POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI »NIK 1 Leto XIV. [štev. 273 TELEFON UREDNIŠTVA; 25-67 TELEFON UPRAVE: 25-67 in 28-67 TELEFON OGLASNEGA ODDELKA 25-67 PoslovalBica Liubliana. Frančiškan. 6. (el. 46—91 Poslovalnica Celie. Prešernova 3. telefon 280 Maribor, 30. nov. in 1. dec. 1940 NAROČNINA NA MESEC Preleman v opravi ali do poStl 14 din. P oM“ C E fff V,6N fV^U ff, Cena 1 din 1*— j Državljanska vojna v Romuniji? V nekaterih romunskih mestih se baje bijejo boji med vojaštvom in železogardisti — V Bukarešti uradno zanikujejo vse tuje vesti in pravijo, da vlada obvlada položaj — Nemški zastopniki pri ponovnem pokopu Codreanuja BUDIMPEŠTA, 30. novembra. CBS. V več romunskih mestih so nastali boji jn©d vojsko in železno gardo. Ponekod je v teku že prava državljanska vojna. Pričakuje se vsak čas nemška intervencija v Romuniji. Poleg spopadov z vojsko se računa, da so železnogardisti v zadnjih treh dneh ubili okoli 2000 oseb, lned njimi največ Židov. Železna garda se je spopadla z vojnimi oddelki pri Bra-s®vu, Craiovi in Turnu Severinu, kjer je zasedla javna poslopja po hudih bojih. Diplomatski krogi zatrjujeo, da je vojaški protinapad uspel v Brašovu, kjer so bili železnogardisti vrženi iz telefonske in poštne centrale. »Magyar Orszag« piše, da je več romunskih divizij vkorakalo v Bukarešto. Sinoči je kralj Mihael konferiral v svojem močno zastraženem gradu z nemškimi generali ter Ionom Antonescom, ki zahteva energičen obračun z morilci. Nasprotujoče si vesti o položaju pravi,, da je gospodar situacije ter zanikuje vesti, da bi bilo okoli 2.000 ljudi ubitih. Pravi, da je ubitih samo 67 oseb. BUKAREŠTA, 30. nov. Havas. Upravitelj države Antonescu je ponovno sprejel poveljnike vseh armad, ki so ga prepričali o svoji zvestobi, da bodo podprli vlado proti vsakršnim poizkusom nereda v državi. BUDIMPEŠTA, 30. nov. Ass. Press. Po r°či!a iz Romunije, ki niso prišla po navadni poti, ker jih romunska cenzura ne Popušča, pravijo, da je ali bo romunski kralj Mihailo zapustil državo. V treh transilvanskih mestih je prišlo do krvavih spopadov, železna garda pa je umorila še več pristašev prejšnjih režimov. Potrdilo o teh vesteh je podano tudi med vrsticami poročila, ki ga je cenzura pregledala. VUDA TRD!, DA OBVLADA POLOŽAJ BUKAREŠT A, 30. nov. Reuter. Romun. ska vlada je izdala poročilo, v katerem ROMUNSKI DEMANTIJI BUKAREŠTA, 30. nov. Rador. Nasprotno vestem, ki jih širijo organi tuje propagande, se razglaša, da vlada v Romuniji povsod red in mir. Legionarski režim nadaljuje z izvajanjem striktne discipline v okviru zakona. Tu tudi demantirajo vesti o povečanju nemških čet v Romuniji. Nemške čete so ostale v prejšnji moči na svojih mestih, kjer nadaljujejo svojo misijo vežbanja romunske vojske. BUKAREŠTA, 30. nov. Rador. Tuji radio je sporočil, da je večje število romunskih generalov 27. t. m. odstopilo. Vojno ministrstvo najkategoričneje zanika te tendenciozne vesti. Vsi romunski generali in vojska predstavljajo nepremostljivo propagando obrambe okrog upravitelja romunske države Antonesca. MADŽARI HOČEJO ZASESTI TRANSILVANIJO LONDON, 30. nov. Reuter. Uradnik romunskega poslaništva je izjavil, da se hoče Madžarska okoristiti s situacijo v Romuniji ter zasesti še preostali del Transilvanije, ki je še v romunskih rokah. Madžarski radio je objavil, da vlada v Romuniji ne obvlada položaja ter je treba storiti varnostne ukrepe v romunski Transilvaniji. Uradnik poslaništva je dejal, da je to poziv nemškim četam, da vkorakajo v Transilvanijo. Položaj v Albaniji nepregleden Niti italijanska niti grška poročila ne navajajo nobertih podrobnosti o poteku hajhOvefših vojnih operatij — Tudi poročila tujih poročevalcev ne navajajo posebnih podrobnosti ITALIJANSKO VOJNO POROČILO HlM', 30. nov, Stefani. Italijanski ..glav-!’i stan je izdal včeraj sledeče uradno yoinb poročilo z grškega bojiščai Na grdeni bojišču so divizije »Ferrara«, »Sie-na<< in »Centauro«, katere pripadajo 11. armadl, včeraj izvedle protinapad In str-® vsak poskus sovražnikovega vsfljeva-|a* Na bojišču 9. armade ni bilo hdbe-Posebnih dogodkov. Okrog 300 na-®'h letal je bombardiralo Središča Irt ce-® Idr pogdstokrat zadelo cilje bllzli £r-®kija Ih Soliklja In povžrOčllo eksplozije Jh p.°^are* V Erzekiji je nastal požar V •adlščlt tfckoeega goriva. Med letalskim jPopadoui so bila zbita 4 Sovražnikova ®tala. Dve naši letali se nista vritlU. Na opšču devete armade: je naše protiletal-, topništvo Zbilo 2 letali, neki drugi °«ibnik pa se je SpuStlj v strugo reke ®vči. Posadka ©nega častnika iti dVfeh ^deasfnikov ?e bila Ujeta, Drugi letalski delk) šb bombardiran cilje ha Krfu. V tem oporišču so 28. t. m. naše pomorske enote z majhne razdalje delj časa bombardirale vojaške naprave. Z očitnimi uničevalnimi uspehi so bile zadete baterije San Salvasan, nekatere druge obrambne naprave, vojašnica in podobno. Sovražnik je odgovarjal, vendar ni imel uspeha. Naše enote niso utrpele nobene škode. NALOG ZA PROTIOFENZIVO RIM, 30. nov. Ass. Press. General Al-fredo Guzzonl je imenovan za državnega podtajnika v vojriem ministrstvu z nalogo, da likvidira grški konflikt. Novo poveljstvo iitia nalogo organizirati protiofenzivo. GRŠKO URADNO POROČILO ATENE-, 30. nov. Reuter. Na različnih krajih v Albaniji so dosegle grške čete nove uspehe ter zasedle nove poz’clje, posebno v severnem odseku. Zajeta sta bila dva topa, zaplenjene je veliko muni- cije in ujetih je nekaj vojakov. Italijanska letala so bombardirala nekaj vasi v Epi-ru, Kefaloniji, S. Laucasu in zahodno obalo Peloponeza. V NEVTRALNE INFORMACIJE ATENE. 30. nov. CBS. Italijanske čete pri Podgradcu so v nevarnosti, da jih grške zajamejo ter jim odrežejo pot v El-basan. Včeraj je prišlo 11 italijanskih transportov v Drač. čete so se takoj podale v notranjost. ANGLEŠKE INFORMACIJE ATENE, 30. nov. Reuter. Italijani so odstranili večino albanskih čet z bojišča ter jih nadomestili z italijanskimi. Doslej je bilo v Grčiji od zračnih napadov 604 smrtnih žrtev med civilisti, 1170 oseb pa je bilo ranjenih. Krf je bil napaden ter je mesto v razvalinah. Prebivalci so daroval' denar, zlatnino in drago kamenje za nabavo lovskega letala znamke »Spitfšre« NOVI POGREB CODREANA BUKAREŠTA, 30. novembra. DNB. Navzočnost nemških vodij mladine, Baldurja von Schiraclia in Bohlea na pogrebu Codreana in tovarišev je izzvala‘v romunski javnosti globok vtis. Narod vidi v lem priznanje' legionarskega gibanja s strani Nemčije, na drugi strani pa globoko počastitev legionarskih žrtev. Nemška delegacija je položila vence na krste. V imenu Mussolinija je položil venec italijanski poslanik, za črne srajce pa so poklonili lep venec predstavniki fašlž-ma. Po molitvah, ki jim bo prisostvoval predstavnik kralja Mihaela, vsa vlada in svojci rajnih, se bo razvil po Bukarešti sprevod do Zelenega doma. Vse poslopje doina in trg prednjim sla okrašena z zelenimi zastavami. Ob poti, koder bo šel sprevod, so postavljeni visdki stebri S sliko Codreana. ROMUNSKA DELEGACIJA V MOSKVI MOSKVA, 30. hov. DNB. Sem je dospela romunska trgovinska delegacija. Na postaji jo je sprejel poslanik Gafeticu ter predstavnik sovjetskega komisariata za zunanjo trgovino. Laval na poti v Berlin BERN, 30. nov. AP. Laval ie na poti v Berlin. LONDON, 30. nov, Reuter. Pierre Laval je odpotoval v Berlin, kjer bo verjetno podpisal odstop Alzacije in Lorene Nemčiji. Odmevi pomiritve na Balkanu ^niert misij« Sobo^eva v Sofiji -—Manifestacije za Jugoslavijo in prijateljstvo med Jugoslavijo in Bogatijo v bolgarski prestolnici — Turčija za pravične bolgarske zahteve , SERN. 30. nov. K-hten« poročajo. ■ h diplomatskih ZPV. »Buslcr Nacli-da prisojajo v Sonjin - uipivmaisiun krogih velik pomen ptiferencam. ki jih je imel sovjetski di- ;r'°nialski odposlanec Soboljev z bol-K^lskimi državniki in zatrjujejo, da je ^°holjev prinesel v Sofijo s seboj po-sk i° sp°roČii° sovjetske vlade v Mo-v>. »Zelo značilno je«, piše dalje list, aa so bile v Sofiji prirejene rusofilske ™n!fesiac'le. Mauilestanti so zahtevali *l6nlt=v zveze med SSSR in Bolgarijo, ’’Dl i les p ni Si pa so tudi za Jugoslavijo hi r, *,ataljstvo med Jugoslavijo in Bolga-*>« List piše dalje še o mnenju v Bon- skih političnih krogih sedaj z obdobjem miru na Balkanu. Vendar je Beograd daleč od pretiranega optimizma. CARIGRAD. 30, nov. ZPV. Turški tisk izraža dalje zadovoljstvo, da se je Bolgarija končno odločila za politiko miru in da je angleški podtajnik za zunanje zadeve izjavi! v spodnji zbornici, da bo Anglija po vojni podprla Bolgarijo, ako bo v sedanji vojni do konca ostala nevtralna. V listu »La Republique« piše dr-ž.avni poslanec Jumus Nadi, da si je Turčija mnogo prizadevala doseči zadovolji- pofitiko in se ne bo spuščala v nevarne pustolovščine. Bolgarija se mora tega dobro zavedati in ne sme pozabiti na grenke izkušnje prejšnjih njenih zablod, ko se je postavljala na stran tistih, katerih stvar je bila že vnaprej obsojena na neuspeh. ANGLEŠKI KRALJ NA LETALIŠČU LONDON, 30. nov. AP. Angleški kralj je prebil noč na nekem letališču ter prisostvoval nakladanju težkih bomb na bombnike, ki so potem odleteli nad Kiltn in Boulogne. Kralj je govoril s piloti pri odletu ter jih je počakal, da sd se vrnili. m lir- ...........n-,-j 11 ———. GENERAL abe posrednik med hankinško in japonsko vlado pfl podpisu danšnjega sporazuma CARIGRAD, 30. nov. ZPV. Po poročilu iz Kahire je egiptska vlada v zadnjih dneh moeno omejila zasebni osebni in to. tev Bolgarov in še vedno upa, da bo! vorni promet na egiptskih železnicah. Na-Bolgarija dobila končno vse. kar ji res i mesto dosedanjih 420 vlakov na dan jih iradu tu pravi, da računajo v beograj- pripada, ako bo seveda vodila pametno i bo poslej obratovalo samo 136. Ta orne- Pred angleško ofenzivo v Egiptu? jitev je bila potrebna zaradi velikih transportov angleških čet v Egipt In po Egiptu, Angleži privažajo namreč v Egipt v zadnjem času veliko število novih čet in mnogo vojnega materiala. Nekateri menijo, da se pripravljajo na veliko ofenzivo. Maribor, 30. novembra Na zgodovinski seji 23. in 24. novembra 1918 je Narodno veče v Zagrebu sklenilo, poslati v Beograd 28 delegatov. Ti so bili v Beogradu slovesno sprejeti. Dne 1. decembra je delegacijo sprejel regent Aleksander v navzočnosti ministrov Stojana Protica, Ljube Jovanoviča, Moračila Ninčiča in vojvode Mišiča. V slovesnem in zgodovinskem trenutku je predsednik Narodnega veča dr. Pavelič, prečita! adreso: »Slovenci, Hrvati in Srbi, ki so na ozemlju bivše avstro-ogrske monarhije izvršili prevrat in začasno ustanovili ne-zavisno narodno državo, nadahnjeni z idejo narodnega edinstva in oslanjajoč se na veliko načelo demokracije, ki zahteva, da vsak narod sam odločuje o svoji usodi, so izjavili že v objavi Narodnega veča 19. oktobra, da žele in se hočejo zediniti s Srbijo in Črno goro v enotno narodno državo Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki bo obsegala vse etnografsko ozemlje Južnih Slovanov.« Regent Aleksander je v odgovoru proglasil: »V imenu Nj. Vel. kralja Petra zedinjenje Srbije z deželami neodvisne države Slovencev, Hrvatov in Srbov v enotno kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev.« Položeni so bili temelji Jugoslavije, ustvarjena s krvjo in grmadami žrtev domovina treh bratov, ki v najtežjih dneh Evrope priča o svoji življenjski sili in želji, razvijati se v miru in slogi dalje. Letošnjo obletnico zedinjenja, kot naš največji državni praznik, obhajamo v okoliščinah, ki dajajo temu jubileju poseben značaj. Okrog nas divja kruta vojna, borba velesil za nov red, za novo ureditev vseh problemov in raznih prostorov. Nervoznost vlada vsepovsod okrog nas, v bojih padajo mejniki, izginjajo države v bojih in brez njih. Naša država je kljub vsemu oaza miru, ki s svojo strogo in korektno nevtralnostjo strumno stopa v evropskem kaosu naprej, ne oziraje se na levo in desno z edino željo, ohraniti svojim narodom mir in svobodo. S tem geslom, s to željo in s temi mislimi obhajamo letos naš največ ji državni in narodni praznik, praznik, ki nam je prinesel zlato svobodo, ki jo hočemo na vsak način obdržati. Ko stopamo na prag 23. obletnice naše svobode, se nam nehote razkrivajo problemi preteklosti in bodočnosti, ki se tičejo naše skupne domovine. Sožitje Slovencev, Hrvatov in Srbov v skupni domovali zahteva od vsakega posameznika discipline, idealizma in junaške volje, žrtvovati se drug drugemu in drug za drugega. Zavedati se moramo, da smo se razvijali stoletja ločeno vsak pod vplivom kulturnega območja drugih narodov, ki so načrtno delali na našem razdoru in katerih vplivi se še danes niso popolnoma izgubili. One razlike, ki so globoko zasidrane v naši duševnosti, ki so same na sebi pozitivne in ne slabe, se med seboj izpopolnjujejo in dopolnjujejo ter ustvarjajo novo, višjo enoto tvornega življenja. Zaradi tega je treba mnogo vi soke moralne ljubezni, strpljivostl, premagovanja samega sebe in treznega ra zuma, s pomočjo katerega bomo posebno sedaj, v teh težkih okoliščinah, izključili vse, kar bi nam naprtilo skupno škodo Slediti moramo jasnim spoznavanjem, da je vse, kar napravimo pozitivnega, skupna korist nas vseh. Ti visoko etični činiteljl nam edini pomagajo, da to skupnost, ki je izraz naše globoke duševnosti, vse bolj odkrivamo, jo izoblikujemo in razvijamo v ono narodno zajednlco, ki je nujen pogoj za pravo, trdno in neporuš ljivo narodno sožitje. Taka narodna skupnost je nekaka sinteza vseh sil in čustev, ki jih bosta čas in naravni razvoj izpopolnila in poglobila. Ta misel nas mora navdajati sedaj in v bodoče, ko bomo nam skupno domovino urejevali In ji dali pravo obliko. Na pragu 23. leta našega zedinjenja, se ta obHka ustvarja izven okvira raznih političnih strasti, le iz vidika skupnega narodnega in državnega Interesa. V tem znamenju praznujemo letos vsi trije jugoslovanski narodi naš prvi december z iskreno željo, da postani ta naša zajedni ca ona osnova, v okviru katere bomo našli vsi trije bratje enakopravnost, spoštujoč drug drugega in to, kar je vsem najdražie. Na ta način bomo vedno trdno povezani zbrani tudi okrog ljubega vla- Nadaljevanje letalskih napadov Tudi v pretekli noči so Nemci Angleži bombardirali kraje v Angliji, zlasti London, med tem ko so napadli, Bremen, Koin in druge kraje VČERAJŠNJE NEMŠKO POROČILO BERLIN, 30. nov. DNB. Nemško vrhovno poveljstvo je izdalo včeraj sledeče uradno poročilo: Nemški rušilci so na zahodnem izhodu iz Rokavskega preliva v neposredni bližini angleške obale napadli sovražnika. Pri tej priliki je prišlo do spopada z angleškimi rušilci. Torpedirana sta bila dva sovražnikova rušilca. Drugi nemški rušilci so potopili na južni angleški obali dve ladji po 9000 in 3000 ton ter dve manjši sovražni ladji. V noči med 27. in 28. novembrom je letalstvo nadaljevalo z napadi na važne vojaške objekte v Londonu in okolici. Napadi so se nadaljevali tudi včeraj. Povzročeni so bili močni požari in eksplozije. V noči med 28. in 29. novembrom so močni oddelki izvršili koncentrične napade na mesto in pristaniške naprave v PIymouthu ter povzročili več močnih eksplozij in več večjih ali manjših požarov. Razen tega so bile uspešno bombardirane železniške in industrijske naprave nekega drugega velemesta na škotskem. Daljnometne baterije kopenske vojske in mornarice so včeraj napadle sovražnikove ladje in druge vojaške cilje v Doveru. V noči med 28. in 29. novembrom je več angleških letal metalo eksplozivne in zažigalne bombe na kraje severne in zahodne Nemčije. Nekaj hiš je precej poškodovanih. Ognj; pa so biil hitro pogašeni. Neka bomba je zadela v rezervno bolnišnico. Včerajšnje sovražnikove izgube so znašale 13 letal, od katerih jih je bilo 12 zbitih v letalsk!h Podpis pakta v Nankingu NANKING, 30. nov. ZPV. Včeraj je bil tu podpisan akt, s katerim Japonska priznava nankinško kitajsko vlado Vang-čirigveja. ŠANGHAJ, 30. nov. ZPV. Kitajsko-.aponski pakt, inspiriran po željah predsednika japonske vlade, kneza Konoja, ustvarja novi red na vzhodu Azije. Pakt, podpisan danes, ima namen, vzpostaviti red in mir ne le v Aziji, nego na vsem svetu. Pogodba predvideva medsebojno teritorialno spoštovanje, skupno pobijanje komunistične nevarnosti. Zato bodo ostale japonske čete v vseh večjih kitajskih me. stih, dokler bo potreba. Obe vladi bosta skupaj vzdržavali red v okupirani Kitajski in v določenih lukah bo imela Japonska še dalje svoje vojne edinice. Na gospodarskem področju je predvideno najtesnejše izmenjavanje blaga na podlagi reciprocitete. Posebno pospešena naj bi bila trgovina na južnem Kitajskem in v dolini Jangcejanga. Japonska se obveže, da bo odstranila tuje koncesije iz Kitajske. Dopolnilni protokoli navajajo skupni postopek proti zunanjim sovražnikom. Japonska se obveže, da bo dve teti p° vzpostavitvi miru umaknila svoje čete iz Kitajske. Kitajska se pa obveže, da bo plačala primerno odškodnino japonskim državljanom. Kitajska bo tudi dobila pra. vico kontrole nad zunajo trgovino v zvezi s fiskalno politiko. Predvidena je povrnitev industrijskih naprav in rudnikov v roke kitajski vladi ter nova organizacija prometa. ŠANGHAJ, 30. nov. DNB. Podpis kitaj-sko-japonske pogodbe je sprožil vznemirjenje v krogih tujih državljanov Šanghaja. Bivanje in trgovska podjetnost tujcev v Šanghaju bo s tem paktom omejena, pravica eksteritorialnosti polagoma odstranjena. Madžarski poslanik v USA odstopil VVASHINGTON, 30. nov. DNB. Madžarski poslanik Peleny je obiskal včeraj ameriškega zunanjega ministra Cordella Hulla ter mu sporočil, da je zapustil madžarsko diplomatsko službo. Peleny bo ostal kot zasebnik še dalje v Zedinjenih državah. Kakor se je izvedelo, se je Pe-leny nameraval že davno umakniti v pokoj. WASHINGTON, 30. nov. ZPV. Madžarski poslanik pri vladi USA je odstopil. Kakor poročaje nekateri listi, je zapustil svoje dosedanje mesto zato, ker se ne strinja s sedanjo madžarsko zunanjo politiko, ki je po njegovem mnenju pogubna za Madžarsko in madžarski narod. Peleny se ne bo vrnil v domovino, ampak bo ostal v USA. Razčiičenje med SSSR in USA WASH1NGT0N, 30. nov. United Press. Ameriško-sovjetski odnošaji bi morali biti v kratkem razčiščeni potom novih stikov. V diplomatskih krogih je znano, da presoja VVashington zadržanje SSSR kot nepovoljno. Razlog za to obstaja v glavnem v sovjetskih zahtevah, da USA spremene svoje stališče nasproti dejstvu priključitve nekaterih dežel k Sovjetski zvezi, zlasti pa da opuste naziranje, da so te dežele bile priključene nasilno in proti njihovi volji. Nadaljnje nerazpolo-ženje nasproti SSSR je pa nastalo v USA zlasti po odkritjih preiskovalnega Diesovega odbora o komunističnem delovanju proti ameriški vojni industriji. Sovjetski veleposlanik Ulmanski bo skušal v razgovorih z državnim podtajnikom v zunanjem ministrstvu Sumnerjem Welesom zbližati stališči SSSR in USA. Po spopadu pod Sardinijo LONDON, 30. nov. Ass. Press. Angleži zatrjujejo, da so v zadnji pomorski bitki pri Siciliji odrezali Italijanom novo pot za dobavo vojnega materiala iz Sicilije v Severno Afriko. Po podatkih admiralitete je bilo poškodovanih 6 italijanskih vojnih ladij. LONDON, 30. nov. zi>V. O bitki pri Sardiniji je izdala angleška .admiraliteta uradno poročilo, v katerem pravi, da so angleške vojne ladje napadle italijanske, ki so se pa pričele hitro umakniti v severni smeri. Kmalu po poldnevu sta dve italijanski oklepnici napadli angleške ladje, darja, ki bo drugo leto zasedel prestol svojih slavnih dedov in zavladal. Skupni in složni bomo tudi na braniku naših meja in svobode, za katero ni nobena žrtev prevelika. Živela naša svobodna, skupna domovina Jugoslavija! Živel naš mladi kralj Peter II in ves kraljevski dom. V—ar. ki so se pa pričele hitro umikati v sever-stal spopad, v katerem so se italijanske ladje le nekaj milj od obale umaknile v meglo. Pozneje so italijanska letala še napadla angleško brodovje. Na angleški strani je »bila poškodovana le angleška križarka »Bervvick«. Vendar je ladja še dalje sposobna za boj. Na italijanski strani je bilo poškodovanih več ladij. RIM, 30. nov. Stefani. Tu ugotavljajo, da angleško uradno sporočilo o bitki pri Sardiniji priznava, da so se angleške križarke morale umakniti pred italijansko premočno artilerijo. S tem Angleži sami zanikajo, da so se Italijani izogibali bojev. Priznanje premoči italijanskega ladijskega topništva naglaša na .drugi strani moč italijanske vojne mornarice, ki jo je Churchill oporekal ob priliki epizode v Tarentu. Drugo zanimivo priznanje je škoda, ki jo je utrpela križarka »Bermick« mimo ljudskih žrtev. Vse drugo v angleškem sporočilu je netočno. spopadih, eno pa je zbiio protiletalsko topništvo, štiri naša letala se niso vrnila. DANAŠNJE ANGLEŠKO POROČILO LONDON, 30. nov. Reuter. Nocoj so nemška letala precej težko napadla London ter zažgala več hiš, vendar so bili požari kmalu pogašeni. Porušenih je nekaj hiš, a smrtnih žrtev je malo. Napadem so bili tudi drugi kraj} v Angliji. LONDON, 30. nov. Reuter. Angleška letala so nocoj napadla Bremen, Koln lfl sovražna letališča ter invazijska prista-nišča. SPOPADI V AFRIKI ADEN, 30. nov. Reuter. Angleška letala so napadla italijansko vojaško taborišče pri rtu Guardufui, na vzhodni konici Afrike. Nastalo je več eksplozij. Marshallova izseva WASHINGTON, 30. nov. Reuter, šef glavnega generalnega štaba, §ener5 Marshal je govoril po radiu o izvedbi programa državne obrambe. Intenzivno se nadaljuje opremljanje milijon mož. Za nekaj tednov bo to število povečano z® 800.000 mož. Namesto treh nepopolnih divizij ima zdaj pehota 18 divizij, ki se vežbajo, a skoraj bo izpopolnjenih nadalj* njih devet divizij. Namesto pet protiletalskih polkov, ki smo jih imeli lani, vežba danes že 23 protiletatskih polkov. Letalstvo se je povečalo od 56 eskadrilj bojnih letal in 2500 pilotov na 109 eskadrilj t blizu 4000 piloti. Prej se je vežbalo 3000 mehanikov, zdaj jih imamo 9000. V nekaj mesecih bo doseženo število 30.000 izvež-banih mehanikov. Chautempsov beg v Ameriko NEW YORiK, 30. nov. Ass. Press. Bivši francoski ministrski predsednik Mamili e C h a u t e m p s je prispel v USA. Izjavil je, da »Američani ne smejo kriv« soditi Francoze, kajti duša francoskega naroda je ostala neizpremenjena«. V njegovem spremstvu so žena, 6 mesecev stara hčerka ter trije otroci iz prvega zakona. Pripovedoval je o strašnem begu iz Francije preko Španije, ki mu ni dovolila prehoda, ter o pobegu iz Severne Afrike v Lizbono, kamor je prispel v majhnem 'ribiškem čolnu. Vojne sile de Gaullea LONDON, 30. nov. Reuter. General d® Gaulle je govoril na londonskem radiu ter dejal, da štejejo njegove čete sed" 35.000 mož, okoli 1000 letalcev, 20 vojn® ladij ter 60 trgovskih ladij. Poleg tega ima cel kader nevojaškega osebja, ki tudi deluje pod njegovim poveljstvom, sv«0 radijsko postajo, časnike in druge org®’ nizaclje. PODALJŠANJE DELOVNEGA CASA v KANADI OTTAWA, 30. nov. Reuter. Na včerajšnji seji državnega zbora je ministe za delo Mc Larty izjavil, da se bo delovni čas v Kanadi podaljšal od 44 h 48 ur na teden, da se bo na ta način gla pospešiti proizvodnja vojnega materiala, ker ni na razpolago dovolj delovnih sil. RAZGOVORI S PAPENOM ANKARA, 30. nov. DNB. V dobro °D' veščenih krogih izjavljajo v zvezi z govori, ki jih je imel nemški posR^ von Papen s predsednikom turške r&pu' blike, da je bilo ob tej priliki govora vseh vprašanjih, ki interesirajo obe ® za vi. VELIKA RUDNIŠKA NESREČA CADIZ, Ohio, 30. nov. AP. V neke* premogovniku je nastala eksplozija Pg na. Okoli 20 rudarjev je še v rovih, pa se jih je srečno rešilo. Mariborska napoved: Pretežno obla no in hladneje. Obeta se izboljšanja vremena. Včeraj je bila maksima. temperatura -j- 3.4, danes zjutraj A* ’ opoldne pa -2. Padavin je bilo od . raj 2.6 mm. Danes do 11. ure 2 c snega. Naša pot k zedinjenju, Jugoslaviji Temelja niške deklaracije — Jugoslovanski odbor v Londonu — Resoluciji v Severni in Juin Ameriki — Majniška deklaracija Slovencev, sk.epi na Cetinju tn v Novem Sadu — Zgodo vinski 1. december 1918 v Beogradu Temelji Jugoslavije so 'bili položeni že z zgodovinsko izjavo srbske vlade v na- s V:: rodni skupščini v Nišu 24. novembra 1. 1914: »Ker je vlada prepričana, da je ves srbski narod odločen vztrajati v sveti borbi za obrambo svojega ognjišča in svobode, smatra za svojo prvo in v teh trenutkih usodno nalogo, da zagotovi uspešni zaključek velikega vojevanja, ki se je v trenutku, ko se je začelo, izpre-menilo Istočasno tudi v borbo za osvo- boditev in zedinjenje vseh naših bratov Srbov, Hrvatov in Slovencev. Dne 6. maja 1915. je bil v Nišu »jugoslovanski kongres«, katerega so se poleg delegatov srbske vlade, vojske in narodnih poslancev udeležili Srbi, Hrvati in Slovenci iz bivše avstro-ogrske monarhije. Resolucija kongresa pravi med drugim: »V zgodovinskih dnevih žrtev in nade v pravico in svobodo proglašamo naše popolno in nerazdružno edin-stvo, Srbov, Hrvatov in Slovencev, in to ne samo kot brezpogojni pogoj za boljšo bodočnost, nego tudi kot aksiom, etnografski in genetični, ki se mora uresničiti prav tako politično, kakor je že uresničen moralno in duhovno.« Dne 1. maja 1915 se je konstituiral v Londonu »Jugoslovanski odbor«, v katerem so bili tudi trije Slovenci. Ta odbor je poslal zavezniškim vladam spomenico, v kateri je tudi rečeno. »Ves jugoslovanski narod, Srbi, Hrvati in Slovenci pričakujejo od te vojne zedinjenje vseh narodnih udov in vsega svojega ozemlja v eno neodvisno državo. Borba Srbije in Črne gore ni zavojevalna v smislu razširjenja meja: ti dve srbski državi sta protagonista v osvobodilni borbi vseh Jugoslovanov in njuna naloga je naloga vseh nas, da zagotovimo narodni obstanek na našem zedinjenem ozemlju.« Nad 2000 severnoameriških Jugoslovanov se je udeležilo julija 1915 v Pitts-burgu zborovanja, ki je sprejelo resolucijo, v kateri je rečeno: »V imenu naših zasužnjenih bratov v Avstro-Ogrski, ki se ne morejo Izjaviti svobodno in kate- rih misli in čustvovanja so nam znana in v svojem imenu izjavljamo, da Slovenci, Hrvati in Srbi smatrajo borbo Sr bije za svojo in srbski Ideal za svo< lasten.« Jugoslovani v Južni Ameriki, organizirani v »Jugoslovanski narodni odbra^ ni«, so izjavili v resoluciji, ki je bila sprejeta 1. avgusta 1915: »Prekinili smo vse odnošaje in državne zveze z Av-stro-Ogrsko. Neumorno in trdovratno bomo vztrajali v borbi do zedinjenja srbsko-hrvatsko-siovenskih pokrajin Av strije, Srbije in Črne gore v eni, svobod' ni državni celini.« V sami notranjosti avstro-ogrske mo narhije se je vodila tiha borba za osvo bojenje. Majska deklaracija Jugoslovan skega kluba z dne 30. maja 1917 pravi »Podpisani narodni zastopniki, združeni v »Jugoslovanskem klubu« zahtevajo na podlagi narodnostnega načela in hrvat skega narodnega prava zedinjenje vseh dežel v monarhiji, v katerih živijo Srbi Hrvati in Slovenci, v eno samostojno, od vsakega gospodstva tujih narodov prosto, na demokratski podlagi osnovano državno tek>.« Velika narodna skupščina srbskega naroda v Črni gori je dne 13. novembra 1 1918 proglasila soglasno zedinjenje Srbijo. Dne 25. novembra 1918 pa je velika narodna skupščina v Novem Sadu proglasila odcepitev Vojvodine od Av-stro-Ogrske in priključitev h kraljevini Srbiji. Napočil je še zgodovinski akt dne 1. decembra 1918 v Beogradu. Jugoslavija je vstopila v vrsto evropskih držav. Univ. prof. Nikola Jorga t , V Romuniji preživljajo krvavo kopelj. ^eleznogardistična »revolucija« terja svoje žrtve. Hudo prevarani so vsi, ki so mislili, da je 1. 1917. bilo zaključno leto krvavih obračunavanj. Sedaj je prišlo že kar v modo, da mora vsako gibanje poznati svojo »revolucijo«. »Moderne politične metode«, t. „. krvavi konec političnih nasprotnikov, ne delajo časti našemu stoletju. Prav podobne so političnemu credu srednjeveške Italije, postmavriške Španije ali pa •jultanske Turčije. Azijatstvo je prišlo v Evropo in prehitelo vsa pričakovanja tistih, ki so se s statistikami v rokah bali flavala rumenega plemena na ostarelo Evropo. Takih misli smo bili, ko smo čitalivest 0 umoru. romunskega znanstvenika in Politika prof. Nikole Jorge. Po odstranitvi Titulesca, zadnjega velikega romunskega politika, po onemogočitvi delovala Maniua, romunskega dr. Mačka in Pravega predstavnika romunskega naroda. je sedaj prišla nasilna odstranitev največje romunske duhovne kapacitete, Prof. Nikole Jorge. ■ Spomnil sem se na november ali december mesec 1. 1937., ko sem poslušal Prof. Jorgo na pariški Sorbonni. Univer-za je povabila to »sivo eminenco zgodovinske znanosti«, enega izmed največjih žvečili zgodovinarjev, da priredi več Predavanj. Vprav sedaj mi je pred očrni Prof. Jorga: izredno visoke atletske postave, dolge, košate brade, brez las ter v črni obleki, je, igraje se z naočniki, z romansko duhovitostjo in v brezhibni francoščini razlagal polni dvorani študentov in osivelih znanstvenikov usodo nenemških narodov v bivši avstro-ogrski Monarhiji, od cesarice Marije Terezii> do l. 1918. . Strokovnjak v balkanskih vprašanjih, le bil ves Francoz. V predavanju je naredil poklon francoskemu duhu ter dobavil, da se. ra''.e n doma. nikjer tako d°tnačč ne čuti. kakor vprav v Franciji. Povedal je. da je ;inel nekje v pariškem Predmestju hišico in vsako leto je hodi1 v Pa riz. kjer je dolge dneve brskal po ^arih kniipah •r';'’ bukinistih ob Seini ali Pa pri antikvfrjih v latinskem kvartu. Na *a način ■)*m> Senator Vilder spominu kanonika St. Koreniča Pogreba kanonika Stjepana Koreniča v Zagrebu, ki ga je vodil nadškof dr. Alojzij Stepinac v spremstvu visoke duhovščine, so se udeležili ban dr. Šuba-šič s podpredsednikom HSS dr. Košuti-cem, senator Sava Kosanovič ter dolga vrsta visokih političnih in upravnih čini-teljev Zagreba. Govoril je tudi senator Večeslav Vilder. Naglasil je, da »je •bil pokojni do zadnjega diha zvest pristaš SDS. Ni bil nikak strankar, nego se je čutil člana velike stranke, ki veruje v Boga, vero, zmago pravice in resnice. Zrasel je v senci velikega škofa Stross-mayerja in je aktivno sodeloval v vsaki narodni manifestaciji tedaj, ko je bil hr-vatski narod v najtežjih .prilikah. Njegov dom je bil vedno shajališče narodnih borcev.« Člani direkcije ..Politike" častni meščani Bitolja V Beograd je dospela delegacija Bi-toljčanov s predsednikom občine Vlado Rizevičem na čelu. Odposlanstvu se je pridružil budi minister na razpoloženju, senator Jovan Altiparmakovič. Deputa-cija je obiskala predsednika vlade Cvet-coviča, ki se mu je zahvalila za vso pomoč bitoljskim žrtvam. Obiskala je tudi ostale ministre. Uredništvu »Politike« so delegati izročili diplomo o izvolitvi članov direkcije dnevnika gg. Vladislava Ribnikarja, Jovana Tanoviča in Dimitrija Stevanoviča za častne meščane Bitolja v znak hvaležnosti za velikopotezno zbiralno akcijo, ko je »Politika« zbrala nad dva milijona din za žrtve bombardiranja. Bolgarka in lugoslavila morata dobro odmeriti, k|e sta in kal zmoreta Zastopnik vladne večine v sobranju, Janev, je v odgovoru na prestolno besedo včeraj govoril tudi naslednje: »Nemčija je interesirana na tem, da se očtiva mirna proizvodnja na jugovzhodu, posebno še v Jugoslaviji in Bolgariji. Bolgarija »oče ostati izven vojne. Pod kakšnimi okolnostmi bi eventualno iz-premenila to politiko, je stvar zunanjega ministrstva, kar je odvisno tudi od do-■redkov in potreb časa. je Bolgarija in Jugoslavija morata dcbro j odmeriti, kje sta in kaj zmoreta. Njih znal | medsebojni odnoša.ii so določeni po pak- tu večnega prijateljstva, zato jih je treba ohraniti. Kadar gre za te odnošaje, se ne sme vlivati olje v ogenj. Bolgarski narod želi mirno rešitev vseh spornih vprašanj. Tako Beogradu kakor Sofiji mora b:tl jasno, da more le prijateljstvo rešiti sporna vprašanja. Pristaš sem skraj nega prijateljstva do Jugoslavije. Znana mi je bolehna Makedonije. Tu so ognjišča, ki se ne dajo pogasiti. Zunanja politika pa mora biti razumna in kompromisna,« Janev je bil na kraju deležen burnega odobravanja vsega sobranja Turčija in stališče Jugoslavije Turški list »Džumhurijet« prinaša iz Ankare telefonsko poročilo svojega glavnega urednika, narodnega poslanca Ha-dia, ki ugotavlja med drugim: »Ankara se pridružuje stališču Moskve, ki ne odobrava nepovoljne Izjave, kakršne so padle v sofijskem sobranju na račun Jugoslavije. Turčija je zelo zadovoljna, ker je bolgarska vlada opustila svoje namene. Odločnost Jugoslavije, da brani svojo neodvisnost, je bila zelo povoljno sprejeta v Turčiji. Ankara ima vtis, da se balkanska sloga pod pritiskom dogodkov krepi in to jo radosti. Drugi turški list »Akdam« podčrtava modro In energično politiko kneza namestnika Pavla ter naglaša, da je beograjska vlada storila mnogo, ko se je sporazumela z Nemčijo. Knez namestnik je dal doslej večkrat dokaze svoje po-mlrljlvosti. Uspel je tudi ustvariti sporazum Hrvatov in Srbov. Jugoslovani doslei niso opustili obzirne nevtralnosti. Če bi pa kdo skušal dotikati se njih neodvisnosti, jo bodo znali braniti z odločnostjo in hrabrostjo, o kateri so dali že tolikokrat dokazov v svoji zgodovini« Pomorska špijonaža v borbi proti podmornicam Kako so drzni angleški potapljači odkrivali tajnosti nemške podmorniške vojne Uvod v vsako veliko vojaško operacijo tvori predvsem tajna priprava, ki sestoji v delovanju nevidnih sil špijona-že. Ta zbira vse podatke o nasprotniku ter postavlja tako osnovo, na podlagi katere vojaški poveljniki prilagode svoje načrte za čim uspešnejši napad, oziroma obrambo. Špijoni, agenti tajne službe in njih informatorji so nevidna predstraža, ki že davno pred četami prekorači ne-prijateljsko ozemlje in pripravlja pot vojaškim četam. Posebno važna je pomorska špijonaža, ki zbira podatke o premikanju brodovij, posameznih ladij, posebno še podmornic. Znano je, kako senzcaijo so v pretekli svetovni vojni izzvale nemške podmornice kot nov izum. Kmalu so jele strahovito akcijo med zavezniškim brodov-jem, v odgovor na zavezniško blokado. Ze se je zdelo, da bodo podmornice zadale zaveznikom odločujoči udarec. Toda, v prvi vrsti Angleži, so se energično lotili protiukrepov. Prav tajna služba je bila, ki je nevarno delovanje podmornic kmalu omejila tako, da niso več predstavljale one nevarnosti kot v začetku. Leta 1915 je bil zabeležen v analih angleške tajne službe prvi pozitivni uspeh. Nekega dne je dobil najboljši angleški potapljač, nastavnik za potapljaštvo v neki pomorski šoli, po imenu E. C. Miller nalog, da se potopi do nemške podmornice, ki so jo pravkar obalni topovi zadeli in uničili. Potapljaču so naročili, naj pregleda najvestnejše vse mehanizme in inštalacijo podmornice. Miller se je spustil v globino, prišel do trupa podmornice in našel v boku veliko luknjo od granate. Zlezel je skoznjo v podmornico, pri čemer je riskiral, da mu ostri robovi luknje prerežejo gumasto zrakovodno cev. Z veliko previdnostjo se mu je posrečilo splaziti se v notranjost, kjer je takoj začel z delom. Medtem se je moral braniti velikih morskih pošasti, ki so žrle telesa utopljenih mornarjev ter napadle tudi njega. Oborožen z ostrim nožem se je obranil morskih ujed, nakar mu je uspelo pregledati inštrumente in celotno opremo podmornice. V poveljnikovi kabini je našel kovinsko škatlo, v kateri je zaslutil dragocene podatke. Takoj je dal znamenje, naj ga potegnejo iz globine. Ko so odprli škatlo, so poleg razporedov nemških podmornic in minskih polj našli tudi knjigo šifer, ki so jih uporabljale nemške pomorske oblasti za dirigiranje svojih podmornic in ladjevja. Vsi dokumenti so bili takoj s posebnim kurirjem poslani v London, kjer so dragoceno najdeno gradivo nemudoma vzeli v študij. S tem gradivom je prišel Angležem v roke popoln razpored nemških podmornic, na katere se je začela sistematična in temeljita gonja. V slavni »sobi 40 O. B.« so odslej z lahkoto dešifrirali nemške brzojavke, ki so jih Nemci brezžično pošiljali svojim podmornicam in vsi načrti Nemcev so se •polagoma začeli izjalovljati. MiiHer je postal naenkrat osrednja oseba angleške pomorske tajne službe. S posebnimi ladjami velike hitrosti so ga neprestano prevažali od ene do druge potopljene podmornice, v katere je udiral in iskali novih podatkov. Kajti Nemci so šifre stalno menjavali. Pri tem delu je bil Miller seveda v stalni smrtni nevarnosti. Nekatere podmornice je bilo potrebno z dinamitom »navrtati«. Včasih je kapitanu podmornice uspelo, dokumente ob potopitvi uničiti in je bil ves trud in vsa tveganost Millera zaman. Medtem se je Miller stalno izobraževal. Kot strokovnjak je opazil vsako novost v mehanizmih in inštrumentih podmornic, katero so potem Angleži s pridom uporabljali. Za »pohode« v potopljene podmornice je bilo seveda potrebno imeti jeklene živce. Zgodilo se je. da je zrak v Millerovi potapljaški obleki privlačil trupla potopljenih mornarjev in so sc ista opletajoč z rokami kakor živa približevala potapljaču. V neki podmornici je našel kapetana ubitega pri izhodu. Sklepal je, da se je hotel kapetan rešiti, pa so ga mornarji ubili s streli u revolverja v hrbet. Tako je Miller s svojimi potapljaškimi podvigi angleški pomorski tajni službi doprinesel ogromne koristi. Razume se, da je bil tudi svojim uspehom primerno nagrajen. Drugo zelo učinkovito sredstvo proti podmornicam so bile skrivnostne ladje, ki so jih imenovali tudi O-ladje. To so bile male, na zunaj zelo neugledne ladjice, uporabljane kot neke vrste vaba za nemške podmornice. V trenutku pa, ko je nasprotnikova podmornica izplula na površino, se je mala tovorna ladjica na mah izpremenila v nevarno torpedovko, ki je nič sluteči podmornici poslala dobro merjen torpedo in jo potopila. Pomorska špijonaža je znala s temi O-ladjami izvabiti mnoge podmornice in bojne ladje v neizogibno pogubo. Te O-ladjice so bile najbolj junaške edinice vojne mornarice. Bile so naložene z lesom in pinto tako, da so zadete iz nasprotnikovega topa, (Nemci so radi pomanjkanja tor-ped uporabljali top za potapljanje malih ladij) imele še dosti časa za torpediranje nasprotnika.. Njih posadke so bile sestavljene iz najbolj junaških mornarjev. Po potopitvi nasprotne podmornice so v bližini ploveče ladje rešile in odvlekle malega O-junaka v najbližjo luko v popra- vilo, na kar je po kratkem času zopet šel v lov kot vaba podmornicam. Junaštvo posadke O-ladje nazorno kaže primer z ladjo 0-5, ki je bila zadeta s torpedom od nemške podmornice U—83. Vse osobje strojnega oddelka je ostalo na svojem mestu in,držalo stroje v pogonu, dokler jih voda ni prisila, da izidejo na vroče cilindre, kjer so kljub opeklinam vztrajali, dokler ni napadajoča podmornica dala tak cilj, da je bilo možno streljati nanjo iz maskiranih topov na O—5. Prvi izstrelek je zadel kapetana, ki je ravno lezel iz podmornične kupole. Nadaljnjih 45 strelov je podmornico potopilo. Med tem se je torpedirana 0-5 polagoma potapljala in so zadnji njeni streli bili izstreljeni skoraj dobesedno iz vode. Šele po potopitvi sedmorice se je posadka lotila reševanja lastne ladje. Na srečo so bile v bližini nekatere patruljne ladje, ki so junaško 0-5 rešile in privlekle do obale. J. F. Z mladino naprej! Vsaka vodilna generacija mora stopiti nekoč tudi pred to neizogibno odločitev: ali se umakne prostovoljno novim silam, ker je pravočasno spoznala, da je izpolnila svoje naloge, ali pa se s poslednjim naporom svojih izčrpanih sil oklene jalovega poskusa, oživiti pretekli čas, a s tem le pospeši svoj odstop. Primerov za drugi način izmenjave generacij je res več, nego za prvi, toda en zakon velja, neizprosen in pravičen: nastop mlade generacije je nezadržen. Posebne okolnosti te ali one vrste ta naravni razvoj pospešujejo ali ovirajo — zadržati ga ne morejo. Danes je pri vseh narodih klic po izmenjavi generacij močnejši kot kdaj koli v preteklosti. Vzrokov za to stisko je mnogo. Globoki prelom, s preteklostjo, ki se je neizprosno šele začel, terja pomladitve vodilnih slojev. Vanje stopa mladina, ki nova socialna in gospodarja gibanja pravilneje in močneje občuti, zanosneje oblikuje in tvorneje uresničuje. Končne vsebine in oblike teh preobrazb danes še nihče ne ume jasno začrtati. Gotovo pa je, da bo mogla edino mladina to nalogo izvršiti, nikakor pa ne predstavniki dobe, ki se oddaljujejo z blazno naglico. Nikogar, ki gleda, vidi in razume, zato ne preseneča iz dneva v dan bolj pospešeno izmenjavanje generacij. Le redkokje še zaupajo države svoje krmilo pripadnikom generacije izpred prejšnje vojne, ki so se izživeli v duhu brez-obličenga liberalizma, formalne demokracije, vsemogočnega bogastva in. virtuozne strankarske politike. Tako terja tudi naš narod za novi čas, v katerega stopamo, mladih ljudi, ljudi novih pogledov, uspešnih metod in svežih energij. Njegov klic ne bo zaman. Prepričani smo, da je že dozorela nova generacija v pravem spo-znaju svojih nalog in v odločitvi, prevzeti nase tudi nujne odgovornosti. Ta generacija bo napravila zaključno črto pod končano poglavje razbitih sil in praznih zmot preteklih let in stopila bo na nova pota, dobro vedoč, kaj hoče. S to generacijo smo v njeni volji in odločitvi eno, ker verujemo v njen čisti idealizem, v njeno voljo do ustvarjajočega dela in v stvarne odlike njenega duha. Taka generacija bo kos nalogam, ki jo čakajo. (»Misel in delo«, 10.—11. štev.) Skupni interesi Srbov in Hrvatov Srbi in Hrvati spadajo med male narode, za katere je vsak košček zemlje dragocen. Udruženi v skupni zajednici imajo zagotovljeno možnost nacionalnega obstoja, če bo na obeh straneh toliko dobre volje, kot je je bilo ob sklepanju sporazuma 26. avgusta 1939. Hrvati so danes dovolj močni, da se upro vsaki tendenčni nadoblasti srbskih politikov, prav tako so Srbi na Hrvatskem močni dovdlj, da se zavarujejo proti eventualni neenakopravnosti v banovini Hrvatski. Ta zavest je prodrla v najširše plasti naroda. Zadnji govori Cvetkoviča so bili dobro sprejeti v hrvatsiki javnosti, nadejamo se, da bo prav tako sprejet v srbski javnosti govor dr. Kmjeviča. Takšno razpoloženje omogoča delo na vseh straneh, je pravilni odgovor vsem, ki še zavirajo razvoj državnega življenja, piše »Hrvatski Dnevnik«. VZBUDIT! JE TREBA VEST NARODOV, ! VEST SVETA Današnji dan je utihnil klic vesti. Kam pelje sedanje stanje na svetu, je vsakemu pametnemu človeku jasno. Vzbuditi se mora vest narodov in vest sveta, če naj zavlada spet pravica in pravi mir. Kdor ne misli, da je ves zahodni svet in vsa evropska kultura obsojena na smrt, mora biti prepričan, da se bo otopela vest evropskih narodov zbudila z novo močjo in da bodo prišli na površje spet ljudje z živo vestjo in padli v brezno brez-vestniki. (»Slovenija«.) Nemci so zadovoiini z Jugoslavijo Vodstvo nemške delovne službe, ki ie organiziralo začasno bivanje izseljencev iz Besarabije in Dobrudže, je zaključilo svoje delo. V slovo je obiskalo tudi grob Neznanega junaka na Avali in grob, kraljevo zadužbino na Oplencu. Povsod je položilo krasne vence. Poveljnik zemunskega tabora, T. Schnitzler je novinarjem izjavil, da bo ostal še nekaj časa v Jugoslaviji, da obišče okolico Beograda in prijatelje. Zadovoljen je z vso pod' poro naših oblastev, sodelovanje z njimi je bilo najprijetnejše, naše uradništvo več kakor ustrežljivo. Do 16. novembra je prišlo iz Besarabije v Zemun in dalje 42.000 Nemcev, iz Dobrudže doslej 10.279 Nemcev. V taborišču je trenutno še 2416 izseljencev. Prispe jih še kakih 2000. V FUEF celoti je med potjo umrlo 45 oseb, rodilo se pa je 38 novorojenčkov. »Miinchener Neueste Nachrichten« dostavljajo pod naslovom »Šotori se rušijo« naslednje ugotovitve: »Jugoslovanski Nemci so imeli prilike, da se mnogo nauče, prožena jim je pa bila tudi mož' nost za konstruktivno sodelovanje z jugoslovanskimi državnimi oblastmi. Prvi rezultat sodelovanja obstaja v novem statutu za manjšine, ki bo v kratkem objavljen. Smešne so bile trditve tuje propagande, da so bili beograjski zemunski šotori žarišče nemške »pete kolone« ih da je zaradi preseljevanja besarabskih Nemcev narasla draginja živil v Jugoslaviji. Zagreb za bitoljske žrtve. Mestna občina Zagreble darovala 10.000 din z® žrtve bombardiranja v Bitolju. Invazije Vikingov iz stare Danske na Angleško Zanimiva poglavja roparskih morskih avantur do personalne unije med Danci in Angleži Skoro devet sto let ni bila Anglija napadena na svojih otokih. Zato je nastalo v nje izolacijski legi trdno prepričanje, da ne more Velike Britanije nihče zavzeti. Ni pa bilo tako pred 1. 1066. Leta 790 so napadli Vikingi neki samostan na obali Nord-humberlanda. Prebivalstvo je bilo zelo razburjeno, ker so se roparski pohodi Vikingov ponavljali na vseh obalah otoka. Odpornost dežele je bila majhna, ker je bila razcepljena na več kraljevin, tako Wessex, Essex, Sussex, Mercia in Kent. Posebno so čutili pomanjkanje ladjevja. Toda, kakor vselej, je tudi v tem primeru nastop sovražnika zedinil otočane. Egbert iz Wessexa (802-—839) je organiziral državice k skupnemu odporu. Kdo pa so bili Vikingi, ki so četrt stoletja držali v šahu Anglijo? Po večini so izhajali iz Danske, deloma tudi iz Norveške in Islan-da. Le nekaj jih je bilo iz švedske, ki je usmerjala svojo ekspanzivnost tedaj na ruski vzhod. Danski Vikingi, ki so bili še pogani, so zaradi preobljudenosti silili na Ocean. Na čolnih, ki niso bili daljši ko 20 in širši ko 5 metrov, so križarili po Atlantiku ter odkrili skoro pol stoletja pred Kolumbom tudi Ameriko. Po 15 mož je sedelo v takem čolnu in kjer se je njih eskadra pojavila, so zbujali velik strah pri obalnih ljudstvih. Osvojili so sedanjo francosko« Normandijo, oblegali so Pariz, dospeli celo v južno Italijo in Bizanc. Najhuje so pa napadali Anglijo. Prve invazije Normanov v Anglijo so bile privatnega značaja. Poiskali so primerne dele obale, se nanagloma izkrcali in oropali sosedne kraje. Kaj radi so pluli tudi po rekah navzgor, kradli, kjer je bila prilika, konje ter jezdili z njimi v notranjost dežele na ropanje. Borili so se pa vedno le peš. Prvič je prezimila močna vojska Vikingov v Angliji 1. 851. S tem se je tudi začelo poglavje nadaljnjih danskih vpadov na otok. Ko je sedel na prestol 871 Alfred, je bil položaj za Angleže zelo težak. Danci so zasedli velik del otoka, premagali Alfreda, ki se je moral zateči v varstvo močvirij. Posrečilo se mu je, znova dvigniti odpor ter premagati Dance v odločilni bitki pri Ethandunu 878. V miru v Wedmore so si Danci in Angleži razdelili oblast na otoku. Danci so dobili vso server-novzhodno Anglijo, točneje ves predel sever-novzhodno od današnje »North-VVestcrn Rail-ways«. Ta del Anglije je dobil ime »D a n e- 1 a g«, to je pokrajina, kjer so veljali danski zakoni. Središče danske poselitve so bila današnja mesta Leicester, Lincoln, Nottingham, Stamford in Derby. Mir v Medmore je bil že po 14 letih prelomljen, ko je nova vojska Vikingov udrla v Anglijo. Bila je poražena in Angležem se je končno^ posrečilo, zediniti 954 vso Anglijo pod enim kraljem. Dansko in anglosaško prebivalstvo se je zlilo v narod brez razlike, k čemer je pripomogla rasna in jezikovna sorodnost. še dandanes ima angleščina celo vrsto sledov nordijskega narečja. Vsakdanje besede they, them, take, call, cast, crave, give, get, window, egg, lavv, low, fellovv, skin, sky, skirt, wrong, c!umsy in mnoge druge izhajajo iz stare nordijščine. Z osvojitvijo Danelaga pa danske invazije še niso prenehale. Po stoletnem odmoru so 980 sledili novi vpadi Vikingov. Tedaj je bila Anglija 36 let zaporedoma neprestano prizorišče danskih roparskih pohodov. Ljudje so plačevali odkupnino, tako zvani »d a n e-g e I d« ali »g a f o 1«. Do 1014 je prebivalstvo Anglije plačalo Dancem 158.000 srebrnih funtov ali 1.955,000.000 din, kar je bilo za tedanji redko poseljeni narod izredno velika vsota. Leta 1013 je nastopila nova faza v danskih napadih na'Anglijo. Kralj Svein se je odločil, _ . ____ da Anglije ne bo več ropal, nego zedinil s j zavidljivo lestvico človeškega razvoja, -i*16 svojo dedno kraljevino Dansko. S sinorn Knutom se je odpeljal na Angleško. Po Svei-novi smrti je Knut postal z angleškim kraljem Edmundom sovladar, po smrti pa legitimni samovladar. Knut Veliki je vladal do 1035, njegov sin Hartaknut do 1042. Z njim je izumrla danska dinastija. Angleži so si izvolili plemiča Edvarda za kralja. Takoj e prenehala personalna unija med Anglijo in Dansko in z danske strani ni bilo nobenega poizkusa več, obnoviti jo. Invazije Vinkingov so potem prenehale, s enkrat je prišel sovražnik na otok preko morja, toda to pot niso bili Vikingi s severih nego oni, ki so se zasidrali v francoski Normandiji. Ti so, kakor smo svojčas že P°r°' čali, premagali angleško vojsko !. 1066 , strašni bitki pred Londonom. Pohod Viljeiim Osvoievalca je pa bilo zadnje invazijsko dejanje," ki je zaključilo dobo velikih preizkušenj za Angleže, od 790 do 1066. . Anglosasi so potem, ko je po odkrit] Amerike zaživela Evropa k nesluteneniu VZP? nu. kmalu prevzeli vlado nad oceani v svoi-roke. Prebudil se je v njih prastari pomor®* duh, ki jih je tudi prignal Iz njih pradomovin na Velikobritanske otoke. Zagospodarili s mogočnim pokrajinam sveta, ustvarili si '!T perij, ob katerega udarjajo zdaj vse drugacn nasprotniki, kot jih je poznala angleška zfi dovina v preteklosti. Znova je izolacijska • ga Velike Britanije izpostavljena P°izl{1,^?ca vdora, pred licem Evrope ustvarja 1113 L mogočnega imperija gigantske napore ohranitev svobode in demokratičnega razv ja. Ves svet je priča dogodkov, ki bodo VP sali v nove strani zgodovine poglavja, iz k. terih bo izšel nauk, ali je mogoče silnim, m dernim državam ponoviti zglede iz davne Pf ' teklosti ter zlomiti odpor nasprotnika, ki s. ICMUOll ILI ZIUIIIIU vzupvi je izvrstna ocean, ‘lega, odpornost narodneg duha in ljubezen do svobode postavila u Novtce Izjava Jugoslovansko-bolgarske lige Jugoslovansko-bolgarska liga v Ljubljani je na včerajšnji seji, v navzočnosti zastopnikov lig iz ostalih krajev Slovenije, sklenila v zvezi z dogodki v Bol-sariji podati javnosti naslednjo izjavo: »Jugoslovansko-bolgarske lige" so bile Pred 7 leti ustanovljene z namenom, da na kulturni osnovi potom medsebojnega spoznavanja pomagajo graditi lepšo bodočnost v odnošajih med Jugoslavijo in Bolgarijo. Mnogoštevilne prireditve, kulturne in gospodarske manifestacije in medsebojni obiski v teh letih so pokazali- da vlada v vseh slojih naroda v Jugoslaviji in Bolgariji krepka volja pozabiti temno preteklost ter v bratski sloki in sporazumu ustvarjati resnično bratsko skupnost. Ta volja niti do danes ni omajana, močnejša je kot kdaj koli. Usodna povezanost vseh balkanskih Slovanov nam narekuje, da jo še bolj krepimo, kajti edino na ta način bomo prenehali mti igračka kogar koli. Radi tega pa tudi Jugoslovansko-bolgarske lige v Sloveniji najostreje obsojajo vsak poizkus, kaliti prijateljske in bratske odnošaje med Jugoslavijo in Bolgarijo. Slovenci, Hrvati in Srbi smo v Jugoslaviji povezani v nerazdružljivo celoto in vsaka žalitev ali napad na enega izmed delov celote enako močno odmeva pri vsakem izmed njih. Odločni odpor v bolgarskem narodu proti dogodkom, ki jih je povzročil-nepremišljen govor v bolgarskem sobranju, potrjuje, da je naša flot pravilna, da je naše dosedanje delo rodilo že uspehe in da je misel bratstva in sloge pognala globoke korenine v naši in bolgarski javnosti. Vse to nas vzpodbuja k še intenzivnejšemu delu za ohranitev bratskih odnošajev med Jugoslavijo in Bolgarijo ter miru med vsemi balkanskimi narodi.« Jugoslovansko-bolgarska liga v Ljubljani predsednik Rast o P u s t o s 1 e m š e k, tajnik Vekoslav Bučar. Katarinska nedelja na koban- SKEM Katarinsko nedeljo malo,kje tako slavijo kot na Kobariškem. Mogoče radi te-Sa, ker je po naših grabah toliko mlinov, a za njihovo zaščitnico velja sv. Katarina. V kobansikih gostilnah je to nedeljo nenavadno veselo in bučno. Prešern klas harmonike in glasna pesem oznanjata, da je veselje v razmahu. Sami iobri znanci, lovci, splavarji kmetje. Krivci za Klobukom, v roki pa liter. Harmonika Prekine pesem, pari se gibko zavrte. Kobariška polka je sploh nekaj čudovitega 'n edinstvenega. V drugi gostilni v vasi: V tej se to nedeljo sproste »Vrholanarji«. Tu imajo svoje predpravice že leta sem Pred »Dolanci«. Vrholan gre malokdaj in redko kam na veselico. Zaprt vase ždi ju dela visoko gori rta »vrhu« brez zabav in veselic. Toda enkrat v letu se sproste tudi oni in to že od pamtiveka sem na Katarinsko nedeljo. Ta je njihova. Ob Vsakem vremenu se spuste v dolino, se Purazgube po krčmah m veselje je tu. Dolanci so kar nekam odrinjeni. Ker je ‘° že stara navada, jih to ne moti. L. Š. Mubfjana SEJA ljubljanskega mestnega SVETA Na javnem delu seje ljubljanskega testnega sveta je župan dr. A d 1 e š i č hajprej omenil, da so bili sprejeti na no-v° v mestni svet dr. Josip Hacin, odvetnik. dr. Fr. Leskovic, odvetnik, Dominik ^ebin. trgovec s kurivom, Ivan Krvina, ararski poslovodja in Maks Dolničar, restavrater. Obširno je dr. Adlešič po-r°cal predvsem o lanski zimski akciji ter 0 načrtih za letošnjo. Akcijski odbor za Hruško pomoč je prejel lani skupno din J92.864. Od tega je občina porabila samo <*°L376 din za zaposlitev brezposelnih, honioč pri regulacijah in slično. Za letos le na razpolago še 140.030 din. Letos bo jjzposlanih 6000 prošenj za prispevke. v'ada je take akcije podprla s pooblastilu, po katerem bodo občine smele uvesti socialni davek za zimsko pomoč. Od odziva zasebnih darovalcev bo odvisno, j.e se bo ta davek uvedel tudi v Ljtib-j?ni. Zupan je na to govoril o obsežni jkcijj za zimsko pomoč, za katero je dala niciativo in je njena pokroviteljica knežja Olga, Mestni svet je nato rešil še ~ zadev upravnega, gospodarskega, ^avitega značaja, nekaj prošenj za parcelacijo in sprejem v občinsko članstvo. 0 iavni seji je svet obravnaval različna Prašanja še na tajni. v,,..,--Servis Biro11 že posluje! Po vzorcu T-UKih mest, se je tudi v Ljubljani usla-dVl'u poslrežnu pisarna pod naslovom , UuirVis Oiro“! 'Kaj jo ..Servis Biro11? Kaj j jji,. i i,Servis Biro"’? „Scrvis biro“ jo po- ’ pisarna ,ki prepisuje, prevaja, ko. n,. 'a 'n razmnožuje. Sestavlja razna pis-]vd: vloge, prošnje itd, v raznih jezikih, v.’h; pomoč pri selitvah, iskanju stanu-Ujm 'Ulov in podobno. Preskrbi razne ,VF nasvetuje in pomaga v najraz-Val h vprašanjih kakor tudi v zade- Ptisi ■Snt'ij;dnega zavarovanja. Opravlja vse znv P°l«. katerih stranke same ne rn? yi‘ 110 morejo opraviti in izvršuje, v. 'hit naročila uri trgovcih in obrtnikih, inozemstvu vseli slučajih in vprašanjih se obračajte na postrežno pisarno „Scrvis Biro“,, ki vrši vse posle solidno, zanesljivo in diskretno. Poslovni prostori postrežne pisarn o „Servis Biro'1 so v Ljubljani, S|. Petra cesta 27/t, telefon 2109. a Ljubljansko gledališče. Opera: Danes slavnostna predstava v proslavo narodnega praznika s slovensko opero „Gorenj-ski slavček11. Jutri v nedeljo popoldne opereta „Grof Luksemburški11. Zvečer ni predstave zaradi novinarskega koncerta v Unionu. Drama: danes žaloigra „Romeo in Julija11 pri znižanih cenah. Jutri ob 15; mladinska predstava „Mali lord11, zvečer Milčinskega burka „Cigani“, » SERVIS BIRO POSTREŽNA PISARNA Prepisi, prevodi, razmnoževahja in korekture. Sestavljanje pisem in vlog v raznih jezikih Opravljanje vseh potov in poslov, katerih stranke same ne znajo ali ne morejo opraviti. Preskrba raznih listin, nasveti in pomoč v raznih vprašanjih. » SERVIS BIRO « postrežna pisarna, Ljubljana, Sv. Petra cesta 27/1., telefon 2109 pj-n'!1 naročilu uri trgovcih in obrtnikih, ih hi razile listine v tu in Inoze sprejemu sploh vsa naročila in nudi v' »80 v vseh vprašanjih, da strankam bril !slu )n na deželi prihrani čas in ne-. KI n osti. „Servis Biro" sprejema oseh-» pismena in lelefonična naročila. V a Urad za kontrolo cen se je preselil v nove prostore v Novinarskem domu v Go. sposki ulici 12, kjer že posluje. a .,l>oiii meščanov" začno v kratkem zu dali na 1 bulah na nekdanjem telovadišču Sokola II. Obsegal bo dve veliki poslopji in sicer manjše dvonadstropno za hišno upravo in veliko trinadstropno glavno poslopje, kjer bodo lična in udobna stanovanja za meščane in rentnike. Celokupni stroški za ta dom so preračunani: na 2 in pol milijona dinarjev. Cefte ]) Z živinskega sejma. Na zadnjem živinskem sejmu 25. nov. so bili voli 7 do S’50 din; krave 8‘75—7'50; biki 5.75—8; junci G—7'50; telice G’50—8. V sredo 27. nov. so bile debele svinje 12*50—14; pršu-tarji 11-50—12 in plemenske 10—12 din. c Zdravniško dežurstvo za člajie OUZ1) ima jutri dr. Josip Čerin, Prešernova ulica L c Noeno lekarniško službo, ima od 30. novembra do G. decembra dvorna lekarna ,.Pri Mariji Pomagaj11 na Glavnem trgu. c Udeležimo se vsi drevi ob 20. slavnostne akademije Sokola-matice v Mestnem gledališču, jutri ob 20. pa istolam slavnostnega koncerta združenih celjskih pevskih društev. c Komemoracija za pokojnim ustanoviteljem skavlizma Robertom Baden-Povvel-lom bo drevi ob 19. v risalniei deške, meščanske šole. Kolinske votle, kreme, dišeča mila olje za masažo ,briljantine, filmi, ploščCj. fotoaparati, termofori, v folo-parfumeriji BOŽIC, Celje, ■ poleg magistrala. GuinlŠtumpiljke dobite pri graverju Vilihaldu VEBER, Celje, Dečkov trg 5. * Pozor! Sv. Miklavž se bliža. Naročilo takoj primerna darila; knuče, fotelje,oto-inane, kar dobile še po stari ceni pri šMIC.OVCU, Mariborska cesta. c Imenovan jo za sodnega pripravnika pri okrožnem sodišču v Celju dipl. prav. nik Pavle Maslo iz Laškega. _ e Upokojeno učiteljstvo iz Celja in okolice se bo sestalo v četrtek 5. dec., ob t i. v Nabavljalni zadrugi v Celju, c Dijaška kuhinja v Celju ima občni zbor v petek, ti. dec., ob 18 v Celjskem domu,. c Knjige Vodnikove družbe dobijo člani in tudi nečlani v podružnici ..Jutra11 v Kocenovi ulici 2 c Sestanek krojačev bo jutri, ob pod 9. v spodnjih prostorih Narodnega doma v Celju,. c Laški). Sokolska akademija v proslavo praznika Zedinjenja ho drevi oh 29. v Sokolskem domu v Laškem. / je človeku istočasno opravljati dvojno delo. TUNGSRAM KRYPTON žarnica pa to zamore; pri znatno manjši porabi toka daje več svetlobe in to snežno bele! VEČ SVETLOBE, MANJ STROŠKOV! S ITALIJANSKA LADJA NASEDLA PRI METKOVIČU Na ustju Neretve je nasedel italijanski parnik »Astoria« na peščino, tako da je moral kapitan zaprositi naše oblasti za pomoč. Tovorna ladja je peljala 480 ton drvi v Italijo. Ono nikoli ne packa ! I Soennecken nalivno pero enakomerno spušča črnilo, a vsak eventualen presežek upije vase. Zato Soennecken nalivno pero nikoli ne packa nalivno pero se dobiva v vseh boljših trgovinah s pisarniškimi potrebščinami Ptu> p Oddajte oglase v poslovalnici ,,Večernica" na Zrinjsko-Frankopanski cesti (Cuč-lcova hiša). Tu sc sprejemajo novi naročniki in sc dobe vsa potrebna pojasnila, p Darujte za eno opeko 2 din za zgraditev proti tuberkuloznega dispanzerja v Ptuju. p Zvočni kino l»tuj predvaja danes in jutri „ Junaki arene11. Komedija slavnih troh bratov Bi Iz. p „Setcv“, dijaško kulturno društvo na gimnaziji je razpisalo književno nagrado, iu sicer za lirične pesmi. Krajši spis v prozi, za dramatski prizor, krajši esej in prevod lirične pesmi iz kakega modernega jezika, p Molorno kola je bilo ukradeno izpred gostilne Ivossar v Dravski ul. pos. Finžgarju od Sv. Marjete niže Ptuja. Neznani storilec se jo odpeljal proti Spuhlji, kjer pa mn jc vozilo odpovedalo. Ker mu je postalo vroče, je pustil kolo sredi ceste in pobegnil. STAVKAJOČI BRIVCI ODPRLI SVOJO BRIVNICO V Banja Luki že več dni stavkajo brivski in frizerski pomočniki ter pomočnice. Da pa bi si zagotovili obstoj, so se odločili odpreti svojo brivnico. Na prebivalstvo so naslovili proglas, v katerem prosijo, da bi se ljudje posluževali njihove brivnice. Trboveljski drobiž Umrl je v Trbovljah v 07 letu starosti po dolgotrajnem ijolelianju Čehovin Lovrenc, rudniški kanclist v p. Pokojni sc je dolga leta udejstvoval na glusbenem polju ter je sodeloval med drugimi tudi pri godbi rokodelskega podpornega društva. Na zadnji poti mu je igrala zalostinkc tukajšnja sokolska godba. K tukajšnjemu oddelku finančne kontrole je premeščen iz Trebinja v Bosni preglednik Klim Anton. o Premeščen jo iz Krškega v Celje višji pristav Vilko Zupanič. o Spored proslave 1. dec. v M. Soboti. iNikdar še ni bil tako pester kol le lov. Po šolskih proslavah, ki l»odo takoj po mašah, bo Meddruštveni odbor izročil spomenik prekmurskih književnikov v varstvo iu last mestni občini. Ob pol 11. pa bo umetnostni zgodovinar prof. Sijancc odprl kolektivno razstavo prekmurskih umetnikov (Kuhar — kipar, Jakob hi Sagadin — slikar). To bo prva samostojna razstava prekmurske likovne in slikarske umetnosti. Po lem pa bo svečana seja Sokola, ki bo žc tudi na predvečer zedinjenja priredil Akademijo z recitacijskim zborom. o Diplomirali so na pravni fakulteti v Ljubljani Martin Ocvirk od Sv. Lovrenca, Vmko Marinšek iz Strahinj pri Kranju in Tone Ilalik iz Glamoča. o Zastrupili so se s kavo zakonca Žilavec in njuna služkinja v Gornji Radgoni. Po zajtrku jc postalo vsem slabo, samo druga služkinja ,ki jc pila le mleko', jc ostala zdrava, zato so lahko takoj sklepali, kje je v^rok. Toda Marija Žilavec, ki jc bila v 75. letu in slabotnega zdravja je kmalu podlegla. Oblasti so uvedle preiskavo. o Požigalci so vzeli tla piko hiše v Fo-kovcih, kot bi mogli sklepati po tem, da je v tej prekmurski vasi gorelo v tein mescu že trikrat. Pogoreli niso bili zavarovani. Različne okoliščine govorijo za- lo, da so bili vsi požari podtaknjena n Potres so gulili Varažrfinci, ki je trajal nekaj sekund. Potresne sunke so čutili tudi po zagorskih vaseh. n Kratkovalovno radijsko postajo bodo zgradili pri Sv. Amlriji na Visu. To bo ena izmed najmodernejših kratkovalovnih radijskih poslaj na Sredozemskem morju. „VuetMkuv ioftešu prodajajo: M farnem kafodvotu: kiosk v vestibulu pri vhodu, na peronu prodajalec novin, kolporter pri odhodu vlakov v Slovenijo, v mestu: kiosk na Jelačičevem trgu (pri hotelu Dubrovnik, preje Milinov), kiosk na Pojačevičevem trgu, kiosk na trgu pred borzo »Večernik« prihaja v Zagreb iz Maribora s popoldanskim brzovlakom ln je v Zagrebu še isti vem t*a (teodai Posamezna številka 1 din. Marmor Mladi potniki iz Šmartna so bili ubežniki Naš iisL je 25. nov. priobčil članek „Peš iz Slovenjega Gradca v Pluj‘‘, v katerem opisuje trojico olrok, ki so se ustavili v neki gostilni na Tržaški cesti ter prosili za prenočišče in hrano. Pripovedovali so, da potujejo že četrti dan peš iz Smartna pri Slovenjem Gradcu k leti v Ptuj. Gostom v gostilni so pripovedovali, da so iz Matavževe družine, da jim je oče že umrl, govorili so o številni družini in o zaprli šoli v Šmartnem. S svojim nastopom so zbudili precej pozornosti ter zapustili vtis, da so njihove besede resnične. Trije mladi popotniki so govorili neresnico Ko so v Šmartnem čitali, da so Malavžc- vi otroci v Mariboru, kar niso mogli verjeti. saj so jih videli vsak dan na poti v šolo. Vsi so pa tudi vedeli, da še živi njihov oče, ki je po poklicu zidar ter s težavo preživlja 8 člansko družino. Pri Matavževih se je oglasil tudi naš dopisnik. Stanujejo kot najemniki v majhni S IG N I K N E S 1 A M P I L J K E IN BARVA „SOFRA“ Maribor, Gregorčičeva 24. — tel. 25-10 hišici pod Homcem. Doma je našel mater in vseh šest otrok, med njimi tudi Mici-ko in Tončka. Tako so kmalu odkrili, da si je nekdo drugi izposodil ime Matavževih otrok, ki pa so mu morale biti prilike v Šmartnem dobro znane. V šoli v Šmartnem so drugi dan po zamudah otrok, in po krstnih imenih kmalu ugotovili imeni dVeh ubežnikov. Njuni imeni sta res Micka in Tonček, toda ne‘Ma* tavž, nego Smidhofer, doma iz Legna; še pred nekaj meseci sta stanovala skupno z Matavževimi v isti hiši. Od njih so si prebrisani otroci pri pripovedovanju v mariborski gostilni izposodili rodbinsko ime. Šolsko upraviteljstvo je zaradi številnih pritožb o moralni pokvarjenosti teh otrok že pred letom predlagalo ob-čini Šmartno, da jih spravi v primeren zavod. Tudi na občinskem uradu v Šmartnem hranijo v arhivu zanimive dokumente o obeh glavnih junakih Tončku in MicikL 14 povezanih aklov obravnava njuna početja in problem njune nadaljnje vzgoje. Na zahtevo merodajne oblasti so res našli * PERILO IN' NOGAVICE nudi ugodno v veliki izbiri modna trgovina MIRKO BREČKO, Aleksandrova c. 23. zavod, ki bi bil pripravljen, za 150'— din mesečno vzeti oba otroka, toda ol> činski odbor ni mogel najti za lo potreb-nega denarja. Tako hodila otroka po svetu, kjer lažela, da v Šmartnem ni pouka, da jima je celo oče umrl. Pri prosjačenju po svelu vedno bolj propadala ter bosla tako postala le še večje breme občini in družbi, ki ji sedaj še imponirala zaradi svojega predrznega nastopa. Naš dopisnik je obiskal tudi starše obeh ubežnikov; stanujejo v leseni bajti nad Mislinjo, pokriti s strešno lepenko, ki je obtežena s kamni. 49 letni oče je zaradi bolezni navezan na dom, naš dopisnik ga je ob 11. našel v postelji, kjer je varval 2 majhna otročiča, vsega jih ima 0. Od ostalih štirih sla dva ,kakor je dejal oče, v dobri službi, dva se pa potepala. Zena jc bila na delu, da zasluži za kruh in sol. Oče je razlagal, da sla Micka in Tonček vzela pri sosedu voziček, tako da ima sedaj še zaradi lega stroške in pola, nato pa odšla. Nekaj časa so jih zasledovali* v Mežiški dolini, kamor so prišli en dan prepozno za njima, pa se je sled izgubila. Tudi oče se je začudil nad govorjenjem svojih otrok, da nimajo več očeta, ter rekel, da jib je že prijavil orožnikom. Upa, da bodo potepuha kmalu našli. Zaprosil je, da spravimo nekaj vrstic v časopis, ki bi utegnile odkriti sled za otroci ter jih privesti domov. čigav je tretji otrok — štefek? Sedaj se pojavlja vprašanje, čigav je bil tretji otrok, ki se je predstavil v družbi Tončka in Micke v Mariboru kot Sle-fek. Ker v Šmartnem ne pogrešajo nikogar več, se jc bržkone pridružil obema ubežnikoma nekje na poli v Dravski dolini. Apel na javnost Cela zgodba jc žalosten slučaj redke izprijenosti, saj sta stara Tonček šele 0 in Micka 11 let. Nujno je, da se oddata v kako vzgajališče ali pa da jih vzame v rejo kakšna družina, ki ji bo morda še uspelo, da v zadnjem hipu preusmeri življenje olrok, ki sicer drvita v popolno propast. Da je rešitev tega vprašanja res nujna, dokazuje ludi življenje obeli starejših bratov, izmed katerih je 18 letni Miloš v zavodu za poboljševanje mladoletnikov v Ljubljani. 15letni Drago pa se * TRAJNO BOŽIČNO DARILO je umetniško izdelana fotografija iz fotoateljeja JAPELJ, Gosposka 18-1. Kljub draginji stare cene! stalno potepa po svetu ter njegovo bivališče sploh ni znano, kakor je lo razvidno iz zapiskov na občini v Šmartnem. Ni izgledov, da bi se občina v Šmartnem v kratkem odločila za oddajo obeh otrok | v kakšno vzgajališče, vsako odlašanje pa je gveh nad otrokoma, ki jih je treba čim-preje spraviti na pravo pot. V sedanjem mrzlem letnem času se ubežniki gotovo ne bodo mogli več dalje časa skrivati. Ljudje, h katerim bodo morda prišli prosit hrane in prenočišča, naj jih prijavijo najbližji orožniški postaji. Razburljiv nočni lov po mestnih ulicah Na prijavo, da se nahaja v nekem nočnem lokalu brezposelni delavec Ignac Ilešič, ki je bil izgnan iz Maribora ter se preživlja na nepošten način, sta se okoli 2. zjutraj podala v lokal dva stražnika, ki sta ga pozvala v garderobo ter ga končno hotela na Grajskem trgu aretirati. Pri tem mu je padel klobuk na tla; z izgovorom, da ga bo pobral, se jima je iztrgal ter pobegnil po Vetrinjski ulici in po ulici Ob jarku v Kopališko. Ker se je raz- * KRAVATE, zopet novi vzorci, v veliki izbiri dospele pri MIRKU BREČKU, Maribor, Aleksandrova r. 23. dalja med njim in stražniki čedalje bolj večala, je eden izmed njih oddal najprej svarilne strele v zrak, nato pa je streljal za bežečim, a ga ni zadel. Begunec je preskočil ograjo vrta Tavčarjeve vile, ki ga je v Frančiškanski ulici zopet zapustil ter zbežal proti Sodni ulici, kjer je preskočil ograio na parceli št. 16. Ker tudi na ponovni poziv »stoj« ni obstal, je stražnik zopet streljal ter ga zadel. Ilešič se je končno zatekel ni dvorišče v Marijini ulici 8, kjer so ga stražniki, ki so medtem dobili ojačenje, končno aretirali. Pri njem niso našli ničesar, čeprav je v baru plačal zapitek v družbi dveh žensk s 1000-dinarskim bankovcem. Oddali so ga v policijske zapore. Roparski napad na Tržaški cesti Dan popreje je gori imenovani brezposelni delavec Ignac Ilešič popival v družbi več moških v neki gostilni na Tržaški cesti. V istem lokalu je bil tudi 23-letni delavec Stefan Iskra, stanujoč na Teznem. Ilešič ga je v gostilni nadlegoval, da naj mu plača pijačo, kar pa je Iskra odklonil. Pozneje so se srečali v drugi gostilni na isti cesti. Ko je Iskra okoli 20. odšel, je prišel za njim tudi Ilešič s tremi drugimi pajdaši. Ustavili so ga ter zahtevali denar. Pokazal jim je denar- * Le PRAKTIČNA DARILA kupite danes in to najceneje pri MIRKU BREČKU, Maribor, Aleksandrova c. 23. Namesto svečanega plesa, ki smo ga nameravali prirediti v proslavo zedinjenja dne 1. decembra zvečer v Sokolskem domu, bo družabni večer oficirjev mariborske garnizije. Pozivamo vse sokolske člane, prijatelje sokolstva, vojne dobrovoljce in rezervne oficirje, da se tega družabnega večera udeleže. — Obleka: kroj, narodna noša ali temna. Vstopnine ni! Začetek ob pol 21. uri. Sokol Ma-ribor-matica, Združenje vojnih dobrovoljcev in Združenje rezervnih oficirjev. V proslavo Zedinjenja se vrši v nedeljo dne 1. decembra 1940 ob 20’30 v vseh prostorih Sokolskega doma SLAVNOSTNI PLES Vstop prost! — Obleka: temna, kroj, narodne noše. Cenj, naročnike, kj prejemajo »Večer-nik« dnevno v upravi, prosimo, da člm-prej plačajo naročnino za december. UPRAVA m. Uprava Oficirskega doma v Mariboru priredi na dan 1. decembra za proslavo zedinjenja drugarsko veče v Sokolskem domu. Začetek ob 21. uri, obleka promenadna (navadna). Posebne pozivnicc se ne bodo pošiljale. — Uprava. m. M* m Izumitelja premakljive črke Ivana Gu-leuberga bodo proslavili mariborski tiskarji v soboto, 7. dec. v Nar. gledališču. Vojaška godba, dram. prikaz, pevski zl>oi\ m Bratje in sestre! Udeležite se proslave 1. decembra v nedeljo, ob 11. v Sokolskem domu. Oljenem Vas vabimo1, da se na predvečer praznika Zedinjenja udeležite telovadne akademije. Sokol Ma-ribor-Matica. m Maistrovi borci se opozarjajo, da se udeleže. 1. decembra slavnostne služba božje v stolnici. m. Znano špecerijsko m delikatesno trgovino na Glavnem trgu 10 je od Ivana Laha prevzel Vinko Puncer, ki jo je na novo založi! z vsakovrstnim, prvovrstnim blagom. Glej oglas! m Sokolska četa v Kamnici priredi v nedeljo 1. decembra proslavo praznika narodnega osvobojenja in zedinjenja ob 11. v gostilni Kosič v Kamnici. Vsi bratje in sestre se vabijo, da se polnoštevilno udeleže te proslave. Zdravo! — Uprava čele. nico, češ da nima denarja. V tem hipu pa ga je eden izmed njih udaril večkrat z boksarjem v prsi in lice, tako da se je nezavesten zgrudil, nakar so ga oropali. Odnesi; so mu denarnico s 100-dinarskim bankovcem Oropani je spoznal Ilešiča in je navedel tudi imena ostalih napadalcev, ki jih zasleduje policija. m Nastavljen je za suplenlanaklas. gimnaziji v Mariboru dipl. konservalorisl Stanko Bohinc iz. Trate nad Škofjo Loko. m. Diplomiral je na zagrebški tehniški fakulteti za inženirja brodogradnje g. Jericljo Boris iz Maribora. m. Pobreška občina poziva vse hišne posestnike, da na državni pravnik izobesijo državne zastave. m. Tradicionalna Miklavževa prireditev za deco bo 5. decembra ob 16. v Soko'skem domu. Na sporedu je tudi igrica s-Miklavž prihaja«, ki bo v živi sliki prikazala ded vse, kar čita in sliši o Miklavžu v pravljicah in legendah. Nastopil bo pa tudi junak lmkovnega odra šaljivi Uašperček. Obiščite proslavo £ukžu&et&A y w w ir v sobolo, 7, decembra v Narodnem gledališču Vojaška godba — Pevski zlx>r „Gralika“ — Dram. prikaz — Tenor solo — m. Redek lovski plen. Učitelj Malenšek v Slov. Konjicah je ustrelil redko črno sibirsko-uralsko sovo, ki je v izložbi tukajšnjega pre-paratorja Walnerja v Slovenski ulici. Precizne Švicarske ure najceneje S J. Janko urar-draguljar Maribor, Jurčičeva ulica 8 Zlato kupuje po zvišani teni J m Vlom v stanovanje kostanjarja Ivana Komarja v Zg. Radvanju, ki peče kostanj v Mariboru, je izvršil 20 letni mesarski vajenec Frane Cvetko iz Ptuja ter mu odnesel 3000 din denarja ter nekaj, obleke, ki jo je prodal na mariborskem trgu hrvatskim kmetom. Baje je potreboval denar za kino. Zanimivo jc, da sta tudi pred par dnevi napadla dva neznanca kostanjarja Komarja na polju med Novo vasjo in Burovo vasjo. m. Moško kolo je nekdo ukradel dijaku Jožefu Kokolu iz Jelencev, občina Pesnica, z dvorišča nekega mariborskega srednješolskega zavoda. Kolo je znamke BGC z evid. št. 2-139497, vredno 1000 din. (ŠTAMPILJKE „S‘0 F R A" Maribor, Gregorčičeva 24. — tel. 25-10 * Starši! Najlepše Miklavževo darilo za deco bo otroška igrica ,.Miklavž prihaja" Sokolski dom, dne 5V dec. 1940, ob 16 uri * Hotel „Zamorc“. Domača vina. Goske -odoj&ek — srna — race — jcternice in krvavice ter specialitete morskih rib. * Gostilna Krempl, fureš, jetrne, krvav«*, kranjske klobase, divjačina. Ure in zlatnina so darila trajne vrednosti! Najbonfatejša izbira — Solidne cene M. JLGERJEV SIN - - Gosposka 15 f. Prodaja tudi na obroke brez poviška cen ! * Miklavžev veter pri Žoharja lio. v trlek, 5. dec. Darila sprejema gostilničar. * Mamice, aiei.i! Opozarjamo na veliko tradicionalno Miklavževo prireditev, ki. sc vrši dne 5. dec., ob l(i. uri v Sokolskem domu. * ,,Miklavž prihaja" je igra. ki bo 'ostala deci v trajnem spominu. Na pravljično insceniranem odru bo prikazano nebeško kraljevstvo z vsem svojim čarom in bleskom. Deci bo ta popoldan nudil v živem prikazu vse, kar čita o Miklavžu v P1'^" ljicah in legendah. V igri nastopa sv. M*; klavž, Jezus Kristus, svi. Peler, nebroj angelov ler liudccv z Mefislom načelu. Se posebej omenjamo, da nastopi v igri ljub" ljenec mladine, glavni junak lutkovnega odra, šaljivi Gašperček. Zato mamice s svojimi malčki dne 5 .dec. 1940, ob lo-uri pridite v Sokolski dom. SOKOLSKO DRUŠTVO MARIBOR-MATICA priredi v proslavo Zedinjenja v soboto> dne 30. novembra 1940, ob 20. url SLAVNOSTNO TELOVADNO AKADEMIJO Vstopnina din 10 in 25. — V nedeljo, dne 1. decembra 1940, ob 11. dopoldne SLAVNOSTNO ZBOROVANJE V nedeljo, 1. decembra 1940, ob 20‘30 * Javna licitacija! Dne 5. dec. sc vrši ob 9. uri javna licitacija najdenih pred' metov v običajnih prostorih postaje Maribor. * Blago za moške plašče Crombie v veliki izbiri nudi manufakturna trgovina Josip ŠRAJ, Maribor. * Pogrebno društvo na Pobrežju poziva vse svoje člane, da se zglasijo v nedeljo, dne 1. decembra l. 1. v društvenem 1°* kalu, gostilna Holc Matija, Pobrežje, Ale; ksandrova cesta 1, od pol 9. ure naprej v zelo važni zadevi. — Upravni odbor. * Sokol Maribor II. Pobrežje bo priredil dne 15. dec. II. naraščajsko akademij0. Vljudno vabljeni! _ * KAKOR VSAKDANJI KRUH nam je potrebna beseda Maksima Gorkega- Njj* gove spise izdaja „KNJIGA ZA VSAKEGA". Maribor, Sodna 26, 5 zvezkov za 12 din.______________________________________ * Servirajte Vašim gostom mesto ruskega čaja okusni „E M O N A“ CVETLIČNI ČAJ z limono, rumom ali mlekom. Zahtevajte samo originalno pakovanje. V vseh trgovinah. * Da se boste lahko preskrbeli za zi*110 s kurivom .zglasite se v novi trgovini na Tržaški cesti, MIRKO GORIČAN, kjer boste z vsako količino drvi, premoga, oglja* kolobarjev, apna itd. točno, solidno p0" streženi. * Dramski odsek Sokola Pobrežje uprizori v nedeljo, 1. dec., ob 19. mi Iridejanko „Trije vaški svetniki". Pridite vsi! * Proslava I. decembra Sokola Maribor II. Pobrežje se vrši v nedeljo, ob 1®* uri v sokol, telovadnici na Pobrežju. Udeležba obvezna! KARTOTEKE „SOFRA“ , Maribor, Gregorčičeva 24. — tel. 25-M * Naznanilo preselitve pisarne: O d vet- j nik dr. Kukovec Vekoslav preseli s 1 decembrom 1940 svojo pisarno iz Sodne ulice 9 na Aleksandrovo oeslo 19, I. nad' stropje. * 5. — 6. decembra veliki Miklavž«? večer s kabaretno predstavo v Veliki k3' vami. * Nedeljo 8. decembra, ob 5. uri P°' poldanska Miklavževa predstava za otroke v Veliki kavarni. * Vstopnice za Telovadno akademij** ki se vrši v soboto, dne 30. nov. in »Slavnostni ples“, ki se vrši 1. decembra » proslavo Zedinjenja dobite v predprodaj* pri PUTNIK-u. . „ * Podružnica CMD v Kamnici priredi v nedeljo, 1. decembra v gostilni pri Pavč* šiču ob 3. uri popoldne Miklavževanje- * Trdo kožo in kurja očesa odstrani*®® brez bolečin, „BATA“. m. Zdravniško dežurno službo za nujno p®* moč članom in njihovim upravičenim svoje®*, vrši v neodložljivih primerih in v odsotno?' pristojnega rajonskega zdravnika v nedelj| > 1. decembra, dr. Velker Hugon, Koros* cesta 10. ‘ j m. Nočno lekarniško službo bosta vršili o 30. novembra do vključno 6. decembra i karna pri sv. Arehu, Glavni trg 20, tel. "3 in Magdalenska lekarna, Kralja Petra trg ’ tel. 22-70. ^ ak»- Narodno gledallšie Sobota, 30. nov., ob 20.: »Telovadna demija fantovskih odsekov in dekbsH krožkov". Nedelja, 1. dec., ob 15.: „Vdova ka“. Brezplačna predstava za mestne , veže. — Ob 20.: „Za narodov blagor Slavnostna px-edslava. Kino biser * Grajski kino. Danes prekrasen filmske industrije „Dunja, poštarjeva vi film nepozabne vsebine. Kupite vstop« v predprodaji. * Esplanade kino. Največji vojni in1 . a„ rojski film z Garv Cooperjem, ki P* lc. zuje zvestobo in tovarištvo francoski« gijonarjev „Beau Geste“ ^ * Kino Union. Do vključno ponedelj „V objemu strasti" ((Mama Kalibri)- ^cPj zacijonelni. moderni francoski film o in njeni večni mladosti. * Zvočni kino Pobrežje 30. nov., 1-„Svil slave". La Jame v gl. vl»gi- [JASE NOVE ZALETO 4 V nekem živalskem pravili zanimiv poizkus bolno žival, zraven pr jih ima v svoji okolici, naravi. Bolnik je takoj ki je zanjo nagonsko mm Prirodooisna kramljanja Zoologija na toaletni mizici naših dam Dr. Stanko Bevk / ŽivaSski rekviziti, ki služijo za povzdigo lepote nežnega spola Smrečnice, pa tudi po drugih pokrajinah preko Sibirije in Severne Amerike. Teh biserov pa je le malo na svetovnem trgu, dasi po lepoti ne zaostajajo za morskimi. Iskanje po potokih je prezamudno in se često ne izplača. Glavni dotok biserov na trg dajo azijske morske obale, dasi love bisernico tudi v Mehiškem zalivu, ob panamskem in kalifornijskem obrežju ter v zapadni Avstraliji. Biseri nastanejo na ta način, da obda školjka tuje predmete, ki zaidejo vanjo, z biserno matico, ki jo izloča gabanica. Ponajveč so to drobne ličinke morskih črvov, ki zajedajo kožo, in druge majcene živalce ali zrnca, ki dražijo školjko. Azijci tudi sami devajo v školjke predmete, da jih prisilijo k izdelovanju biserov. Morska bisernica živi 6—30 m globoko v morju, navadno v veliki množini. Domačini se potapljajo za njimi in jih pregledujejo za biseri. V novejšem času jih rentgenizirajo in odpro le tiste, ki imajo v sebi bisere. Druge vržejo žive nazaj v morje. Bisernice na mnogih krajih goje na veliko kakor drugod ostrige. Cena biserom se določa kakor diamantu po karatih in raste kvadratično s težo ter še pomnožena s številom osem. Največji doslej znani biser je hruškaste oblike, 35 mm dolg in 27 mm širok. Nadomestkov za prave bisere je mnogo; delajo jih iz zob dugonga, nekega morskega sesalca, iz alabastra z biserno prevleko in raznih drugih zmesi. Največ se jih ponareja iz stekla. Votle steklene kroglice prevlečejo znotraj s kristalčki, ki jih imajo ribe pod luskami in ki povzročajo ribam srebrni lesk. Najlepše kristalčke daje zelenika, ki tudi v naših vodah ni redka riba. Ribe, ki se ne ustrašilo stopnic Lososi spadajo med one ribe, ki se po pri-rodnem gonu ponovno vračajo iz morja v reke, kjer drste. Na poti z oceanov do globokih tolmunov gorskih rek se ne ustrašijo nobenih ovir. Da, preskočijo celo slapove, ki so sedem metrov visoki! V gornjem toku rek jih potem nalove na tisoče. V Ameriki je posebno znana reka, lijer lososi radi drste, Kolumbija, v državi Oregon in Washington. Pred leti so pa postavili na reki 25 m visok jez, ki je zaprl lososem pot v gornji tok. 300 m dolg dostop z jeza v dno rečnega korita pa ima 75 stopnic, katerih vsaka je 10 cm visoka. Pogumnejši lososi so se pognali nanje, mnogi so seveda obnemogli, preden so dosegli sredino. Zato so napravili ob strani posebne stolpaste jezove, po katerih je ribam mogoče doseči gornji del stopnic, nakar se spet poženejo po glavni strugi reke k drstiščem. Mikrobi in bakterije iz vsemirja Raziskovanja so dognala, da so ostale razne bakterije še žive tudi potem, ko so jih izpostavili temperaturi 253 stopinj C pod ničlo. Nekateri mikrobi so vzdržali ta vsemirski mraz tudi več mesecev. Učenjak Galipe je v svoji knjigi napisal, da je našel v zavitkih papirusa v 3000 let starih faraonskih grobovih na milijone mikrobov, ki so še bili sposobni da se množe. Po teh izsledkih je tedaj verjetna teorija Nobelovega nagrajenca, švedskega učenjaka Svante Arrhenniusa, ki je trdil, da je mogoče prenesti življenje iz enega planeta na drugega. Iz vsemirja prihajajo k nam najmanjša bitja mikrobov z nebesnih teles, ki so oddaljena milijarde kilometrov od nas. Arrhenius je celo izračunal, da potrebujejo mikrobi, .ki prihajajo kot drobni delci materije s svetlobnimi žarki z Marsa na zemljo, tri tedne, od najbližje zvezde pa 9000 let... Portugalci pred Kolumbom v Ameriki Toaletna mizica moderne dame je pestra zbirka raznih potrebščin, lepotil in krasil, nad katerimi more tudi prirodopisec imeti svoje veselje. Razna dišavna sredstva, barvila in tinkture so po večini rastlinskega ali rudninskega izvora, toda zastopano je na toaletni mizici tudi živalstvo. 2e vazelin, glicerin, mlečne in druge tolšče, ki so glavna sestavina poltnih mazil, so proizvodi, ki so se sami stvorili ali so narejeni iz živali, odnosno iz posebnih njihovih delov. Razen teh pa vidimo tudi še druge izdelke iz živalskih organov, ki so jih izdelale živali same, pa so jih spretne roke človeka priredile, da služijo nalogam telesne nege ali krasijo in lepšajo svoje sedanje nosilke. To so razni glavniki, igle in ščetke pa razne koralde, biseri in drugačni okraski. V a z e 1 i n pridobivamo iz kamenega olja, nafte, ki je živalskega izvora. Po naziranju novejših znanstvenikov je na, stala nafta tako, da so se ogromne množine morskih živali, pokrite z zemeljsko plastjo, razkrojile v svoje sestavine. Dušične spojine so se v teku časa povsem razdrle, tolšče pa so se pod pritiskom in pod vplivom nastalih plinov razsedle v glicerin in tolščne kisline. Tc so potem razpadle v vodo in ogljikovodike, ki so sestavni deli nafte, glicerin pa je voda polagoma odplavila. Če iz nafte postopoma izdestiliramo bencine in petroleje, nam ostane gošča, iz katere se da s pomočjo žveplene kisline in poznejšega razkisanja in raz-barvanja izločiti mehka, mazna snov, namreč vazelin. Ta je brez okusa in vonja ter ne postane žarek. Zato je jako poraben za mazila, zdravilna in kozmetična. Glicerin proizvajamo iz živalskih tolšč ali pa umetno iz drugih kemijskih spojin. Brezbarven je, ima sladek okus in se da mešati z vodo v poljubnem razmerju. Rabi se tako v zdravilstvu kakor kozmetiki, potem za slajenje vina in drugih pijač ter še v marsikatere druge svrhe. Glavniki, vlasne igle in slične potrebščine so izdelovali iz rogov prežvekovalcev, dražje pa iz želvovine. želvovino imenujemo rožene plošče, ki rastejo iz površne kože in po krivajo želvo. Pravo želvovino dajejo kareta in nekatere sorodne želve. Želvovina je prosojna, temnorumena z rjavimi lisami in pegami; v mrazu postane krhka, sicer pa je prožna in se da v vročini kriviti in variti. Kareta živi v toplejših morjih, je skoraj 1 m dolga in da do 4 kg želvovine. Njeno meso je yžitno, prav tako njena meh-kplupinasta jajca. Drago želvovino nadomeščajo danes z roževino, ki jo primemo prebarvajo, še bolj pogosto pa z umetnimi izdelki, kakor so celuloid, galalit, otrjeni kavčuk itd. Tudi ščetke so v glavnem iz živalskih delov, mehke iz žime, trše iz ščetin; držalo je koščeno ali iz umetne snovi. Koralde so primerno izbrušeni ali izstru-ženi in izleščeni deli ogrodja koraljujakov, živalic, ki žive v družinah po toplejših morjih. Te živalice izločajo trdo aragončasto snov, ki se sčasoma pod vplivom morskih soli izpre meni v dolomit.Kjer privajajo morski tokovi i koraljujakom dovolj hrane, rastejo jako hitro.! Nastajajo tam ogromna koraljišča, ki tvorijo nevarne čeri pod gladino ali pa otoke, če se morsko dno dvigne. Koraljujakov je znanih okoli 3000 vrsr, nekako polovico še živečih, polovico pa izumrlih. Za okras prihaja v poštev skoraj edino le rdeča ali plemenita koralja. Ta vrsta živi v Sredozemskem morju, največ ob afriški obali. Koraljnik je roeč, sestavljen .iz različno oblikovanih drobcev, ki jih izločajo živalce iz svojega podnožja. Vejičasto je razrasel in Pfevlečen z mehko snovjo, ki v njej tiče posamezne živalce, zvezane z njo v skupnost. Koraljnike, ki vise z obrežnih skal v globini 80-—100 m v morje, pobirajo ribiči in jih prodajajo tvornicam za obdelavo. Računa se, da jjesc ta lov letno kakih 10 milijonov dinarjev. Največje delavnice za koralde so pri Napoliju 'n v Genovi. Kako nastajajo biseri .Mnogo dragocenejši kakor koralde so pravi biseri. Biseri nastajajo v gabanici mehkužcev, zlasti školjk Glavna proizvajalca biserov, prihajajo na trg z juvelami, sta prava morska bisernica in pa sladkovodni biserni skržek, ki ž.ivi zlasti po potokih Šumave in Kamele - tilhotapke opita Cariniki so prav tako iznajdljivi kakor tihotapci; zato si morajo slednji izmišljevati yedno novih trikoy. V Egiptu so zadnje čase dolgo opazili, da prihaja v državo velika jmiožina vtihotapljenega opija. Nikjer pa niso ^sledili tihotapcev, zato se jim je zdelo tem-bo|i čudno, od kod toliko mamlnvega blaga, j . Slučajno ie neki carinik odkril, da je star . “edtiin že dvakrat z zelo suhimi kamelami Prestopil egiptskr. mejo. Pazljivo carinikovo °ko ie takoj opazilo, da so bile kamele, kljub svoj, mršavosti, zelo site. Dal ie Beduina arc-brati, knnv.lr so na odpeljali v klavnico. V Vsakem želodcu dromedarjev so naši: 34? majhnih cevk z več' kakor 44 kg opija. Prej so celp črede kamel brez ovir prekoračile J^ejo. Te so potem pobijali jim odvzemali v/ jjelodca opij in ga za drag denar raznečavali kuhe. iznemogle živali so pač bile manj , it.it,,. . vredne, kakor njih dragocena želodčna vse-1 Motorni colm s protiletalskimi topov] so najmodernejše Sredstvo v "to0- *' vojni veJesll Nedavno so v Lisboni odkrili stare listine pozabljenega arhiva, ki pričajo, da so Portugalci že pred Krištofom Kolumbom vedeli za novi del zemlje, a so jo zatajili. Že 1. 1341 so pluli Portugalci v Ameriko in to v največji tajnosti. Znano je, da so Portugalci dosledno odklanjali Kolumbu vsako pomoč. Ko je pa Kolumb končno le odkril Ameriko, so bili zelo jezni nanj. Po vsem otoku so imeli razpredeno tajno službo, ki je skrbela, da bi tajne karte mornarjev o novem svetu ne prišle ne- poklicanim v roke. Sele ko bi bili trdni gospodarji v Novem svetu, naj bi drugi narodi zvedeli o njem. Španski dvor je kljub temu zvedel o tdjni. Poslal je na Portugalsko špijone, dve tajni družbi sta tedaj nastopali ena proti drugi Španci so kasneje tudi morali potrditi, da so imeli Portugalci že pred njimi tesne stike 7. ameriškimi domačini. Pri domačinih na severni brazilski obali so namreč našli ponarejene bisere, te so pa izdelovali tedaj samo v Muranu pri Benetkah. Benečani so 'pa bili v dobrih stikih s Portugalci. Ti so tedaj bili še pred Kolumbom v Ameriki, slava slednjega pa ni zaradi tega nič manjšai najmodernejši, tehnično na j popolnejši 4-elektronski super sprejemnik RADIO d. z o. z. LIUBLIANA. Miklošičeva cesta 7 RADI0VAL, LJUBLJANA, Dalmatinova ulica jg ANTON BRBMEC, CELJE, Miklošičeva ulica 2 L. LUSICKY, MARIBOR, KoroSka cesta 11 Podmorski tunel pod luko NewYorka Ameriško vojno ministrstvo je odobrilo kredit za gradnjo enega največjih prometnih objektov na svetu: bo to podmorski tunel s štirimi železniškimi progami v okolici Nev/ Yorka. Dolg bo tri kilometre, vhod bo na južnem koncu otoka Manhatana, izhod pa pri Guvernerskem otoku, kjer so nameščene čete newyorške posadke. Tunel po speljan pod najživahnejšim delom velemesta, newyorško luko. Gradila ga bo vlada s sodelovanjem zvezne države New York. Stroški bodo znašali 80 milijonov dolarjev. Sprva so nameravali postaviti most, ki bi bil mnogo cenejši, toda zaradi nevarnosti, ki bi pretile v eventualnih napadih iz zraka, so se odločili za predor. Gorila ni dober hišni prijatelj Iz kač in krokodilov si je človek z vztrajno dresuro_ ustvaril pokorne domače živali. Toda, povprečen človek, četudi biva v tropskih predelih, se bo zdrznil, če bi mu predlagal, naj ima doma gorilo za tovarišico. Za debelim steklom ali žično ograjo je videti ta opica morda še precej prikupna stvarca, toda krep-korasel samec v velikosti 1.70 do 1.80 m, do 350 kg težak je prej pošast, kakor pa ljubek tovariš. In vendar so nekateri raziskovalci, prav za prav njih boljše zakonske polovice poizku- sile, ukrotiti gorilo za hišnega tovariša. Učenjaki poznajo na vsem svetu šest eksem-plarjev dobro vzgojenih goril, ki so spodobne prebivalke civiliziranih domačij. Posebno znan je Toto nekega farmerja na Havani. Večino goril pa zgrabi po šestem ali osmem letu biv. na domovih divja strast, postanejo spet nevarni. Zato jih je težko zdresirati za trajno sožitje s človekom. Na Koreji je 10.000 morfinistov. 90.5% od teh je moških. Bolnikom dajejo morfij kot zdravilo. Ti se kasneje ne morejo iznebiti mamila. Bolnišnice so polne morfinistov. Pravico izbirati moža imajo mlade Švedi-nje enkrat v letu. Posebno velja to za 29 februar v prestopnih letih. Tedaj dežujejo ’ lju-bavna pisma na stasite izvoljence. Pravijo, da so neveste iz prestopnih let zelo srečne v zakonu. KUKAVICA NE KUKA POVSOD V Evropi in skoraj na vseh kontinentih se oglaša kukavica s svojini znanim »ku-ku«, po katerem je dobila malone v vseh jezikih tudi svoje ime. Zanimivo pa je, da se v tropičnifo pokrajinah kukavica ne oglaša s »ku-ku«, ampak z nekakšnim trozložnim glasom, ki zveni podobno kot beseda »figaro« RIBE IN LJUBEZEN Stari Rimljani so verjeli, da je mogoče narediti iz rib zelo učinkovit ljubavni napoj. Po njih mnenju je boginjo ljubezni Venero rodilo morje, zato morajo imeti tudi ribe precej vpliva na razvoj ljubezni ter lalrko pomagajo ljudem v tej kočljivi zadevi. Nekateri Rimljani so bili pravi mojstri v prirejanju Ijubavnih napojev tz rib. pomorski Živali in,domača lekarna, vrtu v Ameriki so na- Postavili so v kletko vse one rastline, ki kadar biva v prosti segel po oni rastlini, čutil, da mu utegne pomagati. Seveda si živali v prosti prirodi pomagajo še pred nastopom bolezni Ameriški medved uživa n. pr. na kraju zime črne jagode robidovja, da mu pomagajo izprazniti čreva in da Pozive njih funkcijo po dolgem zimskem spanju. Mlade divje kakoši jemljejo kisle liste aloje kot dražilno sredstvo. Kadar dobivajo jeleni novo rogovje, pijejo raje apnenčasto vodo. Apnenec rabijo tudi kokoši in ptice, Kadar lezejo jajca. Zenski kotiiek Dvakrat da, kdor hitro da: To, o čemer misiim sedaj govoriti, ni nič novega, pač pa nekaj zelo potrebnega, nekaj iz dneva v dan aktualnejšega, posebno pa v letošnjem letu, v trenutku, ko stojimo pred novo zimo. To je naša revna deca, revim delavska, kočarska, najemniška in viničarska deca naših obmejnih krajev, kateri so itak v vsakem pogledu zapostavljeni, pa bodi to v kulturnem, prometnem ali v kateremkoli pogledu, povezanim z napredkom krajev, ki pa so sedaj še počaščeni z naravnost velemestno draginjo, katere podeželski kraji v notranjosti z daleka ne uživajo v toliki meri. Pojavil se je prvi mraz, ta deca pa je tu gola in bosa. Neusmiljeni paragraf in učiteljeva želja po uspehu jo tirata v šolo, a bosa in gola ne more v mrzlem jutru izpod strehe. Zebe ubogega otroka in sram ga je. Bolje oblečen posestniški drobiž ne razume, kaj je beda in se posmehuje, malega siromaka pa zazebe še v srce. Radi zamud v šoli je oče kaznovan. Ker kazni ne more plačati, mora v občinsko ječo ali pa na prisilno delo. Orožniki ga preganjajo kakor zločinca, ker je pač tak ukaz. Medtem ko služi oče eno kazen, se mu nabira druga, ker z od-služevanjem kazni ne more prislužiti otrokom čevljev. Čevljev ni in jih letos menda tudi ne bo; predraga je hrana, predrago je usnje. Edina nada teh revnih otročičkov je božičnica. Toda kje je še božič?? Mar naj hodi do božiča bos okoli? Saj je lepa in prisrčna takale božičnica, ko je vse v lučkah in deli srebrnolasi Božiček revni dečici darila, toda prepozno je. Dvakrat da, kdor hitro da, zato bi naj običajne šolske božičnice obsegale le iz hvaležnosti naštudiran božični spored in slavje, obdaritev pa bi se naj izvršila vsaj mesec dni pred tem. Obenem pa prihajam na plan s svojo že večkrat izraženo željo; meščani, pomagajte nam oblečti in obuti otroke našega obmejnega podeželja. To, kar predstavlja vam in vašim otrokom obrabljeno, oguljeno in že preve'č obnošeno kramo, bo morda enemuMzmed malih tu v zapuščenih hribovih ob severni meji nedeljska obleka. To, kar je morda našim otrokom že pretesno, bo prav enemu izmed najmanjših in potrebnih v hribovski vasi. Vem da imate mnogo takega, kar vam kot meščanom, čeprav ste varčni in skromni, ne more več služiti. Naši malčki vas prosijo za to. Če ne veste kam s tem, pošljite na upraviteljstva obmejnih ljudskih šol. prašek ne gre v izguboo. Njeno delo bo imelo v vsakem pogledu uspeh, ker se bo gibalo v okviru proračunske možnosti. Pri delu brez načrta pa gospodinja sama ne ve ali kuha preskromno ali preveč razsipno. Navadno je pač drugo in nekega lepega dne zmanjka denarja in blaga ter se prične stokanje o slabih časih. Res je, slabi so, toda mnogi ljudje si dobre čase spremene v slabe, slabe pa si še sami poslabšajo. V organizaciji gospodinjskega dela je štednja Kaj bi kishala? Ponedeljek. Opoldne: 1. Zeljeva juha. 2. V čebuli dušena govedina. 3. Krompir. 4. Rdeča pesa. Zvečer: Ječmenček v mleku. Torek: Opoldne: 1. Goveja juha z jetrnimi cmoki. 2. Govedina. 3. Čebulna omaka. 4. Krompirjev pire. Zvečer: Kislo srce. Kruhovi cmoki. Sreda: Opoldne: 1. Krompirjeva juha. 2. Riževo meso. 3. Solata. Zvečer: Segedinski guljaž. Četrtek: Opoldne: 1. Paradižnikova juha. 2. Žemljev narastek. 3. Kompot. Zvečer: Prekajeno meso s. hrenom, čaj. Petek: Opoldne: 1. Fižolova juha. 2. Kuhani sirovi štruklji. Zvečer: Pečeni kostanj, čaj. Sobota: Opoldne: 1. Goveja juha. 2. Polpeti. 3. Pražen krompir. 4. Solata. Zvečer: Telečji guljaž. Široki rezanci. Nedelja: Opoldne: 1. Kokošja juha. 2. Nadevana kokoš. 3. Opečen krompir. 4. Rdeča pesa. Zvečer: Ostanki od opoldne. Kava. Nikoli se menda gospodinje še niso tako dobro zavedale, da morajo v svojem gospodinjskem obratu štediti, kakor baš v današnjih dneh. Toda mnogokje obstoja samo ta zavest, v resnici pa se go-spoodittja niti ne zaveda, da dnevno mar sikaj po nepotrebnem potrati. Štediti je treba pri malenkostih, a ravno v tem je težava štednje. Malenkosti štediti se marsikomu ne zdi vredno, a je vendarle zelo dobičkanosno. Ker predstavlja v državi vsako gospodinjstvo le eden del celote, se torej take majhne vsakodnevne potrate šele v celoti vidijo v vsej svoji veličini. Na pr.: če bi dnevno v vsakem gospodinjstvu razsipali 1 gram bele moke, kar predstavlja sicer neznatno vrednost 1 pare (prav za prav le 8 do 9 desetink pare), bi nas to ne vznemirjalo mnogo, ker niti 1 para, niti 1 gram moke ne predstavljata nič omembe vrednega. Če pa izračunamo, da znaša taka na videz malenkostna potrata v vseh gospodinjstvih naše države dnevno 18.000 oz. letno 6,570.000 zavrženih dinarjev, se nam kar lasje naježijo. Isto se godi pri sladkorju, masti in drugih živilih. Ogromne količine oziroma ogromne vsote gredo dnevno v izgubo samo zato, ker se .nam pri malenkostih ne zdi vredno štediti. Ako bi pa celotno gospodinjstvo bilo podobno dobro organiziranemu obratu, bi se lahko marsikatera na videz mala razsipnost odpravila. Gospodinje delajo preveč »tja v en dan«, kakor pravimo. Sodobno gospodinjstvo mora potekati po dobro izdelanem načrtu, po proračunu z ozirom na stalne ali morebitne neredne dohodke, predvsem pa ga mora spremljati knjigovodstvo. Brez knjigovodstva ne more ob današnjem času shajati niti najpreprostejši vaški čevljar. Ako bo torej gospodinja z ozirom na svojo predpripravo točno vedela, kaj bo jutri delala, koliko časa in sredstev bo imela na razpolago in kako bo delala, bo o njeni kuhinji kakor v lekarni, kjer niti Pretlačena fižolova juha z ječmenčkom m kožicami. Namoči zvečer četrt litra belega fižola, drugi dan ga zavri, odcedi in na novo zalij z 2 1 tople vode, prideni 15 dkg svežih svinjskih kožic in nekaj koscev zrezane čebule, osoli in kuhaj do mehkega. Posebej skuhaj osminko ječmenčka, ki naj bo gost, Ko je fižol kuhan, ga pretlači z vodo in kožicami vred, prideni ječmenčka, prilij majhno zajemalko rdečega vina, nekoliko drobno zrezanega zelenega peteršilja in ščep popra. K® vse skupaj prevre, je juha gotova. Vipavska juha. Namoči čez noč pol kg fižola, drugi dan ga zavri, odcedi, na novo zalij z 2 1 tople vode, osoli in kuhaj do mehkega ter pretlači s fižolovko vred skozi sito. Posebej kuhaj pol kg kislega zelja in prideni kuhanemu pretlačeni fižol s fižolovko vred. Nato razbeli 5 žlic olja, stresi v razgreto olje žlico moke in 3 stroke sesekljanega česna m ko se nekoliko zarumeni, prideni zelje. Ko prevre, postavi juho kot samostojno jed s krompirjevo potico ali z makaroni na mizo. Makaroni s surovim maslom. Nalomi v skledo četrt kg makaronov, jih polij z vrelo vodo, odcedi in kuhaj v prostorni kozi v slani vodi 25 minut. Kuhane stresi na rešeto, d3 se odteko. V kozi razgrej za jajce surovega masla, prideni pest krušnih drobtin in mešaj, da se nekoliko zarumene. Nato prideni makarone, jih prepolji in praži nekaj minut. Tako pripravljene makarone postavi kot samostojno jed s sladko ali kislo solato na mizo. Praktični nasveti Če je rob ob štedilniku zarjavel, ker se je opustilo čiščenje dalje časa, namaži prej s petrolejem; potem drgaj s steklenim papirjem. Tak rob lahko pobarvaš, da ga ni potrebno vedno čistiti. Kupi srebrn prašek; napravi kašo s praškom in beljakom, ki jo dobro zmešaj, nato pobarvaj s čopičem rob. Barvanje obnovi po potrebi. Rja iz nikeljnastih predmetov se odstrani takole: namaži rjast madež z oljem in ga pusti mastnega par dni. Potem ga dobro zbriši s krpico, namočeno v salmijakovcu, nato drgni predmet z volneno krpo. čiščenje oken pozimi je neprijetno, ker se na mokrih šipah takoj naredi ledena skorja, ki ovira snaženje. Lepo in hitro se okna osna-žijo, če jih najprej izbrišeš s suho platneno krpo, potem pa drgni s volneno krpo, povaljano v nastrgano suho plavilo. Sadne madeže odstraniš Iz perila, če do-tično mesto opereš z mlekom ter zmočiš z amonijakom. Tudi s klorovim apnom odpraviš takšen madež. Raztopi nekaj klora v topli vodi in namakaj v njo madež, nato blago temeljito izplakni; da se platno ne pokvari, se mora vršiti izpiranje prav naglo. Skrivnosti večne lepote Neumorno so na delu razne kosmeti-čarke, hoteč na podlagi svojih proučevanj iznajti sredstva in postopke, s pomočjo katerih bi olepšale ženski svet in vsaj do poznih let pregnale znake staranja. Razni nasveti za negovanje polti niso le prazne izmišljotine, kajti ljudje, ki se s tem pečajo, vtiožijo mnogo truda v proučevanje kože in kožnih celic ter mišic, da lahko potem izdelajo razna hraniva, mazila in druge pripomočke za čim daljšo ohranitev ter mladostni izgled kože. Pred nedavnim je prišla neka kozmetičarka do zaključka, da je koži na licu najkoristnejše jutranje krtačenje. S pomočjo majhne mehke krtačice, ki jo kupimo v drogeriji ali trgovini s krtačami, skrtačimo vsako jutro lice. vrat in ušesa. S krtačenjem najtemeljiteje odstranimo z lica vsako nesnago, preprečimo na- stanek gub, odstranimo odmrle kožne celice ter oživimo delovanje mišic. Koža postane sveža, baržunasta in blesteča, kakor pri otrocih. Lice je treba krtačiti z vlažno krtači-co. Namočimo jo v vodo, ki ima toplino sobe. Dobro je, če vsujemo vanjo malo boraksa. Po vsakem krtačenju je treba ščetko temeljito oprati, posušiti ter shraniti v škatljico, da ostane vedno čista. Krtačite se tako-le: zmočite lice, nato krtačico in jo vlecite počasi preko lica do brade. Brado izkrtačite močneje. Nato se lotite nosu, čela in obrvi. Tudi očesnih vek ne pozabite. Ušesa krtačite tako dolgo, da postanejo rdeča. Končno skrtačite še vrat od brade navzdol. Ko ste zbrisali lice z mehko brisačo, ga namažite s kakršnokoli hranljivo kremo za dobo dvanajstih minut. RUBV M. AYRES: DRUGI MEDENI TEDEN ROMAN 48 Ne, kaj takega bi si Jimmy ne mogel misliti. Da bo z njim takole ravnala, tako brezdušno, tako surovo, tako sovražno. Kristina se mu je prazno nasmehnila. — Prosim, kar ostani. Gospod Kettering, ostanete tudi vi na večerji? Kettering se je obrnil, ne da bi ji po-gledal v oči. — Žal mi je, toda imam dogovorjen sestanek. Nihče ni verjel temu izgovoru, ki ga je Kettering kot iz rokava stresel. In že je Kettering vstal. Stisnil je roko Gladys in Jimmyju. Nato se je obrnil še h Kristini. Toda Kristina je medtem že vstala. — Spremila vas bom. — In že je stopila z njim v vežo. — Pridite drugič, da bova sama izpila svoj čaj, — mu je vznemirjeno dejala. — Kako me jezi, da so naju tako neprijetno presenetili. Težko je reči, če si je bila svesta, kaj prav za prav govori. V obraz je žarela ko ogenj. — Znalbiti je prav, da se je vse tako zgodilo, — je dejal nežno. Prijel jo je za roko in se ji zagledal v oči. — Mladi ste še, tako mladi, še cel otrok. Nikar si ne pokvarite svojega lepega življenja. — Moje življenje je bilo skaženo že na sam poročni dan, — je trdo rekla. — Jaz... ne, nikar o tem ne govoriva. — Glejte, ni še prepozno: vrnite se in pričnite znova... Vem, da se boste čudili mojim besedam, toda verjemite mi, da vam iz vsega srca želim, da bi bili srečni. — Hvala vam, — mu je drhteče dejala. Iztrgala mu je roko in stekla k vratom. V veži je bilo temno. In vesela je bila, da Kettering ne more videti njenih solz. — Kdaj vas bom spet videla? — ga je potem vprašala. Ker ji ni takoj odgovoril, je vprašanje ponovila. Rad bi ji kaj rekel, a ni našel primerne besede. Kristina ga je presenečena gledala, dasi mu ni videla v obraz. Zašepetala je njegovo Ime: — Gospod Kettering! Položil ji je roko na ramo. In počasi .ii je dejal: — Gospa Challonerjeva, če bi bil močan mož, bi vam dejal, da se nikoli več ne smeva videti. Poročeni ste . . . ne- srečno, kot se vam trenutno zdi. Toda reči vam moram, da vam tega ne morem verjeti. Poskusite z Jimmyjem znova, poskusite še enkrat. Sami dobro veste, da smo vsi ljudje slabi. Poskusite še enkrat, in če bi ne šlo, potem... potem ... — Kettering ni stavka končal. Tiho je stal poleg nje. Potem pa je stopil v temo in jo ostavil samo. _ Kristina je poslušala njegove korake. Nekam dolgo stopa čez vrt, je pomislila, Stala je kot bi bila uročena. Z očmi je vrtala v temo in poslušala svoje srce. Doslej je bila prepričana, da je ljubila enega samega moža, toda zdaj... Z rokami si je zakrila obraz in stekla po stopnicah v svojo soluj ter se ihteč vrgla na posteljo. 21 DOGOVOR V salonu pa so minute tekle svojo pot. Gladys je nalivala čaj. Prav nič je ni motilo, ker je Jimmy neprestano hodil po sobi gori in doli, kakor divja zver, ki jedva čaka, da plane na svojo žrtev. Sama zase je skušala Gladys razvoz-ljati nastali položaj, če Jimmy zdajle zares trpi, ne zasluži, da bi ga kdor koli pomiloval. Gladys je njega obdolžila. Sam je kriv, ker sta se s Kristino tako zelo odtujila. Sicer pa Jrmmyja nikoli ni imela kdo ve kako rada. In tudi sedaj se ji je zdelo, da se ni kaj prida spremenil. — Shodili boste preprogo. — ga je iznenada opozorila. Jimmy se je ustalil. — Zakaj se Kristina ne vrne? — jo je vprašal. — Kaj neki počne s tem Kette-ringom? — Reči vam moram, da je Kettering mož kot se spodobi, — ga je spet zbodla Gladys. Jimmy je kar bliskal z očmi. — Zdi se mi, da ste tudi vi vabili, naj prihaja v Upton House in se obeša moji ženi za rokav. Kako sem se varal o vas. Gladys ga je presenečeno pogledala. — Da, tudi jaz sem imela o vas drugačno mnenje, — mu je mirno dejala. -7-Seveda, motila sem se. Kristini ste unP čil vse življenje. Zdaj imate, kar ste si zaslužili. — Kako si drznete takole govoriti z menoj? Gladiys se je nasmehnila. — Popolnoma pravilno. Jinuny, nič s® vas ne bojim. Preveč vas poznam. Kristina se je z vami poročila, ker vas ie ljubila. Revica, sanjala je, da vam ni na svetu enakega. Vi ste krivi, če se je premenila. — Temu Ketteringu bom polomil vse kosti, — je izbruhnil Jimmy. — Jaz. • • jaz... — Jimmy se je skoraj zgrudil na stol. Glavo si je podprl z rokami. Gladys je bilo težko, ko ga je pogledala. — Glejte, Jimmy, bili ste bolni, kajne? — ga je skušala čimnežnejše vprašati. Jimmy pa je molčal. Zato je vstala irl stopila k njemu. (Dalie.) Drzsn predor Nemcev skozi blokado: 5 Mimo angleških vojnih ladij na visoki sever „Audt' je zaplula v vode angleške blokade — ,.Leteči Holandec" v svitu reflektorjev nTmc/JA »mr k? " , Vrerrie je bilo kakor nalašč. Megla je postajala vedno gostejša, spodaj so kurili ka-j. y. pravem peklu. Ob treh popoldne smo -e bili na višni Skagena .. Spet smo menjali Kurz in skrbno pazili na vse, kar bi se utegnilo pojaviti pred nami. Tiho smo stali na svojih mestih, samo klokotanje vode in zamolklo udarjanje stroja je rušilo tišino. »Aud« Je hitela kakor torpedovka po valovih. Pluli smo tako blizu dve uri, ko se je na-?uhrat pojavila pred nami ladja z razpetimi - OSTRO DESNO KRMILO! Zdelo se je že, da se naša »Aud« ne bo pravočasno umaknila. Komaj 50 m od tuje ladje smo opazili, da vihra na njej razcefrana zastava, ki je predstavljala nekdaj norveške barve. Kot »rojaki« smo dvignili svoje čepice in zamahnili z njimi po zraku. Toda z jadrnice ni odgovoril nihče. Če je to norveški običaj, no, potem smo kaj slabo odigrali svojo vlogo. Minevale so ure, megla se je razdelila v večje pasove, tako da smo nekje videli 500 metrov pred seboj. Proti večeru smo že bili pa višini, kjer bi lahko trdili, da prihajamo •z Kristianije. V tem primeru bi nam že koristilo ono lažno pismo lastnika ladjedelnic, Ki smo ga omenili v prvih poglavjih. Najtežja naša naloga je bila, voditi ladijski dnevnik v norveškem jeziku. Prve strani smo '/e napisali tako, kakor, da smo se zadržali več dni v Kristianiji. Vpisali smo tudi, kdaj smo izpluli iz te luke in kdaj smo odpustili norveškega pilota. Poslej so ležale na kapitanovi mizi le norveške in angleške pomorske karte in navtične tabele. V VODAH SEVERNEGA MORJA Še nekaj ur plovbe po megli in znašli se bomo v Severnem morju. Na nebu se je pojavila luna. Ljubeznivo se je skrivala za oblake, da naš parnik ni bil predaleč viden. Okrog polnoči bomo pri Lindenaesu, kjer so gotovo na straži angleške ladje. Da bi ne bili preveč sumljivi, smo prižgali svetilke na bokih in sprednjem jarbolu. Njih stekla smo zamazali s sajami, tako da svetloba ni bila vidnejša dalje kot za šest dolžin ladje. V primeru potrebe bi se tedaj lahko izgovarjali, da naše svetilke sicer gore, da pa je kriv mornar, ki jih ni očistil. Vsa ostala ladja je V SVITU ANGLEŠKIH REFLEKTORJEV Spet so minevale ure v napetem pričakovanju. Nič se ni zgodilo, čeprav je luna večkrat osvetila ladjo, kakor da je podnevi. Ko smo bili že blizu Lindenaesa, so se naenkrat pojavili na severu obzorja odsevi velikih reflektorjev. Trije ali štirje dolgi prameni so zadeli tudi nas. Že smo mislili, da smo izgubljeni, ko se je svetlobni trak spustil dalje na morsko površino. Nevarna igra je trajala več minut, vendar je že to bilo za nas cela večnost. Vsak čas smo pričakovali, da nas bo počastila angleška granata in nas ustavila. Toda nič se ni zgodilo. Šele, ko so se reflektorji koncentrirali na neko točko vzhodno od nas ter se nato vzpeli v oblake, smo se oddahnili. Največja nevarnost je minila, čeprav nam ni šlo v glavo, da bi nas tudi dalje pustili Angleži v miru. Ko so reflektorji ugasnili, smo tudi mi pogasili naše svetilke na bokih, fz njih smo izlili petrolej, tako, da bi se lahko v primeru potrebe izgovarjali, da je zmanjkalo goriva. Svetilko na prvem jarbolu da je pa ugasil veter... PO NEMIRNEM MORJU V NOG Dal sem tedaj krmilarju povelje, da zaplo-vemo naravnost v severnozahodni smeri, da se čimprej ognemo obale. V primeru, da bi nas Angleži le ujeli in vodili v svojo pregledo-valno luko Kirkwall, sem ukazal nadstrojarju, da v nobenem primeru ne sme naša hitra »Aud« pluti hitreje, kakor le pet milj na uro. V tem času bi že našli rešitev, da bi si kakor koli pomagali iz stiske ... Po polnoči je postalo vetrovneje, začelo se je oblačiti. Valovi so postajali vedno večji in naša »Aud« je morala večkrat stresti s sebe neugodni tuš. Kmalu je začelo narahlo deževati, videlo se ni niti za nekaj dolžin ladje dalje. Srečna zvezda nam je tedaj pomagala skozi skrivnostno noč ... V rani zori je postalo morje mirneje, veter je popustil. Ob 8. je posijalo sonce, na vsem obzorju smo opazili le nekaj oblakov, Ko smo ugotavljali na zemljevidih, kje pravkar smo, se je oglasil stražar s prednjega dela ladje: DVA BRODA NA DESNI SPREDAJ! Dve ladji naenkrat, to je sumljivo! Ni bilo treba alarmirati moštva, ker so vsi čuli stražo in pohiteli vsak na svoje določeno mesto. Najavljena broda sta bila dva ribiška parnika, oddaljena miljo in pol od nas. Vedeli smo, da so zadnje čase uporabljali Angleži tudi ribiške ladje za izvidniške patrulje, in to celo pod holandsko zastavo. Postali smo še pazljivejši, ko sta ladji naenkrat menjali kurz in s polno paro pluli proti nam. Umakniti se ni bilo več časa, zato smo jih pačakali. Naš stroj je vrtel vijak s polovico zmanjšano br-zino, kakor je to bilo predvideno za takšne primere. Toda, tuji ladji sta se v oddaljenosti 600 m ustavili, čez krov so spustili ribiške mreže. SREČANJE S „HOLANDSKIMI‘ RIBICI Bili smo tako blizu, da smo lahko opazili vse, kar se je dogajalo na ladjah. Nismo opazili, da bi se kje skrival kak top ali torpedna cev. Tudi ni bilo anten ali brzojavne žice. Samo holandsko zastavo smo ugotovili na sprednjem jarbolu. Na krovu je bilo le malo ljudi, ki so nas neprestano opazovali skozi daljnoglede. Mirno smo pluli dalje, ne da bi se pustili motiti od radovednežev. Morda so to res ribiči, lahko pa tudi špijoni, ki nas bodo s pomočjo skritega radio aparata prijavili že prihodnje četrt ure Angležem. Tako se je najbrž tudi zgodilo, kajti londonske »Times« so nekaj tednov kasneje prinesle vest, kako je 12. aprila neki sumljivi parnik v spremstvu nemških podmornic odplul iz nemških voda v Severno morje. Ker ta sumljivec ni mogel biti nihče drug, nego naša »Aud«, smo se kasneje zelo zabavali š to notico. Kje smo mi bili od podmornic ... Bili smo tedaj zelo zadovoljni, ko se je sonce spet skrilo za oblake in je lahna megla zakrila naš parnik radovednim očem »holandskih« ribičev. Od obale smo bili že toliko oddaljeni, da smo lahko mirno pluli proti severu. Vreme je bilo še dalje zelo izpremenljivo. Deževalo je in se spet zvedrilo. Ves dan je ležala nad morjem rahla megla. Ob tretji uri popoldne se je na severozahodu pojavil velik parnik, ki je plul naravnost proti nam. — Pomožna križarka ali trgovinska ladja? to je bilo prvo vprašanje nas vseh. Ladja je iz neznanih vzrokov zaokrenila v vzhodno smer. Gosti oblaki dima so pričali, da se nas hoče s polno paro izogniti. Na boku ladje smo opazili z ogromnimi črkami napisano neko ime in veliko norveško zastavo. Torej, naš rojak! Zdi se pa, da je ta naš rojak kaj malo zaupal v nas, ker se je že v respektni razdalji oddaljil v severnovzhodni smeri. Gotovo je plul iz škotske v Stavanger ali Lindes-naes. Takšna plovba je izzivala v nas veliko veselje. Ne le Angleži so nas puščali v miru, celo tovorni parniki beže od nas, kaj hočete še več. Seveda nismo verjeli, da bo nam usoda vso pot do Irske tako naklonjena. PONOVNO MASKIRANJE „NORVE-ŽANOV“ Na večer smo uporabili deževno vreme zato, da smo vse norveške instrumente, knjige in listine še bolj »postarali«, kajti najbolj preprost Anglež bi lahko sumil, če bi našel pri nas nove doljnoglede in navtične tabele. Zato smo maskiranje vedno bolj izpopolnjevali. Razstavili smo predmete po krovu, da je nanje padal dež, jih potem spet sušili in tako zmrcvarjene spravili na določeno mesto. Štiri dni smo že bili na poti, ne da bi od angleške vojne mornarice videli kaj drugega, nego nekoliko pramenov njih reflektorjev. Naša »Aud« je s hitrostjo rezala valove razburkanega morja. Računali smo, da se bomo naslednje jutro srečali z angleško blokado, ker smo pluli zdaj brez vsake luči, smo morali zelo paziti, ker je bilo znano, da šo angleške bojne ladje križarile brez svetilk po morju. Ponoči se nam je večkrat zdelo, da imamo pred seboj obrise parnika, toda bil je le privid. DOGODEK Z „MINAMI“ O polnoči sem ukazal, da zavijemo proti severu, da se izognemo angleškim križarkam, ki so stale na straži 60 milj vzhodno od Shetlandskega otočja. V zori se je, žal, začela megla izgubljati; bila bi nam prav zdaj potrebna. Stopil sem po utrudljivi nočni straži v kabino, da se na divanu malo odpočijem. Nisem niti dobro zatisnil oči, že so me poklicali. —' Kaj se je spet zgodilo? — Gospod kapitan, zdi se mi, da smo zabredli v polje min, je naglo izjavil signalist. — Neumnosti Kako naj bodo mine, ko je vendar morje tu globoko 500 m! — Gospod kapitan, zdi se mi, da so plavajoče mine. v'-'.'.'.‘.V.'.'.'.'-1-*. -V--‘.‘.V. . Jih kdo videl. Lojze je prinesel od nekod Poleno, pravo poleno. Bila je hrastova ^eja, ki jo je pobral v jarku ob cesti. Zamahnil je z njo, da jo vrže med veje. v zadjnem hipu sem ga prestregel: , »Kaj si neumen! Naj pade taka rogovila komu na glavo!« Nejevoljno se me je hotel otresti, pa Se me ni mogel, držal sem ga trdo. Mi-sel, da bi veja utegnila komu pasti na glavo in ga pobiti, mi je dajala moč. Nazadnje se je Lojze vdal in mi prepustil vejo. Držal sem jo v rokah, deloma slo-ne! na njej in opazoval dečke, kako so Se pulili za sladke črešnje. Nato sem jo zalučal nazaj v jarek. Zvonilo je; na vrt se je naselila tišina. Posedli smo v razredu in vstopil je upravitelj. Mrko je bilo njegovo lice, kar ni bila njegova navada. Molčali smo, kajti zavest krivde je bila z nami. Motril sem ga z radovednostjo, kajti nisem si imel mčesar očitati. Slednjič se je upravitelj obrnil proti nam. Bridek je bil njegov glas, ko nam Je. očital naše dejanje. Skoraj smilil se mi je, zakaj njegove črešnje so bile korenito opustošenc. Zal mu je bilo za nje, Pa ne morda iz sebičnosti. Saj nam jih Je. leto za letom sam delil, zdaj pa je ležalo okoli dreves vse polno polomljenih vej. Žalostno jili je bilo videti. Nazadnje se je obrnil tudi k meni. »Tudi ti si bil med njimi,« je dejal, *°d tebe nisem pričakoval kaj takega.« »Nobene črešnje nisem pojedel«, sem dejal. »Saj sem te videl,« je obtoževal nad-učitelj, »še vejo si imel v rokah.« »Ne, vejo sem vzel . . .« .Ni me več poslušal, mene pa je krivična obdolžitev hudo zadela. Mar sem soman j kanja streliva so se morali neustrašni Srbi umaknili in nastopiti svojo najstrašnejšo i>ol na Golgoto po zasneženih albanskih gorah proti morju. kjer so jim zavezniki nudili zavetišče na otoku Krfu. Ko so si tu opomogli. so skupno z zavezniki zopet nastopili junaško pol skozi solunsko fronto, kjer je njihov sovražnik za-dobil poslednji odločilni udarec. Med lem pa so Jugoslovani v Av-slro-Ogrski državi, ki je vedno boij propadala, na zunaj zaradi izgubljenih bojev in na znotraj zaradi vedno večje nasilnosti in krivičnega postopanja proti slovanskim narodom, začeli mislili na to, da si spričo nemoči razpadajoče države ustanovijo lastno, samostojno in neodvisno državo. To njihovo misel in delovanje so podpirali prostovoljci v srbski vojski, ki so zbežali* z avstrijskih front, da ob strani bratov Srbov pripravijo pol k svobodi tudi svojim šc tlačenim bratom. Tako je po razpadu Avstrije in po zmagovitem pohodu naše vojske prišel oni veliki trenutek, ko se je iz krvi naših junakov in iz trpljenja našega naroda po dolgih letih neprestanih bojev rodila svoboda in združitev. Na današnji dan pred 22 leti je bilo razglašeno zedinjenje treh svobodnih narodov v samostojno in neodvisno državo. S tem smo dosegli mi in naši očetje, da smo postali kot narod in kot država enakopravni in enakovredni med ostalimi narodi sveta. Mislim, da je največja sreča in največja dobrota ,ki jo narod more doseči: svoboda in državna neodvisnost. Vsak zaveden Jugoslovan se pač zaveda _ in ve. cenili, kaj nam pomeni današnji praznik. Kaj pomeni svobodno narodno življenje v lastni državi, občutimo vsi. posebno v današnjih časih, ko se je razbesnela 184 181 Nasveti in po hude našemu oodeieliu rw:-s*-ftw*vMvr,’v O krmilenjy čebel ?£° iet°šnji katastrofi bodo tudi Čebelarji | »..ok-, rarisknvnln Knninrnv in Almtov <5h prisil na rešeto in marsikdo ne bo prestal' .raziskovalca Komarov in Alpatov sta trdega izbora. Ostali bodo le resnični čebe-I 8 P08^. dokazala, da gre predelovanje hra- larji, ki imajo svojo čebelarstvo v redu .n j "C pn. ce.be,ah na račun njihove življenjske skrbe za svoje čebele, pa naj bo letina taka CnerglJ£,' ceKprav se -povsod t0 "e p(?ka?-e na ali taka. Zginili pa bodo iz čebelarskih vrst ?u"aj' .lzr?ba orSanizma >" s ‘em skrajšanje ..n.' __ v . , ,, . .... VlVhPni vsi po sili čebelarji, zlasti pa tisti, ki so začeli čebelarstvo zgolj iz pohlepja ... Slabi čebelarji so huda coklja pravega čebelarskega napredka, zato nihče ne bo po njih žaloval.« Tako je napisal nekdo v novembrski številki »Slovenskega čebelarja«. Vendar pa se nam zdi, da je ta sodba preenostranska in kaže nepoznanje celotnega problema, ki je v zvezi z letošnjo katastrofalno slabo letino in pa s prekasno preskrbo sladkorja za jesensko pitanje čebel. Mnogo je namreč med nami takih čebelarjev, »ki imajo svoja čebelarstva v redu in skrbe za svoje čebele, pa naj bo letina taka ali taka« in niso »po sili čebelarji« pa nimajo denarja, da bi kupili sladkor, ki se je letos podražil pri nas v Mariboru na 10.— din za 1 kg. Zato mislimo, da bo »rešeto«, ki bo letos sejalo čebelarje malo drugačno kot pa si ga predstavlja dopisnik v »Slovenskem čebelarju,« ki je imel gotovo niožnosti, da je o pravem času kupil sladkor za pitanje čebel življenja čebele zavisi tudi od gostote raz- topine sladkorja ki jo podajamo. Pri gostejši raztopini je ta izraba večja, pri redkejši manjša. Češki poizkusni zavod je dokazal tudi po drugi strani prednost redkejše raztopine, čebele jo namreč popolneje predelajo, to se pravi, tovarniški, za čebele naravnost neprebavljiv sladkor v redkejši raztopini procen-tualno v večji množini spremene (nivertirajo) v prebavljivi sladkor. (Konec prih. soboto.) Pravilno pitan e prašičev Vsi vemo, da je prašič žival, ki je naravnost ustvarjena za to, da iz krompirja, pese, otrobov napravi meso in zlasti dragoceno slanino. Glejmo, da bomo svoje prašiče letos dobro zredUi in pravilno krmili, da bo iz domače krme veliko mesa in slanine. Uspeh pri pitanju bo odvisen najprej od prašiča samega. Ta se bo dobro redil, oni slabo. Vzrok ni toliko v pasmi, nego v rodu, iz katerega prašič izvira. Kolikor toliko nam pove tudi oblika živali ali se bo dala dobro pitati. Prašič z dolgini, širokim in globokim trebuhom bo mogel po vsej verjetnosti krmo dobro predelati. Ko prašiča krmimo, mu ne dajajmo hrane preveč razredčene na vodi. Iz vode ne bo me- sa, ne slanine. Preobilna voda otežuje pre- Ker pa se leto za letom dogaja, da dobi- bavo. Bolj bo hrana zalegla, če ne bo veliko mo sladkor za jesensko pitanje čebel prekas- j vode vmes. Zato jo pokladajmo kvečjemu ne- lio, hočem v tem članku dokazati, kako škod- ! koliko ovlaženo, ne pa v obliki juhe. Da ne ljivo je za čebele, ki jih moramo krmiti tako pozno jeseni. Morda bodo merodajne oblasti le spoznale upravičenost vednili prošenj čebelarjev, da bi dobili pravočasno sladkor za jesensko pitanje čebel. Tudi na nekatere druge važne zadeve pri pitanju hočem opozoriti čebelarje. Dodajanju hrane za zimo čebelam bi morali posvetiti več pozornosti, kot pa smo doslej. Prav zato je škoda, ki jo utrpimo pri tem, mnogo večja, kot pa si moremo misliti. Zlasti zato, ker, oziraje se na naše podnebne in pašne razmere, prepozno krmimo, če se konča pri nas ajdova paša proti koncu avgusta, pomeni to, da so čebele do tedaj nabrale zalogo, ki jo potrebujejo za zimo. Čebele, ki so nabirale na ajdi, se s tem izrabijo do konca, to se pravi, njihov organizem je izčrpan, če take vzdrže do zime, pa gotovo ne prezimijo. Iz tega nujno sledi, da je treba za zimo nadomestilo teh izčrpanih sil in to so mlade jesenske generacije, ki so med ajdovo pašo bile še v zalegi. Odtod pravilno na čelo vzreje: prezimiti čimveč mladih, jesenskih čebel, če pa krmimo v jeseni čebele še le tam nekje v oktobru ali novembru, izrabimo to mlado jesensko generacijo, ki bi morala ostati čez zimo nedotaknjena, ob »umetni paši«. bodo žejni, naj bo prašičem vedno na razpolago pitna voda. Kaj bomo pokladali? Kar smo doma pridelali, zlasti krompir in peso, kot priboljšek pa otrobe, ribjo moko in posneto mleko. Kot s?lavno hrano pokladajmo krompir, ki ga dobro umijemo in nato parimo v parilniku. Pariti ga je bolje ko kuhati. Še bolj zaleže, ako smo parjen krompir skisali v jamah. Krompirja dobiva prašič kolikor hoče, tako da se ga naje do sitega. Krompirju primešamo za enega prašiča dnevno še prgišče ovsenih plev ali senene rezanice, kar napravi krmo lažje prebavljivo. Da bo pa krma res zalegla, je treba dodati še priboljšek. Najbolj primerna je za to ribja moka, ki jo vsaj deloma lahko nadomestujemo s posnetim mlekom. Brez ribjega olja in posnetega mleka traja pitanje mnogo več časa. Ne pozabimo tudi na klajno apno. Dnevni obrok za enega prašiča bi bil tedaj sledeči: Krompir do sitega (s prgiščem ovsenih plev in 20 g klajnega apna); 250 g ribje moke (ali 150 g. ribje moke in 2 litra posnetega mleka). Če uporabljamo peso, dobiva prašič mešanico — pol krompirja, pol pese. Pese ne kuhajmo, temveč jo dodajmo zrezano parjene- mu krompirju. Otrobi so za prašiče zelo priporočljivi, ker jih dobro izkoriščajo. Če krmimo z otrobi, bi bil obrok tale: krompir do sitega, 400—500 g pšeničnih otrobov, 200 g ribje moke. Ko prašiče krmimo, pokladajmo najprej del parjenega krompirja, zmešanega z dodatki, ki smo jih našteli. Teh dodatkov pa ne kuhajmo, ampak mešamo nekuhane med parjen krompir. Ko je prašič to mešanico pojedel, dobi krompirja kolikor hoče, da se popolnoma nasiti. Vendar pa glejmo, da bo korito dve uri pred prihodnjim krmljenjem čisto prazno. Pri tem krmimo trikrat dnevno, večkrat ni treba. Dalje moramo skrbeti, da bo hlev zračen, a brez prepiha. Toplota v hlevu naj bi bila med 12 do 15 stopinj Celzija. Jasno je, da zgoraj navedene krmne obroke lahko izpopolnimo, če jim dodamo še to in ono iz domačih pridelkov. Prav bi bilo, če prašiče od časa do časa stehtamo in če bi redno zapisovali koliko krompirja, otrobov in drugih krmil smo uporabili za pitanje, da si pridobimo dober vpogled in dragocene izkušnje v tej važni panogi našega gospodarstva. Ž@?©d k©t krmižo Želod je tečna krma, ki vsebuje neoluščen in v svežem stanju blizu 3.3% beljakovine, 2.4% tolšče in 36.3% škroba; je torej zelo tečno krmilo. Njegova vrednost se poveča P° teži na dvojno, če ga v peči posušimo in potem dušimo. Zlasti za prašiče je želod izborna krma, ker dobijo po njem zelp okusno meso in trd Špeli. Ta krina je primerna tudi za druge živali, toda samo za take, ki jih nočemo odebeliti ali opitati. Za mlečno živini kakor tudi za vprežno se v splošnem ne priporoča, četudi ga vse živali rade žrol Če posušen želod zdrobimo, ga polagamo lahko tudi perutnini, pri kateri pospešuje nesenje jajc. Želod rad plesni, če je spravljen svez na večjem kupu, zato je boljše, da ga posi'-šimo v peči ali pa v kaki sušilnici. ~~s‘ KAKO VAROVATI KROMPIR V KLETI PRED GNILOBO Letos je treba pri shranitvi krompirja v kleteh velike previdnosti, ker je krompir vsled letošnjega dolgotrajnega deževja močno nag; njen h gnilobi, zlasti če ni bil vsaj 3 do 5 dni razgrnjen na zračnem prostoru in šele Pn" tem spravljen v Klet. Ta pa mora biti dobra, t. j. zračna, hladna in ne prevlažna, zakaj vlaga in toplota pospešujeta gnilobo. Če je klet slaba in zaduhla, jo je treba zračiti. y slabi kleti tudi ni krompirja visoko nasuti« ker se v kupih sani ugreje, postane vlažen m začne vsled tega gniti. Kupi krompirja naj kvečjem 60—70 cm visoki. Priporoča se tudi skrbno prebiranje krompirja in odstranjevanje vsega, kar je količkaj gnilega. — s. Sirite „Večernik Jesensko sajenje sadnega drevja Sadno drevje lahko sadimo spomladi in jeseni. Izkušnje sadjarjev so pokazale, da je jesensko sajenje boljše in sadjar pridobi s teni eno leto. Drevesce, ki ga hočemo presaditi v jeseni iz drevesnice na stalno mesto, je že končalo za to leto svojo rastno dobo. Vsi njegovi deli, posebno pa staničje se je že nekako vzimilo, tako, da pri takem jesenskem sajenju ne motimo drevesa pri življenjskem procesu. Sponiladi, ko se začno v stanicah pretakati prvi redilni sokovi, je drevo že v miru, se je že osedlo in korenine lahko nemoteno prično s srkanjem hrane iz zemlje, ki se preko zime že dovolj razredčila v zemlji. Drugače je pri pomladanskem sajenju. Ker se začno življenjski procesi presnavljati in rasti že zelo zgodaj ko še zemlja ni pripravna za sajenje, prekinemo s takim presajenjem življenjsko rast drevesa. S tem pa zaostane naraven potek presnovanja redilnih snovi n' drevesce zastane v razvoju za celo leto. V1' dimo, da spomladi sajena drevesa poženejo zelo pozno, v jeseni, ko že pritisne mraz, Pa so še zelena in s tem podvržena pozebi. Do-čim so ona drevesca, ki so spomladi že na stalnem mestu, ker so posajena v jeseni in se vrše rastni procesi popolnoma normalno. Pri sajenju drevja pa moramo posebno paziti na sledeče: Saditi moramo ob mirnem, bolj oblačnem vremenu, temperatura ne sme biti pod 0 stopinj C. Ne smemo saditi pregloboko, a tudi ne preplitvo. Pregloboko sajenje povzroča gnitje korenin in na ta način se izgubi mnogo let. Letos je jesen zelo pripravna za sajenje, še sedaj je čas, zato sadjarji pohitite. — ar. nova vojna vihra. Zlasti sedaj mora biti vsak pripravljen, da žrtvuje vse svoje moči. da se naša država razvije in utrdi in da, če bi potreba zahtevala, žrtvuje zanjo tudi svoje življenje. Nikdar ne sinemo in ne bomo dopustili, da bi bilo uničeno to, kar so nudi očetje ustvarili in pridobili za ceno lastnega življenja! Oni so se žrtvovali, da bi dosegli svobodo, mi pa se bomo žrtvovali, da jo bomo ohranili! Oporoka ,ki nam jo je zapustil naš gokojni kralj, nam in svojemu sinu ralju Petru II., „Cuvajte Jugoslavijo"! naj nam bo pri tem v vzpodbudo in svetel opomin! Z mladim kraljem v t>oj za ohranitev močne Jugoslavije! Živela Jugoslavija! Živel kralj Peter II.! sesas SVETI MIKLAVŽ Svet Miklavž darila nosi, angeli ga spremljajo. Kdor ne moli in ne prosi — parkeljni ga vzamejo. RADO ečsas Tudi tebi kaj prinese, če molila boš takoj! Sicer parkelj v koš te strese in odnese te s seboj. Naša kri v tujini ALBINA FILIPIČ V jeseni, ko pihajo mrzli vetrovi, nam prinašajo pozdrave naših bratov in sester, ki so odšli v tujino. Šli so za srečo. Mislili so, da jim tam ne bo treba tako delati, da jih bo tujina sprejela z odprtimi rokami, a so se žela motili. Tam jih vedno priganjajo k težkemu delu, ko so pa stari in zdelani, jih pošljejo nazaj v domovino. V tujini puščajo mladost in moč, na stata leta pa živijo poteni doma v hudi bedi. V tujini si s težkim delom služijo svoj vsakdanji kruh. Mnogo jih dela v rudnikih; njih posel je težak in zelo nevaren. Drugi delajo na polju in v tovarnah. Svoj krvavo zasluženi denar pa pošljejo svojcem v domovino ter tako pokažejo, da tudi v tujini nišo pozabili svoje rodne grude. Naša lepa domovina pa je dovolj velika in bogata, da lahko vsak njen sin in vsaka hčerka v njej udobno in pošteno živi, če le hoče. Tujina pa jim je kruta mačeha. Država ne pozabi svojih izseljencev, ki so raztreseni po vsem svetu, in jim pošilja slovenske duhovnike in učitelje, da vzgajajo mladino v slovenskem' duhu in jo učijo ljubiti slovenski materinski jezik. Mi želimo, da bi se vsi izseljenci vrnili in z nami živeli ter se radovali naše svobode. Mi pa hočemo ostati, doma, pod rodnim krovom v svoji lepi domovini, ker tu bomo vedno našli srečo, kruh in pa zadovoljstvo, prej kot pa v tujini. Večer na Senjorjevem domu C. J. Nekega dne sem se odločil, da grem za nekaj dni na Senjorjev dom. Okrog petih popoldne sem prispel na cilj. Prijazna oskrbnica mi je takoj pripravila vroč čaj, ki me je takoj pogrel. Gostilna je bila nabito polna. Po večerji je znosil oskrbnikov hlapec vse mize na hodnik. Oskrbnikov sin Janez pa je navil gra- mofon. Pričelo se je rajanje, kateremu je sledilo splošno predstavljanje in napitnice na zdravje in novo prijateljstvo. Višek pa je dosegla razigranost, ko se je začula angleška pesem: Boomps a Daisi. Ubogi Janez je moral to pesem dvakrat ponavljati, Vsi so ga imenovali kapelnika. 102 Ko pa je bilo rajanja in druge zabave dovolj, se je pričelo gašenje žeje. Ubogi Dušan je moral neprenehoma hoditi v Met. Vse proste dni so nas zabavali trije oskrbnikovi sinovi. Dušfin je gasil našo preveliko žejo, Janez je skrbel za godbo, Marjan pa nas je zabaval ves dan s svojimi smuškimi atrakcijami. On je nam- reč zelo dober smučar ter je dosegel na banovinskih tekmah drugo mesto. Star pa je šele 10 let. Žal so le prekmalu minile počitnice i" s težkim srcem sem se napotil nazaj v Maribor. Spominjam se teh prekrasnil1-dnevov in upam, da bom šel tudi letos v ta prekrasen planinski raj. Smučarski ketiček EDMOND MUELLER (4. nadaljevanje.) O moški smučarski obleki menda ni potrebna 100-kiIometrska razlaga. Volnena in svilena oprema varuje zelo dobro proti hladu in ima prednost, da jo lahko spravimo brez težave v nahrbtnik. Mislim, da usnjene in gumijaste jopice ne služijo svojemu namenu. Sicer varujejo dobro pred vetrovi in mokroto, vendar pa ne prepuščajo zadostne količine zraka. In koža — tega ne pozahimo! — mora dihati. Tem bolj ustrezajo vsem ne-prilikam jopice iz balonske svile, volneni džemperji in pa burburieji. Hlače so lahko poljubne ter po okusu. Srajce so najbolje iz svile ali flanele. Rokavice naj bodo pa take, da lahko vtaknemo vso pest. Pokrivala glave pa pri najboljši volji ne morem svetovati. Najbolje je sploh gola glava I Zaradi mene pa lahko nosite — ako vam rada ozebejo ušesa — klobuk, čepico ali pa tudi cilinderl Kakor vam drago. Zelo lepe so čepice, kakršne nosijo člani zimskošportne zveze »Alpina« v St. Moritzu v Švici. O ženski obleki najrajši sploh ne bi pisal. Zakaj tukaj bi bila sleherna-dobra beseda odveč. Ženska obleka sama na sebi je vsekakor mnogo bolj komplicirana, ko naša moška. Toda to, kar lahko mnogokrat z grozo v očeh vidimo, to je že kar vnebovpijoče Vsekakor sem mnenja, da ženski najbolje pristoja popolna moška smučarska obleka, brez vsakega nepotrebnega okrasja in podobnih traparij. Lahko tudi rečem, da ni bolj ostudnega, kot to, da vidimo sredi prekrasne veličine zasneženih gora — nališpano in »pobarvano« žensko. Smučarji, ali ni dosti prijetnejša tovarišica z zdravim, zagorelim licem, s težkimi hribovskimi goj-zerji in brez vsakega okrasja, kakor pa »našminkana« in napudrana lutka, ki nima pojma o smučanju in gleda samn na to, kako bi se pokazala čim lepša 111 prikupnejša? Torej, cenjene tovarišice> nikar v hribe z rdečilom in dragimi »barvili za olepšanje«, bodite v prosti naravi veseli in zadovoljni ljudje, ne pa lutke-Velika napaka premnogih smučarjev je oblačenje pretoplih oblačil, čeprav le morda zimsko jutro resda nekoliko hlad' no. Saj ti bo z umerjenim gibanjem smučeh postalo prav kmalu vroče. Ak<> pa se hočeš nekoliko spočiti, tedaj obIec' svoj pulover ali suknjo ali karkoli. V tej številki. našega »Smučarskega kotička« smo končali uvodne priprave za smuški tečaj, prihodnjič pa začnemo 5 teoretičnim poukom izvajanja temeljnega znanja belega športa. Na svidenje in '' smuki sssas Hrastova ve*a PAHIČ STANKO Na šolskem vrtu so zorele trežn]-' Sladki sadovi so se pozibavali v lahnen vetru in vzbujali hude skomine. Bil je glavni odmor; krik in vik se razlegal po dvorišču. Fantje so se spra" vili pod črešnje in poželjivo pogledov® navzgor. Tudi jaz sem bil med ni11’] • Oprezali so, če bi se kje pojavil učite1); in ko ga ni bilo videti, so pričeli meta_ na drevesa, polna sočnih črešenj, P0,eC' ca. Pogosto so zletela v zrak, če Pa, J z njimi padel na zemljo še kak soce^ sad, so planili dečki po njem in se valjali po travi. Nisem se jim pridružil, ke se mi ni zdelo vredno, da bi se za en samo črešnjo valjal in ruval po travi- c bi jih bilo več, potem že. . j. Hrup pod črešnjaini je dosegel vise fantje so pozabili na nevarnost, tla 193 iz fotostudija 3?elikan Gosposka ul. iz fotostudija 3?elikan Gosposka ul. 5tran 11. Prediadn*© k©"o v ligi V nedeljo bodo odigrali v slovenski ligi predzadnje kolo spomladanskih tekem, ®ed katerimi vlada posebno zanimanje za nastop Železničarja proti Amaterju v Mariboru ter Ljubljane proti Olimpu v Ce-Jb, kajti od rezultatov obeh tekem bo odvisen plasma Železničarja in Ljubljane na koncu tekmovanja. Ako Ljubljana v zadnjih dveh kolih zmaga, ji je prvenstvo sigurno, morda pa se bo sreča še v zad-njem trenutku nasmejala Železničarju, ki ahko svojo končno zmago zgradi sedaj I so na porazu Ljubljane. Poleg gornjih dveh tekem bo še srečanje Mars—Maribor v Ljubljani ter Bratstvo—Kranj na Jesenicah. s Sekcija ZNS v Mariboru (službeno), K ligaški tekmi 1. dec. sla delegirana kol stranska sodnika gg. Jenko in Nemec, sed-nji sodi tudi predtekmo. s Table teniško prvenstvo SK Železničarja v skupinah A in B se bo pričelo v ponedeljek, 2. decembra, ob 20. s ISSK Maribor (zimski šport). V nedeljo bo kondicijski trening, obvezen za vse tekmovalce. Zbirališče pri Lipi VSfftad. vanju ob 8. m. Z nekim trdim predmetom je udaril po glavi neki mesarski pomočnik 37 letnega delavca Franca Ogrizka iz Rač, ko se je vračal z dela domov. m. Rjavo usnjato ročno torbico s 150 din gotovine in železniško legitimacijo je izgubila na Glavnem trgu pred cerkvijo zasebnica Sabina Serajnikova iz Slovenskih Konjic. rer Sprejme se NATAKARICA s 500 din kavcije. Maribor, Smetanova 54. 20516-2 ČEVLJARSKEGA POMOČNIKA sprejmem takoj. Franio Kojc, Studenci, Radvanjska c. 31. 20609-2 SLUŽBO. IŠČE TRGOVSKA POMOČNICA z večletno prakso iščem službe v trgovini kakršnekoli stroke. Nastop takoj ali pozneje. Ponudbe na ogl. odd. lista pod »Sposobna«. 20530-3 CENE MALIM OGLASOM: V malih oElaslb stane vsaka beseda 5C par. nalmanlša prlstclbina ta te oglase le din 10 Dražbe, preklici dopisovanja In ženltovanlskl oglasi din 1.— po besedi. NaJ- manlšl znesek za te oglase le din 12 Debelo tiskane besede se računalo dvojno. Oglasni davek za enkratno oblavo znaša din 2— Znesek za male oglase se plaCule tako! ori naročile, oziroma ca je vposlati v olsmn sknpal z naročilom ali pa po poštni ooložnicl na čekovni račun št 11.409. — Za vse olsmene odgovore glede malih oglasov se mora priložiti znamka za 3 din. ŠIVILJE za moško perilo sprejme konfekcija perila L. Verdnik, | Ruška c. 2_________ 20584-2 MIZARSKE POMOČNIKE sprejmem takoj, Kompara, Aleksandrova 48. 20564-2 Redilo za svinje preizkušeni prašek za svinje, ki vsebuje tudi riblo moko. naglo redi Vase svinje in jih dela odporne proti boleznim. 1 paket 8.—, 1 kg 25.—, po pošti s povzetjem 15.—, ozir. 35.— din. Glavna zaloga: Lekarna url Zamorcu, Maribor 2, Gosposka 12. Za Miklavža! Priporočamo otroške Peči, tudi za kurjavo jedilna orodja spalnice in vozičke za lutke gugajoče konje družabne igre, lesene in kamenite sestavljenke v bogati izbiri in otoceni pri GOSTILNA OBAL Krčevina. Vsako nedeljo koncert, domače koline, fini mu-škateiec. Pivo v sodčku. Sc priporoča gostilničarka. 20579-1 HALO! HALO! V nedeljo pojedina purma-nov, prleških ajdovih krap cev z dobro postrežbo in vinsko kapljico v gostilni »Prleški doni« na Pobrežju v Nasipni ulici. Se priporoča gostilničarka Matilda Zamuda. 20522-1 Išče se DOBRA FRIZERKA za takoj. Pismene ponudbe na ogl. odd. pod »Center«. 20646-2 KROJAŠKEGA POMOČNIKA za malo delo sprejmem takoj. Cankarjeva ul- 10- Maribor. 20542-2 Gostilna »KRČEVINSKI DVOR« Aleksandrova 79. Vsako soboto in nedeljo jetrne in krvave klobase, dobro vino in radiokoncert. 20619-1 Za Miklavža! Vam svetujemo tehnične igračke kovin, omarice »Marklin« lesene gradilne omarice »Matador« električne omarice za eksperimente navadne in električne železnice, urarske stroje in avtomobilske ceste pri HALO! Dne 1. decembra koncert v gostilni Kekec, Meljski hrib. Vino od 12 din naprej ___________________ 20637-1 POJEDINA DOMAČIH ‘ KLOBAS krvavic in puranov, dobra vina. domača zabava Se priporoča gostilničarka gostilne »Pri lipi«, Gregorčičeva ul. 19 20697-1 Sprejmeta se DVA POMOČNIKA za šivano in zbito delo. čevljarstvo Jakob Vaupotič, Hardek št. 20, pošta Ormož. 20521-2 Iščem KROJAŠKEGA POMOČNIKA za male komade. Pristavec, Trubarjeva 9, Maribor. 20689-2 Službo dobi takoi pridno in POŠTENO DEKLE za vsa hišna dela in tudi za pomoč pri kuhi. Naslov v ogl. odd. »Večernika«. 20673-2 KROJAŠKEGA POMOČNIKA sprejmem takoj. Leopold Goričan, Dr. Krekova 22, Studenci, Maribor. 20663-2 Za Miklavža! Vam bomo pomagali izbirati iz naše bogate zaloge mehanične igračke avtomobile, gasilske avtomobile. tanke, oklopne vozove »Schucco« avtomobile in aeroplane, bombarderie in manjša motorna kolesa pri za dame, gospode in otroke, vam nudi po ugodnih cenah MODNA TRGOVINA A» Uš&&C& MARIBOR, Aleksandrova 9 Boljše KMEČKO DEKLE z 2 razr mešč. šole se želi izučiti trgovine v Mariboru ali okolici. Oskrba do možnosti v hiši. Štaber Marica, Pobrežje,. Nasipna ulica 80. 20518-3 PRODAJALKA poštena in marljiva, vešča nemščine, želi nujne zaposlitve. Naslov v ogl. odd. lista. ^______________________20559-3 Mlada, inteligentna UČENKA išče mesta v kavarni, po mož nosti v Mariboru. Dovršila je 2 razr. mešč. šole. Naslov v ogl. odd »Večernika«. 20544-3 UČENCA sprejmem takoi v špecerijske ’ trgovino. Vinko Puncer, Glav 1 ni trg 10, Maribor. 20682-š STANOVANJE ODDA DVOSOBNO STANOVANJE ! oddatn mirni stranki. Principova 9 Melje. 20513-5 19 letna TRGOVSKA POMOČNICA išče primerne zaposlitve. — Marga Lapornik, Meljska cesta 59. Maribor. 20532-3 GOSPODIČNA s perfektnim znanjem stroje pisja in stenografije išče pri merne zaposlitve v pisarni. Naslov' v ogl. odd. »Večer nika«. 20608-3 NATAKARICA išče službe v mestu ali na deželi, 19 let stara. Naslov v ogl. odd. »Večernika«. 20647-3 TRGOVSKI POMOČNIK špecerist, išče zaposlitve. Cenj. ponudbe pod »Govorim nemško« na ogl. odd. »Večernika« 20625-3 ŠIVILJA za trgovino se sprejme. Naslov v ogl odd. lista. 20680-2 PISARNIŠKA MOC z dveletno prakso in znaniem vseh pisarniških del želi po poldansko zaposlitev. Cenjene ponudbe na ogl. odd. »Ve černika« pod »Poldnevna za poslitev«. 20670-3 POSTREŽNICA išče mesto do 2. popoldne za takoi. Naslov v ogl. odd. »Ve černika«. 20684-3 VAJENCI-(KE) Eno ali dve UČENKI z dobrim glasom in veseljem do glasbe sprejmem Ponud be *s sliko na Jakov Njego van, kapelnik »Narodna go stilna«, Podr. Slatina. 20506-4 Za Miklavža! Priporočamo našo bogato izbiro punčk iz celuloida punčk iz blaga punčk iz vate ter nagačenih živali in gibajočih se lutk pri MIKLAVŽEV VEČER v soboto, 30. nov. ob 8. uri. ~a obilen obisk se priporoča gostilničar Fridauer, Studenci 20571-1 ^ne 8. decembra se vrši , MIKLAVŽEV VEČER gostilni Merdaus Darila se !Prei&majo istotam. 20585-1 ^a Poieuino . DOMAČIH KOLIN vabi v nedelio, dne 1 decem-°ra gostilna Koželj. Tezno. 20593-1 Vljudno Vas vabim na DOMAČE JETRNE KLOBASE V nedeljo. 1. decembra. Se priporoča gostilničarka, Studenci, Fridauer. 20570-1 Danes, sobota, in jutri PEČENE RAČKE purani in divii zajci, izborna kapljice, cene zmerne pri Senici, Kneza Koclja ulica 5. 20628-1 ŠIRITE »VEČERNIK«! Jutri pojedina DIVJIH ZAJCEV domačih pečenic in krvavic, dobro domače vino. Gostilna »Balkan«, Mara. 20690-1 SLUŽBO DOBI POSTREŽNICA z _ dobrim spričevalom se išče. StroGinaierjeva ul. 28-11, vrata 9. 20495-2 SLUŽKINJA mlajša, vešča kuhe in gospo-dinjsva. se takoi sprejme. — Košaki 39 20533-2 Za Božič lepo sliko iz foto ateljeja »JANA« SODNA. UL 1 Prvovrstno delo Nizke cene VAJENCA močnega, sprejme takoj1 z vso oskrbo pekarna Rakuša. Ko-ro_ška cesta 24 20503-4 UČENKA se sprejme. Klobučarna Le.v-rer. Gosposka 22. 20328-4 VAJENEC se sprejme v trgovini Mer-! uik. Ptuiska c. 1. Hrana in stanovanie v hiši. 20592-41 DVOSOBNO STANOVANJE s predsobo, kopalnico, v novi hiši, oddam s 1. decembrom. Tržaška cesta 46. 20588-5 Lepo in sončno TRISOBNO STANOVANJE se ugodno odda takoi v Mail strovi ul. 17 20635-5 ENOSOBNO STANOVANJE se odda. Din 300 mesečno. Tržaška c. 2, v trgovini. _________________ 20630-5 STANOVANJE soba, kuhinja in vse pritikline z velikim vrtom se odda s 15 decembrom ali L januarjem na Pobrežju, Franko-panova 2. 20615-5 Steznike po meri dobite samo v prvovrstni in zato edino upravičeni specialni trgovini (delavnici) Novi naslov: i. Kocmut, Meljska cesta 1 Odda se SOBA IN KUHINJA takoi za kadetnico, Studenci. Vprašati Meljska c. 65, v pekarni. 20601-5 DVOJE STANOVANJ se takoj odda. Vprašati: Vinko Pirš, Vetrinjska ulica 7. STANOVANJE lepa soba in kuhinja, se odda s 1. ali 15. decembrom v Studencih, Simon Jenkova 71-1. 20574-5 SOBA IN KUHINJA se s 15. decembrom odda. — Taborska ul. 22 20569-5 SOBO IN KUHINJO dam v najem. Aleksandrova cesta 48. 20565-5 ENODRUŽINSKA VILA z garažo in sadonosnikoni se odda v najem. (V. okraj). — Naslov v ogl. odd- lista. 20563-5 TRISOBNO STANOVANJE proti jugu in vzhodu, z vsemi pritiklinami, se odda s 1. januarjem. Vprašati Wildenrai-nerieva ul. 17-1. 20562-5 SOBA In KUHINJA sončna, blizu kolodvora in parka, se takoi odda dvema osebama. Naslov v ogl odd. »Večernika«. 20660-5 DVOSOBNO STANOVANJE se odda s 1 decembrom pod ugodnimi pogoji na Meljski cesti 87. Točnejše informacije v banki na Aleksandrovi c. 6. 20688-5 TRISOBNO STANOVANJE parketirano, s kopalnico, se odda 1. ianuarja. Aljaževa ulica 4. 20669-5 SOBA IN KUHINJA se odda. Praprotnikova 17-1. 20677-5 KROJAŠKEGA VAJENCA j in pomočnika sprejmem ta-j koi, Vide. Nova vas, Maribor 20557-4 Za Miklavža! Vam priporočamo vojake iz posebne mase vseh narodnosti pešadiio konjenico tehnične oddelke orožje strelske iarke električne zapaliače itd. pri n mn v veliki izbiri in najceneje kupite v TISKOVNI a d rugi Maribor, Cankarjeva 1, telefon 25-45. PREHRANA OBRT - TRGOVIN A STANOVANJE IŠČE LOKAL SOBO ODDA POSEST DVOSOBNO STANOVANJE .za 2 osebi, sončna lega, center. se išče. "Naslov v ogl. ddd, »Večernika«. 20462-6 SOBO S ŠTEDILNIKOM in malim kabinetom takoi oddam snažni in mirni stranki. Pojasnila v Delavski ul. 65. 20611-8 SEPARIRANO SOBO z uporabo kopalnice takoi oddam. Ogledati Slovenska ul. 34, Božič, med 12 in 13. uro._________________ 20612-8 OPREMLJENA SOBA velika, sončna s koi/alnico se takoi odda. Ob železnici 8/1. 20645-8 Lepa, sončnd OPREMLJENA SOBA s posebnim vhodom se odda. NOVa vas, Spodnja Radvanjska c 4 20536-8 Damske noaavlce iz Stote- in umetne svil#-' bombaža in volne damske podnogavice. damske in otroške kratke nogavice, moške nogavice, športne nogavice, v veliki izbiri uo ugodnih cenah t/ri VELIKA SOBA s štedilnikom, elektr.. za 125 din se takoi odda. Nova vas. Vrecel Rotova 3. 20519-8 SOBO IN KUHINJO oddani. Studenci. Jurčičeva ul. 93. ■ 20607-5 Elegantno DVOSOBNO STANOVANJE s sobo za služkinjo odda Posredovalnica »Rapido. Go- sposka 28._____________20664-5 Sončno DVOSOBNO STANOVANJE s kopalnico ter vsemi nrit,-klinami se takoi odda. Jadranska c. 57. 20665*5 Vam priporočamo Praktično, času Primerno damsko perilo, reform lilače. kombineže, spalne srajce, modrčki iz svile- tnako prediva in bombaža v nežnih barvah, dobri kvaliteti in veliki izbiri brez poviška cen pri Kupim HIŠO z gostilno ali trgovino, tia prometnem kraju okolice Ma ribora. Plačam takoi. Mirko Sever, gostilna, Tezno-Mari-bor. 20589-11 Za Miklavža Z* Miklavža puder doze manitlire kasete foto-aparate Ivan Pečar, Maribor Gosposka ulica 11 Iščem PRAZNO SOBO ev. z uporabo kopalnice v bližini Sodne do Mlinske ulice. Naslov v ogl. odd. »Večerni-ka«. 20703-0 • KERAMIKA« Hišni posestniki in najemniki, preglejte Vaše peči in š,e’ dilnike, predno .lastopi zima. Vsa pečarska in keramična dela izvršuje solidno in P°* ceni Anton Rajšp, . Maribor. Orožnova 6, kjer si lahko ogledate veliko zalogo. Prvo vrstne ploščice ter peči. " Stavbeniki in pečarji popust-5212-13 DVA GOSPODA sprejmem na stanovanie in hrano ter več oseb na hrano. Slovenska ul. 8, na dvorišču, 1. nadstr._________. 20633-7 Sprejmem takoi BOLJŠO SOSTANOVALKO v vso oskrbo. Ulčnik, Aleksandrova 83/1. Maribor. _____________________20620-7 GOSPOD se sprejme na hrano in stanovanje. Naslov v ogl. odd. »Večernika«. 20679-7 DVOSOBNO STANOVANJE za 2 osebi, sončna lega, center, se fšče. Naslov v ogl. ndd. »Večernlkd*. 20462-6 Prodam HIŠO z vrtom sredi' mesta za din 555.000.—. Ponudbe na ogl. odd. »Večernika« pod ’ »Hipoteka«. 20552-11 Iščem l&po sončno eno ali DVOSOBNO STANOVANIE do 400 din- Ponudbe pod »Sončno« na ogl. odd. »Večernika«. 20661-6 Prodani donosno TRGOVSKO HIŠO in gostilno v Studencih. Cena 250.000 din. Naslov v ogl. odd. »Večernika«. 20543-11 Prodam takoi LEPO HIŠO (vilo), vso podkleteno, 3 sobe, 1 kuhinjo, verando, an gleško stranišče, pralnico, vodovod, elektriko, 1200 m2 sadnega in zelenjadnesia vrta, 30.000 din ugodne hipoteke-potrebno din 120.000.—, 10 minut od postaje Tszno, Jur-čičeva 1-1____________20639-11 NOVOZGRADBA. 7 stanovanj, lokal, gospodarsko poslopje, velik vrt, samo 200.000.—. Več trg. hiš, tukaj in izven mesta, poceni naprodaj. Gostilne, lepo vi-nogradno posestvo in sado-nosnlk v različni ceni napro-dai. Prodaje vedno nujno išče: Posredovalnica »Ra- pida, Maribor. Gosposka 28. 20656-11 Dve spaBnici iz filrnanega lomim na ogled/ Prepričajte se brezobvezno o lepoti tega najnovejšega načina-Cena nizka. Strojno mizarstvo Drnovšek, Krekova ul. 14. 1481 OPREMLJENO SOBO s posebnim vhodom takoj oddam. Praprotnikova ul. 4, pritličje. 20540-8 SOBA prazna ali opremljena, velika. z balkonom, se takoj odda. Vprašati Glavni trg 22-1, levo._______________ 20551-8 SOBA z 2 posteljama se takoj odda. Event tudi na hrano. Slovenska 36-1. 20583-8 preizkušen redilni prašek za svinje pospešuje apetit in hitro zdebeljenje. Uspeh zajamčeni 1 zav. RBDINA stanc din 8*—. Poštnina povzetje za 1, 2, 3 ali 4 zav. din 11"— DROGERIJA KANC Maribor, Tyrševa ulica 1 in vse podeželske trjfovine PONIKLAN.IE. poRromanle predmetov vse« vrst dobro in Poceni orl »Ru' da«, Maribor. Trstenjakova ulica 5._________________6177J VINSKE SODE 26, 32. 91, 110 litrov prodal«. Maribor, Taborska 7. _____________________20499jlj Kupujem rabljene IZOLIRANE ŽICE vseh vrst. Elektro-SiniC' Meljska cesta 2.______20466*U TRGOVCI! Dokler je še zaloga, založil se s cclimi orehi in niedottt* dobite v Medarni, Ljubljana' Zidovska ulica 6._______2558-^ Kupim GOSTILNO , ali vzamem v najem- Poiiufl-be na ogl. odd. »Vcčernika* pod »Gostilna«. 20586-1^ So&a Radia STAVBENA PARCELA z manjšim hišnim poslopjem, približno 500 m-, v Mariboru, Smetanova ulica 33 naprodaj. Vprašati v Maistrovi ulici 23, 1. nadstr., levo. 20668-1 i Preciznost in kvaliteta Sodobni aparat z najpopolnejšim glasom! Generalno zastopstvo in skladišče Izbirajte toaletne artikle, kakor kreme za lice koloniske vode toaletna mila brivska mila pudre DARILA in pripomočke za nego ust za Miklavža in Božič: dani" poceni in v veliki izbiri pri ske torbice, denarnice, listrt% Ji® IMm Gopia M ISr-S Radio Bremec — Celie 1. C. Kotar, Ljubljana, Miklošičeva cesta 13 Radio Lušicki, Maribor, Koroška cesta 11 Radio Zupan, Mojstrana Edvard Fischbacher, Trbovlje V _ KOSTAN.IAR.II! svezc kostanje dobite še vedno pri: Postržin, Pobrež lc’ uosposvetska ulica 56. _ 20575-13 pOZOR OBRTNIKI * j IN PODJETNIKI! vedno najceneje ter stro Kovno Vam očisti okna in oarkete čistilec Niivar Franc, Gosposka 2 (nasproti trgovine Benko). 20560-13 STRIŽENJE 4 DIN '' BRITJE 2 in 3 DIN 'J.bisčite takoj najcenejšo brivnico »Rapid«, Meljska cesta 1. 20699-13 KROJAŠKE LUTKE '.pupe), moške, ženske v “Slu in klotu v vseh veličinah s stojalom in poštnino P°v povzetju komad 280 din Pošilja Josip Petriček, Zagreb, "teavedgradska 27. 20692-13 STOLE, PARKETE vrst Vam dobavlja naj-°ijse in najceneje. Gostinske tole, močne in solidno izdelane ze od 25 din naprej. Se P'Poroča J. Pučko, Maribor, j/zaska cesta 57. 20686-13 EDINSTVENA PRILIKA! “žički kajmak 38 din; sir, »ravji 14 din' od 3 kg naprej PO povzetju franko Ča-«« Vučko Jeremič, Obilica 2, r*cak 20687-13 gradivo 0 OPEKA! oeko za zidanje prodam sa-^o na deželo. Interesenti, ki eiuo »Peko po znižani ceni, d- naj zglasijo pri mizarju Korošec, Maribor, Frančišk !^nska 12. 20511-15 POHIŠTVO-OPREMA SPALNICE. JEDILNICE. KUHINJE )as®h vrsti v najmodernejših 'astnoročmh izdelavah dobite * zalogi pohištva Aleksandro c. 48. 4311—1 BOZlCNO IN NOVOLETNO DARILO je poceni lepa fotografija za damo, gospoda ali otroka in stane samo din 30.— pri Foto Kieser. Vetrinjska 30, nasproti Grajskega kina. 20634-18 Ugodno prodam novo črno MOŠKO OBLEKO Kettejeva ul 2/1. levo, Maribor. 20638-18 STARA OBLEKA čevlje, knjige kupim. Pridem na dom Dopise na ogl. odd-»Večernika« pod »Obleka«. 20549-18 SIRITE »VECERNIK«! DVA OROŽNIŠKA PODNAREDNIKA 31 in 34 letna, zelo solidna in poštena, visoka, lerve zunanjosti, s prihranki v "orovini in nepremičninah, želita poročiti meščanko ali vaščanko. Ponudbe poslati v. nakazilom din 10.— v znamkah na »Fides«, Zagreb, Vlaška 66. ZNANJA ŽELI 30 letni s stalno službo — z gospodično od 20—30 let, ki nekaj poseduje, v svrho ženitve. Ponudbe na ogl. odd. lista pod »Sreča«. 20535-19 VLAKOVODJA 33 let star z mesečno plačo 2000 din išče zakonsko družico. Navodila daje »Nada«, Zagreb. Jelačičev trg 10 ivroti nakazilu 10 din. 20649-19 Dobite v vsaki strokovni trgovini. ŠIVILJA 18 letna, rkt.. zelo lepa deklica, marljiva in solidna, z dediščino din 100.000 v nepremičnini, katera se lahko realizira, bi poročila solidnega in dobrega gospoda. Resne ponudbe z nakazilom 10 din v znamkah poslati na »Fides«. Zagreti. Vlaška 66. 20529-19 Moška črna NOVA OBLEKA se poceni proda. Naslov v ogl. odd. »Večernika«. 20543-18 ^l*Pim malo rabljeno, črno polirano hrastovo . PISALNO MIZO n manjšo kombinirano knjiž-® omaro. Ponudbe poslati *n ?*!• odd lista pod šifro —Ji!?£o ohranjeno«. 20427-17 ..Rabljeno pohištvo i srlri-Ca- Se močeni proda. — JU°uanska 33. pritličie levo. ____________________ 20492-17 r°da se in VELIKO OGLEDALO n železna, belo emajlirana F>,w . a postelja z mrežami, uskmova 3. witličie. _ _________________20582-17 . POHIŠTVO leal e’ ,žimnice. odcie in Ii-3ine mize prodaja Makoter, Ulfoova 6,_________ 20644-17 ^obro ohranjena bela kuhinjska oprema ni Pr0(Ia Prešernova Proda Vrata 8' 20636‘17 k PREPROGE oroska cesta 56, I. nadstr.. ^ta 6. 20655-17 ŽELEZNI ŠTEDILNIK dobro ohranjen in gašper se proda. Vojašniška 12, pritličje 20617-18 Prodam MIZNI ŠTEDILNIK Nova vas, Livadna ulica 9. 20614-18 MIZNI ŠTEDILNIK se proda. Mlinska ul. 15, Pollak- 20605-18 GALOŠE in snežke prevzamem v popravilo. Franjo Kojc, Studenci, Radvanjska 31. 20610-18 ZDRAVNIK 45 let star, s premoženjem din 250.000. Z mesečnimi dohodki 5000 din, iščem zakonsko družico. Navodila daje *Na-da«, Zagreb, Jelačičev trg 10 proti nakazilu 10 din. 20651-19, ' GOSPODIČNA 19 let stara, s premoženjem 250.000 din išča zakonskega moža. Navodila daie »Nada«, Zagreb, Jelačič-v trg 10 proti nskazilu 10 din. 20^52-19 VDOVA popolnoma sama. 37 let stara z doto 500.000 din, iščem zakonskega moža Navodila daje »Nada«, Zagreb. Jelačičev trg 10 proti nakazilu 10 din. Iščem za svojega PRIJATELJA. OBRTNIKA in trgovca v 50. letih radi ženitve vdovo (brez otrok) ali gospodično z doto od 100 tisoč do 150 tisoč din. IJ0' nt>dbe pod »Srečna jesen« na ogl odd lista oo možno sti s sliko, ki se vrne. Diskrecija zajamčena. 20640-19 GRAJSKI KINO OKROŽNI URAD Gospodično v modrem plašču z belim mufom, ki je odzdravila, prosim za naslov. Dopisi na ogl. odd. pod »Provinca« 20693-19 glasbila KLAVIRSKO HARMONIKO 60—120 basov, dobro ohranjeno, kupim. Plačam takoj. Vpraša se popoldne na Koro- 20654-19 ški 58/1, desno- 20599-20 fclft m I % ? POHIŠTVO! io iai v današnji draginji dati '8.000 din za pohištvo? Saj endar izdelujemo šperane sta novaniske opreme za več ka-°.r 10.000 din ceneje potom .riginalnega filmanja, imitacija vsakovrstnih furnirjev in »Pf£n'n' — Prepričajte se! *-rai nov za visoKoga v!*.-e^a gospoda, črno l-ožulio-'"»sto jop-co- dobro '>hranc-in nlašč za visoko, vitko c T?ir’ - Damske če v!,e "pra-’ Vrtna 26. od M do tfi. e 'H022-18 K l\dor ni ljubitelj glasbe ni imena vreden človek, kdor ljubi jo, človeka je le pol; a kdor goji jo, je človek pravi! Goethe Najlepše božično darilo je dober klavir ZALOGA IN GEN. ZASTOPSTVO KLAVIRJEV. PLANIN IN HARMONIJEV SVETOVNIH ZNAMK STEINWAY, FORSTER, SEILER, STINGL itd. M. BAUERLE Ustanovljeno leta 1850 MARIBOR, TYRŠEVA ULICA 24 * .M, GOSPODIČNA želi znanje z boljšim gospodom, ki ie nesrečen v zakonu. Ponudbe na ogl. odd. »Ve-černika« pod »Gospodična«. 20603-18 OGLEJTE Sl neobvezno veliko izbiro Miklavževih daril, bonbonijer, slaščic in desertnih vin v trgovini Vinko Puncer, Glavni trg 10. 20683-18 Halo! Halo! TRAJNE KODRE z najnovejšim aparatom, z najboljšim francoskim preparatom po najnižji ceni v frizerskem salonu, Frankopano-va 17. 20674-18 j&a VDOVA-TRCiOVKA 40 letna- rkt- simpatična in solidna. Ias’rrca 2 hiš. trgovine 7. ineš. blagom v vrednosti cca. 700.000 din. bi no-rcčila trgovca od 35—55 '^t. Ponudbe z nakazilom lu din >. znamkah ie Poslati na iF!-(.cfo. Zkereb. Vlaška (16 20*30 19 ŽELEZNIŠKI LRAUMK i Kupim dobro ohranjeno 38 let star, z mesečno plačo KROAIATICNO HARMONIKO 1500 din, išče zakonsko družico. Navodila dale »Nada«, Zagreb, Jelačičev trg 10 proti nakazilu 10 din. 20653-19 Želim znanja z BOLJŠIM GOSPODOM prednost imajo nameščenci in obrtniki od 45—50 let. Sem stara 40 let z lastno hišo. Ponudbe poslati na ogl. odd. »Večernika« pod »Solidnost«, 20591-19 GOSPODIČNA 26 let stara s Premoženjem 270.000 din išče zakonskega moža. Navodila daie »Nada«. Zagreb- Jelačičev trg 10 proti nakažilu 10 din. 20650-JS klavirsko ali na gumbe, na 80—120 basov. Ponudbe na V. Cvirn- Bori- Sv. Barbara v Halozah. 20553-20 Pro