VESTNIK Poštni urad 9020 Ceiovec Veriagspostamt 9020 Kiagenfurt izhaja v Ceiovcu Erscheinungsort Kiagenfurt Posamezni izvod 5 šitingov mesečna naročnina 20 šiiingov ceiotetna naročnina 200 šitingov P. b. b. LETNiK XXXViii CELOVEC, PETEK, 9. SEPTEMBER 1983 ŠTEV. 36 (2139) Dolg koristen, deloma oster razgovor z novim kanclerjem toda brez konkretnih rezultatov Prvi razgovor zastopnikov koroških Slovencev z novim kanclerjem Fredom Sinovvatzem se je končal brez konkretnih rezultatov. Predstavnik ZSO Feliks VVieser, ki ie skupno s predsednikom NSKS Matevžem Grilcom vodil 8-člansko delegacijo, je ocenil srečanje kot intenziven in konkreten delovni raz-9ovor, ki je potekal občasno tudi v Naostreni klimi. Predstavniki ZSO so uvodoma pozdravili pripravlje- USTAVNO SODiŠČE: Vetja eten 7 in ne zakon o narodnih skupinah Z odiočbo ustavnega sodišča je bii toiiko hvaiisani zakon o narodnih skupinah praktično postavijen na giavo. Najvišje sodišče je namreč odiočiio, da ima po čienu 7 avstrijske državne pogodbe vsak Pripadnik siovenske narodne skupnosti na Koroškem pravico do sionskega uradnega jezika. Še več: ^stavno sodišče je ugotoviio, da je Pilo dosedanje toimačenje zakona n narodnih skupinah s strani Upravnih obiasti na Koroškem protiustavno, ko so zahteve po upoštevanju siovenščine zavračate s skii-Cevanjem prav na zakon o narodnih skupinah, češ, da pride dvojezičnost do veijave samo v rednem Postopku, ko je imeia stranka že Priiožnost zahtevati prevod v slovenščino. Najnovejša odiočitev ustavnega sodišča je brez dvoma veiikega polena tako v praktičnem pogiedu, Prdvsem pa tudi v poiitičnem in ntorainem smisiu, saj je s tem tudi najvišje avstrijsko sodišče odkrito 'n obsodiio restriktivni protimanj-Činski značaj zakona o narodnih skupinah. nost vlade voditi stalne razgovore s slovensko narodno skupnostjo o reševanju odprtih vprašanj. Obe organizaciji sta v dve in pol uri trajajočem razgovoru obnovili zahteve, ki sta jih že lani in letos januarja predložili prejšnji zvezni vladi. Med drugim sta zahtevali premik v ključnem vprašanju predšolske vzgoje, konkretne napredke pri uresničevanju trgovske akademije, finančne podpore za slovenske znanstvene, kulturne in druge ustanove, ostro pa sta protestirali proti imenovanju novega okrajnega šolskega nadzornika, pri katerem delajo oblasti mimo manjšine. Precejšnje nezadovoljstvo pa sta izrazili tudi s trenutno pravno situacijo glede otroškega varstva in uradnega jezika, ki omogoča stalen ping pong med zvezno in deželno vlado oziroma občinami kar se tiče manjšinskega vprašanja. Kot pozitivno so zastopniki osrednjih organizacij ocenili, da se je zvezni kancler Sinovvatz jasno izrekel za nadaljnji dialog med vlado in Slovenci — in to izven sosvetov. (Kontakti bodo redni — naslednji termini pa še niso znani). Kot je povedal predsednik ZSO VVieser, vprašanje sosvetov ni bilo v ospredju razgovorov. Kancler Sinovvatz je po sestanku v pogovoru z novinarji dejal, da bo predložene zahteve in stališča s svojimi uradniki preveril. Glede otroških vrtcev si more predstavljati podporo pri zasebnih vrtcih kakor tudi pri javnih vrtcih. Konkretnih dogovorov pa kot v ostalih vprašanjih tudi tukaj ni bilo. Naglasil je tudi razumevanje za težnje manjšine po celoviti zakonski ureditvi manjšinskega vprašanja, vendar je menil, da ni mogoče delati politike od zgoraj, marveč se mora mnenje ustvariti na bazi. Na vprašanje našega sodelavca, ali bo koalicija s svobodnjaško stranko podobno zavirala politiko malih korakov v manjšinskem vprašanju, kot to dela tristrankarski pakt na Koroškem, je kancler Sinovvatz odgovoril, da sta se obe stranki v vladni izjavi izrekli za nadaljevanje dialoga, zato je prepričan o soglasnem nastopanju obeh strank. Ob trenutni stagnaciji dialoga — kancler Sinovvatz je v bistvu obljubil le preveritev stališč manjšine ter se je izogibal konkretnim odgovorom - je predsednik ZSO VVieser dejal, da manjšino ob pomanjkanju konkretnih korakov lahko spravijo v slepo ulico, zato bo pri pozitivni oceni sedanjega dialoga mogoče vztrajati le, če bodo sledili tudi konkretni rezultati. Vljudno Vas vabimo na stovesno otvoritev novega DiJAŠKEGA DOMA ki bo v soboto 10. septembra 1983 ob 10. uri v Mikschatiee (Šentpeter) v Ceiovcu. Slovensko šolsko društvo ____ J ] ] ifr^i Center PRIJAVITE OTROKE K DVOJEZIČNEMU POUKU: Pouk v dveh jezikih odpira pot v dva svetova Prihodnji teden se bo tudi pri nas na Koroškem pričelo novo šolsko leto. To je tudi zadnja priložnost, da otroke prijavimo k dvojezičnemu pouku; prijave pri vodji šole so možne v prvih desetih dneh po začetku šole. Že v zadnji številki smo na tem mestu navedli nekaj argumentov v prid dvojezičnega pouka in s tem v našem primeru v prid učenja materinega jezika. In tako želimo tudi danes opozoriti na prednosti šolanja v obeh deželnih jezikih. Q Dvojezična šola nudi otroku edinstveno priložnost, da se nauči in obvlada dva jezika in s tem spozna tudi dve kulturi. Tako več zna in v življenju več doseže, si ustvari boljše življenjske pogoje. @ Povsod velja načelo, da mora biti vsaj v prvih letih materinščina učni jezik. Kdor svojih otrok ne pri- javi k pouku v materinščini, je v veliki meri sam kriv, da njegovi otroci v šoli zaostajajo in nazadujejo. # Prijavljenemu otroku sta odprti poti v dva različna svetova: v slovanskega in germanskega. Otroku se širi obzorje. Ob učenju slovenščine se bo učil tudi nemščine; en jezik bo izpopolnil drugega. $ Materin jezik mora biti podlaga pouku — to je zahteva človeške narave. Jezik je zrcalo, je izliv duše. Po jeziku ne spoznaš samo človeka, ampak tudi razne narode, njih mišljenje in delovanje. # Dvojezični pouk ostri čut za jezik in za način izražanja. Kdor dobro obvlada materinščino, je pri- dobil ogrodje, ki ga lahko uporablja tudi pri učenju drugih jezikov, še posebno pri učenju jezika na-roda-soseda. # Na Koroškem govorimo dva jezika. Ker se prepletata v vsakdanjem in javnem življenju, ju tudi v šoli ne moremo in ne smemo ločiti. Tako pomeni učenje slovenščine nujno tudi učenje nemščine. # Greh bi bil zoper naravne in božje postave, ako bi iz zanikrno-sti dopuščali, da naša materina beseda v svoji najstarejši domovini utihne in izgine. To pa dejansko storimo, ako svojih otrok iz malomarnosti ne prijavimo k dvojezičnemu pouku. Zato poskrbimo, da bo čim več otrok prijavljenih k dvojezičnemu pouku! PREBERtTE Nove ureditve na šolskem področju Cankar na Dunaju Selani na folklornem srečanju v Srbiji Zapis s potovanja maturantov Uresničevanje pravic narodnosti O reakcijah na film .-Vas ob meji" str. 2 str. 3 str. 4 str. 5 str. 7 str. 8 /a(rZ ko v Ce/ovca ('v neposred-M; k/ZžZnZ s/ovenske g;7737Mz;';e, kakor kaže skZea, k; jo okjav/jamo skapaj Z vakZ/om na jatrZšnjo SVe-čanos( — o/?. ared.j svečano odpr( novZ dZjašk;' dom 3/ovenskega šo/-skega draš(va. 5 (em /-o aresnZče-na prva faza šZršega vzgo;Mo-;'zo^-raževa/nega sredZšča Zn že (eden dn; navrk /-O S pr:Če(kom HOTfgg šo/skega /era, nove, povsem sodok-no arejene pros(ore napo/n;7o m/a-do ŽZv/jenje. 7ak; dogodk; $o v naš; zgodo-vZnZ ze/o redko posejan;, za(0 SC j:k (okko ko/j vese/Zmo, M; so za nas prav;' narodnZ praznZkZ. Nota' dZjašk;' dom, k; se naj k: pozneje razšZrZ/ v večnamensko vzgojno-Zzokraževa/no sredZšče, je po (ek-nZčnZ zasnov;, vgrajen:/; ma(er;'a/Zk (er oprem; Zn Zzvedk; čndov;( ok-jek(. Ko; (ak pa nedvomno pred-s(av/ja ve/Zkansko pr;dok;(ev za vso s/ovensko narobno skapnos; na .Koroškem Zn se posekej za m/a-dZno kor neposrednega aporaknZ-ka, pa (adZ za 5/ovensko šo/sko draš(vo ko( /as(n;ka, k; prav ok 73-/e(nem jak;7eja svojega de/o-vanja dokZva pogoje za ce/ov;(o, še ko/j asmerjeno Zn še ko/j kva/Z-(e(no vzgojno-Zzokraževa/no de/o. /(o se (orej apravZčeno vese/Zmo (ega ve/Zkega dosežka, ne ko odveč, če se vsaj v nekaj kesedak spomn/mo „zgodov;ne" novega dZ- moderno argjenem d/jaškem doma Zn (ako so dokZva/e čeda/je jasnejše okr;se (ad; pokade, k; so končno preras/e v š/roko zasnovano akcZjo za Zzgradnjo doma, k; ko ja(r; svečano odpr(. Naš jutrišnji praznik V Celovcu bo odprt nov dijaški dom Slovenskega šolskega društva jaškega doma. Zače(k; segajo pravzaprav že dese(/e(ja nazaj v povojno doko, ko je 5/ovenska pro-sve(na zveza skrk za dZjaško m/a-dZno dejavno manZfes(Zra/a s (em, ka je v (akra(n;k skromnZk raz-merak de/ svojZk pZsarn pre;;red:7a v začasno kZva/Zšče za dZjake. 3/e-d;7a je prva, prav (ako še ze/o skromna faza dZjaškega doma na ParvZsers(raj?e, kjer je po(em skrk za dom prevze/o 5/ovensko šo/sko draš(vo, k; je (ekom /e( Zzved/o razne s(opnje razš;r;(ve Zn posodo-k;(ve okjekra. Okenem pa so ne-nekno ras/e po(reke po večjem, /Vaše vese/je ok (em dogodka naj ko (ad; pr;7ožnos(, da se kva-/ežno spomnZmo vsek (Zs(Zk, k; so se v vsek (ek okdokjZk — vsak v svojem časa Zn po danZk možnos(Zk — za/aga/Z za nasranek Zn razvoj našega dZjaškega doma vse od pr-vZk skromnZk začerkov pa do današnjega razvese/jZvega dosežka, /n (a zakva/a ve/ja predvsem (adZ dejavnZkom, kZ so aresn;č;(ev za-mZs/Z Zn načrrov omogočZ/Z s svo-jZmZ prZspevkZ Zn ;zda(n:m; podporam; — od š(ev;7n;k prZpadnZkov naše narodne skapnos(Z, k; so Zn go(ovo še kodo sode/ova/Z v šZrok; akcZjZ samopomočZ, preko m;nZs(r-s(va za po;;k Zn ;;me(nos( na Da-naja, kZ je da/o podporo, kakor jo do/očajo (ozadevnZ zakonsk; pred-pZsZ, pa z/as(Z do ma(Zčnega nr;*o-da, k;' je ko( ce/o(a nos;7 pre(ežno kreme vZsokZk ZnvcsrZeZjskZk sred-s(ev. Kavno zaves(, da je nov; dom nas(a/ z akcZjo samopomočZ Zn predvsem s podporo ma(Zčnega naroda, je (ad; jams(vo, da ko s skapnZmZ napor; aspe/o aresn;'č;(Z (adZ še os(a/Z de/ šZroko zasnovanega načr(a za Zzgradnjo večnamenskega vzgojno-Zzokraževa/nega sredZšča. V (em smZs/a ja(r;'šnja o(vor;'(ev že dograjenega dZjaškega doma naj ne ko samo praznZk, ampak kkra(; (adZ okveza, da komo zas(av;7Z vse s;7e za (o, da ko (a dom vedno po/n m/adega žZv/je-nja, da ko aspešno Zzpo/njeva/ svojo pomemkno na/ogo v kor;s( naše narodne skapnos(Z, njenega nada/j-njega oks(oja Zn vses(ranskega razvoja. Pr; (em že/Zmo vsem, k; kodo žZve/Z Zn de/a/Z v novem doma, ok;7o aspeka/ ...............................................................ut)....................................................................... OB ZAČETKU ŠOLSKEGA LETA: Tudi na šolskem področju cela vrsta novih ureditev Ob vstopu v novo šolsko leto čaka šoloobvezne otroke, pa tudi dijake srednjih in višjih šol vrsta novih ureditev, ki jih bodo doživljali bolj ali manj intenzivno tudi starši in vzgojni upravičenci. Za določeno skupino otrok je uvedena z novim šolskim letom takoimenovana predšolska stopnja, ki s tem postaja sestavni del regularnega šolskega sistema. Že imamo v rokah učni načrt za to šolsko stopnjo, ki je za nas koroške Slovence še posebno zanimiv, kar zadeva obvezno vajo „je-zik in govorenje", ki izhaja iz načela, da je treba otroka uvajati v jezik, mu širiti njegov jezikovni občutek in utrjevati jezikovno znanje na osnovi že obstoječega znanja. To načelo je svojčas veljalo na Koroškem tudi za obvezno dvojezično šolo neglede na narodno pripadnost otroka, kar je jasno razvidno tudi iz izjave koroškega deželnega zbora iz leta 1948. Z ukinitvijo obvezne dvojezične ljudske VLADA !N MANJŠINA: šole na območju južne Koroške je bilo ukinjeno tudi to načelo. Desetletja po slovenskih učiteljih pa so očitno tudi drugi spoznali vrednost tega načela. Vendar zaradi tega še ne smemo upati, da bo kdo priznal krivico, ki je bila storjena leta 1958 slovenski narodni skupnosti ali celo podvzel korake, da bi jo popravil. Načela so eno, praksa pa je drugačna — pedagoško načelo pa se na Koroškem utegne v posameznih primerih zlorabiti celo v škodo manjšine. Če zadevo premislimo do kraja, potem to načelo seveda ne velja le za novo predšolsko stopnjo, temveč za celotno šolo, kar bi v praksi in pri iskrenem mišljenju pomenilo vsaj delno obnovitev obvezne dvojezične ljudske šole. Ko so uradniki dunajskega ministrstva kovali učni načrt za predšolsko stopnjo, pač niso mislili na to, kaj vse s svojimi načeli lahko povzročijo. Na področju ljudske šole dvojezični učitelji že dalj časa zahtevajo več jezikovnih ur, ker je za učenje dveh jezikov pač treba več časa kot za učenje enega. Na glavnih šolah bodo ukinjeni a in b razredi ter v predmetih nemščina, matematika in angleščina uvedene skupine, katerim bodo šolarji dodeljeni po njihovih zmogljivostih. Čeprav so v tej smeri že leta tekli šolski poskusi, bo verjetno šele bodočnost dokončno pokazala pravilnost ali zmoto tega ukrepa, ki zahteva tako od šolarjev kot tudi s strani predmetnih učiteljev več duhovnega napora. Nekateri starši in tudi posamezni strokovnjaki pa se bojijo, da se utegne situacija v primerjavi s starim položajem še poslabšati, ko so delodajalci in dostikrat tudi družba v šolarjih dosedanjih b razredov glavnih šol videli le delovno silo, primerno za opravljanje „umazane-ga" ali „nižjega" dela. Kaj bo v bodoče s šolarji tretje, to je najnižje zmogljivostne skupine in kako se bo nanje ..gledalo", še nihče ne more povedati, ker je enostavno premalo izkušenj. Tudi dijake višjih šol pričakuje ..novotarija" v stari obleki: v najkrajšem času so ponovno uvedli staro število šolskih nalog. Razne abiturientske tečaje niso le preimenovali v kolege, temveč jim dali, kar je seveda važnejše, tudi več vsebine in jih časovno raztegnili na tri oziroma štiri semestre. Obiskovalci teh kolegov bodo verjetno pod manjšim časovnim pritiskom in bodo dobili temeljitejšo dodatno izobrazbo, kar je še zlasti danes nujno potrebno. Še nekaj opažamo v zadnjem času, kar nam da misliti. Starši gledajo šolanje svojih otrok na splošnoizobraževalnih višjih šolah z določeno skepso. Ob prenašanju velikih finančnih bremen z zaskrbljenostjo gledajo bodočnost svojih otrok in nemalokateri podležejo utvari, da bi bilo najbolje, če bi otrok opravil obvezno šolo in se potem zaposlit. Dejansko je danes stanje tako, da zrelostni izpit dijaku ne odpira bogve kake perspektive in nikakor ne pomeni avtomatične zaposlitve, kot je to bilo na pri- Sinowatz za pogovore brez siljenja v sosvete Medtem ko tri deželnozborske stranke na Koroškem v manjšinskem vprašanju še vedno trkajo na svoj protimanjšinski pakt in skušajo z njim izsiijevati tudi Dunaj, na zvezni ravni očitno ie prodira spoznanje, da z diktati in visijevanjem rešitev manjšinskega vprašanja ni mogoče reševati. Vsaj odgovor, ki ga je kancier Sinovvatz dai na tozadevno pariamentarno vprašanje koroškega OVP-jevskega posianca Pauiitscha, gre v to smer. Ko se je sedanja koaiicijska viada pred dobrimi tremi meseci predstavita pariamentu, je kancier Sinovvatz v svoji viadni izjavi posebej omenit tudi manjšinsko vprašanje in v tej zvezi izrecno zagotovi), da „bo zvezna viada probtemom etničnih manjšin posvečata posebno pozornost ter intenzivno nadaijevata diatog z narodnostnimi skupinami v Avstriji". V zvezi s to izjavo je Pauiitsch nasiovii na kancterja postan-sko vprašanje, na katero je kancier sedaj odgovorit: „Ker dostej ni uspeio, da bi za vse narodnostne skupine v Avstriji osnovati manjšinske sosvete, mora diatog, ki ga smatram za potrebnega, nujno potekati izven manjšinskih sosvetov." Obenem je kancier tudi izrazi) svojo pri-pravtjenost, da razgovarja o tistih vprašanjih, ki bi mu jih posredovaie manjšine; zastopnike zveznih dežet pa namerava k razgovorom pritegniti šete tedaj, če bi se izkazaio, da je to primerno. Kancterjev odgovor na posiansko vprašanje je bii objavijen ie nekaj dni pred prvim srečanjem Sinovvatza s predstavniki obeh osrednjih organizacij koroških Siovencev (o vsebini in poteku razgovora poročamo na drugem mestu — op. ured.). Letno srečanje bivših pregnancev Zveza stovenskih izsetjencev obvešča, da bo imeia v nedetjo 18. septembra 1983 s pričetkom ob 14. uri pri Pušniku v Ločah ob Baškem jezeru svoj REDNt OBČNt ZBOR ki bo tudi tokrat povezan s tradicionainim DRUŽABNtM SREČANJEM ki ga bodo s svojim nastopom popestriti tudi domači prosvetaši. Vsakoietni DAN iZSELJENCEV je posta) tradicionaino srečanje bivših pregnancev, da obudijo spomin na skupno trpije-nje v času nacističnega nasiija. Zato poskrbimo, da bo prireditev tudi ietos prepričijiva manifestacija zvestobe tistim vrednotam, za katere smo biti v najboij usodnem obdobju naše narodne zgodovine pripravijeni doprinašati veiike žrtve. Prisrčno vabijeni bivši pregnanci z družinami, prijateiji in znanci; še posebno pa vabimo miadino, ki mora zvedeti resnico o trpijenju in boju svojih prednikov, da bo iahko nadaijevata njihovo deio. V nedeijo 18. septembra se torej srečamo na DNEVU iZSELJENCEV pri Pušniku v Ločah ob Baškem jezeru! Zveza siovenskih izseijencev Wagner obiskal Slovenijo Ob priložnosti mednarodnega vinskega sejma v Ljubljani je koroški deželni glavar Leopold VVagner v petek prejšnji teden s sodelavci obiskal Slovenijo. V Ljubljani se je s predsednikom izvršnega sveta mer še pred leti. Uspešen zaključek višje šole, pa tudi pedagoške akademije in celo univerze še ni nobeno jamstvo za dobro zaposlitev in s tem za socialno varnost. Obenem pa je treba jasno reči, da bo še zlasti v bodočnosti le temeljita in vsestranska izobrazba najboljši garant za uspešno poklicno pot skozi življenje. Izobraževanje postaja vsebolj stalen proces neglede na stopnjo institucionaliziranega izobraževanja. V zasebnem okolju in v naših vzgojnoizobraževalnih ustanovah pa moramo dosledno izvajati vse, kar upravičeno zahtevamo, da nam dajo in priznajo šolske in druge oblasti. V prvi vrsti je to spoštovanje in uveljavljanje slovenščine — našega materinega jezika. Jr. zlvgKŠtrH ALJ/e SRS Janezom Zemljaričem in so* delavci pogovarjal o aktualnih vpra* šanjih sodelovanja med Slovenija in Koroško. Iz tozadevne objave je razvidno, da je bilo govora o položaju slo* venske narodnostne manjšine na Koroškem, o obmejnem gospodar* skem sodelovanju, o povečanja tranzitnega prometa prek luke Ko* per in o problematiki gradnje pro* dora skozi Karavanke. V pogovora so ugotovili, da delo kontaktnega komiteja za sodelovanje med Slo* venijo in Koroško uspešno poteka-Zavzeli so se, da se do konca !e* tošnjega leta sestanejo tudi meša* ne delovne skupine za sodelovanja na področju energetike, skupnega nastopanja na tretjih trgih in ta* rizma. Pogovorov in nato ogleda vinske* ga sejma sta se udeležila tudi 9^' neralni konzul republike Avstrije ^ Ljubljani dr. Georg Weiss in gene* ralni konzul SFR Jugoslavije v Ce* lovcu Marko Kržišnik; na sejmišča pa sta se pridružila tudi predsedni' ka obeh osrednjih organizacij k°' roških Slovencev Feliks VVieser 'b Matevž Grilc. TRADiCiONALN! PLiBERŠKi SEJEM NA TRAVNiKU: V času gospodarskega nazadovanja je postal kupec bolj kritičen pri izbiri blaga Konec preteklega tedna, 3., 4. in 5. septembra 1983, je bil tradicionalni ,,pliberški jarmak". Kramarji, raz-stavljalci in organizatorji kljub visokemu številu obiskovalcev niso bili zadovoljni. Sejem na travniku pa je ostal zvest že dolgi tradiciji, saj obhaja že 590-letnico. Omeniti je še treba, da je v zadnjih letih napravil korak k dvojezičnosti — otvoritev je tudi letos bila v obeh deželnih jezikih. Pred 590 leti je dodelil knez Albreht IH. Pliberčanom tržno pravico in od takrat naprej prirejajo vsako leto nam že znani „pliberški jarmak". Od leta 1428 do današnjih dni pa se obhaja veseličenje in trgovanje izven mestnega obzidja, na travniku severno od mesta. Vsa ta leta se je ohranilo nekaj navad, ki dajo sejmu tradicionalen značaj, npr.: predaja rdeče vrečke lastnikom travnika v soboto dopoldne, popoldne slavnostno vkorakanje kramarjev, razstavljalcev in politikov na sejemski prostor, v nedeljo popoldne pa se postavi tržni prapor — sejem se uradno prične. V povojnih letih se je sejem na travniku razvil v pravo ljudsko veseličenje, tako da dandanes veselični park zavzame že skoraj polovico sejemskega prostora. Poleg zabave pa nudi jarmak bogato izbiro najrazličnejših potrebščin: tekstilije, kmetijske stroje, avtomobile, posodo itd. V soboto popoldne se je zbralo pred „Grenz!andheimom" precejšnje število častnih gostov, politikov iz Koroške in Slovenije (med drugimi deželni glavar Wagner, predsednika obeh slovenskih osrednjih organizacij, zastopniki obmejnih občin v Jugoslaviji . . .) ter dva do tri tisoč gledalcev in razstavljalcev, da bi se udeležili slavnostnega vkorakanja na sejemski prostor. Zastopana so bila tudi razna slovenska podjetja in društva, npr. pevski zbor „Podjuna", šmihelsko prosvetno društvo z mladim pihalnim ansamblom glasbene šole, Posojilnica, Zadruga idr. Posebej je treba omeniti, da je po zaslugi sejemskega referenta, mestne- ga svetnika Stankota Vavtija sejem na travniku napravil korak k dvojezičnosti — otvoritveni nagovor sejemskega referenta, kot tudi pozdravne besede pliberškega župana Mikuscha so bile dvojezične, slovenske in nemške. Otvoritvi je sledil zabavni del in — tudi že skoraj tradioionalna nevihta, ki je spremenila sejemski prostor v pravo močvirje. V nedeljo se je vreme zjasnilo in privabilo precejšnje število obiskovalcev. Zanimalo nas je, kaj privabi obiskovalca na sejem? Starejša gospodinja pride na pliberški sejem že iz tradicije. V glavnem si Ra sejmiMu je bito živahno vrvenje med stojnicami in na zabavnem prostoru hoče ogledati razstavljene tekstilije, „ker so na jarmaku cenejše". Otroke privlačijo razstavljene igračke, slaščice, avtodrom in druga razvedrila. Kmet — domačin pa si hoče ogledati nove stroje ... in vsak se hoče pozabavati še v kakšnem šotoru. Slovenci so se spet radi zbirali v šotoru pliberškega prosvetnega društva „Edi-nost". Število obiskovalcev iz Jugoslavije je ostalo letos za lanskim. Glavne ovire so bile po eni strani omejitve pri prevozu na mejah, po drugi strani pa slaba pariteta dinarja napram šilingu, tako sta dejala v pogovoru predsednik skupščine občine Ravne Franc Tušek in predsednik medobčinske gospodarske zbornice Rudi Vrčkovnik. Obiskovalec z družino iz Jugoslavije je dejal na vprašanje, kaj ga privlači na sejem: „Pridemo semkaj na ogled in da se pozabavamo. Kupit. . . je predrago. Kupit mislimo stvari, ki jih pri nas ni, predvsem kavo, ki je danes v trgovinah cenejša." In ocena razstavljalcev? Podjetnik iz Velikovca je potožil, da letos ni bilo Jugoslovanov, da je tudi drugače bilo zanimanje bolj slabo. „Se pač vidi, da ljudje nimajo več toliko denarja". Prav tako je tožil trgovec z električnimi proizvodi, da ..jugoslovanski državljani pridejo letos kvečjemu na ogled". Vzroke za to vidi v omejitvah na meji, ki omogočajo uvoz blaga samo z registracijo na meji. Domači obrtnik in razstavljalec je bil kar zadovoljen. Lepo vreme je privabilo dosti interesentov za kmetijsko orodje. Zanimanje je bilo baje letos Siavnostno vkorakanje na sejmiMe; . čeiu povorke pristojni referent, "te* svetnik Stanko Vavti večje kot lani. Prodajalec tekstilij P' ;e dejal, da ljudje vsebolj gledajo kvaliteto blaga, da raje kupujejo v ' govinah. Ocena kaže, da obiskovalci — k^P ci zaupajo bolj domačim obrtnike m razstavljalcem, sploh če si ho<^j,P spiohcestnv^j: nabaviti dražje stroje. Kupec vsebuj gleda tudi na kvaliteto blaga, P°sh je v času gospodarskega nazadovanj bolj kritičen. Ta dva dejavnika pa ^ vrgla senco na letošnjo prodajo. Pliberški jarmak je postal z skovalca tradicija — rad ogled, nakupi si malenkosti, nem pa sc hoče pozabavati. ob'' vK'^ Cankarjev,,Martin Kačur" v dunajskem Volkstheatru Minuli teden se je na Dunaju -in tudi drugih mestih - pričela nova gledališka sezona. Tokrat pa je v dunajskem Volkstheatru šlo za uprizoritev dramatizacije Cankarjevega ..Martina Kačurja", delo tržaškega pisatelja Fulvia Tomizze, kar je za slovensko kulturo velik dogodek, posebno, ker gre za predstavitev največjega slovenskega pisatelja - Ivana Cankarja. Kot znano, je Ivan Cankar živel in ustvarjal tudi na Dunaju, kjer je kot mlad študent obiskoval gledališke predstave Prav v Volkstheatru, letos pa so novo sezono v tej hiši pričeli prav z uprizoritvijo njegovega dela. Naj že kar na začetku povemo, da je občinstvo Cankarjevega idea-tista - „Der Idealist" sprejelo z velikim navdušenjem, tako da je petkova premiera v Volkstheatru bila vsestranski uspeh. To je seveda zasluga pisatelja Tomizze, ki je delo Prevedel v italijanščino (v Italiji so delo že uprizaljali — op. ured.), za uprizoritev idealista na Dunaju pa ie poskrbel Žarko Petan, ki je za delo navdušit ravnatelja Volksthea-tra Paula Blaho. Slednji je režijo dela „Der Idealist" zaupal Petru M. Preisslerju, ki je pri izbiri glavnih pralcev imel srečno roko — in na oder postavil izredno kvalitetno igro. S tem pa je bila potrjena tudi Neminljivost Cankarjeve literature, v tem primeru romana Martin Kačur, ki ga je Cankar napisal pred osemdesetimi leti. To dokazujejo tudi reakcije po premieri na Dunaju, ki jih je zabeležil znani slovenski gledališki kritik Andrej Inkret, in jih strnil v sledečem zapisu: ..Cankarja igrajo na Dunaju zunaj Protokolarnih okvirov in brez kakršnega koli kulturnopolitičnega Popusta, v Tomizzovi dramatizaciji Risto Stijovič v Celovcu V okviru uradne kulturne izmenjaje med Avstrijo in Jugosiavijo so Pretekii ponedeijek v veliki galeriji testne hiše v Celovcu odprli razstavo titograjskega slikarja Rista Stijoviča. O razstavi, ki jo je odprl celovški župan Guggenberger, bodo obširneje poročali prihodnjič. „!e" kot pisatelja s čisto samosvojo, izvirno literarno in kritično težo. Kačurjeva problematika je očitno živa relevantna in aktualna še zmerom — in očitno nikakor ne samo ..slovenska": pa naj gre pri tem za vprašanje samotnega, čudaškega in vase zagledanega, nazadnje seveda neogibno obupanega upornika, ali za tisti problematični, v sebi zavrti provincialni svet, kateremu se ..idealist" poskuša postaviti po robu s svojo — ponesrečeno — kul-turnostno in drugo obesijo. Tako igrajo Idealista na Dunaju". K odlični predstavi Cankarjevega idealista so kajpada doprinesli igralci Georg Trenkwitz v naslovni vlogi in Allfred Rupprecht kot Ferjan, Ingrid Seibert kot Tončka in še posebno Roger Murbach v hvaležni vlogi blatnodolskega župnika. S sprejemom Cankarjevega dela V četrtek 1. septembra 1983 je petčlanski odbor Sodalitete v Tinjah predstavil novi delovni program za leto 1983/84. Rektor Jože Kopelnig je pozdravil navzoče novinarje in zastopnike raznih organizacij. Odgovorni so predstavili program, ki je zelo široko zasnovan. Poleg krajših tečajev in prireditev so v programu intenzivni eno- ali večtedenski seminarji. Za tinjski program se zanima vedno več ljudi s Koroške, iz drugih dežel Avstrije, pa tudi iz Slovenije in Nemčije, kar je zelo razveseljivo. Sodelavec Martin Pandel je informiral goste o namenu doma in tudi o tehničnih podatkih. Nosilec prosvetnega doma je slovenska duhovniška skupnost Sodalitas. Že leta 1932 so bili organizirani prvi tečaji duhovnih vaj za podeželsko mladino. Dom duhovnih vaj se je vedno bolj razvijal v dom prosvete. Kot tak je od leta 1954 član DELOVNE SKUPNOSTI AVSTRIJSKIH PROSVETNIH DOMOV. Omeniti je še treba, da je dom izredno dobro opremljen in da nudi stodesetim ljudem prostora. Dr. Zerzer, ki je vodja tinjske galerije, je nakazal, zakaj je ta galerija važna in potrebna. Dejstvo je, da vzamejo renomirane galerije v svoj program večinoma znane umetnike. Neznan slikar v tako galerijo ne bo v gledališki repertoar dunajskega Volkstheatra je prav gotovo bil storjen velik korak v posredovanju slovenske kulture v avstrijski in tudi nemški kulturni prostor. S tem je Cankar gotovo postal še večji - in prav je tako, saj ima Cankar marsikaj povedati tudi širšemu svetu. Predstava idealista na Dunaju bo prav gotovo zanimiva tudi za slovenske študente na Dunaju in vse, ki se zanimajo za slovensko književnost. Zato priporočamo, da si predstavo „Der Idealist" ogledajo in še komu svetujejo pot v Volks-theater, kjer ga to sezono igrajo. Ob tej priložnosti je seveda izšel tudi gledališki list v katerem je predstavljen Ivan Cankar oz. dokumentacija o njem. Za le-to sta poskrbela ljubljanski literarni zgodovinar prof. Jože Koruza in urednik Slavko Fras. imel dostopa. Ravno takim umetnikom ponuja tinjska galerija možnost za razstavo svojih del. Seveda razstavljajo v Tinjah tudi znani umetniki. Drugi argument za obstoj take galerije je množičen obisk tinjskih prireditev. Tako imajo tudi ljudje, ki sicer ne bi prišli v kakšno galerijo, možnost spoznavanja slikarske umetnosti. Prof. Jože Ropitz je predstavil koncertni program. Na tem področju se je zaorala nova pot. V sezoni 83/84 se bo nudila možnost, prisluhniti vrsti koncertov, ki jih bodo po načrtu odbora izvajali koroški umetniki ter umetniki iz sosednjih dežel. Vabljeni so izvrstni umetniki, ki nam bodo prikazali visoko raven glasbenega ustvarjanja. Nadalje je dr. Apovnik izpovedal nekaj misli k izobraževanju odraslih. Cilj izobraževanja odraslih ne more biti indoktrinacija, temveč naj bo pomoč pri vrednotenju informacij, pomoč pri ocenjevanju družbenopolitičnih modelov in sistemov, in nenazadnje individualna orientacijska pomoč pri iskanju resnice in spoznavanja nesprejemljivih človeških vrednot. Po informaoijskem bloku sta bili odkriti dve skulpturi umetnika F. Unterwe-gerja. A. V. SODALITAS v Tinjah -obširen izobraževalni program M! tN KULTURA — M) tN KULTURA — M) )M KULTURA M) )N KULTURA - Glasbena šola na Koroškem -pomemben kulturni dejavnik Letos smo oLLgjg/Z 3-/ctn/ ;K^//e) gspcšncgg r/e/ovgnjg G/gs^ene so/e ng AorosLcm. Pred petimi /eti smo Mg po/mdo 3/ovcns^cgg prosvetMegd društva ../ED/NO^T" f P/iLer^K iM S/ovens^e prosvetMe zveze v Ce/ovcK s pomočjo posrcr/ovgnjg stro^ovMtL moči s srrgn/ G/gsLfnc šo/e Rgtme Mg Korošcem priče/i z MgčrtMim MSposg/djgMjem m/gdme Mg g/gsLcnem področja. AgZMm/j/^o je, dg so v zgčet^g Lile ve/i^e težgve, v sode/ovgMjg vse/? pr/zg^cr/L pg se je vse vs^/gdi/o. /VgmeM G/gsLcnc šo/e je, dg m/gdiMo gsposgL/jg Mg g/gsLcnem področja. Že Mg zgčetpg se je po^gzg/o, dg je zgMimgMje zg tovrstno šo/o ve-/iPo. AgZfesc/j/vo je dejstvo, dg se je po ne^gj /etiL izoL/i^ovg/ ^gder, ^i od/očno podpirg g/gsLeno dejgvnost v drKŠtv/P. Po/ggomg se čdvši g/*so/-venti G/gsčene šo/e od/očgjo zg štndij g/gsLe. 7*gLo Lo počgsi rešen tndi Lgr/rovs^Z pro/dem zborovodij. G/gsbeng šo/g ngj bi bi/g izvzetg iz mono-po/ističnib teženj in ngj b; s/gži/g izb/jttčno m/gdini obeb ngrodnosti ng Aorošbem. Predvsem pg ngj bi s/%ži/g ^M/Zgrncm# de/% prosvetnih društev, in ci/j, bgteregg smo si od vsegg zgčetbg zgstgvi/i, je bi/ doce/g potrjen. G/gsbeno šo/o vodi ^Mrgror/;, bi gg sestgv/jgjo trije č/gni 5/ovenrbe prosvetne zveze in trije č/gni Arščgnsbe bn/tgrne zveze. AMrgtorZj sbrbi zg MČno osebje, pomggg pri ngbgvi g/gsbenib inštrumentov in sprejemg prijgve otrob. Ngdg/je sbnpno s brgjevnimi društvi sbrbi zg prostore, bjer se od-vijg g/gsbeni pogb. Večinomg /e-tg potebg v /jgdsbib šo/gb g/i društvenih sobgb. Zg ngdg/jnji rgzvoj bo potrebno, dg se strobovno-bgdrovsbo osgmosvo-jimo. Zgto bomo priprgvi/i sfgtnte, gčni ngčrt in predmetnih. Postopomg že vb/jnčgjemo domgče g/gsbene nčite/je, s tem pg je perspebtivg zg bodočnost že dgng. Zg šo/sbo /eto /933/34 smo ponovno predvidc/i po%h vio/ine. V bo/i-bor bi se pobgzg/g že/jg zg pottb ostg/ib godg/nib instrumentov /vio/on-če/g, ^on/rgLgsg), jih bomo Kvrsti/i v izobrgževg/ni progrgm. V perspeh-tivnem progrgmn bo G/gsbeng šo/g zg potrebe gnsgmb/ov, Zns/rgmen/g/nZL sbnpin in pihg/nih godb sbrbe/g zg rgzvoj ponbg to/bg/. Pri sbnpinsbem pogbg b/obf/gvt in drngih instrumentov bo G/gsbeng šo/g omogočg/g hitrejše ngpredovgnje pogbg Zns/rKmfnfg, predvsem v 3. in 4. rgzredn. čbnpinsbi ponb o g/gsbi, bi še nimg prgvegg stgtnsg zgrgdi rgzr/ro/?-/jenosti, bomo sbttšg/i Krediti ng tg ngčin, dg ngjprej do/očimo tittg mestg, bjer je boncentrgcijg ngjvečjg. V teh hrgjih bomo od ngs/ednjegg /etg dg/je sbnšg/i nggb o g/gsbi gvrsti bot redni predmet. Učenci iz oho/išhib vgsi pg bi se vozi/i v ngjb/ižji brgj, bjer bomo pogčevg/i vsgj dve g/i tri Zn-strgmente, teorijo in bomorno igro. čbrbe/i bomo zg sbgpinsbo mgzicirgnje, tgbo dg bi m/gd bgder bgsneje gsmerjg/i v mstrgmentg/ne sbnpine g/i pev-sbe zbore. V sb/gdg s Jingnčnimi in bgdrovsbimi možnostmi bomo ngjprej hrepi/i sedgnje odde/be. V do/goročnem progrgmg, če ngm bo Jingnčno stgnje dopKŠčg/o, bomo eventgg/no ngdg/jnje odde/be odpr/i v obrobnih hrgjih jezibovne meje. Rot ngjvečji nspeh si /ghbo štejemo sode/ovgnje G/gsbene šo/e ng Ao-rošbem ng A/7. tebmovgnjg gčencev in študentov g/gsbe v Argnjn, bjer je eden ngšib nde/ežencev, nčenec b/obf/gvte, zgsede/ od/ično 3. mesto. Ze/o Mtpešno in ng izredno visobi rgvni je potebg/ /etni boncert G/gsbene šo/e v jgvnem štndijg Aoroshegg rgdig 4. mgjg t. /. /Vgd 20 internih ngstopov in precej več ngstopov ob rgznib društvenih prireditvgh, bot so mgierinsbe pros/gve idr. dobgzgjejo vsestrgnsbo pestro dejgvnost G/gsbene šo/e ng Ao-rošbem. 5 to Ksfgnovo smo ng g/gsbenem področjg ngprgvi/i ve/ib horgh ngprej. Vsgb, bi se je ndc/eži/ internegg g/i jgvnegg ngstopg nčencev G3, bo to /ghbo potrdi/. T%di Ksrgncu/jcne bomorne sbgpine, gnsgmb/i b/ob-j/gvt, bgrmonibgšhe zgsedbe in rgzne drttge vgrigcije instrgmentg/nih sbtt-pin, ngšo prvotno zgsnovo in ngmen ze/o jgsno podčrtgvgjo. Ngšg ng/ogg zg v bodoče ngj bi bi/g tg, dg shrbimo zg to, dg se nivo g/gsbenegg ponbg še dvigne. 3' tem si bomo v jgvnosti pridobi/i prizngnje, Kg/ed in bgr sevedg ngjbo/j pričgbgjemo, fingnčno podporo s strgni deže/ne in zvezne v/gde, bi dos/ej še nistg ngš/i pos/ghg zg ngše prizgdevgnje. Ob tej pri/ožnosti ngj še opozorimo, dg bo v sredo /4. in soboto /7. septembrg /933 vpisovgnje v G/gsbeno šo/o ng Aorošbem in sicer ng po-sgmeznib ^rgjcvnZA odde/bih. Če stgrši že/ijo vpisgti svojegg otrobg v G/gsbeno šo/o, ngj se ngjprej povežejo s brgjevnim fgbtorjcm, v tem s/nčgjn z zg-stopnibom drnštvg, bi je zgdo/žen zg orggnizgcijo g/gsbenegg pogbg. Jože Mečina nam. tajnika SPZ M) )W KULTURA — M) )M KULTURA — M) tW KULTURA — Ml IM KULTURA — JURIJ KOCH Zakaj pišem - misli ob branju Sartra f/Vgdg/jcvgnjc iz zgdnje števi/bej . Sem pripadnik etnične manjšine ^ pišem v dveh jezikih. Oba jezi-^ sta mi na razpolago. Svoja sred-^9a lahko po svoje izberem. Če odločim za jezik, ki ga je govora moja mati. ki sem ga čisto na j^četku dojemal, potem se odlomil tudi za manjšo, omejeno, prepadno, znano, sorodno, meni nagnjeno bralno publiko. Ker se Poznamo, lahko brez pretvez go-''Orlmo o problemih. Če pa se od-^Čim za drug jezik, ki ima v svetni literaturi veliki, epohalni po-potem se odločim tudi za ^aliko, skorajda neomejeno, nepregledno, neznano, nesorodno, P°rda celo meni nenaklonjeno palno publiko. Tudi če se ne podamo, moramo brez ovinkov priti ^stvari. To je umetnost našega po-''ica. P kaj je s stvarjo, do katere j*°ramo priti brez ovinkov. Njo ne .3hima, v katerem jeziku se ji av- tor približuje. Vse kar skušam raz- ^iti in interpretirati je moja filo-Ofska, biološka, družbena, eko-Phiska, duševna, politična, psihič-3' notranja in zunanja situacija. To skušam uskladiti, razložiti svoja spoznanja kot rezultat svojih umetniških študij. Hočem se spoznati in s seboj tudi delček tega sveta. Stvar h kateri je treba prit! brez ovinkov, je moje počutje, ki ga razkrivam pred vsemi očmi. Stvar je zemeljska, končljiva, omejena, osebna, praktična, uporabna, sedanja. Nerodno bi mi bilo, če bi trdil, da pišem za prihodnje generacije, za bralce, ki pridejo za menoj, za čas, ki ga ne bi mogel doživeti. Kot pripadnik manjšine, ki se zaveda svoje zgodovinske in kulturne pripadnosti, sem odvisen od sedanjosti, od tega kar mi je mogoče ustvariti, realizirati. Ne zdi se mi smiselno, da bi že vnaprej mislil na umske modele. Ti bi se samo nabrali plesnobe. Nimam časa za takšne igre. Dnevno se moram zavedati svoje enakopravnosti, skrbi za obstoj jezika, kulture, moje minuciozne angažiranosti (prodajanje vstopnic, sodelovanje pri festivalskem komiteju, tekst za amaterske skupine, predavanja za starše) vse to ima posledico, da je tudi moja literatura vezana na vsak- dan, današnja, tukajšnja. Permanentno in latentno se bojim, da je lahko jutri že vse prepozno, če danes tega ne storim, kar se mi zdi, da je potrebno, da bi narod, za katerega delam, moral trpeti, bil prikrajšan za svoj zgodovinski obstoj. Vse to obvezuje avtorja, da se osredotoča na sedanjo epoho, govorim tudi v smislu Sartra, na ..živečo absolutnost". Neprestano delamo in smo odvisni od produ-ciranja absolutnosti. Produktivna skrb, s katero delamo svojo eksistenco, ni privatna, osebna, poklicna, pisateljska. To je neznanski nagon in če se združi s talentom da dobro literaturo „po tem se merita sedanjost človeka in njegova človeška teža" pravi Sartre, to ni tistih 50 ali 60 let organičnega ali dozdevnega življenja, ki ga živi človek v teku stoletja s tujo zavestjo. Njemu je prepuščeno za katero časovno stvar se odloči, ki bi ga bila v stanju premostiti. Pripovedujejo, da je bil tekač iz Maratona mrtev že uro pred prihodom v Atene. Bil je mrtev in je še vedno tekel, mrtvak je naznanil zmago Grčije. To je lep mitos. Prikazuje, da umrli še nekaj let vplivajo na življenje, kot da bi živeli. Nekaj časa pač, eno leto, deset let, morda petdeset, na vsak način je to čas, ki mineva ... To merilo predlagamo pisatelju: Dokler vzbujajo njegove knjige jezo, zadrego, sram, sovraštvo, ljubezen, bo živel . .. Smo za mo-raličnost in za umetnost minljivosti. Jeza, zadrega, sram, sovraštvo, ljubezen so znamenja literarne minljivosti. To velja tudi zame. Sam bi rad doživel, kako učinkujejo moja dela. Z vsemi ljudmi delim strah našega časa. Kot umrljiv pisatelj opozarjam na nevarnost kočne biblijske apokalipse. Naslednja svetovna vojna se lahko prične popoldne in se z večerom konča. Tako minljiva more biti naša zgodovina. S knjigami ne grem v boj proti raketam, ne stiskam pa jezika med zobmi, če kdo premišljuje o vojni v vesolju. To, kar danes ni izpovedano, tudi v prihodnje ne bo našlo jezika. Govori tako, da te razumejo. Končno moraš skrbeti za neskončnost. Če pomislim na etnografske in folklorne konzerve, ki jih že precej dolgo serviramo neumnim turistom, na to arhaično — eksotično smešenje, mi gre na kozlanje. Hočem sadove svežega drevesa. Pri Sartru berem. „Če so govo- rili o dateljnih in bananah, so mi pogosto rekli: O tem vi nič ne veste. če bi hoteli kaj vedeti, bi morali jesti banane na tiču mesta, takoj potem, ko jih oberejo. Banane sem mislit, so mrtva sadeža, nisem nikoli ujel njih pravega in živega okusa. Knjige, ki gredo iz ene epohe v druge so pravtako mrtva sadeža. V drugačnem času so imele drugačen, trpek in svež okus. Russeausovo „Emile" ati Montes-quienove ..Perzijske konje" bi morali brati tedaj, ko so jih sveže obrali. Pisati moramo za svojo epoho, kot so to delali vsi veliki pisatelji." Sem odgovoril na vprašanje, zakaj in za koga pišem. Nekaj prvotne zadrege mi je še ostalo. Mislim, da je na to vprašanje navezan še velik prostor, ki je prost in neizpolnjen. Bogu hvala. V tem prostoru se da živeti, Domislil sem se neke kitajske modrosti. Nekoč so živeti štirje pesniki. Prvi je stalno mislil na slavo, ki bi jo rad dosegel, drugi na bogastvo, ki si ga je žele). Tretji je mislil na lepe ženske, ki bi mu bile vdane. Četrti pa je misli) na svoje pesmi, zaslovel je, obogatet in imel veliko lepih žensk. Iz nemščine prevedla Maja Haderlap Nova mrtvašnica na Radišah V nedeljo so Radišani slovesno obhajali blagoslovitev mrtvašnice, za katero sprva ni bilo zanimanja, ne s strani cerkvenih oblasti in tudi ne s strani občine. Da je nastala, je vsekakor zasluga Radišanov samih, ki so pred tremi leti ustanovili komite za gradnjo mrtvašnice in si za svojega predsednika izbrali občinskega odbornika Ludvika Ogrisa. Sedaj ko je mrtvašnica predana svojemu namenu, je seveda vse srečno in veselo, kar je nazorno pokazala nedeljska slovesnost. Predsednik komiteja za gradnjo mrtvašnice Ludvik Ogris, ki je bil gonilna siia tega projekta, je v svojem govoru, ki je bil v obeh dežel- nih jezikih, izrekel vsem, ki so kakorkoli pomagali — fizično ali finančno, iskreno zahvalo. Še prav posebno pa se je zahvalil Šimanu VVrulichu in župniku Ludviku Janku za vso naklonjenost ter dipl. inž. Brudermannu za načrt za mrtvašnico in tudi nadzor pri gradnji (načrt in opis gradnje sta bila dvojezična) in vse to brezplačno. Nova mrtvašnica se nahaja v bližini Kulturnega doma in je v velik ponos Radišanom, ne samo zaradi tega, ker imajo končno svojo mrtvašnico, kar naj bi v današnjem času bilo samoumevno, marveč tudi zaradi tega, ker je arhitektonsko lepa in privlačna zgradba. Vseka- kor gre tu za pridobitev, ki jo bodo Radišani imeli zapisano v svoji kroniki kot pomemben akt samoiniciativnosti in samopomoči. Z gradnjo mrtvašnice so Radišani začeli maja 1982. Nabrali so 180.000 šilingov, občina pa je prispevala 250.000 šilingov. Poleg drugih del je bilo tudi veliko strokovnih del narejenih brezplačno kot na primer električna in vodna instalacija ter kleparstvo. Čeprav služi takšna mrtvašnica žalostnim namenom, je pa kljub temu bila otvoritev izredno slovesna s pesmijo, pod vodstvom Stanka Wru!icha in godbo ter vsem kar spada v okvir takšne prireditve. Poleg domačinov so se blagoslovitve mrtvašnice udeležili tudi domači župnik Ludvik Jank, dekan Leopold Silan, župan dipl. inž. Do-bernig ter številni zastopniki narodnega in javnega življenja. Predstavitev del tirolskih likovnih umetnikov Prej ^r%t^Zw so -o g%/erZjZ Afestne Mse v oJpr/Z razst%!JO Je/ tZ- ro/s^ZZ? s/Z^r/ev ?'rz ^rp^rjef. Po z