi se dr. Koroš?c zavzel za druga boli pereča vprašanja, katerih rešitev je v eminentnem interesu širokih plasti jugoslovanske katoliške duhovščine? Tn teh vprašanj je mnogo, zelo mnogo. In naša nižia duhovščina bi mu morala biti vendar dokaj bližja, kakor — Rim. — Demokratska korupcija, ^od tem naslovom poroča današnji »Slovenec«, d? so demokrati imenovali v zadnjih dneh 400 svojih uradnikov, da se .z'zsimmaio'.Ta vest ie od kraia do konca zlobna laž. T" "varap, da se imc^a teh v zarTn: " imeno-vanih -ino- objavijo! — Čuden demokrat. Včerajšnji »Slovenec« piše pod naslovom »Demokrati mobiliziraio . da prihajajo naši poslanci, n. pr. dr. Velizar Jan-kovič iz Pariza. »Slovenca« se je s tem pripetila ista nesreča, kakor Nin ciču, ki je Vesenjaku očital nroti-državnb politiko, misleč, da je Vese-njak demokrat. Dr. Velizar .Tankovič ie namreč znan zagrizen radikalec m Pašfćev ljubljenec. Pašič mu je kum. . J a n k o v i č je tisti gospod, ki je v Parizu predlagal, naj tudi bivše avstrijske jugoslovanske zemlje plačajo v o j n o odškodnino. Vrhu tega ie znano, da ie dr. Velizar Jankovič bi! član protiustavnega Pašičevega kabineta na Krfu in da je prodajal olj" državi. V tej poslednji zadevi je v Narodnem predstavništvu posebna komisija, ki zadevo preiskuje. Ta gospod nima torej nič opraviti z demokratsko mobilizacijo, pač pa je zaveznik klerikalcev, čeprav ga »Slovenec« še ne pozna._ Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev- Železničarji. LDU Beograd, 11. septembra. Včeraj je železniški minister dr. Draškovič sprejel deset delegatov jugoslovanskih železničarjev. Razgovor se je vršil o zboljšanju stanja železničarjev in o zakonskem načrtu glede ureditve delokroga železniških ravnateljstev. Delegati so odšli popolnoma zadovoljni od ministra. Zakon o najemnini. LDU Beograd, 11. septembra. Minister za notranje stvari je zahteval preko ministra za pravosodje, naj izreče kasacijsko sodišče svoje mnenje o zakonu glede najemnine, ker so se pojavila različna tolmačenja posameznih odredb. Paroplovna zveza. LDU Beograd, 11. septembra. S 15. septembrom se prične redna plovba na Donavi med Beogradom in Bratislavom. Na ta način bo dobila naša država direktno zvezo s Čeho - Slovaška Poročilo o volilnem zakonu. LDU Beograd, 11. septembra. Včeraj so parlamentarne sekcije izvolile dva Člana v odbor, ki naj predloži parlamentu poročilo o volilnem zokonu. Vlada želi, da se ta zakon hitreje reši v parlamentu. — FHHalka ruske agencije v Zagrebu. Zagreb, 12. septembra. Ruska agencija v Beogradu, kateri oredseduje grof Bobrinski, imenovala je predstavnikom svoje fHijalke v Jagrebu, U se skoraj osnuje, konzu- larnega svetnika Avelina Vodvarka. — »Majka ruske revolucije« v Zagrebu. Zagreb. 12. septembra. Katarina Bereškovskaja, znana mati ruske revolucije, pride v kratkem v Zagreb. — Tipografski pokret Zagreb, 12. septembra. Tukajšnje tipografsko osobje se nahaja pred novim pokretom. Jutri nameravajo predložiti svoje nove zahteve po 100% povišanja dosedanjih plač. — Pomanjkanje papirja v Zagrebu. Zagreb, 12. septembra. Zagrebško časopisje je zopet v zelo neugodnem položaju. Pomanjkanje papirja pri zagrebških novinah je tako veliko, da zadostuje komaj papirja za jutrišnje novine. Ako ne pride naročeni papir, se zna zgoditi, da listi v ponedeljek ne izidejo ali da izidejo vsaj v zelo skrčeni obliki. leaMenOoinouinD. LASKE KOMEDIJE. Odhod Lahov z Reke. Njih povratek. LDU Reka, 12. septembra. Predvčerajšnjim in včeraj so odhajali iz Reke oddelki italijanske vojske. Odšlo je topništvo 6. poljskega polka, konje-ništvo 4. polka, berzaljeri 8. četa, alpini in oddelek brigade Sesia, dalje 201. in 202. pehotni polk. Odhajali so v manjših oddelkih, tako, da jim reški itaiija-naši niso mogli prirejati manifestacij. Snoči sta dobili italijanski vojni ladji »Dante AJighieri« in »Emanuele Fili-berto« povelje, da zapustita luko. Ves ta čas je Consiglio Nazionale vzdrževal zveze z že odišlo brigado grenadirjev, in sicer potom društev »Giovane Ita-lia«, »Sursum Corda« in »Giovane Fiume«. Ta društva so razvila silno agitacijo, da nahujskajo vojake k uporu, da ne bi zapustili Reke. Italijanski častniki, ki so bili demobilizirani, so ostali na Reki in so vneto agitirali. — Že ponoči od četrtka na petek je dezertiralo z imenovanih italijanskih ladij par sto mornarjev, ki se nikakor niso 'hoteli vrniti na ladji. Vojna ladja Emanuele Filiberto« je danes ob 7. vendar odšla z Reke. dočim »Dante Ali-ghieri« ni mogel odpluti, ker so kurjači pokvarili stroje in dezertirah. Snoči je imelo italijansko društvo »Giovane Ita-lia« sestanek, na katerem so določili svoje stališče in odredili vse potrebno za nadaljno akcijo. 2e zgodaj zjutraj je izdal general, poveljnik general Petta-luga, na podlagi 4. točke o premirju naredbo, po kateri je prepovedano vsako sestajanje, zbiranje, kričanje in odpor proti vojaškim odredbam. Kdor bi se pregrešil zoper to, bi prišel pred vojno sodišče. Vzlic temu je zgodaj zjutraj hodilo okoli par neodgovornih mladičev in zahtevalo, da se zapro vse trgovine. Med 10. in 11. uro je zazvonil patricijski zvon, kar je bilo dogovorjeno znamenje, naj gredo vsi s cvetjem in zastavami na istrsko mejo, da tam sprejmejo grenadirje in ardite, ki pridejo od Kormina in Tržiča, da osvobo-de svoje brate. Reški prostovoljski bataljon »Sursum Corda« je prišel v orožju, ki so jim ga Italijani ponovno oskrbeli. Pri sprevodu so sodelovali pobegli mornarji in častniki. Okoli 11. dopoldne se je pojavil v mestu prvi, nato pa ostali oklopni avtomobili. Vsi so bili polni municije, vodili so jih italijanski vojaki in člani prostovobske čete. Na njih je bilo mnogo civilistov z zastavami. Avtomobili, ki so se baje samovoljno povrnili, so vozili po ulicah in hujskali ljudi. Po obhodu je šel en avtomobil pred guvernerjevo palačo in nameril proti poslopju strojnice, dočim je oddelek karabinjer je v, kakor to priča i O uradniki kvesture, ki se nahaja nedaleč od tega poslopja, s silo spravil angleško stražo na tovorni avtomobil in jo odpeljal odtod, tako, da je ostala guvernerjeva palača v italijanskih rokah. Angleško stražo in poedine vojake so italijanaši na ulicah nsovali in izžvižgavali. Medtem so se vrnili tudi oddelki 201. in 202. pehotnega polka in nekaj topništva. Oddelek brigade »Regina«, ki je bil poslan v polni bojni opremi, ni mogel ali znal (?) preprečiti povratka upornih vojakov. Manifestantie so potem, ko so osvojili oredsedmšrvo. proglasili aneksijo Reke Ttaliii. Do krvi, razen malega incidenta 7. Angleži pred pomorsko vlado, ni prišlo. Kasneje so zaprli vso demar-kaciisko črto proti Rakru in ostali Hrvatski in niso pustili nikogar čez. V Bakru in okoliških krajih so se širile najfanatičnejše vesti, ki pa so bile po večini brez podlage. Italijanski Consiglio Nazionale ie znal v kratkem času vso stvar uprizoriti. Danes med 9. m 10. uro so \ideli dr. Grossicha, predsednika italijanskega Narodnega sveta, na pomolu Adarrrich v živahnem razgovoru s poveljnikom italijanske torpe-dovke »Nullo«. Consiglio Nazionale pa ni deloval odkrito in neposredno, temveč se je posluževal pri tem že imenovanih društev. — Danes se je vrnila na Reko angleška križarka »Cardiff« s 500 Maltežani, ki so namenjeni za angleško policijo na Reki. Angleži policije še niso prevzeli v svoje roke, zato so Maltežani ostali na p a miku. Francoska in angleška posadka sta bili ves dan konsignirani._ Za Tetin se bo glasovalo. LDU Pariz, 11. septembra. (DKU) Vrhovni zavezniški svet je v soglasju s Čeho-Slovaki in s Poljaki sprejel načelo, da» mora o usodi tešinskefca ozemlja odločiti ljudsko glasovanje. Mirovno konferenca. Podaljšan odlog za pogajanja O podpisu. LDU Pariz, 11. septembra. (DKU) Po mnenju lista »Tempsa«, bo odlog, ki se je dovolil Romunom in Jugoslovanom za podpis nemško - avstrijske mirovne pogodbe in ki poteče dne 13. septembra, najbrže podaljšan. Antanta in Romunija. LDU Pariz. 12. septembra. (DKU) »Echo de Pariš« poroča: George Clerk, ki je dospel kot odposlanec velesil v Bukarešto, je stavil v imenu Antante romunski vladi naslednje štiri zahteve: izpraznitev Madžarske, ustavitev rekvizicij na Madžarskem, izročitev vsega materijala, ki je bil rekviriran na Madžarskem, komisiji za odškodnino in obnovo in končno izjavo, s katerimi pogoji m bila Romunija pripravljena, sodelovati z Antanto pri reševanju madžarskega vprašanja.__ Iz Avstrije, Madjarske, Nemčije, Turške. Turška vstaja proti Bolgarom. LDU Versailles, 11. septembra. (DKU) Kakor poročajo iz Aten, so izbruhnile v Zahodni Traciji vstaje Turkov proti Bolgarom. Bilo je več spopadov, pri katerih je bilo ubitih mnogo I Bolgarov. _ Sokolstvo. »Sokol« Medvode priredi v nedeljo, dne 14. septembra ob 13. uri, ob priliki svoje ustanovitve javno telovadbo, združeno z veliko vrtno veselico na pri-jaziuh Jarčevih prostorih. Pri tej priliki imajo bratska društva »Sokol« Kranj, I Škofja Loka in Št. Vid delne zlete v Medvode, kjer tudi nastopajo. Pri slav-nosti sodeluje sokolska godba na lok, ter »Ljubljanski Zvon«, ki priredi s pol-noštevilnim zborom koncert. Da dostojno in veličastno proslavimo ustanovitev medvoškega »Sokola«, vabimo tem potom še enkrat vsa bratska društva in vse prijatelje Sokolstva, da se te slavnosti v velikem Številu udeleže. — Torej v nedeljo vsi v Medvode! Do svidenja zdravo! Sokolski zlet v Celje. Poživljamo vse brate in sestre, ki se udeleže zleta v Celje, da si preskrbe za polovično vožnjo legitimacije Slov. Sokolske Zveze, ki jih dobe v Narodnem domu I. nadstr. Vožnja v Celje in nazaj stane 17 K 40 v. Iz Ljubljane odhajamo jutri ob 4*43 uri zjutraj in se vračamo iz Celja ob 6*43 uri zvečer, tako da smo ob 9. uri v Ljubljani. Pisarna Slov. Sokolske Zveze je danes odprta do 8. ure zvečer. Zbirališče jutri zjutraj ob 4. uri na južnem kolodvoru. Sokolskega zleta v Celje se udeleži tudi srbsko in hrvaško Sokolstvo v večjem številu. Jezdni odsek Sokola. Jezdni odsek, sodeluje pri zletu SSZ. dne 21. septembra. Člani, ki se udeleže tega nastopa, ! se morajo prijaviti najkasneje do tor-I ka. dne 16. septembra pri br. Frnaketu (tvTdka Globočnik ct drug, Gosposka ulica). Nastop le članom jezdnega odseka dovoljen. Redne vaje jezdnega odseka se zopet prično v torek, dne 16. septembra. Vaje se vsled odborovega sklepa vrše vsak torek, četrtek in soboto, od 7. do Vj9. zvečer v jahalnici na Blel-weisovi cesti. Priglasi se lahko vsak član ob označenih dneh in urah v ia-halnicL Sokolski dan v Šmarrnem-LItrfl. V nedeljo dne 7. septembra je imel Sokol Litija-Šmartno svoj veliki dan. dan obračuna svojega dela, javno telovadbo v proslavo lOIetnice svojega obstoja. 2e ob prvem jutranjem svitu se je polnilo telovadišče. Tekmovalci in tekmovalke so se zbirali k društveni tekmi, ki je v polni meri dosegla svoj namen, saj se ie iste udeležilo skoro vse članstvo in članice in dosegli prav lepe uspehe. I Po dokončani tekmi vršile so se skušnje za popoldanski javni nastop. Že dopoldne je občinstvo pozorno sledilo tekmi in skušnjam, saj ima skoro vsaka družina kakega člana v sokolski telovadnici. Ko so došli z opoldanskim vlakom gostje iz Ljubljane se je vršil sprevod z godbo in trobentači na čelu iz telovadišča v Litiji v prijazno Šmartno. Vse občinstvo je prisrčno pozdravljalo sprevod, zastave in cvetke, visoko v nebo segajoči mlaji in topiči so oznanjali daleč na okrog, da je v litijsko-šmarski dolini sokolski praznik. Po obedu smo pričakali goste iz Posav-ja, bHa so društva iz Trbovelj in Zagorja s prapori, Hrastnika in drugod. Kmalu po prihodu na telovadišče se je pričela javna telovadba. Prvo je nastopilo 44 deklic in dobro izvajalo 3 vaje s praporci pod vodstvom sester Rogljičevih in Fincingarjeve. Za mimi prikoraka 55 dečkov-naraŠča-ja, ki so izvedli vaje s palicami vkb'ub težkim kombinacijam tako točno, da občinstvo ni moglo prenehati s pohvalo. Slika se menja — 30 članov priokraka k prostim vajam. Štiri župne vaje so bile izvajane tako precizno, da so zadovoljile občinstvo in strokovnjake. Med odhodom članov že prikorakajo članice, 48 po UtoUu. Uiifa j^ezne pjfifitfi tvaje in Sestop je uspel docela, tako da je le čestitati neumornemu vaditelju br. Fincingerju. Nekaj popolnoma novega in izredno krasnega je pokazalo 36 dečkov s svojim nastopom k skupinam. Ta nastop, efektne skupine, sestop in končno pesem »Naša stara prava«, ki so jo peli ti junački med odhodom, nas je prevzel popolnoma in občinstvo je kipelo navdušenja. Požrtvovalni vaditelj naraščaja br. France Pleničar bo vzgojil tamošnjemu Sokolu v teh mladih srcih krepko oporo za bodočnost. Pri orodni telovadbi smo videli le-s preskoke članic čez konja z ročaji, na drogu in bradlji pa dobro uspele vaje boljših telovadcev. Telovadbo je zaključila krasna skupina vseh oddelkov (177 oseb). Vaditeljskemu zboru hi zlasti načelniku br. Lajovicu čestitamo k velikanskemu uspehu in Naprej! — Po razglasitvi izida tekme je pozdravil starosta Sokola Litija - Šmartno br. dr. Premrov vse navzoče, se zahvalil telovadcem in te-lovadkam za delo in trud in pozival mladino k vstrajnosti, saj se mora pripravljati za boj za svobodo svojih Še zasužnjenih bratov, ki mora tudi tem zasijati. Ta govor — ki naj bi bil priobčen v celoti — besede br. Fincingerja in prisrčna zahvala telovadcev in telovadk svojim vodečim, so napravili mogočen vtis na vse navzoče in pokazali, da je v Litiji-Šmartnem prava velika sokolska družina, v kateri je vse strnjeno vsled vzvišene sokolske ideje v ne-razdružljivo skupino, v kateri delajo »Vsi za jednega, eden za vse!« Zato je vladalo pri veselici, ki se je nato vršila ona bratska neprisiljena zabava, ki je mogoča le med onimi, ki se ljubijo in ki so zadovoljni z uspehi svojega dela. Litijsko - Šmarske dame so pokazale, da so vredne svojih vrlih bratov in sester, postregle so nas kot more le ljubeča mati svoje otroke. — Društveni odbor in va-diteljski zbor sta se v polni meri zavedala važne in svete svoje naloge in sta jo izpolnila tako vestno in točno, da je šteti prireditev Sokola Litija-Šmartno med najboljše sokolske javne nastope letošnje sezone. Ogromno je moralo biti delo v sokolski telovadnici in društvenih prostorih sploh, ono tiho delo. ki zahteva toliko požrtvovalnosti celih mož, ki se ne da nagraditi in ki vspodbuja k novemu še večjemu naponi po svojih, če tudi težko priborjenih uspehih. Celotna, uspela prireditev je vabilla mladino k sebi in priglašalil so se k društvu za člane in članice mnogi, ki so doslej stališče ob strani ali v dragih vrstah. — Težko smo se iztrgali vabeči misli, ostati tu, v kraju dela m bratske ljubezni, ko smo odhajali z večernimi vlaki domov. Trdna pa Je naša zavest, da pridemo še radovat se uspehov z brati, ki so srečni ,v složnem, če tudi težkem delu. Dnevne vesti. Ženske podružnice Družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani prirede v proslavo Družbine 30. redne velike skupščine v nedeljo dne 14. septembra t L cvetličnf dan. Centrala vsega poslovanja bo v Družbenih prostorih v Narodnem domu. Tam naj se zbero vse gospodične, ki bodo prodajale cvetlice, ob 8. uri zjutraj; vsaka naj po možnosti prinese sabo kaj cvetlic in steklenico za denar, prejela pa bo legitimacijo, ki ji da pravico prodajati cvetlice Družbi v korist. Vabijo se tudi gospodje, posebno še gospodje odborniki moških podružnic, na delo v centralo, kjer se tudi hvaležno sprejemaio cvetlice, katere bi občinstvo blagovolilo podariti za ta naš cvetlični dan. — Trdno upamo, da bo naše zavedno občinstvo, oziraje se še prav posebno na slabe gmotne razmere, v ka-,tere je svetovna vojna potisnila našo splošno priljubljeno družbo, požrtvovalno kupovalo cvetlice Sestanek celjskih obrtnikov In irgovcev se je vršil 7. t. m. zvečer v prostorih hotela Balkan. Zborovanje je otvoril g. Rebek. ki je pozdravil navzoče funkcionarje« namreč načelnika v ministrstvo za trgovino in obrt g. Jankoviča. podpredsednika deželne vlade dr. Žerjava, poslanca in predsednika likvidacijske komisije dr. Kukovca. delegata finančnega [ministrstva v Sloveniji dr. Šavnika, :deželnega sanitetnega šefa dr. Orož-jna. Razvila se je jako živahna razigrava o vprašanju trgovsko - obrtnega šolstva na Spodnjem Štajerr skem, o ustanovitvi trgovske zbornice, o obrtno - kreditnem vprašanju, kakor tudi o olajšavah upravnega poslovanja pri Centralni upravi za jpromet sa inostranskom. LDU Predsedništvo deželne vlade iza Slovenijo je prejelo iz Radgone nastopno brzojavko: Radgona je ključ prekmurja, ker sta tu edina dva mosta, Id vezeta skoro celo Prekmurje s Slovenijo. Brez Radgone ostane celo severno Prekmurje za dolgo Časa v oni gospodarski stiski, v kateri so jo zapustili boUševiki Vsa prekmurska trgovi- 1 na teži od nekdaj v Radgono In nima nobenega svojega trgovskega središča. — Vladni tajnik Klobčič. Deželna vlada razpisuje večje število štipendij za izobrazbo na raznih tehničnih, trgovskih in obrtnih šolah. Pri razdelitvi ustanov se bo upoštevalo tudi obrtnike, ki se hočejo na kaki inozemski Šoli izpopolniti. Želeti bi bilo, da se priglase ukaželjni, že izučeni mladeniči tapetniške, sedlarske, pleskarske, kolarske, galanterijske, strojarske in lončarske obrti katerim bi bilo tako omogočeno obiskovati specijalne obrtne šole, katerih pri nas nimamo. Prošnje je vlagati do 19. septembra na deželno vlado. Natančnejša pojasnila daje Urad za pospeševanje obrti, Ljubljana, Dunajska cesta 22. * Ljubljanska gamizijska godba. Danes v soboto 13. t. m. ob ^18. pro-menadni koncert v »Zvezdi \ Spored: I. Auber: Ouvertura k operi ^Nerna iz PorticU. 2. Ertl: »Veliko-mestna deca«, valček. 3. Gteisner: Priljubljene operne melodije. 4. Lind-sav: »Aisha«, 5. Blankenburg: »Gladijatori «, koračnica. Ekspozitura Kr. 47. pešpolka, preje gorskga strelskega polka št 2, se je preselila iz šentpeterske vojašnice v belgijsko vojašnico, 3. oddelek. Mestna občina kupi poslopje »Mladike«. Drštvo »Mladika« je ponudilo svoje poslopje z vsem inventarjem v Šubičevi ulici v nakup mestni občini ljubljanski. Mestna občina je to ponudbo sprejela in o nakupu bo sklepal občinski svet v svoji prihodnji seji. Kupnina znaša nekaj manj kakor 400 000 kron. Srbsk? narodni ženski Savez Slovenkam. Srbsld narodni ženski Savez nam je poslal v objavo to-le pismo: »V imenu mater in sestra naše šolske omladine vas prosimo, da izrazite našo najtoplejšo zahvalo našim ljubljanskim sestram na tako presrčnem sprejemu naše dece ob priliki njenega izleta v našo lepo Ljnbljano. Naša je radost neizmerna, da ie bila naša deca sprejeta pri vas z isto lfubavjo, s katero se je napotila k vam. da spozna te kraje, po katerih je* vsako srce od zibelke hrepenelo, da jih nazove kot svojo domvino. Iskreno želimo, da bi mogle v čim največjem številu sprejeti sestre Slovenke ob priliki našega prvega kongresa jugoslovanskih žen v Beogradu, kamor so povabljene, da prisostvujejo veliki in davno željeni svečanosti našega ženskega ujedinjenja kot temelj za nadaljno zajedni-sko delo. — Predsednica: Danica Krist i ć e v a. . Stanovanjska komisija. Pisarna te komisije posluje za stranke že od početka nepretrgoma od 8. do 18. ure, Blei-\veisova cesta 22/11., vrata 13. Komisija sama je zaposlena po komisijonel-njh pregledovanjih in po sejah, ki se vršijo po možnosti vsak dopoldan z ozjrom na predležeči materijal, o kojem se ima sklepati. S sprejemanjem drugih kot nepovabljenih strank se komisija sama ne more ukvarjati, ker bi bilo drugače njeno glavno delovanje onemogočeno. Komisija prosi tem potom vse one, ki hočejo resno pomagati, da se stanovanjska beda zmanjša, naj komisiji naznanijo konkretna stanovanja v policijskem rajonu ljubljanskem, po katerih bi se lahko poseglo. Razlog, zakaj naj se stanovanje, oziroma del stanovanja zaseže, je jasno navesti. V poštev pridejo po stanovanjski naredbi št. 600 »Uradni List« Št. 135: a) rodbinska stanovanja samcev, če niso hišni gospodarji ali če nimajo lastnega gospodinjstva, b) stanovanja in drugi prostori trgovcev — nedomačinov, ki niso hišni posestniki, c) stanovanja vpo-kojencev, vdov, zasebnikov, zasebnic, odslovljenih uradnikov, ako vsled odpovedi niso ogroženi eksistenčni pogoji dotične rodbine (n. or. šoloobvezni otroci) ali če ne stanujejo v lastnih hišah; dalje stanovanja tujih podanikov. Za vse osebe, navedene pod točko c), se odpovedna pravica komisije ne nanaša na tiste, ki imajo v Ljubljani domovinsko pravico, ako le ta ne izvira iz določbe § 10., zakona z dne 6. decembra 1896., drž. zak. št. 222 (uradniki). — Razume se, da ostane ime naznanitelja strogo tajno, ker se bo njegov podpis takoj uničil. — Ker je naloga stanovanjske komisije v omenjeni naredbi točno opisana, ne spadajo splošni nasveti in predlogi za olajšavo stanovanjske bede v njen delokrog. Pri tej priliki opozarja stanovanjska komisija še enkrat, da mora vsak, ki reflektira na stanovnje, izpolniti in izročiti takoj vprašalno polo, katero se dobi na vsaki policijski stražnici. Vse visokošolce Iz zasedenega ozemlja poživljamo, da javijo takoj v svojem in skupnem interesu pisarni za zasedeno ozemlje, šolski odsek, PraŽakova ulica 3, svoj naslov, kaj študirajo ali nameravajo in kje. V slogi je moč. zato m moramo organizirati In sami zastopati svoje težnje, ker jih sami najbolje poznamo. * Neresnične ves*!. Po mestu se Šhi vest, da je bil zopet sprejet v službovanje znani višji sodni svetnik S t u r m, ki je še pred prevratom, ker je imel slabo vest, utekel iz Jugoslavije. Takisto se govori, da je zopet nastavljen sodnik dr. P a v I i č e k. Informiral! smo se na merodajnem mestu in Izvedeli, da ste obe vestf od kraja do konca izm U»H [ 1 j e n i. Dr. Pav liček je pač prosil za zo-petno nameščenje, a je bila njegova prošnja zavrnjena, dasi so jo priporočali odlični činitelji iz Gornjega grada, Šoštanja in Rogatca, kjer je dr. Pavli-ček preje služboval, dočim nadsvetnik Sturm za sprejem v službo doslej vobče n! prosil. Teh bankovcev nas reši. o Gospod! Pod tem naslovom piše gosp. dr. Rus Iz Celja: Dne 1. septembra, ko smo dobili državni uradniki svoje »mastne« plače, kakor vsakega prvega v mesecu, sem nabral ptorn predsedniškega sluge pri uradništvu -krožnega sodišča in državnega pravdništva v Celju za stanovski list »Naš (jlas- ua skupno polo naročnine v znesku 432 K, katero vsoto po 7 K je plačal vsak posameznik baš v trenotku, ko je ravnokar sprejel svojo plačo. — Ta denar je prišel potemtakem v roke uradništva neposredno od nakazilnega urada. — Ko sem pa hotel vsoto 432 K doposlati upravništvu v Ljubljano, je poštni uradnik držav-nopravdniškega slugo odpravil s tem, da 13 K (10 K, 2 K, 1 K) ne more sprejeti, ker ie žig preveč zabrisan. — Iz svojega sem dopolnil 13 K in poslal slugo zopet na poŠto. — Sluga se je v drugič vrnil. Češ, da se je pri zopetnem štetju denarja izkazalo, da enega 10 K-bankovca pošta ne sprejme, ker je žig premalo izrazit. — Kaj bo v tretjič na pošti, ne vem. — Gospoda moja! Kako pridejo državni uradniki — pa tudi vsi drugi — do tega, da se »slabo žigosan« denar ne sprejme pri poštnih uradih? Mar je kriv državni uradnik, da mu je izplačal nakazilni urad denar take vrste? Žigosal ga vendar ni ne ta in tudi ne oni! Časa za to, da bi si pri vsaki umazani kroni, podedovani od frlitne avstro - ogrske banke, natakni! človek povekšalnik in preiskal mikroskopično žige na njih pristnost, v sedani'!?. /lasti za državnega uradnika tako trdih dneh, pač ni na razpolago! Sicer ie na slovenski uradnik pri nas vajen -- poštenosti in se nanjo zanese a priori tudi na zunai. Nemška Avstrija je zamenjala ves svoj papirnat denar proti novi izdaji enotno žigosanih bankovcev, pri nas pa še vedno krožijo te. vsak dan bolj razdranane in zato že tako ogabne cunie. — Postale so pravi državni škandal! — Ne morem verjeti, da bi se tekom našega skoro desetmesečnega državnega obstoja ne našla prilika za natisnenje še tako enostavnih jugoslovanskih papirnih vrednot, ki bi zamenjale sedanjo krono. (Gosp. uradnik nai se zahvali za počasnost doslej g. Ninčiču, za počasnost odslej pa njemu in njegovim »opozicijonalnim« zaveznikom. V pogodbi z Nemško Avstrijo je dogovorjen tisk bankovcev. V šestih tednih bi bili dovršeni, toda gg. opo-zicijonalci nočejo rudi tega. kakor nočejo rešiti drugih nujnih potreb, ker ie prvo stranka, potem šele narod, uradniško itd. Pritožbe tu nič ne pomagajo! Klerikalci so neizprosni.)' Rekvizicije našega vojaštva na Koroškem. Vojaštvo je pri svojem prodiranju na Koroškem ponekod rekviriralo živila in razne druge potrebščine. Pozivajo se sedaj vsi oni, pri katerih je morda vojaštvo izvršilo kake rekvizicije, ne da bi doslej poplačalo rekvirira-nega blaga, naj se najkasneje do 1. oktobra t. L javijo pri »44. okružni komandi« v Mariboru in zaprosijo za likvidacijo svojega računa. Tej prošnji je priložiti potrdilo dotičnega vojaškega oddelka in označbo osebe, ki je izvršila rekvizicno; označiti je natančno dotično rekvirirano stvar in njeno vrednost ter navesti kraj rekvizicije in mesto, kjer se je rekvirirana stvar izročila. »Pu-kovska okružna komanda« izda o predloženih dokumentih reverz, s katerim bo uradno potrdila sprejem teh dokumentov. Stranke, ki so morda izgubile te dokumente, morajo pri svoji občini z zanesljivimi svedoki dokazati, da se je pri njih dejanski rekviriralo in da doslej še ni bil poravnan račun za rekvirirano blago. Prometna zveza med Kranjsko fn Koroško preko Jezerskega je nad vse imenitna. Ne bomo govorili o tem, da so že pod staro Avstrijo razpravljali o možnosti železniške proge Sinčavas oz. Železna Kaplja - Kranj, povemo le, da so pred vojno privatniki, kakor tudi država sama prav resno mislili na ustanovitev avtomobilne zveze Kranj - Železna Kaplja in konstatiramo samo, da je že več kot pol stoletja pred vojno redno vsak dan vozila pošta med Kranjem in Železno Kapljo. Med vojno so podjetniku poštne vožnje v Kranju konji baje tako onemogli, da je omejil vozno samo med Kranjem in Kokro (fužinami), podjetnik poštne vožnje na Jezerskem je pričel voziti v Kapljo le vsaki drugi dan, pisemsko pošto med Jezerskem in Kokro (fužinami) pa prenaša poštni sel, vsak dan enkrat, razun v ponedeljkih, češ takrat itak ni časopisov. Tako je bilo zadnja leta vojne in tako je še sedaj. Danes, ko je po tolikem trudu vsaj večina Slovenske Koroške pod našo opravo in ko stojimo pred plebiscitom na Koroškem, bi človek pričakoval, da bomo v prvi vrsti 1«-popomiH prometne zveze, ki vežejo Koroško z ostalo Slovenijo. Pa kđo se zmenf za to, če smo danes na slabšem, kot pred 50 leti. In čemu tudi naj bi se kaj izboljševalo. Podjetnikom poštne vožnje gotovo ugaja komodna vožnja, če hoče deželni predsednik na Koroško, se petje itak z avtomobilom, Slovensko ĐkMdnskD dzuštvD ncavL da turisti lahko v triglavsko pogorje, če hoče iti jezerski župan ali pa drugi srečni jezerski posestniki v Kapljo ali Kranj, se peljejo lahko vsak dan s svojim vozom, navadni Jezerjani naj bodo zadovoljni s svojim lepim krajem in naj si ne želijo v svet, aH naj se potem vstvaria boljša poštna zveza samo za tiste rodoljube iz Kranjske, ki hočejo preko Jezerskega na Koroško, ali pa za tiste Korošce, ki morajo po svojih opravkih v Kranj ali v Ljbuljano? Kaj ne, gospodje, to se pa res ne izplača! Nočno delo pri pekih odpravljeno. Na enketi dne 30. julija in dne 4. avgusta t. 1. pri narodni vladi (Po-verjeništvo za soc. skrb) se je sklenilo med zadrugo pekovskih mojstrov in z Osrednjim društvom za živilske delavce in sorodnih strok za Slovenijo v Ljubljani, da se nočno delo odpravi in se začne dogovorno obojestransko z dnem 15. septembrom t. j. v ponedeljek z delom v vseh delavnicah v pekovski obrti, od 4. ure zjutraj naprej. Prireditev v TonolŠici. Ni bilo godbe na lok. Ni bilo plesa, korijando-lov. ne pijače. V smrečini. v zdravilni dolini so igrali igro, igrali tombolo, pisali šaljivo pošto, pošto z rednejšimi. hitrejšimi zvezami,kot je danes navada Gospa dr. Lušickvjeva je režirala igro, vodila telovadbo in plese. Pacijentom v razvedrilo, kratek čas. Ciril-Metodo- vi družbi v dobiček, nikomur v škodo. Otroci počitniške kolonije so igrali kratko igrico, starim zabavno, mladim mikavno, vsem podučno. Naravne so bile branjevke, proti pričakovanju elegantnega nastopa gospa in gospod, samega sebe je Korcc prekosil. Domači zbor je zapel par pesmic domačih lepih, vse to je bilo na sporedu topolške prireditve. Ker so bili stroški majhni, rado-darnost ljudstva precejšnja, znaša čisti dobiček 510 kron. Hvala aranžer-jem, hvala posetnikom! Razglas o sprejemu gojenk v kmetijsko gospodinjsko šolo na državni vinarski in sadjarski šoli v Mariboru. Desetmesečni gospodinjski tečaj na vinarski in sadjarski šoli v Mariboru se začne dne 4. novembra 1919. Gojenke bodo začasno stanovale ter imele vso oskrbo in del pouka v samostanu čč. šolskih sester v Mariboru. Pouk je brezplačen in obsega: verouk, slovenščino in spisje, vzgojeslovje, nauk o živilih, gospodinjstvo in gospodinjsko knjigovodstvo, živinorejo, mlekarstvo, vrtnarstvo, uporabo sađia. zdravstvo in ravnanje z bolniki. Teoretičen m praktičen pouk v živinoreji, mlekarstvu, vrtnarstvu in uporabi sadja se vrši na vinarski in sadjarski Šoli. Gojenke morajo dovršiti najmanj 16. leto ter plačajo za stanovanje in oskrbo za cel tečaj v denarju 1200 kron in v živilih 200 kg krompirja, 80 kg zrna, 20 kg fižola, 5 kg svinjske masti, 2 litra bučnega olja in 50 jajc. Vsaka gojenka mora prinesti s seboj: vsaj eno nedeljsko obleka dve obleki za delo. dva para čevljev, nekaj belih in barvanih jopic za ponoči, tri barvana spodnja krila, dve beli spodnji krili, štiri srajce, šest parov nogavic, 10—12 žepnih robcev, štiri kuhinjske in dva navadna predpasnika, dva para rjuh, dve prevleki za blazino, vzglavnik in dve prevleki za vzglavnik, 4 brisače, 3 servije-te in 1 lavoir. Prošnje za sprejem se morajo vložiti vsaj do 10. oktobra 1919 pri podpisanem vodstvu. — Prošnji se naj priloži zadnje šolsko spričevalo (odpustnico), zdravniško spričevalo, domovnico, krstni list m izjavo staršev, oziroma varuha, da plačajo stroške šolanja. — Vodstvo vinarske in sadjarske šole v Mariboru. Vstop v strojarski tečaj vojne mornarice. To jesen sprejme naša vojna mornarica v svoj strojarski tečaj v Boki Kotorski 100 mladeničev, ki jih bo izvežbala za strojarsko službo. V tečaj se bodo sprejeli mladeniči, pripadniki kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki so že izvršili 17„ a še ne prekoračili 20. leto. Prošnje je vposlati na »ministarstvo vojne i mornarice, odelenje za mornaricu«, Beograd do I. oktobra 1919. Prošnjam je priložiti: 1. Krstni Ust; 2. domovnico ali dokazilo pristojnosti; 3. nravstveno spričevalo pristojnega okrajnega glavarstva; 4. spričevalo vojaškega zdravnika, da je sposoben za službo v mornarici, da ima dober vid, da točno razlikuje vse barve in da ni spolno bolan; 5. potrdilo očeta (varuha), da isti soglaša, da stopi njegov sin (varovanec) v vojno mornarico in da služi po zvršenem 18. letu m dovršenem strojarskem tečaju kot prostovoljec dve leti v aktivni službi vojne mornarice; 6. dokazilo dovršene šolske izobrazbe ali prepise spričeval. Prednost imajo oni. ki so dovršili enega ali več razredov kake srednje šole, ali so izučeni v katerikoli panogi tehniške stroke, potem oni brez srednje šole, pa so izučeni ključavničarji, kovači, šoferji elektromonterji, kurjači, ali v koji podobni stroki. Doba tečaja se ne računa kot aktivna služba. »Odelenje za mornarico« bo prositelje preko pristojnih mestnih komand obvestilo, kdaj da se imajo javiti pri komandi tečaja. Pri mestnih komandah bodo tudi dobili potne liste. Po dovršenem tečaju bodo gojenci, ki so izvršili 18. leto, zaprisežen! In kot stroiarji II. reda uvrščeni v mornarico. Do dovršenega 18. leta bodo uvrščeni kot učenci v pomorskem arzenalu ah v kaki drugi delavnici mornarice. Onim. ki bodo hoteli v mornarici dalje služiti, se bo dala možnost da se izobrazijo v svoji stroki in da dosežejo strojo - upraviteljski t i v n i urad za mornarico v Ljubljani. Umrl je danes ob I. uri ponoči dobro znani Gregor P u k e 1 j v visoki starosti 83 let. Udeležil se je dvakrat laške vojske in s'icer leta 1859. in 1866. ter bil odlikovan z dvema hrabrosrnima svetinjama in vojaškim križcem. Bil je tudi pri godbi prejšnjega 17. pešpolka, sedaj Kr. 37. pešpolk, in pozneje sodeloval pri gledališki godbi v Ljublani. Bodi starčku ohranjen Časten spomin in naj v miru počiva. Krasna slika našega priljubljenega generala M a j s t r a je ravnokar izšla. Ljudstvo naj sl mu izkaže hvaležno s tem, da si okrasi vsak svojo sobo z njegovo sliko, teta stane 20 K. po poštnem povzetju 24 K, pri založniku Vilko W e i x 1, knjigarna v Mariboru. Kino Ideal je včeraj prvič predvajal v razprodani hiši dramo iz habsburške rodbine z naslovom »Maverilng«. Film je žel vsestransko priznanje. Precej točno nam predočuje življenje na dunajskem dvoru, zakulisne spletke in intrige dvorne kamarile, veseljaštvo, ljubavne afere in škandalčke najvišjih krogov, ova-duštvo, špijonažo, licemerstvo in podobne cvetke, ki so tu najbujnejše uspevale. V vlogi prestolonaslednika Rudolfa briljiral je znani igralec Fv-gen Neufeld. Jako simpatična je tudi predstavljalka njegove ljubice. Marv baronice Večera. Slike so posebno lepe, čiste in jasne. Film se vprizorl še danes, jutri kn ponedeljek, 15. septembra. Kino Ideal. IL Kino - teden v korist našim Invalidom na Koslerjevem vrtu v SpodnH Šiški, predvaja v soboto in nedeljo zvečer ob pol 8. in 9. uri, veliko zgodovinsko dramo Matija Gubec, v kateri sodelujejo naši g. Borštnik, ga. Polakova itd. Omenjeni film je bil v stari Avstriji strogo zbranjen ter se je zadnji čas v vsih zagrebških kinih z velikim uspehom predvajal. Film je posnet v Zagrebu in njega okolici na licu mesta, kjer se je omenjena zgodovinska drama odigra-1 la, enako na prostoru v Zagrebu, kjer' je bil Matija Gubec kronan z razbeljeno: krono, pod katero se je poslovil za vedno ob zvon en ju vsih zagrebških zvonov. Za mnogobrojni obisk prosi »Odbor«. — Pripomba: Prvo slovensko društvo kinonastavljencev za Slovenijo v Ljubljani je sklenilo prirediti enake kjnopredstave v korist našim invalidom po vsej Sloveniji. Vsled tega uljudno naprošamo vsa društva in lastnike večjih dvoran in lokalov, naj blagovolijo omenjenemu društvu naznaniti pismeno,; prostore, katere bi mogli odstopiti v ta namen za par dni Šport Konjska dirka v Ljubljani. Ko-j manda Dravske divizijske oblasti priredi sredi meseca oktobra konjske tekme v Ljubljani s sledečim programom: 1. Šolsko jahanje: za konje v privatni lastnini za aktivne in rezervne častnike, člane slovenskega jahalnega kluba in Sokola. Jahači: aktivni rezervni č^trriki, Sokoli, člani slov. jahalnega kluba. 2. Tekma v skakanju: odprto kakor pod točko 1. Zapreke ne čez 1*20 m visoke, trde in ne čez 3 m široke 3. Dirke preko zaprek: a) Prva steeplechase za aktivne častnike na konjih v privatni lastnini aktivnih častnikov. Daljava pribl. 4000 metrov, 6 različnih zaprek ne Čez 90 centimetrov visoke, trde in ne čez 3 m široke, b) Druga steeplechase za rezervne častnike, člane slov. jahaL kluba in Sokole. Odprto za konje v privatni lastnini. Zapreke in daljava kakor pod a). 3) Tretjasteeplechase: Daljava 3000 m za službene konje aktivno služečih podčastnikov. 4 zapreke ne Čez 90 cm, trde in ne Čez 2Vt m šl-rkoe. d) Kmečka dirka: Za kmetovalce Slovenije. Daljava 1600 m. Jahati po možnosti v narodni noši Podrobne propozicije izidejo v kratkem. Čisti dobiček je namenjen v prid slovenskim invalidom in kot prispevek za stadion v Ljubljani. Zvečer po dirki sestanek v Narodnem domu, kjer se bodo razdelile nagrade zmagovalcem. — Opomba. Rezervni častniki, tačas v aktivni službi, kateri nimajo lastnega konja, se smejo tekme udeležiti na svojih službenih konjih. Kolesarska dirka Vransko - Ljubljana v nedeljo popoldne ob V*2. se vrši ob vsakem vremenu in je pričakoval nrihod prvih dirkačev na cilj okrog ? popoldne. Občinstvo se prosi, da s* strogo ravna po navodilih rediteljev nt. 3!ju in pazi, da ne ovira dirkačem vo *nje na cesti. Enako naj se na celi dir Hlni cesti drži le pešpoti in pazi oso^ Kito na otroke, da ne bodo skakali pre Vo ceste. Za zadnjim dirkačem vo** *vto z zdravnikom. Razdelitev nagrad *e na zabavnem večeru zvečer ob 10, Mri v veliki dvorani Narodnega doma. Jutri, (ozlr. danes) kolesarska dirka Vransko - Ljubljana, od Vs2. do V*4. Avtomobilisti in vozniki pozor i ^SK »Ilirija« prosi vse one avtomoM-tete, kolesarje in voznike, ki bi vozili v nedeljo med V*2 .in *M. popoldne na cesti Celje - Ljubljana, da vozijo strogo po levi strani ceste in pazijo na dirkače, ter po možnosti obstoje, da ne ovirajo dirkalcem poti. Football tekma Slovan - Olim-pija (Karlovac) na igrišču Š. K. Ilirije, ob ^5. uri (^17.) v nedeljo, dne 14. septembra. Blagajna se odpre ob 1— 1 1 TMiihrJi rranhmV 1 ^TT^s^j^Ka-^^^h^^^ces va, ker se Olimpija prišteva h prvovrstnim moštvom. »Dirija« rez. : »Maribor« 0 :1 (0 : 0). V revanche - tekmi II. im je dosegel zmago I. slov. športni klub »Maribor*. Rezerva S. K. »Ilirije« je po prvi lahki zmagi v Mariboru (4:1) svojega nasprotnika podcenjevala. Nastopila je k tekmi nezadostno pripravljena in v slabi sestavi; polag tega je 3* tekme igrala le z 10 igralci. »Maribor« je za kratko dobo svojega obstoja že v prav dobri formi. Moštvo je gibčno in urno in je kazalo veliko voljo do zmage. Tudi v skupni igri je presegalo »Ilirijo«. Pomanjkanje tehnike, velika hiba moštva, se da z marljivim, smotre-nim treningom kmalu odpraviti. Publika je zasluženo zmago Mariborčanov živahno pozdravila. — Sodnik: Pelan. — Običnstva približno 1000. Ilirija - Hašk, Zagreb 3:4 (0:2) in 2:2 (2:1). Po S. K. »Iliriji dne 7. in 8. t. m. prirejeni footbal! - tekmi sta usreli nad pričakovanjem lepo. Videli smo v njih najlepši tekmi, kar se jih je doslej igralo v Ljubljani. Rezultati odgovarjajo popolnoma razmerju sil med obema moštvoma in so za »Ilirijo« zelo laskavi, saj stopa z njimi med vodilne klube v Jugoslaviji. — Hrvatski akademski sport - klub je bil na jujui vedno vodilni športni klub in reprezentant hrvatskega sporta. Tudi danes ga je smatrati za to. če tudi ca je v footbal hi zagrebški Gradjanski K. momentano nadkrilil. V Ljubljani je Hašk, kakor še vselej doslej, napravil nailepšj vtis. Lah-koatletske postave Haškovcev, njihova gibčnost, tehnika in premišljena kombinacija ijm ic takoj pridobila qašo Publiko. Duša moštva je srednji krilec Muj-drjca; napadi imajo v njem sigurno za-siombo, obramba najizdatnejšo pomoč. Posebno njegova igra z glavo je vzorna; bil je oba dni taktično najboljši igralec na prostoru. Med napadalci se opažata Plazeriano in £ojat na levem krilu. Obramba je šibkejši del moštva. Edino, kat bi se Hašku dalo očitati, je precej izdatno izrabljanje fizične premoči. — >Iliriia« napreduje od tekme do tekme. Kdor jo je videl na delu v drugi polovici prve igre, ko je prisilila Haška v obrambo, bi ne spoznal v njej moštva, ki je nastopilo proti »Sparti- ali »Češkemu levu«. Prvi dan je nastopila z rezervo za vratarja, drugi dan prvič v sezoni s komnletnim I. moštvom. Iz-vzemši začetek prve tekme je bila »Ilirija« oba dni v prav dobri formi. Vratar Pelan je bil vkljub temu, da od poškodbe, dobljene pri tekmi s »Češkim levom«, še ni popolnoma okreval, zopet izvrsten. Tudi Ferjančic je debutiral v golu z lepim uspehom. Posegel je odio- | čilno v mnoge težke situacije, visoke žoge lovi brezhibno. Se večje mirnosti ;n boljšega placirania žoge se mu ne bo težko priučiti. Nova obramba Kav-šek - Pretnar I. je bila popolnoma na mestu. Krilci so v obrambi iz vrstni, ne podpirajo pa, izvzemši Tavčarja, zadostno napadalske vrste. Glede preciznega oddajanja v napadalsko vrsto si morejo vzeti za vzgled Tavčarja. Napa-dalska vrsta je prvi dan igrala jako lepo. Dvojica Vidmajer - Balinc na levi strani s svojimi bravuroznimi solo-na-padi je prinesla v vrsto hitrost in odločnost, desna stran je dosezala svoj cilj z lepo kombinacijo. Sredina je imela napram Mujdrici izredno težko delo. V drugi tekmi napadalci vsled poškodb od prvega dne žal ni^o bili v polni formi. Kot posledica tega se je opažala . mestoma neodločnost pred golom. — Potek tekme prvi dan: »Iliriji« pripade po žrebu boljši prostor, Hašku žoga. Hašk se ustali takoj v polovici »"Ilirije« in ji deset minut ne da priti do sape. Po zaslugi požrtvovalne obrambe se »Ilirija« polagoma oprosti in igra postane otvorjena. V 22 minutah doseže Hašk nepričakovano prvi gol. Tempo se poostri, »Ilirija«« živahno napada. V 37 minutah doseže Hašk iz toka 2. gol. J Polčas 0:2. V drugi polovici se »Ilirija« i energično oprime igre; napadalci, po krilcih prav dobro podpirani, ostro napadajo in dosežejo v 7 minutah iz kota prvi gol (Vidmajer). 2e v 15 minutah sledi po levi zvezi drugi gol (Balinc). Hašk odgovri z novimi napadi in doseže v 18 minutah tretji gol. »Ilirija« je še nadalje v lahni premoči; krilci, posebno Tavčar, se odlikujejo in drže Ha-škove napadalce popolnoma v šahu. V 35 minutah »Ilirija« po desnem krilu (Deržaj) zopet izravnava. Končno doseže Hašk v 41. min. s četrtim golom zmago. — Drugi dan: Hašk dobi ugodnejši prostor za solncem, »Tlirija« žogo. Takoj začetkom oster tempo in menjajoči se napadi. Oba vratarja posežeta v igro. Iz zmede pred golom »Ilirije« doseže Hašk prvi gol. Obramba »Ilirije« ie zopet močno zaposlena. Nagel, nepričakovan napad v 25. min. prinese »Hiriii« izravnavo (Balinc). »Ilirija« zopet napada, Haškov vratar dobi ponovno delo, v 34. min. pade iz kazenskega udarca 2. gol za »Ilirijo« CBregar). Hašk odgovarja z ostrimi napadi, Pelan dobi polne roke dela. Polčas 2:1. Po odmoru je Hašk v lahni premoči. Napadalci »Ilirije« vidno popuščajo. Pelan pobere Plazerianu zapored 4 žoge z noge. Zo- krilci premalo podpirajo. Pelan obdrži v lepem stilu Plazerjanovo »bombo«. V 30. min. Hašk vendarle izravnava. Tempo proti koncu pojenjava, igra konča v odprtem polju. — Sodnik oba dni Som-iaš, Zagreb. — Tekmam je prisostvovalo vsak dan približno 3000 gledalcev. Kultura. Repertolr Narodnega gledališča v Ljubljani Drama. 13. septembra sobota »Snegulčica*. Izven abone-nunta. 14. septembra nedelja popoldne »Snegulčica«. Izven abonemen-ta. 14. septembra nedelja zvečer »Favn«. Izven abonementa. lo. septembra ponedeljek »Favn«. Abone-ment A. 16. septembra torek. Zaprto. 17. septembra sreda »Favn«, Abone-ment B. 18. septembra četrtek »Dnevi našega življenja«. Abonement A. Opera. 16. septembra torek »Pikova dama«. Abonement E. 17. septembra sreda »Madame Butterilv«. Abonement D. ia septembra četrtek »Pikova dama^. Abonement C. »Glasbena Matica«. Gojenci, ki so se doslej vpisali v društveno glasbeno šolo naj pridejo po sledečem redu k razdelitvi ur pouka v dvorano »Glasbene Matice.< v II. nadstropje hiše v Vegovi ulici: v ponedeljek, 15. septembra popoldne t uri gojenci klavirja; v torek. 1 septembra popoldne ob 5. uri g< gosli, viole, čela, roga, itd.; v ck, 18. septembra popoldne ob i gojenci solopetja in ostalih prt /tov. Konservatorjj »Glasbene Matice«. Gojencem, ki so se doslej vpisali v konzervatorij* se naznanja, da se vrše vsprejemni izpiti v torek, sredo in če-tetek, v dneh 16., 17. in 18. septembra po sledečem redu: v torek dopoldne ob 9. uri za gojenec klavirja; v torek popoldne ob 3. uri za gojence solopetja; v sredo dopoldne ob 0. uri za gojence harmonije in kontrapunkta: v sredo popoldne ob 3. uri za gojence gosli; v Četrtek popoldne ob 3. uri za gojence in gojenke dramatične šole. — Izpiti se vrše v dvorani Glasbene Matice, Vegova ulica 7 v II. nadstropju. Vsak gojenec naj prinese k izpitu seboj nekaj niuzjka-lij, etud in komadov za predavanje iz učne tvarine zadnjih let. Vsi gojenci in gojenke dramatične šole naj se v ponedeljek 15. septembra popoldne ob 3. uri zglasijo v pisarni ravnateljstva, da sprejmejo obvestila glede izpitov. »Glasbena Matica« v Mariboru ustanovi na podlagi sklepa odborove seje mešan zbor. Vpisovanje pevk v zbor vGlasbene Matice« se vrši v ponedeljek dne 15. t. m. ob pol 5. ure popoldne do 7. ure zvečer na meščanski šoli, Kaiser-strasse št. 1, I. nadstropje. Vsaka nanovo priglašivša se pevka navesti mora natančne rojstne podatke, stan, oziroma poklic An stanovanje. Vpisovanje je določeno samo za en dan, ker se prihodnje dni že prične s poukom. Odborova želja je, da se ustanovi poleg lepoštevjl% nega in izza zadnjega koncerta poznanega izbornega moškega zbora enako-visoko stoječ ženski, oziroma mešan zbor; radi tega vljudno vabimo vse za lepo slovensko in slovansko pesem vnete gospe in gospodične, da se temu pozivu polnoštevilno odzovejo. Zadržane naj zglase svoj pristop z gore njimi podatki po dopisnici na naslov koncertnega vodje g. sodnega svetnika Oskarja Deva, Maribor, okrožno sodišče. »Jugoslavenska Njiva« broj 36. upravo je izašao sa ovim sadržajem: Dr. Juraj Krnjević: Mandati narodnoga predstavništva. — Dr. Vlado Petz: Problem kulture. — Dr. Ivo Politeo: Dolarska groznica. — M. Urbani: Sokolske čete u ratu za oslobodjenje. — Ivo Belin: Financijalna politika u našoj državi. — Gjorgje Končar: Tobožnji dobri Srbi. — Vojislav Juzbašić: Činovničko premješten je. — Ivo Belin: Dvije naše ekonomske studije na francuskom jeziku. — Ivo Belin: Osnutek slovenskega narodnega gospodarstva. — Dr. Tihomir Ostojič: Novo orijento-vanje književnih društava. — Geograf: Geografija u našim srednjim školama. — Zlatko Špoljar: O izgradnji naše nacionalne muzičke umjetnosti. — Antun Barac: Fiume. — »Jugoslavenska Njiva« izlazi svake subote i stoii na godinu 60 K, pojedini broi 1*50 K, a naručuje se kod uprave, Marovska ulica 24. Gospodarstvo. Kurz avstrijske krone. Iz Curiha poročajo: Kurz avstrijskega novca je v Curinu dne 12. septembra padel na 8*50, to se pravi, za 100 avstrijskih kron se je plačalo 8 V* švicarskih frankov. Nemški denar je tudi izgubil na vrednosti in se je dne 11. septembra kupovalo nemške marke po 21 frankov. Na ta način izgubi nemška marka 103 točke. V normalnih časih se je za 100 mark dobivalo 123—124 švicarskih frankov. * Trajno padanje avstrijske krone in nemške marke v nevtralnem inozemstvu se tolmači s tem, da Iz Nemčije, kakor iz Avstrije tihotapijo bogati ljudje svoj denar na varno iz strahu pred bližajočo se oddajo premoženja in davki od vojnih dobičkov. Na drugi strani je pa v tem zanašanju avstrijskega in nem§kega denarja v nevtralno inozemstvo na vsak način tudi strah bogatih judi lpred prepadom, mislijo si: boljše je nekaj \zza- I stvo seveda ni omejeno na Nemčijo in j Avstrijo, je to internacionalen pojav. Državam, ki je to zelo nevarno, ne bo preostalo drugo, kakor zjediniti se za to, da se bodo podpirale v zasledovanju davčnih ubežnikov iz domovine. V Nemčiji je ljudi gnalo v inozemsvo tudi dejstvo, da je vlada napovedovala žigosanje denarja. To bi bila hkrati kontrola o velikosti premoženja^ zlasti med vojno naraslega. Vsled odpora vodilnih finančnih krogov na Nemškem pa se bo misel žigosati nemški denar opustila. Pozor oni Jugoslovani, ki imajo denar naložen pri raznih nemških zavodih v republiki Avstrija! Te dni so naši državljani, ki imajo naložen denar I pri raznih zavodih v Avstriji, dobili j oonajveč z Dunaja brzojavna obvestila, i da se jim odpoveduje naložen denar. Mkratu so bili pozvani, da disponirajo s takimi naložbami. Opozarjamo, da treba previdnosti, kajti republika Avstrija je po mirovni pogodbi vezana, da vrača gotove vrste naših terjatev po posebnih predpisih. Za vodilo bode v gotovih primerih povprečni kurz na borzi v Ženevi v oktobru 1918. Če se disponira z naloženim denarjem, treba e zavarovati proti prejudicu. Les. LDU Beograd, 11. septembra. Na konferenco srozdarskih indu-strijcev, ki ho v Zagrehu.so odpotovali tudi zastopniki iz Srbiie in^Crne gore. »Isisc d. d. za industriju i promet droga i kemikalija, Zagreb. Ovo društvo, Haje je prije godinu dana pod vodstvom Hrvatske zemaljske banke d. d. osnovano kao društvo apotekara, da sj putem ovako stvorenog središta osigurani dobava i proizvodnju droga i kemikalija za ljekarne, zaključilo je sada obzirom na osnutak naše države, da svoje djelovanje potegne na čitavi teritorij SHS. Ujedno je zaključeno, da se posebni odeljak društva otvori u Beogradu i u Ljubljani, a ako bude potreba i u drugim pokrajinskim centrima naše države. Napose je društvo u Beogradu nabavilo veće imanje, te 6e odjelak »Isisa« u Beogradu u najskorije vrijeme stupiti u funkciju. U tu svrhu stupilo je društvo u vezu sa srpskim apotekarima, te je ravnatelj'stvo društva upotpunjeno time, da su gospoda apot. Karić, Janković i Kušaković optjrani u ravnateljstvu društva, te će kot beograd. odjelka rangirati kao egzekutiva. Buduć je društvo, kome je temeljna glavnica opredijeljena sa K 4,000.000, prigodom osnutka društva, emitiralo samo dioničku glavnicu za K 1,500.000, to društvo sada izlaže na upis II. emisiju dionica za ukupni iznos od K 2,500.000. te tu emisiju u prvom redu prepušta upisateljima iz ostalih oblasti naše države izvan Hrvatske i Slavonije, tako, na će ljekarnici, koji se kod upisovanja dionica uzimaju u prvom redu ur obzir, iz ovih oblasti na društvu biti interesiram sa polovicom dioničke glavnice- Društvo je u zadnje vrijeme nabavilo velike količine droga in kemikalija, te je već otpočelo sa opskrbljivanjem apoteka naše države sa potrebnim materijalom. Emisija na nove dionice provadja se u vremenu do 15. oktobra o. g., rak čitatelje upućujemo na posebni oglas u današnjem našem broju. Društvene vesti in prireditve. Vrtna veselica kegljaškega kluba 'Venček« se vrši v nedeljo, dne 14. t. m. na senčnatem vrtu gostilne Drašček, Bohoričeva ulica 9. Začetek ob 14. uri. Zaključek kegljanja je ob 16. uri. ne pa ob 19., kakor je bilo pomotoma nazna-nieno. Na programu je razdelitev daril, srečolov. ples na primorski način, petje, umetalni ogenj. Svira godbeni oktet. Vstopnine ni. Prireditev je v prid našim slepcem. Družba sv. C»rfla in Metoda je prejela od podružnice Vuzenica - Muta 400 K za 2 obrambena kamna v spomin umrlih Antona in Julijane Mravljak. Prispevali so gg.: Mravliak Em. 100 K: po 50 kron: P. Mravliak, K. Mravljak; po 40 kron: Miloš in Minka Oset; po 80 kron: Fr. Tavčar: po 20 kron: M. Lešnik, Ivan in Lizika Mravljak,* Aloj. Kresmkova, dr. M. Pregel: po 10 kron: R. Viher, A. Hren, J. Vidmarieva, J. Golob. S. Viher. — Mesto venca na krsto pok. Mihi Brenčič. pos. v R nožnici je darovalo bralno društvo v Rogoz-nic? CM. družbi K 50. — Pokojnikom ohranimo časten spomin, darovalcem pa iskrena hvala! Savinjska podružnica SPD. naznani, da se dne 16. septembra zatvori Frisch-aufov dom na Okrešlju in Piskernikova hiša v Logarski dolini; v zadnji koči se bodo pozneje še dobivala prenoščiča in vino, ne pa kuhana jedila. — Koča na Korošici se zatvori 20. septembra. To v vedenje in ravnanje turistom. Mislinjska podružnica slovenskega planinskega društva Slovenjgradec javlja vsem ljubiteljem planin, da se vrši dne 13. in 14. septembra izlet na goro sv. Uršule. Istotam se vrst planinska veselica in planinski ples ob zvoku tarnburic. K mnogobrojni udeležbi se vabL Splošno društvo jug. vnokofen-cev. Takoj v začetku spomladi t. 1. so si ustanovili jugoslovanski vpoko-jenci svoje društvo. Namen tega društva je bil edino le—ta. da ostane društvo nepolitično in da takoj flrtč- cev, vdov in sirot, kakor tudi vsakega posameznika. Izvolil se je potem odbor, katerega člani so bili predlagani, ne pa prostovoljno od članov izvoljeni. Ta odbor naj bi začel nadalje delovati v korist, vseh članov. Sklicalo se je potem nekaj shodov, na katerih so bili podani različni predlogi. Vpokojenci so čakali z največjo nestrpnostjo, na delovanje in uspeh odbora. Tolažilo se jih je vedno, združimo se vsi skupaj, potem ko bomo imeli tak-le kup volilnih glasovnic (pokazalo se je z rokami) bomo močni in potem se nas bodo bali! Mogoče si je želela, kaka oseba splezati preko naših izčrpanih hrbtov do časti obč. svetnika." Pozneje pa še celo do državnega poslanca, ali mogoče do ministrskega sedeža? Seveda s pomočjo tud: drugih meščanskih glasov! Končno se je vendar sklenilo, odposlati takoj deputacijo v Beograd. Začelo se je pobirati za vožnjo in se je nabralo s članarino vred, nad 2400 K. Oseba, katera pobira isto je od članov zahtevala, da plačajo kar za pol leta naprej. To pa sicer tako društvo, katero ni za svoje člane storiio dose-daj nič drugega, kakor da je člane pozvalo, naj pridejo po članske, knjižice in da je dobila neka* oseba, dovoljenje za prenos gostilniške koncesije, kar dosedaj brez društva ni mogla doseči cel čas vojne! Med tem časom so bile v Beogradu deputacije uradnikov, železničarjev, poštarjev in drugih. Toda deputacija vpo-kojencev, se pa do danes še nr odpravila!! Ali čaka na zračni promet?! Državni vpokojenci in tobačna tovarna so dobili sedaj dravinjske doklade; ostali so ti vpokojenci južne železnice, brez vseh doklad! Zato-raj je ta vožnja v Beograd povse.n nepotrebna in ta denar za stroške, bode popolnoma proč vržen. Posebno ker je nabran od najbolj trpečih slojev naroda! Vpokojenci južne železnice, so storili sami vse korake, da so obvestili vse njih instance od najnižje do najvišje, ter jih obvestili o njih nadvse žalostnem položaju. Prosili so tudi za draginjske doklade in za povišanje pokojnine, za vse vpokojence in vdove do novembra leta 1918. Kar se jim je tudi zagotovo obljubilo! To objavimo zaradi tega, ker ta brezpomembna vožnja stane veliko denarja in pa, da si ne bode kaka oseba, pripisovala to seri i v korist, kadar dobijo vpokojenci južne železnice doklade. Posebno pa še taka, katera nima niti najmanjše usluge, da so vpokojenci danes organizirani, še manj pa v dosego njihove male podpore!!! Fr. Mazi. Vremensko poročilo. Višiaa nađ morjem 306*2 Srednji zračni tlak 736 nn j Septem. || Čas opazovanja. Stanje barometra ? mm ž* -tu N H- -3 Vetrovi Nebo 12 2. pop 9. zv. 7431 742 S ?36 18'1 brezvet. ■ jasno • v 13 7. zj . 742 3 13*0 ■ megla Padavina v 24 urah 0*0 mm — Srednia včerajšna temperatura 18*8°, normalna ITI0 — Vremenska napoved, za jutri: Lepo toplo vreme. Darila. Upravništvu našega lista so poslali: Za Ciril - Metodovo družbo; France Osct iz Maribora, nabrano ob priliki krsta prvega sinka trgovca Miloša Oseta, na Muti ob Dravi, 310 K. Srčna hvala! Poizvedbe. Zgubila so se izpričevala v rujavem ovitku od Šelenburgove ulice do frančiškanskega mostu. Pošten najditelj se vljudno naproša, da bi jih oddal na upravništvo -Slov. Naroda«. Najnovejša poročila. MIROVNE POGODBE NE PODPI' SEMO. LDU. Pariz, 12. septembra. (DKUVj Vrhovni zavezniški svet bo imel svojo prihodnjo sejo v torek. Vsled tega se bo izročitev mirovne pogodbe Bolgariji od-} godila »Intransigeant« poroča, da rok, dovoljen Romunom in Jugoslovanom za podpis mirovne pogodbe z Nemško A v-' stri jo, ne bo podaljšan. Romuni m Ju-: poslovan i so baje odločeni, da sploh ne1 podpišejo. MINISTRSKA KRIZA. LDU. Beograd, 12. septembra. Da**' nes dopoldne in popoldne Je imel mim>: strski svet seje, ki so trajale dalj časaJ Na sejah sc je razpravljalo o sedanjem! položaju. LDU. Beograd, 12. septembra. > V rašanje zunanje politike je potisnilo1 trenotno v ozadje notranje politične de*' gedbe. Opaža se, da danes m več važV no ali bo moirja vlada v ponedeljkovi seji narodnega predstavništva dobiti, kvorum za septembersko dvanajstino >n; ali pa bo morda z javno deklaracijo v/o-tovila, da vlada nima kvoruma, k/- se veliko število njenih pristašev /ahaja v inozemstvu. Trdi se, da ima, tia hitro reševanje vladnih poslov ^alekoso-Žeo vpliv dejstvo, da je na^ delegacij ja v Parizu za sedaj odkl^iila podpis mirovne pogodbe. To se ic baje dogodi-1 ? i v takih okoliščinah, kj dajejo vlacBi polne roke dela, da se snravj stvar na; čisto, Govori se o tem. da je dala vlada delegaciji navodila, v zmislu katerih je, bilo treba odklonitev podpisa mirovne pogodbe motivirati samo za načelnimi razlogi. Po teh je bilo treba z vsemi sredstvi do zadniega trenotka odstra-i niti zapreke, ki bi se brez posebnihl te/koč mojde odstraniti. Zalibog pa se1 dozdeva, da je predsednik naše mirov-; ne delegacije kljub vladnim navodilom j dal vsej stvari drugo smer. in uteme-j liil odklonitev podpisa 7 razlogi, ki ne j d?.'ejo stvari nobene važnosti. Sliši se! celo. da vladne stvarne zahteve ni vpo-' steval in da je s tem stališče državey< katero odobrili v skupnih posvetova-niih tudi zastopniki opozicije, spravil v, zelo dvomljivo loč, državo pa v skrajno" nepriioren položaj. Sedania vlada moraj v svojem domoljubnem stremljenju skle-1 niti zek> važne rlfrrepe, kako naj proti Uigravaaftl državnih interesov nastopi VoD krepko, da ne bo trpela država) in njene življenske koristi. LDU.Z3greb, 12. septembra. Dana-1 sria »Riječ Srba. Hrvata fn Slovenaca*, prinaša komunike o zunanji politiki, v katerem pravi, da stoji vlada pred dalekosežni mi odredbami in da se je s n oč i v p a r 1 a m e o -; tarnih krogih opredstoječib presenečenjih govorilo. Izdajatelj in odgovorni urednik: ,' %> Valentin Kopitar. Lastnina In ffsk »Narodne tiskarna«.* ii 99 druitvo xa elektrotehniška Id strojevno industrijo. Inženerji RottenliOrber io drogi Zagreb Telefon int. Kukovfće?a 8-84. o! 31 Brzojavi: Elektra, Zagreb. Projektiranje in gradnja naprav, ki spadajo v elektrotehniško in strojevno stroko. Veliko skladišče materijala, naprav in strojev, nabavljenih od odličnih elektrotehniS kih tvomic. 8208 IS I Prtprofefflo tftee twainlfto zalogo pili strolev za rodbino In obrt ter njih posameznih delov. Dobe se potrebščine za Šivilje, krojače in čevljarje ter galanterijsko m manufakturno blago (blago za obleke.) — Istotam se proda večja Partija rtaniBrTlli nogavic Josip Peteline Ljubljana, Sv. Petra nasip mm polovico lože za B abonma. »C Poizve se v gledališki pisarni 9067 4f nriario za n°ve sode ter izurjenega SUUdlJE kolarja išče ▼•Tarna v Laškem. Delniška pl- 8792 Kamnoseki in brnsaci se sprejmejo takoj pii Karano-seski dražbi v Celja. Plača po dogovoru 9053 Dfndaisil/i se tak°i sPreime v trgovino TlUDflJulAO z mešanim blagom. P< nudbe pod 57 9054 na upravništvo ,Slovenskega Naroda'*. 9054 Železne sode troleja kani trgovina s 'semeni Sever & Komp. Ljabljana, Wolfo-va olica št. 12. 8996 nq • kuhrhjska omara, steklena 9l • kredenca, divji petelin, zastori z nošalkami in 4 novi damski klobuki. Lepi pot št. 6, klet 9050 Vnflim dobro obstoječo hišo v mestu Jllipilil ali posestvo na deželi; približna vrednost 70.000 kron. Ponudbe naj se pošljejo na gospo Welle, Maribor MeHingerjeva ulica 75. 9052 flinihlD 10 v en?T0S manufakturno uplcjlllc b" trgovino knjigovodkinja. uPlača po dogovoru. Ponudbe na upr ?ASlovenskega Naroda" pod ..Starejša Ck^/tO«. 9043 'W potrsbolem ^Tsr5f ;tek vsaj eno lepo meblovano sobo. 'Plača se dobro. Ponudbe pod ,.Francoz 9049" na upravništvo „Slov. Naroda". 9049 t______ Jnfa Odda se polovico lože v partenu LULU, štev. 6. Pismene ponudbe na ^upravništvo ..Slov. Naroda" pod „ate- »niro Adonsfl 9059 Prodam veliko »ožp mot '2 minuti od železniške postaje, okolica bogata na lešu. Cena črez 200.000 jkron. Poizve se v uprav, tega lista Htijln žepnih ur, zlatnine in sre . wjli ¥t!d brnine sprejme F. Čuden Sin 1— nasproti glavne pošte v Ljubljani. jTočna in solidna izvTšitev. 5531 ,;; kakor tudi več učencev se sprejme proti dobremu plačilu v tajno* delo. Anton Steteer, mestni tesarski moister, Ljubljana, Jera-nova ulica št 13 4844 niiabn iz bol'še rodbine z dežele, naj-Uljuliu raje reaka 1—5 razreda, vzame v popolno oskrbo učiteljska rodbina :v'Ljubljani. Ponudbe na upravo „S!o-ivenskega Naroda" pod št. 608HI 9063. StHMORiiiijo ali stenonata lahko !v večernih urah podučevaJpjgospodično jv stenografiji proti plačilu, se išče nujno. Ponudbe na upravništvo ,slovenskega Naroda" pod ,,Stenografinja/100 9065. flnfeirtun v vsen rnodemih slogih ori-"uBiSllu poroča po zmerni ceni Fras : Škafar, Ljubljana, Rimski c 16. Sta^eHO " m pohištveno strojno mizarstvo. Kupu;em tudi les vsake vrste. 1072 Velo M\M in \$mi ffin za stanovanja i vrtom v Celju 320.000 K na prodaj. Pismene ponudbe na upravo „Slov. Naroda«, pod „Skladišce Celje", 9057 adobro ohranjeno motor, kolo (dijamant). Poizve se Raiser cesta Št. 1. v pritličju. Maribor. 9093 Inštruktor LsSe, in.struk?je w" ■««»w» k dijaku realcu. Cenj. ponudbe pod: .Inštrnktor 9098* SpretenžBlezninsr se sprejme v veletrgovino želez-nine v Jugoslaviji zunaj Ljubljane, ki jetudi vešč knjigovodstva in dober korešpondent; navedbe čosedajnega službovanja in plačilnega zahtevka s 'priloženimi prepisi spričeval vposlati tje na upravništvo »Slov. Naroda« pod »Železničar'8829- 8829 lep, imeniten grad pri Celja nW $5 lepih sob, veliko gospodarsko po-jslopje, črez 100 oralov zemlje, konji, i^ivina, svinje, letina, vodovodi, telefon vse električno razsvetljeno. Ponudbe na upravništvo „Slov. Naroda" ood 3,LepD posestvo 8990". 8990 Mi Mentea lospalna , jetne I zunanjosti, katera se tudi v gospodarstvu razume, želi mesta družabnice ali pomoči gospodinje v boljši hiši v /Jugoslaviji. Cenjene ponudbe pod wTakoj 18"/9068 na upravništvo „Slovenskega Naroda". 9068 SlS7elahoj i [močnikov in eden prirezovalec zg. delov- Plača od Dara (akord). Hrana in stanovanje lahko v hiši Matt. Peč-laik, ročno In stro t no čevlfaralvo Sr. Gameiine nad Ljubljano. Hnnimn* DoDer P^aim stroj, ev. s iVUiiliuu. cirilico; aparat za določitev {kvalitete žita (Hektoliterge\vicht); Ma-lligand; Staub-Pisko: Kommentar zum jHandels-Gesetzbuch: trg. in men. za* konik: GrOnhut: V/echselrecht; Hai-«ak: VVarenkunde; «Eisenbahnkarten» ■ od stare Avstro-O grške, Balkana, itd. [Ponudbe pod:, ŠPEDICIJ A/8884" na uprav. «lov. Naroda. 8884 Filip Pečenko, Ljubljana, Dunajska cesta 6. naznanja slavnemu občinstvu, da je otvoril Prvi lugoslovanskl zavod za Izdelovanje kefir; a ln fognnrta. Kefir je od zdravnikov priznan kot najboljši pripomoček proti tuberkulozi, anemiji, želodčnim boleznim i. t. d. Nenadomestljiv za slabotne dojenčke kakor od-rastle. Kefir uniči vse človeškemu organizm škodljive bacile. Pii rednemu uživanju kefirja dosežete visoko starost Uspeh za-jamčen s 100 j k. Razp-jš'Iia se tudi na deželo. Dve inoIzDi kozi na proda). s° ,r dvorišču Cesta na Rndolfovo telet nico it. 7. 9099 Knjigoveški vajenec se takoj sprejme. Več se izve Florljanska ulica 14. ^090 ^nroidlOt/l M 2 čevljarska pomočnika uJltjlklL uc za fino in mešano delo pii Josipn Presern, Celovška cetsa st. 82, Sp. Šiška, LJubljana. 9017 Drooerija Jaeitas." WS?S2; gg. fotogiafom in amaterjem bogato zalogo plošč, filmov, papirja ter vseh potrebščin. 8342 jnitj* kratek (Stutzfiugel) najboljše Idili znamke, izvrstno ohranjen kupim tak V. Bizjak, Rogaška Slatina. 9009 POZOr KVBftl S^hSt^ pletni spalni opremi se proda- Pismene ponudbe pod ,Pnh 9077" na uprav. Slov. Naroda. 9077 Lesni trgovtioozor! Sr^TS ga prodam celega. Cenjene ponudbe na tvrdko Jos. Rajšter, Šoštanj, Slovenija. 8975 liTnniitoIiirfl veš^a nemščine in fran-lijjl .;u;ilu coščine se*SDrejme takoj Sv. Petra cesta 21, !. nadstr. K. A Kre-gar. 9070 StaiBvaa';e z fcnoo za dijakinjo li-cejko se išče. Plača event. z drvmi ali naturalijami Franc Kus&fler, parns iaga ln mizarstvo. Litija. 9091 b prodaj ™ pristni perziiski 170 cm dolga 115 cm široka. C« » K. Druga 3 m 50 cm dolga, 1 m 70 cm široka. Cena 12.000 K. Naslov pove upravn. „Slovenskega Narodu'*. 9031 Odvetniška pisarna išče izurjeno Ponudbe pod F. 8994*1 na uprav. Slov. Naroda. 89Si PKnegzanenielilirsnosslii sratsnefm vbodom, katero išče s 1. oktobrom za stelno višji zasebni uradnik. Event. ponudbe pod šifro ,Zima 1919 9076" na ucravr-ištvo Slov. Ni roda. 9076 ženitna ponHa! $ \%% tz* % se želi seznaniti z gospodično ali vdovo ki bi imela gostilno ali premoženje v svrbo ženitve. Ponudbe pod »Mladenič 9073" na uprav. Slovenskega Naroda. 9073 Prvovrsten jahalni konj š£ brez napak izvrstnega temperamenta, uporabna tudi za vprego se proda. Ponudbe pod „Ugodna prilika 9071" na upravništvo Slovenskega Naroda 9071 V najam ali na rečno ™w$£ta trgovino ali kako drugo obrt. Prosili ka je bila mnogo let knjigovodkinja pri velikih graških podjetjih, kjer so jo radi njene slovenske narodnosti odslovili. Naslov pove upravništvo Slovenskega Naroda. 9047 Pruda M 180 mS mehkih drv 30 in 60 nUnO H cm dolžine takoj in 140 m3 mehkih drv 1 m dolge koncem t. 1. ali januarja prih. leta. Ponudbe na naslov: Lesna trgovina Orabštanj Koroško. 9088 Kupujemo vsake množino lesa okroglega, rezanega, desk, bukovih in hrastovih švelerjev ter oglja in kurilnih drv. Natančne ponudbe pod: ,Export lesa 9069" na upravništvo Slovenskega Naroda. 9069 fliiibinin mlado, zdravo, potrebuje JlUlHia}U\ takoj višji uradnfk za pospravljanje ene sobe. Plača 100—200 kron mesečno in stanovanje brez hrane. Prosta je cel dan in more delati kar hoče za ostale svoje potrebe. Ponudbe na upravo SI. N. pod „Kirko9046 Izvežiian samski strojnik poslenja v kakej tovarni ali podobnem podjetju. Prijave prosi do 20. t. m. pod: .Strojnik 9100" na upravništvo .Slov. Naroda» 9100 Samostojen korešpondent & ga, nemškega in po možnosti tudi italijanskega dopisovanja se sprejme takoj v veletrgovino z lesom. Ponudbe na upravništvo »Sloven. Naroda« pod .Dobra moč 1919/9094- 9004 G- 'ii'T-rna v*5ča slovenska in nem-U^fJuUlLUfl, ške korespondence, strojepisja in knjigovodstva s prakso išče službo korespondentinje, blagajničar-ke v kiki trgovini ali kavarni, sploh kaj primernega z takojšnjim ali poz-znejšim nastopom. Gre še rajši na deželo kot v mesto tudi izven Kranjske. Ponudbe pod poštno ležeče Nova vas Vel. Lašče, Dolenjsko, 9004 fjrftYn' Kdo bi mogel nasveto riUjliJCIt vati iz prijaznosti inteligentnemu trgovcu, kateri bi imel veselje priženiti se v dobro upeljano trgovino, event. tudi gostilno. Radi pomanjkanja znanja v teh krogih, moram tem potom iskati moji inteligentni svakinji, prijetne zunanjosti, ki je primorana vsled nenadnih družinskih lazmer poročiti se. Ozira se samo na zdrave, ugledne, dobro situirane in podjetne gospode. Cenieae ponudbe samo s sliko pod .Industrija 756' na Anoočni zavod Drago Betcljik, Ljonljana ■j ahuuuii avvu urago l _s CaakacieM nihffir Kitnim kompletne nove tudi rabljene nUpilll sifonske stekU »/2 Ht — 0-6 lit. J- Paar, Jesenice, Sorenjsko. 8946 Sprejme se nienka 5 liška ulica it. 12. 8947 »j ^tara železna ograja in vrata, '-u Ponudbe na počini predal ■io*. . 8943 rjr.n {miD znamke Singer od 900K i-iL IlUjC naprej ra -pošilja Anton Lečnik, Borovije, 8526 Stavbni delovonia s VmPoirt Vinko Majdič, valjčni mlin Kranj. 8988 DnVrŠnHf za srednie velikega gospoda, 1 Uffldlllll skoraj nov, se pioda. Naslov pove upravništvo ,;Slov. Naroda". 9021 Sprejme se takoj IvanPerdanu, trgoviaa v Liubl}an! ItfiRra sPreJme modna trgovina Kette UlCDlfl Ljubljana. 9045 ItfO VD na Prometnern kraju lokal ali '■It aC trgovino. Ponudbe na upravništvo »Slovenskega Naroda« pod: .Lokal 8972" 8972 Tamouraško društvo k&STS* t sernico ia 11 .bugarjo. Ponudbe na zgornji naslov. 8873 Kupi se dannko jahainn krilo novo aH nošeno. Ponudbe poH .Jahalno krilo 8971" na upravništvo Slovenskega Naroda. 8971 Proda se 3 zaboje kock za j v škatljah a 1000 komadov. Naslov pove uprav. .Slov. Naroda4* 8973 SirejM se leua. \ine. kot vajenca tvrdka J. Kostevc Ljubljana. 9014 D"klin stara *9 let> žeM Priti v s,u" ZMM, *bo k dobri družini, če mogoče na HrvaŠko, Le pismene ponudbe na upravništvo Slov. Naroda pod .Zanesljiva in poštena 9006"- 9006 ali brez nje. Ponudbe pod Hrovat 9003' na ueravništvo Slov. Naroda. 9003 Vinko Majdič, valjčni mlin v Kranju oddaja foinilfri Ponudbe nai izkazu-mesto lujDInU. jejo srednješolske in akademične študije ev. dosedanje službovanje in zahteve glede plače. 8987 D'DOM za trgovino mešane stroke, iz luiilu boljše hiše, s hrano in stanovanjem ter porolno oskrbo v hiši, sprejme takoj J. Krasovica trgovec v Žalen. 8417 1 špecerijski stelaži skoraj novi, prvovrstnega izdelka iz trdega lesa se ugodno pro-dasta. Snšnik, Linbliana, Zaloška c. 21. 8773 Vik gozđ na Staje* na predaj 487 ha okoli 800 oralov 45.C00 m» smrekov les. Cena K 1 500.000. Ponudbe pod: .Resen Kupec 8976" na uprav. .Slovenskega Naroda' 8976 Apoteka Momira V. Nikolića u Kraljevu p« magistra iii nametnika ^nfttnlrarfVrfn Plata mesečno 1500 kru-OPIcRđlđnUU, na stan i doručak. 8775 Do 50 vagonov kmm lesa (brezovih štang) je naprodai. Les še raste. Resni kupci naj se oglasijo na upravništvo tega lista za naslov. 8877 Kspiorislinia rijsko trgovino, z daljšo prakso, zmožna stenografije, strojepisja in drugih pisarniških del. Ponudbe naj se naslovi pod .Pisarniška moč* na upravo Slov. Naroda. 8864 Hodim ladie. hruške in jabolka, kakor tudi hruške za vkuhanje v precejšnji množini in po primernih cenah. Josip Deberšek v Borovljah. £940 Ilronor 14 ielni c'€'ck» z zadostno Ir'licl. šolsko izobr zbo, želi vstopiti kot učenec v veČio trgovino z mešanim blagom. Ponudbe se prosi na uprav. .Slov. Naroda* pod šifro: .učenec 8956" 8956 Kontorislinja, zmožna slovenščine in nemščine v govoru in pisavi se sprejme rroti popolni oskrbi v hiši Marka Rosenberg, trgovina z že-leznino in špecerljo, Ljutomer. Štajersko. se proda. Cena 800 K. Ponudbe pod ,Trieder;8991" na upravništvo „Slov. Naroda". 8991 manufakturni trgovini,* dober prodajalec, ki je absolviral aranžersko šolo v Pragj, želi svoje sedanje mesto pre-meniti ter nastopiti siužbo v kaki večji trgovtni na Kranjskem, Štajerskem ali HrvaŠkem Cenjene ponudbe na uprav. »Slovenskega Naroda« pod: .Aranter 8888" 8888 imam nanr&Hai 1 MaYe»1ev Konversa- llttotU MplOUUJ tions leksikon 24 kr,v_g 6 izdaja, novo, Schlosserrevo zgodovino 24 knjig. VVertall u. Menschheit 6 knjig, Mensch u. die Erde 10 knjig, veliki Stilerjev atlas. Allgemeine Kunst-gesehihte 3 knjige, in še mnogo drugih. Interesenti naj se obrnejo na B. Fetfer-majer, fotograf, Žalec, Savinjska deti a* Slavij*. 9006 Posestvo v zelo prijetni solnčni legi ob južni železniški prori, BO min. do železniške oostaje in cerkve, poleg glavne ceste. Redi se 5 goved, vtnogtadni novi nasadi, močno sadno drevje in lep gozd. Hišno in gospodarsko poslopje v najboljšem stanja se pod ugodnimi pogoji proda. Vpraiati je pri Ltaart Po4-hoiialkf Iflfttttft WH K Toli Kovanega učenta8prejme takoj w 5 mojster v Ljubljani. ko Weiss, kovaški 9085 Otrniki vozite! n proda.Povrraža ulica štev. 7/1. se Roma 9o80 išče Zanesljiv, mesarski pnmoinik. službo, Vstop takoj. Naslov pove uprav. Slov. Naroda. 9078 ttrninih k parni žagi izvc-b3n tudi za OllUJUll električno razsvetljavo se išče za takoj ali po dogovoru. Ponudbe pod .Parna žaga M84" na upravništvo Slovenskega Naroda. 9084 Mfiilffl bnln *^ur^°PP Diana«, dobro InuolU AUIU ohranjeno, nove ženske čevlje, visoke št. 39, moški rujavi gorski čevlji štev, 41 se ceno prodajo-- Poizve se Breg 20, gostilna. 9082 Doblif^ iz bo,Jše družine, stara 16 let, UCilllLu pripravna za vsa hišna opravila in ima tudi veselje do šivanja, želi vstopiti k boljši šivilji kot učenka katera bi pomagala tudi pri hišnih ooravilih proti hrani in stanovanju. Naslov pove upravništvo „Slovenskega Naroda«. 8974 Svarilo. Kdor raznaša o moji osebi kate rekoli neresnične govorice, ter napada mojo čast s tem. da me tako nesramno sumi, svarim, da bodem v tem slučaju napram vsakomur brez razlike sodnijsko postopal 9044 Artur Sracovskv zas. uradnik. r'''-iTD ?D trfiovs^ pomočnik ali pro-!wjb1l (Z dajalka, prvovrstna moč za manufakturno in mendno ^stroko. Zmožnost slovenskega in nemškega jezika. Reflektira se samo na samostojno prvovrstno moč. Ponudbe je vposlati z navedbo plače do 20. t m. na manufakturno in modno trgovino Sirec & Drolenlk, Cel e. 9051 Z00 lamshlh filcklobukov se proda. Kupci naj se zglase z navedbo cen pod „klobuk* na uprav. Slov. Naroda. 9096 Uradno dovoli ena. te 20 let o tisto? e ća najstaregsn ljubljanska pnsrednvalnlca stannvanj in boljših i G. Flux Gosposka ulica 4, I. nadstropje levo. Pri zunanjih naročilih znamka za odgovor. Proda se 3 lepe sako-obleke iz Ševjota (2 rjavi) ena plava), 2 para čevljev št. 42., tri mehke klobuke, eno Čepico, 2 para ženskih Čevljev št. 39., eno žensko krilo (ševjot) in ena zelena markizet bluza, vse malo nošeno. H. Veber, Bleiweisova cesta 4/1. 9079 35ru$niee (Preiselbeeren) v košaricah po 8 litr. K 37■—, po 16 litrov K 72;— franko poštnina in košarica razrTošilja dokler se še dobijo. Karel Loibner, Celje. 9032 Avtomobil -■ z zelo dobrim strojem kupim. Oni gospod, ki mi je že pisal, da ima na prodaj majhen avtomobil za 16.000 K naj mi pošlje svojo adreso. Posestniki brezhibnih avtomobilov naj pošljejo ponudbe na Ulriha Bakovsky, poste restante Zidan Most. 9083 - Zastopstvo - za Srem, Bosno ln eden del Srbije sprejme novo osnovana agenturna in komisijonalna trgovina za vse vrste trgovskega blaga (kolonijalno in slično) Sprejel bi glavno zastopstvo kake večje tvornice za te kraje in prenesel sedež v Zemun aH Beogiad. Poseduje jamstvo i priporočila ln veliko poznanstvo. Vprašanja v svrho nadjijnega dogovora Prosim pod: .MitroTka' na Blockoerov zavod za oglasi vanje Zagreb. 1-78. 9061J dr. Odvstnik v Mariboru. Sodnijska ulica številka 14. išče izurjenega koncipijenta s substitucijsko pravico. Tudi začetniki naj stavijo ponudbe. Pogoji ugodni. Plača po dogovoru. Vstop takoj. Ponudbe pod zgo-rajšnjim naslovom! 9086 - podgane stenice - ščurki ia vsa zalega nora aegiatti ako spetrebite noja sajteu fekiiei* is pofsodl k?aljeaa sredstva kakor: proti poljski« ■«■ 6 K, za podfaae is miti stase K 6-—; za starke K ••—; posebna ntttsa tinktura za fteafce KI-—; ntcevalec mol jer K 3*-; prašek proti mrčesom 5 K; mazilo proti sicm pri Ijndeb s K; mazilo za nii pri žirini 2 K; prašek za sil t obleki is perila 3 K; tisktara proti mrčesa aa sadjs is zcleoladl (uničevalec rastlin) K 3-—. PoSilja po povzetju Zavod za ekspert it-i Ilija Parano« trgovec v Šabcu v Srbiji, ima naprodaj večjo množino rumene in zdrave koruze in pšenice in sicer franko šlep Šabac. Išče direktne zveze za prodajo živil tudi za v bodoče. 7359 Slivovko prvovrstno pristno blago ima v zalogi Bndoll Zore & Komp. Littbljans 8029 Komisijska trgovina Filip Pečenko, Ljubljana, Dunajska c, 7 priporoča svojo bogato zalogo manu-fakturnega blaga: cefirja, tiskovine, barhenta, klota, hlačevlne. nogavic, robcev, sukanca, svile za šivanje, bombaža za pletenje nogavic, gumbov, pritiskačev, rlnčic za čevlje in drugih zdelkov čeških tvornic, katere zastopa. Pristni flrnež oljnate barve lastnega izdelka, kakor suhe barve, lake in oarvo za obleke nudi ponajnižji ceni tvrdka Jančar & Comp Lfnbljana Slomškova nlfca štev, 19. 8299 Pravo rumeno domače milo n pranje 1 kilogram K 16— Pri naročbi 1 skrinjice okoli 3 in pol Kg K 56 — franko. Po povzetju pošilja zavod za eksport M. Jfinker, Zagreb, 15.. Petrinj-ska al 3/UI Obenem z naročbo je poslati polovico iznosa. s2doMvvsaKi množini. Jeranova nllca U. 11. 8388 Pristno črno se dobi pri Ivanu Buzzollni, delikatesna trgovina, Lingarjeva ulica. 8783 Prva jugoslovanska zlatarska delavnica Aloizij Fnchsj Selenburgova ul. ?emKro zlatu in srsnrn ^ sSS. priporočam velUco zalogo zlatnine, sre-brnine, ur, briliantov f. t- d. vsa popravila in nova dela se izvršujejo v lastni delavnici točno in solidno. 7928 23 vzij v • • • Prevzel sem od vojne uprave črez 3000 komadov konjskih komatov, blazin iz konjska žime v vseh veličinah. Cenj. interesentom so na razpolago po tako nizkih cenah, da si jih vsak pojednec. lahko nabavi za malo vsoto. Prodaji na drobno in debelo! Dokler ne poide zaloga. V. Dolenec. Zagreb, Prilaz. Ga D. 25. Telef. 17—03. Prvovrstna vozna kolesa plaicein cevi priporoča tvrdka IGN. VOK specialna trgovina šivalnih strojev in koles. Ljubljana. Sodna ulica št 7. 7334 GRIZ se pojavlja v celi Sloveniji. Občinstvo se opozarja, da ne uživa surovega sadja, ne zelenjave, razen iz zanesljivo zdravih krajev. Največja nevarnost za oboljenja na griži pa je slaba pitna voda, zato naj slavno občinstvo pije samo zdravilni ,,Tejioel-vrelec11 iz naše Rogaške Slatine. 9058 Kupi se vsaka množina bukovih in hrastovih jjpf bukov, oglja in tesan les. Množina in cene naj se v ponudbah označijo 8880 Malenšeh M., IR ribor. Prva krojaška delavnica == za popravila, čiščenje in likanje vsake vrste moških oblek se priporoča Fran Ahčin, Gajeva ulica št. 2., nasproti glavne pošte. 8989 1 za Resljeva c. št. 4. Prodaja porcelanske in emailirane posode od 9. do 22. septembra. KUS. Krojaški mojster Sp. Šiška, Celovška ces. 23, se priporoča za jesensko sezono cenj. odjemalcem, sprejema vse v to stroko spadajoča de!a; točna izvršitev in solidne cene. 8781 .LURION' vosak za lastilo za obućun šalje na veliko pošt. pouzećem Herman Goldmann, Zagreb, Strossmavrova ul. 5. Prodalose 16 rjpvih žaluzij na verižico 101/90. 90/8(7, moški čevlji, perilo in obleke, $ald*nska obleka, frak, kožuh, zimski in letni površnik, zlata in stara srebrna ura. Ogleda se lahko vsaki dan od 2—5 popoldne. Kje pove upravn. .Slov. Naroda« 8751 Kupi se par vagonov oglfa ls bukovega lesa in 1 vagon hru&hovega losa (2 coli debele deske, ali pa lepi hlodi brez grč). -Ponudbe z navedbo cen naj se pošljejo na upravništvo. tovarne WiUiam Prym na Polzeli. 8993 LastilO za cipele, .Perplei* i „Fix* nu-dja tuce po K 23*— uz pouzeče Karlo Haslach, Zagreb. 8W Mi a Ia. rumeno brez arzena, na jnti 16 kron po kili. Pri večjem odjemu ceneje. Tvornica sumporače Mavro Teichner, Vinkovci. Za izdelovanje šampanjca se išče kompanjon z 30 do ,0 tisoč kron, aparati so Že postavljeni. Ponudbe pod: „Velika bodočnost" na uprav. »Slov. Naroda". 902: Lepo črno letošnjo se dobi v vsaki množini pri tvrdki Lndwlg Draxi«r, Dunaj (Wion> XIV., Avstrija, 9097 EKSPORT TEHNIČNIH PREDMETOV išče odjemalce event, tO zastavnika. Seznam predmetov na željo takoj. Dobroobstoječa pirotehnična tovarna išče za posamezne okraje osir. province Jugoslavije spretne, dobrovpeljane -nffnnnilift za prodajo svojih pirotehničnih predmetov, cu- /rji |U dežnih sveč itd. Sposobni kompetenti naj pošljejo LUiJIU|Jllinu svoje ponudbe z navsdbo referenc pod »Feaerarerlc 3928" na aiOBCso ekipeplcijo Edrird Braon. Dnnaj (Wien) 1, Strobelgasse z. 9092 D++:C 6 9Q 31 54 063306 WB2 Vžigalice dobi ▼ najkrajšem časa družba IMPEX" tt' in jih bo oddajala po 30 vinarjev , škatljico. 9048 = priporoča = Več mm. lepih suhih desk za izdelovanje pohištva, vse debelosti, se tako] kupi. Najni je ponudbe s ceno na tovarno stolov Zg. Gameljne nad Ljubljano. 9023 Nepremočl]ivo platno francoskega Izvora za dežne plašče je ravnokar došlo. 8782 A. E. Skaberne, Ljubljana. Trgovino Marilo Rogelj, LJubljana, Sv, Petra c. št. 33, priporoča svojo bogato zalogo manufakturnega blaga, cefirja, pla-vine, hlačevine, volnene štofe, svilo, robce, nogavice, sukanec in drobnarijo. 8816 Konzervne steklenice :.: vkuhalni aparati :.: § pri trgovini s železnico in salogi strojev Fr Stupica, Ljubljana, Marije Terezije c 1. Zahtevajte cenovnike. Zahtevajte cenovnike. Barva - kemično - čisti vsakovrstno blago, obleke SpoVst svetloiika na dom) i m ■muh himiiiihii i m i ovratnice, zapestnice in i srajce pere _ tovarna Jfll REICH, Pcdruž., Selenbugovaul. 3.. Pristne kranjs se zopet dobe in razpošiljajo pri M. Vrbas, SlORIŠKOUG Ul. 13. (nasproti mestne elektrarne.) Hudim švedske vžigalice znamka ,SoIo« za mesec september po 36 vinarjev škatljica. Kedor na te vžigalice reflektira, prosi obratnega naročila Ivan Perdan v Ljubljani. 8808 8909 v Zgornji Žišlii vila, dva vrta, njive, gozd, stavbene parcele, hlev se zaradi preselitve tako! proda. Pismene ponudbe se prosijo pod: ,,K 20O.OO0'1 na Anončna ekspedicijo AL Matelio, Ljubljana, Kongresni trg 3, telefon 174. 9072 n ?iilo. da sem otvorila na Cenjenim damam uljudno naznanjam, Mestnem trgu št. 7, lastno ii iovaio in pilovii iioi Preoblikalo se bode hitro in lepo vse klobuke od najfinejšega velourja do navadnega filca po najnovejših francoskih modelih. Cene primerne. — Za naklonjenost se cenj. damam priporoča Fricko Juvan Zvonka Zupane poročena Ljubljana 14. septembra 1919. Ivan Rutar pristav obrat. ravn. južne železnice Milena Rutar roj. Negode poročena 11. septembra 1919. Ljubljana Novo mesto Trst in pr sprejme večja špecerijska trgovina v LJubljani. — Plača po dogovoru. Pismene ponudbe na upravništvo »Slovenskega Naroda" pod imenom „Detaillst". 8866 išče v svrho izkoriščenja svojih uvoznih ofert uvedene zaatop. nlka ln tehnike event. nde- leinlke za izvedbo transitnih ■kupčij. Natančni dopisi z navedbo dosedanjega poslovanja, uvedene stroke, zaželjenega zastop- Resna firma stvenega okoliša pod „R 19*1 na anončno Platzer, Maribor. pisarno Andrej 8478 kompletna garnitura strojev za izdelovanje parketov (to so 3 stroji), za K 180 O— dalje cca. 800 m2 napol izdelanih hrastovih parketov po dogovorjeni ceni. Ogleda se v tovarni stolov Zi?. Oameljne pri L]ub!janl. 9022 Došlo le zopet fino m m olje in Sur.!ighf milo Vedno velika zaloga vsakovrstnega žganja- Oddaja se samo na debelo. Gregorc ii Verlii Mlina. 91 za wmw Vrlo dobro sredstvo s kojim more vsakdo sebi sam impregnirati ovratnike, manšete itd Istim se sredstvom namaže dotični komad čim več tem bolje in potem posuši. Nesnaga se more vrlo lahko z vlažno cunjico izprati. Jedna steklenica sredstva zadostuje -jsk več mesecev ter se prihrani novce in perilo od pranja, s čimer se kvari. Jedna steklenica stane K 10- Izdeluje in prodaja: Danica poduzeće" M. Telchner, Vinkovci. — Preprodajalci dobijo velik popust in reklamo! 9002 Me£si sa 0:1 1 f IVEesta! trg 3. — Ljubljana — Zraven roiovža. Priporoča cenj. damam veliko izbiro najnovejših zimskih klobukov ter baržunastih in svilnatih čepic vseh vrst za dame in deklice. Sprejema tudi vse stare klobuke za prekrojenje in vsa v to stroko spadajoča dela, katera se točno izvršijo. Cene zmerne. 9064 Tražim namleštenle Absolvent sam više talijanske trgovačke škole rw._^w.____,___^ ....„Revoltela" u Tr- stu, sa bankovnom praksom, potpuno samostalan knjigovodja i pouzdan u bilanciranju, te srpsko-hrvatski, talijanski, francuski, engleski i njemački dopisnik, daktvlograf i hrvatsko-talijanski stenograf, sa najboljim referencama. Ustupio bi u veću trgovačku kuću, koja se bavi raznovrsnim poslovima i ima razgranjeno poslovanje ili u koji novčani zavod. Posjeduči K 30.000*— kapitala udružio bi se takodjer sa ozbiljnim i sposobnim agentom - komi-siionerom jugoslavenskih i inozemnih firmi. Cijenjene upite nek se pošalje pod „Cif" Poste restant Centrala — Zagreb. 9066 dvofe hiš v št. 2 ln 2a, v Sp. Siški, Oosposvetska ees. z vsemi pritiklinami, prostori so pripravni za vsako trgovino in se nahaja v hiši št. 2 pekarija, gostilna In Špecerijska trgovina. Hiše so poleg cerkve. Ker se ne maram prerekati z neko stranko in mi je sodišče razveljavilo odpoved, naj se ponudbe stavijo osebno meni, ali pa pismeno na naslov 9062 Josip Seidi, Lfubijana ¥11. Bukova drva ogl|e, smrekov las, daske im trame kupuje „C10ATlAMr gozdna lad. delniška družba v LJubljani, Marije Tarastje' cesta štev. 2- 8206 4 Gospodinja ki rabi H štedi s perilom, časom, trudom fn denarjem. Poiskusni zavoji a 4 Vi kg; t vsebine. IONAC FOCK, tvornica mila in sode, Kranj. elika zaloga raznobarvnega tu- in inozemskega blaga. Naflepša Izbira oblek lastnega Izdelka po najnovejšem kroja, belih ia barvanih srajc z In brez ovratnikov, samoveznic, športnih čepic Itd. ter raznovrstnega manufakturnega blaga. Prva kranjska razpošiljalna 5CHWAB & BIZJAK, Ljubljana Dvorni trg 3. Ped narodno kavarno. Orodje za ključavničarje, kovača instalaterje tehnična predmete klingerit. Trgovci prednostne cene. Otto Nussbaum, tehnični biro za orodjarsko opremo. Dunaj (Wien IX. 4 Nussdorferstrasse 68 Berlin W. S, Praga I. 9011 %S, %y %\ /& W?\ Slavnemu občinstvu naznanjava da sva prevzela gostilno Skrbela bodeva za dobro in točno postrežbo ter se priporočava za mno-gobrojen obisk. Ivan in Ana hm i Goriškega Transportno in prometno društvo Središnjica: ZAGREB, Ilica 45. Telefon 2—20. Podružnica ! „ Vnka Earaaitta 16. Telefon 2—77. Brzojavi: Transport Zagreb. Odpremnlskl oddelek: Odnrema In doprama vsako|akega blaga. VakladUćenja v veliki* anhih magailnlh. Zbirni promet Wi en—Zagreb - -Beograd. Strokovna ocarinjeni a. Agentnrnl ln komlsijonalni oddelek: Prodaja blaga v komisijo, ■■kop la predaja ta lasten racan. Eksport vsak vrst poljedelakln Izdelkov. Import lndasUljskik prodmatov. Vsa Informacija takoj brasplacnol 6429 Sam. Pollak, Zagreb, Jelačićev trg 6. Najcenejši nakup manufakturnega blaga na debelo kakor: cefiri, sifoni, barhenti, velouri, flanele, modra tiskovina, Kord-bar-' žuni, hlačevina i. t. d. 8342 Sam. Pollak, Zagreb, Jelačićev trg 6. •3 ■- . SI za avtomobile vsake vrste priporoča F. FLORJANCIC, trgovina a kolesi, motoril ln avtomobili. Mehanična delavnica. Šelenbnrgova nlloa 6. Prvovrstna sveža slanina M) ■EHMasnHMamBmaBBamammHmmi ■-o od pitanih sremskih prašičev se prodaja začasno vsaki dan na1 Predovičevi stojnici v Šolskem drevoredu od 1 kg naprej U vrste (riba) po K 30- , U. vrste po E 28-— sa kg. 3ve vrsti živežnih namirnica anđja nz dnevne cijene Trgovačko komisionalni posao F. J. Ambrošlć Virovitica Slavonija._*j zamenjam, prodajam vsake vrste' pisemskih znamk, rabljenih in nerabljenih, vseh jugoslovanskih^ izdaj, Bosne, Hrvatske, franka znamke in porto znamke, slo* venske Porto In časopisne. Franjo Potka), ,988 LJubljana, poštni pređaL (Erjavčeva cesta 14, od 14—16 are pop.), „3sis" dioničarsko društvo . za industriju i promet droga i kemikalija, Zagreb. Poziv na supskripciju druge emisije dionica društvo ,Isis" dioničarskog društva za industriju i promet droga i kemikalija u Zagrebu. Konstituirajuća glavna skupština „Isis" dioničarskog društva za industriju i promet droga i kemikalija od 12. junija 1918. ustanovila je temeljnu glavnicu društva sa K 4,000.000— razdijeljenu u 20.000 dionica po K 200*— nominale. Od tih dionica: izdano je prigodom osnutka društva 7.500 komada dionica u ukupnom iznosu od K 1,500.000-—, dok je prepušteno ravnateljstvu, da razpiše daljnje emisije. Na temelju te ovlasti dane ravnateljstvu po glavnoj skupštini, zaključilo je isto u svojoj sjednici od 21. lipnja 1919., da uslijed raširenja društvenog poslovanja na čitavi teritorij kraljevstva Srba, Hrvata i Slovenaca i uslijed zaključka, da se u prestolnom gradu države, u Beogradu osnuje poseban odeljak društva, sada izloži na upis daljnjih 12.500 dionica po K 200*— nominale u skupnom iznosu od K 2,500.000*—. Upis na te dionice izvršiti će se uz slijedeće uvjete: I. Starim dioničarima prepuštaju se dionice nove emisije u razmjeru od 1 nove dionice na 3 stare uz djerm od K 225 — po dionici. II. Novim upisateljima prepuštaju se dionice ove emisije uz tečaj od K 250 — po dionici. III. Rok upisa za stare dioničare i nove upisatelje opredjeljuje se u vremenu od 1. septembra do 15. oktobra ove godine, te se kod upisa imade uplatiti uz odredjeni tečaj za jiove dionice i 4% kamata od 1. srpnja do dana uplate. Čitavi iznos tečajne vrijednosti dionica kao i kamati imadu se najedanput uplatiti prigodom upisa. Stari dioničari imadu kod upisa, u svrhu prebiliegovanja dionica — odnosno medjutom« nica —, iste predložiti. IV. Nove dionice participiraju na poslovnom dobitku društva za prvu poslovnu godinu, t. j. do 31. decembra 1919. sa 50% odnosno na polovici dividende, koja će se za tu poslovni* godinu ustanoviti. V. U koliko se nebi za upis slobodnih dionica ove emisije prijavio dovoljan broj upisatelja iz bivše oblasti Srbije, Vojvodine, Bosne, Dalmacije i Slovenije, pripada prvenstvo prigodom] dodijeljenja starim dioničarima, nu uz uvjete, opredijeljene-za upis slobodnih dionica. VI. Ravnateljstvo si nakon izvršenog upisa pridržaje pravo dodijeljenja upisateljima u smislu gornjih ustanova, naročito za slučaj, ako bi emisija upisima bila prekoračena. VII. Upis na ovu emisiju dionica izvršiti će se u Beogradu, Zagrebu, Osijeku, Subotici, Karlovcu, Varaždinu, Vukovaru, Crikvenici i Novom kod Hrvatske zemaljske banke, u Ljubljani, Splitu i Dubrovniku kod Jadranske banke, u Sarajevu, Mostaru i Tuzli kod Hrvatske centralne banke, na Sušaku kod Banke i štedione za Primorje. Zagrebi dne 30. avgusta 1919. Ravnateljstvo. umm 5904 3356 467 16 8 Stran 8. .SLOVENSKI NAWOD-, aue 14. septembra li*l9 Itev. 214. Menjalnico [MP JI! d. i o. z. v Ljubljani, nasproti jul. kolodvoru kupuje in prodaja tuje valute vedno po najugodnejSem dnevnem kur-zu. Bavi se poleg tega z bančno in trgovsko komisijo, sprejema v inka-so devize na vsa inozemska tržišča, kupuje ln prodala tu in inozemske vrednostne papirje in daje Informacije o vseh v bančno stroko spadajočih transakcijah. — Vodstvo v rokah strokovnjakov — bivših bančnih uradnikov. OospodorsKo zvezo v Ljubljani, priporoča svojo veliko zalogo zajamčeno pristnih vin, osobito: 10% staro ogrsko, letnik 1917, 12% ogrsko belo L 1918 ls okolice Bela cerkev-Vršec, 10 banaško, 1. 1918 vsi brez kisline, nadalje štajerska, hrvatska in dolenjska vina, po najnljžih cenah ¥ lastnik posodah*. Vina so dobro obležana in prevzame Gospodarska zveza glede pristnosti vso odgovornost. 8082 Prvo vratna tovarna v Ljubljani Mre vpeliana Iste salo 5pretnc zastopnice event. za vso Jugoslavijo. Ponudbe z navedbo referenc pod L. H. $0—4§08 na Radolla Moiio, Dunaj (Wlen I.) Selleratatte 2. 9008 pripravna za obrtnike in fotografioni aparat 9X12 cm. Pojasnila daje upravništvo Slovenskega Naroda. 8926 iraovci. rii in Pišite samo 8525 Ali si želite nabaviti blago po najnižjih cenah? za brezplačen prospekt na: J. Hafdaš, Bedekovčlna (Hrvatska). Denarna nakazila v Ceho-Slovašbo in v Nemško Avstrijo sprejema Menjalnica ln informacijska pisarna d. z o. z. nasproti južnemu kolodvoru. kupi v vsaki množini stroiil-na tovarna SAMSA & Co. v Ljubljani Marije Terezije C 2. S20$ P. Curtlja 8 i. (Republika Argentina u Jutnoi Americi) Ulica 25 de Maje broj 366. Brzojavna adresa: Corćija, Buenos Aires, Codex A. B. Č. 5. izdaDje. Prva Jugoslavenska izvozna i uvozna kuća, mjenjačnica 1 parobrodarska agencija. — Prima zastupstva i komisije svake vrsti. Prima u konsignaciju i za prodaju robu svake vrsti. — Obavlja narućbe i ocipreme svake vrsti. — Naplaćuje i isplaćuje fakture, naputnice i doznake za sva mjesta Južne Amerike. — Kupuje i prodaje novac i valute svih driava po najboljem dnevnom tećaju. — Prodaje vozne karte za sve parobrodarske pruge iz Buenos Airesa. 8746 dozah, steklenih lončkih in sodčkih, lepilo (kit) za steklarje in različni kemični produkti po tovarniških cenah naprodaj. Kemična tovarna v- L- Bleler D u na XX. Hlostera enbnrgerstr. 107 9010 Gablonška bižuferija. Pristne ln nepristoe kot br> boleroje, uhane, prstane, lasne tv tančice zaponke, i .., o vratne zaponke, kravatne Igle, koiteje, verižice, torbice nlppes itd. kupite najboljše pri Rudolf Peukert, Gabionz aN> Wienerstrasse 38- Vzorčne pošiljatve od 100 K naprej po povzetju. ■ Sprejmem za lakoj ali za čimprej mogoče odvetniškega koncipijenta ki ima sodno prakso in doktorat. Novo mesto 3. septembra 1919. 8749 Dr. $shegyla, odvetnik. f" Pohištvo "I Spalne, jedilne in gosposke sobe, kuhinjska oprava, podložki mo droci, otomane, spalni in dekoracijski divani, postelje, omare, mize in stoli iz mehkega in trdega lesa, železne postelje in umivalniki ter vse vrste lesenega, železnega tapeciranega pohištva v vsakem slogu od proste do najf. izvršitve po jako nizkih cenah pnJtvrdkTža poliištvo KAPŠEL PREISf Maribor' Stolni trg 6. Svoboden ogled! Ceniki zastonj I [usna poiam oblastveno koncesijonlran zavod I. razreda. • Zasebna in kupcijska pojasnila. I Največja zanesljivost. ■ Zastopstvo po vsej Italiji. Zveze na vseh krajih sveta. Trst, Via S. Spiridione 1. 8790 E3| is ta jot m m m on Fotograf Josip Pelikan vljudno naznanja cenj. občinstvu v Celju in okolici, da je prevzel bivši atelje MARTIN LENZ v Razlagovi ulici pri hotelu „Union" 9087 == blizu kolodvora. = ^telje za moderno in umetno fotografijo. (s) si i tšl (šl IS Is) (5j !5j BI za likerje, rum in žganje dobavlja v vsaki množini, ker je dovoljen izvoz v Jugosjavijo, po železnici potom špediterja v priznano najboljših kvalitetah in poceni Prva dunajska parna tovar. eter. olj, esenc in barv J. FEI6L, SOHN & Co, Wien XV, L, Frledrlchsplatz 3/a. Ustanovljeno leta 1872 Ljubljana, PODRUŽNICO U MARIBORU Gosposka al. it. ie ustanovila tovarna za barvanje in kemično čiščenje o!M fovsakovRtnega »lasa svetlolikanje (ovratnikov, srajc, zapestnic i. t. d.) JOS. REICH Novo maslo Maribor. (q trn- MODNI SALON STUCHLV • MASCHKE LJUBLJANA — ŽIDOVSKA UL. 3 — DVORSKI TRG I. priporoča največjo izbiro finih Slamnikov, svilenih klobukov in čepic za dam^^ekiice. Popravila se sprejemajo in točno izvrše. 4 5^. Jeklarna RAVNE (preje „Stahiwerk Sireneben") pošta in žel. postaja GuStani Koroško proizvaja jeklo za: kose, srpe, vozovne vzmete, kolesna obročja, orodje; jeklo za konstrukcije in osi ter zabojno jeklo (acalonsko in brežijansko) kakortudi v žlebih kovane dele za avtomobile, vagone, poljedelske stroje in dr., vozne osi surove in prirejene, osi z glavico, transmisijske valjevce surove in ostrugane, ingote za izdelovanje orodja. Prevzame tudi strugarska in škobljarska dela. Ravnateljstvo jeklarna Ravna, Specijaliteta; Kingstorr rum Basis. Najnižje slede po naročilu. stavljene ponudbe 8683 I. stJerifalna izdelovalmca za Samo nelzaj dni I Pristne perzijske Dragoceni, lepi kosi v krasnih barvah in raznih velikostih 9095 &k\W~ se prodajo. ~tMI Ogleda se od 10—12 in od 3—5 v hotelu Union, soba 49. Edina priložnost! - r Tisoče zahvalnih pisem na "ogled. Zajamčen uspeh. ujne, lepe prsi dobite ob rabi med. 727 3r. 4. Rixa kreme za prsi S£fEirit2XS napah. Rabi se zunanje. Edina krema za prsi, ki jo vsled čudovitega učinka prodajajo lekarnarji, dvorne parfumerije itd. Poizkusna pušica K 10*—, velika pusica, zadostna za uspeh K 15"—. Poštnina posebej. — Kos. dr. A. Riz preparati, Dunaj IX., Lakiarergaase 6 E. Zaloge v LJubljani: drog. Kane in „Adrija". Zaloge v Mariboru: lekar. Schutzengel. Mar. pom. hi parf.Wolfran. V Trstu: Pari. Andreuzi, Corso 5. Rogaška Slatina Tnmnfll Urolor* Najboljša namizna voda, najbogatejša na ogljiko-Il!II|iu1 11 KI KI. vi kislini. Pospešuje prebavljanje in preosnavljanje-UVfl3 Urolof* zdravilna voda proti kroničnemu katarju želodca Jljlld KIKIlL. in čreves, najboljši pripomoček proti slabemu pre-bavljanju in teku, boleznim jeter in ledvic, sladkorni bolezni. Dnnati IfFOluT* Najmočnejši vrelec svoje vrste, posebno dobro lllliluli llKIul. sredstvo proti črevesnemu katarju, želodčnemu kamenu, sladkorni bolezni, debelosti, putiki, hemoroidom itd. DflfSilfS (liltillSI *e naJD0U priljubljena in se v obče največ zah-nUldaAu ulullllu teva. To pa radi tega, ker je iz izmed vseh alkalično saliničnih rudninsko kislih slatin najbogatejša na ogljikovi kislini. — Ta slatina je najokusnejša krepčilna in oživljajoča pijača; obenem pa tudi najboljše sredstvo s katerim se obvaruje v mrzličnih krajih mrzlice. Hteaška slatina je najboljša namizna ii Mina inertna vena, katera S. Ohler & C Nasl. TRST, Corso 16. Za izvoz. Ravnokar so nam došlo velika množino bombaiastega ln volnenega blaga ga obleke, barhenta in Slanel, glavnih rnt, perila, nogavic, v vseh vrstah ln cenah. Vsi, ki so lanimajo za to ao povabljeni, da obiščejo naš« skladišča. a Kupljeno blago prepeljemo na željo takoj z lastnimi automobili na dom. 42 C$2D 15 58 63 561927 42 2R