ZBORNIK OBCIN GROSUPLJE IVANCNA GORICA DOBREPOLJE GOSPODARSKA, KULTURNA IN ZGODOVINSKA KRONIKA 28 GROSUPLJE 2014 ZBORNIK OBCIN GROSUPLJE, IVANCNA GORICA, DOBREPOLJE Uredniški odbor: Ivan Ahlin, Mihael Glavan, Ivan Grandovec, Roža Kek, Jožef Marolt, Jakob Müller, Drago Samec, Danijel Zupancic Glavni urednik dr. Mihael Glavan Sticna 140, 1295 Ivancna Gorica, tel. (01) 78 77 232 Odgovorna urednica Roža Kek Mestna knjižnica Grosuplje Lektorirala in korigirala Marija Samec, Drago Samec Naslov uredništva in založnice: Mestna knjižnica Grosuplje, Adamiceva cesta 15, 1290 Grosuplje Zbornik izhaja s podporo vseh treh obcin in s prispevki podjetij, ki so navedena v oglasnem delu. Graficna priprava in tisk Partner graf, d. o. o., Grosuplje Kolodvorska 2, tel. (01) 78 61 77 Naklada 500 izvodov VSEBINA PODROCNA GOSPODARSKA IN KULTURNA ZGODOVINA ....................5 120 let železniške proge Ljubljana – Kocevje.......................................5 Mojca Zajc Od davnin do današnjih dni....................................................25 Jakob Müller Arheološko najdišce iz rimskih casov na Muljavi...................................31 Danijel Zupancic Podružnicna šola Krka........................................................35 Toncka Rajer NAŠE OBCINE IN OBCANI .................................................41 Obcina Grosuplje v letih 2012-2013 .............................................41 Peter Verlic Obcina Ivancna Gorica v letih 2012-2013.........................................69 Dušan Strnad Obcina Dobrepolje v letih 2012–2013............................................87 Janez Pavlin Odvetniška družba Ceferin ....................................................97 Peter Ceferin Pekarna Grosuplje danes – da ji preprosto prikimaš .................................99 Mojca Mlakar ZNANOST, KULTURA, KNJIŽEVNOST .....................................101 Louis Adamic: od Praproc do Mountain Viewa....................................101 Jakob Müller Župnik Matej Sitar in varovanje castite starine – Tabora nad Cerovim..................105 Drago Samec Umetnostni zgodovinar iz Šmarja – stoletje prof. dr. Staneta Mikuža ..................109 Drago Samec Drobci s poti po Grosupeljski krajini – ob stoletnici rojstva dr. Staneta Mikuža ..........113 Damjan Prelovšek Kozlovska sodba v devetih jezikih .............................................115 Jakob Müller KRONIKA, LJUBILEJI, KULTURNI DOGODKI..............................121 Šolski muzej na Muljavi .....................................................121 Antonija Sever Iz življenja Cirila Jurcica – ob njegovi 90-letnici ..................................123 Danijel Zupancic Etnologija je življenje samo – 80 let Anke Novak..................................127 Drago Samec Bibliografija etnologinje Anke Novak...........................................131 Drago Samec Galetova in Turnšek v družbi dr. Milana Dolgana..................................141 Drago Samec Zdenka Cerar ..............................................................147 Marija Samec GRADIVO ...............................................................149 Risbe ....................................................................149 Janez Gorec Bibliografija domoznanskih publikacij za leti 2012 in 2013..........................153 Drago Samec Bibliografija domoznanskih clankov za leti 2012 in 2013............................189 Marija Samec PODROCNA GOSPODARSKA IN KULTURNA ZGODOVINA 120 LET ŽELEZNIŠKE PROGE LJUBLJANA – KOCEVJE Mojca Zajc* Slovenske železnice (v nadaljevanju SŽ) so v sodelovanju z obcinami v soboto, 21. septembra 2013, proslavile jubilej s simbolno vožnjo potniškega vlaka iz Ljubljane do Ribnice v spomin slavnostnega od­prtja proge 27. septembra 1893 od Ljubljane do Kocevja. Prvi vlak pa je po progi peljal že 24 julija 1893. Slovesnosti so potekale na Škofljici, v Ribnici, Velikih Lašcah in Dobrepolju. Osrednja slovesnost je bila v Grosupljem, kjer je potekala prireditev Grosuplje v jeseni. Posebni vlak je peljal le od Ljubljane do Ribnice ter nazaj v Ljubljano, kajti do Kocevja je proga zaprta že od leta 1970. Tako je po 43 letih ponovno po ko-cevski progi (Ljubljana-Kocevje) zapeljal potniški vlak s hitrostjo 10–20 km/h, vendar se bo ta po remontu dvignila na 60 km/h in v zadnjem delu proge na 100 km/h. (Internet 1, 3, 4, 5) Na slovesnosti so prisostvovali generalni direktor SŽ Dušan Mes, namestnica generalnega direktorja SŽ Jelka Šinkovec Funduk, delavski direktor SŽ Albert Pavlic, predsednik nadzornega sveta SŽ Boris Zu­pancic, poslanka državnega zbora Alenka Jeraj, predstavnik Mednarodne železniške zveze Hans Günter Kersten ter župani obcin, ki si že dlje casa prizadevajo za ponovno vzpostavitev kocevske proge: Škofljica – Ivan Jordan, Dobrepolje – Janez Pavlin, Velike Lašce – Anton Zakrajšek, Ribnica – Jože Levstek, Sodra­žica – Blaž Milavec, Bloke – Jože Doles in Grosuplje – dr. Peter Verlic, ki je zaželel prisrcno dobrodošlico na slovesnosti vsem, ki so se prireditve udeležili. (Internet 2) Za vzdušje na slovesnosti v Grosupljem sta skozi celo prireditev igrala Godba Slovenskih železnic Zidani Most in ansambel Avsenik. Plesno tocko so pripravili clani Folklorne skupine Grosuplje ter nekateri pevski zbori. Stojnice so postavila razlicna društva, kjer so predstavili svoje izdelke (medene izdelke, domace pecivo, pletene košare, glinene izdelke, balone, izlete, kot je pohod po Krajinskem parku Radensko polje). Za otroke so poskrbeli carovnik in Podlomarji (glej dodatek 1), ki so postavili na trati razstavo živali (zajc­ke, kokoši, goske, prepelice, ponije). Za varnost so poskrbeli clani Prve pomoci, ki so izvajali prikaz prve pomoci na prostem in so lahko gostje pri tem sodelovali. Kako se je vse zacelo Gozdovi na ribniško-kocevskem podrocju so že od nekdaj zelo pomembni, saj so imeli vlogo tako v go-spodarskem kot kulturnem razvoju. To obmocje je med najbolj gozdnatimi. Danes prekriva gozd 70 % površine. Leta 1946 je gozdnatost ob inventarizaciji po takratnih katastrskih podatkih v kocevskem delu obmocja znašala komaj 36 %, medtem ko je bila dejanska gozdnatost neprimerno vecja. (Zajc, 2007, 3; Anzeljc, 1988, 14) Lastniki velikih površin gozdov, ki so jih krcili z namenom, da bi pridobili nove obdelovalne površine, so nanje naseljevali prebivalce. Gozd v srednjem veku ni imel vecjega pomena, saj les ni bil predmet trgo­vanja. Pomemben je bil le za domaco obrt, kot je izdelava suhe robe. V 15. stol. je dobil les znatno vecji pomen, saj se je hitreje pricelo razvijati železarstvo, steklarstvo in tudi ladjedelništvo. Te dejavnosti so * Ivancna Gorica, Ulica Dol. odreda 40, etnologinja in kulturna antropologinja potrebovale razmeroma velike kolicine lesa in sta zato zlasti železarstvo in steklarstvo našla med fevdalci in lastniki velikih gozdov nadvse resne interesente in pobudnike za razvoj industrijskih dejavnosti. Tako se je tudi v naših krajih pricela predelava lesa v oglje in pepeliko. Oglje so potrebovali v železarnah in kovacnicah kot gorivo, pepeliko pri proizvodnji stekla za izvoz. (Anzeljc, 1988, 16) Oglje in pepelika nista povzrocala tolikšnih težav pri transportu kot sam neobdelan les, zato sta predsta­vljala glavni izvozni artikel. Po zemljiški odvezi leta 1848 so morali zemljiški gospodje kmetom izplacati gozdne služnosti, ki so od nekdaj obsegale pravico do lesa za kurjavo, gradbenega lesa, pravico do paše, steljeréje za živino in druge pravice. Nekateri so jim namesto denarja odstopili obrobne gozdne površine, tako da so tudi kmetje postali lastniki manjših gozdov. (Brate, Kordiš, 1993, 35; Zajc, 3–5) Razvijanje gozdnega gospodarstva, pridobivanje oglja, pepelike, surovega lesa ter izdelovanje suhe robe je v drugi polovici 19. stol. hrepenelo po modernizaciji transporta. Ribniška dolina je obmocje krasa, po katerem tecejo kratke ponikalnice, tako da splavarjenje po reki ni bilo mogoce. Furmanstvo, tovorništvo in krošnjarjenje ni bilo konkurencno tehnicnemu izumu, ki je zavladal svetu. Podrocje Slovenije se je zacelo prepletati z najnovejšim prevoznim sredstvom – železnico. (Brate, Kordiš, 1993, 35; Zajc, 3–5) Železnice na Slovenskem so bile predvsem odraz volje in hotenj dunajskega dvora, ki se ni kaj prida oziral na želje in zahteve podložnikov. Zgodovina železnic je bila vedno nelocljivo povezana z razvojem znanosti in tehnike, pa tudi z vplivom politike in ekonomije države, kjer so železnice opravljale svoje poslanstvo. (Brate, Kordiš, 1993, 35; Zajc, 3–5) Glede na to, da so železnico sprva nacrtovali le po cim krajši trasi od Dunaja do Ceške ter Jadrana, vidimo, da jih lokalni interesi razvoja niso pretirano zanimali. Država je hotela vzpostaviti zvezo s pristanišcem Trst in severom države, ki bi ji omogocilo trgovanje po morskih poteh s celinskim zaledjem Dunaj–Ceška. (Brate, Kordiš, 1993, 44) Prva lokomotiva je pripeljala skozi Gradec v Maribor in Celje leta 1846 in v Ljubljano leta 1849. Gradnja železnice se je nato po težavnem Ljubljanskem barju in vetrovnem krasu nadaljevala vse do Trsta, kjer so leta 1857 docakali njeno slavnostno otvoritev. Novo zgrajena Južna železnica (Dunaj–Ljubljana–Trst) se ni prilagajala krajevnim potrebam in zahtevam, ker je obšla nekatere kraje in jih odrezala od sodobnega stika s svetom. (Brate, Kordiš, 1993, 44) Leta 1864 se je Kranjska obrtna in trgovska zbornica prvic zavzela za železnico, ki bi povezovala važnejše kraje od Ljubljane do Karlovca, skupaj s predlagano gorenjsko progo pa povezovala severozahodni in jugozahodni del Kranjske. Dva tabora sta si bila nasproti. Prvi je zagovarjal progo po dolini Krke mimo Auerspergove železarne na Dvoru, drugi pa mimo Trebnjega do Novega mesta. Oba projekta sta predvide­vala tudi povezavo s Kocevjem, vendar le kot stransko progo, ki bi se od glavne odcepila šele pri Vrcicah pod Gorjanci, od tu pa preko Koprivnika, Rajhenava in Ortneka do Kocevja. Proga proti Kocevju naj bi imela v prvi vrsti gospodarski znacaj, saj bi odprla pot do nahajališc rjavega premoga v Kocevju, hkrati pa pospešila izvoz lesa in lesnih izdelkov s Kocevskega in Ribniške doline. (Brate, Kordiš, 1993,1) Ivan Mohoric piše, da je bila vlada na Dunaju kranjskim zahtevam po dolenjski železnici sicer naklonjena, bila pa je mnenja, da je v težavnih financnih razmerah po zlomu dunajske borze 1873 ni mogoce graditi samo z državno pomocjo. Ta bi lahko zagotovila svoj delež šele ob ustrezni udeležbi vseh zainteresiranih strani, pri cemer bi morala proga imeti lokalen znacaj in ne znacaj proge, ki bi Kranjsko povezovala s Hrvaško, Dalmacijo ter Bosno in Hercegovino. Na takšno stališce Dunaja so vplivali predvsem Madžari, ki so se upirali tesnejši železniški povezavi slovenskega in hrvaškega ozemlja. (Mohoric, 1968, 168–171; Zajc, 2007, 14) Do pomembnega preobrata v prizadevanjih za izgradnjo dolenjske železnice je prišlo leta 1886, ko je Trbo­veljska premogokopna družba kupila kocevski premogovnik. Ta se je izkazal kot eden glavnih produktov za železniško povezavo med Ljubljano in Kocevjem, saj je bilo od te proge odvisno nadaljnje izkorišcanje kocevskega rudnika. Veliko zaslug za izgradnjo dolenjske železnice je imel poslanec v državnem zboru Fran Šuklje. Ugodil je zahtevam po lokalnem znacaju proge. Razprava o dolenjski železnici se je tako premaknila z mrtve tocke. (Zajc, 2007, 6) Zgodovina kocevske proge Prizadevanja, da bi dolenjska in kocevska regija dobili železniško povezavo z obstojecimi progami, segajo v leto 1846 in so trajala kar trideset let, da je prišlo do uresnicitve njihovega cilja. Leta 1864 je ljubljanska Trgovska zbornica predala trgovinskemu ministrstvu spomenico, v kateri je nujno priporocala gradnjo že­lezniške proge skozi Dolenjsko. Za graditev dolenjskih železnic so se zavzemale tri skupine. Ena od njih je bil Costov konzorcij, drugo je predstavljal knez Auersperg kot lastnik kocevskih gozdov in fužin na Dvoru, kot tretja se je pojavila izvozna družba ter splošno stavbno podjetje F. C. Wilkens & Co. Vsaka od skupin je zastopala svoje interese in svoje trase. Leta 1869 so bile prednostne koncesije podeljene vsem trem skupi­nam. Od povsod so prihajale delegacije s spomenicami, ki so utemeljevale prednosti ene ali druge trase. Že je kazalo, da bo le prišlo do realizacije dolenjskih železnic, ce ne bi 9. maja 1873 prišlo do borznega zloma, ki je pokopal med vrsto drugih železniških nacrtov tudi projekt dolenjskih železnic. Vlada na Dunaju je razglasila vse izdane koncesije, kjer se gradbena dela še niso zacela, za ugasle. (Mohoric, 1968, 117–123) Dolenjska je bila razocarana in ogorcena, posebno še, ker so se kljub krizi gradile proge Karlovac–Reka, Št. Peter na Krasu (Pivka)–Reka in istrske proge Divaca–Pulj in Kozina–Trst, medtem ko se vprašanje dolenjskih železnic ni premaknilo z mrtve tocke. Trgovinska zbornica je leta 1874 poslala vladi na Dunaj novo spomenico, ki je pa niso upoštevali. Tudi številno odposlanstvo k cesarju na Dunaj, ki so ga sestavljali poslanci deželnega zbora z deželnim glavarjem na celu in dolenjskimi župani, ni obrodilo sadov. Cesar jih je sicer prijazno sprejel v avdienco, vendar je ostalo le pri obljubah. Leta 1883 je cesar Franc Jožef ob 600-letnici vladanja habsburške dinastije obiskal Ljubljano. Ob tej priliki je poslanec Fran Šuklje vodil k cesarju odposlanstvo, ki mu je izrocilo prošnjo z mnenjem, da je graditev dolenjskih železnic absolutno potrebna, ker je brez nje vsa pokrajina med Ljubljano in Kolpo obsojena na gospodarski propad. Uspeh od­poslanstva je bil tudi takrat negativen. Tako je od prvih prizadevanj preteklo že 19 let brez oprijemljivega uspeha, vedno je ostalo le pri obljubah. Domaci politiki so prišli do spoznanja, da ni pricakovati sredstev le od državnih železnic (kkStB) in da bo proga zgrajena le, ce bodo sami zbrali del potrebnih sredstev. Nov zagon so prizadevanja dobila, ko je konzorcij za gradnjo proge pritegnil k sodelovanju Trboveljsko premogovniško družbo (TPD), ki je leta 1886 kupila premogovnik v Kocevju in je bila s tem zainteresirana za prodajo premoga. (Mohoric, 1968, 166–168; Bogic, 1998, 15) Nova koncesijska listina je bila izdana 16. decembra 1890, s cimer se je konzorcij dolenjskih železnic lahko konstituiral kot delniška družba, ustanovni obcni zbor je bil 4. maja 1892 na Dunaju. Iz seznama delniške družbe je bilo razvidno, da so se gospodarstveniki in politiki zavedali pomena kocevske proge, saj so TPD, knez Auersperg, mesto Kocevje, obcina Ribnica in posamezniki spisali sorazmerno visok delež delnic. Proga proti Kocevju naj bi bila v prvi vrsti gospodarskega pomena, odprla bi dostop do nahajališc rjavega premoga v Kocevju in spodbudila izvoz lesa in lesnih izdelkov s Kocevskega in ribniške ter sodra­ške doline. (Mohoric, 1968, 175–178) Komisijska razprava o trasi proge je potekala jeseni 19.–24. oktobra 1891. Bilo je nekaj sporov okrog lo-kacije postaj med Ribnico in Sodražico. Zadnja se je zavzemala za postajo v Žlebicu, vendar je bila koncna odlocitev za Ribnico kot središce doline. Sodražicane so potolažili z izgradnjo nove ceste med Sodražico in Ribnico. (Rustja, 1994, 20–21) Vodstvo gradnje so prevzele državne železnice. Na natecaj za gradnjo proge Ljubljana–Grosuplje–Kocevje (cca 70 km) se je do razpisnega roka 2. maja 1892 prijavilo 11 gradbenih podjetij, dela pa so bila oddana podjetju bratov Redlich in Berger, znanem že po gradnji arlberške železnice. Prva lopata za progo je bila slovesno zasajena 22. maja 1892 v Velikih Lašcah, dober teden kasneje pa so se zacela dela za železniško postajo Kocevje. Jeseni leta 1892 je bilo na gradbišcu zaposlenih cca 3000 delavcev in 300 obrtnikov, ki so si pri delu pomagali še s 170 glavami vprežne živine. (Rustja, 1994, 22–23) Prvi vlak iz Ljubljane v Kocevje je peljal 24. julija 1893, za kar je porabil 3 ure in 33 minut. Slavnostna otvoritev proge se je odvila 27. septembra 1893, redni promet je stekel naslednjega dne. Prvi redni vlak je bil potniški vlak, ki je odpeljal iz Kocevja ob 5.12. uri in prispel v Ljubljano ob 8.18. uri. (Rustja, 1994, 23–24) Proga Grosuplje–Kocevje je dolga 49 km. VGrosupljem je njena niveleta (zacetna tocka) na nadmorski vi-šini 392 m, nato se vzpenja in doseže pri Dvorski vasi najvišjo tocko 581 m nadmorske višine. Od tod dalje se spušca in doseže pri Stari Cerkvi koto 469 m in konca svojo pot v Kocevju na višini 471 m. Del proge je v horizontali, ostali del pa v vzdolžnem nagibu, maksimalnem vzponu 22,6 promila. Minimalni radij krivin je 200 m. Vodne postaje za parno vleko so bile v Dobrepolju, Ortneku in Kocevju. (Rustja, 1994, 27) Ortnek, ki leži nekaj km pred Ribnico, ce peljemo iz Ljubljane, ni niti vecje cestno križišce, niti gospodar­sko središce, za državo pa je pomemben, ker tam stojijo državna skladišca nafte. Država torej ne vlaga v izboljšanje kvalitete življenja ljudi na tem, od avtoceste odmaknjenem podrocju, ampak se trudi olajšati dostop in stroške prevoza nafte do svojih skladišc. (Zajc, 2007, 14–16) Obratovanje proge so prevzele cesarsko-kraljeve avstrijske državne železnice, po razpadu Avstro-Ogrske pa železnice Kraljevine SHS in kasneje Jugoslovanske državne železnice. Po prvotni koncesiji bi proge delniške družbe Dolenjskih železnic, kamor je spadala tudi kocevska pro-ga, prešle v brezplacno last države po 90 letih, t. j. leta 1981. Pogodba iz leta 1913 je koncesijsko dobo skrajšala za 15 let. Tako bi proge prešle v last države leta 1966, ce ne bi družba leta 1936 vseh svojih prog prodala državi, t. j. Kraljevini Jugoslaviji. Zadnji obrok kupnine naj bi bil izplacan leta 1943, vendar je druga svetovna vojna preprecila celotno izplacilo. Po vojni je bila delniška družba Dolenjskih železnic leta 1946 nacionalizirana in leta 1948 likvidirana. (Rustja, 1994, 17–18) Kocevska proga je bila zgrajena predvsem za prevoz lesa iz kocevskih gozdov in premoga iz kocevskega rudnika. Odvoz, ki sta ga sestavljala premog (cca 170.000 ton na leto) in les (cca 134.00 ton na leto), je bil mnogo vecji od dovoza, ki so ga tvorili gradbeni materiali (cca 80.000 ton na leto), zato je v smeri proti Kocevju vozilo mnogo praznih vagonov. (Rustja, 1994, 32) Ko je bila po drugi svetovni vojni rekonstruirana cestna povezava Škofljica–Kocevje, je prišlo do upadanja potniškega prometa, kmalu zatem pa je sledil tudi upad tovornega prometa. Ljudje so se vecinoma preu­smerili na vožnjo po cesti, ker je bil prevoz hitrejši in cenejši od prevoza po železnici, k cemur je prispevala tudi trasa ceste, ki je potekala skozi vsa vecja naselja. Železniške postaje pa so bolj ali manj oddaljene od krajev. (Rustja, 1994, 33) Proga je poslovala s precejšnjo izgubo, zato je železnica leta 1967 zmanjšala število potniških vlakov, ki so vozili iz Ljubljane le do Velikih Lašc. Obcina Kocevje si je leta 1968 zelo prizadevala, da bi potniški vlaki vozili do Kocevja, vendar brez uspeha, saj so že potekale priprave za ukinitev javnega prometa na podlagi zahteve, ki jo je železnica leta 1967 naslovila na izvršni svet SR Slovenije. Ta je v aprilu 1968 izdal soglasje za trajno ukinitev potniškega in tovornega prometa na kocevski progi z veljavnostjo od 1. junija 1968 dalje. Od tega dne naprej je po progi potekal pogodbeni tovorni in potniški promet. Po pogodbi je železnica zaracunavala ekonomske cene prevozov, placnik je bil v višini 30 % republiški proracun, ostalo pa obcine Kocevje, Ribnica, Grosuplje in Ljubljana Vic-Rudnik. Pogodbeni potniški promet do Velikih Lašc je bil ukinjen 1970. (Rustja, 1994, 34–35) Prizadevanja za ponovno uvedbo potniškega prometa pa še niso povsem zamrla. Tako je leta 1983 na pobudo obcin Kocevje in Ribnica Republiški komite za promet in zveze vodil akcijo za njegovo ponovno uvedbo, vendar za to ni bilo nobenih možnosti. (Rustja, 1994, 35) Kocevska železnica med svetovnima vojnama Prvo svetovno vojno so dolenjske železnice in s tem tudi kocevska proga preživele razmeroma mirno, le vzdrževanje strojev in naprav je bilo izredno slabo in nepopolno. Z izgubo Primorske po prvi svetovni vojni je bila Slovenija prikrajšana za edino povezavo z morjem. Slo­venska javnost se je zacela zavzemati za povezavo dolenjske proge z reško cez Gorski kotar, ki bi vodila do pristanišca na Sušaku. Predlaganih je bilo sedem nacrtov, med drugimi tudi podaljšek kocevske proge do Starega trga ob Kolpi oz. Kocevje–Brod na Kolpi do Broda Moravice. Ugotovili so, da bi bila po tej trasi izgradnja železnice precej zapletena in zamudna, pa tudi draga, saj bi bilo treba na 45 km proge zgraditi kar 17 viaduktov, 154 mostov in prepustov ter 45 predorov. Raje so se odlocili za povezavo Slovenije z morjem preko Crnomlja, Vinice in Vrbovskega. Dela so se zacela 1939., druga svetovna vojna pa jih je zaustavila. Z okupacijo Slovenije v letu 1941 so dolenjske železnice pripadle italijanskim železnicam (FS). Uporabljali so še vedno jugoslovanske vlake in lokomotive, le oznako JDŽ (Južne državne železnice) so zamenjali s svojim znakom. (Brate, Kordiš, 1993, 13–15) Med 2. sv. vojno je bila kocevska proga veckrat izpostavljena partizanskim napadom na vlak, ki so ga uporabljali Nemci za izselitev kocevskih Nemcev. Leta 1941 je na železniški postaji Kocevje stal poseben vlak osrednjega vselitvenega urada EWZ (Einwandererzentralstelle). Vnjem so bili urejeni uradi in službe za preselitev kocevskih Nemcev, ki so preverjali njihovo poreklo in odrejali izselitev. Vec vlakovnih kom­pozicij, kar 135, je nato kocevske Nemce v casu od 14. novembra 1941 do 22. januarja 1942 odpeljalo iz njihove 600-letne domovine. Tako se je prav po kocevski progi zacela selitev kocevskih Nemcev po vsem svetu. Vlak EWZ so partizani napadli kar 80-krat, po mnenju gospoda Godca, katerega oce je bil v tistem casu delovodja. Vse napade naj bi beležil v beležko, ki pa ni vec ohranjena, vendar so se vseeno našli zapisi (Zajc 2007, 11 – glej dodatek). Posledica napadov partizanov je bila, da so Nemci ukazali posekati 4 metre gozda na obeh straneh železniške proge na razlicnih odsekih poti od Kocevja do Grosupljega. To so bili prebivalci vasi Prigorica, ki so jih Nemci prisilili v sodelovanje, vendar so bili zaradi tega kmalu usmrceni. Njihova trupla so našli v globokem breznu pod cerkvijo sv. Ane v Žiglovici. (Zajc 2007, 11) Obdobje po drugi svetovni vojni Dobro leto po vojni sta po dolenjskih železnicah znova stekla potniški in tovorni promet. V Kocevju so velike kolicine tovora prevažali Snežnik Gotenica, KGPKocevje, Rudnik Kocevje, Itas, pozneje Trgopro-met, Lik, Melnes, Melamin in Zavod za rezerve RS. VRibnici so nalagali Riko, Inles in Snežnik špedicijo. (Zajc, 2007, 12) Promet se je sprva povecal, nato pa je zaradi narašcajocega cestnega prometa zacel nazadovati. To je zacelo najedati omrežje slovenskih železnic. Vodstvo ŽTP (Železniškega tovornega prometa) je po tujem vzoru brez milosti ukinjalo eno progo za drugo. Tako je bila tudi kocevska proga predvidena za ukinitev in demontažo. Da so tirnice ostale na svojem mestu, gre zasluga predvsem jugoslovanski vojski, ki je brezpo­gojno zahtevala ohranitev proge iz strateških potreb. Tako je proga ostala ohranjena do danes. Vendar pa to ni zadržalo nazadovanja kocevske železnice. Sprva so zmanjšali število vlakov in uredili vozni red tako, da so vlaki s postaj odhajali kasneje kot avtobusi. Pomanjkanje potnikov je vodilo k ukinjanju potniških vla­kov. Sredi 60-ih let so vlaki vozili le še do Velikih Lašc, nato pa le do Dobrepolja. (Brate, Kordiš, 1993, 19) Kocevska železnica je postala pravi pastorek med železnicami na Slovenskem. Od Grosupljega do Kocevja so jo vzdrževali le kot industrijski tir. Tako so se prav na tej progi najdlje pri nas ohranile parne lokomotive vrste (JŽ 25) vse do pozne jeseni 1977, ko so jih zamenjale nove dizel-elektricne lokomotive vrste 644. (Brate, Kordiš, 1993, 19) Navsezadnje je bilo potniškega prometa vendarle konec. Od leta 1967 poteka na kocevski progi samo še to-vorni promet. Leta 1971 je vozilo po kocevski progi vsakodnevno 7 vlakov. Med njimi so bili štirje tovorni, ki so peljali premog iz kocevskega rudnika, Inlesova okna in vrata ter hlode iz špedicije Snežnik v tovarno celuloze v Krško in v tujino. Dnevno sta vozila dva para potniških vlakov. (Zajc, 2007, 12) Celotno progo od Grosupljega do Ribnice so obnovili v letu 1956, dela so trajala do leta 1966. Takrat so zgradili tudi nove postaje v Ribnici, Dobrepolju, Žlebicu in Lipovcu. (Zajc, 2007, 12) V publikaciji Železniškega muzeja v Ljubljani je navedeno in iz razpredelnice o transportnem delu že­leznice razvidno, da je med letoma 1958 in 1966 promet na progi Grosuplje–Kocevje stagniral. Potniški promet je stalno upadal in se je v tem casu zmanjšal za 66 %. Tovorni promet se je zacel obcutno manjšati po letu 1963. Proga je obratovala s precejšnjo izgubo, za leti 1966 in 1967 jo je pokril republiški proracun. Leta 1967 je železnica zmanjšala število in relacije potniških vlakov. Motorni potniški vlaki so iz Ljubljane vozili le do Velikih Lašc. (Rustja, 1994, 33–34) Ta odsek proge je zacel še bolj nazadovati, ko so leta 1978 dokoncno zaprli kocevski rudnik in so tudi tovor iz bližnjih tovarn v Ribnici preusmerili na cestni promet. (Zajc, 2007, 13) Med osamosvojitveno vojno leta 1991 se je jugoslovanska vojska umikala s pomocjo železnice. VRibnici je bila velika kasarna in za njeno izpraznitev je bil potreben vlak z veliko vagoni. Zato so naredili tako dolg vlak, da ni mogel stati na nobeni postaji, ker se ni mogel srecati z drugim vlakom. Tako so tovor razložili nekje na Hrvaškem. (Zajc, 2007, 13) Kocevska proga je ob 100-letnici obratovanja vendarle doživela slavje. To je bilo leta 1993. Potekala je slav­nostna vožnja z muzejskim vlakom do Kocevja. Takrat so obnovili celotno fasado železniške postaje Ribni-ca, prav tako tudi fasade vseh ostalih postaj na kocevski progi, kaj vec od tega pa ne. Pripeljali so lokomotive iz Hrvaške, Avstrije in Madžarske. Bali so se, da njihove teže kocevska proga ne bo vzdržala. Naposled so ugotovili, da njihove teže ne bo vzdržal most cez Ljubljanico, zato so ga morali podpreti. (Zajc, 2007, 13) Železnica ni bistveno olajšala prodaje kmetom, ceprav je povecala njihovo mobilnost. Vecji zaslužek bi pomenila le prodaja v vecjih kolicinah. (Zajc, 2007, 10) Pricakovanja, da bo dolenjska železnica zaposlila vecje število domacih delavcev, obrtnikov in prevo­znikov, se niso v celoti uresnicila. Zaposlovanje kaznjencev pri gradnji je sprva naletelo celo na odkrito nasprotovanje, ceprav jim dopisniki v Slovenskem narodu in Slovencu niso mogli odreci marljivosti. Prav dosti delovnih mest za lokalno prebivalstvo železnica ni prinesla niti pozneje, po 2. sv. vojni. Železnica je zaposlovala veliko ljudi, vendar najvec priseljencev iz bivše Jugoslavije. Izjema so bile t. i. delovne brigade, kjer so v »letnem periodu« ženske iz okoliških vasi plele okolico kretnic ter so za to dobile boljše placilo od rednih delavcev, cuvajev na progi. (Zajc, 2007, 10) Železnica je prispevala pomemben delež k odvozu premoga iz kocevskega rudnika, vendar je obenem koncala vožnjo s poštno kocijo. (Internet 1) Mogoce so za nezanimanje obcinskih mož (še preden se je zacela obnova 2008) za kocevsko progo imeli prste vmes tudi avtoprevozniki, ki jih je v Ribnici kar nekaj, in bi ta lobi imel precej veliko izgubo, zato so s svojo mocjo in oblastjo zavirali razvoj železnice. (Zajc, 2007, 14-16) Železnica danes Potniški promet je bil ukinjen leta 1972, v casu razmaha avtomobilskega prometa. Slovenske železnice so pravocasno predvidevale razmere in se odlocile za celotno obnovo proge ter ponovno uvedbo potniškega prometa. Celotni projekt prenove je razdeljen na tri faze. Prva faza je obnova proge od Grosupljega do Or-tneka, druga preko Ribnice do Kocevja, tretja faza zavarovanje proge in vzpostavitev sistema daljinskega vodenja, kar pomeni iz enega centra. Cedalje bolj se nagibajo k digitalnemu zavarovanju proge. Na progi je zvišana osna obremenitev s 16 ton na 22,5 tone, s cimer je proga urejena po standardu D4. Po progi so pred tem lahko vozile lažje lokomotive, z manj moci, zato je bila teža vlakov zelo omejena. Del proge je hribovit z naklonom 24 promilov, kar pomeni dodatno težavo za šibkejše lokomotive. Cistern za gorivo, ki jih redno vozijo po tej progi, zaradi teže niso smeli napolniti do vrha, s cimer so se obcutno povecali stro­ški transporta, zaradi gibanja tekocine v cisternah pa dinamika vožnje ni bila najbolj ugodna. Z zvišanjem osnega pritiska so omenjene težave odpravili. Vse obcine ob progi so zelo zainteresirane za vzpostavitev potniškega prometa, saj je glavna cesta med Kocevjem in Ljubljano preobremenjena. Vzpostavitev potni­škega prometa je predvidena po koncanju tretje faze projekta, ko bo proga zavarovana po celotni dolžini. (Obnova Kocevske proge, 2013, 12) Generalni direktor SŽ Dušan Mes je ob slovesnosti povedal, da bodo zelo veseli, ko bo proga Ljubljana– Kocevje ponovno vzpostavljena. Potrebno jo bo še dograditi in zato naj bi potrebovali še dodatnih 50 mio EUR. Ce se bo zbralo toliko sredstev, bi jo lahko vzpostavili v treh oziroma štirih letih. Železnica naj bi imela podobno kot v 19. stol., ko so gradili to progo, izjemno velik pomen pri razvoju krajev in gospodar­stva, kjer se razvoj nadaljuje in nastajajo nova delovna mesta. Železnica ohranja veliko vlogo pri razvoju države in krajev ob njej. Sodelovanje pri tej prireditvi je dober zgled sodelovanja županov, ki lahko kljub razlicnemu politicnemu prepricanju dosežejo soglasje in složno zagovarjajo skupne interese. (120 let Ko-cevske proge, 2013, 11) Predstavnik Mednarodne železniške zveze Hans Günter Kersten je povedal, da je bila pred 120 leti koce­vska proga zgrajena v enem letu, za ponovno vzpostavitev kocevske proge bodo potrebovali vec casa. Za ta projekt se bo zavzela tudi Mednarodna železniška zveza. (Internet 2) Z uvedbo potniškega prometa bi razbremenili državno cesto Kocevje–Ljubljana, t. i. cesto smrti, in kot je menil župan Škofljice Ivan Jordan, naj bi po ocenah uporabljalo vlak približno 1000 ljudi, ki se odpravijo v Ljubljano vsak dan. Pri tem bi se zaradi boljših prometnih povezav kocevska regija bolj razvijala, kot se je do sedaj. Ce jih vlada ne bo uslišala glede umešcanja obvoznice v državni prostorski objekt, bodo uresnicili grožnje in zaceli zapirati ceste. Teh groženj je bilo že vec, vendar jih niso nikoli uresnicili. (Internet 6) Župan obcine Kocevje Vladimir Prebilic je pojasnil, da se bodo zapore zgodile tudi zaradi prepocasne obnove železniške proge na relaciji Grosuplje–Kocevje oz. »zaradi neresnega odnosa, ki ga kaže aktualna vlada do celotne regije«. Na ministrstvu naj bi vse dogovore postavili na glavo, saj casovni okvirji pri nobenem projektu ne obstajajo vec. Tako naj bi bilo glede železnice kot tudi predvidenih cestnih ukrepov, vkljucno z obvoznico Škofljica. (Internet 7) Po zagotovilih SŽ ima odsek železniške proge vso projektno dokumentacijo, zato je z obnovitvenimi deli mogoce nadaljevati takoj. Pogovarjajo se tudi o vzpostavitvi potniškega in tovornega prometa na tej rela­ciji. (Internet 7) Kako pomembni sta cesta in železnica proti Kocevju, govori statistika. V samo desetih letih se je število posameznikov, ki se vsak dan vozijo iz obcine Kocevje v Ljubljano, povecalo skoraj za polovico. Leta 2002 jih je bilo 847, leta 2012 pa 1281, zato ni pretirana ocena, da se iz širšega kocevsko–ribniškega ob-mocja v Ljubljano vsak dan odpravi 2500–3000 ljudi. (Internet 8) Leta 2005 je Ministrstvo za promet narocilo projekt obnove proge na celotni relaciji od Ljubljane do Kocevja. Izdelavo projekta je zaupalo družbi SŽ – Projektivno podjetje, Ljubljana, d. d., ki ga v je v letu 2006 izdelalo, v letih 2007 do danes pa poteka obnova proge glede na možnosti sredstev iz državnega proracuna RS. Proga je v celoti obnovljena do postaje Ribnica. Proga zagotavlja kategorijo D4 in je tako niveletno kot smerno na vec koncih popravljena. (SŽ – Projektivno podjetje, d. d.: Projekt prenove proge Grosuplje–Kocevje, Ljubljana 2006) Po informacijah Mihaela Graha s SŽ Infrastruktura, d.o.o, ki vodi projekte obnove, so progo zaceli obnav­ljati leta 2008. Za ureditev proge do Ribnice so porabili cca 60 mio EUR. Za dokoncanje proge do Kocevja bi bilo potrebnih še cca 19 mio EUR ter za postavitev signalno-varstvenih naprav 23 mio EUR. Vsako leto so dobili nekaj sredstev za nadaljevanje obnove. (Internet 8) Na slovesnosti ob 120. obletnici kocevske proge je župan Grosupljega dr. Peter Verlic železnicarjem, ob­canom obcine Grosuplje ter vsem, ki so se dogodka udeležili, zaželel, da se na ta dan poveselimo in polni optimizma zremo v prihodnost. (Internet 2) V Ribnici je množico nagovoril kustos Železniškega muzeja Ljubljana Jurij Komel, ki je med drugim povedal, da so prebivalci ob progi prihod prvega slavnostnega vlaka pred 120 leti sprejeli z velikim navdu­šenjem in upanjem na boljšo prihodnost. (Internet 2) Literatura: Anzeljc, Mirko, 1988, INLES in njegove korenine: kratek opis nastanka, dela in razvoja lesne industrije. Ribnica, Kocevje: INLES. Bogic, Mladen, 1998, Pregled razvoja železniškega omrežja v Sloveniji in okolici. Ljubljana: Železniška tiskarna. Brate, Tadej,1996, Stoletje in pol železniških cest. Gea, 6 (4), 35-59. Brate, Tadej in Ivan Kordiš, 1993, 100 let Kocevske železnice: 1893-1993. Kocevje: Muzej Kocevje. Lotric, Andreja, 2012, Zgodba o Podlomarjih. Društvo CER Cerovo. Mohoric, Ivan, 1968, Zgodovina železnic na Slovenskem. Ljubljana: Slovenska matica. 120 let Kocevske proge. Nova proga, 2013, (sept.-okt), 10-11. Obnova Kocevske proge. Nova proga, 2013, (sept.-okt), 12. Rustja, Karol, 1994, Dolenjske proge. Ljubljana: Slovenske železnice. (Tiri in cas 6). Zajc, Tina, 2007, Pojenjajoca sapa kocevskega hlapona: zgodovinski pregled in pomen Kocevske železnice od ustanovitve do danes. Seminarska naloga II. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo. Viri: Internet 1: http://www.dolenjskilist.si/2013/09/22/103311/novice/dolenjska/FOTO_120_let_kocevske_proge/ (pregledano: 11. 2. 2014.) Internet 2: http://www.grosuplje.si/slovesnost-ob-120-obletnici-koevske-proge.html (pregledano: 11. 2. 2014.) Internet 3: http://www.sindikat-szps.si/?p=3423 (pregledano: 11. 2. 2014.) Internet 4: http://www.e-utrip.si/snd/3475-120-let-elezne-ceste-grosupljekoevje-18932013 (pregledano: 11. 2. 2014.) Internet 5: http://www.mojaobcina.si/grosuplje/novice/obcinske/promet/prenova-120-letne-zeleznice-grosuplje­kocevje-krepko-presega-cas-njene-izgradnje.html (pregledano: 11. 2. 2014.) Internet 6: http://www.silcportal.si/novice/ribnica-novice/z-voznjo-z-drezino-zupani-opozorili-na-dokoncanje­ zelezniske-proge-grosuplje-kocevje/ (pregledano: 11. 2. 2014.) Internet 7: http://www.dnevnik.si/clanek/1042540713 (pregledano: 11. 2. 2014.) Internet 8: http://www.javniprevoz.si/izredna/kocevje-je-danes-prometno-bolj-odrezano-kot-pred-120-leti/ (pregledano: 11. 2. 2014.) Dodatek 1 Podlomarji: Prihajajo iz društva Cer in so ljubitelji narave, konj in rekreacije. Nastali so po pripovedki, ki jo je napisala Andreja Lotric. Vvas pridejo redko in vedno le z enim namenom, zbuditi v ljudeh spomin na preproste, danes preveckrat pozabljene vrednote, kot so: nesebicno prijateljstvo, moc skupnosti in dobre volje, ljubezen in iskrenost otroškega nasmeha. Obleceni so v zeleno srajcko, imajo svetle lase in želodovo kapico. Hvaležni so naravi, ki jim stoletja nudi zavetje in svoje darove. Spremljajo jih oslicki in druge živali. Njihov župan je lisjak. Pripovedka o Podlomarjih: Andreja Lotric Tam, kjer spomladi travniki najbolj dišijo, tam, kjer je pozimi sneg barve neba, je skrita pravljicno lepa in zelo resnicna deželica z imenom Podlom. V njej je nekoc našel svoj dom, mir in veselje posebno poseben, vcasih tudi precej preganjan lisjak Podlomar. V Podlomu je spoznal neverjetno carobnost narave in odkril hvaležnost za male, preproste stvari. Take, kot je sneg, ki v mrzlem jutru zdrsne z veje – le korak za tabo ... Gozd si deli z nam neznanim ljudstvom. Le-to je bilo od davnih casov, ko so Turki pustošili naše kraje, pa vse do danes, ljudem nevidno. Hladnega vecera, v tistih temnih casih, je nekaj družin z otroki, svojimi kozicami in parom oslickov, bežalo iz vasi proti obzidju taborske cerkve. Le tam bi lahko bili varni pred brkatimi plenilci. Prehitela jih je tema, izgubili so pot in prenociti so morali v hrastovem gozdu. Zelo jih je bilo strah in najbolj na svetu so si želeli, da jih Turki ne bi našli. Njihove prošnje je slišal škrat Cer in jim takole podaril nevidnost. Rekel jim je: »Ne bojte se, Turki vas nocoj ne bodo našli. Tukaj v Podlomu boste živeli v miru in slogi. Ljudem nevidni boste vse do takrat, ko bo vaše malo ljudstvo štelo toliko clanov, da bosta njihova srcna moc in pogum dovolj velika. Tako velika, da jim ne bo kos nobeno zlo tega sveta.« Dodatek 2 V knjigi nezgod Direkcije železnic v Ljubljani so bile zabeležene partizanske akcije. Grosuplje 10. 10. 1941 - v km 17,01 Grosuplje–Kocevje najden na progi peklenski stroj, ki je bil pravocasno pred vlakom odstranjen. 13. 10. 1941 - vlak št. 9219 utrpel 65 minut zakasnitve zaradi z oljem namazanih tirnic v tunelu. Sabotaža, storilci neznani. 20. 3. 1942 - v km 10,700 Grosuplje–Kocevje eksplodiral po prevozu vlaka 9394 peklenski stroj ter strgal tirnico v dolžini 40 cm ob 21.13. Sabotaža, storilci neznani. 21. 4. 1942 - v km 17,6 Grosuplje–Kocevje posekana dva brzojavna drogova in pretrgane vse žice. Sabo­taža, storilci neznani. 20. 5. 1942 - vlak 9311 ustavil v km 12 Grosuplje–Kocevje radi ovir na progi. Preko proge ležala 30 cm debela, 25 m dolga smreka. Podžaganih vec brzojavnih drogov. 22. 5. 1942 - v km 11,85 Grosuplje–Kocevje najdeno na progi posekanih šest brzojavnih drogov in sedem smrek. Ves brzojavni in telefonski promet prekinjen. Sabotaža, storilci neznani. 22. 5. 1942 - v km 20,6 Grosuplje–Kocevje podrti trije brzojavni drogovi in iz cuvajnice št. 6 odnesen službeni telefon. Sabotaža. 24. 5. 1942 - v km 10,6 Grosuplje–Kocevje izvršeno sabotažno dejanje. Proga razstreljena v dolžini 30 m. Sabotaža, storilci neznani. 26. 6. 1942 - vlak 9365 v km 23,3 Grosuplje–Kocevje navozil vlak na mino. Proga poškodovana. Iztiril vlakovni stroj in 5 vagonov. 15.-16. 3. 1943 - v km 11,510 proge Grosuplje–Kocevje je bila položena mina, ki je odtrgala del noge in vratu tirnice. 16. 6. 1942 - vlak 9315 v km 18,250 Grosuplje–Kocevje pod službenim vagonom eksplodirala mina in strgala 40 cm tirnice in poškodovala progo. Iztirilo 6 vagonov. Žrtev ni. Dobrepolje 20. 5. 1942 - ob 5.30 razstreljena v km 16,338 tirnica v dolžini 40 cm. Sabotaža, storilci neznani. 23. 5. 1942 - vlak 9318 napaden pri postaji Dobrepolje. Mrtev en milicnik, en civilist; ranjeni trije milicni­ki, trije civilisti. Sabotaža, storilci neznani. 23. 5. 1942 - vlak 9366 napaden v bližini postaje Dobrepolje. Težko ranjen kurjac, lažje ranjen en zavirac: Prejzdar Miha kurjac, Marzi Ignac zavirac. Sabotaža, storilci neznani. 23. 5. 1942 - vlak 9312 napaden v bližini postaje Dobrepolje s strojnico. Lažje ranjen en vojak. Težko ranjena Vinko Zupan in Josip Ferlic, potnika. Sabotaža, storilci neznani. Sabotažno dejanje na železniški progi v km 7,0 med postajama Grosuplje in Cušperk v noci od 4. na 5. junij 1942. Sabotaža, storilci neznani. 13. 6. 1942 - vlak 9311 pri izvoznem signalu napaden s streli iz pušk. Službeni vagon 2-krat preluknjan. Žrtev ni. Sabotaža, storilci neznani. 29. 6. 1942 - vlak 9312/11 vojaški napaden s streljanjem iz pušk. Lažje ranjen en vojak. 1 vagon 3-krat preluknjan. 30. 6. 1942 - vlak 9312 v km 4,516 napaden z minami, strojnicami in puškami. Mrtva dva vojaka, ranjenih 12 oseb (7 vojakov in 5 potnikov civilistov). Vagon 31754 težko poškodovan. 7. 7. 1942 - vlak 9311 v km 23,3 Grosuplje–Kocevje napaden – obstreljevan. Stroj je bil enkrat zadet. 23. 7. 1942 - je našel progovni cuvaj v km 11,5 odvito tirnico. Vlak 9312 cakal v Dobrepolju na popravo proge. 13. 2. 1944 - oklopni vlak v km 11,3 navozil na odvite tirnice in je iztiril vagon 29488 z eno osjo. Vlak napaden s strojnicami. 15. 2. 1944 - oklopni vlak v km 2,45 navozil na razdrto progo. Iztirili vagoni 29488, 5079, 405744 in 112546 z vsemi osmi. 24. 2. 1944 ob 8.05 - iztirili v km 8,7 trije vozovi in stroj oklepnega vlaka št. 1 vsled navoza na mino. Vlak zažgan. Lažje poškodovan Zupan Viljem. 5. 9. 1944 - oklopni vlak št. 1 v km 2 navozil na mino. 2 vagona iztirila. 6. 9. 1944 - v km 2,310 s 7 minami razstreljena desna tirnica. 29. 5. 1942 - izvršeno v km 17,582; 17,545 in 17,095 sabotažno dejanje. Proga razstreljena. 11. 6. 1942 - vlak 9394/11 med postajo Velike Lašce–Dobrepolje napaden s streljanjem. Službeni vagon 78601 enkrat zadet. 20. 8. 1943 - vlak 9312 zadržan v Velikih Lašcah po nalogu komande zaradi streljanja na progi. Cušperk 25. 5. 1942 - poseben vojaški vlak med postajama Cušperk–Dobrepolje, iztiril vlakovni stroj na progi radi raztrgane proge. Sabotaža, storilci neznani. Dne 8. 6. 1942 je bil razstreljen železniški most v km 1,6 med postajama Grosuplje in Cušperk. Sabotaža, storilci neznani. 18. 6. 1942 - v km 6,9 Grosuplje–Kocevje razstreljen železniški most med postajama Predole–Cušperk. Ves promet prekinjen. Sabotaža, storilci neznani. 7. 7. 1942 - v km 11,5 Cušperk–Dobrepolje eksplodirali 2 mini in poškodovali progo. Proga nevozna v dolžini 30 metrov. 23. 7. 1942 - vlak 9365 na odseku Cušperk–Dobrepolje napaden od leve strani; oddanih 20–30 strelov. Zadet ni bil nobeden. 31. 7. 1942 - vlak 9312 v km 11 Dobrepolje–Cušperk napaden s streljanjem iz strojnic. Žrtev in škode ni. 3. 8. 1942 - vlak 9312 med postajama Dobrepolje–Cušperk v km 11,6 napaden s strojnicami. Ranjen Pla­ninšek Alojz, kurjac, v nogo in en vojak. Izstrelki na obeh strojih in 2 vagonih. 4. 8. 1942 - v km 4 Grosuplje–Predole so bili na tiru žeblji odstranjeni v dolžini 1 tirnice. Vlak 9312 zadr­žan v Cušperku do popravila proge. 13. 4. 1943 ob 3. uri zjutraj v km 6,90 pokvarjena proga med postajo Predole in Cušperkom vsled eksplo­zije 2 min. Poškodovane 4 tirnice. 28. 8. 1943 - v km 10,6 eksplodirala mina in poškodovala 2 tirnici. 22. 8. 1944 je bila razstreljena proga v km 1,978 in 2,286 med Grosupljem in Cušperkom. 3. 9. 1944 - v km 2,7 med Grosupljem in Cušperkom eksplodirala mina. 9. 9. 1944 - v km 2,1 proge Grosuplje–Cušperk eksplozija mine. 16. 9. 1944 - razstreljen železniški most v km 1,6 proge Grosuplje–Cušperk, proga razstreljena na 104 mestih od km 1,9 do 3,2. Porušen železniški propust v km 2,3. Vojaška komanda odstranila 72 neeksplo­diranih min. Velike Lašce 20. 8. 1943 - vlak 9312 zadržan v Velikih Lašcah po nalogu komande zaradi streljanja na progi. Sekcija za vzdrževanje prog Ljubljana 25. 5. 1942 - izvršen atentat na železniško progo v km 16,500, 16,900 in 16,300. Deloma odstranjene tir-nice in deloma zastavljena proga s 7 debli dreves. Fotografije Razglednice iz železniškega muzeja. Prireditev Grosuplje v jeseni: glasbena skupina: Big band Grosuplje Foto: Mojca Zajc, 21. 9. 2013 Prireditev Grosuplje v jeseni: nagovor župana dr. Petra Verlica Foto: Mojca Zajc, 21. 9. 2013 Prireditev Grosuplje v jeseni: Moška pevska skupina Šentjurski fantje Foto: Mojca Zajc, 21. 9. 2013 Prireditev Grosuplje v jeseni: Ženski pevski zbor Magdalena Foto: Mojca Zajc, 21. 9. 2013 Prireditev Grosuplje v jeseni: Ljudski pevci Zarja in Cušperski godci Foto: Mojca Zajc, 21. 9. 2013 Prireditev Grosuplje v jeseni: Podlomarji Foto: Mojca Zajc, 21. 9. 2013 Prireditev Grosuplje v jeseni: razstava podlomarskih živali Foto: Mojca Zajc, 21. 9. 2013 Prireditev Grosuplje v jeseni: tecaj prve pomoci Foto: Mojca Zajc, 21. 9. 2013 Prireditev Grosuplje v jeseni: nagovor predsednika Obmocne obrtne zbornice Grosuplje Milana Saška Foto: Mojca Zajc, 21. 9. 2013 Prireditev Grosuplje v jeseni: cebelja hiša Foto: Mojca Zajc, 21. 9. 2013 Prireditev Grosuplje v jeseni: stojnica Bernskega kluba Foto: Mojca Zajc, 21. 9. 2013 Prireditev Grosuplje v jeseni: kocija Podlomarjev Foto: Mojca Zajc, 21. 9. 2013 Povzetek Clanek 120 let železniške proge Ljubljana – Kocevje vsebuje podatke o nastanku kocevske proge pred prvo svetovno vojno in opisuje dogajanja v zvezi z njo med obema vojnama in po drugi vojni ter današnje stanje. Povod za nastanek clanka je bila simbolna vožnja vlaka iz Ljubljane do Ribnice, saj proga od Ljubljane do Kocevja še ni v celoti obnovljena. Ob 120-letnici proge so obcani priredili slovestnosti, ki so potekale na Škofljici, v Ribnici, Velikih Lašcah in Dobrepolju. Glavna prireditev je bila v Grosupljem in je v clanku natancneje opisana. Navedeni so podatki, kdo so bili castni gostje in sodelujoci na prireditvi. V clanku je zajeto zgodovinsko, antropološko in etnološko vedenje o kocevski progi. Odpira tudi vprašanje in izraža željo, da bi železnica obratovala od Ljubljane do Kocevja za potniški promet. Abstract The article 120 years Ljubljana – Kocevje railway line contains information about the origin of Kocevje railway line before the First World War and describes its history between the two war and after the Second World War as well as its condition today. The main reason for writing this article was symbolic train ride from Ljubljana to Ribnica, because the whole route from Ljubljana to Kocevje has not been finally restored yet. On the 120th anniversary of the Kocevje railway, locals organized a numer of ceremonies, which took place at Škofljica, Ribnica, Velike Lašce and Dobrepolje. Article accurately contains information about the main event, which was held in Grosuplje and describes who were guests of honor and who participated in the event. The article covers the historical, anthropological and ethnological knowledge about the Ljublja­na – Kocevje railway. The main desire today is that the railroad from Ljubljana to Kocevje would operate again for passenger transport. OD DAVNIN DO DANAŠNJIH DNI Kratka zgodovina ozemlja, naselij in ljudi krajevne skupnosti Grosuplje Jakob Mler Krajevna skupnost v zgodovinskem smislu je skupnost ljudi, ki jih povezuje bivanje v istem naselju ali skupini naselij in iz tega izvirajoci skupni interesi. Take skupnosti so bile vaška skupnost, skupnost gospo­darjev, soseska kot gospodarska, cerkvena ali kulturna skupnost, fantovska skupnost ipd. Z ustavo, sprejeto leta 1963, je krajevna skupnost postala neobvezna samoupravna skupnost obcanov dela naselja, naselja ali vec naselij. Po Zakonu o lokalni samoupravi (1994) se krajevna skupnost lahko ustanovi s statutom obcine, ki ga sprejme svet obcine z dvotretjinsko vecino. Krajevna skupnost daje obcinskim organom predloge, mnenje, pobude in jih seznanja s potrebami svojih krajanov, poleg tega pa skrbi za pluženje snega, vzdrževanje krajevnih cest, urejenost pokopališc in podpi­ra kulturne, športne in druge društvene dejavnosti na svojem obmocju. Vobcini Grosuplje je deset krajevnih skupnosti. Krajevno skupnost Grosuplje sestavlja osem naselij: Brez­je pri Grosupljem, Brvace, Gatina, Grosuplje, Hrastje pri Grosupljem, Praproce, Spodnje Blato in Spodnje Duplice, ki so decembra 2013 imele skupaj 8458 prebivalcev. Ozemlje Krajevne skupnosti Grosuplje meri 16,09 km2. Geološka zgodovina dolomitne osnove Grosupeljskega je stara kakšnih 200 milijonov let, do 10 metrov debela vecplastna pliocenska ilovica pa kakšnih dva milijona let; ker je tako dolomita kot ilovice veliko ne le tu, ampak tudi drugod, imata navedena geološka podatka bolj ciceronsko veljavo. Zgodovina cloveka na Grosupeljskem sega 5000 let nazaj: pelodne analize kažejo, da so se v tistih casih tu razprostirali mešani gozdovi bukve, lipe in leske pa tudi bresta in hrasta – na poljih pa so rasli žito, prica dela cloveških rok, ter trpotec in šcavje (Rumex sp.), prici clovekovega onesnaževanja okolja. Morda so na Grosupeljskem imeli polja barjanski kolišcarji? Pred kakimi 2500 leti so med slavnim situlskim gradišcem na Magdalenski gori in Gradišcem nad Spodnjo Slivnico živeli gradišcani tudi na Cerkvenem, Košcakovem in Perovskem hribu; sledov njihovih bivališc arheologi sicer niso odkrili, pac pa njihovo žarno nekropolo na kraju, kjer stoji zdaj grosupeljska železniška postaja. Iz železne dobe je v širšem sosedstvu sicer odkritih vec kot 15 arheoloških najdišc. Pred približno 2000 leti so bili tudi naši kraji vkljuceni v pravkar nastalo Rimsko cesarstvo. Ager (obmo-cje) Emone je segal na JVcez Grosuplje do Stehana oz. Polževske planote; onkraj se je zacenjala provinca Panonija. Ob robu Grosupljega, pod Perovim, je tekla via publica (državna cesta) Aquilea–Emona–Siscia, s cimer je verjetno povezan mikrotoponim Frtica, iz lat. fortis, utrdba. Nasproti Stare pošte je bila odkrita rimska via vicinalis (provincijska cesta), na železniškem razcepu proti Kocevju in Novemu mestu pa so odkrili rimsko grobišce. Posebej zanimiv je rimski nagrobnik, vzidan v Z procelje cerkve na Gatini: na njem namrec piše, da sta ga postavila Voltilij in Voltognas, ocitno polatinjena Kelta, pripadnika prvih po narodnosti poznanih prebivalcev Grosupeljskega. Prvi zapis kraja Grosuplje je iz leta 1136, ko so trije plemeniti bratje Višnjegorski/von Weixelberg pode­lili svoje posesti na obmocju Sticne oglejskemu patriarhu, ta pa je posesti podaril novoustanovljenemu samostanu, za vsaj delno poplacilo pa gospodom Višnjegorskim odstopil posesti šentviške fare v devetih dolenjskih vaseh, med njimi tudi na Grosupljem/Groslupp. Številne, a vse neuspešne razlage imena Grosuplje lahko razdelimo na tri skupine: nemško, slovensko in mešano. Nekateri slovenski »etimologisti« razlagajo ime na podlagi nem. groß ‚velik‘ ali gras ‚trava‘, vendar se teh fantazijskih možnosti ni »spomnil« niti en nemški etimolog. Glede na pridevniškost imena: z Grosupljega, na Grosupljem se zdi še najbolj zanesljivo izhajati iz osebnega imena Graslup-, ki je morda langobardsko, manj prepricljivo pa je, da naj bi nastalo iz slovanskega imena Gradiljub. Kakšnih 80 km S od Celovca je na gornjem Štajerskem kraj Graslab, zapisan že leta 860 in nato v naslednjih 350 letih še vec kot 30-krat, vedno kot Grazluppa, kar nedvomno dokazuje, da gre za enako ime kot naše Grosuplje. Na podlagi tega ime Grosuplje tako glede na tvorbo kot glede na glasovne zakonitosti ni izjemno oz. nepravil-no. Zapis s crko z za glas ‚s‘ in naglas na drugem zlogu naj bi kazala, da ime ni germansko. Deli Grosupljega. Najstarejši, nekdaj kmecki del Grosupljega leži na levem bregu potoka, ki tece skozi mesto in se je pred letom 1800 imenoval Trošcinski potok, še pred 50 leti pa je imel na izvirih pod Kucljem ime Veliki potok, ko je zapustil Grosuplje, so mu rekli Dobravka, na vmesnem ozemlju pa je bil Stari breg. Zelo star del Grosupljega je tudi Cerkveni hrib s cerkvijo sv. Mihaela: leta 1305 se kraj s 4 hubami imenuje kar Sv. Mihael in tako še naslednje stoletje. Na robu naselja proti Drnovki (443 m) so še travnate, nepozidane Cereje, od koder, pravijo, je najlepši pogled cez Grosuplje proti Mokrcu. SZ delu Grosupljega se rece Jerova vas, do leta 1971 samostojno naselje z zgodovinsko zanimivo motivacijo imena, ki pripove­duje, da so dohodki od vasi pripadali jeru. V Oglejskem patriarhatu, kamor je spadala cela Slovenija J od Drave vse do leta 1751, je jer pomenil isto kot danes duhovnik. S del Grosupljega se zacenja s Frtico ob avtocesti, nato pa do leta 1971 samostojnim Perovim, poimenovanim po Peru, nemško-latinskem osebnem imenu. Med Jerovo vasjo in starim osrednjim delom je nastala soseska pritlicnih montažnih hiš, popularno, vendar nezaželeno, imenovana Dahav, na desnem bregu potoka pa soseska urbanisticno zanimivih Dvorov. Zahodni del Grosupljega, kjer so najpomembnejše upravne (obcina, upravna enota), prometne (železniška in avtobusna postaja) in kulturne ustanove (knjižnica, glasbena šola, osnovna šola, kulturni dom), je bil do 1953 samostojna Stranska vas. Njen del so tudi Mrzle njive, ki ležijo med Kolodvorsko cesto in pokopa­lišcem Resje. J od Perovega je pod severnim krilom Brinjskega hriba (409 m) Óslica (morda po ‚kopica, stog sena‘), kjer stoji zdaj tudi motel, pod vzhodnim krilom pa se razteza Brinje z nekdanjim plemiškim Seitenhofom, zdaj imenovanim Gradicek, kjer se je v 16. stol. nekaj casa verjetno zadrževal protestantski pastor Janž Weixler, eden od prevajalcev slovenskih biblicnih besedil. Zahodni del Brinjskega hriba se imenuje Košcakov hrib, pod katerim se razteka osem mestnih ulic – sicer vse imenovane cesta – z imenom Pod gozdom, ki segajo do še samostojnih Brvac, imenovanih po brv.cah, nekdaj cez mokrotno ozemlje položenih majhnih brveh, ter do obcestne Stare pošte (ob velikem Mercatorju), kjer so se skoraj do leta 1900 ustavljale poštne kocije, ki so jih vlekli konji, vodili pa postiljoni. Na JZ, med Grosupljem in Brez­jem, so Soncni dvori, lepo, visoko, moderno naselje. Za Smrekcem, tudi onkraj železniške proge nasproti železniške postaje, je romsko naselje; drugo, imenovano Oaza, je vzhodno od pokopališca sredi polj; Z od Kocevske proge se razteza gospodarska cona Bicje, S od Dolenjske proge pa je Rožna dolina, nekdanja vaška gmajna (skupno zemljišce), ki je dobila ime po konjih (nem. Rosse), ki so se na njej pasli. Demografska slika Kraj/ Leto 1817 1869 1880 1890 1900 1931 1948 1961 2013 Grosuplje 217 302 336 278 365 573 753 1380 6939 Brezje 82 84 82 82 81 83 107 947 Brvace 52 66 67 61 68 68 74 77 Gatina 101 102 123 122 120 116 116 138 Hrastje 77 68 64 63 72 80 78 110 Jerova vas 47 48 50 37 37 40 42 Perovo 76 90 94 96 120 136 122 Praproce 46 Sp. Blato 121 99 125 109 172 Sp. Duplice 42 45 36 41 29 Ceprav je bila Stranska vas uradno prikljucena Grosupljemu šele leta 1953, so njeni prebivalci vsesko­zi vkljuceni v prebivalstvo Grosupljega. Jerova vas in Perovo sta bila vkljucena v Grosuplje leta 1971, Praproce pa se je locilo od Spodnjega Blata leta 1992. Leta 1969 so na Grosupljem živeli priseljeni iz 300 razlicnih krajev; po tem letu se je število prebivalstva povecalo za skoraj 300 %, zato domnevamo, da prebivalstvo Grosupljega in okoliških vasi izvira iz okoli 1000 razlicnih krajev. Grosuplje je postalo mesto leta 2005; ulicni sistem je bil uveden leta 1967, vendar Grosuplje do danes nima nobene ulice. Gospodarstvo. Osnovna, najstarejša panoga grosupeljskega gospodarstva je bila kmetijstvo; sredi prejšnje­ga stoletja je bilo na Grosupljem še vec kot 20 sicer manjših, vendar solidnih kmetij; socialisticna kolek­tivizacija in nato krivicna arondacija kmecke zemlje v agrokombinat, oboje gospodarsko neuspešno, ob tem pa kult delavstva ter slab dohodek od dela na zemlji so pripeljali do tega, da že kar nekaj desetletij na Grosupljem ni vec nobene kmetije ne kmeta, veliko zemljišc pa je pozidanih. Ob potoku so na Grosupljem nekdaj mleli trije vodni mlini in v naselju še elektricni, v bližnji okolici pa še dva vodna mlina; vsi v obsegu drobne obrti. Pac pa je v šestdesetih in sedemdesetih letih 19. stol. firma Tschinkl imela na Grosupljem velike površine, zasejane s cikorijo, iz katere se je v obratu v Ljubljani izdeloval kavni nadomestek, ter s sladkorno peso za izdelovanje kandit bombonov. Leta 1920 je nastala Šinkovceva vrvarna, iz katere se je razvila tekstilna tovarna, ki je med obema vojnama dajala kruh hkrati skoraj 500 ljudem, zlasti ženskam; v sedemdesetih letih 20. stol. je zacela izdelovati plasticne niti oziroma pakirne folije ter imela še leta 2000 vec kot 200 delavcev. Po letu 1945 se je razvilo zlasti gradbeništvo (Gradbeno podjetje Grosuplje), ki je v najboljših letih zapo­slovalo nad 2000 delavcev, lesnopredelovana in kovinska obrt. Vecja sedanja podjetja so: Avtotransporti Kastelec: skladišcenje in prevoz avtomobilov, razgradnja izrabljenih vozil, ust. 1993; Belimed: izdelovanje pomivalnih dezinfekcijskih strojev za farmacijo, laboratorije in medicino, ust. 1991; Black & Decker, sestavljanje in prodaja rocnega elektricnega orodja, ust. 1974; Gabrijel Aluminijum, proizvodnja polizdelkov in površinska obdelava aluminija, ust. 1962; Jošt hotel interier: izdelovanje hotelske opreme, izvoz v 13 evropskih držav, ust. 1947; Kogast: izdelovanje gastronomske opreme, ust. 1960; Logo, distribucija naftnih derivatov, tehnicni pregled vozil, ust. 1990; Omaplast, predelovanje odpadne embalaže v nove izdelke (60 ton dnevno), ust. 1981; Pekarna: dnevno 50 ton izdelkov, ust. 1951; Tipro - keyboards: izdelovanje programljivih racunalniških tipkovnic, ust. 1985. Vseh manjših proizvodnih, trgovskih, servisnih in drugih poslovnih rezidencnih subjektov je nad 100, posebej omenimo 5 veleblagovnic, 1 hotel z igralnico, 5 vecjih gostiln, poslovalnice 6 bank, 4 lekarne in 4 tiskarne. Javne in kulturne ustanove: avtobus: 178 dnevno; dom pocitka: 178 varovancev, ust. 1984; gasilsko društvo: 260 clanov, od tega 63 operativcev, ust. 1909; glasbena šola: 550 ucencev, ust. 1973; knjižnica: mesecno povprecno 9500 izposojevalcev in 3100 drugih obiskovalcev; 94.500 enot gradiva, 67.000 naslovov, ust. 1946; notariat: ust. 1994; obcina: ust. 1850; sodišce: od 1945; Osnovna šola Brinje: 570 ucencev, športna dvorana za do 1300 obiskovalcev, ust. 2000; Osnovna šola Louisa Adamica: 760 ucencev, ust. 1904; policijska postaja, od 1893; pošta: od 1893; univerza za tretje življenjsko obdobje: nad 200 vpisanih, ust. 2004; upravna enota Grosuplje: ust. 1985; vrtec (VVZ): 780 otrok, ust. 1953; zdravstveni dom: 84 zdravstvenih delavcev, ust. 1954; Zveza kulturnih organizacij: ust. 1974, združuje 19 kulturnih društev s 1100 clani; Zveza športnih organizacij: združuje 34 društev s 3700 clani, ust. 1980; železniška postaja: dnevno 32 potniških vlakov, od 1893; župnija: stara cerkev sv. Mihaela iz 13. stol., nova cerkev sv. Mihaela, arh. Janez Fürst, 1972; tri podru­žnicne cerkve, kapela v domu pocitka, pokopališka kapela. V stari cerkvi vitraji Staneta Kregarja, v novi mozaik p. Marka Ivana Rupnika in vitraji Lojzeta Cemažarja, ust. 1964. V Krajevni skupnosti Grosuplje je v gospodarstvu in javnih službah zasedenih 2200 delovnih mest. Pomembni krajani, (merila: rezidencnost, pomembnost glede na delo, ne na kariero ali funkcijo): Adamic, France (1911–2004), agronom, publicist, urednik Adamic, Louis (1898–1951), pisatelj, publicist Bohinc, Tone (1931), župnik Budkovic, Cvetko (1920–2000), glasbeni zgodovinar Cerar, Miro (1939), športnik Cerar, Miro (1963), pravnik, pisec Ceferin, Peter (1938), odvetnik Doblekar, Braco (1944), glasbenik Dular, Metod (1899–1990), gospodarstvenik Frbežar, Ivo (1949), pesnik, založnik Gale, Ana (1909–1944), pisateljica Gale, Jože (1913–2004), filmski režiser, igralec Gluvic, Goran (1957), pisatelj Gluvic, Luka (1981), filmski režiser, igralec, slikar Hribar, Sašo (1960), humorist, komik Hudolin, Jurij (1973), pisatelj Janežic Ambrožic, Manica (1973), novinarka Janša, Janez (1958), poveljnik Teritorialne obrambe, politik, publicist Kadunc, Jože - Ibar (1925–1944), partizan - heroj Kalin, Mirjam (1966), operna pevka Kastelec, Lado (1957), podjetnik Kos, Franc (1885–1956), zoolog, pisec Košak, Franc (1847–1914), župan Kotar, Marijan (1941), dendrolog, pisec Kozinc, Željko (1939), pisatelj, publicist Kuhar, Boris (1929), etnolog, publicist Lesjak, Janez (1950), castnik - veteran, župan, publicist Magyar, Viktor (1934–1980), slikar Mijatovic, Branka (1973), športnica Možina, Stane (1927), ekonomist, pisec Narat, Boštjan (1976), glasbenik, kantavtor Novak Štokelj, Dragica (1960), pesnica Pecnikar, Anton (1933–2012), podjetnik Peterlin, Stane (1937), biolog - naravovarstvenik, publicist Plankar, Štefan (1947), gospodarstvenik Podkoritnik, Franjo (1893–1962), partizanski zdravnik Polic, Radko (1919–1988), publicist Pour, Edvard (1840–po 1891), gospodarstvenik, urednik Samec, Drago (1951), bibliograf, pisec Slak, Uroš (1969), novinar Šinkovec, Anton (1886–1944), podjetnik Škrjanec, Breda (1960), umetnostna zgodovinarka, publicistka Škrlj, Franc (1941), športnik Škufca, Matevž (1961), slikar Trontelj, Jože (1967), kipar, slikar, restavrator Zorc, Gregor (1977), igralec Zorc Ramovš, Simona (1964), kulturna producentka Žitnik, Edvard (1963), novinar, dokumentarist Žitnik, Vinko (1902–1980), pesnik ARHEOLOŠKO NAJDIŠCE IZ RIMSKIH CASOV NA MULJAVI Danijel Zupancic* V sklopu gradnje poslovilnega objekta na Muljavi so arheologi odkrili ostanke »vile rustike«- rimske podeželske vile. Muljava je bila pred tem odkritjem znana predvsem po prazgodovinskih najdbah razisko­valca Jerneja Pecnika iz zacetka 20. stoletja. Najdbe slovanskega izvora, ki so bile odkrite ob izkopavanju vodovoda leta 1962, omenja tudi Jože Kastelic. Odkritje rimske najdbe na lokaciji Muljave pa je povsem novo in kaže na to, da je bila Muljava naseljena tudi že v rimskih casih. Arheološka zašcitna izkopavanja na lokaciji bodocega poslovilnega objekta na Muljavi, oktober 2008 Foto: B. Hofman Vila rustika je bila v anticnem Rimu podeželska pristava. Vnasprotju z današnjim pomenom besede vila je šlo v rimskem obdobju za neke vrste kmecko hišo z locenim gospodarskim poslopjem. Arheološka zašcitna izkopavanja sta v sodelovanju z Zavodom za varstvo kulturne dedišcine Slovenije (OE Ljubljana) izvajali podjetji Okra in Arhej, d. o. o. Ob strojnem izkopu temeljev za poslovilni objekt so se pojavile koncen­tracije kamenja, ki so nakazovale zidne strukture, zato so se strojna dela izkopa prekinila in pricela so se arheološka izkopavanja. Izkopavanja na površini približno 800 m2 je vodila arheologinja Barbara Hofman. V vzhodnem delu izkopnega polja so se ob odkopavanju pokazali ostanki zidov objekta s tremi stano­vanjskimi prostori. Na JV delu je šlo verjetno za preddverje in sobo, v JZ vogalu objekta pa je bil odkrit hipokavst, oz. t. i. rimska »centralna kurjava«. Pod tlemi je bil vmesni prostor, v katerem so bili stebricki, ki so držali tla v prostoru, da je spodaj lahko krožil topel zrak (stene so bile obložene z votlimi opekami), ki je prihajal iz peci ob robu stavbe ali pa iz notranjega pomožnega prostora (»kurilnice«). * Muljava 8, 1295 Ivancna Gorica, mag., udis Grajen je bil iz lehnjakovih blokov in je bil postavljen na podlago iz malte. Med stebricki hipokavsta so arheologi odkrili najdbo 159 bronastih novcev, ki pomeni zakladno najdbo. Vsamem hipokavstu so se zelo dobro ohranili tudi tubuli oz. votlaki, po katerih je krožil topel zrak, ki je izhajal iz sosednjega prostora, kurišca ali praefurnija. Na mestu praefurnija se je delno ohranila tudi konstrukcija peci in predvsem ostanki kurišca. Tudi na severnem delu objekta so bili odkriti ostanki ognjišca, grajenega iz kamnite podlage in opeke. To je bilo sicer boljše ohranjeno od tistega poleg praefurnija, vendar je bilo manjše in je ogrevalo verjetno manjši prostor. Osrednji prostor je predstavljal atrij. Vnjem je bila odkrita okrogla koncentracija kamenja, ki je po vsej verjetnosti predstavljala podstavek za kip. Na južnem delu stanovanjskega objekta se je nahajal še gospodarski objekt. Njegovi temelji so bili bistveno nižji ali slabše grajeni, zato je verjetno šlo za temelje lesene zgradbe. Ostanki hipokavsta med temelji na JZ delu vile Foto: B. Hofman Glede na ugotovitve iz preseka temeljev arheologi sklepajo, da so bili vsi prostori oz. objekti grajeni socasno s tocno doloceno funkcijo. Najdaljši, 21 m dolg in 60 cm širok zid, je segal v globino 70 cm in je verjetno pripadal zidani steni, medtem ko so vzhodni prostori imeli vec kot polovico plitvejše temelje, kar prica o leseni konstrukciji. Odkopan je bil le del rimskega poslopja, preostanek pa je ostal pod zemljo. Najdišce so arheologi casovno dolocili na podlagi najdenih novcev, namembnost pa po ostankih objekta. Lokacija objektov se navezuje na pot, ki je v rimskem obdobju vodila od Sticne (Acervo), preko Crnelega do Muljave in reke Krke, kjer se anticne lokacije zgostijo – torej od Krške vasi preko Zagradca, Žužember­ka, Mackovca, Dvora do Dolenjskih Toplic in anticnega Nevioduna (danes Drnovo). Ostanki rimske vile, kjer se je nahajala zakladna najdba Foto: B. Hofman Sredi oktobra 2008 so raziskovalci vile rustike na Muljavi naleteli na vecjo skupino novcev, ki so ležali na površini cetrtine kvadratnega metra v reprezentativnem delu zgradbe v prostoru s hipokavstom. Že po prvem pregledu so strokovnjaki na terenu in ob njem pravilno ugotovili, da so si novci med seboj enaki in da verjetno pripadajo davno pozabljenemu ali skritemu mošnjicku. Nummus-i, bronasti novci, ki jih je z denarno reformo uvedel leta 294 cesar Dioklecijan (284–305), so zelo dobro ohranjeni, kar nas navaja, da niso bili dolgo v obtoku. Vecina od 159 najdenih novcev, v skupni teži 1478 g, pripadajo casu Dioklecijana in Maksimijana (286– 305), in so bili skovani v dveh kovnicah: Aquileia (danes Oglej/Aquileia v Italiji) in Ticinum (danes Ticino v Švici), po primerjavi z drugimi zakladnimi najdbami pa je muljavskemu zakladu blizu vojaška blagajna s Centurja nad Koprom. Slednja najdba je sicer nekoliko mlajša (zakop 309/310), vendar po vsebini ena­ka. Pri iskanju odgovora za vzrok in cas zakopa na posestvu med mestoma Emono (rimska Ljubljana) in Neviodunom (rimsko Drnovo pri Krškem) je mogoce postaviti v ospredje dejstvo, da je zaklad z Muljave mogoce pripisati obdobju, ko se je že razvila borba za politicno dedišcino po sestopu z oblasti prej ome­njenih dveh cesarjev, to je v drugo polovico leta 306. Mošnjicek je lastnik skril v naglici, ni pa jasno, ali je bilo to tudi zadnje leto za prebivalce vile. Novec cesarja Dioklecijana (306-307) Foto: M. Pavlovec, hrani Arhiv Numizmaticnega kabineta NMS Ostanki temeljev so delno restavrirani in v tlorisu vidni pred poslovilnim objektom na Muljavi, najdeni novci pa so trenutno v obdelavi v Numizmaticnem kabinetu NMS, kasneje pa jih bodo stalno hranili v zbirkah Muzeja in galerij mesta Ljubljane. Zakladna najdba je bila ob otvoritvi objekta predstavljena »v živo«, kjer so si jo lahko ogledali vsi prisotni. Vira: Villa rustica - rimska podeželska vila na Muljavi / Barbara Hofman, Andrej Šemrov, Matej Šteh. Ivancna Gorica : Obcina, september 2013. Zloženka, [4] str. Andrej Šemrov, Numizmaticni kabinet NMS PODRUŽNICNA ŠOLA KRKA Toncka Rajer* Najprej tovarna Ideja o novi šoli se je porodila že leta 1953. Anamesto v otroški živžav se je šola za dolga leta »odela v modna oblacila«. Šele leta 2011 je koncno zacela služiti svojemu pravemu namenu, ko so njene prenovlje­ne prostore zapolnili šolarji. »Glede dolocitve lokacije sta bili predloženi dve varianti. Po prvi varianti naj bi šolsko poslopje stalo na zemljišcu, ki je last splošnega ljudskega premoženja, leži pa v neposredni bližini cerkve in župnišca. Po drugi varianti naj bi poslopje stalo na zemljišcu, katerega lastniki so bili Jože Pajk, Marija Vidmar, Stani­slav Kalar.« Zaradi dostopnejšega kraja so se odlocili za drugo možnost. Najprej, t. j. 16. januarja 1953, so naredili menjalne pogodbe za zamenjavo zemljišc, da so pridobili ustrezno lokacijo za gradnjo šole. Že naslednji dan je bila z odlocbo potrjena lokacija o gradnji šole na Krki. 1. februarja 1953 se je sestal gradbeni odbor za gradnjo nove šole na Krki. Predsednik je bil Lovro Bregar, tov. Marija Šolmajer pa je vodila knjigovodstvo. Štiri tedne pozneje je iz Ljubljane prišla komisija, ki si je ogledala parcele in dolocila širšo lokacijo, gradnjo petrazredne osnovne šole s kletjo, kuhinjo, sanitar­nimi prostori ter z ostalimi pripadajocimi prostori. Ker ni bilo vodovoda v vasi, je bilo potrebno zgraditi kapnico, opremljeno s filtrom in crpalko za crpanje vode v rezervoar. Napeljati je bilo potrebno elektriko, namestiti strelovodno napravo ter zgraditi dve greznici za odpadne vode. Odlocba za dolocitev lokacije je bila podana 2. marca 1953. Obcinski ljudski odbor Krka je poslal krajanom vabilo na zacetek gradnje šole oz. jih povabil k prostovoljnemu delu oz. delovnim akcijam. Nove šole niso delali samo odrasli, ampak tudi otroci in mladinci. (Kastelic, 2011) V Šolski kroniki za šolsko leto 1953/54 je zapisano: »Že v zimskih mesecih so se pricele priprave za gradnjo novega šolskega poslopja. S prihodom pomladi je tudi gradišce oživelo. Napredovanju gradnje so tudi veliko pripomogli prostovoljci iz vrst ucencev, mladine in ostalih množicnih organizacij, ki so spoznali nujnost te gradnje in priskocili na pomoc.« (Šolska kronika šestrazredne osnovne šole na Krki od 1945/1946 do 1964/1965.) Jože Gacnik in Jernej Piškur sta v intervjuju z otroki PŠ Krka, novembra 2010, povedala, da sta pomagala pri gradnji današnje šole. Stara sta bila 12 in 15 let. Pomagala sta v fazi gradnje, pri izkopu, pri lažjih de­lih, vozila samokolnico, zemljo sta nalagala z lopato. Tudi drugi ucenci so pomagali na gradbišcu v casu pouka. To delo je spadalo v redni cas pouka. Okrasni kamen, ki so ga rocno klesali kamnoseki, danes je še vedno namešcen na vhodu v šolo, so vozili s konji iz Ambrusa. (Šolski arhiv PŠ Krka, pogovor je zapisala Mateja Jere Grmek.) Upraviteljica Anica Javornik je za šolsko leto 1957/1958 v Šolski kroniki zapisala: »Z novo šolo, katere smo se vsi veselili, ne bo nic. Nikoli ne bo služila svojemu namenu, ker je premalo otrok in ker je bila glav­na ovira napeljava vodovoda. Šola oz. šolska stavba je bila v notranjosti prekrasno urejena – ena najlepših v Sloveniji. Stavbo in vse prostore so izrabili oz. uporabljajo v drug namen: razvila se je krojaška obrt. Interesenti so to seveda z veseljem pozdravili, saj je in bo še našlo tako zaslužka precej ljudi, domacih in iz okolice. Nam pa bo ostala stara šola – le, da bo nekoliko popravljena. Do nadaljnjega se bomo morali zadovoljiti tudi s tem.« (Šolska kronika šestrazredne osnovne šole na Krki od 1945/1946 do 1964/1965.) * Uciteljica na PŠ Krka Nani Turk iz Gabrovcca je za krški zbornik zapisala: »Ta stavba, zgrajena kot šola, je bila leta 1958 spre­menjena; šolske stole in klopi so znosili ven in jo spremenili v tovarno. Krajani Krke so s skupnimi mocmi zgradili novo šolo, v kateri pa so namesto otroškega živžava zabrneli šivalni stroji. Tovarna se je imenovala Modna oblacila, kasneje Kroj, ki je nudila zaposlitev številnim domacinom, še zlasti ženskam. Prebivalci so jo poimenovali »fabrka«. Življenje številnih družin je bilo zato vsaj malo lažje.« (Turk, 2014, 28) V tovarni so se zaposlile tudi ženske iz Zagradca, Ambrusa, Dobrepolja, Dobrnica in Strug. Veliko teh si je poiskalo stanovanje na Krki. Tako je bilo tu zaposlenih okrog 180 ljudi. Vecina zaposlenih na zacetku ni imela šiviljske izobrazbe, delavke so se teh spretnosti priucile v trimesecnem tecaju. Delali so vecinoma samo dopoldne, vcasih pa so delali tudi nadure, ponoci, ob sobotah in nedeljah. Delali so na »normo«. Šivali so ženske in moške plašce, ženske kostime in jope. »Fabrka« je ljudi zbližala, saj so bili kar tretjino dneva skupaj. Kmalu jim ni bilo dovolj, da so hodili le na delo in šli domov. Po drugi svetovni vojni so nas-tali v Sloveniji državni prazniki, ob katerih so potekale prireditve. V»fabrki« se je zbrala skupina zaposle­nih, ki so imeli veselje za petje, igre. Na prireditvah, ki so jih pripravili kar na hodniku, so peli, deklamirali, igrali gledališke igre. Hodili so tudi na enodnevne izlete. Znali so se poveseliti in tudi zaplesati. Tu so se iz­obraževali starejši, pridni, delavni, ustvarjalni ljudje. (Po pripovedovanju Francke Turk zapisala T. Rajer) Proizvodi te male tovarne so zaradi konkurence postajali vse slabše placani in prav tako delavci. Skozi ves cas so se lastniki tovarne in upravitelji menjavali. Na koncu je delalo samo še 20 delavk. Tovarno so leta 2003 zaprli, to stavbo z zemljišcem pa je Obcina Ivancna Gorica istega leta odkupila od podjetja Kroj, Modna konfekcija, d. d. Zacele so se priprave do leta 2010, ko se je zacela obnova tovarne oz. stare šole. 28. maja 2011 je bila slovesna prireditev ob odprtju nove šole. Podružnica danes Septembra 2011 so se odprla vrata v obnovljeno, svetlo, prostorno zgradbo, novo šolo. Radi se pohvalimo, da imamo svojo kuhinjo, jedilnico, zbornico, 4 ucilnice, kabinet, racunalniško pisarno in telovadnico. Šte­vilo otrok se iz leta v leto povecuje. Letos obiskuje šolo 57 otrok od 1. do 5. razreda. V šoli je zaposlenih 10 delavk, od tega 6 uciteljic. V letošnjem šolskem letu poucujejo: Nadja Jankovic Fortuna v 1. razredu, Toncka Rajer v 2. razredu, Brigita Langenfus v 3. razredu in Mateja Jere Grmek v kombinaciji 4. in 5. razreda. V oddelku podaljšanega bivanja sta Kristina Rupret in Nina Mišic. Ker pa je stavba velika in prostorna, je tukaj tudi vrtec. Vrtcevski prostori zasedajo pritlicje in še dve ucil­nici v 1. nadstropju. V vrtcu je letos 110 otrok v petih oddelkih. Zaposlenih delavcev je 12. Vkraju sodelujemo z društvi in s petjem, igrami, plesom in ustvarjanjem redno nastopamo na raznih prire­ditvah. Namen povezovanja z društvi je ohranjanje kulturne dedišcine naših prednikov ter prenašanje le-te na mlajše rodove. Le tako je in bo zagotovljen njen obstoj. Uciteljice in otroci smo veseli vsakega povabila na nastop, še najbolj pa v domacem kraju. Že vsa leta sodelujemo skoraj na vsaki prireditvi v kraju. Zlasti v manjših krajih je šola - podružnica – gibalo razvoja kraja. Redno, vsako leto, otroci nastopajo s pevskim zborom in se predstavijo z gledališko ali lutkovno igrico. Udeležujemo se Obmocne revije otroških gleda­liških skupin in revije pevskih zborov. Tradicionalna je vsakoletna prireditev, ki jo pripravimo s KD Krka, ob materinskem dnevu v mesecu mar-cu, kjer otroci nastopajo s petjem, recitacijami, plesom, lutkami in igricami. Tu se vedno predstavijo vsi šolarji, v sodelovanju s KD Krka pa takrat zapojejo tudi otroški in odrasli pevski zbori s Krke. Tradicionalen je tudi vsakoletni nastop ob spominskem srecanju pred spomenikom padlih slovenskih in italijanskih partizanov na Velikem Korinju. Dve najpomembnejši in slovesni prireditvi za nas sta bili 200-letnica stare šole, aprila 2009, in otvoritev nove šole v maju 2011. Ob tem castitljivem praznovanju so otroci ob raziskovalni nalogi svojega kraja Zbornik obcin Grosuplje, Ivancna Gorica, Dobrepolje XXVIII, 2014 izdelali neuradni znak naše šole. Izbrali so netopirja podkovnjaka, ki prezimuje v Krški jami, cloveško ribico, ki živi v našem kraškem svetu, in znacilno krško postrv iz reke Krke. Uradni znak, graficna podoba šole, je pticek na vodi, ki je glavni motiv na steklih. Oblikoval ga je arhitekt Borut Simcic. Vsklopu sodelovanja s TD Krka smo leta 2009 nastopili na odkritju obnovljenega vodnjaka »na zaturno«, ki je eden izmed petih v Sloveniji in edini obnovljeni v Gabrovccu. Vmaju 2011 smo se udeležili prireditve Slovenski cebelarski praznik, na katerem se srecajo cebelarji iz vse Slovenije. Februarja 2012 smo poma­gali odkriti turisticno-informacijsko tablo na Krki ter decembra prenovljeno krajevno knjižnico. Septembra 2012 je bilo na igrišcu na Krki vseslovensko srecanje bolnikov z multiplo sklerozo in takrat smo s kratko plesno tocko popestrili program. Vmesecu oktobru vsako leto izvedemo evakuacijsko vajo s krškimi gasilci in takrat nam vedno podrobno predstavijo opremo in prikažejo primer reševanja. S TD Krka že nekaj let zapored sodelujemo na festivalu Turizmu pomaga lastna glava, turisticni produkt redno predstavimo v stari šoli na Krki kot spremljevalno dejavnost ob Jurcicevem pohodu. Spomladi pa se predstavimo na Ivankinem sejmu. V sklopu tega festivala raziskujemo društva, ki delujejo v domaci krajevni skupnosti. Naloge smo napisali o: TD Krka, jamarskem klubu, spustu po reki Krki in Borutu Javorniku, Cebelarskem društvu Krka in Zagradec in Lovski družini Krka. Letošnja naloga bo povezana z gobami in Gobarskim društvom Štorovke. Pripravljamo tudi nalogo o Gasilskem društvu Krka, ki bo naslednje leto praznovalo okroglo obletnico. Vsklopu sodelovanja s slikarjem Francetom Slano pa tudi že nastaja raziskovalna naloga. V šolskem letu 2009/2010 smo se prikljucili projektu Podružnicna šola – gibalo razvoja v kraju. Z izva­janjem aktivnosti se je šola približala kraju, z njim tudi diha in živi. Namen projekta je, da podružnicna šola postane središce življenja na vasi. Vtem casu smo izvedli že veliko delavnic: izdelava pletenih košar, peka kruha in pletenic, izdelava rož iz krep papirja, kvackanje ... Povezujemo se s krajani in obujamo stare obicaje. V projektu Podružnicna šola – gibalo razvoja v kraju so otroci prvo leto raziskovali domaci kraj na temo Moj kraj – moj ponos. Drugo leto so spoznavali najznacilnejše šege in navade kraja. Junija 2012 smo v sklopu projekta imeli zakljucno prireditev Na vasi je lepo v Družbenem centru na Krki. Nastopili so otroci z vseh podružnicnih šol, ki so vkljucene v projekt: OŠ Sticna – PŠ Muljava, PŠ Ambrus in PŠ Krka, OŠ Sostro – PŠ Besnica, PŠ Jance, PŠ Lipoglav, PŠ Prežganje, OŠ Škofljica – PŠ Lavrica in PŠ Želimlje. Takrat se je pelo, recitiralo in plesalo. Vletu 2013 smo raziskovali kmecka opravila. Izvedli smo košnjo na star nacin, pri tem so nam pomagali starši, stari starši in kmetije: Žgajnar, Zabukovec, Meglen in Kastelic. Z aktivnim sodelovanjem na razlicnih prireditvah, skupnih nastopih s krajevnimi društvi in s projekti je Podružnicna šola Krka veliko pripomogla k temu, da je OŠ Sticna v letu 2012 dobila naziv Kulturna šola. Tako ucenci kot ucitelji se trudimo, da bi ta naziv obdržali in bogato kulturno dedišcino prenesli še na naslednje rodove. Viri in literatura: Arhivsko gradivo iz Zgodovinskega arhiva, Ljubljana, pridobila in zbrala Mateja Jere Grmek. Kastelic, Z. (2011): Osnovna šola Sticna. Podružnicna šola Krka : ob odprtju nove šole, maj 2011. Šolska kronika šestrazredne osnovne šole na Krki od 1945/1946 do 1964/1965. Šolski arhiv PŠ Krka. Turk, N. (2014): Francka Turk pripoveduje svoji hceri. V: Kulturno društvo Krka. Vem za dolino, ki je lepša od drugih dolin : zbornik ob 20-letnici Kulturnega društva Gledališce Krka, Krka, str. 27-29. Zaposleni pred »fabrko« leta 1959; iz arhiva Branke Šušteršic in Avguština Pekolja. Fotografija 2: Ples v tovarni na Krki, leto 1963: (spredaj) Gustelj Pekolj, Dragica Strojan, Cvetka Primc, Joži Zrimšek, Nada Pugelj, Franc Mahne, Marija Rus, Miha Sadar, Julka Markovic, Jože Urbancic, Jože Rogelj; iz arhiva Mihe Sadarja. Tovarna Kroj po zaprtju, 2009 Ucenci pred šolo na zacetku obnovitvenih del, september 2010. Šolsko leto 2013/14: ucenci in uciteljice skupaj s Francetom Slano. NAŠE OBCINE IN OBCANI OBCINA GROSUPLJE V LETIH 2012-2013 Peter Verlic* Obcina Grosuplje je v letih 2012 in 2013 poslovala in dosegla cilje, ki jih je zacrtala v sprejetih proracu­nih v obsegu in vsebini, ki sta opisana v nadaljevanju. 1. PRORACUNSKI PREJEMKI 1.1. Prihodki Struktura prihodkov obcinskega proracuna za leti 2012 in 2013, v primerjavi z veljavnima proracunoma teh dveh let, je bila naslednja: (v EUR) realizacija strukt. veljavni proracun strukt. IND 2012 2012 real./velj.pror. davcni prihodki 11.922.170 78% 11.906.952 73% 100 nedavcni prihodki 2.495.029 16% 2.888.076 18% 86 kapitalski prihodki 269.780 2% 983.680 6% 27 transferni prihodki 593.489 4% 620.152 4% 96 SKUPAJ 15.280.468 100% 16.398.860 100% 93 (v EUR) realizacija strukt. veljavni proracun strukt. IND 2013 2013 real./velj.pror. davcni prihodki 11.887.901 72% 12.069.508 58% 98 nedavcni prihodki 2.735.837 17% 3.364.598 16% 81 kapitalski prihodki 255.063 1% 1.490.612 7% 17 transferni prihodki 1.655.922 10% 4.084.428 19% 41 SKUPAJ 16.534.723 100% 21.009.146 100% 79 * Župan obcine Grosuplje, dr. gradbeništva Kot je razvidno iz tabel, so bili skupni prihodki v letu 2012 realizirani glede na veljavni proracun 93 %, v letu 2013 pa 79 %. Vecina prihodkov je bila ustvarjena z davcnimi prihodki, in sicer 78 % v letu 2012 in 72 % v letu 2013. Deleža sta višja, kot smo planirali. Z rebalansom 2 proracuna za leto 2012 je bila narejena korekcija doho­dnine, ki jo je med letom zakonodaja obcinam znižala za drugo polovico leta 2012. Dohodnina kot najvecji davcni prihodek je bila enaka planirani, in to v obeh letih. Tudi znesek nadomestila za uporabo stavbnega zemljišca kot drugi najvecji davcni prihodek je bil v letu 2012 realiziran na nivoju planiranega, v letu 2013 pa malo pod planom. Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišca je bilo v letu 2012 pobrano tako pri pravnih kot pri fizicnih osebah v višini 1.046.756 EUR, nekaj vec kot v letu 2011, in sicer za 132.968 EUR. Vletu 2013 pa smo iz nadomestila prejeli v proracun od pravnih in fizicnih oseb 1.085.001 EUR. Kar nekaj davcnih prihodkov je bilo ustvarjenih tudi iz davkov na promet nepremicnin in na financno premoženje, v letu 2012 282.711 EUR, v letu 2013 pa 264.770 EUR, in domacih davkov na uporabo blaga ali opravljanja storitev, v letu 2012 358.625 EUR, v letu 2013 pa 321.533 EUR. Sem spadajo predvsem okoljske dajatve, komunalne, turisticne, ekološke in prikljucne takse. Nedavcni prihodki so bili v letu 2012 nižji od planiranih za 14 indeksnih tock. Znašali so 16 % vseh prihodkov, to pa sta samo dve odstotni tocki manj, kot smo planirali, v letu 2013 pa so znašali 17 % vseh prihodkov in so bili nižji od planiranih za 19 indeksnih tock. Ti prihodki so bili ustvarjeni zlasti s prispevki investitorjev za urejanje stavbnih zemljišc (komunalni prispevek), prihodkov iz premoženja, zlasti pri­hodkov iz najemnin (osnovna sredstva komunalne infrastrukture, ki jo dajemo v najem JKP, najemnine za poslovne prostore in stanovanja), koncesijskih dajatev posebnih iger na sreco (Motel Kongo) ter prihodkov od prodaje blaga in storitev. Prispevki investitorjev za urejanje stavbnih zemljišc so bili v letu 2012 nižji od pricakovanih za 58 in-deksnih tock, v letu 2013 pa za 51. V letu 2012 so znašali 370.258 EUR, v letu 2013 pa 622.926 EUR. Prihodki od najemnin pa so znašali 1.425.980 EUR v letu 2012 in 1.403.181 EUR v letu 2013. Prihodki od dajatev posebnih iger na sreco so dosegli v letu 2012 295.530 EUR in so manjši od tistih v letu 2011 za 25.363 EUR. V letu 2013 so znašali 247.220 EUR in so presegli planirane za 8 %. V letu 2012 pa so bili nižji od planiranih za 8 indeksnih tock. V zadnjih dveh letih opažamo trend zmanjševanja teh prihodkov. Delež kapitalskih prihodkov v vseh prihodkih je znašal v letu 2012 2 %, v letu 2013 pa 1 %. Vrednost teh prihodkov ni dosegla planirane vrednosti. Vzrok je v nerealiziranem prihodku od prodaje zemljišc in zgradb ter prostorov. Prihodki od prodaje stavbnih zemljišc so znašali v obeh letih skupaj 298.515 EUR, od kmetijskih pa 3.955 EUR. Prodaja prostorov in stavb je bila realizirana v letu 2012 v celoti, v letu 2013 pa 32 %. Glede na to, da odhodki niso dosegli stoodstotne realizacije, so bila prodana le tista osnovna sredstva, ki jih je bilo potrebno prodati zaradi izvedbe dolocenih projektov in ne za kritje proracunskega primanjkljaja. S transfernimi prihodki je Obcina v letu 2012 zbrala 4 % vseh prihodkov, kakor je tudi planirala, v letu 2013 pa 10 %. Vtem deležu so bili v letu 2012 zbrani prihodki od prejetih državnih sredstev za investicije v višini 434.368 EUR in za tekoco porabo v višini 64.429 EUR. Iz sredstev proracuna EU je Obcina v letu 2012 prejela 89.611 EUR, iz drugih obcin 5.081 EUR, torej skupaj 593.489 EUR. V letu 2013 pa so bili v tem deležu zbrani prihodki od prejetih državnih sredstev za investicije v višini 880.276 EUR, za tekoco porabo 64.191 EUR, iz sredstev proracuna EU - strukturni skladi 261.267 EUR in iz kohezijskega sklada 448.075 EUR, torej skupaj 1.653.809 EUR. Delež transfernih prihodkov v vseh prihodkih se v zadnjih treh letih zvišuje od 2 % v letu 2011, 4 % v letu 2012 do 10 % v letu 2013. Grafa nam prikazujeta realizacijo plana prihodkov v letu 2012 in 2013 po posameznih vrstah prihodkov: Sledeci graf prikazuje nominalno vrednost prihodkov v preteklih trinajstih letih in nominalen trend rasti: Nominalno so se prihodki v Obcini Grosuplje od leta 2000 do 2013 povišali za 118 %. 1.2. Prejeta vracila danih posojil in prodaja kapitalskih deležev Prejeta vracila danih posojil so v letu 2012 znašala 30.382 EUR, v letu 2013 pa 15.654 EUR. Gre za vracila kreditov, ki jih je Obcina dala tako fizicnim kot pravnim osebam v preteklih letih. Vracila se z leti zmanj­šujejo, saj Obcina ne razpisuje vec posojil v takem obsegu, kot jih je pred leti. 1.3. Zadolževanje Obcina se v letu 2012 ni zadolževala, se je pa tik pred koncem leta 2013 zadolžila za 1.000.000 EUR. To je bil premostitveni kredit za poplacilo gradbenih situacij pri izgradnji CCN in kanalizacije v projektu »Porecje Krke«, ki sta ga sofinancirali država in EU. Z nakazilom odobrenih sredstev, pridobljenih na javnem razpisu, je država kasnila. Obcina je tako morala za poplacilo zapadlih terjatev izvajalca del na tem projektu najeti kredit za obdobje 21 dni. 2. IZDATKI 2.1. Odhodki Odhodki obcinskega proracuna in njihova struktura za leto 2012 in 2013 v primerjavi z veljavnima prora-cunoma za isti leti so bili naslednji: ( v EUR) realizacija strukt. veljavni proracun strukt. IND 2012 2012 real./velj.pror. tekoci odhodki 3.446.666 24% 4.133.807 24% 83 tekoci transferi 5.984.683 42% 6.282.901 36% 95 investicijski odhodki 4.526.476 31% 6.390.511 37% 71 investicijski transferi 439.092 3% 455.820 3% 96 SKUPAJ 14.396.917 100% 17.263.039 100% 83 ( v EUR) realizacija strukt. veljavni proracun strukt. IND 2013 2013 real./velj.pror. tekoci odhodki 4.058.423 22% 4.854.511 22% 84 tekoci transferi 5.950.535 33% 6.399.746 29% 93 investicijski odhodki 7.778.022 43% 10.346.364 47% 75 investicijski transferi 486.155 2% 542.069 2% 90 SKUPAJ 18.273.135 100% 22.142.690 100% 83 Kot je razvidno iz zgornjih tabel, so bili odhodki v letu 2012 in 2013 realizirani 83 % glede na plan. Naj­slabše dosegajo planirane vrednosti investicijski odhodki tudi zaradi tega, ker se je izvajanje nekaterih investicij potegnilo v naslednja leta. Realizirani strukturni deleži tekocih transferov in investicijski odhodkov so nekoliko drugacni od pla­niranih strukturnih deležev. Enak delež od planiranega dosegajo tekoci odhodki in investicijski transferi. Iz tabel je razvidno, da je bilo v letu 2012 34 % vseh proracunskih sredstev namenjenih investicijam, v letu 2013 pa že 45 %, kar je relativno visok delež in predstavlja 8.264.177 EUR sredstev. Ce primerjamo deleže proracunskih sredstev, namenjenih investicijam, so bili ti v zadnjih letih sledeci: leto 2000 54% leto 2001 50% leto 2002 34% leto 2003 45% leto 2004 40% leto 2005 43% leto 2006 51% leto 2007 42% leto 2008 44% leto 2009 40% leto 2010 33% leto 2011 36% leto 2012 34% leto 2013 45% Naslednja grafa prikazujeta strukturo investicij glede na namen porabe v letih 2012 in 2013: V letu 2012 so bile izvedene sledece pomembnejše investicije, investicijska vzdrževanja in nakupi: Na podrocju investicij v splošne zadeve (lokalna samouprava, obramba in izredni dogodki):  nakup opreme (racunalniška oprema, avdiovizualna oprema, programska oprema, napeljave itd.) ter investicijsko vzdrževanje upravne zgradbe na Taborski cesti 2 in Taborski cesti 1 v Grosupljem v višini 62.526 EUR,  nakup avtomobila za potrebe Medobcinskega inšpektorata in redarstva v višini 13.440 EUR,  investicijsko vzdrževanje gasilskih domov in nakup gasilske opreme za Obmocno gasilsko zvezo v višini 148.500 EUR. Na podrocju kmetijstva:  komasacija Sela in Mlacevo v višini 66.430 EUR,  naložbe v kmetijsko gospodarstvo in ureditev kmetijskih zemljišc v višini 50.170 EUR. Na podrocju družbenih dejavnosti:  nakup knjig za Mestno knjižnico Grosuplje v višini 56.754 EUR,  investicije in investicijsko vzdrževanje vrtcev v višini 34.618 EUR,  investicije in investicijsko vzdrževanje maticne OŠ Louisa Adamica v višini 165.534 EUR,  investicije in investicijsko vzdrževanje POŠ Šmarje - Sap v višini 54.224 EUR,  investicije v POŠ Kopanj v višini 674.045 EUR,  investicije in investicijsko vzdrževanje maticne OŠ Brinje v višini 19.962 EUR,  investicijsko vzdrževanje POŠ Polica v višini 7.901 EUR,  investicijsko vzdrževanje kulturnih objektov v višini 24.339 EUR,  investicije v objekte kulturne dedišcine in sakralne objekte v višini 21.775 EUR. Na podrocju pridobivanja in distribucije energetskih surovin:  Obnova sistema daljinskega ogrevanja v višini 35.639 EUR. Na podrocju investicij v cestni promet in infrastrukturo:  investicijsko vzdrževanje in gradnja obcinskih cest v višini 1.144.847 EUR,  investicijsko vzdrževanje in gradnja državnih cest v višini 67.281 EUR,  investicijsko vzdrževanje in gradnja javne razsvetljave v višini 19.032 EUR,  urejanje cestnega prometa (avtobusna postajališca, semaforizacija) v višini 66.988 EUR. Na podrocju varovanja okolja:  gradnja kanalizacij in investicije, povezane z ravnanjem z odpadno vodo, ter projektna dokumentacija za CCN in kanalizacijo v projektu »Porecje Krke« v višini 349.330 EUR,  ravnanje z odpadki (komunalna deponija in obnove na podrocju ravnanja z odpadki) v višini 270.970 EUR. Na podrocju prostorskega planiranja in stanovanjske komunalne dejavnosti:  gradnja vodovodov v višini 282.720 EUR,  investicijsko vzdrževanje stanovanj v lasti Obcine Grosuplje v višini 19.756 EUR,  prostorsko nacrtovanje v višini 99.085 EUR,  nakup zemljišc za potrebe investicij v višini 449.003 EUR. V letu 2013 pa so bile izvedene sledece pomembnejše investicije, investicijska vzdrževanja in nakupi: Na podrocju investicij v splošne zadeve (lokalna samouprava, obramba in izredni dogodki):  investicijsko vzdrževanje gasilskih domov in nakup gasilske opreme za Obmocno gasilsko zvezo v višini 160.233 EUR,  nakup opreme (racunalniška oprema, avdiovizualna oprema, programska oprema, napeljave itd.) ter investicijsko vzdrževanje upravne zgradbe na Taborski cesti 2 in Taborski cesti 1 v Grosupljem v višini 58.633 EUR. Na podrocju kmetijstva:  naložbe v kmetijsko gospodarstvo in ureditev kmetijskih zemljišc v višini 52.449 EUR,  komasacija Sela in Mlacevo v višini 28.502 EUR. Na podrocju družbenih dejavnosti:  investicije in investicijsko vzdrževanje POŠ Šmarje - Sap v višini 1.504.629 EUR,  investicije v Zdravstveni dom Grosuplje v višini 77.860 EUR,  nakup knjig za Mestno knjižnico Grosuplje v višini 57.000 EUR,  investicijsko vzdrževanje kulturnih, športnih objektov in objektov kulturne dedišcine ter sakralnih objektov v višini 39.502 EUR,  investicije in investicijsko vzdrževanje maticne OŠ Louisa Adamica v višini 37.200 EUR,  investicije in investicijsko vzdrževanje maticne OŠ Brinje v višini 32.184 EUR. Na podrocju investicij v cestni promet in infrastrukturo:  investicijsko vzdrževanje in gradnja obcinskih cest v višini 696.460 EUR,  investicijsko vzdrževanje in gradnja državnih cest v višini 261.756 EUR,  investicijsko vzdrževanje in gradnja javne razsvetljave v višini 20.469 EUR. Na podrocju varovanja okolja:  gradnja kanalizacij in investicije, povezane z ravnanjem z odpadno vodo, ter projektna dokumentacija za CCN Grosuplje in kanalizacijo v projektu »Porecje Krke«, v višini 3.455.949 EUR,  ravnanje z odpadki (komunalna deponija in obnove na podrocju ravnanja z odpadki)  v višini 141.471 EUR. Na podrocju prostorskega planiranja in stanovanjske komunalne dejavnosti:  nakup zemljišc v višini 318.101 EUR,  gradnja vodovodov v višini 249.318 EUR,  prostorsko nacrtovanje v višini 205.841 EUR. Po podrocjih programske klasifikacije proracunskih odhodkov je bila poraba sledeca: Leto 2012 v EUR Leto 2013 v EUR Realizacija 2012 01 POLITICNI SISTEM 203.932 02 EKONOMSKA IN FISKALNAADMINISTRACIJA 11.644 03 ZUNANJA POLITIKA IN MEDNARODNA POMOC 9.730 04 SKUPNE ADMINISTRATIVNE SLUŽBE IN SPLOŠNE JAVNE STORITVE 175.818 06 LOKALNA SAMOUPRAVA 1.437.894 07 OBRAMBA IN UKREPI OB IZREDNIH DOGODKIH 266.345 08 NOTRANJE ZADEVE IN VARNOST 4.458 10 TRG DELA IN DELOVNI POGOJI 6.200 11 KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN RIBIŠTVO 196.533 12 PRIDOBIVANJE IN DISTRIBUCIJA ENERGETSKIH SUROVIN 39.640 13 PROMET, PROMETNA INFRASTRUKTURA IN KOMUNIKACIJE 3.022.114 14 GOSPODARSTVO 83.720 15 VAROVANJE OKOLJA IN NARAVNE DEDIŠCINE 694.205 16 PROSTORSKO PLANIRANJE IN STANOVANJSKO KOMUNALNA DEJAVNOST 1.304.711 17 ZDRAVSTVENO VARSTVO 133.230 18 KULTURA, ŠPORT IN NEVLADNE ORGANIZACIJE 1.318.057 19 IZOBRAŽEVANJE 4.885.390 20 SOCIALNAVARNOST 508.599 22 SERVISIRANJE JAVNEGA DOLGA 713.133 23 INTERVENCIJSKI PROGRAMI IN OBVEZNOSTI 11.331 Realizacija 2013 01 POLITICNI SISTEM 137.968 02 EKONOMSKA IN FISKALNAADMINISTRACIJA 8.441 03 ZUNANJA POLITIKA IN MEDNARODNA POMOC 0 04 SKUPNE ADMINISTRATIVNE SLUŽBE IN SPLOŠNE JAVNE STORITVE 182.813 06 LOKALNA SAMOUPRAVA 1.500.231 07 OBRAMBA IN UKREPI OB IZREDNIH DOGODKIH 287.170 08 NOTRANJE ZADEVE IN VARNOST 4.839 10 TRG DELA IN DELOVNI POGOJI 10.504 11 KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN RIBIŠTVO 157.622 12 PRIDOBIVANJE IN DISTRIBUCIJA ENERGETSKIH SUROVIN 7.302 13 PROMET, PROMETNA INFRASTRUKTURA IN KOMUNIKACIJE 3.195.981 14 GOSPODARSTVO 91.029 15 VAROVANJE OKOLJA IN NARAVNE DEDIŠCINE 3.649.515 16 PROSTORSKO PLANIRANJE IN STANOVANJSKO KOMUNALNA DEJAVNOST 1.219.504 17 ZDRAVSTVENO VARSTVO 219.017 18 KULTURA, ŠPORT IN NEVLADNE ORGANIZACIJE 1.396.536 19 IZOBRAŽEVANJE 5.616.002 20 SOCIALNAVARNOST 519.400 22 SERVISIRANJE JAVNEGA DOLGA 686.882 23 INTERVENCIJSKI PROGRAMI IN OBVEZNOSTI 9.243 2.2. Odplacilo dolga Obcina je v letu 2012 poplacala za 629.767 EUR kreditov, v letu 2013 pa za 626.865 EUR in poravnala v letu 2012 za 81.995 EUR obresti, v letu 2013 pa za 57.329 EUR. Tako ji ostaja dolg iz kreditiranja še v višini 2.987.294 EUR. 2.3. Rezultat poslovanja V letu 2012 so bili odhodki nižji od prihodkov, ustvarjen je bil torej proracunski presežek 883.551 EUR. Ker Obcina v letu 2012 ni dajala posojil, je pa dobila nekaj vracil iz preteklih let, je bil pozitiven tudi racun financnih terjatev in naložb v višini 30.382 EUR. Iz leta 2011 smo v leto 2012 prenesli 1.463.559 EUR neporabljenih sredstev. Za poplacilo kreditnega dolga smo porabili 629.767 EUR, tako nam je na racunu konec leta, 31. 12. 2012, ostalo še 1.747.725 EUR, ki smo jih prenesli v leto 2013. V letu 2013 so bili odhodki višji od prihodkov za 1.738.412 EUR, ustvarjen je bil torej proracunski pri­manjkljaj. Ker Obcina v letu 2013 ni dajala posojil, je pa dobila nekaj vracil iz preteklih let, je bil tudi v tem letu racun financnih terjatev in naložb pozitiven, in sicer v višini 15.654 EUR. Iz leta 2012 smo v leto 2013 prenesli 1.747.725 EUR neporabljenih sredstev. Za poplacilo kreditnega dolga smo porabili 626.865 EUR, tako nam je na racunu konec leta, 31. 12. 2013, ostalo še 398.102 EUR, ki smo jih prenesli v leto 2014. 3. DOSEŽENI CILJI IN REZULTATI 3.1. Dolgorocni cilji Dolgorocni cilji Obcine Grosuplje na podrocju investicijskih vlaganj so bili opredeljeni v Nacrtu razvojnih programov za predpisano obdobje in so sestavni del proracuna za leto 2012 in 2013. Obcina je v teh dveh letih sledila ciljem in programu razvoja, ki sta bila zacrtana v predvolilnem programu ob zacetku mandata zdajšnjega župana. Dolgorocni cilj je uravnotežen razvoj in enakomerno vlaganje proracunskih sredstev v vsa podrocja proracunske porabe (družbene dejavnosti, komunalna infrastruktura, prostor itd.), kot tudi v vsa prostorska obmocja obcine (urbana, kmetijska, mestna). Cilj Obcine je dvig deleža investicijskih sredstev, torej investicijska naravnanost proracuna in varcna pora­ba sredstev za tekoce proracunske obveznosti. Delež investicijskih sredstev v letu 2013 je znašal 45 %, kar pa je za 32 % vec kot v letu 2012, ko je znašal 34 %. Obcina si prizadeva crpati cim vec državnih in evropskih financnih sredstev iz razlicnih skladov preko raz­pisov. V preteklih dveh letih je tako pridobila iz državnega proracuna in evropskih skladov kar 2.247.298 EUR. Obcina postaja »obcina dobrega življenja« in »obcina, prijazna svojim obcanom«, zato izvaja aktivnosti na programih in projektih, ki so povezani s starejšimi in mladimi v naši obcini, s programi ekološko osveš-cene obcine z uvajanjem obnovljivih in cistejših virov energije in nadzorom nad komunalnimi odpadki in odpadnimi vodami (komunalna deponija CERO Špaja dolina, Centralna cistilna naprava z ustreznim kanalizacijskim sistemom v gradnji). Obcina v svojih dolgorocnih ciljih ne pozablja na kulturno, zgodovinsko in naravno dedišcino, ki predsta­vljajo skupaj s turizmom velik izziv za prihodnje obdobje. Prav tako si Obcina prizadeva ostati socialno cuteca in je odlocena vsaj 2 % proracunskih sredstev name-njati podrocju sociale. Relativno velik delež Obcina namenja razvoju športa in ljubiteljske kulture, saj je namenila v preteklih dveh letih za ti dve podrocji letno preko 600.000 EUR sredstev in je dosegla plan. Tudi to ostaja njen dolgorocni cilj. Med pomembnejše dolgorocne cilje uvršcamo tudi razvoj cestne infrastrukture in njeno redno vzdrževanje ter urejanje cestnega prometa v obcini. Delež proracunskih sredstev za to podrocje je v 2013 znašal 15 %, tako kot v letu 2012. Absolutno pa smo v letu 2013 porabili za to podrocje cca 400.000 EUR vec sredstev kot v predhodnem letu. 3.2. Letni cilji Na podrocju splošne dejavnosti uprave smo cilje realizirali. Obcinska uprava in obcinski organi so nemo­teno delovali. Proracunske postavke na podrocju splošnih zadev so bile zadovoljivo realizirane. Upravne zadeve smo reševali v zakonitih rokih in v korist obcanov, seveda v okviru zakonskih dolocil. Poraba pisarniškega materiala je bila racionalna in v mejah planiranih stroškov, ravno tako tudi druga poraba. Prihranili smo tudi na podrocju plac, saj je Zakon o uravnoteženju javnih financ prinesel kar nekaj omejitev napredovanj javnim delavcem, sklepanja avtorskih in podjemnih pogodb, povracila stroškov v zvezi z delom in drugih osebnih prejemkov. Dvoletne cilje družbenih dejavnostih smo zadovoljivo realizirali. Izvedenih je bilo vec razpisov, zacetih in zakljucenih veliko upravnih zadev, izpeljane številne prireditve in ostale aktivnosti s tega podrocja. Na podrocju šolstva je Obcina zagotavljala pogoje za nemoteno in kakovostno delo v okviru standardov, ki jih predpisuje podrocna zakonodaja, ob potrebnem varcevanju predvsem pri tekocih stroških obratova­nja šolskih objektov. Za kritje teh stroškov v preteklih dveh letih nismo prekoracili planiranih vrednosti. Zaradi pomanjkanja prostora za šolsko dejavnost smo v preteklih dveh letih namenili dodatna investicijska sredstva za reševanje te problematike. Vletu 2012 smo vecino investicijskih sredstev porabili za dokonca­nje obnove in rekonstrukcije podružnicne OŠ Kopanj. Vletu 2013 smo razširili in energetsko sanirali POŠ Šmarje - Sap. Šola je dobila tri nove ucilnice in manjšo telovadnico v nadzidavi obstojece telovadnice. S tem je bila rešena prostorska stiska ucencev in uciteljev te podružnicne šole. Podrocje otroškega varstva rešujemo vsako leto glede na potrebe, da je cim manjše število odklonjenih ot­rok v javnem in zasebnih vrtcih s koncesijo v naši obcini. Tudi v preteklih dveh letih smo širili kapacitete v obstojecem javnem vrtcu in zasebnih vrtcih s koncesijo Obcine Grosuplje. Tako sta v šolskem letu 2012/13 dva koncesijska vrtca razširila svoje kapacitete, in sicer Zasebni vrtec Kobacaj za dva oddelka in Zasebni vrtec Jurcek za en oddelek. V zasebnih vrtcih s koncesijo se tako varuje 170 otrok. Število se je glede na predhodno šolsko leto povišalo za 45. V javnem in zasebnih vrtcih s koncesijo se varuje 937 otrok, kar je 95 % vseh otrok, ki jih starši želijo vpisati v te vrtce in ki izpolnjujejo pogoje za vpis. Na podrocju kulture smo v zadnjih dveh letih namenili sredstva kulturnim društvom, ki se ukvarjajo z ljubi­teljsko dejavnostjo z namenom, da jo ohranjajo. Sredstva so bila skoraj v celoti porabljena. Konstantno ras­te kvaliteta, saj se društva uvršcajo na regijska in državna tekmovanja in dosegajo vidne uspehe. Sredstva so bila namenjena tudi delovanju Zveze kulturnih društev in profesionalnim kulturnim prireditvam. Sredstva, namenjena ohranjanju kulturne dedišcine, so bila porabljena predvsem za vzdrževanje sakralnih objektov, ki so vpisana v našo kulturno dedišcino. Za upravljanje in vzdrževanje kulturnih domov smo porabili v zadnjih dveh letih cca 50.000 EUR, s cimer se nadaljuje neprekinjeno vlaganje v te objekte in njihovo ohranjanje, kar je dolgorocni cilj Obcine v situaciji, ko ni financnih sredstev za vecje investicije na tem podrocju. Proracunske postavke na podrocju športa so bile realizirane 100 % in cilji so bili uresniceni. Na podrocju zdravstva smo financna sredstva vlagali v obstojeci zdravstveni dom in ga tekoce vzdrže­vali. Vecja investicijska vlaganja, ki smo jih planirali v Nacrtu razvojnih programov, so se pricela že v letu 2012 s širitvijo Zdravstvenega doma Grosuplje, oziroma z gradnjo prizidka in prepotrebnih parkirišc pred domom. V letu 2013 je bila pripravljena vsa projektna in gradbena dokumentacija. Pricela so se tudi zemeljska dela. Gradbeno obrtniška dela pa bodo dokoncana v letu 2014, ko planiramo tudi otvoritev pri­zidka. Investicija bo bistveno izboljšala zdravstveno ponudbo in oskrbo naših obcanov. Potrebe po širitvi doma so se kazale že v preteklih desetih letih ob višanju števila prebivalstva naše obcine. Vpreteklem letu pa je investicija, tako kot je bilo predvideno v razvojnih nalogah, dobila mesto v obcinskem proracunu. Obcina je tudi v lanskem letu sofinancirala preventivne zdravstvene programe v organizaciji in izvedbi Zdravstvenega doma Grosuplje. Na podrocju socialnega varstva smo namenjali sredstva najbolj ranljivim skupinam obcanov v višini cca 520 tisoc EUR letno in so dosegla v letu 2012 3,5 %, v letu 2013 pa 2,8 % celotne proracunske pora-be. Sredstva so bila namenjena predvsem socialnemu varstvu starih, invalidov, materialno ogroženih in varstvu otrok in družine. V turizmu išcemo možnosti, da bi povezali interese posameznih turisticnih organizacij in društev ter jih vkljucili v celovito turisticno ponudbo obcine. Obcina je v preteklem letu nadaljevala s sodelovanjem v projektu, ki se sofinancira iz evropskih sredstev oziroma z Ministrstva za kmetijstvo in okolje »Sožitje med mestom in podeželjem« in je pridobila sredstva programa LEADER za obnovo otroškega igrišca v Šmarju – Sapu. Poskušali smo pridobiti upravitelja Krajinskega parka Radensko polje. Vseskozi Obcina dela na promociji in prepoznavnosti naše obcine v slovenskem prostoru. Strategija turizma še ni izdelana in ostaja kot naloga v letu 2014. Vzrok je predvsem v iskanju prave vizije turizma naše obcine, ki ocitno zahteva še nekaj casa in informacij, da jo postavimo in uvrstimo v strategijo turisticne ponudbe obcine. Na podrocju kmetijstva smo tudi v letih 2012 in 2013 delovali v skladu s sprejeto strategijo tega podrocja. Sredstva subvencij za razvoj kmetijstva smo na javnih razpisih dodeljevali v skladu z evropsko in državno zakonodajo ter s pravilniki in odloki Obcine Grosuplje. Cilje smo zadovoljivo realizirali. Na podrocju komunalnega opremljanja smo se trudili, da bi cim hitreje komunalno opremljali po zazi­dalnih nacrtih. Iz prispevkov investitorjev za urejanje stavbnih zemljišc je bilo v letu 2012 pridobljenih 370.258 EUR sredstev, v letu 2013 pa 622.926 EUR sredstev, kar je vec kot v predhodnem letu za 68 %, in smo jih porabili za opremljanje stavbnih zemljišc. Med investicijami so imela v zadnjih dveh letih prioriteto vlaganja v cestno infrastrukturo in so bila glede na plan realizirana 80 % v letu 2012 in 85 % v letu 2013. Cestni infrastrukturi je bilo namenjenih v letu 2012 2.241.777 EUR, v letu 2013 pa 2.655.011 EUR, kar je za kar 18 % vec kot v predhodnem letu. Visoki so bili stroški zimske službe zaradi velikih kolicin snega v lanski zimi. Realizirane so bile vse predvidene investicije, izpadla je le rekonstrukcija križišca na lokalni cesti Cikava–Fortuna zaradi stecaja izvajalca. V letu 2013 je bilo obnovljenih in rekonstruiranih vec cestnih odsekov. Med njimi so pomembnejši nas­ lednji:  izgradnja krožišca »Adamiceva cesta–Taborska cesta« v sodelovanju z Direkcijo RS za ceste;  izgradnja plocnika in javne razsvetljave ob regionalni cesti Škofljica–Šmarje - Sap;  rekonstrukcija Adamiceve ceste, dokoncanje izgradnje Lahove ceste ter obnova ceste med Paradi- šcem in Podgorico v krajevni skupnosti Šmarje - Sap;  obnova javne poti v naselju Vino v dolžini 150 m;  rekonstrukcija treh odsekov cest na obmocju krajevne skupnosti Polica, in sicer v Gradišcu pri Polici v dolžini 100 m, v Gorenji vasi v dolžini 240 m in modernizacija javne poti v novem delu naselja Polica v dolžini 260 m;  na obmocju Grosupljega je bil v celoti obnovljen odsek Ceste Toneta Kralja od železniškega prehoda do križišca s Taborsko cesto. Nadaljevali smo tudi s postopnim urejanjem osnovne komunalne infrastrukture za potrebe romskih naselij. Za obnovo odseka ceste, ki vodi od tovarne Motvoz do romskega naselja Smrekec, ter izgradnjo plocnika in javne razsvetljave smo kandidirali na razpisu MGRT za sofinanciranje projektov osnovne komunalne infrastrukture v romskih naseljih v letu 2013 in v ta namen prejeli 216.798,84 EUR nepovratnih sredstev. V okviru skupnega projekta Obcine Grosuplje ter SŽ – Izgradnja nadomestnih povezav ob ukinitvah po­sameznih nivojskih prehodov – so bili z zapornicami opremljeni trije nivojski prehodi, in sicer prehod javne poti v Spodnji Slivnici, prehod na gozdni cesti v Velikem Mlacevem in prehod Ceste Toneta Kralja v Grosupljem. V okviru tega so bili ustrezno rekonstruirani tudi odseki cest na tem obmocju, polovico sredstev za rekonstrukcijo cest pa je prispevalo Ministrstvo za infrastrukturo in prostor. Projekt se nadaljuje v letu 2014. Tudi varstvu okolja smo v preteklih dveh letih namenili, v skladu s prioritetnimi cilji, relativno veliko sredstev, v obeh letih kar 4.300.528 evrov, od tega 3.632.935 evrov v letu 2013. V letu 2013 smo veliko vlagali v obnovo kanalizacijskih sistemov in izgradnjo centralne cistilne naprave, saj so se pricela dela na projektu »Odvajanje in cišcenje odpadnih voda v porecju Krke – 3. sklop«. Za izgradnjo nove cistilne naprave s kapaciteto 20.000 PE, treh zadrževalnih bazenov, sedmih crpališc in nekaj manj kot 15 km pove­zovalnih vodov v skupni vrednosti 17,8 milijonov evrov, je obcina pridobila 14,7 mio nepovratnih sredstev evropskih kohezijskih skladov. Obcina je s pripravo dokumentacije za ta projekt pricela v zacetku leta 2011, projekt pa bo v celoti zakljucen in predan v uporabo v drugi polovici 2015. Vletu 2013 smo obnovili 236 m obstojecega kanalizacijskega omrežja in zgradili sekundarno kanalizacijsko omrežje v naseljih Pa­radišce in Podgorica, za katerega je obcina prav tako pridobila nepovratna sredstva evropskega sklada za regionalni razvoj v višini 244.173,00 EUR. Za prikljucitev 10 dodatnih objektov na obstojece omrežje smo dogradili še del sekundarnega kanalizacijskega omrežja v Malem Mlacevem. Vletu 2013 so nas investicije s podrocja ravnanja z odpadno vodo stale 3.455.949 EUR in so bile realizirane v visokem deležu 86 %. Od leta 2012 so bile višje za skoraj 10-krat. Na podrocju oskrbe s pitno vodo so bila v letu 2013 koncana dela na povezovalnem vodovodu »Na Šoli– Velika Loka« v dolžini 1276 m, s katerim je na javno vodovodno omrežje prikljuceno naselje Velika Loka in s tem dokoncno rešena vecletna problematika oporecnosti pitne vode vaškega vodovoda. Obnovljenih je bilo 1.600 m obstojecega vodovodnega omrežja, vkljucno z odsekom Grosuplje–Gatina, kjer so bile zamenjane dotrajane azbestno-betonske vodovodne cevi. Vletu 2013 je bila pripravljena tudi projektna dokumentacija in pridobljena so bila dovoljenja za izgradnjo vodovoda »Dobje–Dole pri Polici«. Za izvedbo projekta bo obcina kandidirala za pridobitev nepovratnih sredstev evropskega sklada za regionalni razvoj v letu 2014. Pricele pa so se tudi priprave na projekt izgra­dnje vodovoda Ilova Gora–Ravni Dol, ki je skupni projekt obcin Grosuplje in Ivancna Gorica. Kar zadeva podrocje zbiranja in odlaganja odpadkov, je bila v letu 2013 v CERO Špaja dolina dokoncana nova vrtina s tlacno sondo za merjenje nivoja podtalnice, izvedeno je bilo asfaltiranje in ureditev platojev za loceno zbiranje odpadkov. Z obratovanjem je pricela cistilna naprava za cišcenje izcednih vod iz odlaga­lišca. Vokviru cistilne naprave pa je bil izveden še tlacni vod in crpališce ter pokrit bazen za izcedne vode, s cimer so bili izpolnjeni vsi pogoji za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja za prvo fazo odlagališca. Projekt obnove javne razsvetljave v obcini Grosuplje, ki ga skladno z odlokom in pogodbo za opravljanje lokalne gospodarske javne službe »dobave, postavitve, vzdrževanja in izvajanja javne razsvetljave v obci­ni Grosuplje« izvaja koncesionar, je v zakljucni fazi. Zamenjava neustreznih svetilk je bila do konca leta zakljucena, merilna mesta pa bodo posodobljena v letih 2014 in 2015. Na podrocju prostorskega razvoja in planiranja je obcina postavila strategijo prostorskega razvoja in pro-storskega reda v obcini, ki bo usklajena s strategijo prostorskega razvoja in reda države. V novembru 2012 je bil na Obcinskem svetu Obcine Grosuplje sprejet Odlok o obcinskem prostorskem nacrtu in v januarju 2013 objavljen v Uradnem listu RS. št. 8/13. Tako je bil zakljucen šestletni postopek krovnega prostorskega dokumenta za izvajanje posegov v prostor v skladu z Zakonom o urejanju prostora in vso sektorsko zakonodajo, ki se dotika prostorskega nacrtovanja. Že v letu 2012 smo objavili javni poziv, da zbiramo nove pobude za spremembo obcinskega prostorskega nacrta. Prispelo je 400 pobud, za katere smo v letu 2013 izvedli terenske oglede, analize posamicne pobude in izdelavo strokovnih podlag za potrebe posegov na kmetijska zemljišca in za potrebe poselitve. Nadaljevanje postopkov, kot so pridobitev prvih mnenj in javne razgrnitve, predvidevamo v letu 2014. Zakon o prostorskem nacrtovanju je skladno z 29. clenom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o prostorskem nacrtovanju, Uradni list RS, št. 57/12 in 109/12, dopušcal sprejem sklepov o dopustnos-ti širitve obmocij stavbnih zemljišc, ki nadaljujejo obstojeco dejavnost kmetijstva, storitvenih, obrtnih dejavnosti in industrije ter turizma in športa in so prostorsko skladni z Obcinskim prostorskim nacrtom. Obcinski svet je na podlagi tega zakona sprejel 10 sklepov za širitve. Na podrocju obcinskih izvedbenih aktov je bil v juniju 2012 sprejet Obcinski podrobni prostorski nacrt Šmarje–Staro pokopališce za namen gradnje poslovno stanovanjskega kompleksa in z ureditvijo obmocja starega pokopališca v Šmarju v park z otroškim igrišcem. Dela s prekopom posmrtnih ostankov na starem pokopališcu so se pricela v letu 2013 in se nadaljevala v leto 2014. Vistem letu so potekala gradbena dela za izgradnjo nove kostnice in opornih zidov na novem pokopališcu v Šmarju. Vletu 2013 so bili sprejeti naslednji Sklepi o zacetku postopkov obcinskih podrobnih prostorskih nacrtov: Sklep o zacetku postopka priprave OPPN Tržnica Grosuplje. V letu 2013 je bila izdelana idejna zasnova usmeritve v prostor, ki za obmocje predvideva tri vsebinsko locene komplekse: vecnamensko plošcad s tržnico na jugu, obmocje paviljona v osrednjem delu in obmocje parkirišca severno od paviljona. Javna razgrnitev se je pricela decembra 2013 in zakljucila v letu 2014. Postopek se nadaljuje v letu 2014. V letu 2013 smo nadaljevali s postopkom za OPPN Gospodarska cona Jug, za kar so bile pridobljene smernice nosilcev urejanja prostora. Za obmocje urejanja protipoplavnih ukrepov sta bila sprejeta dva sklepa o zacetku postopka priprave OPPN: to sta OPPN Grosupeljšcica 1, ki obsega urejanje obmocja ob Grosupeljšcici od toplotne postaje na Bevkovi cesti do železniške proge na južnem delu obmocja, in OPPN Grosupeljšcica 2, ki obsega urejanje od avtoceste do obmocja toplotne postaje na Bevkovi cesti. Sklep za kmetijsko gospodarstvo Šircelj v Gorenji vasi, kjer je v skladu z 39. clenom Zakona o kmetijskih zemljišcih na podlagi Odlocbe ministrstva za kmetijstvo in v skladu z Zakonom o prostorskem nacrtovanju mogoce priceti s postopkom OPPN. Vletu 2013 smo priceli postopek za OPPN Športni park Grosuplje s pripravo gradiva za zacetek postopka, ki zajema sodelovanje obcine in izdelovalca OPPN-ja. Obcina se je prijavila na prvi in drugi Javni razpis »Parkiraj in pelji se« v okviru Operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007–2013 2. razvojne prioritete »Cestna in po­morska infrastruktura – podrocje javnega potniškega prometa«, objavljenem julija 2013, kjer prijavljamo izgradnjo parkirne hiše, katere klet bi služila programu »Parkiraj in pelji se«, zgoraj pa bo javna plošcad. Za izvedbo in prijavo na razpis je bil v letu 2012 izdelan urbanisticni preizkus in obmocje ustrezno ume-šceno v sprejeti OPN. V letu 2012 smo izdelali Urbanisticni preizkus za izgradnjo prizidka k Zdravstvenem domu Grosuplje, na podlagi katerega smo v letu 2013 izdelali projektno dokumentacijo in pridobili gradbeno dovoljenje. Prizidek bo obsegal 8 splošnih ambulant, urinski in hematološki laboratorij, službo nujne medicinske po­moci, garažo, tehnicne prostore in povezovalni hodnik. Dostop gibalno oviranim v vse objekte bo omogo-cen z dvigali. Vdecembru 2013 so se na podlagi podpisane pogodbe z izvajalcem pricela gradbena dela na obmocju zdravstvenega doma, ki naj bi se zakljucila avgusta 2014. V letu 2012 je bilo za nakup potrebnih zemljišc porabljenih 449.003 EUR, v letu 2013 pa 318.101 EUR. POMEMBNEJŠI PROJEKTI OBCINE GROSUPLJE V LETIH 2012 - 2013 Vponedeljek, 29. avgusta 2011, natancneje ob 4.22. uri zjutraj, je po Grosupljem in vse do Ljubljane prvic zapeljala nova linija Ljubljanskega potniškega prometa 3G. Nova linija 3G je že takrat potnikom iz Grosu­pljega omogocila, da se v Ljubljano zapeljejo s terminsko Urbano veliko ceneje. Uskladili smo linije mestnega in medkrajevnega potniškega prometa, prvic dolocili obmocja potovanja in tako potnikom omo­gocili potovanje z enotno vozovnico za nižjo ceno. Poleg cenejše vožnje so bile prednosti uvedbe nove li­nije 3G pogostost in vecja dostopnost do avtobusov, dodana vecerna vožnja, pomembna novost je bila tudi krožna linija po Ljubljani, ki je po novem potekala po samem središcu mesta, in krožna linija po Grosu­pljem, ki je pripomogla tudi k vecji dostopnosti do avtobusnih postajališc v Grosupljem. Trasa linije 3G po Grosupljem je tako vse leto dodatno obratovala po Ljubljanski cesti, mimo Osnovne šole Brinje Grosuplje in do krožišca Logo, od koder so se avtobusi s krožno vožnjo vrnili na Ljubljansko cesto. Slovesno odprtje nove linije Ljubljanskega potniškega prometa 3G. Integrirana linija 3G je že v prvem letu delovanja prinesla izredne rezultate, saj se je število potnikov na tej relaciji povecalo kar za 38,2 %. 3. septembra 2012 pa smo traso linije 3G opremili s placilnim sistemom Urbana in jo še dodatno prilagodili potnikom. 3. septembra 2012 smo spremenili potek linije 3G, da bi omogocili tudi vzhodnemu delu Grosupljega boljši dostop do linij LPP, in sicer tako, da se je avtobusna trasa od krožišca Logo nadaljevala po cesti Ob Grosupeljšcici, cez mosticek pri tržnici, se prikljucila na Adamicevo cesto in po starem nadaljevala po Cesti na Krko. Na cesti Ob Grosupeljšcici smo uredili dve novi avtobusni postajališci, in sicer pri Domu starejših obcanov Grosuplje in pri Domu obrtnikov Grosuplje. Z lesenim mostom cez potok smo omogocili prebivalcem v stanovanjskih objektih ob potoku Grosupeljšcica še enostavnejši in hitrejši dostop do nove­ga avtobusnega postajališca pri Domu obrtnikov Grosuplje. Ta brv ljubezni je Grosuplje tudi estetsko in vsebinsko obogatila. In ko že omenjamo velike cloveške vrednote, naj omenimo še brv prijateljstva, ki našo obcino povezuje s sosednjo obcino Škofljica. Obcina Grosuplje želi biti odprta, povezana, želi si so-delovanja z vsemi, želi si imeti prijatelje. Otvoritvena vožnja po novi krožni trasi linije 3G po Grosupljem. Brv ljubezni omogoca prebivalcem v stanovanjskih objektih ob potoku Grosupeljšcica še enostavnejši in hitrejši dostop do novega avtobusnega postajališca pri Domu obrtnikov Grosuplje. Druga pomembna novost, ki smo jo docakali s septembrom 2012, pa je bila ta, da smo placilni sistem v vseh treh obmocjih poenotili, tako da lahko sedaj potniki za potovanje poleg terminske Urbane uporablja­jo tudi vrednostno Urbano, s katero lahko znotraj izbranega števila obmocij prestopajo na vse mestne in integrirane linije v roku 90 minut brez doplacila. Pomembno je omeniti, da je prav linija 3G v Slovenijo prinesla uvedbo conskega sistema. Bistveno pri tem je, da je mobilnost uporabnika z uporabo ene same vozovnice veliko vecja. Z uvedbo integrirane linije 3G je Ljubljanski potniški promet vstopil na podrocje integracije prometa in poenotenja na podrocju placevanja s terminsko in vrednostno Urbano. Preprosto, moderno, potnikom pri­jazno in zlasti tako, kot to poznajo že po vseh razvitejših deželah v svetu. Linija 3G je v Slovenijo prinesla uvedbo conskega sistema. Minilo je leto in s septembrom 2013 smo dostopnost okolju prijaznega javnega potniškega prometa našim obcanom še približali. Z Urbano ni mogoce potovati le po mestu Grosuplje, ampak se lahko z novimi li­nijami 71, 72, 73, 74, 75 in 76 popeljemo po celotni obcini Grosuplje, vse do Spodnje Slivnice, Škocjana, Luc in do Police. Nacrti Obcine Grosuplje se na podrocju javnega prometa in trajnostne mobilnosti s tem projektom ne zakljucujejo. S Slovenskimi železnicami bomo v prihodnje poskušali vpeljati isto vozovnico kot za mestni promet tudi za vlak. Ko smo ravno govorili o velikem, okolju prijaznem projektu, in preden preidemo k še enemu, za našo ob­cino zelo pomembnemu in obsežnemu okolju prijaznemu projektu, je prav, da nekaj besed namenimo tudi odprtju prve elektro crpalke za elektricne avtomobile v naši obcini, postavitvi prve soncne elektrarne na javnih zavodih v naši obcini, podelitvi koncesije za opravljanje lokalne gospodarske javne službe dobave, postavitve, vzdrževanja in izvajanja javne razsvetljave v obcini Grosuplje ter dejstvu, da smo pridobili tudi prvo energetsko izkaznico, in sicer za Podružnicno šolo Šmarje - Sap. Prvo elektro crpalko v naši obcini smo dobili decembra 2011 na parkirišcu pri Okrajnem sodišcu v Grosupljem. Grosuplje se je tako vrisalo na zemljevid elektro crpalk. Elektro crpalka se napaja z zeleno energijo, ki je proizvedena izkljucno iz obnovljivih virov energije, in sicer iz majhnih hidroelektrarn in soncnih elektrarn, in zato še dodatno predstavlja pomembno pridobitev za zmanjševanje izpusta toplogrednih plinov v obcini Grosuplje. Postavitev prve elektro crpalke v obcini Grosuplje. Še v istem mesecu je pricela delovati tudi soncna elektrarna na strehah Osnovne šole Brinje Grosuplje in Športne dvorane Brinje Grosuplje, ko jo je skupina Bisol Group prikljucila na elektricno omrežje. 422,4-ki­lovatno soncno elektrarno sestavlja 1729 fotonapetostnih modulov, ki letno proizvedejo cca 444 megava­tnih ur elektricne energije. Na ta nacin bo na letni ravni vec kot 266 ton manj izpustov ogljikovega dioksi­da v ozracje. Proizvedena elektricna energija zadostuje potrebam okoli 110 okoliških gospodinjstev. Soncna elektrarna na strehah Osnovne šole Brinje Grosuplje in Športne dvorane Brinje Grosuplje. Na podlagi Odloka o koncesiji za opravljanje lokalne gospodarske javne službe dobave, postavitve, vzdrže­vanja in izvajanja javne razsvetljave v obcini Grosuplje, ki so ga obcinski svetniki sprejeli novembra 2011, je bila oktobra 2012 med Obcino Grosuplje in podjetjem Javna razsvetljava, d. d., za dolocen cas 20 let sklenjena koncesijska pogodba za opravljanje lokalne gospodarske javne službe. Odlok je bil sprejet z namenom, da zagotovimo trajno nemoteno ter brezhibno delovanje javne razsvetlja­ve, zmanjšanje porabe elektricne energije ter zagotavljanje mejnih vrednosti svetlobnega onesnaževanja okolja. S sklenitvijo koncesijske pogodbe pa je bil narejen tudi prvi korak k energetsko ucinkoviti prenovi javne razsvetljave v obcini Grosuplje, ki pravzaprav pomeni zamenjavo starih in gradnjo novih, bolj ucinkovitih naprav, žarnic, svetil, regulatorjev in druge opreme. Konec leta 2012 se je Obcina Grosuplje prijavila na javni razpis za energetsko sanacijo šol in vrtcev s tremi vlogami, in sicer z vrtcem Kekec na Trubarjevi cesti, z Osnovno šolo Louisa Adamica z vrtcem Tinkara na Tovarniški cesti in s Podružnicno šolo Šmarje - Sap, v zacetku leta 2013 pa na javni razpis za energetsko sanacijo šol, vrtcev, zdravstvenih domov in knjižnic še s tremi vlogami, in sicer z Osnovno šolo na Adami-cevi cesti v Grosupljem, z vrtcem Pika v Šmarju - Sapu in z obstojecim zdravstvenim domom, ob katerem se gradi prizidek. Obcina Grosuplje je uspela prav z vsemi šestimi vlogami. Objekt, ki smo ga s sredstvi, pridobljenimi iz Kohezijskega sklada Evropske unije, uspešno sanirali že v letu 2013, je Podružnicna šola Šmarje - Sap, 19. maja 2014 je šola pridobila tudi energetsko izkaznico. Z energetsko sanacijo objekta smo obcutno zmanjšali toplotne izgube in znižali visoke stroške ogrevanja, dolgorocna želja pa je, da bi energetsko sanirali vse javne objekte. Predaja energetske izkaznice Podružnicni šoli Šmarje - Sap. Socasno z energetsko sanacijo Podružnicne šole Šmarje - Sap je potekala tudi njena prepotrebna razširi­tev. Že konec leta 2013 je šola pridobila kar tri velike ucilnice, med katerimi so tudi ucilnica za gospodinj­ stvo s kuhinjo, en manjši kabinet, trim kabinet oz. mala telovadnica, nastalo pa je tudi novo povezovalno stopnišce. S sredstvi Evropske unije, pridobljenimi preko programa LEADER LAS, pa smo prenovili tudi otroško in mladinsko športno igrišce poleg šole. Šmarska šola pa ni edina, ki je v zadnjih letih doživela veliko prenovo. Že leto prej je doživela temeljito rekonstrukcijo Podružnicna šola Kopanj, prenovljena šola je svoja vrata odprla 16. maja 2012 in šolarje povabila v svoje moderno, a domacno zavetje. Prenovljena stavba je pod svoje okrilje sprejela tudi pred­šolske otroke, vsakodnevni živžav tako tam popestrijo tudi otroci iz vrtca Trobentica. Prvi šolski dan, 3. september 2013, pa je bil zagotovo prav poseben dan za šolarje, ki so šolski prag prestopili v Osnovni šoli Louisa Adamica na Adamicevi. Pricakali so jih res lepo prenovljeni prostori. Podružnicna šola Kopanj v novi preobleki. V tednu otroka, od 1. do 7. oktobra, so v letu 2012 na svoj racun prišli tudi naši najmlajši, saj smo v kar šestih enotah Vzgojno varstvenega zavoda Kekec Grosuplje, in sicer v enotah Kekec, Tinkara, Pastircek, Mojca, Rožle in Pika, predali svojemu namenu nova otroška igrala. Postavili smo kar 45 novih igral in sanirali okoli 850 varnostnih podlag. Obcina Grosuplje ima okolju prijazno zeleno barvo tudi v grbu, ki nas opominja, da razmišljamo zeleno, skrbimo za cisto okolje, posledicno pa bomo v naši obcini tudi zdravo živeli. Zgodba z zelenimi projekti tako še ni zakljucena. Izredno obsežen zeleni projekt, ki je še vedno v teku, predstavlja tudi izgradnja kanalizacije in nad­gradnja centralne cistilne naprave. Obcina Grosuplje se je v letu 2011 prijavila na razpis za dodelitev nepovratnih sredstev iz Kohezijskega sklada Evropske unije za nujno potrebno ureditev kanalizacijskega omrežja ter rekonstrukcijo in povecanje kapacitet cistilne naprave v obcini Grosuplje. Vdecembru 2012 je bila Obcini Grosuplje izdana odlocba, s katero ji je bilo dodeljenih 14,7 milijona evrov. Izvajalec gradnje podjetje Riko je z deli pricel avgusta 2013, vsa dela na kanalizacijskih vodih in cistilni napravi pa bodo predvidoma zakljucena do poletja 2014, poskusno obratovanje cistilne naprave bo nato trajalo 12 mesecev. Obcina Grosuplje je za izgradnjo kanalizacije in nadgradnjo centralne cistilne naprave prejela 14,7 milijona evrov iz Kohezijskega sklada Evropske unije. Že vse od avgusta 2013 potekajo intenzivna dela za izgradnjo kanalizacijskih sistemov in nadgradnjo oziroma rekonstrukcijo cistilne naprave v obcini Grosuplje. Na sistem odvajanja in cišcenja, ki se bo zaokrožil s sodobno cistilno napravo, se bo prikljucilo najmanj 95 % prebivalcev dvanajstih naselij. Cistilna naprava bo zagotovila optimalno cišcenje, posledicno pa se bo obremenjevanje okolja mocno zmanjšalo. Investicija se izvaja na obmocju Grosupljega, Šmarja - Sapa, Spodnjega Blata, Gatine in Ponove vasi–Št. Jurija. Kanalizacijsko omrežje v Grosupljem je bilo urejeno le deloma. Graditi se je namrec pricelo že pred šti­ridesetimi leti in je bilo zato na vec odsekih dotrajano. Celotni kanalski sistem je bil pretežno sestavljen iz polivinil kloridnih, azbestno cementnih in betonskih cevi, cistilna naprava s kapaciteto 10.000 popula­cijskih enot (PE) pa je bila preobremenjena in potrebna sanacije. Na celotni kanalski sistem so vkljucena tudi okoliška naselja, Šmarje - Sap, Veliki Vrh, Cikava, Sela, Brezje pri Grosupljem, Perovo in Spodnja Slivnica. Ta naselja odvajajo odpadne vode po kanalskih sistemih B, C, D, E, F in po glavnem kanalskem zbiralniku »S«, ki je bil prav tako v slabem stanju, v to preobremenjeno cistilno napravo, potrebno sanacije. Vprojekt smo vkljucili tudi naselja Spodnje Blato, Gatina in Ponova vas–Št. Jurij, ki so bila že v taki meri opremljena s kanalizacijo, da je bilo nacrtovanje izgradnje povezovalnih kanalov na novo cistilno napravo ekonomicno. Na obmocju obcine Grosuplje tako poteka izgradnja 14.644 metrov nove kanalizacije, 7 crpališc in 3 zadr­ževalnih bazenov ter nadgradnja obstojece centralne cistilne naprave Grosuplje s sedanje kapacitete 10.000 PE na 20.000 PE. Dela za izgradnjo kanalizacije in nadgradnjo centralne cistilne naprave potekajo po planu. 22. maja 2014 so si potek in napredovanje del za izgradnjo kanalizacije in nadgradnjo centralne cistilne naprave v obcini Grosuplje ogledali tudi predstavniki Generalnega direktorata za regionalno in mestno politiko pri Evropski komisiji in Službe Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko. Šlo je za reden pregled projektov, ki se financirajo iz evropskih skladov Evropske komisije. Služba Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko je izpostavila projekt izgradnje kanalizacije in nadgradnje centralne cistilne naprave v naši obcini kot primer dobre prakse. Gradnjo centralne cistilne naprave v Grosupljem so si kot primer dobre prakse ogledali predstavniki Evropske komisije. Projekt je za samo obcino in obcane izrednega pomena, saj pomeni celovito reševanje problematike z odvajanjem in cišcenjem odpadnih komunalnih voda. Z novim kanalizacijskim sistemom, ki bo zgrajen vo­dotesno, bo prepreceno uhajanje odpadnih voda v tla in naprej v podtalnico. Del kanalizacijskega sistema pa je tudi nova cistilna naprava, ki bo omogocila optimalno cišcenje. Odvajanje in cišcenje odpadnih voda bo pozitivno vplivalo na ohranjanje naravnih virov in biotske raznovrstnosti. Zmanjšanje onesnaževanja okolja pa bo izboljšalo življenjske pogoje prebivalstva. Ob koncu investicije bo na kanalizacijo s cišcenjem na cistilni napravi na novo prikljucenih cca 1900 pre­bivalcev. Poleg tega bo ucinek cišcenja po novem ustrezen še za cca 9.800 prebivalcev, ki so sicer že danes prikljuceni na cistilno napravo, na centralni cistilni napravi pa se bodo cistile tudi greznicne gošce in mulji iz malih cistilnih naprav še cca 5.500 prebivalcev. Celotna vrednost tega dela projekta znaša 21.552.324 evrov in ga delno financirajo Republika Slovenija, Kohezijski sklad Evropske unije v okviru Operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastruk­ture za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete »Varstvo okolja - podrocje voda«, prednostne usmeritve »Odvajanje in cišcenje komunalnih voda« in Obcina Grosuplje. Z zelenimi, okolju prijaznimi projekti bomo nadaljevali tudi v prihodnje in raven kakovosti bivanja prebi­valcev obcine Grosuplje na ta nacin še povecali. Za višjo raven kakovosti bivanja prebivalcev je zagotovo pomembna tudi dobra zdravstvena oskrba. Vendar Zdravstveni dom Grosuplje, ki se nahaja v dveh locenih objektih, funkcionalno, prostorsko in organizacijsko ne zadošca vec potrebam zdravstvene oskrbe Grosupljega in okolice. Zaradi vzpostavitve boljše oskrbe bomo dogradili prizidek z novimi splošnimi ambulantami in prostori za nujno medicinsko pomoc, ki so sedaj od glavne enote zdravstvenega doma dislocirani. 10. decembra 2013 je bila s podjetjem GIC gradnje podpisana pogodba za gradnjo prizidka k Zdravstvene-mu domu Grosuplje v vrednosti cca 3.500.000 evrov z DDV, 12. marca 2014 pa smo že položili temeljni kamen. Dela za izgradnjo prizidka k Zdravstvenemu domu Grosuplje bodo zakljucena septembra 2014. Položitev temeljnega kamna za izgradnjo prizidka k Zdravstvenemu domu Grosuplje. Nov prizidek k zdravstvenemu domu bomo zgradili vzdolž hriba, desno od zdravstvenega doma. Nova stavba bo obsegala pritlicje in prvo nadstropje, z dvema starima objektoma pa jo bo povezoval stekleni povezovalni hodnik oziroma lobby, ki bo hkrati predstavljal tudi novi glavni vhod. Prizidek bo obsegal 8 splošnih ambulant, urinski in hematološki laboratorij, službo nujne medicinske po­moci, garažo, tehnicne prostore in povezovalni hodnik. Dostop gibalno oviranim v vse objekte pa bo omogocen z dvigali. Zasnova objekta predvideva upoštevanje nacel trajnostne in energijsko varcne gradnje. Pri tem sta po­membni tudi sama umestitev objekta in orientacija. Umestitev pritlicnega dela v teren omogoca boljšo to-plotno zašcito, medtem ko orientacija na jugovzhod omogoca dobro osoncenje in je primerna za namestitev soncnih in toplotnih kolektorjev. Pri zasnovi mirujocega prometa želimo zagotoviti cim vec parkirnih mest zaradi velike prometne obreme­njenosti, ki jo prinaša lokacija, odmaknjena od sredstev javnega prevoza. Skupno število parkirnih mest bo tako 110. Od teh je 73 parkirnih mest predvidenih na zunanjem parkirišcu in 37 v garaži. Novi prizidek bo zagotovil dovolj parkirnih mest, preprosta gradnja pa bo omogocala dovolj cenovno ugodne rešitve in tudi kasnejšo nadgradnjo ob hkratni odstranitvi starejših funkcionalno manj ustreznih obstojecih objektov. Da bodo zdravstvene storitve obcanom še dostopnejše, se nova zdravstvena postaja predvideva tudi v centru Šmarja – Sapa. Sicer pa želimo, da center Šmarja – Sapa, ki je drugi najvecji kraj v naši obcini, uredimo tako, da bo krajanom nudil prostor za druženje in kjer bodo lahko na enem mestu in v svoji nepo­sredni bližini opravili nujne opravke. 18. januarja 2012 je v Družbenem domu v Šmarju – Sapu potekala javna predstavitev Obcinskega podrob­nega prostorskega nacrta Šmarje–Staro pokopališce.Obmocje urejanja se deli na dve prostorski enoti. Prvo predstavlja površina, namenjena gradnji dveh poslovno stanovanjskih objektov, kjer bi svoje mesto našle zdravstvena postaja, banka, pošta ter podobne storitvene uslužnostne dejavnosti. Med objektoma pa je predvidena tudi manjša plošcad – trg, kjer bi bilo možno izvajati manjše krajevne prireditve. Druga prostorska enota je javna parkovna površina. Ta obsega površine, namenjene otroškemu igrišcu, kamor bodo lahko svojo iskrivost in veselje vnesli mladi nadobudneži, prav tako pa tudi površine, ki bodo namenjene sprehajanju, posedanju in igram na igralni travni površini. Del javne parkovne površine bo namenjen cerkvenemu spominskemu obeležju. V zadnjih letih smo izvedli tudi rekonstrukcijo številnih cest v naši obcini, dobili pa smo kar štiri nova krožišca: pri Logotu, pri Fortuni, Pod gozdom in pred Obcino Grosuplje, ki smo ga na simbolni ravni tudi v imenu ostalih krožišc slovesno predali svojemu namenu 20. maja 2013. Svojo koncno podobo pa je krožišce dobilo 23. maja 2014, ko je Rotary klub Grosuplje obcanom podaril spomenik, ki ga je izdelal Peter Jovandaric – repliko konja s keltske svastike, ki predstavlja tudi grb obcine Grosuplje. Novo krožišce pred obcinsko hišo. Krožišci pri Logotu in Pod gozdom sta montažni, pri Fortuni in pred Obcino Grosuplje pa sta stalni. Kro­žišca bodo zagotovila boljšo prometno varnost, boljša pa bo tudi pretocnost prometa skozi našo obcino. Cilji, ki jim torej naša obcina vseskozi sledi, so varna, zelena in povezana obcina. Želimo si obogatiti tudi športno, rekreativno in predvsem družabno življenje naše obcine. V zacetku leta 2013 smo predstavili kar štiri nove kolesarske poti, ki potekajo po naši obcini, in nas po­peljejo mimo številnih znamenitosti, med njimi so najbolj poznane: Magdalenska gora, Tabor Cerovo, Županova jama in Radensko polje. Te poti so »Grosupeljska družinska kolesarska pot«, »Po sledeh starodavnih Ilirov«, »Pozdrav netopirjem v Županovi jami« in »V objemu cvetlic in metuljev«. S kolesom se lahko popeljemo mimo Magdalenske gore, ki jo pestra zgodovina arheoloških raziskav in bogate arheološke najdbe uvršcajo med najbolj znana arheološka najdišca v Sloveniji, ali pa mimo bisera dolenjskega krasa Županove jame in protiturškega tabora Cerovo, enega najpomembnejših kulturnozgodo­vinskih spomenikov v Sloveniji, ali pa se spustimo v objem cvetlic in metuljev slikovite krajinske podobe Radenskega polja. Poleg kolesarjenja je nedvomno prijetna, predvsem pa zdrava rekreacija v naravi tudi hoja. To še posebej velja za hojo po Poti zdravja, ki smo jo odprli 17. maja 2014, in poteka od pokopališca Resje Grosuplje proti Spodnji Slivnici. Pot zdravja oznacuje 6 totemov, ki so postavljeni na petih tockah. Obarvani so z modro in zeleno barvo. Ce se odlocimo za hojo z vmesnimi vajami, sledimo zelenim tablam, ce pa bi želeli preizkusiti svojo telesno zmogljivost, sledimo modrim tablam. Pot je namenjena rekreaciji, dobremu pocutju, pripravljajo pa se že tudi drugi projekti v naši obcini, ki bodo naredili hojo in kolesarjenje še prijaznejše. Uredili bomo sprehajalno pot na Košcakovem hribu, ki bo povezovala zdravstveni dom na eni strani in Hotel Kongo na drugi strani, pogovori pa potekajo tudi o novi kolesarski poti od Ljubljane do Grosupljega. Projekt, ki bo v Grosupljem dvignil kvaliteto športnih dejavnosti, bo vsekakor novi športni park nasproti naselja Soncni dvori. Ko bo obcinski podrobni prostorski nacrt izdelan, bodo tam prostor našle dejavnosti, kot so nogomet, košarka, odbojka, skate park, tekaške proge in podobno. Skratka, vsebin za aktivno preživljanje prostega casa ne bo manjkalo. Naj omenimo še športno rekreativno prireditev Kolesarski maraton treh obcin, ki je namenjena tako dobro pripravljenim rekreativcem, kot tudi tistim nekoliko manj, zato pa lahko izbirajo med progami razlicnih zahtevnosti. Da bo Kolesarski maraton treh obcin namenjen res vsem generacijam, smo tradicionalno prireditev leta 2012 obogatili še z Družinskim kolesarskim maratonom. Družinski kolesarski maraton je namenjen družinam in predvsem tistim, ki radi uživajo v neokrnjeni naravi. Vsako leto je bolj živahna prireditev Grosuplje v jeseni. Vedno širše prepoznana in prav tako že tradicionalna prireditev je tudi Grosuplje v jeseni. Od leta 2011 Kolodvorsko in Taborsko cesto vsako leto preplavi množica društev, organizacij in podjetnikov. Zazna­muje jo bogat kulturni in zabavni program, otroški živ žav ter hrana in pijaca ob zvokih znanih slovenskih izvajalcev. Pripravili: Jelka Kogovšek Miha Simoncic Stane Stopar Jana Roštan OBCINA IVANCNA GORICAV LETIH 2012-2013 Dušan Strnad* Obcina Ivancna Gorica sledi usmeritvam sprejetega Lokalnega razvojnega programa na razlicnih podroc­jih. V 2013 je bil sprejet Obcinski prostorski nacrt, in tako smo se pridružili dobri tretjini slovenskih obcin, ki imajo sprejet ta pomemben strateški dokument. Podlaga za nadaljnji razvoj obcine je 370 ha, od tega 100 ha novih zazidalnih površin. Uspeli smo doseci spremembo namembnosti zemljišca, ki podjetju Akrapovic, d. d., omogoca razvoj v skladu z njihovimi potrebami. Sprejetih je bilo tudi nekaj OPPN, ki omogocajo preobrazbo naselja Ivancna Gorica v središce obcine in razvoj turisticne dejavnosti, v pripravi pa so OPPN, ki bodo omogocili posodobitev nekaterih vodilnih naselij v obcini. Za Ivancno Gorico velja izdvojiti dve stvari. Obcina Ivancna Gorica je s 26. julijem 2012 vzpostavila nov prometni režim parkiranja v središcu kraja, s tem pa se je zacela tudi podrobnejša kontrola dovoljenega, casovno omejenega, brezplacnega parkiranja osebnih vozil na obmocjih kratkotrajnega parkiranja (MODRA CONA), tako kot je oznaceno s prome­tno signalizacijo (do 90 minut). Voznik je dolžan oznaciti CAS PRIHODA in po izteku 90 minut vozilo odstraniti. Na tak nacin smo uredili mirujoci promet, ki je jezil številne obcane in lastnike lokalov v središcu Ivancne Gorice. Pred tem smo v središcu Ivancne Gorice zaceli izvajati gradbena dela, ki so temeljito posegla v zunanjo podobo našega obcinskega središca. Obcina Ivancna Gorica je že 2011 odkupila zemljišce pri kulturnem domu oz. med slašcicarno in Karlingerjevo domacijo, v 2012 pa je zacela te površine urejati. Vbodoce tega dela središca ne bo vec kazilo opušceno zemljišce s starim gospodarskim poslopjem, nekdaj poznanim kot prodajalna sadja in zelenjave. Prenovljena fasada zdravstvenega doma in knjižnice na vstopu v naselje skupaj z novim otroškim igrišcem prav tako pripomoreta k lepšemu izgledu. Za piko na i pa smo uredili tudi plošcad pred obcinsko stavbo. * Župan Obcine Ivancna Gorica Seveda pa duše naselju ne vdihnejo stavbe, temvec ljudje in dogodki, zato smo veseli, da je tržnica pre­rasla koncept lokalne samooskrbe in postaja prireditveni prostor in povezovalni dejavnik skozi vse leto. Na omenim zgolj dve prireditvi: tematski dan na tržnici v Ivancni Gorici, ki so ga organizatorji poime­novali Zaplešimo na tržnici. Osrednja tema dogajanja ob pestri ponudbi na stojnicah je bila predstavitev folklornega izrocila, ki ga ohranjajo naše domace skupine, skupine iz okolice in posamezniki, ki igrajo na ljudska glasbila. Vrhunec programa je bil nastop folklornih skupin iz Makedonije in Latvije, udeleženk 8. mednarodnega folklornega festivala Slofolk. Prav tako pa smo znova obudili nekatere obicaje, na primer tradicionalno pustno povorko, ki jo je pripravila Plesna šola Guapa v sodelovanju z Obcino Ivancna Gorica. Poleg dobrot na pustni tržnici so se v povorki predstavile številne skupinske in posamezne maske ter v središce Ivancne Gorice privabile številne obi-skovalce. Trudimo se za enakomeren razvoj cele obcine. Zavedamo se, da je potrebno veliko vlagati v izgradnjo infrastrukture. Vsodelovanju z obcino Grosuplje smo bili uspešni pri pridobivanju nepovratnih sredstev iz Kohezijskega sklada za izvedbo skupine projektov »Odvajanje in cišcenje odpadne vode v porecju Krke – 3. sklop«, ki pomeni vzpostavitev urejanja odvajanja in cišcenja komunalnih odpadnih voda v porecju Krke v obcinah Grosuplje in Ivancna Gorica. Predmet tretjega sklopa je izgradnja kanalizacijskih sistemov in nadgradnja oziroma rekonstrukcija cistilnih naprav, da bi z urejeno komunalno infrastrukturo prikljucili najmanj 95 % obremenitve posamezne aglomeracije na sistem odvajanja in cišcenja, ki se koncuje s sodob­nimi cistilnimi napravami, ki omogocajo optimalno cišcenje in s tem zmanjšano obremenjevanje okolja. Vrednost omenjene skupine projektov za obe obcini je 25.578.911 evrov. Uspešni smo bili tudi na razpisu SVLR za vodovodni sistem Kuželjevec–Korinj (Oskrba Suhe krajine s pitno vodo), s katerim smo potrdili našo usmerjenost v enakomeren razvoj obcine in ohranitev podeželja. Leta 2013 je na Malem Korinju potekala slovesna otvoritev novega vodovodnega sistema Kuželjevec– Korinj, ki bo oskrboval približno 60 gospodinjstev v naseljih Veliki in Mali Korinj ter Laze nad Krko. Projekt, vreden približno 1 milijon evrov, je delno sofinanciral tudi Evropski sklad za regionalni razvoj v višini dobrih 420.000 evrov, preostanek sredstev pa je zagotovila Obcina Ivancna Gorica. Na težavnem kamnitem terenu so zgrajeni 7800 m dolg vodovodni sistem, vodohran kapacitete 100 m3 in eno crpališce. Zgradili smo poslovilna objekta v Šentvidu pri Sticni in na Muljavi, ki sta bila vec kot potrebna, in ure­dili pokopališce v Ivancni Gorici. Ideja o pokopališcu v Ivancni Gorici je stara približno dvajset let in je povezana z nacrti dolgoletnega župnika Jožeta Kastelica. V nacrtih za gradnjo cerkve in župnišca za no-voustanovljeno župnijo je namrec obstajala tudi ideja o ureditvi pokopališca s poslovilnim objektom. Do delne uresnicitve teh nacrtov je prišlo že leta 2010 z izgradnjo poslovilnega objekta, v letu 2012 pa so bila izvedena tudi dela na novem pokopališcu. Gradnja poslovilnega objekta in pokopališca je potekala v sodelovanju župnije, krajevne skupnosti in ob­cine. Poleg proracunskih sredstev obcine so sredstva zbrali tudi krajani sami. Nova pridobitev je za krajane KS Ivancna Gorica izrednega pomena, saj so do sedaj uporabljali pokopališce in poslovilni objekt v Sticni. Leta 2012 smo slovesno odprli novi most Breg pri Zagradcu–Drašca vas, ki bo odslej varno služil krajanom na obeh straneh reke Krke. Izgradnja mostu je bila skupen projekt obcin Ivancna Gorica in Žužemberk. Star lesen predvojni most je bil nazadnje obnovljen z udarniškim delom vašcanov pred približno štiride­setimi leti, zadnjih nekaj let pa je bil zaradi dotrajanosti zaprt. Prizadevanja, da bi krajani vasi na obeh straneh Krke dobili nov most, so trajala kar nekaj let, letos spomladi pa sta obcini podpisali pogodbo z izvajalcem del, CGPNovo mesto, v vrednosti 190.000 evrov. Nov most nosilnosti 5 ton je dolg 24 metrov in širok 6 metrov. Odprli smo novo otroško igrišce v Višnji Gori in posodobili ter obnovili otroško in športno igrišce v Sticni. Novo otroško igrišce je razveselilo tudi malcke v Ambrusu. Nadaljevali smo z izgradnjo turisticnih tock po krajevnih skupnostih in projekt zakljucili v Sobracah. V okviru praznovanja obcinskega praznika smo tako odprli še zadnjo, dvanajsto turisticno tocko in na tak nacin povezali vse krajevne skupnosti pod enotno blagovno znamko Prijetno domace. Prostor za info tocko so Sobracani skrbno pripravili ob regionalni cesti, ki pelje skozi vas. Ob urejenem pocivališcu zdaj stojita poleg table tudi reklamni kozolec in lipa, ki so jo zasadili na predvecer otvoritve. Že v prvih dneh se je izkazalo, da je lokacija primerna in dovolj opazna, saj se mnogi vozniki in kolesarji ustavijo, kar pa je bil tudi namen celotnega projekta. Ves trud Sobracanov, ki so ga vložili v izgradnjo in pripravo info tocke, je poplacan ob ugotovitvah mnogih, da je to ena najlepših tock v obcini. Zgrajena turisticna infrastruktura je omogocila kolesarski rekreativni maraton, katerega namen je bil promovirati obisk turisticnih info tock in krožne poti Prijetno domace po obcini Ivancna Gorica. Slednji se je zgodil ob dnevu državnosti, ki ga že vrsto let pripravlja Obcina Ivancna Gorica v sodelovanju z obcinsko turisticno zvezo in društvi. Vsakoletni maši za domovino in proslavi s kulturnim programom se je pridružila še športna prireditev. Še isto leto so preskusili krožno pot obiskovalci z avtodomi. Vozili so se vse od Leskovca pri Višnji Gori, preko Ivancne Gorice, proti Litiji. Vmes so spoznavali ponudbo na turisticnih kmetijah, ki so na novo uredila postajališca za avtodome, kulturno dedišcino, kulinariko in razlicne aktivnosti, ki so na voljo vsem tistim, ki so se »okužili« s potovanjem z avtodomom. Krožno pot so spoznali tudi konjarji. Vletu 2013 pa je bila vzpostavljena še pešpot Prijetno domace. Otvoritveni pohod po Krožni pešpoti Prijet-no domace je potekal od petka, 4. oktobra, do nedelje, 6. oktobra 2013. Vtreh dnehse je pohoda udeležilo približno 150 pohodnikov. Vsi niti niso imeli namena prehoditi celotne trase, tako se je dnevno pohoda udeležilo od 30 do 50 pohodnikov. Vseh dvanajst krajevnih skupnosti, ozi­roma vseh dvanajst info tock na Krožni pešpoti Prijetno domace, je uspelo v treh dneh prehoditi devetnajstim ude­ležencem, med njimi je bil tudi župan Obcine Ivancna Gorica Dušan Strnad. V treh dneh, oz. 34 urah in 20 minutah hoda, ter po 3274 višinskih metrov sku­pnega vzpona so pohodniki prehodili 115 km poti. Pri vsem tem pa je potrebno poudariti, da so bili pohodniki na številnih posto­jankah, kmetijah, izletniških turizmih, gostinskih lokalih, razglednih tockah, vinskih goricah, zaselkih in vaseh ter v vseh krajevnih skupnostih izredno lepo sprejeti in pogošceni z dobrotami, s prijaznim nasmehom in gostoljubno besedo navdušenih domacinov. V okviru slogana Prijetno domace smo zamenjali 17 tabel, ki so postavljene ob cestah na obcinskih mejah. Tabla ima ob vstopu oz. izstopu iz obcine pozdravni napis, oblikovana pa je v skladu z novo graficno podobo obcine. Ker našo obcino precka še avtocesta, v prihodnosti nacrtujemo tudi primerno obeležitev obmocja obcine ob tej prometnici. Še posebej pa smo ponosni na priznanji, ki sta ju prejela Hrastov Dol in Ambrus. Hrastov Dol, vas v Krajevni skupnosti Dob z nekaj vec kot sto prebivalci, je na tekmovanju Turisticne zveze Slovenije 2012, Moja dežela – lepa in gostoljubna, zasedla prvo mesto med vasmi, ki so se potegovale za naslov najlepše urejenega vaškega jedra. Turisticna zveza Slovenije je pod castnim pokroviteljstvom predsednika RS Boruta Pahorja in v sodelova­nju z Ministrstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo RS – Direktoratom za turizem in internacionaliza­cijo že dvaindvajsetic zapored razpisala tekmovanje na podrocju turizma, urejanja in varstva okolja, Moja dežela – lepa in gostoljubna 2013. In kot kaže, je bila komisija Turisticne zveze Slovenije zadovoljna ob obisku Ambrusa, saj je Ambrus med štirinajstimi kraji, ki so se potegovali za najlepše vaško jedro, osvojil tretje mesto. V 2013 je obcinski svet sprejel tudi strategijo razvoja turizma, v kateri so podana izhodišca za nadaljnje delo na podrocju turizma, med drugim tudi nadgraditev sicer odlicnega dela turisticne zveze in turistic­nih društev. V ta namen smo ustanovili Javni zavod Prijetno domace za turizem, kulturo, promocijo in upravljanje muzeja Josipa Jurcica. Naloga zavoda je omogociti sinergijo med turizmom in kulturo, pove­zati ponudbo in pomagati ponudnikom pri razvijanju produktov in trženju. Leta 2013 je potekala na Krki konferenca o inovativnih lokalnih skupnostih (InLoCom), ki sta jo v sode­lovanju z Obcino Ivancna Gorica in lokalnimi društvi pripravila Razvojni center Srca Slovenije in družba Vibacom. Konference, ki jo je tokrat gostila naša obcina kot aktivna clanica Razvojnega partnerstva Srca Slovenije, so se udeležili predstavniki obcin in razlicnih javnih in zasebnih organizacij s podrocja turizma, kulture in gospodarstva, predvsem z obmocja Srca Slovenije in tudi širše po Sloveniji. Goste je v dvorani Družbene­ga centra Krka v uvodnem nagovoru pozdravil gostitelj, župan Dušan Strnad, ki je med drugim poudaril, da je za uspešno delovanje lokalnih skupnosti kljucno povezovanje in vkljucevanje ljudi z razlicnih podrocij. Kot primer pa je navedel uvedbo blagovne znamke »Prijetno domace«, ki je skupna zgodba vseh krajevnih skupnosti in turisticnih ponudnikov, povezanih v 12 biserov obcine Ivancna Gorica. Leta 2012 pa je na Kopališki ulici v Višnji Gori potekala svecana otvoritev prenovljenega kopališkega kompleksa Mestnega kopališca Višnja Gora. S tem je Višnja Gora dobila sodobno opremljeno mestno kopališce, ki pa se bo dopolnjevalo s turisticno ponudbo kraja in celotne obcine. S slovesnostjo je bila obeležena tudi 75. obletnica kopališkega turizma v kraju. Pozorni smo na dogajanje v gospodarstvu. Ustanovili smo Podjetniški kolegij župana. Namen tega stro­kovno-posvetovalnega telesa je prisluhniti konkretnim problemom in oviram podjetnikov in obrtnikov v naši obcini. Na ta nacin bo obcinska uprava dobila ideje in zamisli, kako še izboljšati pogoje za razvoj gospodarstva v obcini. Vokviru te pobude in sodelovanja s pobrateno obcino Hirschaid je skupina podjetnikov iz obcine Ivancna Gorica odpotovala na srecanje z nemškimi kolegi v pobrateni obcini. Namen obiska je širjenje povezovanja med obema obcinama, ki sta do sedaj sodelovali zlasti na podrocju kulture, šolstva in gasilstva. Vprostorih trgovskega centra Neubert XXXL v Hirschaidu smo predstavnikom pobratene obcine in nekaterim tam-kajšnjim podjetnikom predstavili gospodarstvo iz obcine Ivancna Gorica, svojo dejavnost pa je osebno predstavilo 18 naših podjetnikov. Notranje in cezmejno povezovanje med obcinami kot nacin preseganja krize je bilo glavno sporocilo okro­gle mize, ki je potekala v sklopu Dneva obrti in podjetništva v obcini Ivancna Gorica. Na njem so se predstavili obrtniki in podjetniki iz naše obcine in pobratene obcine Hirschaid, okrogli mizi pa so prisostvo­vali ugledni govorci: predsednik vlade Republike Slovenije Janez Janša, predsednica slovensko-nemške gospodarske zbornice Gertrud Rantzen, župan pobratene obcine Hirschaid Andreas Schlund in gostitelj, župan obcine Ivancna Gorica Dušan Strnad. Prvi tovrstni dogodek v naši obcini je bil namenjen izmenjavi znanj, izkušenj in pogledov na izzive ter priložnosti na podrocju podjetništva in obrti v prihodnje. Vokviru ukrepov za dolgorocni trajnostni razvoj obcina Ivancna Gorica išce možnosti za boljše gospodarske razmere tudi z aktivnostmi, kot je županov podjetniški kolegij. Prav v tem sklopu je nastala ideja po vzpostavitvi gospodarskega sodelovanja s pobra­teno obcino Hirschaid, rezultat tega pa je bila tudi organizacija tokratnega sejemskega dogodka. Na raz­stavnem prostoru v športni dvorani Osnovne šole Sticna je svoje dejavnosti predstavljalo vec kot 60 vecjih, srednjih in manjših gospodarskih organizacij in obrtnikov s podrocij proizvodnje, storitev, kmetijstva, domace obrti in kulinarike. Med njimi so bila vsa najvecja podjetja iz naše obcine. Na razstavnem prostoru se je predstavljala tudi skupina podjetnikov iz Hirshaida. Soboto, 9. novembra 2013, je zaznamovala prireditev Mladi in podjetništvo, ki je potekalo na pobudo Podjetniškega kolegija župana Dušana Strnada in v sodelovanju z Mladinskim svetom Obcine Ivancna Gorica. Bilo je zanimivo, bilo je zabavno. Bili smo podjetni, bili smo mladi, imeli smo se Prijetno domace v prostorih Srednje šole Josipa Jurcica. Poleg predstavitev podjetnikov, agencij za zaposlovanje, Zavoda za zaposlovanje, Študentskega kluba so se predstavili mladi kadri. Na voljo so bile tudi zanimive delavnice. Leta 2012 so v pobrateni obcini Hirschaid praznovali obcinski praznik. Slovesnosti se je udeležila tudi delegacija iz obcine Ivancna Gorica. Na približno 700 kilometrov dolgo pot so se podali predstavniki ob­cinske uprave z županom Strnadom na celu, nekateri clani in clanice obcinskega sveta, drugi predstavniki javnega življenja iz naše obcine ter pevci Mešanega pevskega zbora iz Zagradca. Pobratena obcina Hir­schaid je ob prazniku podelila nekdanjemu županu naše obcine, Jerneju Lampretu, naziv castnega obcana obcine Hirschaid. Obcina Ivancna Gorica namerava meseca maja 2014 obeležiti 15. obletnico pobratenja z nemško obcino Markt-Hirschaid. Župana Dušan Strnad in Andreas Schlund nadaljujeta bogato tradicijo medsebojnega so-delovanja, zato bo v ta namen od 23. do 25. maja 2014 v Ivancni Gorici in okolici potekal sklop dogodkov, prireditev in svecanosti. Dogodke bo aktivno sooblikovala tudi 100-clanska delegacija gostov iz Hirscha­ida ter predstavniki razlicnih organizacij, društev in skupin obcanov iz celotne obcine Ivancna Gorica. Sklop dogodkov in prireditev je obcina Ivancna Gorica prijavila na program Evropske unije, Evropa za državljane 2007–2013, ki sta ga sprejela Evropski parlament in Svet, predstavila pa ga je Evropska ko­misija, ki ga izvaja preko svoje Izvajalske agencije za izobraževanje, avdiovizualno podrocje in kulturo – EACEA. Vdrugem prijavnem roku do 1. junija 2013 pa je bil iz Slovenije sprejet le en projekt – projekt Obcine Ivancna Gorica. Med vec sto prijavljenimi projekti iz 19 držav je bilo vsega skupaj sprejetih 74, od tega najvec, štirinajst, iz Nemcije. Tradicionalni 20. pohod po Jurcicevi poti je v našo obcino zopet pritegnil na tisoce pohodnikov z vseh koncev Slovenije. Pohodniki so se na pot podali iz mestnega jedra Višnje Gore, kjer so s krajšim kultur­nim programom obeležili 120-letnico ustanovitve Planinske zveze Slovenije. Pot se je nadaljevala vse do najvišje tocke pohoda na Polževo, od tam naprej pa se je spustila do Jurciceve domacije na Muljavi, kjer je potekala osrednja svecanost, na kateri so okoli pet tisoc pohodnikov nagovorili župan Obcine Ivancna Gorica Dušan Strnad, podpredsednik Planinske zveze Slovenije Borut Peršolja in predsednik Planinskega društva Polž Aleš Erjavec, za dobro voljo pa so spet poskrbeli fantje skupine Orlek. Aktivni so tudi starejši. Na Sokolski ulici v Ivancni Gorici je v organizaciji Obcine Ivancna Gorica in Sveta župana za starosti prijazno obcino potekalo medgeneracijsko kulturno srecanje pod geslom VSI SMO ENA GENERACIJA, ki je pred obcinsko stavbo privabilo veliko število obiskovalcev. Na plošcadi pred obcin­sko stavbo sta zbrane nagovorila župan Dušan Strnad in predsednica Sveta za starosti prijazno obcino Milena Vrencur, nato pa so se na odru zvrstili številni nastopajoci razlicnih generacij. Obcina Ivancna Gorica je vstopila v slovensko in svetovno mrežo starosti prijaznih mest in obcin s skle-pom obcinskega sveta jeseni 2011. Vkljucitev v mrežo je rezultat sodelovanja z Inštitutom Antona Trste­njaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje. Leta 2013 je uradno postala del Svetovne mreže staros-ti prijaznih mest in obcin v okviru Svetovne zdravstvene organizacije (World Health Organization). Uspešno uresnicujemo tudi Lokalni energetski koncept. Leta 2013 sta pri Vzgojno izobraževalnem centru v Ivancni Gorici Obcina Ivancna Gorica in Družba Petrol, d. d., slavnostno odprli kotlovnico za daljinsko ogrevanje na lesno biomaso. V okviru podeljene koncesije za izvajanje izbirne gospodarske javne službe za dobavo toplote iz kotlovnice na lesno biomaso »DOLB IVC« bo Petrol, d. d., zagotavljal ogrevanje vzgojno-izobraževalnih ustanov, in sicer Vrtca Ivancna Gorica, Osnovne šole Sticna in Srednje šole Josipa Jurcica. Celotna investicija je znašala 750.000 evrov. Gradnja je zajemala povsem nov objekt kotlovnice na lesno biomaso z dvema kotloma na lesne sekance skupne nazivne moci 800 kW. Ogrevalni medij bo preko 350 m toplovodnega omrežja in petih toplotnih postaj ogreval pet uporabnikov, katerih skupna neto ogrevalna površina znaša 14.200 m2. Prikljucna moc uporabnikov bo 1.270 kW. Ocenjena letna prodana kolicina toplote znaša 1.500 MWh, za kar bo porabljenih 1.700 m3 sekancev. Petrol bo omogocal dobavo lesnih sekancev tudi iz lokalnega obmocja, seveda pa bodo lokalni pridelovalci morali zagotoviti primerno kva­liteto in stalno dobavo surovine. Z novozgrajenim sistemom DOLB bosta Petrol, d. d., in Obcina Ivancna Gorica zamenjala dosedanjo uporabo fosilnih goriv (v 15-letnem obdobju 700.000 l kurilnega olja in 55 t utekocinjenega naftnega plina) z obnovljivim virom energije (OVE). Obstojece, zastarele kotlovnice na fosilna goriva bodo lahko služile kot rezervni vir, stroški ogrevanja pa se bodo znižali v povprecju za cca 20 odstotkov. Omenjena sanacija bo, poleg izboljšave delovnih pogojev za ucence in zaposlene, mocno zmanjšala tudi porabo energije in s tem povezane stroške za ogrevanje, saj je bila šola kljub temu, da ne gre za star objekt, energetsko potratna. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007–2013, razvojne prioritete Trajnostna raba energije, prednostne usmeritve Energetska sanacija javnih stavb. Z nepovratnimi sredstvi bo sofinanciran del celotne investicije, najvec v višini 85 % verodostojno izkazanih in placanih stroškov. Vsklopu povecevanja energetske ucinkovitosti in skladno s cilji Lokalnega energetskega koncepta smo se odlocili, da vsem obcanom ponudimo brezplacno svetovanje energetskega strokovnjaka. Obcina Ivancna Gorica je v prostorih centra Žolnir leta 2013 odprla energetsko pisarno in svojim obcanom ponudila nas­vete s podrocja ucinkovite rabe energije. Pisarna, in s tem svetovanje, sta prav tako namenjena pravnim osebam. Podjetniki ter zastopniki družb lahko dobijo koristne informacije in usmeritve pri upravljanju z energijo. Svetovanje zajema tudi predloge za prijave na razpise za nepovratne spodbude (subvencije) ali kreditiranje obcanov, ki jih nudijo razne usta­nove (Eko sklad, ministrstva, dobavitelji energije …) pri ustrezni zasnovi sanacije objektov za zmanjšanje rabe energije in izkorišcanje obnovljivih virov energije. Smo ena prvih obcin, ki smo v celoti prenovili javno razsvetljavo in jo prilagodili predpisom glede svetlob­nega onesnaževanja, hkrati pa bistveno izboljšali energetsko ucinkovitost in porabo energije. Na javnem razpisu je Obcina Ivancna Gorica kot najugodnejšega ponudnika izbrala podjetje Eltec Petrol z Bleda, ki je 2013 prenovil vso javno razsvetljavo v obcini s sodobnimi in energetsko visoko ucinkovitimi svetili. V ta sklop sodi tudi vodenje javne razsvetljave z daljinsko kontrolo pri prižigu in ugašanju svetil. Vrednost investicije znaša 430.828,14 evrov. Uspešna so tudi naša društva. V soboto, 18. maja 2013, je v dvorani OŠ Sticna v Ivancni Gorici potekal zakljucni turnir cetverice za naslov državnega prvaka v rokometu v najmlajši kategoriji – mlajši decki B. Ekipa RK SVIŠ Ivancna Gorica je na turnirju najboljše cetverice premagala vse tri nasprotnike in osvojila prvi naslov državnega prvaka v 22-letni novejši zgodovini RK SVIŠ Ivancna Gorica. Kapo dol in vse cestitke igralcem, trenerju Aleksandru Polaku, ostalemu strokovnemu vodstvu ekipe in vsem, ki so pri­pomogli k prvovrstnemu uspehu. Uspešna je tudi clanska ekipa SVIŠ, ki se je uvrstila na zakljucni turnir najboljših 4 ekip v pokalnem tekmovanju. V letu 2013 je v Ivancni Gorici potekalo praznovanje 40-letnice Nogometnega kluba Ivancna Gorica. Ob jubileju so clani NK Ivancna Gorica priredili medgeneracijsko srecanje nogometašev, clanov, športnih funkcionarjev, pokroviteljev in ljubiteljev nogometa v Ivancni Gorici. Pred vrhuncem sobotnega popoldneva, 15. junija, tekmo med clanskima ekipama NK Ivancna Gorica in NK Olimpija, je potekala še krajša slovesnost, na kateri je bila predstavljena zgodovina NK Ivancna Go-rica vse od leta 1973 dalje. Zbrane sta nagovorila župan Dušan Strnad in predsednik kluba Rafael Koren. Župan je vsem aktivnim in nekdanjim clanom in igralcem izrekel ob jubileju iskrene cestitke, klubu pa zaželel, da bi na temeljih dolgoletne tradicije crpal potreben navdih za uspešno delovanje v prihodnosti. V znak zahvale sta župan in predstavnik Nogometne šole Ivancna Gorica, Tomaž Vesel, predsedniku kluba izrocila prvi pionirski dres iz leta 1973 ter original plakata, ki je vabil na tekmo ivanškega nogometnega kluba leta 1974. Nadzorni odbor Obcine Ivancna Gorica je na svoji 8. seji, ki je potekala v sredo, 3. oktobra 2012, obrav-naval odstopno izjavo predsednika Cvetka Zupancica. Dosedanji predsednik je namrec konec junija na­stopil funkcijo predsednika Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) in tudi zastopnika interesov kmetov v državnem svetu. Državni svetnik je postal tudi župan Dušan Strnad, tako da ima Obcina Ivancna Gorica kar 2 predstavnika v državnem svetu. Nadzorni odbor je za novo predsednico soglasno imenoval dosedanjo clanico Magdaleno Urbancic. Dosedanji predsednik Zupancic pa ostaja clan nadzornega odbora. Magdalena Urbancic, doktorica medicine, je javnosti znana kot direktorica Centra za zdravljenje bolezni otrok v Šentvidu pri Sticni, sicer pa je aktivna v politicnem in javnem življenju obcine Ivancna Gorica. V zadnjih dveh mandatih je bila tudi obcinska svetnica, leta 2012 pa je prejela zlati grb Obcine Ivancna Gorica. V letu 2013 je postal castni obcan Obcine Ivancna Gorica akademski slikar France Slana. France Slana (1926) se je od leta 1949, po koncani akademiji, preživljal kot ilustrator in risar stripov za razne casopise. Nato je leta 1959 dobil štipendijo za študijsko bivanje v Parizu. Nagrado Prešernovega sklada je prejel leta 1964 za ciklus umetniških stvaritev z motiviko po potresu porušenega Skopja. Prvo samostojno razstavo z naslovom Ribe iz vojaške skicirke je imel Slana že leta 1953 v Mali galeriji v Ljubljani. Potem je razstavljal doma in v tujini: v Kairu, Münchnu, Stuttgartu, Gradcu, Parizu, Zagrebu, Rimu, Milanu, New Yorku, Bostonu idr. Živi in dela v Ljubljani in v vasi Krka v naši obcini. Z razstavami in ustvarjanjem na Krki je prispeval k prepoznavnosti in ugledu naše obcine. V letu 2012 je v 100. letu starosti umrl Franc Kalar, castni obcan Obcine Ivancna Gorica. Rojen je bil 18. oktobra 1912 v Ivancni Gorici. Franc Kalar je veljal za oceta livarske tradicije v Ivancni Gorici, iz katere je nastalo današnje podjetje Livar. Bil je aktiven v razlicnih organizacijah in društvih, velja za ustanovnega clana Avto moto društva Šentvid pri Sticni, Združenja šoferjev in avtomehanikov Ivancna Gorica, bil je castni clan vec drugih dru­štev, kljub visoki starosti pa je še vedno rad zapel skupaj z Zagra­škimi fanti. Obcina Ivancna Gorica mu je ob njegovi 90-letnici, leta 2002, za njegov doprinos k razvoju in širši prepoznavnosti naših krajev podelila naziv castnega obcana. Iz navedenega je razvidno, da Obcina Ivancna Gorica napreduje in se razvija. V Ljubljani je v sklopu 8. dnevov obcin in srecanja županov potekala konferenca Zlati kamen 2014, na kateri je bila podeljena nagrada Zlati kamen za razvojno najbolj prodorno obcino. Obcina Ivancna Gorica je pri oceni uspešnosti, ki zajema razvojne kazalce celotnega mandatnega obdobja 2010–2014, dosegla visoko cetrto mesto. Priznanje je župan Dušan Strnad prejel v družbi podžupana Tomaža Smoleta in nove direktorice obcinske uprave Irene Lavrih, ki je prevzela naloge in odgovornosti v letu 2013. Poslovanje Obcine Ivancna Gorica je bilo v obdobju 2012–2013 stabilno, brez posebnosti in primerljivo z obdobjem 2010–2012. Real.2010 Real.2011 Real.2012 Real.2013 Indeks 12 3 4 5 6=5/4*100 Skupaj prihodki 12.316.777,10 12.364.011,96 11.940.482,21 12.622.751,77 105,71 Tekoci prihodki 11.435.666,14 11.204.622,14 11.291.707,02 11.404.544,48 101,00 Kapitalski prihodki 158.614,34 202.837,85 95.189,49 58.992,17 61,97 Prejete donacije 786,00 306,00 625,00 657,00 105,12 Transferni prihodki 721.710,62 956.245,97 552.960,70 1.158.558,12 209,52 1 Real. 2010 2 Real. 2011 Real. 2012 Real. 2013 3 4 5 Indeks 6=5/4*100 Skupaj odhodki Tekoci odhodki Tekoci transferi Investicijski odhodki Investicijski transferi 11.904.599,01 3.138.019,96 4.257.628,35 4.274.949,13 234.001,57 12.621.925,40 10.580.943,00 14.527.996,47 3.059.988,03 3.184.880,40 3.798.104,14 4.326.573,18 4.458.792,31 4.446.565,88 4.828.916,30 2.625.960,48 6.081.523,40 406.447,89 311.309,81 201.803,05 137,30 119,25 99,73 231,59 64,82 OBCINA DOBREPOLJE V LETIH 2012–2013 Janez Pavlin* Center Vidma z obcinsko zgradbo Obcina Dobrepolje je solidno razvita podeželska obcina, ki je relativno blizu prestolnice. V primerjavi s podobnimi obcinami se skoraj na vseh podrocjih uvršcamo okoli zlate sredine, torej je razvitost obcine dokaj uravnotežena. Obcina Dobrepolje ima dobro demografsko sliko. Sorazmerna bližina prestolnice vpliva na ugodno vred­nost selitvenega prirastka. Po številu otrok na družino je obcina v slovenskem vrhu, delež družin brez otrok je majhen, enako velja tudi za delež enostarševskih družin. Po drugi strani veliko število otrok vpliva na manj ugodno vrednost kazalnika starostne odvisnosti. Zelo dobra vrednost selitvenega prirasta vpliva na nadpovprecno vrednost skupnega prirastka. Indeks staranja je povprecen, manj ugodno vrednost beleži le koeficient starostne odvisnosti – torej delež prebivalcev v ekonomsko odvisnih starostnih skupinah (mladi in starostne skupine, kjer prevladujejo upokojenci). Po indeksu podjetniške dinamike je obcina uvršcena v zlato sredino. Število podjetij raste, na kar vpliva razmeroma majhen delež izbrisov družb iz registra. Stopnje rasti prihodka so na slovenskem povprecju, prav tako tudi ustvarjena dodana vrednost na prebivalca. Obcina Dobrepolje je med obcinami z najnižjo stopnjo brezposelnosti v državi. Tudi stopnja rasti brez­poselnosti je pod povprecjem, enako velja za delež težje zaposljivih oseb. Po deležu delovno aktivnega prebivalstva in številu delovnih mest na 1000 prebivalcev je obcina na zelo dobrem povprecju. Le delež najzahtevnejših delovnih mest je opazno nižji. * Župan Obcine Dobrepolje Prebivalci obcine Dobrepolje uživajo dober življenjski standard. Vecina kazalnikov ima vrednosti, ki ob­cino uvršcajo rahlo nad povprecje. Število prejemnikov socialnih pomoci je nizko. Bruto prejemki na prebivalca so blizu povprecja, ceprav so place v obcini med nižjimi v državi. Znacilnost podeželskih obcin je visoka stopnja socialne kohezije in Dobrepolje v tem ni izjema. Vlaganja obcine v kulturo in šport so blizu zlate sredine. Glavne prednosti obcine Dobrepolje so:  nizka stopnja brezposelnosti,  soliden življenjski standard z razmeroma majhnim obsegom socialnih problemov,  ugodna lega, ki združuje podeželski znacaj kraja z relativno bližino prestolnice,  uravnotežen razvoj. Kljucni razvojni izzivi so:  spodbujanje trajnostne rabe energije,  sredstva iz evropskih virov,  podjetništvo je sicer relativno razvito – še intenzivnejši razvoj je verjetno najboljše jamstvo za solidno razvojno sliko obcine v prihodnosti. Obcina Dobrepolje spada v Ljubljansko urbano regijo in s tem je prikrajšana pri korišcenju evropskih sredstev za razvoj regij. V perspektivi 2007–2013 nam je pripadlo le 104.000 evrov, a kljub temu smo izpeljali kar nekaj investicij. Vletu 2013 smo obnovili oziroma izvedli rekonstrukcijo kuhinje s pripadajocimi prostori na Osnovni šoli na Vidmu, saj se je pokazalo, da so bile vse inštalacije dotrajane. Potrebna je bila ojacitev nosilne plošce kuhinje za novo kuhinjsko tehnologijo. Izvesti je bilo nujno še nekaj dodatnih del, ker ni bilo nacrtov obstojece kuhinje in dodatnih prostorov. Vrednost celotne investicije (rekonstrukcija in kuhinjska tehnolo­gija) je bila 330.000 evrov. Del nove kuhinje v OŠ Dobrepolje Investicija v gasilski dom v Strugah je bil potrebna, saj za gasilski kamion, ki ga je PGD Struge dobilo, ni bilo ustreznega prostora in je bil parkiran v privatnih prostorih. Po katastrofalnih poplavah septembra 2010 je PGD Struge dobilo tudi coln, a prostora, kje ga shraniti, prav tako ni bilo. V veliko veselje nam je bilo odprtje novega gasilskega doma v Strugah, katerega gradnja se je zaradi birokratskih ovir vlekla vec let. Nekaj težav je bilo pri pripravi dokumentacije, a nato so stvari stekle z vecjo hitrostjo. Gasilski dom z okolico je bil zgrajen oziroma dograjen v vsem svojem sijaju prej kot v osmih mesecih. Vnjem je v pritlicju prostora za dva kamiona, coln s prikolico, kotlovnico in sanitarije. V nadstropju pa so pisarna, sanitarije, vecnamenski prostor s kuhinjo. Ob gasilskem domu je prostor za vad­bo (gasilske vaje) in vecje parkirišce. Investicijo so zgledno vodili clani gradbenega odbora PGD Struge. Vrednost investicije je 308.000 evrov. Gasilski dom v Strugah V letu 2012 smo priceli z izgradnjo podtlacne kanalizacije v Ponikvah, ki jo bomo v letu 2014 zakljucili. Vrednost investicije po pogodbi je 1.287.000 evrov. Vfazi idejne zasnove smo se posvetovali z razlicnimi strokovnjaki, domacimi in tujimi projektanti, katera vrsta kanalizacije je za vas Ponikve bolj primerna: klasicna ali tlacna - vakuumska. Ugotovili smo, da ima vakuumska kanalizacija (sistem Flovac) številne prednosti. Naj jih naštejem:  nižji stroški investicije,  nizki obratovalni stroški,  hiter izkop in polaganje cevovoda ter signalnega kabla v ozke jarke,  v isti izkopni jarek se lahko polagajo še druge napeljave (voda, plin …),  zanesljivost delovanja zagotavlja minimalne stroške nadzora in vzdrževanja,  majhna skupna poraba energije le na centralni vakuumski postaji,  majhni premeri cevi,  fleksibilnost PE-HD cevi z elektrofuzijskimi spojkami,  okolju prijazen sistem, zaradi podtlaka v cevovodu so onemogocene škodljive emisije,  vakuumski prikljucni jašek ne potrebuje elektricnega prikljucka,  racunalniški nadzor delovanja vsakega posameznega ventila ter celotnega omrežja omogoca eviden­ tiranje in dokumentiranje podatkov. V Sloveniji deluje že sedem vakuumskih kanalizacij (v Logatcu, Dornavi, na Ravnah na Koroškem, v Ljubljani, Brezovici …). Glavne komponente vakuumske kanalizacije sistema Flovac so normalni gravitacijski hišni prikljucek, vakuumski prikljucni jašek, cevni omrežni sistem in vakuumska postaja. Odpadne vode iz hišnega prikljucka dotekajo gravitacijsko v poglobitev PE-HD vakuumskega prikljucne­ga jaška, v katerem je namešcena oprema, ki omogoca kontrolo in uravnava pretok odpadnih vod in zraka v vakuumskem sistemu. Cevovodi se polagajo v t. i. »žagastem profilu« z rahlim padcem v smeri toka. Na dolocenih odsekih cevo­vodov, ki so odvisni od konfiguracije terena, se namešcajo vertikalni skoki. Cevni omrežni sistem je absolutno vodotesen. Najprimernejši material za izvedbo cevnega sistema je PE-HD, saj se z elektrofuzijskim varjenjem dosega popolna vodotesnost omrežja. Vakuumska postaja je srce celotnega sistema, saj se v njej ustvarja za delovanje celotnega sistema potreben podtlak, ki ga proizvajamo z ustreznimi crpalkami. Praviloma je postaja postavljena na najnižji tocki te­rena, s postavitvijo v središce obmocja sistema lahko prispevamo k zmanjšanju skupne dolžine cevovoda. Vakuumska postaja potrebuje ustrezno internetno povezavo. Monitoring omogoca zajemanje, obdelavo in interpretacijo obratovalnih podatkov iz vakuumske postaje in vsakega posameznega ventila. Poleg ucin­kovitega kontrolnega sistema lahko neprekinjeno s pomocjo racunalnika in internetnega dostopa nadzo­rujemo tudi delovanje celotnega sistema. Racunalnik posreduje na izbrane naslove natancno lokacijo ter vrsto motenj. Podtlacna postaja v Ponikvah V Strugah smo v letu 2013 priceli z ureditvijo centra Strug, to je prostor okoli pokopališca oziroma farne cerkve. Vtej investiciji je zajeta obnova obzidja pokopališca, ureditev prostora okoli pokopališca s parkir­nimi mesti, hortikulturna ureditev, razširitev pokopališca in izgradnja steze za pešce od centra do mrliške vežice. Vrednost celotne investicije je 295.000 evrov, od tega smo dobili sofinanciranje v višini 138.000 evrov. Ureditev centra Strug Ureditev centra Strug z razširitvijo pokopališca Uredili smo središce Kompolj, to je prostor okoli cerkve. Ob kategorizirani javni poti smo dotrajano škarpo porušili in zgradili novo. Pred cerkvijo smo uredili prostor s hortikulturno ureditvijo in urbano opremo. Površine okoli cerkve in sam dostop do cerkve smo tlakovali z naravnim kamnom. Središce vasi je tako zgledno urejeno in vašcani Kompolj so z njim zadovoljni. Vrednost investicije je bila 125.000 evrov. Ureditev vaškega centra v Kompoljah Zaradi obnove železniške proge Grosuplje–Kocevje smo veliko pozornosti posvetili varnemu zavarovanju železniških prehodov z zapornicami. Naj omenim, da smo v obcini imeli kar 17 nivojskih prehodov, sedaj pa imamo samo dva (v vasi Cesta in v Ponikvah), ki sta zavarovana z zapornicami. Smo prva obcina ob progi Grosuplje–Kocevje in ena redkih obcin v Sloveniji, ki ima vse železniške prehode zavarovane z zapornicami. Ob tem pa je bilo potrebno izvesti nadomestne poti v skupni dolžini 5,4 km. V vasi Cesta smo uredili železniški prehod 14.2 km z zapornicami z razširitvijo cestišca na 6 m, kot velevajo državni pravilniki, in uredili križišce ter cestišce lokalne ceste Predstruge–Zdenska vas. Ob nadomestni poljski poti je bilo potrebno postaviti še cestno varovalno ograjo v dolžini 380 m. S tem smo zakljucili vsa pot-rebna dela ob obnovi železniške proge, kar nam je naložilo Ministrstvo za infrastrukturo in prostor. Vsem lastnikom zemljišc se zahvaljujemo za služnosti pri izgradnji nadomestnih poti in strpnost pri gradnji. Železniški prehod z zapornicami v vasi Cesta (14.2 km) Železniški nivojski prehod 16.9 km v Ponikvah (gozdna cesta) Vzadnjih dveh letih smo s Telekomom priceli z urejanjem širokopasovnega omrežja po posameznih vaseh. Vvasi Ponikve, kjer je tudi Posebni socialni zavod Prizma, smo prikljucili centralo in TK kanalizacijo, da lahko vašcani uporabljajo dostop do širokopasovnih povezav do 30 Mb/s po obstojecem omrežju. V vasi Podpec so vsa gospodinjstva dobila opticno povezavo, vašcani so sami opravili izkop kanala za položitev opticnega kabla. Obcina je dala služnost za izgradnjo opticne povezave ob kategorizirani lokalni cesti. Od zacetka leta 2014 pa imajo možnost priklopa na širokopasovno omrežje tudi vašcani Kompolj. Telekom je postavil tri manjše centrale, ki omogocajo dovolj veliko zmogljivost za zagotavljanje hitrejšega dostopa do informacijskih tehnologij. Vtem letu je predviden še priklop na širokopasovno omrežje v vasi Podgora. Da bo to mogoce, bodo vašcani s prostovoljnim delom do vasi pripeljali opticni kabel. Sledita še razširitvi omrežja v Bruhanji vasi in Rapljevem. Pri tem projektu opažamo zgledno sodelovanje med obcino, Tele­komom in vaškimi odbori. Takšnega sodelovanja si želimo tudi pri snovanju drugih projektov, saj nam le takšna pot omogoca hitrejši dostop do cilja. V letu 2013 smo se uspešno prijavili na razpis Ministrstva za infrastrukturo in prostor in pridobili 43.500 evrov. Ker v lanskem letu (oktober in november) ni bilo mogoce realizirati predvidene energetske sanacije, smo na ministrstvo poslali prošnjo za prenos sredstev v leto 2014 in dobili pozitiven odgovor v zacetku februarja. Investicija zajema vec del. Za preprecevanje toplotnih izgub je potrebno toplotno izolirati celoten ovoj objekta in stene prostorov Po­družnicne šole Kompolje, ki mejijo na hladne prostore, ter neizolirano podstrešje. Vse stavbno pohištvo na ovoju stavbe bomo ohranili (prihranek pri ogrevanju bi bil nesorazmerno manjši v primerjavi z investicijo pri obnovi). S posegi ne bomo posegali v podobo objekta, saj je okolica zašcitena kot kulturna dedišcina, sam objekt pa ne. Objekt bomo izolirali s 15 cm debelo toplotno izolacijo. Okoli celotnega objekta bomo izvedli izkop, ki bo omogocal toplotno izolacijo zunanjih sten do temelja na nepodkletenem delu objekta. Vsa površina podstrešja bo izolirana z 20 cm toplotne izolacije, zaradi pohodnosti je predvidena deloma trda toplotna izolacija. Nujno bo tudi zamenjati vso kritino. Poleg energetske sanacije bo izvedena tudi rekonstrukcija objekta z novo plošco nad obema ucilnicama in predprostorom. Celotna investicija je ocenjena na 200.000 evrov. S polžjo hitrostjo se premika obrtna cona Predstruge. Naleteli smo na veliko birokratskih ovir, zato smo prišli le do gradbenega dovoljenja za izgradnjo infrastrukture in gradbenega dovoljenja za dostopno cesto z mostom. Upam, da Konzorcij Predstruge, ki je vecinski lastnik te cone, cim prej pricne z izgradnjo infra-strukture. Izgradnja obrtne cone bo ena od prioritet v prihodnjem mandatu, saj se dobro zavedamo pomena novih delovnih mest. Obcina ima pridobljeno gradbeno dovoljenje in izbranega izvajalca del za izgradnjo cistilne naprave v Zdenski vasi in manjkajoce kanalizacije (cca 100 m). S tem projektom smo se prijavili na 8. javni poziv za predložitev vlog za sofinanciranje operacij v okviru prednostne usmeritve »Regionalni razvojni programi«, ki ga je razpisalo Ministrstvo za gospodarstvo, in cakamo na rezultat razpisa. V ta projekt je vkljucena še priprava celotne dokumentacije za izgradnjo kanalizacije v vasi Cesta, ki se bo prikljucila na CN Zdenska vas. Prav tako imamo pridobljeno pravnomocno gradbeno dovoljenje za izgradnjo vrtca in pripadajoce infra-strukture za I. fazo ureditve Šolsko športnega centra (ŠŠC) – JVIZ OŠ Dobrepolje. Izgradnjo vrtca smo uvrstili v letošnji proracun, a so ga svetniki zaradi volilnega leta izlocili. Izveden je bil javni projektni arhitekturni natecaj za ureditev celotnega obmocja ŠŠC – JVIZ OŠ Dobrepolje. Pridobili smo strokov-no najprimernejšo rešitev celovite ureditve (vrtec, zunanja igrišca, parkirišce, prometna ureditev, športna dvorana). Vrtec in pokrito športno igrišce sta nujno potrebni investiciji v prihodnjih treh letih. Obcina Dobrepolje ni zadolžena, za izvedbo nujno potrebnih investicij v prihodnjih letih pa se bo morala zadolžiti (v okvirih zakonodaje in možnosti se Obcina Dobrepolje lahko zadolži najvec do 250.000 evrov/leto.) I. faza ureditve ŠŠC – JVIZ OŠ Dobrepolje Skupaj s petimi obcinami (Kocevje, Žužemberk, Dolenjske Toplice, Mirna Pec in Dobrepolje) smo prip­ravili kohezijski projekt »Suhokranjski vodovod«, za katerega imamo pridobljeno gradbeno dovoljenje in izbranega izvajalca. V tem trenutku cakamo in verjetno bomo še cakali, da vlada odobri svoj delež z od­locbo o sofinanciranju. S tem projektom dobiva obcina Dobrepolje novo povezavo vodovodnega omrežja, kajti sedaj imamo samo en vodni vir (crpališce v Robu). Novogradnja vodovoda bo potekala od Rapljevega v Strugah do Vrbovca v obcini Kocevje, kjer se prikljucujemo na glavni vod. Od Strug do Kompolj bodo zamenjane vodovodne cevi, v Strugah in na Videmskem hribu pa bosta obnovljena vodohrana. Celotna vrednost investicije je 3,5 mio evrov, od tega je delež sofinanciranja obcine 15 %, ostalo so kohezijska sredstva EU in iz državnega proracuna. Posvetili smo se tudi podrocju turizma, kar je opazno pri povecanem številu obiskovalcev, ki radi prihajajo v našo obcino Dobrepolje. Z vzpostavitvijo železniškega potniškega prometa pa bodo možnosti še vecje in zato že pripravljamo programe, ki bodo obogatili turisticno ponudbo »Vse poti vodijo v Dobrepolje«. Veliko je bilo narejenega, veliko smo optimirali in racionalizirali, veliko želja obcanov uresnicili. Nekateri odprti projekti že imajo pridobljeno gradbeno dovoljenje, zanj pa se je treba podati na trnovo pot pridobivanja vseh soglasij, dovoljenj in služnosti. Menim, da je to najtežji del poti, izvedba same investi­cije je bistveno lažja. Za naslednji mandat so pripravljeni skoraj vsi projekti, v pripravi je le še novelacija projekta cistilne naprave v Bruhanji vasi. Torej potrebujemo le sredstva za izpeljavo teh projektov. ODVETNIŠKA DRUŽBA CEFERIN Peter Ceferin* Odvetniška družba Ceferin s sedežem v Grosupljem in s podružnicama v Mariboru in v Kopru posluje kot naslednica Odvetniške pisarne Ceferin neprekinjeno od leta 1967 dalje. Peter Ceferin je namrec 1. januarja tega leta odprl odvetniško pisarno v Trebnjem. Pred tem je svojo va­jeniško dobo opravil kot odvetniški pripravnik pri dveh odvetnikih v Grosupljem: najprej pri odvetniku Dinku Gregorinu (ocetu vrhovne državne tožilke Barbare Brezigar), nato pa še pri odvetniku Francetu Letonji (poznejšemu višjemu sodniku in tajniku Vrhovnega sodišca Republike Slovenije). Po opravljenem odvetniškem izpitu je bil Peter Ceferin edini zaposleni v odvetniški pisarni v Trebnjem. Bil je odvetnik, strojepiska, racunovodja, cistilka in šofer. Pozneje je zaposlil svojega prvega uradnika Ludvika Barago, ki je bil pred tem dolgoletni vodja zemljiške knjige na sodišcu v Trebnjem. Peter se je v zacetku svoje kariere ukvarjal predvsem s kmeckimi pravdami, kasneje pa je pricel prevzemati tudi kazenske zadeve. Po diplomi na Pravni fakulteti v Ljubljani sta pisarno okrepila oba Petrova sinova, Rok in Aleksander, in leta 1993 je bila ustanovljena Odvetniška družba Ceferin, ki se je od tega trenutka dalje pricela ukvarjati z vse težjimi zadevami s podrocja civilnega, kazenskega, gospodarskega, upravnega, ustavnega in med-narodnega prava. Odvetniška družba Ceferin je nato kupila poslovne prostore v bivši stavbi Gradbenega podjetja Grosuplje na Taborski 13, prenovo notranjosti pa je projektirala Petrova hci in sestra Roka in Aleksandra, Petra Ceferin. Petra je doktorica znanosti in tudi profesorica na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani. Aleksander je postal poleg vodenja odvetniške družbe še predsednik Nogometne zveze Slovenije, disciplinski sodnik Svetovne nogometne organizacije (FIFA) in podpredsednik Komisije za predpise Evropske nogometne zveze (UEFA). Rok pa je poleg tega, da je odvetnik, še docent na Evropski pravni fakulteti in tudi solastnik te fakultete. Je clan uredniškega odbora številnih strokovnih revij ter avtor knjige Meje svobode tiska in številnih strokovnih clankov ter razprav. Oce Peter je poleg številnih strokovnih clankov in razprav ter strokovnih knjig Poklicna neodvisnost odvetnika in Odvetniška zbornica Slovenije – odlomki iz zgodovine napisal še dve literarni deli, in sicer Moje odvetniško življenje ter Valat. Je odvetnik z najdaljšim poklicnim stažem v državi, v casu svoje poklicne kariere pa je bil med drugim podpredsednik Odvetniške zbornice Slovenije, clan Sveta za varstvo clovekovih pravic in temeljnih svobošcin, clan Državnega sveta Republike Slovenije itd. Njegova žal že pokojna soproga in mati njegovih treh otrok Roka, Aleksandra in Petre, Ana, je bila ravnateljica Osnovne šole v Grosupljem. Danes je Odvetniška družba Ceferin po številu odvetnikov najvecja odvetniška družba v državi. V njej je med drugim zaposlenih štirideset univerzitetnih diplomiranih pravnikov, med njimi so magistri in doktorji pravnih znanosti. Nekateri med njimi so tudi docenti in profesorji na Evropski pravni fakulteti. Vsi so clani Odvetniške zbornice Slovenije, ki je stalna clanica Združenja odvetniških zbornic in odvetni­kov pri Evropski uniji (CCBE), sama Odvetniška družba Ceferin pa je edina v državi clanica organizacije PraeLegal, ki povezuje izbrane odvetniške pisarne Evrope, Azije in Afrike. Ustanovitelji družbe so dr. Peter Ceferin in sinova doc. dr. Rok Ceferin in Aleksander Ceferin. Družbo vodi upravni odbor družbe, njegov predsednik pa je odvetnik Aleksander Ceferin. Odvetniki Odvetniške družbe Ceferin pravno svetujejo, zastopajo in zagovarjajo stranke pred sodišci in * Taborska cesta 13, 1290 Grosuplje, dr. prava, odvetnik drugimi državnimi organi, sestavljajo listine in zastopajo stranke v njihovih pravnih razmerjih. Za potrebe strank izdelujejo tudi pravna mnenja, pri cemer po potrebi angažirajo tudi strokovnjake z razlicnih fakultet in inštitutov. Svoje delo opravljajo v štirih specializiranih oddelkih: Oddelek za civilno pravo, Oddelek za kazensko pravo, Oddelek za gospodarsko pravo in Oddelek za ustavno in mednarodno pravo. Odvetniška družba Ceferin je edina odvetniška družba v državi, ki ima v kazenskih zadevah dežurno služ­bo 24 ur na dan. To pomeni, da si lahko prizadeti v primeru aretacije ali hišne preiskave zagotovi takojšnjo obrambo odvetnika ob vsakem casu. Podrobnosti v zvezi z organizacijo in delovanjem odvetniške družbe so razvidne s spletne strani, ki je v slovenskem, angleškem in ruskem jeziku objavljena na www.ceferin.si. PEKARNA GROSUPLJE DANES – DA JI PREPROSTO PRIKIMAŠ Mojca Mlakar* Vsedmem desetletju obstoja Pekarna Grosuplje uspešno nadaljuje uresnicevanje svojega poslanstva – ob zavezanosti krušni dedišcini in ohranjanju tradicionalnih postopkov ustvarjanja izdelkov, ki s svojo kakovostjo zadovoljujejo vsakodnevne potrebe kupcev, njihove želje in okuse. Danes Pekarna Grosuplje: zaposluje 200 sodelavcev, njeni mojstri peki izdelajo povprecno dnevno 47,8 ton pekovskih izdelkov, 60 vozil dnevno dostavlja njene izdelke po celotni Sloveniji, kupcem za njihovo popolno zadovoljstvo omogoca izbiro med 146 razlicnimi vrstami kruha, pekovskega in finega peciva, izdeluje 45 odstotkov takšnih izdelkov, ki se dopecejo na prodajnih mestih in tako kupcem ponuja užitek okušanja vedno svežih, še toplih izdelkov, v ospredje postavlja razvoj izdelkov brez dodanih aditivov, ki predstavljajo že tretjino njene proizvodnje in skoraj polovico vsega pecenega kruha. Vsodelovanju s prof. dr. Janezom Bogatajem, vodilnim slovenskim etnologom, se Pekarna Grosuplje v zadnjem obdobju še posebno osredotoca na povezovanje bogate slovenske krušne dedišcine z ino­vativnostjo ob ustvarjanju novih izdelkov. Ko je v letu 2012 kupcem ponudila kar osem novih vrst regionalnega kruha in jih s tem spomnila na morda že pozabljene tradicionalne okuse domacega kruha, je v letu 2013 nadaljevala z razvojem praznicnih kruhov, s katerimi obuja slovensko tradicijo, kupcem ob razlicnih praznovanjih bogati praznicno vzdušje, mojstrom pekom pa prinese priložnost in užitek uporabiti spretnost rocnega oblikovanja in ustvarjanja izdelkov, ki še posebej navdušujejo. Tako so za Martinov praznik pekovski mojstri izdelali praznicni hlebec Martinc, znacilne arhaicne polžaste zavite oblike, obo­gaten s suhimi jabolki in soncnicnimi semeni, ki na simbolicen nacin predstavlja obilje jesenskega casa. * Mercator, d.d., sektor Interna proizvodnja, obrat Pekarna Grosuplje, pomocnica direktorja sektorja Ker so vcasih najboljši kruh pekli ravno v decembrskem casu okrog božica in novega leta, je pekarna za ta cas pripravila Božicnik, dišec po cimetu in nageljevih žbicah, z bogastvom ržene moke, suhega sadja in hrustljavih orehov. Iz zakladnice naše krušne dedišcine mojstri peki za valentinovo obujajo testene pticke, ki po tradiciji prinašajo veselje, ljubezen in klicejo pomlad ter prazniku vracajo domac pecat. Za veliko noc so v Pekarni Grosuplje spekli praznicni kruh Presnecz dišecim pehtranom, s katerim se nadaljuje bogastvo naše krušne dedišcine v sodobni izvedbi. Vpocastitev Prešernovega spomina pa je bil ob slovenskem kul­turnem prazniku razvit Prešernov kruh, narejen iz 100 % slovenske pšenicne moke, z dodanimi suhimi figami in medom. Zaradi visoke kakovosti svojih izdelkov, pri razvoju katerih skrbi za ohranjanje krušnega izrocila v Slove­niji, je Pekarna Grosuplje oktobra 2013 prejela priznanje »Maison de Qualité«, po naše »Hiša ka­kovosti«, ki ga podeljuje mednarodno združenje za kakovost življenja Red sv. Fortunata organizacijam za vrhunske dosežke na podrocju izboljšanja kakovosti življenja, kar vkljucuje tudi prizadevanja in rezultate na podrocju izboljšanja kulture hrane. Mednarodnemu priznanju se je v zacetku leta 2014 pridružilo še Zlato priznanje Gospodarske zbornice Slovenije najboljšim pekovskim izdelkom za kar 12 vrst kruha, ki so vsi brez dodanih aditivov, iz sesta­vin vrhunske kakovosti in pripravljeni po tradicionalnih postopkih. Za Pekarno Grosuplje je to že enajsto leto, ko je prejela tovrstna zlata priznanja, ki ji potrjujejo, da je na pravi poti uresnicevanja svoje vizije in poslanstva in je kakovost temeljna vrednota ter smernica na vseh podrocjih njenega poslovanja. ZNANOST, KULTURA, KNJIŽEVNOST LOUIS ADAMIC: OD PRAPROC DO MOUNTAIN VIEWA Jakob Mler Opus pisatelja Louisa Adamica obsega 17 knjig na skupaj 6000 straneh ter 500 posamicnih razprav in clankov; njegova korespondenca je objavljena le delno. Tudi zapisi o Louisu Adamicu so številni: Henry Christian, ameriški strokovnjak za Adamica, jih je pred štirimi desetletji naštel 500, sam sem jih samo po Cobissu naštel še 200. Pri vsem tem pa mnogi casopisi in revije niso pregledani. Posamezna dela in teme Louisa Adamica so predmet najmanj štirih doktorskih disertacij in osmih magisterijev; o Adamicu je bilo objavljenih vsaj osem monografij. In vendar še vedno ni ne v celoti ne temeljito ne sistematicno prebran in obdelan. Ob vsem tem si seveda ne domišljam, da bi na nekaj straneh lahko o Adamicu po­vedal zadnjo besedo, upam pa, da bo v mojem prikazu nekaj novosti v razumevanju in poznavanju del Louisa Adamica. Louis Adamic je literat, publicist in žurnalist. Prvi žanr se od ostalih dveh razlikuje glede razmerja med kolicino fikcije in dokumentarnosti, torej izmišljije in stvarnosti, zadnja dva pa se razlikujeta predvsem po tehtnosti obravnave. Vsekakor pa noben od teh žanrov glede navedene znacilnosti ni cist. Osrednji in najboljši Adamicev žanr je publicistika. Ta temelji na tiskanem in pricevanjskem gradivu, na raziskavi, intervjuju in anketi, na analizi in komentarju. Poleg teh postopkov uporablja tudi postopke razširjanja, dopolnjevanja, bogatenja porocanja, da ga naredi ne le bogatejšega, ampak tudi bolj ucinkovito in tudi bolj zanimivo. Da upošteva tudi zakonitosti trga oziroma uspešnejše prodaje – Adamic je bil pisatelj, ki je živel od svojega pisanja in javnih predavanj – sam nekajkrat odkrito priznava. Kadar pripoveduje o lastnem življenju, ima seveda vecjo svobodo glede takega bogatenja, bolj nerodno je, kadar odstopa od dokumentarnosti v zvezi s porocanjem o drugih resnicnih ljudeh. Zato je neverjetno, da celo najboljši raziskovalci povzemajo avtobiografske podatke iz Adamicevih del kot stvarna dejstva, ne da bi jih pre­verili na objektivnem gradivu, nakar se ta »dejstva« nekriticno ponavljajo po razpravah in leksikonih. Preden trditev ponazorim, si dovoljujem še kratko osebno zastranitev: o jugoslovanski publicistiki Loui­sa Adamica sem imel dolga leta zelo kriticno mnenje: njegovo pisanje se mi je kazalo moralno dvolicno: o politicnem nasilju v kraljevi Jugoslaviji piše zelo kriticno in izcrpno, o politicnem in gospodarskem nasilju in teptanju clovekovih pravic v Jugoslaviji, ki so jo vodili komunisti, pa ni napisal crke: na po­vojno kolektivizacijo zemlje npr. gleda z ocmi abstraktnega humanista: bolecino svojega brata kmeta sicer custveno dojema, toda vzrok njegove bolecine ne vidi v nasilju oblasti, ampak v bratovem nerazu­mevanju napredka. In še: v Ameriki naj bi zaradi delovanja parlamentarnega komiteja za protiameriško dejavnost bila unicena demokracija, gospodarsko zaostalim evropskim državam pa kot najucinkovitejšo popotnico na poti napredka priporoca komunisticno oblast, pri cemer Jugoslavijo enostavno umešca znotraj meja Sovjetske zveze. Danes gledam na Adamicevo delo veliko bolj razumevajoce, in, priznam, tudi obcudujoce, predvsem pa odkrivam v njem ne le ostrega in pronicljivega, ampak tudi tragicnega opazovalca. Vzvezi z biografskim ozadjem se bom omejil na dve tocki Adamicevega življenja: na Praproce oz. njegova kranjska, deška leta, in na Mountain View oz. enigmo njegove smrti, vmes med obema krajema pa bom podal svoje videnje njegove osebnosti in enega dela njegovega pisanja. Adamic je iz rodnih Praproc zacel jeseni leta 1904 hoditi v šolo na Grosupljem, ki je bila odprta istega leta. Po drugem razredu se je, dobrih osem let star, preselil v Ljubljano, kjer je bil pouk nedvomno kvalitetnejši, in tu je jeseni 1908 koncal cetrti razred osnovne šole na Erjavcevi. Morda je naslednje leto obiskoval še peti razred osnovne šole, vendar šolski dokumenti tega ne kažejo, ali pa je prišlo do enoletne prekinitve šolanja. Vprvi razred tedaj osemrazredne gimnazije se je namrec vpisal jeseni leta 1909. Pouk na državnih gimnazijah – Adamic je hodil na Poljansko – je tedaj potekal še v nemšcini, razen pouk slovenšcine in verouka. Drugi razred gimnazije je naredil z negativno oceno iz matematike, vendar je smel napredovati v tretji razred, iz katerega pa je že 12. februarja 1912 izstopil: imel je nezadostno iz latinšcine, geografije, zgodovine in matematike. Ocitno vzrok ni bila težavnost predmetov, ampak odklanjanje takega šolanja. Oce ga je dal ucit za trgovca, vendar je uk Lojze kmalu uporno prekinil in decembra 1912 odšel iz franco­skega Le Havra z ladjo Niagaro v Združene države. Odhod v Ameriko naj bi bil tudi posledica njegove zapletenosti v tiste ljubljanske nemire pred dvema mescema (leta 1913), kot piše v Smehu v džungli (73), pozneje pa je svoj odhod povezal tudi z demon-stracijami, v katerih naj bi njegov prijatelj izgubil življenje. Povezava s prvim in drugim je rezultat fabu­liranja, bogatenja pripovedi, ne zgodovinskih dejstev. Iz tega pa so razlagalci razvili zgodbo, da je bil kot preporodovec zaprt, celo da so ga izkljucili iz državnih šol, vendar to ne drži: Preporod so dijaki ustanovili sredi januarja 1912, nihce od dijakov tudi ni bil nikoli zaradi tega izkljucen; krvave demonstracije pa so se zgodile že leta 1908, kar je ugotovila že Jerneja Petric. Ne vem, zakaj pisatelj ne bi smel v svoj literarni lik vplesti nekih zgodovinskih dogodkov, ce s tem obogati ne le zgodbo, ampak tudi informacijo o pomemb­nem družbenem dogajanju. Literarni raziskovalci pa mu seveda ne smejo slepo verjeti. Take vrste zgodba je verjetno tudi vpis v jezuitsko šolo, pac znak njegovega nazora in potrebe predstavitve pojmovanja kmec­kih ljudi in naših duhovnih razmer. Vvojaških arhivih bo potrebno preveriti tudi njegovo bivanje na fronti leta 1918 v Franciji – ter njegove delovne dogodivšcine na trgovskih ladjah po odhodu iz vojske, o katerih piše v My America (1938). Lojzetov brat, ki je ostal kmet, je menil, da se Lojze ni hotel ne uciti ne delati, kar je seveda zelo preprosta in površna razlaga. Fant je bil nedvomno izjemno nadarjen in izjemno samosvoj: za šolski pouk ocitno ni kazal najmanjšega zanimanja, prevec neživljenjski je bil za radovednega in zvedavega fanta. VAmeriko se ni izselil zaradi šolske polomije ali zaradi gospodarskih težav na domaci kmetiji, ki je zabredla v dolgove, ampak zaradi želja spoznati svet. Bil je izredno odlocen, uporen, nepopustljiv, samostojen, predvsem pa je bil izjemno pragmaticen: znal je delati hitro, preprosto in zelo uspešno. Pozneje je dokazal tudi izredne organizacijske sposobnosti, skratka: rojen za Ameriko. Kmalu se je pocutil bolj Americana kot vecina tis-tih, ki so bili tam rojeni, toda hkrati ni bil nikoli ujet v Ameriko, ni se ji podredil, znal je ostati na distanci, Ameriko obcudovati, opazovati in analizirati ter ohraniti svoj pogled od zunaj. Imel je zelo mocan cut za socialne razmere in še zlasti za položaj delavstva – gotovo tudi pod vplivom ruske revolucije in sovjetske države, pozneje tudi zaradi strašnih posledic gospodarske krize 30-ih let. Ob tem pa so mu veliko pomenili demokracija, svoboda in napredek, progres. Zato je bil naklonjen tudi pred­vojnim jugoslovanskim revolucionarjem. Obcudoval je veliko idejo družbene preureditve, po drugi strani pa je imel izjemen dar opazovanja: ki se kaže npr. celo pri propagandnem portretu revolucionarja Borisa Kidrica, objavljenim leta 1943: »In razodeval je moralno stališce, ki je bilo s kršcansko-mešcanskega stali-šca enako popolnemu pomanjkanju morale. Za stvar je bil pripravljen storiti karkoli.« (str. 152) Z velikim razumevanjem in obcudovanjem piše o jugoslovanski družbeni revoluciji pod vodstvom Tita, toda ob tem mu uide vrsta izjemno kriticnih opazk: napisi o Titu po zidovih Jugoslavije leta 1949 ga spom­nijo na predvojne zidove v Nemciji in Italiji z napisi imen Hitlerja in Mussolinija; za Titovo uniformo v Orlu in koreninah omenja, da je strašna in da ne zameri reakcionarnemu tisku, ce jo primerja z Goebbel­sovo. V istem delu se sprašuje, kakšna je razlika med fanaticnim skandiranjem heroj Tito in tistim Duce, Duce, Duce ali vrešcanjem v Chaplinovem filmu Veliki diktator, ob skandiranju Svetozarju Rankovicu pa citira (nedvomno ne brez razloga) besede Jovana Popovica: »Veste, on je obce znani krvnik, vzdevek, ki so mu ga zahodni casopisi nadeli že zdavnaj. On je ljudožerec, mracni veleum, ki vodi vse neizrekljive grozote.« (Orel in korenine, str. 121) Seveda vse take utrinke takoj zanika, vendar na plitvi ravni videza, ne na ravni protidejstev. In takih opazk, zaradi katerih so državljani Jugoslavije leteli najmanj v zapor ali delovna taborišca, je v Orlu in koreninah kar nekaj. Seveda ni nic cudnega, da je knjiga šele po 19 letih od izida v anglešcini izšla tudi v Jugoslaviji. S stališca videnja in zadržanja je zanimivo tudi Adamicevo porocilo o ogledu Litostroja: »Avto je zavozil skozi mocno zastražena vrata v visoki, z bodeco žico obdani ograji, ki je obkrožala malo industrijsko na­selje.« (str. 216) V spremstvu visokih politicnih voditeljev je Adamic obiskal tudi Strnišce (Kidricevo) in Mariborski otok: »Kakor v Litostroju in v Strnišcu opravljajo službo na Mariborskem otoku posebni milic­niki – in tukaj jih je vec, ker je ta kraj blizu meji in zato bolj ranljiv. Na pobocju hriba nad jezom je bunker, v njem pa dva cujecna vojaka s strojnicami.« (str. 227) Adamic tu dejansko poroca o delovnih taborišcih, ceprav le prikrito; ce bi mu pripisovali, da prizorov ni razumel, bi ga strašno podcenjevali. Zaradi takih ocvirkov, takih odlomkov ni cudno, da so bili jugoslovanski voditelji ogorceni zaradi sicer na splošno in nacelno zelo naklonjenega Adamicevega pisanja. Zato nekdaj nisem ravno okleval glede možnosti, da ga je v Milfordu ubila Udba, ceprav si nisem znal dovolj trdno razložiti, cemu naj bi ga sploh ubili, kateri cilj bi narocnik z ubojem dosegel. Vpletenost Udbe sem domneval še posebej potem, ko mi je Louisov brat povedal, da noben jugoslovanski voditelj ne državni organ ob Louisovi smrti ni izrekel sožalja ne Louisovi materi ne njegovim bratom in sestram. Casopisni komentatorji pa so zelo strastno pisali, kako da ga je ubila ruska, cetniška, ustaška ali belogardisticna roka in celo Vatikan se je omenjal. Instrumentalizirali so Louisovo smrt za krepitev odpora proti nekdanjim in potencialnim nasprotnikom. Ob tem pa obstaja podatek, da je Edvard Kardelj domneval, da je Adamic naredil samomor. O tej možnosti kot enakopravni možnosti smrti piše tudi Janja Žitnik Serafin, omenjajo jo tudi Louisovi prijatelji Vatro Grill, Ana Pracek Krasna, Janko Rogelj, kot najverjetnejšo jo navaja tudi uradna preiskava, ki ji je pritrdila tudi žena Stella Adamic. Sam sem o tem mocno preprican: Adamic je revolucionarjem predal svoje pero, pamet in srce, kar je pomenilo, da je omejil svoj pogled in svojo kriticnost; odlocil se je celo, da je oddajal roko-pis zadnje knjige tekoce v preverjanje jugoslovanskim voditeljem in sami Udbi – voditelji pa so pretrgali stik z njim: zaradi »ocvirkov« niso o knjigi hoteli niti slišati. 19. maja 1951 piše Adamic prijatelju Roglju, da je »v položaju blizu roba obupanosti; necloveško sem truden, in tudi ne zdrav. Poslal sem nekatera poglavja v Jugoslavijo, da jih po možnosti prestavijo – nobenega odgovora. Ne vem, kaj vse to pomeni.« (Louis Adamic, Arhiv Slovenije, mapa 5) Drug zelo hud pritisk je bil povezan s kongresnim Komitejem za protiameriško dejavnost: doživljal ga je kot ukinitev demokracije, razen tega pa mu je zato grozil osebni gospodarski polom: izguba ameriškega knjižnega trga. Tretja stvar je bilo hudo poslabšanje odnosov z ženo Stello; ta se po njegovi vrnitvi iz Jugoslavije ni vec hotela vrniti k njemu na Vzhod, ostala je v Kaliforniji. Povrhu vsega pa ga je prevzemal še obcutek silne nevarnosti, skoraj paranoicni strah 3., atomske svetovne vojne. In splet vsega tega ga je na Mountain Viewu strl. ŽUPNIK MATEJ SITAR IN VAROVANJE CASTITE STARINE – TABORA NAD CEROVIM Drago Samec* Župnik in dekan Matej Sitar je v krajih grosupeljske obcine pustil najbolj aktivna leta svojega polnega, a kratkega življenja. V spominu nam je ostal predvsem s prvo obnovo tabora v letu 1895 in odkritjem fresk v cerkvi na Taboru ter z restavratorjem Matejem Sternenom, s katerim te freske še danes živijo. Matej Sitar (*Ljubljana - Ježica, 19. 8. 1860 – † Šmarje - Sap, 3. 3. 1903) je bil rojen na Ježici pri Ljubljani, tako se je tedaj pisalo, in po bogoslovju v Ljubljani je bil v mašnika posvecen 19. 7. 1884. Kot kaplan je služboval tri leta v Polhovem Gradcu, štiri leta na Vrhniki, eno leto kot kurat v Pivki. V zacetku maja leta 1893 je bil inštaliran na župnijo Št. Jurje pri Šmariji (danes Št. Jurij pri Grosupljem), kjer je po enoletnem službovanju postal župnik in upravljal župnijo do maja leta 1900, ko je bil imenovan za župnika in dekana v Šmarju, saj se je prejšnji dekan Andrej Drobnic upokojil. Pri nas je torej deloval le deset let, sedem let v Št. Juriju in tri leta v Šmarju, a ta leta so bila najbolj intenzivna leta njegovega komaj 42 let dolgega življenja. Nekateri ustvarjalci zgodaj pokažejo svoje talente. Med njimi je bil tudi – že kot bogoslovec – Matej Sitar, saj se je najprej izpostavil z risarskimi poizkusi v alojzijeviškem glasilu Domace vaje, kjer je že 17-leten v šolskem letu 1876/77 priobcil precej risb ter opremo letnikov tudi še v letih 1878 do 1880. Med njimi je nekaj prav posrecenih in lepih rebusov. V Alojzijevišcu so med njegovimi sošolci bili tudi Janez Ev. Krek, Josip Mantuani in Ignacij Žitnik, ce omenimo le nekatere. Posebej so ga vabila predavanja spirituala Janeza Flisa, ki je predaval cerkveno umetnost. Bogoslovec in nato župnik Matej Sitar je ljubil lepoto in se ji predajal tudi s svojim talentom. Zato je v letu 1894 postal ustanovni clan Društva za kršcansko umetnost in tu je imel vec predavanj. Seveda se je vestno udeleževal vseh sej, ki jih je imelo društvo v knezoškofijski palaci v Ljubljani. Bil je izvoljen v dva odseka društva, za starine in za stavbarstvo; bil pa je tudi clan Muzejskega društva za Kranjsko. Po prihodu v Št. Jurij je ob vsem dušnopastirskem delu zacel popravljati župno cerkev, kjer so izdelali nova vhodna vrata s kamnitim portalom, ki ga je poslikal Matej Sternen; zvoniku pa so zamenjali streho. Obno­vil je tudi župnišce, a tega ni vec, saj je bilo požgano leta 1943. Poskrbel je, da so bližnji vaški studenec obzidali in zagotovili dobro pitno vodo. Tudi tri nove kapelice – na Udju, na poti na Kobiljek in v Mali vasi, prav tako tudi kapelica v Pušcavi pod Taborom – so sled njegovega truda. Po prihodu v Št. Jurij je ob vsem dušnopastirskem delu zacel domoljubno delovati, raziskovati in pisati o umetnostnozgodovinskih izsledkih. Na sejah Društva za kršcansko umetnost v Ljubljani je imel vec stro­kovnih predavanj o temah, ki jih je nato objavljal predvsem v Izvestjih Muzejskega društva za Kranjsko, v posameznih izvestjih Društva za kršcansko umetnost, porocila iz okolja in o potovanjih v dnevniku Slovenec, risbe pa tudi v domacem Domu in svetu ter v graškem strokovnem glasilu Der Kirchenschmuck. * Grosuplje, Ljubljanska 35, prof. in višji bibliotekar Župnik Sitar je vse cerkve v krajih svojih službovanj premeril in prerisal, posebej je društvu podaril tudi vec nacrtov kapelic Božjega groba na Kranjskem (v Štepanji vasi, Višnji Gori in Kocevju ter na Grmu in Vrhniki), ki so bile posojene v Gradec za objavo ter nato predane arhivu društva. Ob predavanjih pa je na sejah odpiral tudi druge predloge, med njimi tudi svoj predlog o zimskem tecaju za zidarje in tesarje ob obnovah stavb (npr. na seji v decembru 1900), pa o razstavah domacih umetnikov. Med drugim je zaslužen, da niso podrli stare pleterske cerkve, z nacrti ali napotki pa je pomagal tudi drugod, naj navedem samo usmeritve pri gradnji kapelice na Homcu. Med njegovimi objavami zasledimo potopise, ki prehajajo v esejisticno pisanje o umetnosti in umetnostni zgodovini, kar izjemen pa je spis, ki ga je objavil o Ljubljani po potresu, Ljubljana rediviva, kjer pravi: »Stavba, da bo lepa, mora kazati v celoti in v posamicnih delih svoj namen. - Okraski, mnogoštevilni pilas­tri in nastavki ter kupole drzne oblike še ne dolocujejo esteticne lepote kake stavbe ... Delane so te stavbe v vseh mogocih slogih, zlasti v nemškem in angleškem slogu. Kaj ko bi se kak naš narodnjak spomnil pri novi stavbi te vrste tudi na naše stare, domace, kmecke hiše. Te naše hiše bi dale mnogovrsten, arhitektonicen substrat za take pristne kranjske vile, da bi se le prav obrnil in izobrazil po postavah arhitekture. Vsekako bi naši domaci bogatini bolje ravnali, kakor da dajo posneti kako angleško in nemško stavbo te vrste. Zakaj naj bi bilo vse le »alt-hochdeutsch« ali angleško, zakaj ne enkrat staro-kranjsko?« (Sitar, 1896, 239) V Izvestjih Muzejskega društva za Kranjsko je objavil vec prispevkov o naših spomenikih, med njimi posebej o Taboru pa vec prispevkov z naslovi: Star gotski kelih v cerkvi na Tabru, Taber v šentjurijski fari pri Grosupljem, Poprava tabra in stare slike v taberski cerkvi pri Št. Juriju, o okolici pa Prazgodovinska in rimska gradišca v šentjurski župniji in v okolici. Prispevkom je dodajal risbe, tlorise, stranske rise predme­tov, obicajno s tušem. Njegove risbe so dragocene, saj prikazujejo tedanje stanje tabora, cerkve in odkrite poslikave na slavoloku. V tekstih je poskušal razlagati posamezne dileme, na katere je naletel ob odstiranju preteklih dob. Ob prihodu na novo župnijo ga je najprej in najbolj pritegnil Tabor s svojo podobo in starinskostjo. Tu-kajšnjo antikviteto - kelih - je takoj dal pozlatiti in ga opisal v prvem clanku o novem okolju. Tu je opravljal maše, v sodelovanju z uciteljem Ivanom Remicem organiziral šolska srecanja in na Tabor vodil svoje obiskovalce, ce omenimo le, ko sta ga obiskala stolna vikarja Matija Mrak in dr. Janez Ev. Krek, in jima je tu postregel s pecenim krompirjem. Pri Taboru, ki ga je sklenil rešiti in popraviti, mu je bil najprej svetovalec konservator in kanonik Janez Flis, sicer njegov ucitelj v bogoslovju. Za podporo pri obnovi je prosil Kranjski deželni odbor ter še dunajsko Centralno komisijo za umetnostne in zgodovinske spomenike (Zentral-Kommission für Kunst- und histori­sche Denkmale). Komisija je odobrila 250 goldinarjev in poslala nadinženirja Žužka, ki je Tabor pregledal in dal Sitarju napotke o obnovi. Pod taborom so napravili apnenico, s cimer so si zagotovili apno ter nakupili opeke. Ljudsko izrocilo pove, da so apnenice žgali tudi v Ponovi vasi in Mali vasi. Nekaj apna so prodali, nekaj pa ugasili za tabor. Za vtis o množicnosti obnove prisluhnimo kar njegovemu opisu: »Ohrabrili so se vsi taberski sosešcani in napeljali in nanosili ves potrebni material za zidanje. Ganljivo je bilo gledati 60 ljudi, ki so, deloma na glavi, deloma na ramenih, donašali potrebni material. Bilo je prav kakor spomladi v mravljišcu. Napeljali so v kratkem casu tudi do 40 voz peska eno uro dalec, in to po strmem hribovskem potu, proti vrhu z dvema paroma volov. Ker se pozimi ni nateklo v tabersko kapnico dosti vode, nanesla so je krepka dekleta in žene pol ure dalec iz Ponove vasi in iz Cerovega.« (Sitar, 1896, 76-77) Zidali so domaci zidarji, tesar domacin je na enem stolpu izdelal ostrešje. »Na prva dva stolpa je postavil do poldrugi meter visoke železne nastavke, na katerih se suceta po vetru plocevinasti slovenski zastavi. En nastavek ima na vrhu pozlaceno pušcico, ki kaže proti severu, drugi pa ima pozlacene zacetne crke štirih vetrov. Tako je taber popravljen. Zidovi so pokriti z opeko, ki trdno tici v malti, izpalo kamenje iz njih je nadomešceno z novim, stolpi so na novo pokriti. Dva sprednja stolpa sta popolnoma predrugacena, zlasti stolp, v katerem je cerkovnik. Pri vsem tem pa vsa ta popravila prav nic ne kaze starinskega znacaja taberske stavbe. Tako bi se dalo popraviti še mnogo naših zgodovinskih spomenikov, katerim žuga gotovo porušenje.« Prvotni Tabor s konca 15. stoletja pa nosi še eno dragotino, saj je »freske odkril leta 1895 neutrudni šentjur-ski župnik Matej Sitar, ki je spodbudil prvo popravo tabora.« (Höfler, 2001, 189) Sam pritrjuje, ko navaja, da je odkril prebeljene freske: »Pri popravljanju tabra sem imel priliko natancneje pregledati cerkev sv. Ni-kolaja, ki stoji v sredi njegovega ozidja. Zapazil sem pod beležem neke rudeckaste crte. Zacel sem trkati z lesenim lahkim kladivom spredaj na slavoloku, kjer sta stala pred davnim casom dva stranska oltarja. ... Pri prav varnem in pocasnem delu so se jele prikazovati na dan slike, katere dneva že gotovo nad 150 let niso videle. Prvi se je prikazal sv. Florijan, nosec viteško jekleno opravo, a ne z obicajno celado, ampak s klo­bukom na glavi. ... To mi je dalo pogum, da sem olušcil ves belež raz slik na slavoloku.« (Sitar, 1896, 77) Sam je opisal najdene freske in jih poskušal datirati, tekstu je dodal še svojo risbo najdenih fresk. Kot je zabeleženo v prezbiteriju, je freske že v letu 1897 restavriral znani impresionist Matej Sternen, ki je pri Sitarju zacel svojo restavratorsko pot. Za Sitarja je bil Tabor »vreden, da si ga ogledata domacin in tujec«. Zato je narisal sliko Tabora in njegovih podrobnosti ter jo izobesil na grosupeljskem kolodvoru. Tudi pot na Tabor so z rdeco barvo zaznamovali iz Ponove vasi in iz Št. Jurija. Nacrtovali so še nabiti tablice po markirani poti od grosupeljskega kolodvora do Tabora in dalje do Ledenice. Pri obnovi cerkve v Smrjenah pa je Sitar sodeloval s konzervatorjem Ko­nradom Crnologarjem, ki je bil tedaj ucitelj v Šmarju. Tudi dr. Marijan Zadnikar izpostavi njegovo vlogo: »Po zaslugi domacega župnika Mateja Sitarja, ki je že pred 80 leti opisoval našo cerkev in se je dobro zavedal njenega pomena, je tako med prvimi zašla v naše domace umetnostno zgodovinopisje.« (Zadnikar, 1975, 158) Pri iskanju avtorja fresk na Taboru mu ni bilo prav, da se freskant ni podpisal: »Pri tej priliki naj tu opom­nim naše sedanje domace umetnike, da je res prevelika skromnost, ali pa bojazljivost, ceš, cemu zapisavati ime pod svoje umotvore. Vse, kar je prav!« (Sitar, 1896, 80) Atudi pod svoje objave se ni podpisoval ali pa le z inicialkami, zaradi cesar je ostal prekrit pod tancico casa. Njegovi podpisi so bili le: M. S., S. ali domace hišno ime Martinkov. Župnik Sitar se pokaže tudi kot clovek, saj so skozi cas zabeleženi njegovi darovi ponesrecencem ob po­tresu v Ljubljani, pa obmejnim Slovencem namenjeni darovi društvu Naša straža. Tudi v domacem okolju se je trudil pomagati ljudem po razlicnih poteh, med njimi je bila tudi ta, da so kmalu po prihodu v Šmarje ustanovili hranilnico in posojilnico, ki ji je naceloval do prezgodnje smrti. Vnekrologu v Danici so izpostavili, da je imel še polno nacrtov in da je »nenavadno ljubil lepoto hiše božje in imel za njeno povzdigo gorko srce in vešco roko.« Literatura o delovanju župnika Mateja Sitarja z njegovimi objavami je obsežna in zanimiva. Sitar, Tabor in cerkev bi si že zaslužili, da bi v knjigi izšle njihove izbrane objave, saj bi se tako bolje umestili v naš spomin. Literatura: Höfler, Janez: Srednjeveške freske v Sloveniji. Knjiga 3: Okolica Ljubljane z Notranjsko, Dolenjsko in Belo krajino, 2001. Sitar, Matej: Star gotski kelih v cerkvi na Tabru / S. – Izvestja Muzejskega društva za Kranjsko, 3, 1893, seš. 6, str. 253 : ilustr. Sitar, Matej: Taber v šentjurijski fari pri Grosupljem / opisal in narisal M. S. – Izvestja Muzejskega društva za Kranjsko, 4, 1894, seš. 4, str. 156-161 : ilustr. Sitar, Matej: Poprava tabra in stare slike v taberski cerkvi pri Št. Juriju / opisal in narisal S.– Izvestja Muzejskega društva za Kranjsko, 6, 1896, seš. 2, str. 76-81 : ilustr. (Na str. 78 risba odkrite poslikave na slavoloku.) Sitar, Matej: Ljubljana rediviva / Martinkov. – Slovenec, 1896, št. 239 (17.10.), str. 3-4. Zadnikar, Marijan: Tabor pri Grosupljem. – V: Zadnikar, Marijan: Spomeniki cerkvene arhitekture in umetnosti, 2, 1975, 159-162. Slika: Sitarjeva risba Tabora v Izvestjih Muzejskega društva, 4, 1894, št. 4, str. 159. UMETNOSTNI ZGODOVINAR IZ ŠMARJA – STOLETJE PROF. DR. STANETA MIKUŽA Drago Samec VŠmarju – Sapu nas ob prihodu z avtoceste kmalu sprejme Mikužev spomenik. Vtakratnem Šmarju pri Ljubljani se je pred sto leti, 1. maja 1913, šmarskemu naducitelju Valenti-nu Mikužu in materi Mariji rodil Stane Mikuž, ki je postal opazen umetnostni zgodovinar in kritik. Uciteljska družina se je priselila v Šmarje v letu 1911 in se povezala s krajem, kjer je Stane obiskoval ljudsko šolo, nato pa klasicno gimnazijo v Šentvidu nad Ljubljano. Leta 1932 se je vpisal na umetnostno zgodovino na Filozofski fakulteti, kjer je leta 1936 diplomiral. Kmalu se je zaposlil na Spomeniškem uradu, doktorat pa je opravil pred vojno z disertacijo o barocnem slikarju Francu Jelovšku. Febru­arja 1944 so ga odpeljali v taborišce Dachau, po vojni je bil na ministrstvu za prosveto šef odseka likovne umetnosti in muzejev, od leta 1952 je bil predavatelj in profesor na oddelku za umetnostno zgodovino na Filozofski fakulteti ter še na Likovni in Pedagoški akademiji. Predaval je umet­nost novega veka, posebej rad se je zadržal pri obravnavah Rubensa in Rembrandta, pri njima mu ni bilo nikoli škoda casa. Študentje in sodobniki ga imajo v spominu kot izje­mnega predavatelja in poznavalca, ki je znal izbrati in pou­ dariti posebnosti tematike. »Vspominu živi kot izbran, navzven skorajda plaho zadržan, toda nadvse topel, ljubec in dobrohoten clovek, o katerem so študentje govorili kar kot o ljubeznivem stricku.« Ni samo teoreticno obvladal stroke, temvec se je tudi ucil slikarstva pri ilustratorju Hinku Smrekarju. Vse­skozi je bil aktiven pisec kritik razstav in opisov predstavnikov ter obdobij umetnostnih slogov. Iz množice vec kot 700 znanih objav je težko izbrati oznacujoce. Ce bi želeli podati vse obravnavane umetnike, bi imeli pred seboj zajeten leksikon domacih avtorjev. Omenimo samo posamezna predavanja, ki so izšla kot samostojne knjižice, tako o Da Vinciju ali Michelangelu. Od domacih avtorjev pa se je veckrat lotil impresionistov, posebej Sternena in Jakopica, Janeza Šubica ter Franca Jelovška. Razodene se nam celo kot pretanjen analitik literarnih del (npr. Vladimirja Bartola ali Franceta Kresala) ali tematskih obravnav votivnih slik ali cerkvenih podružnic, pa z obsežnejšo predstavitvijo freske Slavka Pengova v parlamentu itd. Vknjigah so izšle predstavitve Maksima Gasparija, Lojzeta Perka, Ivanu Napotniku je namenil zadnjo in najlepšo monografijo, v periodiki pa se npr. prispevki o Gaspariju vlecejo ves cas od leta 1941 dalje. Prijateljeval je tudi s kiparjem Franciškom Smerdujem. Pogosto je dodajal komentarje k slikovnim prilogam v razlicnih publikacijah, npr. predstavitve Smrekar­jevih ilustracij Levstikovega Martina Krpana v zbirki Kondor, kjer so njegov komentar ponatiskovali v vseh ponatisih. Pred vojno je objavljal v periodiki: Dom in svet, Obisk, Slovenec, Umetnost ter Zbornik za umetnostno zgodovino, v Jutru samo kot odziv na razbitje kipa Franceta Kralja; po vojni pa v revijah in casopisih: AB, Borec, Delo, Knjiga, Likovna revija, Naša sodobnost, Naša žena, Naši razgledi, Nova ob-zorja, Primorski dnevnik, Sinteza, Snovanja, Sodobna pota, Tedenska tribuna, Zbornik obcine Grosuplje, Zbornik za umetnostno zgodovino. Dr. Emilijan Cevc je opozoril še na njegov jezik: »Le kakšen umetnostni kritik je to, ko pa namesto tujk po­rablja, kjer le more, slovenske izraze?« Lep primer njegovega pisanja je opis obiska podeželske podružnice iz leta 1941: »Nekoc sem prišel do dolenjske podružnice. Poprosil sem cerkovnika, da mi jo odpre. »Jej, naj no pocakajo,« me je rotila njegova žena in zbežala mimo mene v cerkev. Nisem ubogal in sem stopil za njo. Tedaj sem razumel njeno prošnjo. Vsredi cerkve je na velikih rjuhah bilo razprostrto žito. Na mizi glavnega oltarja pa so stale latvice kislega mleka in veliki hlebci dobrega domacega crnega kruha. Ženica jih je pravkar skrivala za oltar. Visoko zgoraj na oltarju, v tronu, pa je stal sam sveti Miklavž in zdelo se mi je, da mi bodro prikimuje! Sedaj pa recite, da so naš crni slovenski kruh in drugi sadovi naše zemlje brez božjega blagoslova!« Torej kljub temu, da v njegovih tekstih zaznamo mnogo literarnih elementov, sem zasledil le eno cisto literarno delo, v Borcu objavljeno crtico Ilegalka Muha, kjer poda nasprotje med zaporom v Begunjah in svobodo: »Zunaj je sijalo sonce, veter izpod Stola je valovil mlado žito, iz daljave se je culo šumenje gozdov. Notri pa so bili cementni bunkerji, zadušljiv zrak.« Kot umetnostni zgodovinar je poznal zgodbe odkrivanja srednjeveških fresk v naših cerkvah, od Tabora do Muljave. Pri odkrivanju fresk v cerkvi v Maršicih v letu 1941, od koder je bila doma njegova mati Marija, sta se zavzela brata Metod in Stane. Vporocilu navede: »Meseca avgusta letošnjega leta je odkril sledove fresk tudi v prezbiteriju moj brat dr. M. Mikuž, mi sporocil zanimivo najdbo in obvestil sem Korservatorski urad v Ljubljani. Vodja Konservatorskega urada, prof. dr. Fr. Mesesnel, si je odkritje ogledal in ugotovil njegovo pomembnost ter odredil po sporazumu z g. župnikom pri Sv. Gregorju, duh. svet. Krumpestarjem nadaljnje odkrivanje v prezbiteriju, kakor tudi v cerkveni ladji. Delo odkrivanja in restavriranja je bilo poverjeno prof. M. Sternenu s sodelovanjem prof. B. Bacica in podpisanega. Vsa dela so bila koncana v približno 18 dneh in je njihov uspeh za slovensko umetnostno zgodovino prav pomemben.« Freska sodi v sklop »hrvaške delavnice«, kot npr. na Taboru nad Cerovim. Stane Mikuž je v mladosti srkal vase vtise iz okolja, se z njimi bogatil in ostal vseskozi povezan s Šmarjem in našo tedanjo obcino. Bil je stalen pisec v Zbornik obcine Grosuplje, kjer je pisal o domacih ljudeh in umetnikih, med njimi o konservatorju Konradu Crnologarju ter o slikarjih Francetu in Tonetu Kralju, Ferdu Veselu, Francetu Zupanu in obiskih Riharda Jakopica. Pa prisluhnimo kar njemu samemu: »Da je Jakopic slikal v Šmarju, sem prvic zvedel leta 1934. Tedaj sem se – študent negodnik – lotil raziskav šmarskega dekanijskega arhiva ter sem v ta namen dolocil dva pocitniška meseca. Vprašanje je bilo le, kje in kako bom stanoval ter se preživljal ta cas. Tedaj sem se spomnil našega dobrega družinskega prijatelja dr. Ivana Laha, ki je živel v Šmarju in imel v Gorenjem koncu lastno hišo. Oglasil sem se pri njem, sprejel me je z znacilno slovansko širokogrudnostjo, ki je bila njemu lastna, in ko je zvedel za namen mojega dela, mi je v svoji hiši oskrbel i posteljo i hrano. Cez dan sem se sklanjal nad prašnimi in orumenelimi listi in jih študiral, takole proti veceru pa je prišel dr. Lah: »Dovolj je za danes, greva na sprehod« – in sva šla. Mimo Janca, mimo Šormovega hriba, cez Puljce nad Drco na Razdrto ter odtod domov. Bili so to imenitni spre­hodi, pisatelj mi je spotoma pripovedoval, kako je pisal in komponiral svoje knjige ali pa mi je razlagal razne dogodivšcine iz svojega razgibanega življenja. Dobro pa se spominjam - naj sva se menila o tem ali onem – vedno je pisatelj nazadnje napeljal pogovor na Šmarje, na vas, katero je neizmerno ljubil. In tako mi je nekega dne doma s ponosom pokazal pet ali šest malih poslikanih platen: »Poglej Jakopiceve študije, ki mi jih je mojster poklonil. Prejšnja leta je veckrat prihajal v Šmarje in slikal, pa se je potem oglasil pri meni. Ali veš, kaj pomeni, da je Rihard Jakopic slikal naš kraj?« Jakopicu so se namrec zdeli zanimivi barvni prelivi v kamnolomu. Mikuž omeni, da se je pred vojno lotil šmarskega dekanijskega arhiva, kateremu vojna ni prizanesla. A nasledek tedanjega truda in nato še cetrtstoletnega dela je za nas izjemno zanimiva njegova umetno­stnozgodovinska publikacija z naslovom: Umetnostnozgodovinska topografija grosupeljske kraji­ne, ki jo je v letu 1978 izdal Zavod SR Slovenije za spomeniško varstvo. Tu je zbrana širina njegovega znanstvenega in študijskega prizadevanja. Gradivo je zbiral po arhivih, župnišcih, cerkvah in sploh po terenu. Sam ni imel avta, pa je k sodelovanju povabil tedanjega študenta Damjana Prelovška (umetnostni zgodovinar dr. Damjan Prelovšek, ki je bil upravnik Umetnostnozgodovinskega inštituta ZRC SAZU in veleposlanik v Pragi) kot šoferja in fotografa. Zanimiv Prelovškov pogled na to nepozabno sodelovanje je objavljen v nadaljevanju. Topografija zajema podrocje vse od Škofljice pa do Malega Gabra in Žubine in ostaja osnoven popis umetnostnih spomenikov za - ob izidu - skupno grosupeljsko in sedanji grosupeljsko in ivanško obcino, izvirajoci iz šmarske in šentviške prafare. Za ta leksikon je avtor dr. Stane Mikuž tudi prejel najvišjo tedanjo obcinsko nagrado - Jurcicevo plaketo. V Šmarju - Sapu so se domacinu dr. Stanetu Mikužu leta 2005 oddolžili s postavitvijo spomenika, pobu­dnik pa je bil njegov znanec umetnostni zgodovinar dr. Lojze Gostiša. Osrednji govornik je bil dr. Milcek Komelj, prisoten je bil tudi tvorec spomenika Mirsad Begic, odkril pa ga je tedanji župan Janez Lesjak ml. Mikuž je znal postaviti oznake na pravo mesto, zato koncajmo z njegovim sklepom ob predvojni aferi pri razbitju kipa Slovenska žena Franceta Kralja v polemiki z Elkom Justinom in Corom Škodlarjem v Slovencu (1939, št. 227): »... Kajti jaz sem preprican, da ne Vi, ne jaz in še marsikdo ne, ki se sem pa tja pomudi na slovenskem Parnasu, ni osebnost. Mislim, da moremo besedo »osebnost« danes vzdeti le red-kim Slovencem.« Gotovo mu smemo vzdeti ta naziv in mu biti hvaležni za vse delo, posebej za topografijo naših krajev. Dr. Marijan Zadnikar je izid topografije oznacil kot »pravi vesel dogodek«, katerega smo veseli še danes. Spomenik dr. Stanetu Mukužu ob šoli v Šmarju - Sapu, avtor Mirsad Begic DROBCI S POTI PO GROSUPELJSKI KRAJINI – OB STOLETNICI ROJSTVA DR. STANETA MIKUŽA Damjan Prelovšek* Umetnostnozgodovinska topografija grosupeljske krajine je poleg temeljne študije o barocnem slikarju Francu Jelovšku najtehtnejše znanstveno delo profesorja Staneta Mikuža. Pravzaprav bi se po vzoru dru­gih starejših topografij morala imenovati Dekanija Šmarje pri Ljubljani, vendar je profesor njen naslov nekoliko moderniziral v duhu tedanjega casa, ki ni imel vec posebnega razumevanja za upravno delitev božjega kraljestva na slovenski zemlji. Delo je v zasnovi nastalo sredi tridesetih let minulega stoletja kot diplomska naloga, njen najvecji prispevek pa je, da temelji na virih iz šmarskega župnijskega arhiva, ki je bil shranjen v »turncku« ob župnijski cerkvi, med vojno pa v celoti unicen. To je bil tudi glavni vzrok, da se je profesor Mikuž odlocil za predelavo svojega študentskega dela in njegovo knjižno izdajo. Za kaj takega pa je bilo treba kar nekaj poguma, saj po Stegenšku, Maroltu in Steletu ni vec izšla nobena umetno­stnozgodovinska topografija. Zdelo se je, da sodoben popis spomeniškega fonda presega sposobnost enega samega raziskovalca, ki bi moral biti strokovnjak na razlicnih podrocjih od zgodovine, kulturne zgodovine, umetnostne zgodovine, arhitekture, etnologije, paleografije in še marsicesa drugega. Profesor Mikuž je bil ucenec Izidorja Cankarja in je imel solidno znanje na vec zgodovinskih podrocjih. Pri svojem delu se je oprl na avstrijske topografije, ki so dolgo veljale za vzor, kako je treba obravnavati spomeniški patrimonij. Predavanja profesorja Mikuža so bila posebno doživetje. Z velikim zanosom in zbranimi besedami je štu­dentom v nagneteni predavalnici znal približati umetnost renesanse, ki mu je bila posebno pri srcu. Pri tem je uporabljal stare crnobele skiopticne slike, ki sta jih pred njim rabila že Cankar in Stele. Vmodernejši cas se je le redko spušcal, bilo je mogoce cutiti, da je bilo njegovo zanimanje vendarle pri starejših umetnostnih dobah. Pripravljal se je, da bi dokoncal tudi temeljno delo svojega ucitelja Izidorja Cankarja o zgodovini umetnostnega sloga, ki je obticalo ob koncu renesanse. Nekaj mesecev je v ta namen s štipendijo bival v Rimu, vendar kot se zdi, nikoli ni našel vec mladostnega poguma za tako obsežno nalogo, morda pa je celo sam podvomil v koristnost takega dela, saj so ga medtem prehiteli že mnogi njegovi evropski kolegi. V seminarsko knjižnico na Filozofski fakulteti tedaj ni prihajalo skoraj nicesar iz tujine, za pisanje poglavja o baroku pa bi bilo treba vsaj do Dunaja in tam ob relevantni novi strokovni literaturi presedeti vec mesecev ali celo let. Za to pa profesor Mikuž ni imel ne casa in ne volje in se je raje osredotocil na druge teme iz domacega umetnostnega dogajanja. Ne spominjam se, kako sem zacel sodelovati s profesorjem pri grosupeljski topografiji. Verjetno je odlo-calo to, da nisem bil najslabši študent in sem se že od otroštva rad ukvarjal s fotografijo, imel pa sem tudi majhnega »ficka«, kar je bilo pogoj za obiske terena. Profesorjevemu vabilu sem se rad ozval, saj sem vedel, da se bom pri tem tudi sam marsicesa naucil. V letih 1969 in 1970 sem tako veliko popoldnevov preživel v prijetni družbi profesorja in njegove soproge, ki naju je skoraj redno spremljala na poteh od ene k drugi cerkvi nekdanjega stiškega gospostva. Nista se pritoževala nad mojim majhnim in neudobnim prevoznim sredstvom, kajti imeti avto tedaj med študenti ni bilo nekaj samoumevnega. Profesor ni šofiral in je bil vesel, da je imel na voljo vsaj to možnost. Po drugi strani pa tudi cerkve tedaj še niso bile tako nedostopne kot dandanes. Profesorja so vsi poznali, marsikje pa je bilo še vedno mogoce cutiti prikrito negodovanje nad njegovim bratom Metodom, da je med vojno zapustil duhovniški poklic. S profesorjem se nisva veliko pogovarjala o politiki, ker to tedaj ni imelo nobenega posebnega pomena, niti mi ni pripovedo-val o svojih žalostnih izkušnjah, preživetih med drugo svetovno vojno v Dachauu. Bil je skrajno mehka in cloveška duša, vse prej kot militarist ter dalec od politicnega aktivizma. Ne vem, kaj bi dejal, ce bi vedel, da ga bodo ob pogrebu pocastili vojaki s puškami in mu v slovo izstrelili castno salvo. Vsekakor to ni bilo v njegovi naravi. Lahko pa sem obcudoval, s kakšno ljubeznijo je govoril o domaci pokrajini in o stavbnih * Ljubljana, Zarnikova 11, dr. umet. zgodovine spomenikih, ki so jih gradili naši predniki. Vsak, še tako neznaten detajl je bil zanj zrcalo cloveškega truda in vere v humane vrednote. Kaže, da se je tega tudi sam zavedal in se verjetno celo zbal, da bi ga trenutno navdušenje zavedlo stran od stroge faktografske znanosti, kakršno je na fakulteti gojil njegov profesorski kolega Luc Menaše. To ga je tako zmedlo, da je v koncni verziji rokopisa topografije izpustil vse glagole, ceš, da bo tekst videti bolj strokoven. Pozneje je moral pred natisom knjige dr. Emilijan Cevc besedilo spet spraviti v prejšnjo obliko, da je postalo razumljivo. Ta detajl nam kaže profesorja Mikuža v njegovi najbolj cloveški luci, ko se je brez zadržka predal svojim pristnim obcutkom in tako postal ranljiv samemu sebi. Prav to pa je bilo tisto, kar mlad študent najbolj rabi, strastno navdušenje za predano strokovno delo. Le tako se je mogoce izogniti suhoparnemu pisanju o umetnikih minulih dob, ki so bili ljudje iz mesa in krvi ter so pogosto v slabih ali celo nemogocih razmerah ustvarjali še danes obcudovanja vredne stvari. Vrnimo se k profesorjevim potem po spomladanski, poletni in jesenski pokrajini rojstnega dela Dolenj­ske. Ker za resno fotografsko opremo ni bilo denarja, sem bil vesel starega podarjenega Voigtländra, ki je omogocal vertikalno pomikanje objektiva in s tem delno korekturo perspektive. Direktor Optike na Kon­gresnem trgu mi je ocistil lepilo med lecami, da je aparat spet ostro risal to, kar sem skozi motnico videl na glavo obrnjeno na njegovi zadnji strani. Na ljubljanskem Zavodu za spomeniško varstvo so mi odstopili staro bliskavico s svincevim akumulatorjem. Edino, kar sem si lahko privošcil, je bil imeniten Linhofovov stativ. Tako »oborožen« sem se ob doloceni uri oglasil pri profesorju, ki je stanoval v Ferantovem bloku ljubljanskega Gradišca. Ko smo prispeli do dolocene cerkve, je profesor v beležnico zapisoval svoja opaža­nja in jih primerjal s tem, kar je o objektu zapisal že v študentskih letih. Jaz sem medtem po ustaljenem redu skušal posneti zunanjšcino in notranjost cerkve ter vse detajle, na katere me je opozoril profesor. Pogosto mi je pri delu pomagal tudi njegov mlajši sin, študent arheologije. Skupaj sva z rjuhami skušala zakrivati okna, ce je bila svetloba s katere strani vendarle premocna. Medtem je profesorjeva soproga pripravila malico, ki smo jo z velikim tekom hitro pospravili. Še danes se rad spominjam tega terenskega dela in profesorjevih komentarjev. Medtem ko sem na univerzi poslušal predavanja o visoki evropski umetnosti, sem imel tukaj edinstveno priložnost neposrednega stika z likovno morda manj kakovostnim gradivom, pogosto že na ravni ljudske umetnosti, ki sem se ga naucil datirati. Profesor je bil pri tem zanesljiv vodnik. Kot vem, se je uštel le enkrat, ko ga je pri nekdanjem pokopališkem križu iz Šmarja njegova kakovost zanesla za nekaj stoletij nazaj, a je zmoto hitro spoznal in jo popravil. Z nadaljnjo usodo šmarske topografije nisem bil seznanjen. Profesor ji je dodal spomenike NOB, brez kate­rih bi imel verjetno precej težav pri iskanju založnika. Starejši sin Stane, ki je arhitekt, mu je izrisal tlorise cerkva. Tako dopolnjeno delo je skoraj deset let pozneje izšlo in si zlasti med domacini pridobilo veliko vnetih bralcev. Marsicesa, kar sem tedaj fotografiral, tudi ni vec ali pa je spremenjeno. V Menašejevem Svetovnem biografskem leksikonu beremo, da je Stane Mikuž umrl leta 1985, sledi pa še zlobna pripomba, da je bil nazadnjaški likovni kritik. S tem mu je profesorski kolega storil hudo krivico, saj se je prav Mikuž, kot nihce drug, znal vživeti v ustvarjalni proces umetnikov in njihovo delo predstaviti na izrazito cloveški nacin. S tem je dokazal, da je lahko edino humanisticno stališce kažipot pri vrednotenju umetnosti. Danes, ko živimo v casu vsesplošne dekadence, ima to še poseben preroški pomen. KOZLOVSKA SODBA V DEVETIH JEZIKIH Jakob Mler Po zaslugi Josipa Jurcica ni znana samo Muljava, kjer se je pisatelj rodil, ampak je zaslovela tudi Višnja Gora, o kateri je napisal posmehljivo-hudomušno zgodbo o sodnem procesu proti kozlu in njegovemu gospodarju, višenjskemu mešcanu. Po zaslugi Barbare Rigler pa Andreje Repar in Simone Zorko je slavna Kozlovska sodba v Višnji Gori kot vélika slikanica izšla že v devetih prevodih: angleškem, francoskem in španskem leta 2009, nemškem in hrvaškem leta 2010, poljskem leta 2011, italijanskem in ruskem leta 2012 in novogrškem leta 2013; slednjega je uresnicila Lojzka Avajanos, Atencanka iz Višnje Gore. Veselimo se napovedi, da bo kmalu izšla tudi v danšcini. Domala vsi prevajalci oz. prevajalke so naravni govorci ciljnega jezika in vse izdaje razen angleške imajo nove izvirne ilustracije, ki bi zaslužile posebno primerjalno obravnavo. Vsekakor velik in hvalevreden iz­dajateljski podvig! Žal pa se založniku – Javnemu skladu za kulturne dejavnosti Ivancna Gorica – projekt menda ustavlja, vendar upamo, da smo napacno informirani. Vsekakor bi bili poleg hrvaškega jezikovno zanimivi tudi prevodi v druge južnoslovanske jezike, še posebej v najnovejša dva: bosanšcino in crno­goršcino, da o jezikih EU sploh ne govorimo. Literarni zgodovinarji uvršcajo Kozlovsko sodbo med humoreske, vendar ima tudi veliko sestavin hudo­mušno-posmehljive satire o nikoli prav razvitem, v drugi polovici 19. stol. pa že uvenelem historicnem malomešcanstvu, temeljecem na upravno-sodni avtonomiji, kakršne kmecki podložniki v casu fevdalizma niso dosegli nikoli, iz cesar je rastel prevzetni prezir mešcanskega prebivalstva do kmecke okolice: pra­vijo, da je imel cuvaj Drnulja nekaj tistega, bog ga vedi morda cisla vrednega ponosa na sebi, kateri se vsem višnjanskim mešcanom bojda od roda do roda deduje in zapušca, da se ne menijo veliko, kaj in kako delajo »kmecki cepci« okrog njih (Kozlovska sodba, 1867: 249), po drugi strani pa jedki posmeh nekdaj neavtonomnih plebejcev, v pomarcevski dobi pa demokraticnih liberalov nove vrste, kakršen je bil tudi pi-satelj Jurcic. Predmet tega posmehovanja pa ni samo politicna tematika: upravno-pravna ureditev, varstvo zasebne lastnine, politicna in sodna korupcija, volilna preracunljivost, manipulativnost množice, stran­karske razprtije in nemškutarske simpatije mešcanstva, ampak tudi verovanjska atavisticna preprošcina, fundamentalisticno enacenje miselnih dejanj s stvarnimi, vse skupaj pa prepojeno s splošno slovenskimi znacajskimi lastnostmi: ponižnostjo, pasivnostjo, nemarnostjo, lenostjo – in splošno cloveškimi moralnimi anomalijami: javno proklamiranje poštenosti in drugih kreposti, hkrati pa skrivno zasebno okorišcanje pa sprošcena spolna postrežba, ki celo motivira osrednji motiv »povesti«: varani zakonski mož ne ureja stvari z onimi, ki mu roge natikajo, in z ženo, ampak proti prezgovorni prici nocnega dogajanja sproži véliko pravdo zaradi poželenja njegovega kozla po tožiteljevi zelenjavni lastnini. Pravna osnova njegove tožbe je 10. katekizemska zapoved: Ne želi svojega bližnjega blaga! Triindvajsetletni Jurcic pa se posmehuje tudi katoliški bogabojecnosti in ponižnosti, izpeljani iz evangelijskega blagra miroljubnim, katerega dvojcek je groteskno absurdna krvolocnost: Le ubijmo ga in umorimo, bode vsaj drugo pot vedel svojega kozla dobro privezati (Kozlovska sodba,1867: 299). Edino kozel Lisec se vede vseskozi naravno in pametno: proti napadalnim psom in otrokom nastavlja roge, za visoki sodni zbor pa se sploh ne zmeni – v smislu ironiziranja ucenega pravništva pa še berac Krivostegno s svojo sholastika vredno analizo sodnega kazusa in salomonsko sodbo. Všaljivo posmehljivost namoceno politicno, moralno in versko satiro je Jurcic v dveh nadaljevanjih obja­vil 1. avgusta in 1. oktobra 1867 v reviji Slovenski glasnik, izhodišcno besedilo zgoraj navedenih prevodov pa je ocišceno vseh fabulativnih zastranitev in domala vseh liberalisticnih posmehov katolištvu: dogajanje je omejeno v svet clovekove avtonomnosti, manipulativnosti, oportunosti in koruptivnosti ter zabeljeno s sholasticno kazuisticno modrostjo. Redukcijo fabulativnih zastranitev in versko lustracijo besedila je op-ravil Niko Grafenauer v slikanicini izdaji Kozlovske sodbe leta 1977. Izpustil je uvodna vica o višenjskem loncu in cešnji, mešcansko preziranje kmeckih okolicanov in obsežen pasus seksualne predzgodovine. Glede na ciljno bralstvo slikanice je tak poseg v besedilo še nekako sprejemljiv, ostali posegi pa so ideolo­ški: zamenjano ali izpušceno je vse, kar ni v skladu z ateisticno doktrino. Izvirnik 1867: Hudobna volja je v svetem pismu prepovedana kakor hudobno dejanje. Redakcija 1977: Hudobna volja je v našem mestu prepovedana kakor hudobno dejanje. Izvirnik 1867: /…/ da bi zaslišali, kaj je pravica, katero je Bog med ljudi poslal. Redakcija 1977: /…/ da bi zaslišali, kaj je pravica. Izvirnik 1867: Kajne, Višnjanje, da smo mi od nekdaj bogabojeci in pravicni. Redakcija 1977: Kajne, Višnjanje, da smo mi od nekdaj redoljubni in pravicni. Izvirnik 1867: Ce smo bogabojeci, poslušajmo, kaj Bog pravi. Redakcija 1977: Ce smo redoljubni, poslušajmo, kaj naš zakon pravi. Izvirnik 1867: Ce jaz mislim komu zelje snesti ali pa buce, je pri Bogu toliko, kakor da bi jih bil res snel. Redakcija 1977: Ce jaz mislim komu zelje snesti ali pa buce, je to prav toliko, kakor da bi jih bil res snel. Izvirnik 1867: Bodimo, Višnjanje moji, pošteni z ljudmi, da bo Bog z nami pošten; milost izkažimo in pravico, da nam Bog milost izkaže in pravico; ne srdoritimo se, da se ne bo on srdoritil. Redakcija 1977: Bodimo, Višnjanje moji, pošteni z ljudmi. Izvirnik 1867: Glejte, Višnjanje moji, ko bi kdo izmed nas - cesar nas pa sveti Bog obvaruj - hotel našega polža dražiti, drezati in cukati, kaj bi pac storil? V svojo hišo bi se tiho nazaj pomaknil in bi sam pri sebi dejal: Bog jim grehe odpusti, saj ne vedo, kaj delajo. Redakcija: (Vse izpušceno.) V Grafenauerjevi redakciji je Bog ostal le na dveh mestih: (1) In ce to storimo, Višnjanje, bo današnje in vse prihodnje dni Bog vesel, da je Višnjo Goro ustvaril. (2) Ta (namrec Flerč Krivostegno) je mnogo sveta obhodil, imel od Boga po višnjanski veri poseben dar modrosti ter je znal coprati, da so zdravi oboleli, bolni umirali. Razen navedenih sprememb je redaktor opravil tudi nekaj bolj sprejemljivih besednih zamenjav: špeh > slanina, advokat > zagovornik oziroma izpustov manj znanih besed: prežveka poklajo > prežveka; popade - ne vem, ce burkle ali štorkljo > popade - ne vem, ce burkle ali kaj. Noben redaktor in noben jezikoslovec pa ni popravil oziroma opozoril na Jurcicevo nepravilno uporabo na Višnjo Goro vezanih pridevnikov, ki na­stopajo kar v treh oblikah: dveh govorjenih in eni knjižno uradni: lonec, ki so ga Višnjanje poslali Žužem­bercanom, ni višenjski, ampak višnjanski lonec, mešcani Višnje Gore niso višnjanski mešcani, ampak vi-šenjski mešcani; prav pa je višnjanska bistroumnost in prav je tudi berac in vedež višnjegorski, ce hocemo v knjižnem standardu povedati, da je berac in vedež iz Višnje Gore. Pa kaj bi: glede tega sta nevedna celo slovenska pravopisa: stari (1962) vse tri oblike izenacuje, najnovejši pa je višenjskega kar prezrl. Seveda prevod ne more zajeti vseh stilemov izvirnika oziroma prevodne osnove, in teh ima posmehljivo zbadljiva Kozlovska sodba v Višnji Gori kar precej, ne le besednih, ampak tudi skladenjskih, vendar bi se dotaknil samo naslova, lastnih imen in kakšnega frazema. Naslovna sodba ima v slovenšcini dva pravna pomena: rezultativnega: ‚koncna odlocitev sodišca o sporni ali kazenski zadevi‘, v starejših besedilih, med katera sodi tudi Jurcicevo, pa še dogodkovnega oz. pro-cesualnega: ‚sojenje, sodni proces‘. Slednji se je ohranil v teoloških zvezah: poslednja sodba in vesoljna sodba. Naslovno dolocilo v Višnji Gori tematizira drugi, procesualni pomen. Ta se pojavlja tudi v besedilu, in sicer še enkrat z izrazom sodba in štirikrat z izrazom pravda. Procesualni pomen je v vseh prevodih razen v italijanskem, v katerem je prevajalec uporabil: la sentenza ‚sodni izrek, sodna odlocitev‘, in v ru­skem, v katerem je uporabljeno ........, ki pa pomeni ‚mnenje, prepricanje‘, ne pa ‚sodni proces‘, rusko ......., ...., na kar je sicer opozoril že rusist dr. Silvo Torkar. Ime Višnja Gora so obdržali vsi trije slovanski prevodi, vendar ima v teh jezikih ime dodatni denotat: rusko ..... in poljsko wisnia pomeni ‚višnja‘ pa tudi ‚cešnja‘; hrvaško višnja pomeni ‚višnja‘, vendar ima ena­kopisnico s pomenom ‚natiški fižol‘. Italijanski in grški prevod sta izvirno ime ohranila kot Višnia Gora/ Vichniagora oziroma ..s...a....a [visnjagora], zaradi cesar se je motivacija seveda izgubila, zato pa je v gršcini pod crto dodana stvarna zgodovinska opomba k t.. pa... p... [tin paliá póli] ‚o starodavnem mestu‘, s cimer pa je literarna, fiktivna naracija pretrgana. Podobno je ohranjena tudi francoska Vischnia gora, ki je sicer v naslovu izpušcena. Izpušcena je tudi v naslovu angleškega prevoda: The Famous Goat Trial, ‚Znamenita kozlovska sodba‘, vendar je v besedilu ime prevedeno v Cherry Mountain, ‚Cešnjeva Gora‘; višnja je angleško sour cherry ‚kisla/trpka cešnja‘. Tudi nemški in španski prevod sta ime mesta prevedla, in sicer v Weixelburg ‚Višnje mesto‘ oziroma Monte Nobile ‚Imenitna Gora‘. S takimi prevodi se je motivacija imena sicer nekoliko spremenila, poeticna fiktivnost pa se je okrepila. Tudi ime hriba Pešcénjak, kar db. pomeni ‚pešceni kamen‘, je v vecini prevodov prevedeno, torej moti­vacijsko ohranjeno: angleško Sand Hill ‚Pešceni hrib‘, francosko mont Grčs ‚Pešcena gora‘, italijansko Monte Arenario, ‚Pešcena gora‘, špansko Collina Arenas, ‚Pešceni gric‘, poljsko Piaskowa Góra, ‚Pešcena gora‘, rusko .... ........ [holm pešcanik], ‚hribcek Pešcenjak‘, grško .µµ.pet.a [amópetra],‘Pešcena skala‘; nemški prevod ima poleg prevedka Sandberg ‚Pešceni hrib‘ še nepotrebni citatni Hügel Pešcenjak; hrvaško brdo Pešcenjak je citatno, vendar motece: glasovno ima (tudi) srbsko podobo, hrvaško pješcenjak namrec pomeni ‚peskovnik‘. Pomenonosna so tudi imena štirinajstih Višnjanov, petnajsto pa je ime kozla. Od teh bomo pregledali samo prevedke dveh, pomensko manj jasnih imen: Mešcan Crmaž ima priimek po ‚gozdni rastlini, ki diši po cesnu‘; v narecjih se rastlina imenuje tudi cremož oz. cemaž – prevedki: angleško Garlic, ‚Cesen‘; francosko Lepesteux, pogost francoski priimek, db. ‚pek-mesilec‘; hrvaško Cešanj asociira na cesan ‚cesen‘; italijansko Agliorsino, ‚cemaž‘; nemško Bär­lauch ‹cemaž›; grško Sp...a...a.a. [splinánthrakas] ‚Prišcavec‘ (db. ogleni prišc); poljsko Barcik, pogo-stejši poljski priimek, ljubkovalna manjšalnica za Bartolomej; rusko ....... [ceremša] ‚cemaž‘; špansko Axón ‹Cesnik›. Nekateri prevedki so pomensko povsem tocni ali pomensko precej podobni, nekateri pa so samostojne stvaritve: ali priimek, ki ima v ciljnem jeziku verjetno ekspresivni naboj ali povsem samosvoja tvorjenka (grško). Pomen imena Gôbežel, rod. Gôbežla, je veliko bolj temen; najbolj prirocni etimološki podstavi sta gobez­dati < gobec, pac v zvezi z govorjenjem, ali gobež-el < *clovek goba, pac v zvezi s piti, popivati, vendar takega razumevanja besedilo ne podpira. Prevajalci so zadrego reševali takole: angl. Rambler < rambler ‚pohajac‘; ‚clovek, ki govoriti o vec stvareh hkrati, nepovezano‘, fr. Grande-gueule ‚Veliki gobec‘, ‚clovek, ki veliko, velicastno govori‘, grš. ...s.st.µ.. [hrysostomos] ‚Zlatousti‘; ‚clovek, ki govori zlate, lepe nauke‘, hrv. Gljivežnjeh ‹žanjec gob›, ‹clovek, ki žanje gobe› = ‹clovek, ki se loteva stvari nestvarno›? it. Ciarlone ‹Cvekac, Blebetac› < ciarlare ‹cvekati, blebetati›, nem. Schmoller ‹Šobar, Nezadovoljnež› < schmollen ‹kazati nejevoljo (s šobo)›, polj. Balamut ‚Zavajalec, Zapeljivec‘ < balamudni ‚zavajalni, zapeljivi‘; prim. slovensko (in v drugih južnoslovanskih jezikih) slengovsko palamuditi ‚govoriti neumnosti, zmedeno, o neuresnicljivih receh‘, rus. Gribožnel ‚žanjec gob‘, ‚clovek, ki žanje gobe‘ = ‚clovek, ki se loteva stvari nestvarno‘? špan. Setero ‹žanjec gob›, ‹clovek, ki žanje gobe› = ‹clovek, ki se loteva stvari nestvarno›? Pet prevedkov Gobežla se navezuje na govorjenje, vendar vsebinsko kaj razlicno: ‚clovek, ki govori ne­povezano/veliko/prelepo/nezadovoljno/neumno‘. Tematsko najbolj poseben je grški prevedek, saj se po pozitivni konotaciji razlikuje od imen vseh Višnjanov v Kozlovski sodbi. Trije prevedki se navezujejo na gobe: ime miroljubno pridigarskega zagovornika obtoženega kozlovega gospodarja in kozla je v osnovni (imenovalniški) obliki res mogoce prebrati kot Gobe-žel, vendar ga je na osnovi literariziranega, ubesede­nega portreta težko smiselno interpretirati: gre za poimenovanje idealistovske opitosti ali za velikopotezno, a neuresnicljivo ali celo pogubno sanjarijo? Kako težko je ujeti stileme in frazeme izvirnika, poglejmo še na primeru modrijarhov višnjanskega sod-nega zbora. Modrijarha je pisatelj naredil iz modrijana tako, da mu je pridjal obrazilo -arh s pomenom ‚prvi, vrhovni, glavni‘, kot ga imata npr. patriarh in monarh (in podobno še arhangel). Z besedotvornim privzdignjenjem je Jurcic dosegel podobno kot tudi na mnogih drugih mestih ucinek posmehljive degrada­cije. Vecina prevodov ironicnega besedotvornega privzdignjenja ni ujela: ang. wise men, fr. les sages, nem. Weisen, polj. medreki, rus. m...... [mudrecy], grš. s.f.. [sofón] – vsi prevedki s pomenom ‚modrijani, modreci‘; veliko bolje je stilem preveden v hrvašcino: mudrijarhi in v italijanšcino: filosofanti, saj oba tudi izrazno ohranjata ironijo izvirnika. Frazem ‚cloveceomalovaževalno /…/premožen cez trebuhšaljivo› je preveden: ang. a man with a huge bellypogovorno ‚clovek z ogromnim trebuhom‘; fr. un petit bonhomme ŕ la bedaine généreuse ‚možic obilnega trebuha‘; gr. a....p.... µe µe.... ..... [anthropákosomalovaževalno me megáli koliá] ‚clovecek z velikim trebuhom‘; hrv. ‚coveculjakomalovaževalno obdaren trbušinomekspresivno ‹clovecek, obdarjen z obilnim trebuhom›; it. un omi­ciattolloomalovaževalno dotato di una assai benestante trippašaljivo ‚clovecek, obdarjen s precej premožnim trebu­hompogovorno, grobo‘; nem.ein Männchenomalovaževalno/…/ im Besitz eines großen Bauches ‹clovecek /…/ v posesti šaljivo velikega trebuha‘; polj. czlowieczekomalovaževalno /…/ obdarzonyekspresivno wielkim brzuchem ‚clovecek /…/ obdarjen z velikim trebuhom‘; rus. ....... /…/ ....... ...... ‚clovek /…/ velikega trebuha‘; špan. un hombre /…/ barriga grande ‹clovek /…/ velikega trebuha›. Stilisticno najbogatejši prevedek je italijanski, stilisticno suh pa je ruski. Jurciceva Kozlovska sodba v Višnji Gori, ena naših najboljših zbadljivih humoresk, ima v izvirniku (1867) kar precej družbenih, politicnih, narodnostnih, verovanjskih in znacajsko-moralnih bodic, od katerih so nekatere moralisticne pa domala vse, v katerih se omenjata Bog/bog-ali Sveto pismo, skoraj v celoti na­domešcene z ideološko »spodobnejšimi« izrazi ali pa so izbrisane. Besedilo je nazorsko ocistil – in hkrati satiricno oslabil – Niko Grafenauer v prirejeni slikanicini izdaji Kozlovske sodbe leta 1977 (ponatis leta 1987). Ta izdaja pa je, žal, osnova za vseh devet obravnavanih prevodov, ki so vsi brez podatka o prireje­valcu. Naj k temu dodamo, da je Vasja Ocvirk v priredbi humoreske za šolsko radijsko igro (1970–1980 in ponatis 1981) ohranil ne le vsa ideološko zaznamovana mesta, ampak tudi seksualno predzgodovino slo­vitega višenjskega sodnega procesa. Kljub temu je izdajateljski projekt JSKD Ivancna Gorica založniško in tudi nacionalno pomembno dejanje, za katero upamo, da se bo – besedilno neprikrojeno – nadaljevalo. Analiza prevedkov nekaterih besed, imen in stilemov potrjuje znano resnico, da prevod zelo težko doseže kvaliteto prevajanega besedila. Pri sodbi ima pomensko šibkejši prevedek italijanski prevod, medtem ko je ruski povsem zgrešen. Ime Višnja Gora je stvarno, hkrati pa motivirano: dobri so angleški, nemški in španski prevedki imena, ker zgodbo literarno krepijo, italijanski, grški in francoski pa slovensko ime ohra­njajo in s tem ukinjajo njegov motivacijski naboj. Pri pomensko nejasnih ali zastrtih osebnih imenih so bili prevajalci / prevajalke ocitno prepušceni sami sebi, zato so motivacijo reševali zelo razlicno: s prevodnimi zadetki v polno, s približki ali s povsem samostojnimi tvorbami. Viri: Jurcic, J.: Das Weichselburger Gericht über einen Bock, Übersetzung Erwin Köstler. Ivancna Gorica : JSKD, 2010. . d..e t.. t.a... ste ..s..a....a, µet.f.as. ...s.a .ßa..a.... Ivancna Gorica : JSKD, 2013. El juicio del chivo de Monte Noble, traduccíon Santiago Martín. Ivancna Gorica : JSKD, 2009. Jarece sudenje u Višnjoj Gori, prevela Đurda Strsoglavec. Ljubljana : JSKD ; Ivancna Gorica : JSKD, 2010. ........ ........ . ...... ...., ....... ...... ....... Ivancna Gorica : JSKD, 2012. Kozlovska sodba v Višnji gori. Ljubljana : Mladinska knjiga, 1950. Kozlovska sodba v Višnji gori : (Lepa povest iz stare zgodovine). Slovenski glasnik 10 (1. avg. 1867), list 15, str. 249–252, (1. okt. 1867), list 17, str. 299–302; http://www.dlib.si. Kozlovska sodba v Višnji gori, priredil Niko Grafenauer. Ljubljana : Mladinska knjiga, 1977. (Velike sli­kanice). Kozlovska sodba v Višnji gori, priredil Vasja Ocvirk. Ljubljana : RTV,1970–1980. (Radijska šola Slovenska književnost, zvocna kaseta). La sentenza caprina di Višnia Gora, traduzione di Sergio Sozi e Veronika Simoniti. Ivancna Gorica : JSKD, 2012. Le Procčs du bouc, traduit par Florence Gacoin – Marks et al. Ivancna Gorica : JSKD, 2009. Proces kozla w Wisniowej Górze. Tlumaczenie Agnieszka Bedkowska-Kopczyk i Michal Kopczyk. Ivanc­na Gorica : JSKD, 2011. The Famous Goat Trial, translation Suncan Patrick Stone. Ivancna Gorica : JSKD, 2009. Literatura: Orožen, M.: Jezikovne znacilnosti Jurciceve humoreske Kozlovska sodba v Višnji Gori. Jezik in slovstvo 26 (1981), št. 7/8, str. 271–275 – http://www.dlib.si. Rupel, M.: Kozlovska sodba v Višnji gori. V: J. Jurcic, Zbrano delo IV., Ljubljana, Državna založba Slo­venije, 21967, str. 306–307. Janez Kastelic, Kozel ponocnega mestnega cuvaja ob zelniku višenjskega mestnega svetnika. . d..e t.. t.a... ste ..s..a....a, 2013, (6). KRONIKA, LJUBILEJI, KULTURNI DOGODKI ŠOLSKI MUZEJ NA MULJAVI Antonija Sever* V zadnjih tridesetih letih so v šolskem okolišu šole Sticna zgradili štiri šole, sedaj se pripravlja doku­mentacija za peto, ostale pa so ves cas obnavljali. Ko smo šole selili v nove prostore, smo temeljito pregledali ves šolski inventar in vse zanimive eksponate zbirali na enem kraju, v kleti podružnicne šole Muljava. Iz teh predmetov so nastajale priložnostne razstave. Ves cas pa smo si želeli, da bi bile te price preteklosti postavljene na ogled. Leta 2010 smo se podružnicne šole OŠ Sticna: Ambrus, Krka, Višnja Gora in Muljava pridružile pro-jektu Podružnicna šola – gibalo razvoja, ki je nastal v sklopu programa LEADER, ki se ukvarja z ra­zvojem podeželskih obmocij. Projekt sofinancirajo Evropski sklad za razvoj podeželja, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in Lokalna akcijska skupina SOŽITJE med mestom in podeželjem. Vokviru tega projekta je prišlo do pobude uciteljice Barbare Maver, mentorice projekta na PŠ Muljava, da bi uredili klet na PŠ Muljava in zbrane eksponate postavili na ogled v manjšem šolskem muzeju. Ideja je ob pomoci gospoda Josipa Pintarja, direktorja in idejnega vodja Zavoda za razvoj podeželja CIZA, Marjane Marn, predsednice UO LAS, in Marjana Potokarja, ravnatelja OŠ Sticna, obrodila sadove in projekt »Klet v funkciji spet – zgodbe šolske stavbe« je dobil zeleno luc. Združili smo moci, ravnatelj OŠ Sticna Marjan Potokar, izvajalec obnovitvenih del v kleti Milan Med-ved in predvsem delavci na PŠ Muljava. Od 2. 1. 2013 pa do 29. 5. 2013 smo renovirali in temeljito ocistili kletne prostore (nova okna, vhodna vrata, tlaki, omet ...), natancno in z veliko mero pazljivosti ocistili in delno obnovili zbrano gradivo (vec kot tisoc kosov), zbirali dodatno gradivo pri vašcanih in okoliških krajanih in ga pregledno in urejeno razstavili v dveh prostorih. V prvem prostoru so zbrani predmeti, ki so jih uporabljali pri pouku rocnih del, cebelarjenju, sajenju, cepljenju, tu so tudi gramofoni, magnetofoni, ciklostili, harmoniji, v špiritu shranjene živali-kace, zbirka semen in zašcitnih sredstev, mikroskopi, fotoaparat ... * Vodja Podružnicne šole Muljava Drugi prostor pa predstavlja tri razlicno stare ucilnice. Najstarejša je iz casa Franca Jožefa, mlajša kralja Aleksandra in najmlajša iz Titove Jugoslavije. Tu so razstavljene šolske klopi, stoli, zvezki, risanke, ucbe­niki, knjige, peresnice, lesena pušcica, stavnica, zemljevidi, revije ... 29. 5. 2013, na dan obcinskega praznika obcine Ivancna Gorica, smo slovesno in ponosno prerezali trak. Obiskovalci so bili nad zbranim gradivom navdušeni. Zgovorni so zapisi v knjigo vtisov:  Naj muzej briše prah preteklosti. (Josip Pintar, direktor in idejni vodja Zavoda za razvoj podeželja CIZA);  Cudovito. Cestitke za idejo in realizacijo. Za trenutek sem se vrnil v otroštvo. (Dušan Strnad, župan obcine Ivancna Gorica);  Storili ste kulturno dejanje. (dr. Mihael Glavan);  Kdor ne spoštuje preteklosti, si ne zasluži prihodnosti, zato je ta muzej dragocena pridobitev. (Tomaž Smole, podžupan obcine Ivancna Gorica);  S cestitkami za zavzeto skrb za kulturno dedišcino. (dr. Branko Šuštar, Slovenski šolski muzej, Lju­bljana);  Cestitam za zelo urejeno zbirko in hvala, da ste poskrbeli, da se naša šolska dedišcina ohranja. (mag. Dane Zupancic);  Stoji ucilna zidana ... smo peli pred vec desetletji. Res lepa in poucna razstava, ki je pripravljena zelo skrbno. Kratek preskok nazaj v našo mladost. (Ema Grunbacher in Pavel Plestenjak, Turi­sticno društvo Ivancna Gorica). Muzej na Muljavi ni nekaj starega in mrtvega, naš muzej je živ in raste, saj navdušeni obiskovalci prinašajo nove in nove stare predmete in ga tako izpopolnjujejo in dopolnjujejo. Želimo si, da bi, tako kot smo zapisali v priložnostno zgibanko, muzej obiskalo veliko ucencev, ki bi spoznali, kako drugacna je bila šola nekoc, in veliko odraslih, ki bi v razstavljenih predmetih našli utrinke svoje mladosti. Fotografiji: Leopold Bregar IZ ŽIVLJENJA CIRILA JURCICA – OB NJEGOVI 90-LETNICI Danijel Zupancic Ciril Jurcic se je skupaj z dvojckom Metodom rodil 7. 12. 1922 ocetu Francu Jurcicu in materi Angeli, rojeni Primec. Oce Franc Jurcic je bil necak pisatelja Josipa Jurcica in trikrat porocen. V prvem zakonu mu je žena Julijana po prvem porodu umrla skupaj z otrokom. Druga žena mu je rodila sedem otrok, od katerih sta dva umrla. Iz tega zakona je tudi Ciril Jurcic. In ko je umrla tudi druga žena, se je Franc porocil še v tretje in rodili smo se jima še trije otroci. Ciril Jurcic je dvorazredno osnovno šolo obiskoval na Polju pri Mulja- vi, kjer je zakljucil štiri razrede, peti razred je nato obiskoval in zaklju- cil na višji narodni šoli na Vicu v Ljubljani. Pot ga je zanesla v Novo mesto, kjer se je vpisal v nižjo gimnazijo. Zaradi skromnih razmer v družini je študij prekinil in odšel v vajeniško šolo v Maribor ucit se za inštalaterja strojnih inštalacij. Mojster Bruderman in tudi pomocniki so bili vecinoma nemškutarji, a je med enim pomocnikom in tremi ostalimi vajenci Ciril kmalu našel tovariše, ki so bili za slovenstvo. Vstopil je v Vzajemnost, društvo, ki je povezovalo zavedne Slovence, in se udeležil protestov proti pod-pisu prikljucitve Jugoslavije k trojnemu paktu. Tik pred prihodom Nemcev se je vrnil domov in kasneje izvedel, da so ga zaradi nacionalne zavesti in udeležbe na protestih Nemci iskali v vajeniškem domu. Na Muljavi se je pridružil lokalni organizaciji OF, ki jo je ustanovil in vodil predsednik Jože Zajc, španski borec. Ciril je nato šel v vajeniško šolo k inženirju Likarju v Ljubljano, stanoval pa je v dijaškem domu, skupaj s fanti, ki so bili izgnani s krško-brežiškega polja. Doživeli so racije, ki so jih izvajali Italijani ob pomoci sodelavcev po okupiranem mestu. Ko so zajete mešcane ponoci pripeljali v bežigrajsko kasarno, so morali mimo italijanskih oficirjev in zakrinkanih sodelavcev, ki so odlocali, kdo gre v jeco in kdo lahko nazaj. Ena od takih racij je bila tudi v noci z velikega cetrtka na veliki petek. Ceprav je bil Ciril že vkljucen v Osvobodilno fronto, so ga spustili in skupaj z drugimi fanti so si pri Figovcu privošcili kozarcek, kar ni bilo povšeci upravniku Juranovicu. Po obredu molitev za veliki petek v kapeli dijaškega doma ga je zvecer Juranovic poklical na zagovor, v katerem je preizkušal, ali je Ciril za Italijane ali za Ehrlichovo Stražo v viharju (kasnejšo belo gardo) ali za kralja Petra (cetnike). Dal mu je tri dni casa, da se odloci, sicer ga bo naznanil Italijanom kot pripadnika OF. Ciril je odšel za veliko soboto domov. Na veliki ponedeljek pa sta z bratom Metodom odšla na miting in stopila k partizanom v I. štajersko brigado (kasneje poimenovano v II. grupo odredov). Ker je imel »lasse passare« z bivališcem v Ljubljani (dijaški dom), ga je komandant Franc Rozman Stane kot kurirja poslal v glavni štab NOVin PO v Ljubljano. Dežurni na mitingu, po imenu Oskar, pa mu je dal zlato Omega uro, da jo nese spotoma njegovi zarocenki. Zatrdil je, da je ura njegova in da je noce v gozdu izgubiti. Vresnici pa je bila ura zaplenjena ubitemu italijanskemu majorju in je bila namenjena dežurnemu brigade. Ciril je obe nalogi brez težav opravil, saj je imel veljavno prepustnico. Ko sta se nekaj tednov kasneje srecala z Oskarjem v Bojanskem borštu, kjer je taboril tudi štab II. grupe odre­dov s komandantom Stanetom Rozmanom in komisarjem Dušanom Kvedrom, pa je bil Oskar obtožen, da je zapustil ceto, ki so jo med prenocevanjem na kozolcu napadli Italijani in pol cete pobili. Ob zaslišanju je prišlo na dan še vprašanje, kje ima Oskar uro. Izkazalo se je, da je uro s pomocjo Cirila poslal v Ljubljano. Oskarja so zaradi tega, ker je kot komandir zapustil ceto in ker je kradel v lastno korist, po hitri obtožbi in poskusu bega ustrelili, za Cirila pa so vedeli, da je bil zaveden. Ciril se je skupaj z bratom udeležil nekaj bitk, tudi muljavske bitke. Leta 1942 je bil ujet in odpeljan v inter-nacijo v Italijo, kjer je bil v taborišcih Gonars, Treviso in Visco pri Palmanovi. Po kapitulaciji Italije so jih zajeli Nemci in jih odpeljali v kasarno v Gorici. Po pripovedovanju Cirila so jih s kamionom odpeljali na Komensko gmajno in jih skoraj postrelili, a se je za njimi pripeljal nek Nemec z motorjem s spremenjenim poveljem. Z vlakom so jih nato odpeljali v Nemcijo na prisilno delo. Vspominu so mu ostali kraji: Stablag pri Königsbergu, Erfurt, Gotha, Waltershausen, Rudlstadt, Düsseldorf. Najprej so jih osvobodili America­ni, ki so jim dali hrano, niso pa jim obetali transporta domov, saj so jih nagovarjali za Andersonovo armado. Vameriški coni se je pojavil kapetan za repatriacijo, Đorde Kuzmanovic, ki je posredoval pri tem, kdaj in kako naj bi se vrnili. Po prihodu ruskih predstavnikov pa so se le dogovorili za povratek z vlakom preko Nemcije, Ceške, Madžarske v Subotico, kjer je bil zbirni center za povratnike. Od tam je Ciril šel domov. Spominja se, da je prišel domov tocno ob poldne za veliko mašo (15. avgusta 1945), ko je na Muljavi žeg­nanje. Domaci niso vedeli, ali je sploh še živ. Oblast je Cirila takoj po vrnitvi domov pozvala, da se javi v vojsko v Škofjo Loko. Na Muljavi pa so se prav takrat pripravljali na uprizoritev Jurcicevega Desetega brata. Ciril je nekaj dni po prihodu šel k ko­misarju, ki je bil soborec z bratom Metodom, s prošnjo, da bi njemu in še trem Muljavcem (Mihi Zajcu – Bebrovemu, Slavcu Zajcu – Tokcevemu in Radu Hocevarju – Gricarjevemu) dovolili, da gredo za tri tedne domov na dopust. Poznanstvo z Metodom in navdušenje Cirila nad tem, da fantje sodelujejo pri igri, je pomagalo in vsi štirje so dobili dopust. Za malo mašo, 8. septembra 1945, je bila na Habjanovem podu uprizoritev Desetega brata, ki se je vsi starejši prebivalci spominjajo kot dogodka, ki je krajane povezal v novo kulturno delovanje v osvobojeni Jugoslaviji. Ciril se je s tem zavezal amaterskemu gledališcu, pa naj si bo na Krki, kjer je po vrnitvi z delovne poti po Jugoslaviji nekaj casa bival, kot tudi kasneje, ko se je vrnil na svoj dom na Muljavo in si v bližini postavil novo hišo. Iz vojašnice v Škofji Loki so Cirila razporedili v Novo mesto, v 317. bataljon vojnih ujetnikov, kjer je postal eden od vodij v Skoj-u. Kmalu so odšli na delovne naloge na obmocje Beograda, kjer je naredil šestmesecni tecaj za vodjo gradbišca, bil nekaj casa pomocnik vodje gradbišca, nato pa samostojni vodja gradbišca v okviru komande za obnovo mesta Beograd. Gradili so tovarno oblacil in obutve, obnavljali Beli dvor in po neposredni komandi Tita barake za nove rekrute na Batajnici. Rok za izgradnjo je bil kra­tek, delavci so bili domaci vojaki in ujetniki, sredi poletja 1946 je bilo zelo vroce in Ciril je dovolil, da so se vojaki razpasali in slekli zgornji del vojaškega oblacila. Presenetila pa jih je kontrola z generalštaba in polkovnik Smirnov, Rus po narodnosti, se je znesel nad Cirilom in moral je na raport. Najbrž bi jo kar slabo odnesel, a se je spomnil na Titov odlok, ki je dopušcal, da ce so aktivni trije iz iste družine, lahko tretji prekine aktivno službo v vojski. Vtistem casu sta bila aktivna tudi brat Dušan, ki je bil vojaški pilot, in brat Metod, ki je bil tudi v vojaški šoli. Sicer so ga drugi pregovarjali, naj gre v vojaško šolo, a se je odlocil in se vrnil domov s 30.000 dinarji in civilno obleko, ki jo je od vojske dobil. V Beograd se je vrnil še enkrat leta 1948 kot komandant ene od prostovoljnih delovnih brigad, ki so gradile Novi Beograd. Po tej izkušnji in povratku domov so ga že cez tri dni poklicali, da se javi v Gradisu. Delal je na Rakeku, kasneje v Postojni, najprej kot pomocnik izgradnje, kasneje je delal na okraju Rakek, od tam pa ga je Cene Vipotnik vzel na oblastni odbor v Postojno na delovno mesto inšpektorja za delo. Ko je bil na prehodu leta 1949/50 oblastni odbor v Postojni razformiran, se je Ciril zaposlil na okraju Grosuplje kot inšpektor za delo. Ciril je bil dvanajst let odbornik skupšcine Obcine Grosuplje, štiri leta delegat Obcine Grosuplje v skup­nosti obcin LR Slovenije in tudi dvanajst let predsednik Krajevne skupnosti Muljava. Ciril se je že leta 1941 vclanil v Prostovoljno gasilsko društvo na Muljavi. Od leta 1972 do 1993 je bil predsednik muljavskega društva, v letih 1991 do 1999 pa predsednik nadzornega odbora. Sedaj je castni clan društva. Njegova zasluga je, da je gasilsko društvo Muljava v casu njegovega predsedovanja dobilo nov sodoben avtomobil in brizgalno, vec kot dve desetletji si je prizadeval za postavitev novega gasilskega doma na Muljavi in kot kaže, se mu bo tudi ta želja v kratkem izpolnila. Od leta 1950 je Ciril kot ustanovni clan Lovske družine Krka aktiven lovec, v tem obdobju je bil med drugim tudi v funkciji predsednika, tajnika in gospodarja lovske družine. V javnem življenju je Ciril kriticen, a njegova kritika je vedno argumentirana in usmerjena v prihodnost. Ciril je na tak nacin vsa leta deloval kot pobudnik razvoja kraja, kulturnega in družbenega življenja, ra­zvoja infastrukture in promocije Muljave in dosežkov krajanov navzven. Ena od takih akcij, za katero se je Ciril leta in leta zavzemal in jo kriticno prikazoval odlocevalcem, je tudi prekategorizacija lokalne ceste Vrhe–Muljava–Kompolje–Lucarjev Kal v obcinsko cesto. Tako so se tudi bolj odrocni kraji lahko bolje vkljucili v družbeno življenje v Krajevni skupnosti Muljava in v društva. Ko je KZ Sticna v letih 1969/1970 oddala dvorano v najem in je bilo jasno, da lastninske pravice Zadruž­nega doma na Muljavi niso urejene ter je obstajala bojazen, da bo dvorana izgubljena za kulturne prireditve in lokalne potrebe, je Ciril skupaj z Danico Kastelic in Tonetom Tekavcem vložil veliko napora, da je dvo­rana, ki so jo udarniško zgradili domacini, prešla leta 1979 v last Krajevne skupnosti Muljava. Težko bi prešteli tudi številne govore, ki jih Ciril pripravil in prebral sokrajanom ob pogrebih. Njegove besede so vedno govorile o dobroti ljudi, poštenosti, delavnosti, ljubezni do slovenske zemlje. Cirila Jurcica poleg dinamicne življenjske poti oznacuje velika ljubezen do slovenske besede, slovenske nacionalne zavesti in kulturne dedišcine. Kulturno delovanje je bilo Cirilu poleg družine, saj je z ženo Fani in otroki: Julko, Majdo, Cirilom, Mira-nom in Heleno ustvaril prijeten dom ob domaciji Jurcicevih, najdražje. Prva prava premiera njegove igral­ske kariere je bila že omenjena vloga Martinka Spaka v Desetem bratu na Habjanovem podu leta 1941. Po vojni je bil osrednja oseba v Kulturnem društvu Muljava, vsa leta je bil clan Upravnega odbora, zlasti pa vseskozi aktiven pri igranju. Vvojaški službi v Beogradu so igrali manjše skece, ko se je vrnil na Krko, je igral nemškega oficirja v Vidi Staši, po vrnitvi na Muljavo je bil stalen clan zasedbe v okviru režij Nežke Gaber, Danice Kastelic, Janeza Eržena, Tatjane Lampret in Danijela Zupancica. Težko je navesti vse igre, kjer je igral, vseeno pa velja omeniti vloge v dramatiziranih Jurcicevih delih, ki jih gledališce na prostem na Muljavi z nekaj prekinitvami uprizarja že 50 let. Poleg vloge Martina Spaka, v veckratnih izvedbah v razlicnih režijah Desetega brata, je v kasnejših izvedbah Desetega brata veckrat igral grašcaka Piškava in v eni od izvedb tudi grašcaka Benjamina. VDomnu je odigral vlogo grašcaka Sove, Smrekarja v Sosedovem sinu, viteza Ravbarja v Juriju Kozjaku, upravnika Polaka v Rokovnjacih in še druge vloge v predstavah Doktor Zober, Cvet in sad, Kloštrski žolnir, Noc med slovenskimi polharji ter Tihotapec. V letu 2013 je Ciril še vedno sodeloval v uprizoritvi Gradu Rojinje, kjer je kot uvodnicar predstavil ozadje boja proti Turkom pri Sisku, ki ga je vodil vitez Ravbar s Kravjeka. Pomembno vlogo je imel tudi pri odprodaji Jurciceve domacije in preureditvi v Muzej na prostem. Ta muzej je eden prvih muzejev na prostem v Sloveniji, saj je bil preurejen po vzoru podobnih muzejev na Švedskem. Muzej s prikazom objektov, orodja in življenja družine iz 18. stoletja, ki je imela cetrtinko grun­ta, v vsakem obiskovalcu poleg zgodbe o Jurcicevem rodu obudi tudi spomin na preteklost in ljudi, ki so v takratnem casu živeli drugace in kjer se je ob delu dogajalo marsikaj zanimivega, kar je Cirilov prastric v povestih in romanih tudi opisal. Ciril je bil nekaj casa tudi vodic po domaciji, veliko pa je pomagal in svetoval strokovnjakom etnografskega muzeja, ki so muzej strokovno uredili. Ciril Jurcic pred rojstno hišo Josipa Jurcica leta 2012 – »Pozdrav rojaku« pred 19. Jurcicevim pohodom Ob 90-letnici so Cirilu Jurcicu izrazili pozornost župan Obcine Ivancna Gorica, gasilsko in Kulturno dru­štvo Muljava in vsi prijatelji, ki ga imamo radi. Spoštujemo njegove vrednote, poštenost, iskrenost, ljube-zen do slovenstva, kulture in dobrih medsebojnih odnosov. In tudi odkritosrcnost ter kriticnost do dana­šnjih odmikov družbe od vrednot. Ko to pišem, jih ima že preko 91 in je še vedno radoveden, cilih misli in povezan s svetom preko racunalnika, ob branju svetovnih klasikov (ob njem je Turgenjev) in gledanju televizije. V uredniškem odboru Zbornika mu želimo zdravja in mu cestitamo ob jubileju. Viri:  Intervju s Cirilom Jurcicem  Kronika Kulturnega društva Muljava  Zbornik Gasilskega društva Muljava  Zbornik obcin Grosuplje, Ivancna Gorica in Dobrepolje, 22, 2002 in 23, 2004. ETNOLOGIJA JE ŽIVLJENJE SAMO – 80 LETANKE NOVAK Drago Samec Dobrepoljska dolina ima posebno zemljo in posebno rast. Ob mnogih ljudeh, ki so iz nje rasli in bili z njo povezani, izstopa slovenska etnologinja, ki je v oktobru 2012 delovno vpeta slavila 80-letnico. Etnologinja Anka Novak je bila rojena v Mali vasi v Dobrepolju 28. oktobra 1932 kot sedmi otrok med devetimi. Oce, trden kmet in lesni trgovec, je kupil domacijo v Zdenski vasi, kamor so se preselili po vojni. Kupil pa je tudi hišo na Zaloški cesti v Ljubljani, kjer so stanovali med vojno. Med študijem je – kolikor je cas dopušcal – rada doma pomagala na kmetiji. Leta 1959 je na Filozofski fakulteti v Ljubljani diplomirala iz etnologije in slovenšcine z diplomskima nalogama: Materialna kultura v Poljanski dolini in Etnografski elementi v Finžgarjevi kmecki povesti. Po diplomi se je zaposlila v Gorenjskem muzeju v Kranju in se kot kustosinja etnologinja ukvarjala z materialno in kulturno dedišcino na Gorenjskem. Lotila se je sistematic­nega raziskovanja terena, zbiranja gradiva ljudske kulture in dokumentiranja gradiva na terenu. Ob vsem je uredila arhiv terenskih zapiskov ter bogato fotografsko dokumentacijo, saj je imela fotoaparat vedno s seboj. Precesala je vso Gorenjsko od vasi do vasi, od hiše do hiše in z domacini ustvarila tesne vezi. Uspelo ji je zbrati solidno zbirko gorenjskega pohištva, predmetov ljudske kulture in planšarstva, ki jo je ob tematskih razstavah vseskozi dopolnjevala. Sedaj je ta zbirka temelj etnološkega dela muzeja, saj jo je zbirala v obdobju izginjanja tradicionalnega nacina življenja. Abistvo muzeja so razstave. Od leta 1960 je pripravila samo v Gorenjskem muzeju kar 22 tematskih raz­stav, pet stalnih postavitev v muzejskih in etnografskih spomenikih, vec kot deset pa priložnostnih razstav v posameznih letih na Gorenjskem sejmu. Skupaj je avtorica štiridesetih razstav, med njimi vec stalnih postavitev: Planšarski muzej v Stari Fužini pri Bohinju, Ljudska umetnost na Gorenjskem v kranjski Me-stni hiši in Poslikano pohištvo v Dolini v Liznjekovi hiši v Kranjski Gori. Z njenimi razstavami je muzej gotoval tudi zunaj meja države. Da razstava doseže svoj namen, je potrebnega ogromno študijskega dela. Med njene najbolj študijsko zasnovane razstave sodijo predstavitve gorenjskih poslikanih skrinj, planšarstva, ljudskega stavbarstva in kmeckega gospodarstva v Gornjesavski dolini, prehrane v Šencurju pri Kranju in kot zadnja leta 1994, dve leti po upokojitvi, Kmecko stavbarstvo na Gorenjskem, ce jih naštejemo le nekaj. Pri svojem delu je morala iskati povezave s strokovnjaki drugih strok, z umetnostnimi zgodovinarji, pa s konzervatorjem in predavateljem na Fakulteti za arhitekturo dr. Petrom Fistrom, katerega študenti so doku­mentirali arhitekturne spomenike, tudi gorenjske kmecke stavbe, katerih množico so v tem casu že podrli ali do nerazpoznavnosti prenovili. Dolgo casa je bila edini etnolog na Gorenjskem, zato je iskala srecanja s kolegi in se rada udeleževala stro­kovnih srecanj in razprav. Bila je bolj terenski kot kabinetni delavec. Živi viri, pripovedovalci, so ji srce in kri etnološkega raziskovalnega dela. Posebej so ji bili blizu Bohinjci, saj pravi: »V Bohinju sem spoznala ljudi, ki so bili prekaljeni v bojih z naravo in z zadolžitvami, ki so temeljile na starodavnih nenapisanih zakonih. Drugace ne bi preživeli.« In dodaja: »In res so me sprejeli.« Cutila pa je, da mora ljudem in pripovedovalcem vedenje tudi vrniti in jih o svojem delu obvešcati. Zato je veliko objavljala v casopisih in periodicnem tisku doma in v tujini. Naj navedem le naslove opaznejših objav: Ljudska noša na Gorenjskem, Pustni obicaji, Domace tkalstvo v Gornjesavski dolini, Domaca obrt na Gorenjskem, Kmecka noša v Ratecah, Kmecka naselja in arhitektura v Dolini, Poslikano pohištvo na Gorenjskem, Hrana v Šencurju, Kranjska gora z okolico, Spomeniki kmeckega stavbarstva, Planšarska kultura v Bohinju, Planšarska kultura na Gorenjskem, Sirarstvo in mlekarstvo v Bohinju, Planšarski muzej v Stari Fužini in Iz duhovne kulture Bohinjcev. Objavljala je v periodicnih glasilih: Argo, Etnolog, Glasnik Slovenskega etnografskega društva, Jezik in slovstvo, Kranjski zbornik, Loški razgledi, Planinski vestnik, Rast, Razgledi, Slovenski etnograf, Slovenski koledar, Traditiones, Varstvo spomenikov, Železar, Zbornik obcine Grosuplje, v tujih revijah Acta universitatis Lodziensis, Agricultura Carpatica, Etnološki pregled ter v casopisju Delo, Dolenjski list, Gorenjski glas s prilogo Snovanja, Kmecki glas in Slovenec. Sledila je novim nacinom dela in se v iskanju povezala z Avdiovizualnim laboratorijem ZRC SAZU in dr. Naškom Križnarjem. Kot scenaristka je sodelovala pri dveh filmih: Planšarstvo v Bohinju in Hrana v Šencurju. Njen življenjski jubilej so proslavili v Gorenjskem muzeju v Kranju z osrednjo prireditvijo in oznacitvijo njenega dela v kranjski Mestni hiši, 22. novembra 2012, ob 18h, kjer so pripravili razstavo sledov njenega zavzetega dela ter se še posebej potrudili z izdanim ponatisom njenih teže dostopnih objav v knjigi z nas­lovom »Etnologija je življenje«. Slavljenko sta predstavili direktorica Muzeja ter njena naslednica v etnološkem kustodiatu, mag. Tatjana Dolžan Eržen, cemur je sledil še pogovorni vecer, kjer je Novakova obujala spomine na zacetke dela v vsej barvitosti. Ko je zacela s terenskim delom, so bile hiše po vaseh še odprte, nezaklenjene, stika z vašcani ni bilo težko vzpostaviti, z nekaterimi informatorji je vzpostavila kar prijateljske vezi. Že v casu njenega zbiranja na Gorenjskem so se navade spremenile, hiše so pozaklenili, tako da je za vzpostavljanje stikov kasneje morala ubirati novejše poti. Njeno delo je v muzealski in etnološki stroki cenjeno, zato so ji podelili muzealsko Valvasorjevo nagrado za življenjsko delo, v letu 1993 tudi Murkovo priznanje za življenjsko delo v etnološki muzejski stroki. Postala je castna clanica Slovenskega etnološkega društva. Stike je navezala tudi s tujimi raziskovalci, ce tu omenimo le Rusinjo Margarito S. Kašuba. To je en del njenega strokovnega življenja, ki ga je živela na Gorenjskem. Drugi del sedaj polno živi in plemeniti v domaci dobrepoljski dolini, »saj ta prostor na glas klice, da se vanj zazremo z vecjim obcutkom in s spoštovanjem za njegove podedovane naravne lepote in zanimivosti ter oblikovalske vrednote, ki jih je v to pokrajino vtisnil clovek s svojo ustvarjalno mislijo, svojim delom in z znanjem, s svojim nacinom življenja, v preteklosti priklenjenem na domace okolje in izrocilo.« (Novak, Globalizacija, 2010, 10.) Na odlocitev o njeni življenjski poti je vplivalo branje etnoloških publikacij domacega župnika Antona Mrkuna in ucitelja Toneta Ljubica že v rosnih letih. Zdelo se ji je, da sta oba o dobrepoljski etnografiji povedala že vse. Tudi ob prvem stiku na fakulteti jo je profesor vprašal, ce kaj ve o Dobrepolju. »Toliko, kolikor sem prebrala v Mrkunovih in Ljubicevih knjigah,« je odgovorila. »To mi zadostuje,« je dejal. Že v študijskih letih je bila usmerjena na Gorenjsko. Ko pa se je seznanila s širšo problematiko, se ji je tudi življenje doma predstavilo kot zanimanja vreden objekt in se je veseljem ozrla na etnološke teme domace doline, najprej z razpravama Vzajemna pomoc na vasi – na primeru Zdenska vas ter Kmecka naselja in stavbarstvo v dobrepoljski dolini v Zborniku obcine Grosuplje. Intenzivneje se je zacela ukvarjati z do-moznanstvom predvsem s trudom, »da ostane v zavesti pomemben delež, ki ga je v življenju naše doline prispeval s svojim zadružnim, gospodarskim in kulturnim delovanjem pisatelj in rojak Fran Jaklic - Pod­gorican.« Obe svoji osrednji interesni lokaliteti je povezala v objavah ob razstavi slikarke Alenke Kham-Picman ob njenih grafikah o pustu v Ponikvah v letu 1991, nato pa še posebej v razpravi Bohinj in Dobrepolje, kjer je zakljucila: »Nekaj podobnega je v nas kot v Bohinjcih, ki so se morali s težavo preživeti sredi trde narave.« V Dobrepolju raziskuje, piše, organizira strokovna posvetovanja, seznanja rojake z dobrepoljsko kulturno dedišcino ter njenim pomenom, pri postavitvi Dobrepoljske zbirke, ki jo sestavljajo Spominski sobi Frana Jaklica - Podgoricana pa sklopa Ljudske umetnosti Dobrepolja ter Notranjosti dobrepoljske hiše, sodeluje z raziskavami ter inventarizacijo zbirke, njeno postavitvijo ter obvešcanjem o projektu. Vdomacem glasilu je navedla vecino darovalcev (med njimi je tudi sama) za zbirko, ki domuje v Jaklicevem domu. Sedaj vecinoma objavlja v domoznanskih glasilih, loteva pa se tematik, kot so: Anton Mrkun in etnološka knji­žnica v Dobrepolju, Dobrepoljci in podjetništvo, Dobrepoljske igrace, Dobrepoljski kozolci, Dobrepoljski turisticni spominek, Dobrepoljski turizem, Fran Jaklic - Podgorican, Galerija bratov Kralj - Dobrepolje, Jaklic in Kralja, Tone Kralj v Strugah, Retrospektivna razstava Toneta Kralja, Moški zbor Rafko Fabiani in Dobrepoljski oktet, Muzejska zbirka v Jaklicevem domu, Narodopisna podoba Dobrepoljske doline, O dobrepoljski godbi, Ob 110-letnici kmetijske zadruge v Dobrepolju, Ob 100-letnici kulturnega društva Dobrepolje, Pustne in svatbene mackare v Ponikvah, Slovo v Dobrepolju, Štehova hiša na Vidmu, Reber-ska Roza, Rokopisna zapušcina Franceta Bambica, Tone Ljubic itd. Cisto svež pa je obsežnejši pregledni prispevek o obicajih okoli novega leta: »Božic in »poprtnik« v Dobrepolju« v domacem dobrepoljskem glasilu Naš kraj, ki ga je oddala leto po svoji 80-letnici. Bila je tudi pobudnica simpozija in sourednica ter soavtorica zbornika Naši kraji in ljudje : dobrepolj­sko-struški zbornik iz leta 1996. V njej posveceni publikaciji Etnologija je življenje so v Gorenjskem muzeju dodali seznam vseh njenih 40 razlicnih razstav ter našteli 123 objav. Zbrana popolnejša bibliografija etnologinje Anke Novak zajema kar 207 objav, ki zajemajo vse od ocen, kratkih clankov do znanstvenih objav in samostojnih publikacij. Ne samo z Dobrepoljsko zbirko, za vse njeno delo lahko za Anko Novak (po Poloni Rigler Grm) izpostavi-mo: »Postaviti spomenik svojim ljudem je najvec, kar jim lahko nekdo podari: to je z entuziazmom, veliko mero strokovnosti in ljubezni do Dobrepolja naredila Anka Novak.« Ob predstavitvi Mrkunove knjige v Mestni knjižnici Grosuplje, 2012 Od leve proti desni: Drago Samec, dr. Mihael Glavan, etnologinja Anka Novak in Marija Samec BIBLIOGRAFIJA ETNOLOGINJE ANKE NOVAK Drago Samec 1958 Nekaj posebnosti v kmetovanju Poljancev / Anka Novak. – Loški razgledi, 5, 1958, str. 137-143 : ilustr. 1959 Z razstave v Mestnem muzeju v Kranju : peca na Slovenskem / Anka Novak. – Glas Gorenjske (Kranj), 12, 1959, št. 83 (23.10.), str. 5. 1960 Donesek k zgodovini materialne kulture kranjske okolice / Anka Novak. – [Devetsto] 900 let Kranja, 1960, str. 215-225 : ilustr. Kulturne znamenitosti v Podkorenu / Anka Novak. – Glas Gorenjske (Kranj), 13, 1960, št. 28 (5.3.), str. 5. Doneski k materialni kulturi kranjske okolice. Odlomek / Anka Novak. – Glas Gorenjske (Kranj), 13, 1960, št. 78 (2.7.). 1961 O delu etnografskega oddelka Mestnega muzeja v Kranju (1959-1960) / Anka Novak. – Slovenski etnograf, 14, 1961, str. 205-207. Raznovrstne vezenine in tkanine na Slovenskem. Etnografska razstava v kranjskem Mestnem muzeju / Anka Novak. – Glas (Kranj), 14, 1961, št. 57 (20.5.), str. 5. Finžgarjevo paremiološko bogastvo. (Ob devetdesetletnici staroste slovenskih pisateljev) / Anka Novak. – Glasnik Slovenskega etnografskega društva, 3, 1961, št. 2, str. 12. 1962 Ljudska noša na Gorenjskem. Ob razstavi v mestnem muzeju / Anka Novak. – Glas (Kranj), 15, 1962, št. 91 (8.8.) : ilustr. 1963 Pustni obicaji / Anka Novak. – Glas (Kranj), 16, 1963, št. 22 (23.2.), str. 5. Slikovitost pricevanja o preteklosti. Ob etnografski razstavi v Kranju / Anka Novak. – Glas (Kranj), 16, 1963, št. 75 (29.6.) : ilustr. Popotni vtisi s Poljske / Anka Novak. – Glas (Kranj), 16, 1963, št. 78 (6.7.), str. 3. 1964 Domace tkalstvo v Gornjesavski dolini / Anka Novak. – Slovenski etnograf, 16/17, 1963/1964 (1964), str. 245-256 : ilustr. 1965 Domaca obrt na Gorenjskem / [razstavo in besedilo za vodic pripravila Anka Novak ; prevod v nemšcini Melita Pivec-Stelé ; prevod v anglešcini Pavle Verbic ; fotografije Aleksej Ignašcenko]. V Kranju : Gorenjski muzej, 1965. 40 str., [10] str. pril. : ilustr. ; 21 cm. (Gorenjski muzej, Kranj : razstave ; [2]). Volkskunst im Gorenjsko / Anka Novak. Villach, 1965. (Razstava Ljudska umetnost na Gorenjskem, katalog.) Vraževerje na Slovenskem : (ob razstavi v SEM v Kranju) / Anka Novak. – Glas (Kranj), 18, 1965, št. 1 (6.1,), str. 4. 1966 Modeli za mali kruhek na Slovenskem. Nova razstava v galeiji Prešernove hiše / Anka Novak. – Glas (Kranj), 19, 1966, št. 85 (9.11.) : ilustr. Planšarska kultura v Bohinju / Anka Novak. – Varstvo spomenikov, 10, 1965 (1966), str. 163-166 : ilustr. 1967 Ljudske slike na steklo na Gorenjskem / Anka Novak. Kranj, 20. april – 22. maj 1967. [Kranj : Gorenjski muzej, 1967]. Zloženka, [4] str. : ilustr. Gorenjska kmecka skrinja / Anka Novak : I. del. – Snovanja, 1, 1967, št. 1 (4.2.), str. 6 : ilustr.; II. del: št. 2 (1.4.), str. 15. (Ponatis v: Anka Novak: Etnologija je življenje, 2012, str. 9-13 : ilustr.) 1968 Planšarska kultura na Gorenjskem / Ana Novak. – Glas (Kranj), 21, 1968, št. 79 (9.10.), str. 7. (Predvsem so postavljena vprašanja.) Planšarstvo v Bohinju / Ana Novak. – Snovanja, 2, 1968, št. 2 (20.4.), str. 13+20 : ilustr. (Ponatis v Anka Novak: Etnologija je življenje, 2012, str. 23-25 : ilustr.) Prvinska lepota makedonskih ljudskih noš. Ob razstavi Ljudska noša bitolskega obmocja in elementi starega izrocila v modernem okolju / Anka Novak. – Glas (Kranj), 21, 1968, št. 29 (13.4.), str. 7. Etnografski oddelek Gorenjskega muzeja. – Glasnik Slovenskega etnološkega društva, 1968, št. 1, str. [1]. (Brez podpisa.) 1969 Planšarska kultura na Gorenjskem / [besedilo zloženke Anka Novak]. V Kranju : Gorenjski muzej, 1969. Zloženka, [6] str. : ilustr. ; 23 cm. (Ovojni naslov. Avtorica navedena na koncu besedila.) Ref.: Triler, Andrej: Anka Novak. Ob razstavi o planšarski kulturi na Gorenjskem. Glas (Kranj), 22, 1969, št. 38 (17.5.), str. 8. Razstava Planšarska kultura na Gorenjskem - Gorenjski muzej v Kranju / Anka Novak. – Kronika, 17, 1969, zv. 2, str. 113-116 : ilustr. (Ponatis v Anka Novak: Etnologija je življenje, 2012, str. 25-27 : ilustr.) O zgodovini planšarstva na Gorenjskem / Anka Novak. – Planinski vestnik, 69, 1969, št. 9, str. 414-418 : ilustr. 1970 Neli Niklsbacher, Marija Makarovic: Ljudske vezenine na Slovenskem, V Ljubljani, 1970 / Anka Novak. – Delo, 12, 1970, št. 83 (27.3.), str. 18. Kmecka noša v Ratecah v 19. in v zacetku 20. stoletja / Anka Novak. – Snovanja, 4, 1970, št. 3 (24. 6.), str. 27-28 : ilustr. (Ponatis v Anka Novak: Etnologija je življenje, 2012, str. 18-22 : ilustr.) O starejši zgodovini planšarstva med dolino Tržiške Bistrice in dolino Kokre / Anka Novak. – Kranjski zbornik, 1970, str. 223-226. 1971 Besnica : materialna kultura v 19. in 20. stoletju : Galerija v Mestni hiši, 30. decembra 1971-3. februarja 1972 / [Anka Novak]. [Kranj : Gorenjski muzej, 1971]. Zloženka, [6] str. : 1 reprodukcija ; 22 cm. (Ovojni naslov. Avtorica navedena na koncu besedila.) Ref.: K., A.: Narodopisna podoba Besnice. Zanimiva razstava bo odprta do cetrtka, 3. februarja. Glas (Kranj), 25, 1972, št. 8 (29.1.), str. 15. Planšarstvo v Bohinju, Stara Fužina / Anka Novak. Stara Fužina, vodnik po razstavi, 1971. (Ponatis v Anka Novak: Etnologija je življenje, 2012, str. 28-30.) Finžgarjev spominski muzej / Anka Novak ; risal J. Bogataj. – Glasnik Slovenskega etnološkega društva, 12, 1971, št. 1, str. 6-7 : ilustr. Neli Niklsbacher-Bregar: Narodne vezenine na Slovenskem / Anka Novak. – Glasnik Slovenskega etnološkega društva, 12, 1971, št. 2, str. 15. 1972 Planšarstvo v Bohinju. Razstava v Gorenjskem muzeju v Kranju, april 1969-junij 1971 / Anka Novak. – Argo, 11, 1972/73 (1972), št. 1-2, str. 26-27. Narodopisna podoba Besnice / Anka Novak. – Glas (Kranj), 25, 1972, št. 8 (29.1.), str. 15. Rezljana vrata v Tuhinjski dolini / Anka Novak. – Glas (Kranj), 25, 1972, št. 72 (1.4.), str. 16. Pastirji na Dovjem in v Mojstrani. Iz vaške kronike / Miha Ancelj; priredila Anka Novak. – Glas (Kranj), 25, 1972, št. 96 (13.12.) – št. 99 (23.12). Poslikano pohištvo v Dolini / Anka Novak. – Slovenski etnograf, 23-24, 1970/1971 (1972), str. 19-38 : ilustr. Porocilo o razstavni dejavnosti etnografskega oddelka pri Gorenjskem muzeju v Kranju med leti 1960/1970 / Anka Novak. – Slovenski etnograf, 23/24, 1970/71 (1972), str. 119-124 : ilustr. Kmecka naselja in kmecka arhitektura na besniškem obmocju / Anka Novak. – Snovanja, 6, 1972, št. 3 (28.6.), str. 29-32 : ilustr. (Ponatis v Anka Novak: Etnologija je življenje, 2012, str. 50-56 : ilustr.) 1973 Kmecka naselja in arhitektura v Dolini : Kranj - Kranjska gora 1973 / [[uvodno besedilo in priprava razstave] Anka Novak] ; fotografije Drago Holynski. Kranj : Gorenjski muzej, 1973. Zloženka, [8] str : ilustr. ; 23 x 11 cm. (Ovojni naslov. Ponatis v Anka Novak: Etnologija je življenje, 2012, str. 56-64 : ilustr.) Gorska kmetija na Srednjem vrhu / Anka Novak. – Agricultura Carpatica (Rožnov pod Radhoštem), 1, 1973, str. 11-23. (Ponatis v Anka Novak: Etnologija je življenje, 2012, str. 72-80 : ilustr.) Besnica, materialna kultura v 19. in 20. stoletju / Anka Novak. – Argo, 11, 1972/73 (1973), št. 3-4, str. 105-106. Ob razstavi Kmecka naselja in arhitektura v Dolini / Anka Novak. - Železar, 15, 1973, št. 28 (13.7.), str. 14. 1974 Vodnik po razstavi Kmecko gospodarsvo v Dolini / [razstavo je pripravila Anka Novak ; fotografska dela Drago Holynski]. V Kranju : Gorenjski muzej, 1974. [64] str. : ilustr. ; 17 x 20 cm. (Naslov na ovoju: Kmecko gospodarstvo v dolini. 1.000 izvodov.) Ref.: Cevc, Tone: Anka Novak, Kmecko gospodarstvo v Dolini...V Kranju, 1974. Traditiones, 4, 1975, str. 378. Planšarstvo v Bohinju / Anka Novak. Kranj, 1974. (Zloženka, vodnik po razstavi v Stari Fužini.) Marija Makarovic, Slovenska kmecka noša od konca 19. stoletja do danes, Ljubljana, 1974 / Anka Novak. – Etnološki pregled (Beograd), 12, 1974, str. 170-171. Kmecko gospodarstvo v Dolini. Ob etnografski razstavi v Gorenjskem muzeju v Kranju / Anka Novak. – Glas (Kranj), 27, 1974, št. 84 (29.10.), str. 7 : ilustr. Kmecka naselja v Dolini : zgodovinski oris / Anka Novak. – Snovanja, 8, 1974, št. 1 (6.2.), str. 12-15 : ilustr. (Ponatis v Anka Novak: Etnologija je življenje, 2012, str. 64-72 : ilustr.) 1975 Primorska etnološka podoba. Predstavljene so najznacilnejše sestavine materialne kulture in nacin življenja ljudi z Gore / Anka Novak. – Delo, 17, 1975, št. 114 (17.5.), str. 24 : ilustr. Gora ni nora, tisti je nor, ki ne gre gor / Anka Novak. – Delo, 17, 1975, št. 238 (11.10.), str. 18. (K clankom Gora ni nora v Delu 6.9. in 20.9.). Simpozij jugoslovanskih etnologov v Kruševcu / Anka Novak. – Glas (Kranj), 28, 1975, št. 5 (21.1.), str. 6. Zlato pa sir – kravji bal / Anka Novak. – Glas (Kranj), 28, 1975, št. 71 (19.9.), str. 11 : ilustr. Utrinki iz etnološke konference na Madžarskem / Anka Novak. – Glas (Kranj), 28, 1975, št. 87 (14.11.), str. 6. Kmecko gospodarstvo na besniškem obmocju / Anka Novak. – Kranjski zbornik, 1975, str. 239-255 : ilustr. 1976 Poslikano pohištvo na Gorenjskem / Anka Novak. Radovljica, 1976. (Razstava v Šivcevi hiši. Zloženka). (Ponatis v Anka Novak: Etnologija je življenje, 2012, str. 14-15 : ilustr.) Živinoreja / Anka Novak in Tone Cevc s sodelovanjem Naška Križnarja. – Etnološka topografija slovenskega etnicnega ozemlja : vprašalnice, 1, 1976, str. 21-81. Turizem / Anka Novak, Janez Bogataj. – Etnološka topografija slovenskega etnicnega ozemlja : vprašalnice, 4, 1976, str. 61-91. Planšarsko stavbarstvo v Bohinju / Anka Novak. – Glas (Kranj), 29, 1976, pril. Snovanja, 10, 1976, št. 2 (16.4.), str. 26-[30] : ilustr. (Ponatis v Anka Novak: Etnologija je življenje, 2012, str. 30-39 : ilustr.) Novi Glasnik Slovenskega etnološkega društva / Anka Novak. – Glas (Kranj), 29, 1976, št. 47 (18.6.), str. 5. Poslikano pohištvo na Gorenjskem. Etnološka razstava / Anka Novak. – Glas (Kranj), 29, 1976, št. 61 (6.8.), str. 6. O terenski praksi študentov etnologije / Anka Novak. – Glasnik Slovenskega etnološkega društva, 16, 1976. št. 1, str. 2-3 in 7. Etnološki oddelek pri Gorenjskem muzeju v Kranju ... : [porocila ustanov o delu v letu 1975] / Anka Novak. – Glasnik Slovenskega etnološkega društva, 16, 1976, št. 1, str. 7. Spreminjanje vrednotenja etnoloških predmetov / Anka Novak. – Glasnik Slovenskega etnološkega društva, 16, 1976, št. 2, str. 24. (Vsklopu: Posvetovanje in redna letna skupšcina Slovenskega etnološkega društva v Mariboru. Porocilo o predavanju.) Spreminjanje vrednotenja etnoloških predmetov / Anka Novak. – Glasnik Slovenskega etnološkega društva, 16, 1976, št. 3, str. 48-49. Vzajemna pomoc na vasi – na primeru Zdenska vas / Anka Novak. – Zbornik obcine Grosuplje, 8, 1976, str. 185­ 198 : ilustr. 1977 Bogatija lesenega. Razstava poljske ljudske kulture, prikazane v Slovenskem etnografskem muzeju / Anka Novak. – Delo, 19, 1977, št. 37 (15.2.), str. 8 : ilustr. Znanje o živalskem svetu / Anka Novak s sodelovanjem Antona Polenca. – Etnološka topografija slovenskega etnicnega ozemlja : vprašalnice, 11, 1977, str. 63-73. Porocila ustanov o delu v letu 1976. Etnološki oddelek Gorenjskega muzeja v Kranju / Anka Novak. – Glasnik Slovenskega etnološkega društva, 17, 1977, št. 1, str. 9. Kmecka naselja in stavbarstvo v dobrepoljski dolini / Anka Novak. – Zbornik obcine Grosuplje, 9, 1977, str. 165­ 212 : ilustr. 1978 Odnos do etnologije med anketiranci v Kranju / Anka Novak. – Etnologija in sodobna slovenska družba, Brežice, 1978, str. 28-34. Muzejska razstava na prostem / Anka Novak. – Glas (Kranj), 31, 1978, št. 75 (29.9.), str. 6. (Razstava muzejskih predmetov iz kmeckega življenja Gorenjskega muzeja v Kranju.) Porocila ustanov o delu v letu 1977. Etnološki oddelek pri Gorenjskem muzeju v Kranju ... / Anka Novak. – Glasnik Slovenskega etnološkega društva, 18, 1978, št. 1, str. 6. Diskusija. Odnos do etnologije med anketiranci v Kranju. Etnologija in sodobna slovenska družba, Brežice, 1978 / Anka Novak. – Glasnik Slovenskega etnološkega društva, 18, 1978, št. 2, str. 29 40. Razstava predmetov iz kmeckega življenja, na plošcadi pred Prešernovim spomenikom v Kranju 29. 9. 1978 / Anka Novak. – Glasnik Slovenskega etnološkega društva, 18, 1978, št. 4, str. 74 : ilustr. Življenje in delo pastirjev v bohinjskih gorah / Anka Novak. – Snovanja, 12, 1978, št. 4 (5.9.), str. 55-59 : ilustr. (Ponatis v Anka Novak: Etnologija je življenje, 2012, str. 39-47 : ilustr.) 1979 Oblikovanje v lesu v gorenjskih vaseh / Anka Novak. – Glas (Kranj), 32, 1979, št. 62 (7.8.), str. 4. Razstava fotografij in etnološki dokumentarni filmi v Kranju / Anka Novak. – Glas (Kranj), 32, 1979, št. 15 (23.9.), str. 5. Porocila ustanov o delu v letu 1978. Etnološki oddelek Gorenjskega muzeja Kranj / Anka Novak – Glasnik Slovenskega etnološkega društva, 19, 1979, št. 2, str. 42. Poslikano pohištvo na Gorenjskem / Anka Novak. – Slovenski koledar 1979, str. 160-164 : ilustr. (Ponatis v Anka Novak: Etnologija je življenje, 2012, str. 15-18 : ilustr.) 1980 Loncarstvo na Gorenjskem / Anka Novak. Radovljica, 1980. (Vodnik, zloženka.) Volkskunst im Gorenjsko / Anka Novak. Villach, 1980. (Razstava in katalog eksponatov v Beljaku, v letu 1981 pa v Kittsee.) Ljudska umetnost na Gorenjskem / Anka Novak. – Glas (Kranj), 33, 1980, št. 51 (1.7.), str. 6. 1981 Materialna kultura na Krasu / Anka Novak. – Glas (Kranj), 34, 1981, št. 68 (4.9.), str. 5. 1982 Iz kmecke bale / Anka Novak. Kranj : Gorenjski sejem, 1982. (Prospekt.) Planšarstvo v Bohinju v luci sprememb / Anka Novak. – Etnološki pregled (Beograd), 1982, str. 223-232. 1983 Pregled dela slovenskega etnološkega društva v letu 1982. Etnološko delo v Gorenjskem muzeju v Kranju - 1979 do 1982 / A. Novak. – Glasnik Slovenskega etnološkega društva, 23, 1983, št. 1, str. 9-11. Orglice so morale biti ... / Anka Novak. – Glas (Kranj), 36, 1983, št. 18 (8.3.), str. 15. Sirarstvo in mlekarstvo v Bohinju ter njegova zgodovina / Anka Novak. – Glas (Kranj), 36, 1983, št. 64 (23.8.), str. 7; št. 65 (26.8.), str. 7. (Ponatis v Anka Novak: Etnologija je življenje, 2012, str. 47-49.) Etnološki film Planšarstvo v Bohinju / Anka Novak. – Glas (Kranj), 36, 1983, št. 73 (23.9.), str. 5. 1984 Razstava Arhitektura na Zilji / Anka Novak, Ludvik Druml. – Glasnik Slovenskega etnološkega društva, 24, 1984, št. 4, str. 97-98. Evropska zbirka cipk v Gorenjskem muzeju v Kranju / Anka Novak. – Glas (Kranj), 37, 1984, št. 10 (7.2.), str. 12. Planica in Ratece / Anka Novak. – Glas (Kranj), 37, 1984, št. 31 (20.4.), str. 5. Trinajst let Planšarskega muzeja v Stari Fužini / Anka Novak. – Glas (Kranj), 37, 1984, št. 64 (1.8.), str. 5. Micka, Cilka in Jurc s planine Laz in etnološki film Planšarstvo v Bohinju / Anka Novak. – Planinski vestnik, 1984, št. 5, str. 211-215. Triglavski narodni park in domacini / Anka Novak. – Planinski vestnik, 1984, št. 8, str. 351-355. Vaška skupnost v Ratecah / Anka Novak. – Traditiones, 13, 1984, str. 63-85 : ilustr. Ref.: Ložar-Podlogar, Helena: Anka Novak, Vaška skupnost v Ratecah (Die Dorfgemeinschaft in Ratece), Traditiones 13, 1984. Demos (Berlin), 27, 1987, št. 2, str. 144. 1985 Etnologi v Liznjekovi hiši v Kranjski Gori / Anka Novak. – Gorenjski glas, 38, 1985, št. 31 (19.4.), str. 4. Ljudsko stavbarstvo v delih Rudolfa Arha / Anka Novak. – Gorenjski glas, 38, 1985, št. 71 (17.9.), str. 5. Zadnje kmetije v starem Kranju / Anka Novak. – V: Kranjski zbornik, 1985, str. 186-200 : ilustr. Planšarstvo in pašne planine na gorenjski strani TNP / Anka Novak. – Triglavski narodni park (Bled), 1985, str. 147-161 : ilustr. 1986 Gorenjski kraji in ljudje. 2: Pred prvo svetovno vojno : razglednice in fotografije / [strokovna priprava kataloga Cene Avguštin, Anka Novak, Majda Žontar ; reprodukcije Drago Holynski]. Kranj : Gorenjski muzej, 1986. 68 str. : ilustr. ; 30 cm. (Razstavni katalog.) Srecanje z Miro Omerzel-Terlep : pozabljene vrednote ljudske glasbe / Anka Novak. – Glasnik Slovenskega etnološkega društva, 26, 1986, št. 1/2, str. 43-44. Pozabljene vrednote ljudske glasbe / Anka Novak. – Gorenjski glas, 39, 1986, št. 3 (14.1.), str. 5. Arhitektura na Zilji / Anka Novak. – Gorenjski glas, 39, 1986, št. 20 (14.3.), str. 5. Stara kranjska obrtniška hiša / Anka Novak. – Gorenjski glas, 39, 1986, št. 42 (3.6.), str. 5. Diskusija. Diskusija o možnostih za interdisciplinarno delo med zgodovino in etnologijo / Anka Novak. – Razmerja med etnologijo in zgodovino, 1986, str. 294. Hrana v Šencurju / Anka Novak. – Traditiones, 15, 1986, str. 121-163. 1987 Gorenjski kraji in ljudje. 3: Med obema vojnama : razglednice in fotografije / [strokovna priprava kataloga Cene Avguštin, Anka Novak, Majda Žontar ; reprodukcije Drago Holynski]. Kranj : Gorenjski muzej, 1987. 65 str. : ilustr. ; 30 cm. (Razstavni katalog.) Planinsko sirarstvo / Anka Novak. – Bohinjski zbornik (Radovljica), 1987, str. 73-84. Zacetki turizma v Bohinju / Anka Novak. – Bohinjski zbornik (Radovljica), 1987, str. 178-185. Etnolog prof. dr. Vilko Novak / Anka Novak. – Glasnik Slovenskega etnološkega društva, 27, 1987, št. 1/2, str. 9-16. Letna porocila etnoloških ustanov za leto 1986. Gorenjski muzej Kranj / Anka Novak. – Glasnik Slovenskega etnološkega društva, 27, 1987, št. 1/2, str. 73-75. Iz duhovne kulture Bohinjcev / Anka Novak. – Traditiones, 16, 1987, str. 279-287. 1988 Hrana v Šencurju : razstava Gorenjskega muzeja Kranj : Mestna hiša v Kranju, 1988 / [uvodno besedilo Anka Novak] ; likovna oprema kataloga in razstave Damijana Umnik. Kranj : Gorenjski muzej, 1988. Str. 121-163, [8] str. pril. : ilustr. (Tekst je separat iz Traditiones, 15, 1986, str. 121-163; katalog je bil tiskan leta 1987 z dodanim slikovnim gradivom, razstava pa je bila v letu 1988.) Kranjska gora z okolico / Anka Novak. Maribor : Obzorja, 1988. 38 str. : ilustr. ; 16 cm. (Kulturni in naravni spomeniki Slovenije ; 143. 3.000 izvodov.) Novo v etnološki zbirki Gorenjskega muzeja / Anka Novak. – Gorenjski glas, 41, 1988, št. 5 (19.1.), str. 5. Hrana v Šencurju / Anka Novak. – Gorenjski glas, 41, 1988, št. 52 ( 8.7.), str. 5. Parkeljni v Kranju / Anka Novak. – Gorenjski glas, 41, 1988, št. 93 (6.12.), str. 8. Koledniki / Anka Novak. – Gorenjski glas, 41, 1988, št. 102 (30.12.). Ob 120-letnici rojstva Franca Jaklica-Podgoricana / Anka Novak. – Kmecki glas, 45, 1988, št. 50 (14.12.), str. 15; št. 51 (21.12.), str. 15-16; št. 52 (28.12.), str. 4. Orehenkova hiša v Mojstrani / Anka Novak. – Slovenski etnograf, 31, 1983/1987 (1988), str. [203]-209 : ilustr. (Spomenik barocnega stavbnega oblikovanja iz 18. stoletja.) 1989 Gorenjski kraji in ljudje. 4: Po 2. svetovni vojni : razglednice in fotografije / [strokovna priprava kataloga Cene Avguštin, Nada Holynski, Anka Novak ; reprodukcije Drago Holynski]. Kranj : Gorenjski muzej, 1989. 67 str. : ilustr. ; 30 cm. (Razstavni katalog.) Pisatelj Fran Jaklic - Podgorican in Dobrepolje : ob 120-letnici rojstva / Anka Novak. – Etnologija in domoznanstvo, 1989, str. 61-80. Letna porocila etnoloških ustanov za leto 1988. Gorenjski muzej Kranj / Anka Novak. – Glasnik Slovenskega etnološkega društva, 29, 1989, št. 1/2, str. 90-91. Življenje in delo planšarjev v bohinjskih gorah / Anka Novak. – Glasnik Slovenskega etnološkega društva, 29, 1989, 3-4, str. 121-152 : ilustr. Etnologija in domoznanstvo. Pisatelj Fran Jaklic Podgorican in Dobrepolje / Anka Novak. – Glasnik Slovenskega etnološkega društva, 29, 1989, št. 3/4, str. 186-188. Letna porocila etnoloških ustanov za leto 1989. Gorenjski muzej Kranj / Anka Novak. – Glasnik Slovenskega etnološkega društva, 29, št. 3/4 (1989), str. 222-231. 1990 Spomeniki ljudskega stavbarstva na Gorenjskem : stiska ljudskega stavbnega izrocila / Anka Novak. – Gorenjski glas (Kranj), 43, 1990, št. 31 (20.4.), str. 16 (= Snovanja 13). (Ponatis v Anka Novak: Etnologija je življenje, 2012, str. 80-83 : ilustr.) Pri Zgornjem Maliju, Golnik 19 : spomeniki ljudskega stavbarstva na Gorenjskem / Anka Novak. – Gorenjski glas, 43, 1990, št. 46 (15.6.), (= Snovanja, št. 15), str. 14 : ilustr. (Ponatis v Anka Novak: Etnologija je življenje, 2012, str. 83-86 : ilustr.) Obnovljen Planšarski muzej / Anka Novak. – Gorenjski glas, 43, 1990, št. 62 (10.8.), str. 5. Miklavževanje v Ratecah / Anka Novak. – Gorenjski glas, 43, 1990, št. 95 (7.12.), str. 5. Špelcnikova hiša v Zg. Gorjah : spomeniki ljudskega stavbarstva na Gorenjskem / Anka Novak. – Gorenjski glas, 43, 1990, (21.12.) (pril. Snovanja, št. 20 (21.12.)), str. 20. (Ponatis v Anka Novak: Etnologija je življenje, 2012, str. 86-90 : ilustr.) Profesor dr. Vilko Novak - osemdesetletnik / Anka Novak in Marija Cvetek. – Jezik in slovstvo, 35, 1989-1990, št. 4/5 (feb.-mar. 1990), str. 99-101. 1991 Življenje in delo planšarjev v bohinjskih gorah / Anka Novak. Ljubljana, 1991. (Katalog.) Etnolog, profesor, doktor, Vilko Novak / Anka Novak. – Acta universitatis Lodziensis. Folia ethnologica (Lódz), 5, 1991, str. 115-126. (Bibliografia omawianych prac Vilko Novak: str. 125-126.) Kranjska Gora. Umetnostni spomeniki / Anka Novak, Cene Avguštin. – Enciklopedija Slovenije, 5, 1991, str, 391­ 392 : ilustr. Planšarski muzej v Stari Fužini / Anka Novak ; foto M. Fister. – Glasnik Slovenskega etnološkega društva, 31, 1991, št. 1/2, str. 67-73 : ilustr. Nove pridobitve v etnološki zbirki (1988-1990) / Anka Novak. – Gorenjski glas, 44, 1991, št. 35 (7.5.), str. 7. Mošnikova hiša, Sp. Brnik 6 : spomeniki ljudskega stavbarstva na Gorenjskem / Anka Novak. – Gorenjski glas, 44, 1990, pril. Snovanja, št. 25 (10.5.), str. 20. (Ponatis v Anka Novak: Etnologija je življenje, 2012, str. 90-92 : ilustr.) Mackare v grafikah / Anka Novak. – Gorenjski glas, 44, 1991, št. 81 (15.10.), str. 6. (Ob razstavi grafik Alenke Kham-Picman v Kranju z naslovom Pust in ohcet v Ponikvah v Dobrepolju.) Pustne in svatbene mackare v Ponikvah / Anka Novak. – V: Kham-Picman, Alenka: Pust in ohcet v Ponikvah v Dobrepoljah na Dolenjskem : Galerija Prešernove hiše, Kranj, od 3. oktobra 1991 (Kranj), 1991, zgibanka, [8] str. : ilustr. Slikarska razstava v Dobrepolju / Anka Novak. – Slovenec, 75, 1991, št. 69 (14.9.), str. 7 : ilustr. (Graficna razstava Alenke Kham-Picman.) 1992 Gorenjski muzej Kranj / Anka Novak ; fotograf Drago Holynski. Kranj : Gorenjski muzej, 1992. Zloženka, [8] str. : ilustr. ; 10 x 22 cm. 500 izvodov. (Predvsem o poslikanem pohištvu v etnološki zbirki.) Nove pridobitve v etnološki zbirki : 1988-1990. Jesenice, 1992. (Zloženka.) Planšarski muzej : Stara Fužina 181, Gorenjski muzej Kranj / [uvodno besedilo Anka Novak]. Radovljica : Obcina, 1992. Zloženka, [8] str. : ilustr. ; 10 x 22 cm. (Tudi na http://www.bohinj.si/kultura/plansarski_muzej_si.html.) Planšarske zgradbe v bohinjskih gorah / Anka Novak. – Varstvo spomenikov, 34, 1992, str. 132-149 : ilustr. 1993 Pogovor z Anko Novak : muzejsko svetovalko Gorenjskega muzeja v Kranju, dobitnico Valvasorjeve nagrade za življenjsko delo in Murkovega priznanja za življenjsko delo v etnološki muzejski stroki / z Anko Novak se je pogovarjala Mojca Ravnik. – Glasnik Slovenskega etnološkega društva, 33, 1993, št. 2, str. 2-7 : ilustr. Jaklic in Kralja : muzejsko delovanje v Dobrepolju / Anka Novak. – Naša skupnost (Grosuplje), 18, 1993, št. 4 (27.5.), str.10. Galerija bratov Kralj : Dobrepolje / Anka Novak. – Naša skupnost (Grosuplje), 18, 1993, št. 4 (27.5.), str.13. Veliko o Veliki planini : Tone Cevc: Velika planina ... / Anka Novak. – Razgledi, 1993, št. 24 (24.12.), str. 32. Delo etnološkega oddelka / Anka Novak. – V: 40 let Gorenjskega muzeja (Kranj), 1993, str. 44-54 : ilustr. 1994 Spomeniki kmeckega stavbarstva v sliki/ [strokovna priprava kataloga Anka Novak, Cene Avguštin ; reprodukcije Drago Holynski]. Kranj : Gorenjski muzej, 1994. 106 str. : ilustr. ; 30 cm. (Gorenjski kraji in ljudje ; 7). (Razstavni katalog, razstava: 23. 9. 1994 - 6. 1. 1995.) Spomeniki kmeckega stavbarstva na Gorenjskem : Gorenjski muzej Kranj : Mestna hiša, 23.9.1994 / Anka Novak. Zgibanka, [3] str. : ilustr. Cas zagrize tudi najlepši portal : kmecka stavbna dedišcina na Gorenjskem / Anka Novak ; [pogovarjala se je] Lea Mencinger. – Gorenjski glas, 47, 1994, št. 76 (27.9.), str. 6 : portret. (Razstava v Kranju.) Spomeniki kmeckega stavbarstva na Gorenjskem : razstava v Gorenjskem muzeju v Kranju / Anka Novak. – Gorenjski glas, 47, 1994, št. 95 (2.12.), str. 21 = Snovanja 65. Igrivost in duhovitost : Marija Cvetek: Naš voca so vcas zapodval ... / Anka Novak. – Razgledi, 1994, št. 2 (21.1.), str. 29. (Slovenske ljudske pravljice je zbrala Marija Cvetek.) Spomeniki kmeckega stavbarstva v sliki / Anka Novak. – V: Spomeniki kmeckega stavbarstva v sliki (Kranj), 1994, str. 3-15 : ilustr. (Njen prispevek se nadaljuje še na straneh 16-58, kjer se vrste fotografije s komentarji.) 1995 Stanovanjske razmere in notranja oprema stanovanj v Kropi od tradicije k sodobnosti / Anka Novak, Tatjana Dolžan. – Kroparski zbornik (Kropa, Radovljica), 1995, str. 206-219 : ilustr. Življenje in delo planšarjev v Bohinju / Anka Novak. – Planšarske stavbe v Vzhodnih Alpah, 1995, str. 25-39 : ilustr. (Referat z mednarodnega simpozija o planinskih stavbah v Vzhodnih Alpah, Bohinj, 7.-9. junij 1995.) Rasingerjev - Cošeljnov dom, Podkoren 63 / Anka Novak. – Varstvo spomenikov, 36, 1994-1995, str. 46-58 : ilustr. (Rasingerjev dom v Podkorenu je primer mogocne domacije.) 1996 Dobrepoljske igrace / Anka Novak. – Naš kraj (Videm, Dobrepolje), 2, 1996, št. 3, str. 10. O dobrepoljski godbi / Anka Novak. – Naš kraj (Videm, Dobrepolje), 2, 1996, št. 7-8, str. 8. Moški zbor Rafko Fabiani in Dobrepoljski oktet / Anka Novak. – Naš kraj (Videm, Dobrepolje), 2, 1996, št. 11, str. 19 : ilustr. (Po pripovedi Toneta Šinkovca zapisala novembra 1995.) Ob 100-letnici kulturnega društva Dobrepolje / Anka Novak. – Naši kraji : Dobrepoljsko-struški zbornik (Videm, Dobrepolje), 1996, str. 158-194 : ilustr. Anton Mrkun in etnološka knjižnica v Dobrepolju / Anka Novak. – Naši kraji : Dobrepoljsko-struški zbornik (Videm, Dobrepolje), 1996, str. 261-280. (Objava tudi v Anton Mrkun, Narodopisna knjižnica v letu 2013 - glej!) 1997 Na sveti vecer je zagorela elektrika : o dobrepoljskem županu Jožetu Strnadu / Anka Novak. – Naš kraj (Videm, Dobrepolje), 3, 1997, št. 2, str. 8 : ilustr. Reberska Roza / Anka Novak. – Naš kraj (Videm, Dobrepolje), 3, 1997, št. 3, str. 8. (90 let Roze Nose iz Podgorice.) 1998 Hlipovi Micki v slovo / Anka Novak. – Gorenjski glas, 51, 1998, št. 2 (9.1.), str. 23 : ilustr. (Marija Gašperin, Hlipova Micka iz Stare Fužine.) Retrospektivna razstava Toneta Kralja / Anka Novak. – Naš kraj (Videm, Dobrepolje), 4, 1998, št. 3, str. 12-13 : ilustr. Ponikovske mackare na razstavi Toneta Kralja / Anka Novak. – Naš kraj (Videm, Dobrepolje), 4, 1998, št. 3, str. 13-14 : ilustr. Tone Kralj v Strugah / Anka Novak. – Naš kraj (Videm, Dobrepolje), 4, 1998, št. 5, str. 8-9. (O clanku z istim naslovom v Križ na gori, 1927.) Dobrepoljski turizem / Anka Novak. – Naš kraj (Videm, Dobrepolje), 4, 1998, št. 5, str. 12. Dobrepoljski turisticni spominek / Anka Novak. – Naš kraj (Videm, Dobrepolje), 4, 1998, št. 5, str. 14-15 : ilustr. [Tone Ljubic] / Anka Novak. – Naš kraj (Videm, Dobrepolje), 4, 1998, št. 10, str. 9-10. (Besedilo z zloženke ob razstavi.) Dobrepoljski turisticni spominek / Anka Novak. – Rast, 9, 1998, št. 4 (avgust), str. [397]-401 : ilustr. 1999 Ustanovili Fundacijo Toneta Kralja : cilj: obvarovati propada dela slikarja in kiparja Toneta Kralja, rojaka iz Dobrepolja / Anka Novak. – Dolenjski list, 50, 1999, št. 9 (4.3.), str. 5 : ilustr. Muzejska zbirka v Jaklicevem domu / Anka Novak. – Naš kraj (Videm, Dobrepolje), 5, 1999, št. 1, str. 9-10. 2000 Primorci dihajo z umetninami Toneta Kralja : ob stoletnici rojstva Toneta Kralja : (23.8.1900 – 9.9.1975) / Anka Novak. – Naš kraj (Videm, Dobrepolje), 6, 2000, št. 7, str. 11-12 : ilustr. 2001 Pika poka pod goro / Anka Novak. – Naš kraj (Videm, Dobrepolje), 7, 2001, št. 5, str. 20. (POŠ Kompolje na 5. državni reviji ljudskih pesmi, plesov in obicajev v Rogaški Slatini.) Dobrepoljski kozolci / Anka Novak. – Naš kraj (Videm, Dobrepolje), 7, 2001, št. 8, str. 11-12 : ilustr. 2002 Steklasa, Mihaela: »Uživam, ce kdo kaj dobrega naredi« : intervju : Anka Novak / M. Steklasa. – Naš kraj (Videm, Dobrepolje), 8, 2002, št. 11 (dec.), str. 10-13 : ilustr. 2003 Gorenjska kmecka skrinja / Anka Novak. – Avguštinov zbornik (Kranj), str. 148-156 : ilustr. Bohinj in Dobrepolje / Anka Novak. – Etnologija in regionalni razvoj (uredil Aleš Gacnik), 2003, str. 114-119. Tone Ljubic : ob 95-letnici rojstva / Anka Novak. – Naš kraj (Videm, Dobrepolje), 9, 2003, št. 11 (dec.), str. 10. 2004 Naši kozolci / Anka Novak. – Naš kraj (Videm, Dobrepolje), 10, 2004, št. 8, str. 14-15 : ilustr. 2005 Slovo v Dobrepolju / Anka Novak. – Etnolog, n.v. 15 (66), 2005, str. 179-203 : ilustr. (Vsebuje tudi: Beseda o avtorici.) Dobrepoljci in podjetništvo / Anka Novak. – Naš kraj (Videm, Dobrepolje), 11, 2005, št. 5, str. 13 : ilustr. 2006 Fran Jaklic - Podgorican (1868-1937) / [besedilo Anka Novak in Miran Hladnik ; fotografije Anka Novak ... [et al.]. Dobrepolje : Obcina, 2006. 48 str. : ilustr. ; 24 cm. (Avtorja navedena v kolofonu.) Ob 110-letnici kmetijske zadruge v Dobrepolju / Anka Novak. – Naš kraj (Videm, Dobrepolje), 12, 2006, št. 3, str. 7 : ilustr. ; št. 4, str. 10; št. 5, str. 22-23. Stalna muzejska zbirka v Dobrepolju / Anka Novak. – Naš kraj (Videm, Dobrepolje), 12, 2006, št. 7, str. 9-11 : ilustr. 2008 Vladimir Knific 1950-2008 / Anka Novak. – Delo, 50, 2008, št. 255 (4.11.), str. 23 : fot. (Nekrolog). Vslovo Vladimirju Knificu : nekrolog / Anka Novak. - Glasnik Slovenskega etnološkega društva, 48, 2008, št. 3/4, str. 7-8 : portret. Štehova hiša na Vidmu : prvo podjetniško, društveno in kulturno žarišce v Dobrepolju / Anka Novak. – Naš kraj (Videm), 14, 2008, št. 12, str. 21 : ilustr. (15.1.2009 je bila v Jaklicevem domu predstavitev Prenove Štehove hiše na Vidmu, sodelovala dr. Peter Fister in dr. Živa Deu.) 2009 Narodopisna podoba Dobrepoljske doline= The etnographic image of Dobrepolje valley / [besedilo Anka Novak ; fotografije Anka Novak [et al.]. Videm-Dobrepolje, 11 str. : ilustr. (Vmapi: Obcina Dobrepolje : dolina dragocenih danosti, dosežkov in izzivov, 2009, 5 zvezkov.) Globalizacija in utrjevanje domacih imen / [tekst in foto] Anka Novak. – Glasnik Slovenskega etnološkega društva, 49, 2009, št. 1-2, str. 83-84 : ilustr. (Naj ohrani naša dolina tudi svoj podedovani obraz!) Globalizacija in utrjevanje domacih korenin : naj ohrani naša dolina tudi svoj podedovani obraz! / Anka Novak. – Naš kraj (Videm), 15, 2009, št. 1, str. 10-11. (Od jezika, pokrajine, kapelic, do kulturne dedišcine.) 2010 Globalizacija in utrjevanje domacih korenin : spremna beseda / Anka Novak. – Globalizacija in utrjevanje domacih korenin : »Naj ohrani naša dolina svoj podedovani obraz!«, Videm, Dobrepolje, 2010, str. 9-11. »Gdor se Mariji priporoci ga nikdar ne zapusti« : rokopisna zapušcina Franceta Bambica, p.d. Glaca iz Ponikev / Anka Novak. – V svetišcu spomina : zbornik župnije Dobrepolje ob 750-letnici župnije, Videm - Dobrepolje, 2010, str. 305-311 : ilustr. 2011 Slovenci iz Porabja pri sv. Martinu v Podpeci / Anka Novak. – Naš kraj (Videm, Dobrepolje). 17, 2011, št. 8, str. 18-20 : ilustr. (Tudi v št. 9 (september), str. 12-13 : ilustr.) 2012 Etnologija je življenje : izbrani clanki in besedila razstavnih zloženk Anke Novak / [uvod Tatjana Dolžan Eržen ; fotografije fototeka Gorenjskega muzeja ... et al.]. Kranj : Gorenjski muzej, 2012. 96 str. : ilustr. ; 21 cm. (Vsebuje tudi: Razstave, ki jih je postavila Anka Novak: str. 93; Seznam objav Anke Novak: str. 94-96.) Kostanjevica na Krki - obrazi arhitekturne dedišcine : Lamutov likovni salon, 20. julij-23. september 2012 / Anka Novak ; foto Goran Rovan. – Glasnik Slovenskega etnološkega društva, 52, 2012, št. 1/4, str. 120-121 : ilustr. Nekaj o ohranjanju in osvetljevanju etnološke stavbne dedišcine na Gorenjskem / Anka Novak ; foto Saša Roškar, Tatjana Dolžan Eržen. – Glasnik Slovenskega etnološkega društva, 52, 2012, št. 1/4, str. 186-188 : ilustr. 2013 Anton Mrkun in etnološka knjižnica v Dobrepolju / Anka Novak. – V: Mrkun, Anton: Narodopisna knjižnica (Grosuplje), str. 203-225. (Prva objava v: Naši kraji : Dobrepoljsko-struški zbornik (Videm, Dobrepolje), 1996, str. 261-280.) Božic in »poprtnik« v Dobrepolju / Anka Novak. – Naš kraj (Dobrepolje), 19, 2013, št. 11, str. 23-26 : ilustr. Filmografija: Planšarstvo v Bohinju. Dopisna delavska univerza Založba Univerzum, 1979. Strokovno vodstvo Anka Novak, kamera Janez Stare, režija Naško Križnar, 16 mm, 182 m. Dolžan Eržen, Tatjana: Tradicionalno stavbarstvo pod Studorjem [Videoposnetek] / scenarij Tatjana Dolžan ; strokovna sodelavka Anka Novak ; kamera Nadja Valentincic; montaža Marko Rebolj ; glasba Lado Jakša. Kranj : Gorenjski muzej, 1994. 1 videokaseta (VHS)(17 min) : barve, zvok. (Posneto za razstavo Spomeniki kmeckega stavbarstva na Gorenjskem.) Hrana v Šencurju, 1988 [Videoposnetek] / strokovno vodstvo Anka Novak ; kamera in montaža Naško Križnar. Ljubljana : Avdiovizualni laboratorij Inštituta za slovensko narodopisje ZRC SAZU, [2006], p 1987. Biografski zapisi: Valvasorjeve nagrade za leto 1993. – Argo, 35, 1993, str. 91-92. (Nagrado je prejela Anka Novak.) Ravnik, Mojca: Pogovor z Anko Novak : muzejsko svetovalko Gorenjskega muzeja v Kranju, dobitnico Valvasorjeve nagrade za življenjsko delo in Murkovega priznanja za življenjsko delo v etnološki muzejski stroki. – Glasnik Slovenskega etnološkega društva, 33, 1993, št. 2, str. 2-7. Murkova priznanja. – Glasnik Slovenskega etnološkega društva, 33, 1993, št. 2, str. 68-70. Ramšak, Mojca: Novak Anka / M. Ram. – Enciklopedija Slovenije, 8, 1994, str. 16. Dolžan Eržen, Tatjana: Šopek rož za našo kolegico Anko Novak. – Glasnik Slovenskega etnološkega društva, 42, 2002, št. 4, str. 51. Zavrl Žlebir, Danica: Bel kruh le ob velikih praznikih : v petek so v muzeju v Šencurju odprli stalno razstavo Hrana v Šencurju. Njena avtorica Anka Novak, kustosinja za etnologijo in muzejska svetovalka. – Gorenjski glas, 56, 2003, št. 12 (11. feb.), str. 4 : ilustr. Ramšak, Mojca & Mojca Ravnik: Novák Ánka / M. Ra., M.Rk.– Slovenski etnološki leksikon, 2004, str. 367 : ilustr. (Ponatisi še v letih 2007 in 2011.) Beseda o avtorici. – Etnolog, n.v. 15 (66), 2005, str. 203. (Ob clanku Slovo v Dobrepolju Anke Novak, str. 179-203.) Rigler Grm, Polona: Dobrepoljska zbirka / Polona Rigler Grm. – Glasnik Slovenskega etnološkega društva, 49, 2009, št. 1/2, str. 110-111 : ilustr. Klobcar, Marija: Podelitev plaket castnima clanoma društva : Anka Novak. – Glasnik Slovenskega etnološkega društva, 50, 2010, št. 1-2, str. 105, portret na str. 106. (Podelitev 18.3.2010.) (Etnološki vecer: Pogovor z Anko Novak, castno clanico SED. Slovenski etnografski muzej, Metelkova 2, Ljubljana 20. 10. 2011, 18h. (Pogovor sta usmerjala dr. Mojca Ravnik in dr. Naško Križnar, beseda je tekla o terenskem in muzejskem delu, o 40-letnici ustanovitve Planšarskega muzeja v Stari Fužini v Bohinju, o sedanjem delu v Dobrepolju in okolici.)) Nekaj o ohranjanju in osvetljevanju etnološke stavbne dedišcine na Gorenjskem / Anka Novak. – Glasnik Slovenskega etnološkega društva, 52, 2012, št. 1-4, str. 186-188 : ilustr. Razstava: Etnologija je življenje, posvecena življenjskemu jubileju muzejske svetovalke Anke Novak, dolgoletne etnologinje v Gorenjskem muzeju, je bila v cetrtek, 22. novembra 2012, ob 18. uri v Mestni hiši. (Nadaljevala se je v gospe Anki Novakovi posvecen muzejski vecer.) Ogrin, Marija: Razstava o bogatem delu Anke Novak ... – Anka Novak: Etnologija je življenje, 2012, str. [5]. Dolžan Eržen, Tatjana: Klasje zlato se v snope povije : Anka Novak, kustosinja etnologinja Gorenjskega muzeja v letih 1959-1992. – Anka Novak: Etnologija je življenje, 2012, str. 6-[8]. Cvetek, Marija: Ob 40-letnici Planšarskega muzeja in 80-letnici Anke Novak. – Bohinjske novice (Bohinja Bistrica), 15, 2012, št. 12, str. 8 : portret. Vsako drevo ima svoje korenine. Etnologinja Anka Novak in njenih 80 let / zbral Drago Samec. – Naš kraj (Dobrepolje), [19], 2013, št. 1, str. 22-23 : ilustr. (Rubrika: Ljudje iz naše doline.) Kratka biografija je dosegljiva tudi na internetu: http://sl.wikipedia.org/wiki/Anka_Novak. GALETOVA IN TURNŠEK V DRUŽBI DR. MILANA DOLGANA Drago Samec Slavist dr. Milan Dolgan je izjemen poznavalec kulturnikov naših krajev. Prepoznal je delo naše pesnice Ane Gale in objavil dve njeni knjigi ter vec pregledov oziroma esejev o njenem delu, zadnja leta pa inten­zivno preucuje osebnost in literarno delo nekdanjega stiškega redovnika dr. Metoda Turnška ter objavlja njegove spise. Milan Dolgan se je rodil 26. novembra 1933 v uciteljski družini v Sevnici ob Savi. Nemški okupator jo je izselil. Dve leti je živel pri teti v Trstu, nato pa pri starših v Zagozdacu v Beli Krajini. Gimnazijo je obi-skoval na Jesenicah na Gorenjskem. Vdiplomskem delu na slavistiki je obravnaval pripovedništvo Josipa Jurcica. Služboval je kot profesor v Preddvoru, na Jesenicah in v Ljubljani. Magisterij o Marinu Držicu je opravil v Ljubljani, doktorat o Jožetu Moškricu pa v Zagrebu. Izdal je vec didakticnih jezikovnih prirocnikov za svoje študente na Pedagoški fakulteti, med drugim tri­logijo: Spoznavanje jezika, Preizkušanje jezika in Ustvarjanje jezika. Zanimiva je njegova publikacija Pedagoški prosti spisi. Prevedel je štiri pastoralne igre hrvaškega renesancnega dramatika Marina Držica in jih izdal pod naslovom Poeticne komedije. Med njimi sta velika pastorala Tirena in znamenita enodejanka Novela od Stanca (= Šala z Olipom). Raziskovanju dramatike se je posvecal še naprej, in sicer se je posvetil Jožetu Moškricu, ki je bil doma v Dobrunjah pri Ljubljani, padel pa je kot partizan na Polici pri Grosupljem. Izdal je dve knjigi njegove dramatike: Rdece cvetje slovenske dramatike in Venec slovenske dramatike. Dolgan se je ukvarjal tudi s spominsko literaturo zidarja Jožeta Hameršaka in izdal dve njegovi knjigi: Skoz prvo svetovno in Skoz drugo svetovno. V prvi svetovni vojni je bil mladenic, v drugi mož. Ob stoletnici izbruha prve svetovne vojne bi bilo primerno ponovno izdati zelo posreceno prvo Hameršakovo knjigo. Posebno mesto zavzema Dolganova knjiga Sestrski jeziki s podnaslovom Doživljanje in ucenje slovanskih jezikov (1993). Dolgan si je prizadeval, da bi se odnos Slovencev do slovanskih jezikov spet zacel ogreva-ti, zato je v ta prirocnik uvrstil tudi svoj Razglas (manifest) o medsebojnem šolskem jezikovno-kulturnem spoznavanju med slovanskimi državami, narodi in manjšinami. Kdaj napiše Dolgan kakšno prigodno pesem, obicajno v obliki soneta, na primer ob obisku papeža Janeza Pavla II. v Sloveniji, dalje sonet o ustvarjanju arhitekta Marka Marina na Mirni na Dolenjskem in pisatelja Jožeta Topolovca Haložana (glej Oznanjenje, 2003, 1, 124). Ko je zacel predavati na Pedagoški akademiji v Ljubljani, se je Milan Dolgan leta 1971 opogumil in izdal v samozaložbi literarno knjigo (dodane so njene risbe) uciteljice in pesnice Ane Gale (1909–1944) pod nas­lovom Pesmi, povesti. Ana Gale je bila doma iz Grosupljega. Vobširnem uvodu je zajel njeno življenje in tragiko. Prikazal je Anino naprednost in pobožnost. Na Grosupljem in v okolici je delovala za Osvobodilno fronto, in ko so jo leta 1943 zaprli, so jo prijatelji rešili. Domobranci pa so jo kmalu spet aretirali in jo ubili v Zalogu pri Škofljici. Dolgan je predaval o Ani Gale tudi v Varšavi na Poljskem, to predavanje je objavil v reviji Znamenje (1987, 1, str. 46-51) pod naslovom Osebnost in umetniško delo slovenske uciteljice Ane Gale. Tukaj je objavil predlog, da bi Ano Gale proglasili za slovensko svetnico. Nasploh je o Galetovi najvec pisal prav dr. Dolgan. Ker ima dobre stike z njenimi sorodniki, mu je uspelo priti do njene rokopisne literarne in likovne zapušcine. Ob stoletnici Aninega rojstva (2010) je izšla njena otroška poezija skupaj z njenimi slikami. Zbirko je sama uredila pod naslovom Skozi našo vas. V knjigi si sledijo: tipkopis vsake pesmi, nato Anin rokopis te pesmi in še njena lepa barvna ilustracija. Knjiga je izšla v Domoznanski zbirki obcin Grosuplje, Ivancna Gorica in Dobrepolje v založbi Mestne knjižnice Grosu­plje. V spremni besedi dr. Dolgan predstavlja Anino življenje in otroško pesništvo in svoj spis zakljuci s citatom iz spisa Anine sestre Minke: »Odvedli so jo grdi, hudobni možje. Storili so ji hudo – najhujše. Zakaj? Najbrž zaradi njene dobrote.« Kadar so v Grosupljem govorili o pesnici Ani Gale, so na prireditev povabili Milana Dolgana kot najbolj kompetentnega poznavalca njenega znacaja, usode in pomena. Veckrat je razgrinjal pred nami njeno zgod­bo, tudi v decembru leta 1990 tik pred osamosvojitvijo, pa nedavno ob razstavi njenih slik in predstavitvi knjige Skozi našo vas. Na osnovi Dolganovega raziskovanja bo lažje sestaviti Anino cim popolnejšo bi-bliografijo. Dr. Metod Turnšek (1909–1976), stiški pater cistercijan, je v ospredju Dolganovega literarnozgodovinske­ga preucevanja v zadnjem desetletju. Metod Turnšek je bil sicer doma na Budini pri Ptuju na Štajerskem, a je živel v samostanu v Sticni že v casu gimnazijskega šolanja, potem pa je bil v Sticni posvecen in je tukaj in v Ljubljani deloval do konca vojne, pa tudi kasneje je ohranjal tesne stike. Že leta 1936, ob pomembni obletnici stiškega samostana, je v Bogoljubu objavil v vec nadaljevanjih reportažo Stoji, stoji tam sivi samostan. Tedaj so v Sticni uspešno uprizorili tudi Turnškovo igro o ustanovitvi samostana: Potujoci križ belih meni­hov. Po vojni je Metod Turnšek deloval med slovensko manjšino v Italiji in na Koroškem v Avstriji. Dr. Dolgan je leta 2007 skupaj z dr. Rozino Šventovo v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani pripravil razstavo o Metodu Turnšku. Takrat je izšla tudi njegova obsežna monografija Dr. Metod Turnšek urednik in casnikar. Izšla je v sozaložništvu dveh zamejskih založb iz Trsta in Celovca. Ob stoletnici Tur­nškovega rojstva je bila postavljena lepa razstava tudi v Sticni v Muzeju kršcanstva, pri Celjski Mohorjevi družbi pa je izšla Turnškova knjiga Domace stezice: od Drave do Jadrana, ki jo je uredil dr. Dolgan in vsebuje njegovo obsežno spremno besedo. O Turnšku je dr. Dolgan tedaj predaval na Ptuju. Založba Družina pa je v Dolganovi ureditvi zacela izdajati Turnškove prozne spise. Osnovana je bila knjižna zbirka z naslovom Metod Turnšek: Epika, povesti in romani. Doslej so izšle knjige: Božja planina: zgodovinska višarska povest; In hrumela je Drava: medvojni roman; Stoji na rebri grad: zgodovinski roman; Med koroškimi brati: medvojni roman, Crni Hanej: zgodovinski roman. Za tisk je že pripravljena knjiga Na Višarjah zvoni: medvojni roman. Tu smo omenili Dolganove knjige. O obeh naših literatih (Galetova, Turnšek) pa objavlja pomembne pri­spevke tudi v periodicnem tisku. O Turnšku veckrat predava pri Slovenski matici. Spoštovani gospod doktor, najprej cestitke ob Vašem okroglem jubileju, 80-letnici. Že samo seznam publikacij, ki ste jih napisali o omenjenih osebnostih, ni kratek, podaljša pa se še z razpravami. Lah­ko poveste, kakšen sistem imate, kakšen imate dnevni ritem, da ste tako ucinkoviti? Potem ko sem bil leta 1998 upokojen, sem presodil, da moram urediti še dve literarni knjigi, poleg tega da sem dolgoval še nekaj razprav. Svoj kabinet na Pedagoški fakulteti na Kardeljevi plošcadi sem s težkim srcem zapušcal, vendar sem ga potem popolnoma opustil in izkljucil. Nisem bil pa vajen delati doma. Svoj novi »kabinet« oziroma delovni prostor ali delovno mesto sem našel v veliki citalnici v Narodni in univer­zitetni knjižnici, seveda pa tudi v Casopisnem in v Rokopisnem oddelku. Bila mi je bliže kot Slovanska knjižnica, ki se je preselila za Bežigrad. To niti ni bila novost, kajti že kot študent sem zahajal v NUK ob vsaki priložnosti, tudi po vecerji, ker je bila knjižnica takrat odprta do devetih. Zdaj je tako, da ponavadi zgodaj zjutraj in del dopoldneva delam doma ob racunalniku, ki mi ga pomaga »krotiti« sin Janko, potem pa odhitim bodisi z biciklom bodisi z avtobusom v NUK. Tam sem odlicno postrežen ali pa si delo prine­sem s sabo, vmes pa skocim še na kakšno predavanje ali knjižno predstavitev. K moji ucinkovitosti znatno prispeva redna in zdrava domaca prehrana. In poleg tega pohodi na Golovec in vrtnarsko izživljanje na slabo rodovitnem Ljubljanskem barju. Desetletja se že ukvarjate z literarnim opusom pesnice Galetove. Vaša starša sta bila tudi ucitelja. Kdaj ste vzpostavili stik z njo in njeno zgodbo? Galetova je prišla v moj domaci rojstni kraj Sevnico ob Savi leta 1939, in sicer je bila nastavljena za pouk otrok z motnjami v duševnem razvoju, ki je bil takrat tam ustanovljen. Ni pa bil ta oddelek v kateri od šolskih stavb, ampak v trgu pod župnišcem. Moja mama je bila radovedna in je prišla v Anino ucilnico gledat in poslušat. In mene otroka je vzela s sabo. Star sem bil kakšnih šest let. Ana je prišla k nam domov nagovarjat mojega oceta, da je igral Miklavža. Malo pred zacetkom vojne sem v tako imenovani »nemški šoli« sodeloval v otroški igrici, ki jo je režirala Galetova. Bili smo palcki in vile, in še zdaj vem, kaj smo peli in kako smo se pregibali. Kot je znano, sta Galetovi uciteljici pred nemško izselitvijo zbežali iz Sev-nice v Grosuplje. Takoj po nemški zasedbi Štajerske so sevniške ucitelje v šoli pozvali, da napišejo svoj življenjepis v nemšcini. Ana ga je napisala v slovenšcini in dodala: ''Slovenka sem in Slovenka bom osta-la.'' Moja mama je pripovedovala, da je v Ljubljani srecala Ano, ki ji je zaupno pripovedovala o partizanih. Za moje literarno ukvarjanje z Galetovo je bilo odlocilnega pomena to, da je, ko sem bil študent, Anina prijateljica Minka Crnugelj pripeljala iz Metlike na izlet na Koroško Belo svoj razred in da je pri nas pre-nocevala in pripovedovala, da ima ohranjenih v prepisu nekaj Aninih pesmi iz vojnega casa. Poslala mi jih je. Zelo so me pritegnile. To je moralo biti okrog leta 1955. Anina knjiga je dozorevala pocasi. Ana Gale za casa življenja ni objavila veliko del. Kako ste prišli do njenega gradiva? Aninih pesmi, ki si jih je bila prepisala Minka Crnugelj, je bilo sedem. Rokopisno pesniško zapušcino je hranila Anina sestra Minka. Obiskala sva jo skupaj z mamo v Boštanju pri Sevnici. Kmalu mi jo je zaupala. Bilo je vec zvezkov, ki so se ohranili zakopani v Grosupljem na domacem dvorišcu, nekatere pa je vlaga unicila. Hkrati sem v Študijski knjižnici v Kranju prepisoval Anine pesmi in prozo iz znane predvojne re-vije Vigred in iz drugega casopisja. Gradivo iz dijaške dobe in korespondenco sem kasneje dobil pri Anini sošolki Anici Lenarcic Pizzulin v Ljubljani. Ana je gotovo sama urejala pesniško zbirko oziroma celo vec pesniških zbirk. Popolnoma dokoncno je uredila in ilustrirala otroško zbirko Skozi našo vas, in ta rokopis je ohranil Anin necak Franc Perme. Dobil sem ga na vpogled šele v casu po znameniti razstavi in proslavi o Ani Gale, ki so jo priredili v Sevnici ob stoletnici njenega rojstva (2009). Gradivo je v privatni lasti. Imate težave pri dostopu do njega in kako bi bilo mogoce gradivo preu­smeriti v namenske inštitucije? Razen za omenjeni rokopis Skozi našo vas se za ostalo gradivo, ki sem ga bil vrnil lastnikom, po izidu knjige leta 1971 nisem vec zanimal. Tudi moram reci, da nisem zainteresiran, da bi urejal kakšno novo izdajo, tudi ce bi do takšne ponudbe prišlo. Potrebno je, da se tega loti še kdo drug in mlajši. Hvalevredno bi bilo, da bi se obcina Grosuplje oziroma njene ustanove nacrtno prizadevali, da bi rokopisi prišli od zasebnih lastnikov v last Narodne in univerzitetne knjižnice, tako kot je po zaslugi dr. Mihaela Glavana tam že nekaj gradiva. Kolikor imam gradiva jaz sam, kar pa so samo prepisi, bom v kratkem vse predal rokopisnemu oddelku v NUK. Ali o Ani Gale obstaja še kaj gradiva, ki bi ga veljalo objaviti? Kot je znano, sem v Anino knjigo uvrstil njeno celotno pesništvo iz casa vojne. To je zbirka Vizgnanstvu. Risa, pri cemer »izgnanstvo« pomeni tako Anin položaj, ker je zbežala iz Sevnice, kot položaj ljubljenega fanta Risa (Borisa), ki se je zatekel v Grosuplje iz Celja. Knjiga vsebuje tudi celotno predsmrtno zbirko Predica, ki jo je Ana podarila mojstru v tovarni Motvoz in platno. Zadnja pesem v tej zbirki ima naslov Prerokovanje; v tem besedilu sem zaradi samocenzure, da ne bi žalil partizanstva, izpustil besedi »rdeca zvezda«. Ugotovil sem, da se je izgubila še ena zbirka iz casa vojne, ki je imela naslov Šopek. Jaz pa sem dal ta naslov izbranim Aninim pesmim iz predvojnega casa. Poudarjam, da so to od mene »izbrane« pesmi, torej bi jih bilo mogoce izdati še precej vec; meni so bile najlepše, najbolj zrele in najbolj zanimive pac pe­smi iz vojnega casa. Upoštevati bi bilo mogoce objavljene pesmi, pa tudi štiri ohranjene rokopisne zbirke, ki imajo naslove: Prvencki ali Slepe miške, Vzdihi, Zaprtki, Raglje. Zanimivo in dokaj obsežno je tudi Anino zgodnje pesništvo in proza iz casa, ko je obiskovala uciteljišce. Anina pesnitev Trubadurski spevi. Diklici, ki sem jo uvrstil, je literarno in cloveško izredno pomembna in zanimiva. Omenjali ste še njeno prozno delo Praproška roža, ki govori o deklici z dvorca Praproce pri Grosu­pljem. Obstaja možnost, da bi prišlo sedaj do objave tega dela? Kratka povest Praproška roža je izšla v dijaškem listu Deteljica. Vroke mi je prišel tudi dijaški list Mla­da Zora. Ana je bila glavna urednica in pisateljica teh dijaških glasil. Ne vem vec, od kod sem ju jaz dobil na vpogled: ali od gospe Pizzulinijeve ali morda iz arhiva na uciteljišcu. Spominjam se tudi lepe barvne ilustracije Praproške rože. To Anino mladostno delo se mi je zdelo zelo romanticno in manj zanimivo kot Trubadurski spevi. Vendar bi bilo treba še enkrat preveriti moje stališce. Gre tudi za zakonito razliko med poezijo in jurcicevsko prozo. Zanimiva je tudi kasnejša povezava Ane z družino Adamic, to je v casu vojne. Adamici so bili namrec lastniki gradica Praproce, ki zdaj žalostno propada. Jaz žal Praproške rože nisem prepisal. Obstaja možnost, da bi izšlo njeno zbrano delo? Uporabili ste zanimiv izraz »zbrano delo«, kajti od mene izdana knjiga je gotovo Anino izbrano delo. Mislim, da sem imel izostren obcutek, da je treba objaviti le tisto, kar je bolj vredno. Z današnjega stališca, ko zanimanje za Ano Gale ni usahnilo, ampak se je še celo povecalo, pa je misel ali nacrt o Aninem zbra­nem delu utemeljen in vreden upoštevanja. Seveda bi se moral urednik zares potruditi. Ne vem, ali bi bilo možno uresniciti Anino zbrano delo v sklopu znane vseslovenske edicije, ki je izhajala pri Državni založbi in še izhaja, ali pa le v okvirih pokrajinskega grosupeljskega in dolenjskega književnega udejstvovanja. Sedaj se bolj intenzivno ukvarjate z delom dr. Metoda Turnška. Kdaj ste zaznali, da se ga je potrebno celoviteje lotiti? Menda je bilo okrog leta 2004, ko sem potreboval neke podatke o slovenski zdomski in zamejski književ­nosti. Pregledal sem vec preglednih opisov in med avtorji slucajno naletel na dr. Metoda Turnška. Zainte­resiral me je kot pisatelj-duhovnik, zlasti pa mi je padel v oci njegov roman Med koroškimi brati, kajti zaslutil sem, da med drugim prikazuje idejnost slovanske vzajemnosti. Narocil sem ta roman v Narodni in univerzitetni knjižnici in sem bil ob branju vec kot zadovoljen. Naslov pomeni, da so med vojno nacisti pripeljali na Koroško cel vlak mladih prisilnih delavcev iz Poljske in Ukrajine, zato da bi delali v tovarnah in na kmetijah, medtem ko so domace fante mobilizirali v nemško vojsko. Vneki slovenski veleposestniški družini blizu Škocjana ob Klopinjskem jezeru pa s temi prisilnimi delavci in delavkami niso postopali kot z brezpravno rajo, ampak razumevajoce in cloveško. Domaci sin se zaljubi v Poljakinjo … Pisatelj razvije roman v široko sliko evropskega in koroškega dogajanja med vojno, vkljucujoc slovenske koroške uporni­ke, ki so se že vec let skrivali, ker niso hoteli služiti v Hitlerjevi vojski. Potem sem zacel prebirati še druga Turnškova dela in sem spoznal, da je kot književnik premalo poznan in cenjen. Zvedel sem, da Turnškovo gradivo v samostanu v Sticni raziskuje France Baraga, in ta me je vpeljal v samostan. Nepopolno Turnško­vo bibliografijo mi je odstopil tudi Drago Samec. Stiški opat dr. Anton Nadrah mi je navrgel idejo, da bi bilo dobro kaj storiti za oživitev Turnškove literature, ker se bliža stoletnica rojstva. Kmalu sem spoznal, da je bil Turnšek ne le pisatelj, temvec pomembna osebnost, dejavna na raznih kulturnih in družbenih pod-rocjih. Odprlo se je široko polje raziskovanja in objavljanja. Turnšek je dolgo živel na Rebrci nad Železno Kaplo na Koroškem. Kako je z njegovo rokopisno ostalino? Ko je dr. Metod Turnšek januarja 1976 umiral, je želel, da bi ga pokopali v njegovem redovnem samostanu, to je v Sticni. Prijatelji, med njimi stiški opat Rafael Ašic, so to uresnicili. Mladi Anton Nadrah in še en sobrat sta z Rebrce pripeljala v Sticno rokopisno zapušcino in precej knjig iz samozaložniške zaloge. To je neprecenljivo bogastvo. Turnškov naslednik in sedanji župnik v Železni Kapli Polde Zunder je nameraval pripraviti posebno koroško razstavo o Turnšku, na kateri bi se morda odkrilo kaj novega. Vendar do tega ni prišlo. Med raznimi dodatnimi rokopisnimi najdbami naj posebej izpostavim to, da mi je urednik Celov­ške Mohorjeve družbe Franc Kattnig podaril obsežen tipkopis z mnogimi zanimivimi popravki ravno za omenjeni roman Med koroškimi brati. To gradivo sem zdaj že izkoristil in ga pred kratkim izrocil v arhiv stiškega samostana. Kmalu nameravam izrociti tja tudi drugo gradivo, ki se mi je nabralo v letih mojega turnškovskega raziskovanja. Kaj pa ostalina na Primorskem v Italiji? Prvih deset let po vojni je dr. Turnšek živel v Trstu in drugod v italijanskem zamejstvu, zato sem res pri-cakoval, da bom našel kaj tam. Vendar zapušcina v Trstu delujocega Turnškovega somišljenika in rojaka Franca Jeze ni ohranjena. Prav tako ni ohranjena zapušcina goriškega prelata in kulturnega delavca dr. Rudolfa Klinca, ki pa je v obsežni objavljeni razpravi brž po Turnškovi smrti opisal njegovo duhovnost in navedel precej odlomkov iz korespondence. V Trstu je Martin Jevnikar bil ne samo Turnškov dobri ravnatelj na srednji šoli, ampak tudi zvest spremljevalec in opisovalec njegovih knjig. Na Opcinah nad Trstom pa sem pri dveh družinah naletel na zanimivo Turnškovo korespondenco in na spominjanje teh tesnih pisateljevih prijateljev: to je gospa Gabrijela Belicic, ki je medtem že pokojna, in pa družina pro-fesorice Krasulje Suhadolc Simoniti. V Trstu je brž po vojni tesno prijateljeval s Turnškom tudi kasnejši znameniti slavist v Ameriki dr. Rado Lencek, in pridobil sem po zaslugi dr. Rozine Švent njegovo bogato korespondenco s Turnškom. Ne gre pa samo za pisno zapušcino; na primer gospod Ivo Jevnikar, Tržacan, sin omenjenega Martina, mi je pred kratkim omogocil razkritje življenjskega ozadja v Turnškovem romanu Na Višarjah zvoni. Bi lahko povedali nekaj vec o Vašem raziskovanju Turnškovega romana Na Višarjah zvoni? Roman je izhajal najprej v casopisju, šele cez deset let (1969) ga je Turnšek izdal kot knjigo v Gorici. Vendar stoji v knjigi oznaka »Prva knjiga«, in Turnšek je tako rekoc do smrti izjavljal, da pripravlja drugo knjigo ali drugi del. Vliterarni zapušcini v Sticni sem našel vec pisateljevih rokopisov, ki jih lahko oznacim kot nadaljevanje tega romana, vendar med seboj nekateri od teh spisov niso povezani. Iz njih je razvidno, da se glavnina dogajanja seli z Višarij in Kanalske doline v sam Trst, tako da lahko recem, da je ta roman tržaško-višarski. Poleg tega je zanimivo dogajanje na Hrvaškem, v Vinkovcih in v Zagrebu. Da je v romanu zajeta tudi Beneška Slovenija, je že znano. V novi izdaji romana, ki bo izšla pri založbi Družina, bom te Turnškove dodatne spise iz zapušcine prikljucil, kar bo za bralce velika novost in zanimivost. Naj povem še to, da je opremo za naslovnico romana Na Višarjah zvoni Turnšek prevzel po lepi razglednici Maksima Gasparija, ki prikazuje mladenica, oblecenega po mestno, kako stoji in moli pred kapelico, nad katero se dvigajo visoke gore, podobno kot nad Višarjami. Nastanek te Gasparijeve slike mi je pomagal razjasniti Drago Samec. Tudi pri Turnšku ste iskali žive price njegovega delovanja na Primorskem in na Koroškem. Prosim, da poveste še kaj o tem. Teh živih pric je veliko, ceprav se cas hitro odmika. Gospa Marija Inzko je pomagala urejati koroško kulturno revijo Vera in dom / Družina in dom, v kateri je Turnšek nekaj casa sodeloval zelo intenzivno in pripomogel, da je bila takrat vseslovensko pomembna. Dr. Franc Vrbinc, ki je bil tudi na Koroškem prišlec iz maticne Slovenije (iz Šmarja - Sapa), je na primer odlocilno pripomogel h koncni ureditvi Turnško­vega zgodovinskega pustolovskega romana Crni Hanej in je bil sploh Turnškov literarni zaupnik. Nužej Tolmajer je poslušal Turnškova predavanja iz literature in zgodovine na kmetijski šoli in bil živa prica Turnškovega casnikarskega udejstvovanja pri celovškem Našem tedniku. Janko Olip (Kališnik) na Selah je pripovedoval, kako sta prijateljevala z njegovim ocetom, ki je bil eden od graditeljev cerkvice na Sedelcah, kjer je Turnšek maševal za uspeh predsednika Kennedyja. Vlado Hajnžic na Rebrci je Turnška prevažal z motorjem in z avtom na njegovih neprestanih opravkih »po Koroškem in Kranjskem«. Pisatelj Alojz Rebula je bil Turnškov kolega kot profesor na nižji srednji šoli pri Šentjakobu v Trstu in Turnškov literarni tekmec ali sopotnik. Gospa Gabrijela Beliciceva je srecevala Turnška že pred vojno na primer v gradicu Podsmreka pri Višnji Gori, po vojni pa je bil Turnšek stalni gost v njihovi družini na Opcinah. Jože Peterlin je odlicno dramatiziral Turnškovo zgodovinsko povest o nastanku višarske božje poti Božja planina in jo režiral na tržaškem radiu. Gospod Dušan Jakomin je spremljal Turnška kot stanovalca pri Jakobu Ukmarju v Škednju pri Trstu in ohranil nekaj korespondence. In tako dalje. Omenjate zvezo pisateljev Metoda Turnška in Ivana Zorca. Se da ta tema na kakšen nacin doku­mentirati iz arhiva? Žal v arhivu ni nobenih dokumentov ali podatkov. Kot je znano, je leta 1961 izšel v reviji Vera in dom za­nimiv Turnškov literarnozgodovinski spis Stiški samostan v slovenskem slovstvu. Vnjem pisatelj oznacuje Jurcicevo povest Jurij Kozjak slovenski janicar, ki jo je bil Turnšek že prej izdal kot posebno dijaško knjigo v Trstu s svojo spremno besedo. »Ljudska pripoved, vendar podana napeto in zanimivo, kakor so v starih casih sploh znali bajati kmecki ocanci.« Nato pripoveduje, da se pisatelju Ivanu Preglju, ki je hodil v Sticno poucevat gimnazijski razred, ni posrecilo napisati kaj o stiški zgodovini. Koncno pripoveduje o pisatelju Ivanu Zorcu, ki je bil dve leti gost v Sticni in je pisal veliko povest Beli menihi, pri cemer pa je potožil mlademu Metodu Turnšku, da ima težave, kako bi opisal razpust samostana na zahtevo Jožefa II. Ta odlo­mek (poslovilni opatov govor) je Zorcu napisal korajžni Turnšek. Vsekakor lahko obcudujemo takratnega opata dr. Avguština Kostelca, kako nacrtno in odlocno je znal skrbeti za to, da je stiški samostan v casu med dvema vojnama napredoval in slovel tako v gospodarskem kot tudi v kulturnem pogledu. Hvala Vam za ves trud ob izdajah naših literatov in hvala za te odgovore. Dr. Milan Dolgan v Slovenski matici predava o Metodu Turnšku ZDENKA CERAR Marija Samec* Zdenka Cerar, z dekliškim priimkom Prusnik, slovenska pravnica, telovadka, politicarka in javna delavka, se je ro­dila 17. septembra 1941 v Ljubljani »na Zaloški 13, v stari hiši z ganki, ki še vedno stoji taka, kot je bila.« Njeni starši so bili delavni in skromni, mama je bila šivilja, oce pa natakar.Po osnovni šoli je obiskovala klasicno gimnazijo, kjer so poucevali latinšcino in staro gršcino in jo usmerili v humanisticne vede. Študij je nadaljevala na Pravni fa-kulteti v Ljubljani, kjer je diplomirala leta 1966. Po pripravništvu in pravosodnem izpitu je najprej službo­vala na Ministrstvu za finance, leta l969 pa je kandidirala za mesto tožilke in pricela svojo pravosodno kariero kot namestnica obcinskega javnega tožilca (do 1974), okro­žnega oziroma temeljnega javnega tožilca (1974–1981), namestnica višjega tožilca v Ljubljani (1981–1995) ter vrhovna državna tožilka na Vrhovnem državnem tožilstvu Republike Slovenije (1995–1999), od 11. marca 1999 pa generalna državna tožilka RS kot prva ženska na mestu generalne državne tožilke. Za svoje delo je bila leta 1984 odlikovana z državnim odlikovanjem, z redom zaslug za narod s srebrno zvezdo. Kot generalna tožilka se je borila za samostojnost tožilstva izven politike. Tedaj ni bila clanica nobene poli­ticne stranke. Leta 2004 je bila predvidena za predsednico svetovnega združenja državnih tožilcev, vendar se je odlocila, da gre na ministrsko mesto, ker je bila Slovenija tik pred vstopom v Evropsko skupnost in je bilo treba uskladiti zakonodajo. Pri tem delu je bila Zdenka Cerar zagotovo najbolj utecena. Med 20. apri­lom in 3. decembrom 2004 je bila ministrica za pravosodje Republike Slovenije, torej do zamenjave vlade. V strokovnem pogledu je ohranjala stik z osnovnim poslanstvom. Vec mandatov je vodila Društvo dr­žavnih tožilcev, bila je clanica komisije za pomilostitve pri predsedniku države in kot eksaminator je bila clanica izpitne komisije za pravosodne izpite. Zdenka Cerar se je v svoji službeni karieri veliko ukvarjala z mladinskim kriminalom; zaradi njene zašcitniške narave so jo sodelavci na tožilstvu imenovali »mama«. Bila je clanica izvršnega odbora Konference generalnih tožilcev Sveta Evrope in drugih forumov, a je tožilsko kariero prekinila s kandidaturo za mesto ministrice za pravosodje. Sodelovala je v vladi v senci, vodila odbor za pravosodje in bila predvsem aktivna v komisiji za spremem-be statuta. Leta 2004 se je vclanila v Liberalno demokracijo Slovenije. VGrosupljem je bila izvoljena za predsednico lokalnega odbora LDS in na mesto svetnice LDS v obcinskem svetu, kjer jo je dohitela smrt. Na njeno delo tožilke zasledimo sicer vec kriticnih clankov v casopisju, a cas bo pokazal, da je poskušala biti poštena bolj, kot so ti clanki. * Grosuplje, Ljubljanska 35, prof. in bibliotekarka Zdenka Cerar (rojena Prusnik) je bila že v gimnaziji odlicna gimnasticarka, dvakrat mladinska državna prvakinja, bila je med najboljšimi seniorkami Jugoslavije in clanica državne reprezentance, po koncanem tekmovalnem obdobju pa trenerka in sodnica. Bila je med ustanovitelji športnega društva Pravnik, v kate-rem je 20 let vodila žensko odbojkarsko ekipo. Z bodocim možem Mirom Cerarjem sta telovadila v telovadnici Narodnega doma, ko je imel Miro 13, ona pa 11 let. Oba sta bila zaljubljena v isti šport – v gimnastiko. Iz obicajnega poznanstva in srecanj ob treningih in na tekmovanjih se je na eni od tekem rodila ljubezen, ki je leta 1963 pripeljala do poroke na ljubljanskem magistratu. Istega leta se je rodil sin Miro, leta 1968 se je družina povecala za hcerko Alenko, leta 1980 pa se je rodila še Vesna. Družina Cerar je našla svoj dom v predelu Pod gozdom pod Košcakovim hribom v Grosupljem. Z možem, slavnim slovenskim gimnastikom in olimpionikom, pa tudi uglednim odvetnikom Mirom Cerarjem, je prišla v Grosuplje s posredovanjem še enega znanega slovenskega in grosupeljskega odvetnika Petra Ce­ferina, ki ji je po obravnavi na grosupeljskem sodišcu pokazal poceni parcele. Iz Ljubljane nista hotela dalec stran, v Grosupljem pa so bile v osemdesetih letih parcele po dostopnih cenah, sta se odlocila za nakup. Prodala sta že zaceto hišo na Barju indružina je pognala korenine v Grosu­pljem. Zdenki je bila všec okoliška narava, pa to, da so bile vse potrebne stvari dosegljive peš in tudi do Ljubljane ni bilo dalec. Po mleko so vsak dan hodili v bližnjo vas Hrastje. Všec ji je bilo celo to, da so se njuni trije otroci vozili v šolo v Ljubljano z vlakom in avtobusom, ker so vozaci bolj pridni otroci v šoli in ker so vedeli, kdaj morajo priti domov. Zdenka Cerar je bila clanica Rotary kluba Grosuplje, clanica Komisije za otrokove pravice pri Zvezi pri­jateljev mladine in clanica razsodišca pri Rdecem križu Slovenije. Vsako leto je organizirala obdaritev rejniških otrok za dedka Mraza. Kot obcinska svetnica se je zavzemala za reševanje romske problematike, predvsem ko je postala predse­dnica komisije za romsko problematiko, kjer je vztrajala, da se romska naselja uredijo, se vpelje parcela­cija zemlje, predvsem pa se uredi tudi kanalizacija in dostop do posameznih stanovalcev. Zdenko Cerar smo v Grosupljem poznali kot prijazno, strpno, srcno gospo, ki je za razliko od mnogih, ne glede na njene pomembne funkcije, ohranila svojo preprostost, svoj cloveški cut do vsakega, ne glede na njegov položaj. Svoje topline ni dajala samo družini, ampak vsem, ki so se družili z njo ali se z njo srecevali. Zdenka Cerar je v svojem življenju enkrat že prelisicila smrt. Leta 1981 sta bila z možem Mirom na listi potnikov za Korziko, a na letalu, ki je strmoglavilo, ju ni bilo, saj je Zdenko premagala materinska skrb za bolno hcerko, zato sta ostala doma. Boj s hudo boleznijo pa je izgubila 28. avgusta 2013. Za Zdenko Cerar ostaja praznina v njeni družini, med njenimi prijatelji, znanci, v pravniški stroki pa tudi v Grosupljem, ki mu je s svojo prisotnostjo in delovanjem dala svoj pecat velike ženske, velikega cloveka. GRADIVO RISBE Janez Gorec* * Ljubljana 1113, Vodovodna 17 BIBLIOGRAFIJA DOMOZNANSKIH PUBLIKACIJ ZA LETI 2012 IN 2013 Drago Samec Kriteriji za sestavljanje domoznanske bibliografije naših treh obcin postajajo zaradi cedalje vecjega števila založb in izdajateljev, ki so povezani z nami samo s svojim sedežem, nujno cedalje bolj selektivni. Tako bibliografija zajema samo publikacije: -katerih avtor (ali prevajalec, urednik) živi (ali je bil rojen) na našem obmocju, -katerih tematika je vezana na ozemlje naših obcin (ali obravnava obcane). Zajete so tudi manjše izdaje, zloženke in razglednice ter elektronske knjige, kolikor mi jih je uspelo zasle­diti. Od periodicnih publikacij so zajeti še zborniki, ki izhajajo letno (in dvoletni zbornik). Za zbiranje enot je potrebno iskati informacije v dnevnem in lokalnem casopisju in drugih medijih ter po terenu samem, osnova pa je vzajemni katalog slovenskih knjižnic Cobiss. Poti iskanja bi se zgladile, ce bi izdajatelji spoznali, da publikacija zaživi le, ce pride v knjižnico. Bibliografija je sestavljena samo kot abecedno-imenski katalog za obe leti skupaj. Poskušal sem skrciti za­pise, zato so pri posameznih sklopih ponatisi navedeni sumarno ali so sploh izpušceni. Seznamu je dodano neknjižno gradivo in izbor za naše obmocje zanimivejših diplomskih nalog. Ko se ozremo na - v teh dveh letih - izdane publikacije, pogled obstane na nekaj naslovih, posebej na krajevnih zbornikih: Prostovoljno gasilsko društvo Racna : 1911-2011, Samostan Sticna : domovanje patra Simona Ašica, Struge : župnija sv. Avguština, Eda Škulja knjiga Škocjani in cerkve sv. Kancijana in najza­jetnejši publikaciji arheologinje dr. Sneže Tecco Hvala: Magdalenska gora : družbena struktura in grobni rituali železnodobne skupnosti. Izstopajoci sta posebej še dve knjigi skupne zbirke vseh treh obcin, kjer nosi osrednji delež urednik dr. Mihael Glavan. Sedaj nam je izbral domacega pisatelja Ivana Zorca z naslovom Neznani Ivan Zorec ter Narodopisno knjižnico dobrepoljskega župnika Antona Mrkuna. Vec pozornosti so vzbudile še publikacije avtorjev Ralfa Ceplaka, Jakoba Müllerja, dr. Eda Škulja, zbornik Povedane, napisane in prebrane zgodbe, ki so jih zbrali ucenci Osnovne šole Dobrepolje in druge. Do-moznansko izstopajoci so zborniki šol in društev, predvsem kulturnih in gasilskih društev, kjer najdemo obilico zanimivih podatkov o bivanju kraja. Doslej so vec publikacij izdali predstavniki tretjega življenj­skega obdobja, sedaj pa se pojavljajo knjižice rosno mladih, dijakov in celo osnovnošolcev. Vsaka publikacija pa kaže celovit trud avtorjev, vsaka nosi svojo zanimivo zgodbo nastanka in vsaka je vredna naše pozornosti. V sedanji racunalniški eri so na voljo tudi elektronske knjige, saj lahko listamo že npr. e-Desetega brata, zato so v bibliografiji tudi te publikacije. Omeniti velja elektronski vir Drevored.si (Spletno mesto Grosuplje), vir se dnevno spreminja in dopolnjuje. Prav tako imajo na spletu dostopne domace strani razlicne inštitucije: obcine, župnije, šole in podjetja, ki jih je za iskanje informacij potrebno sproti pregledovati, življenjski vek njihovih besedil pa je obicajno kratek. V casu spletno dostopnih gradiv pa je opazen delež naših obcanov pri tovrstnem sodelovanju. Opozoriti velja na zbiralca cebelarske literature iz Šmarja – Sapa Antona Koželja, ki je omogocil digitaliziranje vec strokovnih casopisov, npr. Die Krainer Biene, Slovenska cebela ter zgodnje letnike Slovenskega cebelarja. Na obmocjih naših obcin je cedalje vec tiskarn, ki vedno pogosteje postajajo tudi založnice. Bolj aktivne tiskarne so bile v Grosupljem: Amset, Grafis trade, Kocman, Partner graf, Repovž, Silveco, Tipografija; na Spodnjem Blatu Cakš; v Ivancni Gorici Alfagraf, Impress in Tiskarna Ljubljana; v Ponovi vasi Grafika; v Šmarju – Sapu pa Center grafike, Cukec, Mišmaš ter Mardarina kot založba zvocnih po­snetkov. Od založb so v zajetih dveh letih delovale v Grosupljem: Društvo GOKULEkslibris, Eseni, Euroteh, Grafis trade (ob ostalih izdajah tudi s svojimi zbirkami žepnih romanov: Doktor, Dr. North, Dr. roman, Felicia Ljubezenski roman, Mala kuhinja), Knjigca, Padre (z zbirkami žepnih romanov Julija, Mala klinika, Petra in Stella), Partner graf in Žarek; v Ivancni Gorici Impress in Potovanje duše; v Sticni Cistercijanska opatija in Muzej kršcanstva na Slovenskem; v Škocjanu Župnija; v Šmarju – Sapu Buca in Razvedrilo; v Šentvidu pri Sticni Ednas print in Markgrafika; v Zgornji Dragi Korekt plus, seveda ob obcasnih samozaložnikih posameznih publikacij. Periodika v letih 2012 in 2013: FARNO pismo : Žalna. Žalna : Župnija. 21 cm. 2012, št. 1-24; 2013, št. 1-25. (Župnik Andrej Šink.) FERDO : casopis OŠ Ferda Vesela Šentvid pri Sticni. 63, 2013, št. 1 (jun.)- . Šentvid pri Sticni : OŠ Ferda Vesela, 2013- . - 30 cm Obcasno. Nadaljuje štetje predhodnika Mlada livada. GROSUPELJSKI odmevi : glasilo prebivalcev obcine Grosuplje. Grosuplje : Obcinski svet obcine Grosuplje, 1995-. 34 cm. Mesecnik. 38, 2012, št. 1-12; 39, 2013, št. 1, 3-12. (Št. 2 so šteli k prvi številki kot št. 1-2, komplet!) KLASJE : casopis obcanov Ivancne Gorice. Ivancna Gorica : Obcinski svet obcine, 1995- . 42 cm. (COBISS.SI-ID 65068544). 18, 2012, št. 1-10; 19, 2013, št. 1-10. KOPANJSKI zvon : oznanila župnije Marije Vnebovzete, Kopanj. (Sproti dostopno na www.pgd- -racna.si/kopanjski_zvon). 5, 2012, št. 1-26; 6, 2013, št. 1-26. /Župnik Janez Kebe.) KRŠKI zvon : glasilo župnije Krka. Krka : Župnija. 21 cm. 9, 2012, št. 1-12; 10, 2013, št. 1-12. (Župnik Marko Burger, 400 izvodov.) LIVAR-jeve novice : interni informator za zaposlene v družbi Livar. [Ivancna Gorica, Livar]. Tekoce številke od zacetka, 12 št. na leto, brez podatkov. MIHAELOVO pismo : oznanila župnije Grosuplje. Grosuplje : Župnija. 21 cm. 28, 2012, št. 1-18; 29, 2013, št. 1-18. (Župnik Janez Šket.) MOJ info : Grosuplje, Škofljica, Ig, Dobrepolje, Ivancna Gorica : lokalne informacije in pomembni naslovi. Maribor, Praoko, [2013]. Zloženka ; 25 cm Oktober 2013, [8] str. : ilustr. Naslovi ter telefonske številke obcin, zdravstvenih ustanov, lekarn ter pošt, sicer predvsem reklamno gradivo. Prva številka prispela 17. oktobra 2013. NAŠ kraj : informativno glasilo obcine Dobrepolje. [Dobrepolje : Obcina Dobrepolje], 1995-. 30 cm. (COBISS.SI-ID 61404416) 18, 2012, št. 1-12; 19, 2013, št. 1-12. NAŠ krmar - glej: Oznanilo: glasilo župnije Ivancna Gorica NOVICE Malega Pariza : neodvisno glasilo stranke. [Ponikve, Dobrepolje : Odsek fantov]. 30 cm. 200 izvodov. 2012, št. [1]; 2013, št. [1]. Vsako leto za pusta odsek fantov PGD Ponikve izda pustno in humorno obarvano glasilo. ODPRTA srca : glasilo Vzgojno-izobraževalnega zavoda Višnja Gora. Višnja Gora : Vzgojno-izobraže­ valni zavod (Grosuplje : Amset), 19??-. 30 cm. (Gl. urednica Marina Ristic.) 2012/2013, 36 str. : ilustr. (Ob 65-letnici zavoda.) OZNANILA župnije Sticna. Sticna : Župnija, 21 cm. 17, 2012, št. 1-12; 18, 2013, št. 1 (13.1.). OZNANILA župnije Šentvid pri Sticni. Šentvid : Župnija. 21 cm. 12, 2012, št. 1-23; 13, 2013, št. 1-22. (Župnik Jože Grebenc.) OZNANILA župnije Šmarje - Sap. Šmarje - Sap : Župnija. 21 cm. 7, 2011-2012, št. 9-17 (januar do julij 2012); 8, 2012-2013, št. 1-17 (avgust 2012 - julij 2013); 9, 2012-2013, št. 1-7 (avgust do december 2013. Župnik dr. Bojan Korošak.) OZNANILA župnije Videm-Dobrepolje. Videm-Dobrepolje : Župnija. 21 cm. 40, 2012, št. 1-25; 41, 2013, št. 1-27. (Župnik Franc Škulj.) OZNANILA župnije Zagradec. Zagradec : Župnija. 21 cm. 12, 2012, št. 1-23; 13, 2013, št. 1-22. (Župnik Marko Žerovnik.) OZNANILO : glasilo župnije Ivancna Gorica. Ivancna Gorica : Župnija, 1988, 20 cm. 24, 2012, št. 1-16 (11.11.). Nato se glasilo preimenuje v: NAŠ krmar : glasilo župnije Ivancna Gorica. Ivancna Gorica : Župnija. 21 cm. 24, 2012, št. 16-17 + 2 št.: Od svet‘ga Jožefa;25, 2013, št. 1-19 + 2 št.: Od svet‘ga Jožefa. (Župnik Jurij Zadnik.) TABOR slovenskih pevskih zborov : pojo naj ljudje. Šentvid pri Sticni : Tabor slovenskih pevskih zborov. 23 cm. 43, 2012, 56 str. (Uredil Ilija Bregar, 700 izvodov.) 44, 2013, 56 str. (Uredil Ilija Bregar, 700 izvodov.) V Materini šoli : glasilo Bernardove družine. Sticna : Cistercijanska opatija, 1985-. 30 cm. Urednik p. dr. Anton Nadrah, fotografije p. Branko Petauer. Mesecnik. (COBISS.SI-ID 34724608) 27, 2012, št. 1-12; 28, 2013, št. 1-12. VIŠNJAN : glasilo krajevne skupnosti Višnja Gora. Višnja Gora (Mestni trg 21) : Krajevna skupnost, 1994-. 30 cm. 2012, št. 1-4; 2013, št. 1-4. VRTNICA svete Terezije : interno glasilo Zavoda svete Terezije na Vidmu. [Dobrepolje : Zavod svete Terezije na Vidmu], 2007-. 30 cm. (Gl. urednik Vita Klein. 150 izvodov. Izhaja na dva meseca.) 2012, št. 31-36; 2013, št. 37-42. ZBORNIK obcin Grosuplje, Ivancna Gorica, Dobrepolje : gospodarska, kulturna in zgodovinska kronika / [glavni urednik Mihael Glavan]. Grosuplje : [izdaja skupina obcanov], 1969-. 27, 2012, 216 str. : ilustr. ; 23 cm. Zbornik je v nakladi 600 izvodov izšel v juliju 2012, predstavitev je bila 12.7.2012. ZRNO : casopis za podjetne. Grosuplje : Obmocna obrtno-podjetniška zbornica, [199-]-. 30 cm. Mesec­ nik. 14, 2012, št. 176-186; 13, 2013, št. 187 (januar). (Zadnja številka. Uvodnik: Zrnu v slovo.) ŽUPNIJSKI zvon : glasilo višnjegorske župnije. Višnja Gora : Župnija, 2004. 20 cm. 9, 2012, št. 1-9; 10, 2013, št. 1-24. (Župnik Janez Mihelcic.) Publikacije: ADAMIC, Louis Resnica o Los Angelesu / Louis Adamic ; iz anglešcine prevedel Aleš Debeljak ; [spremni besedili Alenka Pirman in Marko Peljhan]. Ljubljana : Zavod Projekt Atol : Littera Picta : Združenje Slovenska izseljenska matica, 2012. 82 str. ; 17 cm. (Zbirka Re-lax). Prevod dela: The truth about Los Angeles. 550 izvodov. Predgovor / Alenka Pirman: str. 7-8. Re-lax / Marko Peljhan: str. 11-13. Avtor Louis Adamic (1898-1951) s Praproc pri Grosupljem je predvsem ameriški pisatelj slovenskega rodu. V tej knjižici je predstavljeno njegovo najbolj ostro besedilo o korupciji v Ameriki, ki je izšlo (1927) v tedaj zelo priljubljeni zbirki. Predstavitev obeh knjižic je bila v soboto, 15. decembra 2012, v prostorih Društva slovenskih pisateljev v Ljubljani. ADAMIC, Louis The truth about Los Angeles / Louis Adamic ; [forewords by Alenka Pirman and Marko Peljhan ; translation of forewords Jana Renée Wilcoxen]. Ljubljana : Projekt Atol Institute : Littera Picta : Slovene Emigrant Association, 2012. 83 str. ; 17 cm. (Re-lax series). 300 izvodov. Foreword / Alenka Pirman: str. 7-9. Re-lax / Marko Peljhan: str. 11-13. AHLIN, Stanka Stanka / Stanka Ahlin ; [[avtorica uvodnega besedila], ilustracije] Sandi Zalar. Ljubljana : samozal., 2012 (Grosuplje : Partner graf). 145 str. : ilustr. ; 21 cm. 200 izvodov. Na str. [2] portret avtorice Stanke, na str. 3-4 uvod Sandi Zalar. Stanka Ahlin (1929), rojena na Spo­dnji Slivnici kot Stanka Perme, p.d. Gruden. Porocena je bila s Francem Ahlinom, p.d. Frol, in živi v Grosupljem. Vsebina zajema pregled njenega dela z vmesnimi naslovi: Vas domaca - Spodnja Slivnica, Harmonika, Mama, Kako je ata šnops kuhal, Soncnice, Spomini na Algelco Verbek, Cas vojne in Povojno obdobje. Predstavlja njene spomine, ki jih podkrepijo tudi odlomki pesmi, vezanih na tematiko, anekdote, ustanovitev Društva podeželskih žena Soncnica – Grosuplje. Drugi del - Poezija, zajema še neobjavlje­ne pesmi ter izdani zbirki poezije Soncnice in Spomini. Pesmi so posvecene rojstni vasi, sorodnikom, delu, kraju Grosuplje, boštanjskemu gradu, sledijo priložnostne pesmi, dodana je njej posvecena pesem najmlajšega sina. V uvodnem delu je ob pesmih nekaj Sandinih risb. Izstopa Sandina risba Soncnice na obeh platnicah. AŠIC, Simon Domaca lekarna patra Simona Ašica. Recepti / [prenovil Jože Kukman]. Prenovljena izdaja, 5. ponatis. Celje : Celjska Mohorjeva družba : Društvo Mohorjeva družba, 2013. 518 str. : ilustr. ; 17 cm. 2.000 izvodov. Knjigi na pot / Anton Nadrah: str. 7. Pater Simon Ašic (1906-1992), cistercijan, je živel predvsem v stiškem samostanu kot prior. Od vojne naprej se je trudil kot zelišcar, najprej za potrebe samostana, nato še za zunanje bolnike. Njegove zeli-šcarske knjige so uspešnice. AŠIC, Simon Domaca lekarna patra Simona Ašica. Prirocnik za nabiranje zdravilnih zelišc / [prenovil Jože Kukman]. Prenovljena izdaja, 3. ponatis. Celje : Celjska Mohorjeva družba : Društvo Mohorjeva družba, 2013. 222 str. : ilustr. ; 17 cm. 1.500 izvodov. Knjigi na pot / Janez Novak: str. 7-8. Vsebuje tudi: Življe­nje patra Simona Ašica / Vojan Tihomir Arhar. AUBREHT, Dejan Tesnoba, dolgcas in obup : k filozofiji dionizicnega pesimizma / Dejan Aubreht. Ljubljana : Društvo za teoretsko psihoanalizo, 2013. 201 str. ; 22 cm. (Zbirka Analecta). 400 izvodov. Grosupeljcan Dejan Aubreht je leta 2013 na Univerzi v Novi Gorici doktoriral z disertacijo Od evdajmo­nizma k dionizicnemu pesimizmu : tesnoba, dolgcas in obup. Disertacija je dostopna na: http://www.ung. si/~library/doktorati/interkulturni/27Aubreht.pdf. Mentor Alenka Zupancic Žerdin. BEDENIK, Marjana (Ne)Sreca / [besedilo in oblikovanje besedil] Marjana Bedenik. Višnja Gora : Vzgojno-izobraževal­ni zavod, 2013. [10] f. : ilustr. ; 15 x 10 cm. 50 izvodov. Rocno vezan zvezcic pesmi avtorice Marjane Bedenik (1997), srednješolke. Pri oblikovanju platnic so sodelovali Tanja U., Katjuša, Evelyn, Nedim, Patrik in Sandra. BRICELJ, Suzi Suzi Bricelj : [Galerija Krka, Novo mesto, 15. 1.-25. 2. 2013] / [besedilo Tatjana Pregl Kobe]. Novo mesto : Galerija Krka, 2013. Zloženka, [6] str. : ilustr. ; 21 cm. Dinamicnost, humor in jasna berljivost podob / Tatjana Pregl Kobe. Slikarka in ilustratorka Suzi Bricelj (1971) iz Šmarja – Sapa je doslej ilustrirala 28 knjig, poleg množice ucbenikov in objav v periodiki. Prejela je vec nagrad, sedaj ustvarja v Ljubljani in predava na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. V marcu 2012 je imela samostojno razstavo še v Mestni galeriji v Novi Gorici, za katalog je spremno besedo napisal likovni kritik Brane Kovic. Cerovo - glej: Lotric, Andreja: Pripovedka o Podlomarjih CEBELARSTVO in cebelarski muzej Koželj / Anton Koželj. Šmarje - Sap : Anton Koželj, [2012]. [12] str. : ilustr. Ob otvoritvi Cebelarskega muzeja na domaciji Koželj v Šmarju – Sapu so izdali knjižico o svojem delu, kjer predvsem fotografije pripovedujejo o razponu njihove dejavnosti ter o ponudbi. Pomembno je, da so v muzeju zbrali tudi vecino še dosegljive ostaline velecebelarja iz Podsmreke pri Višnji Gori, Emila Rothschütz-a (1836-1909). CEFERIN, Peter Moje odvetniško življenje : petinštirideset let - petinštirideset zgodb in prav vse resnicne / Peter Ceferin ; [ilustriral Izar Lunacek ; fotografiji Barbara Ceferin]. Ljubljana : Cankarjeva založba, 2012. 109 str. : ilustr. ; 18 cm. 2.000 izvodov. O avtorju: str. 108-109. Izšla je tudi elektronska knjiga, ki je dostopna na http://store. apple.com. Dr. Peter Ceferin (1938), odvetnik, je petinštirideset let dela v pravniškem poslu zaokrožil s zbirko 45 humorno-poucnih anekdot, za vsako leto po eno. Predstavitve knjig je imel od julija 2012 na razlicnih lokacijah po državi. Avtor živi v Grosupljem. CEFERIN, Peter Valat / Peter Ceferin ; [ilustriral Izar Lunacek]. Maribor : Litera, 2013. 135 str. : ilustr. ; 17 cm. 800 izvodov. Zbirka 48 zgodb iz osebnega življenja, anekdoticnih crtic, od otroških spominov dalje. Na platnici je fotografija avtorja, vsako zgodbo pa dopolnjuje Lunackova risba. Predstavitev je bila v Klubu Cankarjevega doma pred vabljenimi gosti v cetrtek, 5. septembra 2013. Pogovor je vodil igralec Janez Hocevar Rifle, knjigo pa je - ob avtorju - predstavil urednik Orlando Uršic. V zacetku marca 2014 je izšel že ponatis. CEFERIN, Rok Meje svobode tiska : analiza sodne prakse Ustavnega sodišca Republike Slovenije in Evropskega sodišca za clovekove pravice / Rok Ceferin ; [stvarno in imensko kazalo Nana Weber, Boštjan Koritnik]. Ljubljana : GV založba, 2013 (Grosuplje : Grafis trade). 313 str. ; 25 cm. Predgovor / Ciril Ribcic: str. 9-21. 300 izvodov. Knjiga je tiskana disertacija pravnika iz Grosupljega. CEPLAK Mencin, Ralf V deželi nebesnega zmaja : 350 let stikov s Kitajsko / Ralf Ceplak Mencin ; [spremna beseda Zma-go Šmitek]. Ljubljana : Založba /*cf., 2012. 290 str. : ilustr. (Zbirka Varia).350 izvodov. Kako zajahati kitajskega zmaja? / Zmago Šmitek: str. 243-249. Mag. Ralf Ceplak Mencin, ki živi v Grosupljem, je kustos za Azijo, Avstralijo in Oceanijo v Slovenskem etnografskem muzeju v Ljubljani. Leta 2006 je v SEM na novi lokaciji pripravil veliko razstavo Srecava­nja s Kitajsko, sedaj je pred nami knjiga, ki odstre zgodovino naših stikov vse od 17. stoletja dalje, ko so stiki zaceli oživljati, pa vse do današnje poplave kitajskih restavracij, ki jih je po osamosvojitvi vse vec. Razgrne tudi svoje poti srecavanja s Kitajsko, ki ga je zaznamovala za vse življenje, tudi o poti na Kitaj­sko in povsem detektivski sreci ob odkritju nagrobnika misijonarja Avguština Hallersteina. CERNO, Viljem Ko pouno noci je sarce = Ko polno je noci srce = Co plen di gnot al č il cűr = Quando pieno di notte č il cuore / Viljem Cerno ; [prevedli Ciril Zlobec ... [et al.] ; spremna beseda Jakob Müller ; fotogra­fije Gorazd Lakovic, Alenka Veber]. Gorica : Goriška Mohorjeva družba ; Cedad : Kulturno društvo Ivan Trinko, 2013 (Grosuplje : Partner graf). 129 str. : ilustr. ; 22 cm. Besedilo v terski slovenšcini ter vzporedni prevod v slovenšcino, furlanšcino in italijanšcino. Poeta, zemja anu besieda / Gjelmo Cerno: str. 123. Pesnik, Zemlja in Beseda / Jakob Müller: str. 124-125. Un ômp, le su peruale e leso cjere / Renzo Calligaro: str. 126-127. Il poeta, la terra, la parola / (tradotto da G. Cerno): str. 128-129. Urednik Jakob Müller iz Grosupljega je stkal prijateljske vezi s pesnikom in kulturnikom iz Terskih dolin v Beneški Sloveniji Viljemom Cernom. Izbral je pesmi, ki Cerna in okolje posebej oznacujejo. Nastala je lepa štirijezicna zbirka, kjer je kot urednik tudi prevajal. Po maši, ki jo je daroval msgr. Alojzij Uran, je bil poseben dogodek še predstavitev zbirke na Bardu v Beneški Sloveniji na martinovo nedeljo, 17. 11. 2013. Predstavitvi knjige sta bili še 28. 11. 2013 v galeriji Ars na Travniku v Gorici in na knjižnem sejmu v Cankarjevem domu v Ljubljani. DEBELJAK, Andrej (1977-) Sr(e)celov mojega veka / Andrej Debeljak ; [fotografije Saša Strnad]. Struge : samozaložba, 2012. 91 str. Pesniška zbirka, prvenec domacina iz Strug v Dobrepolju, je razdeljena v tri skupine: Prazniki življenja, Brezsrcna in tat ter In vse se zacne znova. Predstavitev knjige je bilo vec, v Podgori v decembru 2012, vecja pa je bila v sredo, 16. januarja 2013, v Knjižnici Dobrepolje, kot je navedeno v februarski številki obcinskega glasila Naš kraj, 2013. Knjiga je izšla v samozaložbi, zato jo avtor sam prodaja. Knjiga je bila tiskana v Srbiji v nakladi 300 izvodov, od tega je šestino odkupila Obcina Dobrepolje. Knjiga je dostopna sicer samo v knjižnici Osnovne šole Dobrepolje. DESTOVNIK, Karel (1922-1944) Enaindvajset pesmi za enaindvajset let življenja / Karel Destovnik Kajuh ; izbor pesmi in spremna beseda Matjaž Kmecl ; dokumentarna biografija Mihael Glavan. Ljubljana : Mladinska knjiga, 2012. 189 str. : ilustr. (Jubilejna zbirka / Mladinska knjiga.) 550 izvodov. Intimna in družbena usoda pesnika Kajuha / Matjaž Kmecl: str. 33-57. »Za mir bom govoril, ljubezen, svobodo« / Mihael Glavan: str. 59-178. Kajuhove zbirke in izbori: str. 179-182. Dob pri Šentvidu - glej: Štepec, Dušan: Dob pri Šentvidu Dobrepolje - glej: Dobrepoljska dolina Dobrepoljsko vandranje Godba Dobrepolje Osnovna šola Dobrepolje Tradicionalno Dobrepoljsko vandranje DOBREPOLJSKO vandranje : 2. dobrepoljsko vandranje : Dobrepoljska pot : pohod po rimski cesti Jerneja Pecnika, sobota, 8. 10. 2011. Zloženka, [6] str. : ilustr., zvd. Vandranje s pohodi in tekom je bilo organizirano v soboto, 8. oktobra 2011. Na zloženki je oznacena trasa poti s postajami, z besedilom in fografijami pa so opisani rimska cesta, miljniki in starinoslovec s Ceste Jernej Pecnik. DREVORED.SI (Grosuplje) Škljoc [Slikovno gradivo] : [Koledar] 2013 / fotografije Drevored.si. Grosuplje : Drevored.si, [2012]. 1 koledar (13 f.) : barvne fotografije ; 30 x 21 cm. Fotografije so nastale v obcini Grosuplje, v okviru portala Drevored.si, za rubriko Škljoc. DOB pri Šentvidu / priprava teksta Dušan Štepec ; fotografije: Gašper Stopar, Darja Gros, Janez Mežan, Boris Orel. Ivancna Gorica : Obcina, april 2012. Zgibanka, [8] str. : ilustr. ; 15 x 21 cm. Naklada 700 izvodov. Kraj Dob je predstavljen s temami: sakralna dedišcina, Dobska uvala - primer krasa, ponori, Hrastov Dol, kozolci pod vasjo Dob in živa dedišcina. DOBRODOŠLI v Zagradcu / besedilo Tanja Žuvela, Lojze Zupancic ; fotografije Peter Teichmei­ster. Zagradec : Turisticno društvo in Turisticno društvo Publius Maximus, junij 2013 (Grosuplje : Partner Graf). 16 str. : ilustr. ; 24 cm. Naklada 3000 izvodov. Krajevna skupnost Zagradec ob Krki v obcini Ivancna Gorica se tu predstavlja s kraji, Fužino, Štupnikovim mlinom, sakralno dedišcino farne in podružnicnih cerkva v Valicni vasi, Gabrovki, Vališki gori ter z muzejem na Kitnem Vrhu. FRELIH, Marko Terra sancta 1910 / [avtor] Marko Frelih ; [angleški prevod Ljubica Klancar, Robert McKenzie ; fotografija Peter Naglic, Marko Frelih]. Sticna : Muzej kršcanstva na Slovenskem, 2013 ([Grosuplje] : Partner graf). 106 str. : ilustr. ; 30 cm. Besedilo v slovenšcini in prevod v anglešcino. 500 izvodov. Razstava v stiškem Muzeju kršcanstva na Slovenskem, odprta od 8. avgusta do 22. septembra 2013, je bila posvecena spominu na vseslovensko romanje v Sveto deželo v letu 1910 pod vodstvom tedanjega škofa Jeglica. Iz našega okolja je bilo med romarji pet romarjev iz Dobrepolja ter kasnejši kopanjski župnik Ivan Kogovšek. GARVAS, Melita Melita Garvas : vpeta v radost : [Galerija Mestne knjižnice Grosuplje, 11. 7.-30. 8. 2013] / [besedi-la Melita Garvas, Darja Mihelic, Ksenija Medved ; foto Travnik]. Grosuplje : Mestna knjižnica Grosu­plje; Ivancna Gorica : Javni sklas RS za kulturne dejavnosti, 2013. Zloženka, [4] str. : ilustr. ; 20 x 20 cm. Slikarka, ilustratorka in likovna pedagoginja živi v Višnji Gori in dela kot vzgojiteljica kulturna anima­torka v Vzgojno-izobraževalnem zavodu Višnja Gora. Deluje tudi kot umetnostna terapevtka. Razstava je nastala ob njeni 40-letnici, spremljajo jo njeni poeticni zapisi. GEOCACHING : zaklad GC3FRRF : Mestna knjižnica Grosuplje / [fotografije Marjan Trobec ; family Bucar]. Grosuplje : [family Bucar], april 2012. 27 str. : ilustr. ; 19 cm. Ovojni naslov Geocache tocka ; Geocaching - kaj je to? ; Mestna knjižnica Grosuplje ; Zgodovina ; Dnevnik najdb in vtisov / Logbook. Knjižica družine Bucar o zabavni igri iskanja zaklada po Grosupljem s pomocjo novih tehnologij za vse generacije. GLASBENA šola Grosuplje Zgodba iz Grosuplja[!] : 25 let : Pihalni orkester Glasbene šole Grosuplje. Grosuplje : Glasbena šola, december 2012. Zloženka, 1 CD (47 min), knjižica [7] str. : ilustr. ; 13 x 14 cm. Vsebina v knjižici: Pihalni orkester Glasbene šole Grosuplje, clani Pihalnega orkestra v šolskem letu 2012/2013, dirigent Mitja Dragolic ter Mejniki in uspehi. Obletnico 25 let orkestra so praznovali v petek, 14. decembra 2012, v avli OŠ LA Grosuplje s koncertom in izidom zgošcenke, v Mestni knjižnici Grosuplje pa so postavili razstavo. Na prireditvi so ob pihalnem orkestru nastopili še pevka Eva Cerne ter zbori Corona, ArtVoicess in Zborallica. Glavan, Mihael - glej: Destovnik, Karel: Enaindvajset pesmi Mrkun, Anton: Narodopisna knjižnica GLAVAN, Mihael Neznani Ivan Zorec : 25. 7. 1880-30. 7. 1952 / [dokumentarna biografija in izbor besedil] Mihael Glavan ; [bibliografija Ivana Zorca Drago Samec]. Grosuplje : Mestna knjižnica, 2013. 193 str. : ilustr. ; 24 cm. (Knjižna zbirka Domoznanska zbirka obcin Grosuplje, Ivancna Gorica, Dobrepolje ; 4). Pisatelj Ivan Zorec je bil rojen v Malem Gabru, kasneje se je družina preselila v Sticno. Dr. Mihael Gla-van je izbral manj znana Zorceva dela ter predstavil pisatelja v obširnem uvodu. Delu je dodana Zorceva bibliografija. Predstavitev knjige je bilo vec, prva je bila 24. januarja 2014 v knjižnici v Ivancni Gorici. Knjiga je sicer izšla 20. decembra 2013. GLAVAN, Mihael Stoletni Bor : Matej Bor (1913-1993) / [dokumentarna biografija in izbor gradiva] Mihael Glavan ; [spremna študija] Miklavž Komelj. Ljubljana : Mladinska knjiga, 2013. 425 str. : ilustr. (Jubilejna zbirka / Mladinska knjiga). 650 izvodov. Ob stoletnici pesnika in dramatika Mateja Bora je avtor dr. Miha Glavan (1945) pripravil dokumentarno biografijo o njegovem življenju, drugi del je posvecen spominom in pricevanjem, na koncu je dodanih pet Borovih esejev, tudi o Adolfu Jakhlu (1910-1942) iz Grosupeljske cete ter refleksivno o prevajanju Sha­kespeara. Avtor dr. Mihael Glavan živi v Sticni. Pripravil je tudi elektronsko knjigo Kovacic, Lojze: Zrele reci, ki je izšla leta 2012 pri Študentski založbi in dve knjigi Zbranega dela Edvarda Kocbeka, Dnevnika iz let 1932 in 1933. GLAVAN, Polona Noc v Evropi / Polona Glavan. Ljubljana : Študentska založba, 2012. 213 str. ; 21 cm. (Knjižna zbirka Beletrina). 300 izvodov. Roman avtorice Polone Glavan (1974) iz Sticne, ki je sicer izšel že leta 2001 pri isti založbi, leta 2007 pa je bil preveden v ceški jezik, je doslej obravnavalo vec kritikov. GLUVIC, Goran Argentinski tango ali Jutri bomo zmagali [Elektronski vir] / Goran Gluvic. Elektronska knjiga. Ljubljana : Genija, 2013. Pri isti založbi so v teh letih bila dosegljiva še naslednja njegova dela: Blejski grad, Blejsko potrkavanje, Cudovita igra nogomet, Drop Kick, Kocevje ekspres, Konzerve, Ljubljana blues, Na cesti, kjer gume ne poljubljajo asfalta, Plakat, Popoldanski ritem, Poskus o Rafku, Sprejmi valcek, Vrata skozi, Zaprti grobi svet družine Mark. (Nacin dostopa: www.e-knjiga.si v obliki pdf in mobi.) Goran Gluvic (1957), pesnik, pisatelj, avtor radijskih in odrskih iger, urednik ter dramatik, živi v Grosupljem. GODBA Dobrepolje : 80 let : Videm, 21. in 22. junij 2013 : srecanje pihalnih orkestrov. Videm : Godba Dobrepolje, 2013. Zloženka, [6] str. : ilustr.; 21 x 10 cm. Godba Dobrepolje *80*. Izšlo za proslavo ob dnevu državnosti. Vsebuje zgodovino godbe, seznam nastopajocih godb ter seznam dosedanjih predsednikov in kapelnikov Godbe, pa sliko trga na Vidmu ter godbenikov. GOLOB, Zdenka Grafike = Prints / Zdenka Golob ; [besedilo Breda Škrjanec, Alenka Lobnik-Zorko ; prevod Arven Šakti Kralj Szomi ; fotografija Jaka Babnik, arhiv Zdenke Golob]. Ljubljana : Mednarodni graficni likov­ni center, 2013. 190 str. : ilustr. ; 20 cm. Vzporedno slovensko besedilo in angleški prevod. 200 izvodov. Soavtorica mag. Breda Škrjanec iz Grosupljega, kustodinja v Mednarodnem graficnem likovnem centru, je bila urednica vec izdanih publikacij, med njimi tudi Password: Printmaking (2013). Grosuplje - glej: Drevored.si (Grosuplje) Glasbena šola Grosuplje Javno komunalno podjetje Grosuplje Obcina Grosuplje : koledar 2014 Odvajanje in cišcenje odpadne vode v porecju Krke Osnovna šola Louisa Adamica Grosuplje. 40 Turisticna društva obcine Grosuplje VVZ Kekec (Grosuplje) Vzgojno varstveni zavod Kekec Grosuplje Winterhalter Gastronom (Grosuplje) Združenje borcev za vrednote NOB Grosuplje Zveza kulturnih društev (Grosuplje) Ženski pevski zbor Biser (Grosuplje) GROZNIK, Pavel Baron Emil Rothschütz /Rožic/ Ravenegg (1836-1909) in njegova družina z gradu Podsmreka pri Višnji Gori, pomembni cebelarji na Slovenskem / [tekst Pavel Groznik in Matej Šteh ; oblikovanje Ro­bert Kuhar]. Ivancna Gorica : Obcinska turisticna zveza, maj 2011 ([Šmarje - Sap] : Mišmaš). Zloženka, [6] str. : ilustr. ; 21 x 10 cm. Ob simpoziju o teh cebelarjih je izšla tudi ta zloženka. Prinaša Emilovo podobo in tekst o cebelarjih v Posmreki s fotografijo gradu, nato še predstavitev Višnje Gore in Ivancne Gorice ter nekaj fotografij kra­jev. Zgodovinarji so izlušcili, da se je Emil Rothschütz samo kitil z baronskim naslovom, zato ga kasneje ni smel vec uporabljati, a s poimenovanjem baron je ostal v spominu ljudi. HOSTNIK, Peter Izbrana poglavja iz veterinarske virologije : ucbenik za študente drugega letnika Veterinarske fakultete / Peter Hostnik ; [izdajatelj] Veterinarska fakulteta, Ljubljana. [Grosuplje] : Zobozdravstvena ordinacija, Hribar Hostnik Andreja, 2013. 262 str. : ilustr. ; 24 cm. 200 izvodov. Izr. prof. dr. Peter Hostnik, dr. veterinarske medicine, namestnik predstojnika Inštituta za mikrobiologijo in parazitologijo in vodja Enote za virologijo na Veterinarski fakulteti v Ljubljani, ki živi v Grosupljem, je v samozaložbi izdal razširjeni visokošolski ucbenik. HUDEJ, Franc Cloveštvo na prelomnici / Franc Hudej. Višnja Gora : samozaložba, 2013. 256 str ; 22 cm. 100 izvodov. O avtorju: str. [7]. Franc Hudej (1939), doktor socioloških znanosti, živi v Višnji Gori, v Pregljah. V knjigi izpostavi predvi­deni družbeni razvoj cloveštva v prihodnosti. Ivancna Gorica - glej: Medved, Ksenija, Park cudes Mestna knjižnica Grosuplje, enota Ivancna Gorica Odvajanje in cišcenje odpadne vode v porecju Krke Ramovš, Jože: Za kakovostno staranje Srednja šola Josipa Jurcica Zadnik, Jurij: Sveta Jožefina Bakhita JAMNIK, Anton (1961-) Med vagabundom in romarjem : pogledi na slovensko samostojnost, liberalizem, vero in etiko. Ljubljana, Družina, 2012. 479 str. 500 izvodov. Spremna besedila / Rosvita Pesek, Jože Trontelj, Janez Juhant: str. 11-24. O avtorju na zavihkih ovitka. Dr. Anton Jamnik (1961), ljubljanski pomožni škof in predavatelj na ljubljanski Teološki fakulteti, je doma z Male Ilove Gore. V knjigi je zbral eseje, razprave, predavanja v tujini, 12 intervjujev, tretjino besedila pa je napisal na novo. Predstavitev je bila 28. junija 2012, v istem letu pa je izšla še 2. izdaja. Predstavitev je bila tudi na Dunaju na Slovenskem znanstvenem inštitutu v torek, 18. decembra 2012. JANŠA, Janez (1958-) [Petindvajset] 25 let pozneje / Janez Janša, Ivan Borštner, David Tasic. Ljubljana : Karantanija : Nova obzorja, 2013. 372 str., [389] str. pril. : ilustr. ; 25 cm. Naslov v kolofonu: JBTZ 25 let pozneje. 700 izvodov. Predgovor / Viktor Blažic: str. 5-11. Vsebina: Svitanja / Ivan Borštner. Izroceni, žrtvovani, odstranjeni / David Tasic. Kako ustaviti slovensko pomlad / Janez Janša. Dokumenti. Avtor Janez Janša (1958), politik, je bil rojen na Plešivici pri Žalni. Knjiga je nastala z željo pojasniti vsaj vecji del politicnega ozadnja proti cetrverici. Objavljeni so dokumenti in pricevanja o tedanjem casu. Na strankarskem shodu SDS v Grosupljem, 14. oktobra 2013, je predstavil vse tri zadnje knjige: 25 let kasneje, Premiki in Za kulturo življenja. JANŠA, Janez (1958-) Premiki : nastajanje in obramba slovenske države 1988-1992 / Janez Janša. 3., dopolnjena izdaja. Ljubljana : Mladinska knjiga, 2013. 411 str., [108] str. pril. ; 24 cm. Avtorjev predgovor nosi simbolicen naslov 21 let pozneje, tudi predgovor je dolg 21 strani, v samici št. 21 je Janša bil zaprt v vojaškem zaporu, tako je njegovo zaporniško ime in pred 21 leti je izšla prva izda­ja, ki je še danes, v 21. stoletju, najvecja slovenska uspešnica na neleposlovnem podrocju. Tretjo izdajo dopolnjuje razširjeno prvo poglavje in nekaj doslej neobjavljenih dokumentov. JANŠA, Janez (1958-) Za kulturo življenja : izbrani spisi 1988-2013 / Janez Janša. Ljubljana : Nova obzorja, 2013. 493 str. : ilustr. ; 25 cm. 2.500 izvodov. Knjiga prinaša izbrane clanke in govore iz obdobja od 1988 do 2013. Avtor predstavi svoj pogled na aktualna dogajanja v tem obdobju. JAVNO komunalno podjetje Grosuplje (2013) 100 let grosupeljskega vodovoda / [tekst Tomaž Rigler ; oblikovanje Urška Rigler]. Grosuplje : Javno komunalno podjetje, 2013 (Šmarje - Sap : Mišmaš). Zloženka, [6] str. : ilustr. ; 21 x 10 cm. Ob razstavi v Mestni knjižnici Grosuplje, katere odprtje je bilo 19. septembra 2013, je zloženka izšla v nakladi 400 izvodov. Vsebuje tekste o prvih vodovodih v naših krajih, o grosupeljskem vodovodu in o njem danes, o kakovosti pitne vode in nekaj statisticnih podatkov. Dodan je nagovor prvega direktorja Antona Krašovca. JAVNO komunalno podjetje Grosuplje Kako in kam z odpadki iz gospodinjstev / [tekst Tomaž Rigler ... ; fotografije in skice Urška Ri­gler]. Grosuplje : Javno komunalno podjetje, 2012. 15 str. : ilustr. ; 15 x 21 cm. Ovojni naslov. V septembru 2012 je izšlo 15.000 izvodov. Navedene so vrste odpadkov z nasvetom, v kate­ri kontejner sodijo. Na kratko je opisan še zbirni center v Špaji dolini pri Višnji Gori. JEVNIKAR, Martin Slovenski avtorji v Italiji / Martin Jevnikar ; izbrala in uredila Marija Cenda. Trst : Ciljno zacasno združenje Jezik - Lingua, 2013. 524 str. : ilustr. ; 24 cm. 1000 izvodov. Beseda o avtorju / Marija Cenda: str. 7-9. Simpozij ob stoletnici Martina Jevnikarja je priredilo Slavisticno društvo Trst-Gorica-Videm 24. maja 2013 na Opcinah. Slavist Martin Jevnikar (1913-2004) je bil rojen na Spodnjem Brezovem pri Višnji Gori, po vojni pa je služboval v Trstu. Knjiga je sestavljena iz clankov in recenzij, ki jih je objavljal v periodiki skozi pol stoletja, o delih avtorjev iz Gorice, Trsta, Rezije in Benecije. Predstavitev knjige je bila 25. junija v Narodnem domu v Trstu, na Slovenski matici 27. 6. 2013, predstavili so jo urednica, akad. Matjaž Kmecl in prof. France Pibernik. Predstavitev je bila še 10. 10. 2013 v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici. JURCIC, Josip E dike toy tragoy ste Bisniagkora / Giosip Gioyrtsits ; metáphrase apó ta slobénika Lóiska Abagia­noý ; eikonographese Giánez Kastélits. Ivancna Gorica : JSKD OI, 2013 (Šmarje - Sap : Center grafike). [27] str. : ilustr. ; 27 cm. Prevod dela Kozlovska sodba v Višnji Gori v gršcino. Grška pisava. Ilustracije na spojnih listih. 300 izvodov. O avtorju na str. 27. Pisatelj Josip Jurcic (1844-1881) je doma z Muljave. Prevajalka je domacinka Lojzka Avajanos, tudi ilustratorJanez Kastelic je domacin iz Višnje Gore, ki je ujel nekaj klasicnih podob mesta in zgodbe. Vodja Javnega sklada za kulturne dejavnosti v Ivancni Gorici, mag. Barbara Rigler, želi, da bi ilustrirano Jurcicevo humoresko z eticno noto, literarno uspešnico za otroke in odrasle, spoznalo cim vec narodov. Sama poišce prevajalce in ilustratorje. Dosedanjim so tako dodali prevode v grški, ruski in italijanski jezik. JURCIC, Josip Kozlinoe suždenie v Višnej gore / Iosif Jurcic ; perevod so slovenskogo Helena Adamic ; [illju­stracii Omar Kintero Solis]. Ivancna Gorica : JSKD OI (Šmarje - Sap : Center Grafike), 2012. [31] str. : ilustr. ; 27 cm. Prevod dela: Kozlovska sodba v Višnji Gori / Josip Jurcic. Tekst v cirilici. Ob avtore ; Ob illjustratore ; O perevodcice: str. [30]. Ilustrator Omar Kintero Solis (1983), rojen v Mehiki, je nekaj casa živel v Rusiji. Prevajalka rusistka Helena Adamic (1983) dela v Novem mestu, oba z ilustratorjem pa živita na Muljavi. Predstavitev prevo­da je bila v Muzeju kršcanstva na Slovenskem v Sticni v torek, 29. maja 2012, ob 18. uri. JURCIC, Josip La sentenza caprina di Višnja Gora / Josip Jurcic ; traduzione di Sergio Sozi e Veronika Simoniti ; illustrazioni di Tanja-Pina Škufca. Ivancna Gorica : Javni sklad Repulike Slovenije za kulturne dejavno­sti = Fondo pubblico della Repubblica di Slovenia per le attivitŕ culturali, 2012 ([Šmarje-Sap] : Center grafike). [28] str. : ilustr. ; 27 cm. Prevod dela: Kozlovska sodba v Višnji Gori. O avtorju na str. 28. Ilustratorka Tanja-Pina Škufca je iz Šempetra pri Novi Gorici. Predstavitev je bila 2. marca 2012 v Višnji Gori. JURCICEVA pot : pot med rojstnima krajema prve slovenske povesti in prvega slovenskega romana / [uredili Nada Mlac, Ruža Tekavec in Roman Kocuvan ; teksti: Nada Golob, Ruža Tekavec in Živa Vidmar]. Ljubljana : [samozaložba Ruža Tekavec in Roman Kocuvan], junij 1995 in februar 2013. 16 str. : ilustr. ; 21 cm. Ovojni naslov: Dežela desetega brata. V samozaložbi izšlo dan pred pohodom, ki je bil 1. marca 2013. Tekst je predvsem ponatis izdaje iz leta 1995, dodan je zapis Kako je nastala pot: po pripovedovanju Ruže Tekavec, avtorice poti - na str. 14-15, kjer izpostavi še delež leta 2013 pokojne likovne oblikovalke Sandi Zalar, poleg ostalih sodelavcev. Dodane so podobe iz Valvasorja, pa risbe Maksima Gasparija in domacina Janeza Kastelica ter fotografije. KAKO je važna kamela postala garažna kamela / [Gašper Viršek Ravbar ... et al.], OŠ Louisa Adamica Grosuplje, PŠ Št. Jurij ; [urednica Maša Modic] ; ilustrirala Anja Japelj. Bevke : Smar-team, 2013. [12] str. : ilustr. ; 25 cm. (Projekt Z domišljijo na potep. 2012/2013).Pri pravljici je sodelovalo 17 ucencev Podružnicne osnovne šole Št. Jurij pri Grosupljem z mentorico Nežo Verbic. V marcu 2013 je izšlo 100 izvodov. KALINŠEK, Felicita Jedi na žlico / Felicita Kalinšek ; [izbral in posodobil recepte Boris Kuhar ; fotografije arhiv MKZ, Tomo Jesenicnik in Shutterstock]. Ljubljana, Cankarjeva založba, 2012. 110 str. : ilustr. ; 23 cm. (Sodob­na slovenska kuharica). Etnolog dr. Boris Kuhar (1929) živi v Grosupljem. V letih 2012 in 2013 se je lotil izborov iz klasicnega kuharskega prirocnika Felicite Kalinškove. V tem sklopu so izšli še naslovi: Meso in žar, Sladke pregrehe, Vegetarijanske jedi, Dobrote iz pecice, Slastne priloge, Ribe in vodni sadeži ter Slovenska praznicna miza, nekateri že v ponatisih. Kopanj - glej: Osnovna šola Louisa Adamica (Grosuplje). Podružnicna šola (Kopanj) KOPORC, Leon Leon Koporc : Ars sacra - risbe = Ars sacra - drawings : Muzej kršcanstva na Slovenskem, 16. ok­tober - 19. november 2013 / Leon Koporc ; [besedilo Milena Zlatar, Vida Koporc Sedej, Nataša Polajnar Frelih ; biografija, opus sakralnih del, seznam razstavljenih del Vida Koporc Sedej ; angleški prevod Suncan Stone ; fotografije Tadej Trnovšek]. Sticna : Muzej kršcanstva na Sovenskem, 2013 (Grosuplje, Partner graf). 23 str. : ilustr. ; 30 cm. Slovensko besedilo in angleški prevod. 300 izvodov. Slikar Leon Koporc (29. 6. 1926 – 20. 10. 2003) je bil rojen v Ljubljani, mladost pa je preživel pri sorodnikih v Višnji Gori. Tu je bil razstavljen del osnutkov za sakralna dela po cerkvah, med njimi vec križevih potov. Za razstavo je 41 del posodila njegova hci Vida Koporc Sedej, ki je opisala tudi njegovo življenje in sestavila popis ocetovih sakralnih likovnih del. Otvoritev razstave je bila 16. oktobra 2013. KORDIŠ, Tatjana Kavceva domacija na Vrhu / Tatjana Kordiš. Vir pri Sticni : Turisticna kmetija Grofija, 2013 ([Grosuplje] : Partner graf). 27 str. : ilustr. ; 18 cm. Kavceva domacija leži na Vrhu, zaselku vasi Vir pri Sticni, prav na halštatskem gradišcu, ki ga danes imenujemo Cvinger. Avtorica opiše najdbe na gradišcu in zgodovino odkrivanja proteusa, saj je z Vira vstopil v zgodovinske opise od Scopolija in Zoisa dalje, celo o rojstvu mladickov cloveške ribice. Sledi še zgodovina lastnikov domacije od leta 1789, preko Kekov do Vrhovcev ter opis obnove, vse do današnje turisticne dejavnosti z novim poimenovanjem: Turisticna kmetija Grofija. Avtorica Tatjana Kordiš živi na Viru pri Sticni. KOŠCAK, Lucka Lucka Košcak : angels : Embassy of the Republic of Slovenia, May 12 2012 : St. Cyril‘s Gallery (New York), April 27 2012 / [design Petra Petan ; photos Tone Stojko, Val Mitrovic ; text Mojca Grmek]. Washington : Embassy of the Republic of Slovenia, 2012. Zloženka, [10] str. : ilustr. ; 12 cmLikovnica, kiparka Lucka Košcak s Plešivice pri Žalni, sicer živi v Ženevi. Razstavljala je male plastike, doprsne figure, žgane iz gline ali izklesane iz kamna, vecino figur oznacuje za angele. KOVACIC, Nataša (1982-) Cerkev sv. Uršule v Lanišcu / Nataša Kovacic ; [predgovor Roman Brunšek ; slikovno gradivo Sta-ne Kocar ... et al.]. Grosuplje : Partner graf ; Škofljica : Interesno združenje Naša Lavrica, Domoznanska sekcija, 2013 (Grosuplje : Partner graf). 103 str. : ilustr. ; 21 cm. (Z naših poti ; št. 1). O avtorici na zadnjem zavihku ovitka. Ilustracija na spojnih listih. 500 izvodov. Predstavljena je cerkev v Lanišcu, ki je nekdaj spadala v župnijo Šmarje. V posebnem poglavju je podana še zgodba tabelne slike, ki je znana pod imenom Križanje iz Šmarja, danes je v Narodni galeriji v Lju­bljani. Predstavitev knjige je bila 21. oktobra 2013 v cerkvi v Lanišcu. Koželj, Anton - glej: Cebelarstvo in cebelarski muzej Koželj KOŽELJ Horvat, Sabina Prirocnik za sporazumevanje = Komunikacná prírucka : SLO - SLK / [avtor izvirnika Sabina Koželj Horvat ; prevedel Jana Brezinka]. Šmarješke Toplice : Stella, 2012. 167 str. ; 15 cm. Avtorica navedena v kolofonu. V letih 2012 in 2013 je Prirocnik za sporazumevanje izšel obojestransko še v slovašcini, poljšcini, švedšcini, nizozemšcini in turšcini. Avtorica in prevajalka Sabina Koželj Horvat je po rodu iz Zagradca ob Krki. Krka - glej: Skriti zakladi Krke Kuhar, Boris - glej: Kalinšek, Felicita LES usluga (Peter Kastelic) Srecno 2013 Les usluga Peter Kastelic [Slikovno gradivo] : [Koledar] 2013. Grosuplje : Les usluga Peter Kastelic, [2012]. 1 koledar (14 f.) : barvne fotografije ; 32 x 15 cm Lep koledar z izdelki obrtnika Petra Kastelica iz Grosupljega, s postavitvami v cerkvah po svetu, kjer sodeluje pater Marko Ivan Rupnik s svojimi mozaiki. LEVSTEK, Aljaž Proti tebi / Aljaž Levstek ; [predgovor Alojz Ihan ; likovna oprema Vesna Marija van Midden in Viktor Zupancic]. Ivancna Gorica : Srednja šola Josipa Jurcica, 2012 (Grosuplje : Partner Graf). 57 str. : ilustr. ; 22 cm. 500 izvodov. Ivancan in avtor Aljaž Levstek, dijak Srednje šole Josipa Jurcica v Ivancni Gorici, je bil zlati maturant. Zbirko so ob maturi 2012 prejeli vsi ivanški maturanti. Odlocil se je za študij na medicin-ski fakulteti, saj mu je vzornik Alojz Ihan, dr. medicine in pesnik, napisal tudi spremno besedo. Knjiga je izšla v juniju 2012. LOTRIC, Andreja Pripovedka o Podlomarjih / Andreja Lotric ; ilustracije in oblikovanje 3artelje - Jože Trobec. Cero­vo : Društvo Cer, 2012. [12] str. : ilustr. ; 15 x 15 cm. Naslov na zadnji strani: Zgodba o Podlomarjih. Avtorica Andreja Lotric je domacinka, ki je ubesedila pravljicno zgodbo o prebivalcih Podloma pri Cerovem in z ilustratorjem sta jim dala podobo hrastovega želoda. LOTRIC, Andreja Podlom : pripovedka o Podlomarjih / Andreja Lotric ; [ilustracije Jože Trobec]. [Cerovo : Društvo Cer, 2012]. Zloženka, 6 str. : ilustr. ; 10 x 15 cm. Izšlo ob srecanju naselij Škocjan v Škocjanu pri Turjaku v juniju 2012. Magdalenska gora - glej: Tecco Hvala, Sneža: Magdalenska gora MAGYAR, Viktor Viktor Magyar : (1934-1980) : slikarstvo : Galerija likovnih samorastnikov Trebnje, od 17. 5. do 21. 10. 2012 / [[besedilo] Aleksander Bassin ; dokumentacija Andrejka Vabic Nose ; angleški prevod Sabina Kavšek ; fotografije Boštjan Pucelj ... et al.]. Trebnje : Center za izobraževanje in kulturo, Galerija likovnih samorastnikov, 2012. 73 str. : ilustr. ; 25 cm. Vzporedno slovensko besedilo in prevod v anglešcino. 300 izvodov. Slikar Viktor Magyar (1. 4. 1934 - 12. 11. 1980) je od leta 1971 z družino živel v Grosupljem, kjer je bil zaposlen kot ucitelj. V trebanjski Galeriji likovnih samorastnikov so mu postavili posebno razstavo in izdali zbornik o njegovem delu. Osrednji del monografije tvori Bassinov tekst, sedaj objavljen dvojezicno iz tudi Bassinovega dela Viktor Magyar, Minneapolis, Minn., 1982, z naslovom Fantazijski jezik Viktorja Magyarja, str. 5-23, slede še risbe s tušem in barvne slike, Magyarjev življenjepis, seznam njegovih raz­stav ter bibliografija o njem. Od dosedanjih pregledov njegovega dela je to v slovenšcini doslej najobse­žnejši katalog. Mala Racna - glej: Všec mi je živeti drugace - na kmetiji Potokar MEDNARODNI graficni likovni center (Ljubljana) Velike! : dela iz zbirke Mednarodnega graficnega likovnega centra = The big ones! : works from the collection of The International Centre of Graphic Arts / [besedilo Paul Coldwell, Breda Škrjanec ; fo­tografija Željko Stevanic, Sašo Kovacic, Lorenza Troian ; uredila Breda Škrjanec ; prevod Mario Batelic, Arven Šakti Kralj Szomi]. Ljubljana : Mednarodni graficni likovni center, 2012. 123 str. : ilustr. ; 21 cm.Vzporedno slovensko besedilo in angleški prevod. 400 izvodov. Urednica, mag. Breda Škrjanec, kustodi­nja v MGLC, živi v Grosupljem. MEDVED, Ksenija Park cudes : zgodbe iz pravljicnega otroštva / [avtorica zgodb] Ksenija Medved, [avtorica zgodbe z naslovom Josip je Nives Medved] ; ilustracije Joanna Zajac-Slapnicar. Ivancna Gorica : Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti, Obmocna izpostava, 2012. ([Grosuplje] : Partner graf). 85 str. : ilustr. ; 21 cm. 1.000 izvodov. O avtoricah: str. 83. Obcino Ivancna Gorica sestavlja 12 krajevnih skupnosti s svojimi posebnostmi, ki jih je vidno izpostavil Robert Kuhar. Te posebnosti so avtorice zajele v literarni in ilu­stratorski podobi. Avtorica Ksenija Medved je bibliotekarka in vodja knjižnice v Ivancni Gorici, kjer tudi živi z družino. Je pesnica in publicistka. Hci Nives je opisala lik Muljave. Ilustratorka Joanna Zajac-Sla­pnicar se ukvarja predvsem s slikarstvom in grafiko in živi v Kriški vasi nad Višnjo Goro. Obdelale so simbole Višnje Gore - polža; Šentvida - pišcal; Ivancne Gorice - miljnik, Muljave - Jurcica itd. Knjiga je izšla v decembru 2012. MESTNA knjižnica Grosuplje, enota Ivancna Gorica Moja knjižnica - okno v svet : Mestna knjižnica Grosuplje, Enota Ivancna Gorica / [uredniški od­bor: Ksenija Medved, Petra Volkar, Roman Rozina ; fotografije: Matej Macedoni, Jernej Jager, Tina Rus]. Grosuplje : Mestna knjižnica Grosuplje, 2012 (Grosuplje : AMSET). 11 str. : ilustr. ; 21 cm. Nov natis lepo urejenega prirocnika bralcem prinaša vse napotke, ki jih uporabnik potrebuje v knjižnici, od lokacij, hišnega reda, koristnih nasvetov s pomocjo stripa in preglednic ter podatkov o izposojevališ-cih. Kratek povzetek je tudi v anglešcini. Besedilo dopolnjuje vec fotografij. Knjižico prejme vsak upo­rabnik. Doslej je bila prevladujoca barva vodnika rjava, v letu 2013 pa je izšel prirejeni ponatis, tokrat v zeleni prevladujoci barvi. METNAJ : namigi za potepanja po Krajevni skupnosti Metnaj in njeni bližini / Mateja Okorn, predsednik KS Borut Žaren in podpredsednik KS Anton Grcman ; fotografije Krajevna skupnost. Metnaj : Krajevna skupnost, marec 2012. Zloženka, [6] str. : ilustr.; 21 x 15 cm. Naklada 2000 izvodov. Predstavljeni so: Lavriceva koca na Gradišcu, Pristava, Debece, Osredek, Poljane, Mala Goricica in Metnaj s slikovnim gradivom, zemljevidom ter gostinsko ponudbo, ki jo lahko ponudijo kraji nad Sticno. MOŽINA, Stane Vedenje potrošnikov in tržnikov / Stane Možina, Mitja Tavcar, Vinko Zupancic ; [slike in pregle­dnice Stane Možina ... et al.]. Maribor : Pivec, 2012. 408 str. : ilustr. 1.000 izvodov. O avtorjih: str. 406-407. Spremna beseda Janeza Damjana na zavihkih ovitka. Avtor dr. Stane Možina (1927), predavatelj na Ekonomski fakulteti, se je rodil na Gatini pri Grosupljem. MRKUN, Anton Narodopisna knjižnica / zbral Anton Mrkun ; risbe Tone Ljubic ; [razpravljalni del Mihael Glavan ... [et al.] ; uredniki Mihael Glavan, Ivan Grandovec, Drago Samec]. Grosuplje : Mestna knjižnica, 2013 (Grosuplje : Partner graf). 260 str., [1] f. pril. z avtorj. sl. : ilustr. (Knjižna zbirka Domoznanska zbirka obcin Grosuplje, Ivancna Gorica, Dobrepolje ; 3). 500 izvodov. Naslov na ovoju in v kolofonu: Narodopisna knjižnica, 1. in 2. del. Ilustracije na spojnih listih. Izvirna izdaja: Videm-Dobrépolje : Knjižnica »Etnografija velikolaškega okraja«, Ljubljana, 1943, zvezek 1 in zvezek 2. Vsebina na naslovnih straneh: 1. zv.: Kmetijstvo ; 2. zv.: Obrti in trgovina. Vsebina: Tretja knjiga v Domoznanski zbirki / Mihael Glavan. Anton Mrkun (1876-1961), dobrepoljski župnik od 1929 do 1945 / Zvone Štrubelj. Anton Mrkun in etnološka knjižnica v Dobrepolju / Anka Novak. Tone Ljubic - dobrepoljski ucitelj, etnolog, slikar, fotograf in zbiratelj kulturne dedišcine / Ivan Grandovec. Bibliografija Antona Mrkuna / Drago Samec. V Domoznanski zbirki vseh treh obcin so izdali ponatis dveh etnografskih del dobrepoljskega župnika Antona Mrkuna, ki sta izšli med vojno, obe sta težko dosegljivi in sta pravi rariteti. Ilustracije so delo takratnega dobrepoljskega ucitelja Toneta Ljubica. V spremnem delu so avtorja in njegovi publikaciji predstavili urednik zbirke dr. Mihael Glavan, domacin teolog dr. Zvone Štrubelj ter etnologinja Anka Novak. Knjiga je izšla 7. 2. 2013, predstavitev publikacije pa je bila 11. marca 2013 v Mestni knjižnici v Grosupljem, prav tako pa tudi v knjižnici na Vidmu. Muljava - glej: Osnovna šola Sticna : PŠ Muljava Villa rustica MULJAVA : the birthplace of Josip Jurcic : across the land of tenth brother / [Tatjana Lampret ; translation Katarina Macuh ; photo Borut Lampret, Matej Nahtigal, Joanna Zajac Slapnicar]. [Muljava : Museum], 2011. Zloženka, [6] str. : ilustr.; 21 x 10 cm. Muzej na prostem na Muljavi, Jurciceva domacija, z domacinko in vodjo Tatjano Lampret, je izdal zlo­ženko z osnovnimi informacijami o Jurcicu, muzeju, hiši s posameznimi prostori in stavbami, turisticno ponudbo v okolici ter kontaktnimi podatki. Zloženka je sicer izšla še v decembru 2011. Müller, Jakob - glej: Cerno, Viljem: Ko pouno noci je sarce MUZEJ kršcanstva na Slovenskem (Sticna) Muzej kršcanstva na Slovenskem : pedagoški programi / [besedilo Tadej Trnovšek ; fotografije arhiv Muzeja kršcanstva na Slovenskem, Branko Petauer]. Sticna : Muzej kršcanstva na Slovenskem, 2012. 17 str. : ilustr. ; 21 cm Ovojni naslov. 1.000 izvodov. Predstavljen je Muzej s svojim poslanstvom, z dopolnilom o cistercijanih, v delavnicah se je mogoce seznaniti z inicialkami ter poklicem iluminatorja, obiskati je mogoce kaligrafsko delavnico. Knjižica je izšla v septembru 2012. NADRAH, Anton Fatima - okno upanja : prispevek k zmagi Marijinega brezmadežnega Srca / Anton Nadrah ; [spre­mna beseda Marjan Turnšek]. Ljubljana : Salve, 2013. 336 str. ; 19 cm. (Bernardova knjižnica ; št. 29). 1.500 izvodov. Slovensko okno upanja / Marjan Turnšek: str. 5-7. Avtor, cistercijan in dr. Anton Nadrah (1937), je upokojeni stiški opat in domacin. V Sticni izdaja še zbir­ko V šoli najsvetejših src in mesecnik V Materini šoli. NOVAK, Anka Etnologija je življenje : izbrani clanki in besedila razstavnih zloženk / Anka Novak ; [uvod Tatjana Dolžan Eržen ; fotografije fototeka Gorenjskega muzeja ... et al.]. Kranj : Gorenjski muzej, 2012. 96 str. : ilustr. 300 izvodov. Spremna beseda ; Klasje zlato se v snope povije / Tatjana Dolžan Eržen: str. 5-8. Seznam objav Anke Novak: str. 94-96. Etnologinji Anki Novak (1932), rojeni v Mali vasi v Dobrepolju, so v Gorenjskem muzeju, kjer je vseskozi delovala (1959-1992), pripravili zbir njenih težko dosegljivih objav, ki so izšle na zloženkah ob razsta­vah, v Gorenjskem glasu ter v tujini. Zbranim clankom je dodana spremna beseda o njenem delu ter se­znam objav in razstav, ki jih je pripravila. Ob predstavitvi njenega dela in knjige so v Gorenjskem muzeju 22. novembra 2012 postavili tudi razstavo o njenem delu. OBCINA Grosuplje Obcina Grosuplje : koledar 2014 [Slikovno gradivo] / [fotografije Uroš Perme, Brane Petrovic, Jana Roštan, Marjan Trobec, Franc Vidmar]. Grosuplje : Obcina, [2013] (Grosuplje : Partner graf). 1 koledar (13 f.) : barvne fotografije ; 60 x 30 cm. Koledar s fotografijami s kulturnih in športnih prireditev v obcini. ODVAJANJE in cišcenje odpadne vode v porecju Krke - 3. sklop : skupni projekt obcin Grosuplje in Ivancna Gorica. Grosuplje : Obcina, [2013]. Zloženka, [4] str. : ilustr. ; 21 cm. Gradnja kanalizacije ter rekonstrukcija cistilnih naprav je predvidena od avgusta 2013 do septembra 2015. Zloženka prinaša zemljevid obeh lokacij, fotografije naselij ter cistilnih naprav in predvideno vrednost del. OSNOVNA šola Dobrepolje (2013) Povedane, napisane in prebrane zgodbe : odprta vrata Knjižnice Dobrepolje : raziskovalna naloga 2012/2013 / raziskovalci: Manca Andolšek, Mojca Babic, Hana Cernivec, Marko Cmrlec, Zala Erculj, Kristina Grandovec, Kristjan Grm, Katarina Hekic, Lea Levstik, Natalija Pugelj, Ana Marija Rebolj, Nina Sernel, Jure Somrak, Anuša Strnad, Laura Zupancic, Lucija Zupancic, Eva Žnidaršic ; mentorici Slavka Centa, Sonja Lenarcic; oblikovanje Boštjan Grandovec; fotografije: Slavka Centa, Marko Cmrlec, Sonja Lenarcic, Anka Novak, Obcina Dobrepolje; likovna oprema platnic in naslovnice: Manca Andolšek in Hana Cernivec. Videm - Dobrepolje : Osnovna šola, 2013. 96 f. : ilustr. ; 30 cm. Osnovnošolci so se lotili zgodbe knjižnice v obcini, od splošnih vprašanj o poslanstvu knjižnice, preko zgodovine maticne Mestne knjižnice Grosuplje in podrobneje o vlogi domacina Frana Jaklica ter teda­njega Bralnega društva v Dobrepolju (1895), preko Jaklicevega doma in sedanjega sedeža knjižnice v Dobrepolju. Pogled na delo in življenje knjižnice je prepleten s spomini knjižnicark ter pogledom sedanje direktorice knjižnice. Vsemu so dodali še odgovore na anketo, ki so jo speljali med domacini. Tekstu je dodano slikovno gradivo prvih pravil Bralnega društva (1895), arhivskega gradiva, odloki o sedanji ureditvi in povezavi knjižnice, sledijo še žigi v knjigah skozi cas. V knjigi je združena zgodovina knjižnic v Dobrepolju in zbrana tematska literatura. Izšlo v marcu 2013. OSNOVNA šola Louisa Adamica (Grosuplje). Podružnicna šola (Kopanj) Osnovna šola Louisa Adamica Grosuplje, Podružnicna šola Kopanj : 1865-2012 / [avtorici Nataša Trontelj, Olga Gruden ; fotografije iz šolskega arhiva in zasebnih zbirk]. Grosuplje : OŠ LA, 2012 (Grosuplje : Partner graf). 60 str. : ilustr. ; 30 cm. Naslov na platnici: Zbornik ob otvoritvi prenovljene podružnicne šole Kopanj, 16. 5. 2012. 500 izvodov. Zbranim podatkom o šoli skozi cas, seznamu uciteljev ter njihovim spominom, prenovi šole in sedanjemu utripu so dodane še šolska himna ter zanimivosti Radenskega polja. Slovesnost odprtja obnovljene šole je bila 15. maja 2012. OSNOVNA šola Louisa Adamica Grosuplje. 40 Osnovna šola Louisa Adamica Grosuplje : 40 / [zbral Aleksander Gube ; besedila: Janja Zupancic ... et al.]. Grosuplje : OŠ LA, 2011 (Grosuplje : AMSET). [48] str. : ilustr. ; 30 cm. Ovojni naslov. V septembru 2011 je izšlo 1500 izvodov zvezka, ki je posebna številka šolskega glasila, kot navaja urednik. Publikacija je izšla ob 40-letnici šole. Zajeti so tudi oddelki na podružnicnih šolah, predvsem z vtisi in spomini ucencev, tudi v pesmih. OSNOVNA šola Sticna (Ivancna Gorica) Predstavljamo se : Osnovna šola Sticna in podružnicne šole : projekti in aktivnosti v šolskih letih 2011/2012 in 2012/2013 / [spremna beseda Marjan Potokar ; urednica Branka Lah]. Ivancna Gorica : Osnovna šola Sticna, 2011. 128 str. : fotogr. ; 21 cm. Ovojni naslov. 400 izvodov. Ob uvodu ravnatelja Marjana Potokarja so v knjigi podani še raziskovalni projekti, predstavitev šole, kronika kulturnih in športnih dogodkov, sodelovanje s kraji ter predstavitev kolektiva, po vsej pestrosti dejavnosti pa še šolski muzej v muljavski šoli. OSNOVNA šola Sticna : PŠ Muljava : Šolski muzej. Sticna : Osnovna šola, 2013. Zloženka, [6] str. : ilustr.; 21 x 10 cm. 500 izvodov zloženke je izšlo v maju 2013. V šolski stavbi na Muljavi je od leta 1995 nastajal šolski muzej, ki ima sedaj stalno postavitev. Predmete so zbirali vsi, od uciteljev do ucencev. PANCE, Svetozar Šparglji drugace : za vec okusa / [Svetozar Pance]. Grosuplje : Grafis Trade, 2012. 66 str. : ilustr. ; 21 cm. (Zbirka Prirocniki / Grafis Trade ; št. 2). Domacin s Spodnjega Blata pri Grosupljem in tiskar ter založnik Svetozar Pance je pri svoji tiskarni in založbi izdal še zvezka: Italijanska kuhinja ter Kuhamo in pecemo brez mesa. Prav tako domacinka Tanja Pance s Spodnjega Blata pri Grosupljem je pri družinski založbi v zbirki Mala kuhinja izdala naslednje zvezke: Domace, slovenske jedi, Lahke pomladne jedi, Lahke poletne jedi, Ribe in morski sadeži ter Tako so kuhali naša mama. PETAUER, Branko Romanje v Damask : po stopinjah svetega Pavla / [besedilo, fotografije] Branko Petauer ; [spremna beseda Marjan Turnšek]. Celje : Celjska Mohorjeva družba : Društvo Mohorjeva družba, 2012. VIII, 112 str., [32] str. ilustr. pril. ; 22 cm. 700 izvodov. Romanje ni izlet / Marjan Turnšek: str. VII-VIII. O avtorju na sprednjem zavihku ovitka. Stiškega patra cistercijana Branka Petauerja poznamo predvsem kot izjemnega fotografa, tu pa se nam je predstavil kot kronist romanja in iskalec življenjskega smisla. PLANINSKO društvo Polž (Višnja Gora) Osebna izkaznica PD Polž [Slikovno gradivo] : [koledar] 2013. Višnja Gora : Planinsko društvo Polž, [2012]. Koledar, [9] f. : barvne fotografije ; 31 x 22 cm. PLANINSKO društvo Polž (Višnja Gora) Planinsko društvo : Polž 2012 / [besedilo: Aleš Erjavec]. Višnja Gora : Planinsko društvo Polž, 2011. Zloženka [6] str. : ilustr. ; 21 cm. V decembru 2011 je izšlo 1000 izvodov zloženke. Predstavljeno je društvo, opis poti na Mount Blanc, na Kanjavec in Lepo špicje ter program predvidenih izletov za leto 2012. PODRŽAJ, Rudi Simonove price / Rudi Podržaj. Ljubljana : Modrijan, 2013. 290 str. (Zbirka Bralec). 600 izv. O avtorju na zadnjem zavihku ovtka. Avtor, prozaist Rudi Podržaj (1967), je knjižnicar v Mestni knjižnici Grosuplje, živi pa v bližnji Ponovi vasi. Roman je doživel vec predstavitev, v Mestni knjižnici Grosuplje in v Ljubljani. POHOD po Jurcicevi poti : dobrodošli v svet vašega otroštva / [oblikovanje Robert Kuhar]. Ivancna Gorica : Obcina, 2012. Zloženka, [4] str. : ilustr. ; 21 x 8 cm. Besedilo govori o zacetkih Jurciceve poti, njenem opisu, Jurcicevi domaciji in šolski poti proti Krki, dodane so fotografije, zemljevid poti, za katero skrbi PD Polž. POJMO s srcem : cerkvena ljudska pesmarica : prirejena za interno uporabo v stiški baziliki / [odgovarja Maksimilian File]. Sticna : Župnija, 2013. 131 str. ; 21 cm. 400 izvodov. Pesmarica je izšla v septembru 2013. Besedilom so dodane oznake za dinamiko. Ob tej knjižici so izdali še pesmarico za organiste, opremljeno z notami in prirejene ljudskemu petju. POLAJNAR Frelih, Nataša Muzej kršcanstva na Slovenskem / [besedilo Nataša Polajnar Frelih, Tadej Ternovšek; foto arhiv Muzeja, Branko Petauer, Zvone Pelko]. Sticna : Slovenski verski muzej, 2012. Zloženka, [6] str. : ilustr. ; 10 x 21 cm. V januarju 2012 je v slovenskem jeziku izšlo 5000 izvodov vodnika po Muzeju. Izšle so še zloženke s prevodom v angleški, italijanski in nemški jezik. POLAJNAR Frelih, Nataša Sakralna dela Ivana Groharja : ob 100. obletnici umetnikove smrti in ob 110. obletnici Groharjeve­ga dela za trnovsko cerkev v Ljubljani : Muzej kršcanstva na Slovenskem, 16. december 2011-16. januar 2012 / [avtorica besedila in avtorica razstave Nataša Polajnar Frelih ; foto Marko Frelih ... et al.]. [Sticna] : Muzej kršcanstva na Slovenskem, 2011. Zloženka, [6] str. : ilustr. ; 30 cm. 200 izvodov. V Muzeju kršcanstva v Sticni imajo Groharjevo delo Sv. Francišek Ksaver kršcuje crnega decka, zato so se obletnici impresionista prikljucili s to razstavo. Podan je življenjepis slikarja Ivana Groharja (1867-1911), njegov opus ter pomen. PROSTOVOLJNO gasilsko društvo (Racna) Prostovoljno gasilsko društvo Racna : 1911-2011 : zbornik ob 100-letnici / [avtorja Aleš Kastelic, Jožef Valentincic]. Racna : Prostovoljno gasilsko društvo, 2012 (Grosuplje : Partner graf). 251 str. : ilustr. ; 31 cm. Hrbtni naslov: Sto let Prostovoljnega gasilskega društva Racna. 400 izvodov. Predstavitev knjige je bila osrednja tema obcnega zbora društva v soboto, 24. marca 2012. V knjigi je kraj predstavljen z razlicnih vidikov: zgodovina, razvoj šolstva, župnija, Radensko polje, jamski sistem Zatocnih jam, opisi naselij, predvsem pa kronologija gasilskega društva, seznam bivših in sedanjih cla­nov. Tematiko dopolnjujejo številne fotografije in besedila iz casopisja. Za jezikovni pregled je poskrbela domacinka Ivanka Šircelj-Žnidaršic. Zbornik je vec kot samo prikaz gasilskega društva, saj nudi obširno zbirko podatkov o kraju. Racna - Prostovoljno gasilsko društvo (Racna) RAFAEL Samec : v zacetku / [tekst Anamarija Stibilj Šajn]. Log pri Brezovici, cerkev sv. Janeza Krstnika, 14. do 21. maj 2013. Zloženka, [4] str. : ilustr. ; 21 x 15 cm. Zloženka je izšla ob otvoritvi razstave v kraju njegovega bivanja. Avtorica teksta je Rafaela Samca (1943) predstavila kot umetnika, ki z reko vošcenih skulptur predstavlja ocišcenje. Rafael Samec je po rodu iz Dobrepolja. Vecjo razstavo je imel še v oktobru v Idriji. RAJNAR, Judita Platana Levcek / Judita Rajnar in otroci iz VVZ Kekec Grosuplje. Grosuplje : VVZ Kekec, 2012 (Grosuplje : Partner graf). [24] str. : ilustr. ; 31 cm. Fotografije na notranji strani platnic. 900 izvodov. Slikarka Judita Rajnar živi v obcini Ivancna Gorica. RAMOVŠ, Jože (1947) Za kakovostno staranje in lepše sožitje med generacijami / Jože Ramovš. 2. dopolnjena izdaja. Lju­bljana : Inštitut Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje ; Ivancna Gorica : Obcina, 2012. 90 str. ; 21 cm. 1.800 izvodov. Spoštovane obcanke in obcani! / Dušan Strnad: str. 3-4. Medgeneracijskim aktivnostim na pot / Milena Vrencur: str. 5-6. Obcina Ivancna Gorica je sodelovala kot sozaložnica pri drugi izdaji napotkov za sobivanje starejših. Prebivalci so sodelovali v raziskavi Zdravo staranje in kakovostno sožitje - stališca, potrebe in zmož­nosti odraslih prebivalcev obcine Ivancna Gorica. Zbrana so sodobna demografska in medgeneracijska spoznanja. RIBIC, Blažka Aura, hrtja princeska srece / [napisala in zbrala gradivo] Blažka Ribic. [Grosuplje] : [samozalož­ba], december 2012. 20 str. : ilustr. ; 29 cm. Domacinka in avtorica Blažka Ribic, ki stanuje na Gasilski cesti v Grosupljem, je pravljico izdala v samozaložbi. Rothschütz /Rožic, Emil - glej: Groznik, Pavel: Baron Emil Rothschütz /Rožic RULITZ, Florian Thomas Vetrinjska in bleiburška tragedija : nasilje partizanskih enot nad begunci v maju 1945 na avstrij­skem Koroškem / [iz nemšcine prevedel France Vrbinc]. Celovec : Mohorjeva, 2013. 288 str. : ilustr. Prevod dela: Die Tragödie von Bleiburg und Viktring. 500 izvodov. Pomemben prispevek k iskanju resni­ce / Valentin Inzko: str. 9-11. Totalitarni epicentri regije Alpe-Jadran v luci pomladi 1945 na Koroškem / Jože Dežman: str. 12-14. Prevajalec dr. France Vrbinc je prevedel delo avstrijskega zgodovinarja o usodi poraženih vojsk, ki so se leta 1945 prebile na Koroško. Dr. France Vrbinc (1924) je bil rojen v Šmarju – Sapu, sedaj živi v Škocja­nu pri Celovcu. Samec, Rafael - glej: Rafael Samec SAMOSTAN Sticna : domovanje patra Simona Ašica / Anton Nadrah ... [et al.] ; [knjigi na pot Janez Novak ; urednik Ivan Mohar ; fotografije Branko Petauer in arhiv stiškega samostana]. Celje : Celjska Mohorjeva družba : Društvo Mohorjeva družba, 2013. 199 str. : ilustr. ; 23 cm. Izdano v sodelovanju s Cistercijansko opatijo Sticna, saj ji je opat Janez Novak napisal uvod, Anton Nadrah pa Korenine cistercijanskega izrocila v Sloveniji in Evropi, kjer od domacih predstavi opata Av-guština Kostelca, posebej še med vojno ubitega patra Placida Grebenca in patre Tomaža Kurenta, Mavra Grebenca, Gabrijela Humeka, Metoda Turnška in Simona Ašica. Umetnostni zgodovinar Luka Vidmar je prispeval kratko kulturno zgodovino samostana Sticna (1132-1784), domacinka Maja Ficko se v Med nebom in zemljo posveti Simonu Ašicu vse od mladosti, zelišcar Jože Kukman piše o Ašicu zelišcarju in zdravilcu, z dodatkom rastlin od arnike do žajblja, z opisom zelišca in uporabnostjo v zdravilstvu. Vsak avtor je predstavljen s sliko in kratko biografijo. Fotografije je vecinoma prispeval domaci fotografski mojster pater Branko Petauer. Knjiga je v 900 izvodih izšla v februarju 2013. SENCAR, Majda (1936-) Okruški / Majda Sencar ; [notranja oprema Alen Ožbolt in Tjaš Ilaš]. Grosuplje : samozal., 2013 (Grosuplje : Partner graf). 93 str. : ilustr. ; 20 x 21 cm. 505 izvodov. Vsebina na naslovni strani: Okruški ; Odstiranja ; Iskrivosti nežnih casov. V Grosupljem živeca avtorica Majda Sencar je v knjigi podala svoje spomine na otroštvo in nekaj lepih literarnih odlomkov. SENCAR, Majda (1936-) Pravljica v drevesu / [zapisala Mjada [!] Sencar ; risala Lar in Tjaš Ilaš]. Grosuplje : Vzgojno varstveni zavod Kekec, [2012]. [19] str. : ilustr. ; 30 cm. Ovojni naslov. Izšlo v maju 2012. SEVER, Janez, glasbenik Od vasi do vasi [Glasbeni tisk] : 15 zborovskih skladb / Janez Sever. Male Lipljene : samozal., 2013. [20] str. : note. Vsebina: Škocjanska; Spomini; Pod staro vaško lipo; Pred cerkvijo sem stal; Dobrepoljska; Kmetija; Šentjurska; Oziram se nazaj; Nekoc si bila moja; Domovini; Moj oce; Cez Turjak; Cešnjev cvet; Tacen, ti si kakor zibel; Prijatelju nazdravimo. Besedila in note so delo Janeza Severja (1937). Avtor Janez Sever iz Malih Lipljen je glasbenik, pevec in komponist. Zbirka skladb je izšla 2. junija 2013. Sever, Janez - glej še: Kvartet Sever SEVER, Leopold Ticnice iz naravoverja : zanesljivi kažipoti v slovensko prazgodovino / Leopold Sever ; [risanje Nejc Sever]. Male Lipljene : samozal. L. Sever, 2013 (Grosuplje : Partner graf). 376 str. : ilustr. ; 31 cm. 200 izvodov. Ob raziskovanju pradavnine se je avtor lotil dvojice gradišca in ticnice, ki praviloma na­stopata v paru. Primere dvojic je iskal po vseh naših pokrajinah, celo v tujini je iskal sodelavce. Pri vseh obiskanih lokacijah ima zemljevide in fotografije. Avtor, ucitelj in biolog Leopold Sever (1939) je po rodu iz Malih Lipljen, dolga desetletja pa je ucil v Ivancni Gorici. Predstavitev knjige je bila 23. maja 2013 v Ivancni Gorici. SEVER, Leopold Zgodovinske, etnološke in naravne zanimivosti na Škocjanskem / [zapisal, fotografiral in oblikoval Leopold Sever]. Škocjan [pri Turjaku]: Krajevna skupnost in Kulturno društvo Škocjan, [2012]. Zložen­ka, [6] str. : ilustr. ; 21 x 10 cm. Izšlo v juniju 2012. Avtor se posveti zgodovini kraja, rojstni fari Primoža Trubarja, obnovljenemu perišcu in napajališcu ter Škocjanu danes. Sever, Nikita - glej: Xever, Nikita SKRITI zakladi Krke / tekst zbrali in uredili clani Turisticnega društva Krka ; fotografije: Leopold Bregar, Nataša Lukman, Marko Pavlin, Marko in Gregor Aljancic. Krka : Turisticno društvo; Ivancna Gorica: Obcinska turisticna zveza, februar 2012 (Grosuplje : Partner Graf). Zloženka, [8] str. : ilustr.; 21 x 10 cm. Predstavljeni sta Krška jama nad izvirom Krke in sosednja jama Poltarica tudi v nemšcini in anglešcini, z vec fotografijami ter nacrtoma jam. SOŽITJE : Društvo za pomoc osebam z motnjami v duševnem razvoju : Medobcinsko društvo Sožitje v sožitju obcin Grosuplje, Ivancna Gorica, Videm-Dobrepolje : predstavitev dejavnosti : 15 let / pripravila Nevenka Zrnec ; oblikovala Janja Bolte ; ilustracije Marija Zaletelj, Rok Bertalanic, Nastja Bucar. [Grosuplje] : Medobcinsko društvo Sožitje, 2013. Zloženka, [6] str. : ilustr.; 21 x 10 cm. Podane so dejavnosti društva, namen in cilji ter napotek, kako društvu pomagati in naveden je njihov sedež. SRDINŠEK, Jure Misli neba / Jure Srdinšek ; [spremna beseda B[etka] J[amnik] ; [risba na naslovnici Matic Žmuc]. [Grosuplje : samozaložba], junij 2013. 74 str. ; 21 cm. Spremna beseda: str. 73-74 / B. J. [Betka Jamnik]. Predstavitev je bila v sredo, 19. junija 2013, v Mestni knjižnici Grosuplje. Avtor je ucenec 8. razreda Osnovne šole Louisa Adamica Grosuplje. Zbirka crtic je nastala pod mentorstvom uciteljice Betke Ja­mnik. Kot ponatis v oktobru 2013 je izšlo še 60 izvodov dela s paginacijo 80 strani. SREDNJA šola Josipa Jurcica (Ivancna Gorica) V novem letu 2013 vam vošcimo srecno, zdravo, uspešno in veselo [Slikovno gradivo] : [Koledar] 2013 : Vsak dan naj vas na šolo spominjajo izbrane misli ter fotografije starih ucnih pripomockov in izdelkov dijakov / [fotografije Mitja Berdajs ; idejna zasnova dijaki 4. C, šol. leto 2007/08 ; besedila pod slikami sta izbrali Marjeta Šlajpah Godec in Marina Strnad ; uredil Milan Jevnikar]. Ivancna Gorica : Srednja šola Josipa Jurcica, [2012] (Grosuplje : Partner graf). Koledar, [14] f. : barvne fotografije ; 13,5 x 11,5 cm. 200 izvodov. Sticna - glej: Muzej kršcanstva na Slovenskem (Sticna) Osnovna šola Sticna (Ivancna Gorica) Pojmo s srcem : cerkvena ljudska pesmarica Polajnar Frelih, Nataša Samostan Sticna STRUGE : župnija sv. Avguština / [avtorji prispevkov Ivan Grandovec ... [et al.] ; gradivo zbral in uredil Ivan Grandovec ; fotografije Janko Nose, Tamino Petelinšek ter drugi]. Struge : Župnija sv. Avguština, 2013. 261 str. : ilustr. ; 25 cm. 500 izvodov. Vsebina: Moje srecanje z župnijo Struge / Marinko Bilandžic. Ivan Grandovec: Znacilnosti Struške doline; Župnija svetega Avguština v Strugah; (O župniku Bogomiru Hrenu); Struški novomaš­niki; Redovnice in redovniki iz struške župnije; Kljucarji in clani ŽPS. Poslikava cerkve - Slike Toneta Kralja v struški cerkvi / Marijan Marolt; Lojze Grozde v Strugah / Milanka Dragar. Urednik in glavni avtor zbornika, dobrepoljski ravnatelj Ivan Grandovec s Ceste v Dobrepolju, je ob diamantni maši struškega župnika Bogomira Hrena želel pripraviti zloženko, scasoma pa se mu je nabralo gradiva za cel zbornik. Župnija Struge je tako dobila zgledno izkaznico svojega bivanja ter zapis v sedanjosti. Obilica slikovnega gradiva, tudi arhivskega, dopolnjuje zapisano. Predstavitev zbornika je bila v Strugah po maši v soboto, 6. junija 2013. SVETOVNI etos : globalno in lokalno / uredila Marko Pavliha, Borut Ošlaj ; [nemški povzetki Al­bert Smrecnik]. Grosuplje : Partner graf, 2013 (Grosuplje : Partner graf zelena tiskarna). 241 str. ; 21 cm. Izdano za gibanje Svetovni etos Slovenija. Organizator Albert Smrecnik s Police je bil gibalo izdaje in ima uvodno besedilo: Od prvega srecanja s prof. Hansom Küngom do ustanovitve Gibanja svetovni etos Slovenija, str. 9-14; dr. Zvone Štrubelj iz Dobrepolja pa Za kulturo dialoga v duhu svetovnega etosa, str. 83-95. V letu 2012 so v isti založbi izdali še Hansa Künga Prirocnik svetovni etos, kjer sta tudi sodelo­vala oba naša krajana. Delež pri nastanku knjige so imeli prevajalci iz naših krajev, med njimi Metka Krejan in Petra Kremžar. ŠKANTELJ, Gabrijela Moja pot / Gabrijela Škantelj. Grosuplje : Partner graf, 2013 ([Grosuplje] : Partner graf). 91 str. ; 21 cm. 200 izvodov. Priložen je CD, snemanje: Katjuša in Sara Gognjavec. Izšlo v Vidmu-Dobrepolju v oktobru 2013. Avtorica Gabrijela Škantelj se je rodila 5. 10. 1933 v Podgori v Dobrepolju. Mladost je preživela pri teti v Dolenjskih Toplicah, po vojni pa doma, sedaj živi v Dobrepolju na Vidmu. V knjigi sta ji hcerki zbrali njene pesmi ter prozne zapise o mladosti. Med pesmimi so dolocnejše z naslovi Dobrepoljska dolina, Košnja vcasih in Stari casi. V proznih sestavkih je zapisala spomine na ljudi iz mladosti tudi z mnogimi dialektizmi, ki so sicer razloženi pod pripovedjo. Vecina pripovedi sledi spominom izpred vojne o bivanju pri teti, nekaj pa tudi ob vrnitvi v domaci kraj po vojni. Pripovedim je dodana humorna nota. Škocjan - glej: Škulj, Edo Škrjanec, Breda - glej: Golob, Zdenka Mednarodni graficni likovni center (Ljubljana) ŠKULJ, Edo Cerkev sv. Kancijana v Škocijanu pri Turjaku / [Edo Škulj]. Škocjan pri Turjaku : Župnija, 2012]. Zloženka, [6] str. : fotogr.; 21 cm X 30 cm. Vsebina: St. Kanziankirche, Cerkev sv. Kancijana, Chiesa di San Canziano. Zloženka je izšla ob srecanju naselij, poimenovih po zavetniku sv. Kancijanu, v Škocjanu pri Turjaku v soboto, 9. junija 2012, in obi-skovalci so z njo dobili osnovne informacije. ŠKULJ, Edo Leksikon orgel in orglarjev : orgle, orglarji, skladatelji, pisci / Edo Škulj. Škocjan pri Turjaku : Župnija, 2013. 400 str. ; 24 cmPo Leksikonu cerkvenih glasbenikov je avtor dr. Edo Škulj izdal leksikon, v katerem je predstavljenih 250 orglarjev, pri posameznem so naštete še vse orgle in vse orglarske delavnice, v dodatku so dodane celo orglarske anekdote ter napisi na orglah, v pomoc pa so še imensko, krajevno in splošno kazalo. ŠKULJ, Edo Škocjani in cerkve sv. Kancijana : ob srecanju Škocjanov 2012 / Edo Škulj ; [zemljevid Peter Skoberne in Jože Miklic ; fotografije Marjan Smerke]. Škocjan : Krajevna skupnost, 2012 (tiskano v Sloveniji). 144 str. : ilustr. ; 24 cm. Besedilo v slovenšcini, priloge v latinšcini in slovenšcini. Potiskani spojni listi. 300 izvodov. Knjigi na pot / Jožef Marolt: str. 6. V Škocjanu pri Turjaku so 9. junija 2012 organizirali srecanje krajev z imenom Škocjan po zavetniku sv. Kancijanu iz Slovenije in Italije. Za to priložnost je avtor, dr. Edo Škulj, pripravil knjigo s pregledom po Kancijanu imenovanih lokacij ter cerkva. Vse kraje z župnimi in podružnimi cerkvami sta s fotogra­fom obiskala in dodala lokalna pricevanja. Predstavitve knjige so bile v Škocjanu, 12. 6. 2012 v Mestni knjižnici Grosuplje ter tudi v Škocjanu pri Novem mestu. Avtor dr. Edo Škulj (1941), župnik v Škocjanu pri Turjaku, je v teh dveh letih ob zgoraj navedenih kot muzikolog izdal še naslednje knjige: Barocne orglarske delavnice, Beneške orglarske delavnice, Goriške orglarske delavnice in leksikon Slovenski duhovniki v Argentini. Šmarje - Sap - glej: Cebelarstvo in cebelarski muzej Koželj ŠTEH, Dragica V kraljestvu kengurujckov / Dragica Šteh ; [ilustracije Regina Štrukelj]. Ljubljana : Društvo za pomoc bolnim novorojenckom - Prvi koraki, 2013. [32] str. : ilustr. ; 21 x 21 cm. V decembru 2013 je 800 izvodov pravljice izšlo ob 60-letnici oddelka za neonatanologijo Pediatricne klinike v Ljubljani. Avtorica je knjigo zakljucila s pesmijo, slovarjem ter zahvalo oddelku, na zavihku pa je beseda zdravnic Darje Paro Panjan in Petje Fister o poslanstvu oddelka za neonatanologijo, to je za zdravljenje bolezni pri novorojenckih. Avtorica Dragica Šteh (1974) živi v Velikih Pecah v obcini Ivancna Gorica in je zaposlena kot profesorica matematike na Srednji šoli Josipa Jurcica. ŠTEPEC, Dušan Dob pri Šentvidu / priprava teksta Dušan Štepec ; fotografije: Gašper Stopar, Darja Gros, Janez Mežan [et al.]. Ivancna Gorica : Obcina, april 2012. Zloženka, [8] str. : ilustr. ; 15 x 21 cm.Naklada 700 izvodov. Etnolog in domacin mag. Dušan Štepec je predstavil vas Dob pri Šentvidu (blizu Sticne) z vsemi etnološkimi in drugimi znacilnostmi kraja. ŠTEPEC, Dušan (1974-) Kozolec na prepihu casa : Simoncicev toplar v Bistrici na Dolenjskem / Dušan Štepec ; [[soavto­rici] Dunja Geric, Katarina Cufar ; spremna beseda Jelka Pirkovic ; fotografije Marko Pršina ... [et al.] ; risbe Zavod za fotogrametrijo ... et al.]. Ljubljana : Zavod za varstvo kulturne dedišcine Slovenije, 2011. 132 str., [3] zganj. f. pril. : ilustr. ; 30 cm. (Vestnik / Zavod za varstvo kulturne dedišcine Slovenije ; 22). Zemljevid na zadnji notranji strani platnic. 400 izvodov. Predgovor / Jelka Pirkovic: str. 7. O avtorju: str. 131. Etnolog mag. Dušan Štepec, domacin iz Šentvida, je v zborniku podal zgodovino kozolca na Slovenskem, njegovo namembnost in identitetno vlogo za slovensko krajino, dodana so dendrokronološka datiranja, pri raziskavi pa se omeji na kozolce na Dolenjskem in v Beli krajini. V ospredju je Simoncicev toplar v Bistrici pri Mirni na Dolenjskem. Omenjeni so tudi izstopajoci kozolci iz naših krajev (Boštanj, Dob pri Šentvidu, Dobrepolje, Hocevje, Krka, Lucarjev Kal, Muljava, Ponikve, Selo pri Radohovi vasi, Šentvid pri Sticni, Videm, Višnja Gora, Zdenska vas in Žalna). Predstavitev je junija 2012 bila tudi v knjižnici v Ivancni Gorici. ŠTEPIC, Lilijana Ali je anglešcina v 1. letniku srednje šole res tako težka? Prirocnik za angleški jezik za dijake 1. letnika srednje šole : razlaga slovnicnih pravil v slovenskem jeziku / Lilijana Štepic ; [ilustracije Art Igor Muršic]. 2., dopolnjena in spremenjena izd., 7. natis. Zgornja Draga : Korekt plus, 2012. 318 str. : ilustr., tabele ; 23 cm. Avtorica in založnica Lilijana Štepic živi v Zgornji Dragi pri Ivancni Gorici. V letih 2012 in 2013 je izdala še ponatise svojih izdaj: ABC nemške slovnice 1; Ali je anglešcina v 2. letniku srednje šole res tako težka?; Anglešcina po slovensko ter Naucimo se angleških casov. ŠTRUBELJ, Zvone Temna in zamolcana stran slovenskega izseljenstva v Nemciji : socialna delavka Doroteja Oblak v pogovoru z dr. Zvonetom Štrubljem. V Stuttgartu : Slovenska župnija sv. Cirila in Metoda, 2012. 52 str. : ilustr. ; 21 cm. 1.000 izvodov. O avtorjih na strani 52. Pomemben doprinos za naše narodno samozavedanje / Janez Pucelj: str. 3-4. Cerkev in medgeneracijski dialog / Zvone Štrubelj: str. 43-47. Avtor, teolog in župnik, dr. Zvone Štrubelj, se je rodil 21. septembra 1955 v Zdenski vasi v Dobrepolju. Od 2001 je vodil slovensko župnijo v Stuttgartu, od 2013 dalje pa v Bruslju. TECCO Hvala, Sneža Magdalenska gora : družbena struktura in grobni rituali železnodobne skupnosti = Magdalenska gora : social structure and burial rites of the Iron Age community / Sneža Tecco Hvala ; [prevod Andreja Maver ; risbe Dragica Knific Lunder ; priprava slikovnega gradiva Drago Valoh, Mateja Belak]. Ljublja­na : Inštitut za arheologijo ZRC SAZU, Založba ZRC, 2012. 434 str. : ilustr. ; 30 cm. (Opera Instituti Archaeologici Sloveniae ; 26). Vzporedno besedilo v slovenšcini in prevod v anglešcino.Magdalenska gora nad Šmarjem – Sapom predstavlja eno najpomembnejših arheoloških najdišc iz sta­rejše železne dobe (cas od leta 1000 do 300 pred Kristusom) v jugovzhodnih Alpah. Najdbe iz gomilnih grobišc, ki jih hranijo muzeji v Ljubljani, na Dunaju ter v Peabody Museum pri Harvardski univerzi v Cambridgeu v ZDA, omogocajo dober uvid v kulturne in družbene procese tistega casa in so dragocen vir za ugotavljanje družbene strukture, njene diferenciacije ter kulturne identitete. Avtorica je razcle­nila zasnovo in širjenje grobišc, sestav pokopov in grobne pridatke, ki govorijo o spremembah noše in grobnih ritualih skozi pol tisocletja, podala je stike z drugimi skupnostmi, v zadnjih poglavjih so orisani nastanek in razvoj te skupnosti, njen položaj in vloga v dolenjski poselitveni mreži in osvetljena vpraša­nja družbene organiziranosti, rodovne in vojaške hierarhije ter kultno-religiozne podobe. Razvoj magda­lenske skupnosti je podan v vseh šestih ugotovljenih fazah. Knjiga vsebuje obilico preglednic, fotografij izkopanin ter risb najdb, kar olajša vpogled tudi v znacilne detajle predmetov. Publikacija je priredba disertacije z naslovom Železnodobna nekropola Magdalenske gore, grobni obicaji in družbena struktura, ki je bila obranjena v letu 2011 na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Avtorica, dr. Sneža Tecco Hvala, arhe­ologinja, je znanstvena raziskovalka na Inštitutu za arheologijo ZRC SAZU v Ljubljani. TRADICIONALNO Dobrepoljsko vandranje Obcina Dobrepolje : dolina dragocenih danosti, dosežkov in izzivov / [besedilo Judita Boštjancic, Dušica Hocevar, Alojz Kuplenk, Alojz Nucic, Bojan Novak, Jani Štrubelj, Edi Zgonc, Marija Žnidaršic ; fotografije arhiv obcine in TD Dobrepolje ; zemljevidi Bojan Simoncic]. Videm-Dobrepolje : Obcina Dobrepolje : Turisticno društvo Dobrepolje, avgust 2012. 1 mapa (4 zloženke) : ilustr. ; 22 cm. Ovojni naslov. Vsebina: [1]: Dobrepoljsko vandranje : pot po rimski cesti Jerneja Pecnika od stebra do stebra. Zloženka, [4] str. : ilustr., zvd. [2]: Dobrepoljsko vandranje : sprehajalne poti konjicka kopitljacka, racke kratkotacke, zajcka dolgouhca. Zloženka, [4] str : ilustr., zvd. [3]: Dobrepoljsko vandranje : dobrepoljski tek. Zloženka, [4] str. : ilustr., zvd. [4]: Dobrepoljsko vandranje : dobrepoljska pot. Zloženka, [4] str. : ilustr., zvd. Vandranje s pohodi in tekom je bilo organizirano v soboto, 13. oktobra 2012. Na zloženkah so z zemljevi­di oznacene trase poti, z besedili in fografijami pa predstavljen opis poti. Že v avgustu 2012 je izšlo 4000 izvodov. Tokrat je bilo vandranje že tretjic. TURISTICNA društva obcine Grosuplje / [fotografije: A. Janežic, P. Lajevec, Uroš Perme, Stane Peterlin, Andrej Struna, Marjan Trobec]. Grosuplje, Turisticna zveza Grosuplje, 2013. [8] str. : ilustr., 21 cm. Ovojni naslov. Izšlo v januarju 2013 v 1000 izvodih. Predstavljenih je 7 društev s podrocjem ter dejav­nostmi, ki jih pokrivajo, vse dopolnjuje slikovno gradivo. TURNŠEK, Metod Stoji na rebri grad : zgodovinski roman / Metod Turnšek. Ljubljana : Družina, 2012. 415 str. : ilustr. ; (Zbirka Epika, povesti in romani / Metod Turnšek ; knj. 3). 400 izvodov. Turnškova prozna zgodovinska epopeja : pisatelj nas vabi v XIV. stoletje / Milan Dolgan: str. [375]-412. O avtorju na sprednjem zavihku ovitka. Avtor dr. Metod Turnšek (1909-1976), stiški menih in komendator na Rebrci nad Železno Kaplo na Koro­škem, je v romanu zajel del koroške zgodovine 14. stoletja. Zbirko dr. Metoda Turnška ureja poznavalec Turnškovega dela in življenja slavist dr. Milan Dolgan. Izšlo v maju 2012. TURNŠEK, Metod Med koroškimi brati : medvojni roman / Metod Turnšek. Ljubljana : Družina, 2013. 528 str. : ilustr. (Knjižna zbirka Epika, povesti in romani / Metod Turnšek ; knj. 4). 400 izvodov. Med koroškimi brati / Milan Dolgan: str. 482-528. O avtorju na zavihkih ovitka. Izšlo v februarju 2013. Roman je Turnškovo glavno, življenjsko delo, ki je prvic izšlo že leta 1973. VILLA rustica - rimska podeželska vila na Muljavi : arheološke najdbe v sklopu gradnje poslovil­nega objekta / Barbara Hofman, Andrej Šemrov, Matej Šteh. Ivancna Gorica : Obcina, september 2013. Zloženka, [4] str. : ilustr.; 21 x 15 cm. Ob pripravah na gradnjo poslovilnega objekta pri muljavski cerkvi so leta 2008 odkrili rimsko pode­želsko vilo, v prostoru z ogrevalno napravo pa so našli še zakladno najdbo 159 bronastih novcev iz casa cesarja Dioklecijana, iz let 306-307. Skupna teža novcev je bila 1478 g. Vir pri Sticni - glej: Grahek, Lucija: Železnodobno gradišce Cvinger nad Virom pri Sticni Kordiš, Tatjana: Kavceva domacija na Vrhu VIŠNJA GORA [Kartografsko gradivo] : karti krajevne skupnosti in mesta : turisticna karta krajevne skupnosti / Geodetski inštitut Slovenije ; besedilo Pavel Groznik in Silvana Malkoc; prevod: Mateja Zupancic in Jelka Gros ; fotografije Nejc Travnik, Amalija Šušteršic, Primož Šuntajs. 1:7.000 (karta mesta; 1:30.000 (karta krajevne skupnosti). Višnja Gora : Turisticno društvo in Turisticno društvo Polževo, 2013. Zemljevid : barve ; 26 x 47 cm na listu 48 x 35 cm, zložen na 18 x 8 cm. Ob strani: Višnja Gora z okolico = Višnja Gora and its vicinity = Višnja Gora und seine Umgebung; Kro­žna zgodovinsko-turisticna pot; oglasi. Na hrbtni strani: fotokarta mesta. Izšlo v marcu 2013. Višnja gora - glej: Bedenik, Marjana: (Ne)Sreca Planinsko društvo Polž (Višnja Gora) Vrbinc, France - glej: Rulitz, Florian Thomas Vrhovec, Gabrijel - glej: Zorko, Domen: Pravljica o rdecem pujsku VŠEC mi je živeti drugace - na kmetiji Potokar / avtorji naloge: Miha Ferkulj, Lucija Karne­lutti, Rok Kovac, Marko Šiškovic, Kaja Štrubelj, Mojca Zaviršek. Grosuplje : Osnovna šola Brinje, 2012. 29 f. : ilustr, 30 cm. (26. festival Turizmu pomaga lastna glava.) Ovojni naslov. Naloga je vsaj v 10 izvodih izšla v januarju 2012 in predstavlja življenje na kmetiji Potokar v Mali Racni na robu Radenskega polja in zajema spoznavanje okolice ter delo na kmetiji. Zajet je še turisticni plakat, letak ter logotip turisticnega programa. Primerki naloge so dosegljivi v šolski knjižnici, v mestni knjižni­ci, na kmetiji Potokar ter pri avtorjih. VVZ Kekec (Grosuplje) Prvih 60 korakov : jubilejno glasilo Prvi koraki ob 60-letnici VVZ Kekec Grosuplje : 1953 do 2013 / [glavna urednica Vida Kastelic ; avtorji: Majda Fajdiga, Peter Verlic et. al.]. Grosuplje : VVZ Kekec, 2013. 104 str. : ilustr. ; 30 cm. 500 izvodov. Na slavnosti 22. 6. 2013 na Kolodvorski v Grosupljem je bila slovesnost obletnice vrtca. Predstavljena je ustanova skozi cas, z vsemi enotami in dejavnostmi. VZGOJNO varstveni zavod Kekec Grosuplje Vrtec Kosobrin : 10 let : VVZ Kekec Grosuplje - Vrtec Kosobrin, Št. Jurij [Slikovno gradivo] : [Koledar 2014] / [risbi na naslovnici in na zadnji strani Aneja Gacnik in Nika Kranjc]. [Št. Jurij pri Grosupljem : Vrtec Kosobrin, 2013]. 1 koledar, [13] f. : barvne fotografije ; 21 x 30 cm. WINTERHALTER Gastronom (Grosuplje) 20 let podjetja Winterhalter Gastronom, d.o.o. : 1992-2012. Grosuplje : Winterhalter Gastronom, 2012 (Partner graf ; Grosuplje). 31 str. : ilustr. ; 30 cm. Naklada 800 izvodov. Podjetje Kovinastroj Grosuplje je bilo ustanovljeno leta 1960 in se je specializiralo na izdelavo kuhinj­skih strojev, že po letu 1972 pa so po licenci zaceli izdelovati pomivalne stroje Winterhalter, po letu 1992 pa se je sodelovanje med firmama povecalo do rasti sedanjega podjetja Winterhalter Gastronom. Avtorji so prvi direktor Kovinastroja Jožef Marolt ter drugi direktor Marko Avšic, prvi direktor Winterhalterja Gastronom Stanislav Vehovec in sedanji Marko Škerl, predsednik nemškega holdinga Jürgen Winterhal­ter, dodana pa so še mnenja kupcev ter fotografije o druženjih kolektiva. XEVER, Nikita Pomladni izvir / Nikita Xever ; [slike Adela M. Petan ; mnenja o zbirki Ciril Zlobec ... et al.]. Grosuplje : samozal. avtor, 2012 (Ljubljana : Formatisk). 133 str. : ilustr. ; 25 cm. Potiskane notranje strani platnic. 707 izvodov. Pesnik Nikita Sever (Nikita Xever) je domacin z Mlacevega, ki je doslej pesmi objavljal v periodiki. Lepo opremljena pesniška zbirka je izšla v septembru 2012 v samozaložbi v dveh vezavah, trdi in broširani. Precej pesmi je posvecenih družinskim clanom in nasploh ljubezni, vsako pesem spremlja ilustracija. Pesniška zbirka je bila predstavljena 25. oktobra 2012 v Mestni knjižnici Grosuplje in 18. 10. 2012 v Ivancni Gorici. ZADNIK, Jurij Sveta Jožefina Bakhita (1869 - 8. februar 1947), hci božje ljubezni družbe kanosijank : od su­ženjstva k svetosti / [odgovarja Jurij Zadnik, župnik]. Ivancna Gorica : Župnija svetega Jožefa, [2012]. Zloženka, [6] str. : ilustr. ; 21 cm. Kratek življenjepis svetnice iz italijanskega mesta Ishio, katere relikvijo je 10. 3. 2012 prejela župnija v Ivancni Gorici, z njej posvecenimi molitvami, fotografije in fotografija relikviarija v Ivancni Gorici, ki ga je izdelal slikar Tomaž Perko. ZAGOVORNIŠTVO v knjižnici : kako pridobiti in obdržati podporo knjižnici? / prevod in pri­redba prirocnika ... Breda Karun. Grosuplje : Jara, Zavod za razvoj knjižnic, 2013. 40 str. ; 21 cm. Prevod dela: Library advocate‘s handbook. 400 izvodov. Zavod za razvoj slovenskih knjižnic gostuje v Grosupljem in tu je izdal prirocnik, ki pomaga k obstoju knjižnic in njihovem poslanstvu. Zagradec - glej: Dobrodošli v Zagradcu ZAJC, Marko (1975-) Naši in vaši : iz zgodovine slovenskega casopisnega diskurza v 19. in zacetku 20. stoletja / Marko Zajc, Janez Polajnar. Ljubljana : Mirovni inštitut, 2012. 98, 21 str. : ilustr. ; 24 cm. (Zbirka Mediawatch). Dostopno tudi na: http://mediawatch.mirovni-institut.si/edicija/seznam/23/mediawatch23.pdf. 300 izvodov. Vsebuje tudi angleški prevod uvodnega poglavja, tiskan v obratni smeri: Ours and yours / [tran­slation Olga Vukovic]. Predstavitev knjige je bila v Mestnem muzeju v Ljubljani 11. 5. 2012. Zgodovinar dr. Marko Zajc (rojen 1975) je doma z Muljave, s soavtorjem sta se lotila zgodovine cenzure v casopisju na Slovenskem. ZAVIRŠEK, Slavko Podarjeno srce : izbrane pesmi / Slavko Zaviršek. Cikava [i. e] Ljubljana : Akademija Schwentner, 2012 (Šmarje - Sap : Center grafike). 103 str. : fotogr. avtorja ; 22 cm. 300 izvodov. Pesnik, ki podarja srce / Berta Golob: str. 5-6. Pesniška zbirka pravnika in pesnika Slavka Zavirška (1948) s Cikave pri Grosupljem je izšla konec okto-bra 2012. Predstavitev z literarnim vecerom je bila 8. decembra 2012 v Šmarju – Sapu. To je že njegova osma pesniška zbirka. ZDRUŽENJE borcev za vrednote NOB Grosuplje Spomin na talce v Radohovi vasi / Franc Godeša. Grosuplje : ZB NOB Grosuplje in KO ZB Šen­tvid pri Sticni; Obcina Ivancna Gorica, 2012. Zloženka, [6] str. : ilustr.; 21 x 10 cm. Vabilo na svecanost v spomin talcem, ustreljenih pred 70 leti, ob spomeniku v Radohovi vasi, 21. 4. 2012. Govornik je bil podžupan obcine Ivancna Gorica Tomaž Smole. Tekst je povzet po tekstu Franca Godeše iz Višnje Gore. Zorec, Ivan - glej: Glavan, Mihael: Neznani Ivan Zorec ZOREC, Miha Zabavna naravoslovna delavnica : [z Ancko Pomarancko in Tonckom Balonckom] : [45 naravoslov­nih poskusov] / [avtor, fotografije in risbe] Miha Zorec. Grosuplje : Knjigca, 2013. 95 str. : ilustr. ; 30 cm. Dodatka k naslovu sta navedena na ovitku. V domaci privatni založbi avtorja je izšlo 1200 izvodov publikacije. Avtor in fotograf Miha Zorec živi v Grosupljem. ZORKO, Domen Pravljica o rdecem pujsku / Domen Zorko ; ilustracije Gabrijel Vrhovec. Šmarješke Toplice : Mla­dinski klub Šmarjeta, 2010. 31 str. : ilustr. ; 22 x 26 cm. Ilustr. na spojnih listih. 500 izvodov. Avtor je Domen Zorko, vodja gostilne Domen v Družinski vasi, ilustrator pa je Gabrijel Vrhovec iz Višnje Gore. Predstavitev knjige je bila na pravljicni uri za otroke v gostilni Domen, novembra 2012. ZVEZA kulturnih društev (Grosuplje) Igrivo 2013 [Slikovno gradivo] : [Koledar] 2013 : [ob 40-letnici delovanja Zveze kulturnih društev Grosuplje] / [mentorstvo in] risbi s svincnikom Judita Rajnar]. Grosuplje : Javni sklad Republike Slove­nije za kulturne dejavnosti, Obmocna izpostava Ivancna Gorica : Zveza kulturnih društev, [2012]. [13] f. : barvne in crnobele fotografije ; 30 x 21 cm na podlagi 48 x 30 cm. Slike so bile izbrane z razstav od 19. 9. do 7. 10. 2012, Mala šola risanja III., Kulturni dom Grosuplje, pod mentorstvom Judite Rajnar. Koledar je bil izdan ob 40-letnici delovanja ZKD Grosuplje v nakladi 200 izvodov. ZVEZA kulturnih društev (Grosuplje) [Štirideset] 40 let ZKD Grosuplje / [zamisel Simona Zorc Ramovš, Barbara Rigler ; uredila Larisa Daugul ; prevod Dunja Elikan ; pisci vsebin predstavitev društev Marjan Adamic ... et al.]. Grosuplje : Zveza kulturnih društev, 2013. Na ovitku: 40 let : iZobražujemo, obliKujemo, zDružujemo. 1.100 izvodov. Kulturna slovesnost ob izidu zbornika je bila v Kulturnem domu Grosuplje 3. 12. 2013, govorniki pa so bili z Ministrtva za kulturo dr. Gašper Troha, prva vodja ZKD ga. Tatjana Lampret in župan dr. Peter Verlic. Slovesnost je nadgradila razstava o dejavnostih ZKD. Prispevke so napisali navedeni, sledijo pa še sedanja vodja Simona Zorc Ramovš ter množica udeleže­nih v razvejanih dejavnostih ZKD skozi zadnjih 40 let, cetudi je poudarek na zadnjih petih letih. Vsako poglavje dopolnjuje slikovno gradivo. ŽENSKI pevski zbor Biser (Grosuplje) [Deset] 10 let Ženskega pevskega zbora Biser Kulturnega društva Lotos Grosuplje / [besedilo: Da­rija Kastelic, Ema Furlan, Lorna Zadravec Zaletelj ; fotografije: Boštjan Maver, Bojan Lukavecki, Dušan Kastelic, Marija Žorž ; uredila: Klementina Zupancic Maver]. Grosuplje : Kultruno društvo Lotos, 2012 (Grosuplje : Partner graf). 31 str. : ilustr. ; 20 cm. Avtorji navedeni v kolofonu. 300 izvodov. Knjižica predstavlja življenje zbora od zacetkov, nato pa po dveletnih sklopih do sedanjosti. Veliko je slikovnega gradiva, zbornik pa zakljucuje seznam pevk in nasto­pov. Izšlo v decembru 2012. ŽITNIK, Marinka (1962-) Šolstvo na Lipoglavu skozi stoletje / [avtorica Marinka Žitnik ; fotografije arhiv šole]. Šmarje - Sap : samozal. M. Žitnik, 2013 ([Ljubljana] : Skušek). 60 str. : ilustr. ; 30 cm Avtorica navedena v kolofonu. 70 izvodov. Ob jubileju / Mojca Pajnic Kirn: str. 5. Šmarcanka Marinka Žitnik, vodja podružnicne šole, se je lotila podobe šolstva na Lipoglavu, ki sicer spada pod šolo v Sostrem. Žuvela, Tanja - glej: Dobrodošli v Zagradcu Elektronske knjige: CIGLER, Janez (1792-1869) Sreca v nesreci [Elektronski vir] / Janez Cigler. Elektronska knjiga. Ljubljana : Študentska založba, 2013. (Zbirka eKlasiki). (Nacin dostopa (URL): http://www.biblos.si/isbn/9789612427771 - dostopno v sistemu Biblos lib.) GRAHEK, Lucija Železnodobno gradišce Cvinger nad Virom pri Sticni. [1], Stratigrafija in tipološko-kronološka analiza naselbinske keramike [Elektronski vir] / Lucija Grahek ; prevod, translation Alkemist. Elektron-ska knjiga. Ljubljana : Inštitut za arheologijo ZRC SAZU, Založba ZRC, 2013. (Zbirka E-Monographiae Instituti Archaeologici Sloveniae ; 3, 1). Nacin dostopa (URL): http://iza.zrc-sazu.si/si/e_monografije/Sticna.html. Besedilo v PDF-formatu obsega 238, 22 str. pril. (zv. 1) in 442 str. (zv. 2). Opis vira z dne 11. 6. 2013. Vsebuje tudi: Železnodobno gradišce Cvinger nad Virom pri Sticni. [2], Katalog, table in podatkovna baza loncenine. (Zbirka E-Monographiae Instituti Archaeologici Sloveniae ; 3, 2). IVANCNA Gorica : arheološke raziskave v letu 2009 [Elektronski vir] / [avtorji Ana Plestenjak ... et al.] ; uredila Ana Plestenjak ; [fotografije najdb David Badovinac ; risbe najdb Ida Murgelj]. Elektron-ska knjiga. Sevnica : Arhej, 2012. 74 str. : ilustr., risbe, preglednice ; 30 cm. Nacin dostopa (URL): www. arhej.com/publikacije/knjige in http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6BQDH1OF (Dostop z namenskega racunalnika v prostorih NUK) Arheološke raziskave na lokaciji novega centra Ivancne Gorice, z naravoslovnim delom: geološka, geo­morfološka hidrogeološka analiza obmocja naselja z mikrolokacijami, drugi del pa sestavlja arheološka podoba obmocja mrliške vežice. Navedene so najdbe: lonceno crepinje, figurine, bronaste igle, sulicna ost, fibula, predvsem od bronaste dobe do pozne antike. V letu 2013 je bil naslov še dosegljiv, v letu 2014 pa le v NUK-u. JURCIC, Josip (1844-1881) Cvet in sad [Elektronski vir] / Josip Jurcic. Elektronska knjiga. Ljubljana : Študentska založba, 2013. (Zbirka eKlasiki). Nacin dostopa (URL): http://www.biblos.si/isbn/9789612427979 - dostopno v sistemu Biblos lib (URN): URN:NBN:SI:doc-VQODU6LE (URL): http://www.dlib.si/details/UR­ N:NBN:SI:doc-VQODU6LE (Dostop z namenskega racunalnika v prostorih NUK). V tem letu so bile kot elektronske knjige dostopna še naslednja njegova dela: Deseti brat, Doktor Zober, Domen, Grad Rojinje, Golida in druge povesti, Hci mestnega sodnika, Jurij Kozjak, slovenski janicar, Kozlovska sodba v Višnji gori, Lepa Vida, Moc in pravica, Nemški valpet, Rokovnjaci, Sin kmeckega ce­sarja, Sosedov sin, Spomini starega Slovenca, Telecja pecenka, Tihotapec, Tugomer, Veronika Deseniška. JURCIC, Josip Deseti brat [Elektronski vir] / Josip Jurcic. Elektronska knjiga. Ljubljana : Genija, 2012. Nacin dostopa (URL): http://www.e-knjiga.si. V tem letu so pri tej založbi bile dostopna še naslednja dela: Cvet in sad, Doktor Zober, Grad Rojinje, Jurij Kozjak, Lepa Vida, Sosedov sin. JURCIC, Josip Deseti brat [Elektronski vir] / Josip Jurcic. Elektronska knjiga. Kisovec : Multima, 2012. Nacin dostopa (URL): http://www.e-preberi.si, v obliki pdf in mobi. Pri tej založbi tudi: Domen, Hci mestnega sodnika in Kozlovska sodba v Višnji gori. MEDVED, Ksenija Kanonfajfa [Elektronski vir] : zgodbe iz prve svetovne vojne / [organizacija in scenarij: Ksenija Medved ; nastopajoca: Stane Rus in Ciril Klemencic ; asistenca: Maruša Erjavec ; kamera: Dejan Maver]. Ivancna Gorica : Mestna knjižnica Grosuplje, enota Ivancna Gorica, november 2012. 1 opticni disk (CD­-ROM) : barve ; 12 cm, v škatli 19 x 14 x 2 cm. Nacin dostopa (URL): http://www.kamra.si/. Slikovni in besedilni podatki. MURGELJ, Ida Podsmreka pri Višnji Gori [Elektronski vir] / [avtorica] Ida Murgelj ; [sodelavci] Drago Svoljšak ... [et al.] ; [fotografije Drago Svoljšak ... [et al.] ; risbe predmetov Ida Murgelj]. Ljubljana : Zavod za varstvo kulturne dedišcine Slovenije, 2013. 1 opticni disk (CD-ROM) ; 12 cm. (Zbirka Arheologija na avtocestah Slovenije ; 42). Naslov z zaslona; tudi KO 13, Višnja Gora-Bic. Elektronska publikacija v PDF-formatu obsega 339 str. Izšlo v nakladi 50 izvodov. POROCILO o opravljenih arheoloških izkopavanjih na lokaciji Šentvid pri Sticni - Župnijski dom [Elektronski vir] : parc. št. 20, 21/1, 23, vse k.o. Šentvid : (12.4. - 12.10.2011) / izdelali Sašo Porenta ... [et al.]. Sevnica : Arhej, 2012. 163 str. + pril. : ilustr. ; Priloga 8: Porocilo o analizi živalskih kosti, 32 str. : ilustr. Nacin dostopa (URL): http://www.arhej.com/datoteke/Pdf/porocilo-sentvid-pri-sticni---zupnijski--dom-2011.pdf. Besedilni in slikovni podatki. Narocnik: Župnijski urad Šentvid pri Sticni, Šentvid pri Sticni 69. Najdbe so predvsem iz srednjega veka. Podana je dobra zgodovina kraja, opisani so pokop goved, kanalizacija itd. Podsmreka pri Višnji Gori - glej: Murgelj, Ida Šentvid pri Sticni - glej: Porocilo o opravljenih arheoloških izkopavanjih Vir pri Sticni - glej: Grahek, Lucija Zvocni in DVD posnetki: JOVANOVIC-Vunjak, Branko Brendiju v slovo [Zvocni posnetek] : pesmi, ki ohranjajo spomin nanj. Šmarje - Sap : Mandarina, p 2011 ([Ljubljana] : Racman AVS). 1 CD (65 min, 50 sek) : stereo ; 12 cm + Zgibanka, [4] str. Branko J. Vunjak-Brendi (28. 4. 1962 - 19. 6. 2011). Razlicni izvajalci. Vsebina: Brendiju v slovo / Ko­rado Buzeti z ansamblom; Brendijeve pesmi Pohorska roža, Ti si mi ukradla dušo in Zbogom moji stari jarani, in drugi. CD naj bi izšel v novembru 2011, dostopno v februarju 2012. JOVANOVIC-Vunjak, Branko Za veselo družbo! [Zvocni posnetek] / Brendi. Šmarje - Sap : Mandarina, 2013. 1 CD (65 min, 31 sek) : stereo, DDD ; 12 cm + 1 zgibanka, [4] str.Branko Jovanovic Vunjak (1962-2011), glasbenik z imenom Brendi, je z družino živel v Šmarju – Sapu. Sin Dejan je v družinski založbi izdal vec ocetovih skladb. JURCIC, Josip Hci mestnega sodnika [Zvocni posnetek] / Josip Jurcic. Novo mesto : Fonem, 2012. 2 CD-ja (120 ; 98 min) : stereo ; 12 cm. (Bere Dominik Hudoklin. Vsebina na embalaži: Hci mestnega sodnika ; Sin kmeckega cesarja.) KVARTET Sever Kvartet Sever : od vasi do vasi [Zvocni posnetek] / [Janez Sever] ; [posneto in obdelano v Studiu Mars - Trebnje, 2012; tonski tehnik Andrej Mežan; graficno oblikovanje Andrej Mežan]. [Male Lipljene, Janez Sever, 2013]. 1 CD (33 min, 11 sek) : stereo ; 12 cm + 1 zloženka [4] str. : ilustr. Vsebina zloženke: Ob izdaji zgošcenke, str. [2] in seznam pesmi: Škocjanska; Šentjurska; Tacen, ti si kakor zibel; Grosupeljska; Domovini; Cez Turjak; Ti nekoc si bila moja; Dobrepoljska; Pred cerkvijo sem stal; Kmetija; Spomini; Prijatelju nazdravimo. Kvartet Sever že dobro desetletje sestavljajo Lojze Kranjec, Marin Frece, Štefan Pirnat in Janez Sever iz Malih Lipljen. Zgošcenka je izšla že v januarju 2013. PUŠLAR, Nina Nekje vmes [Zvocni posnetek] / Nina Pušlar ; [[glasba] M. Štibernik, N. Pušlar ... [et al.] ; [bese­dila] B. Pešut, P. Novljan ... [et al.] ; izvršna producenta Nina Pušlar i Tomi Purich]. [Slovenia] : [s. n.], 2013. 1 CD (55 min, 37 sek) : [stereo] ; 12 cm + 1 knjižica ([12] str.)V spremni knjižici so besedila pesmi. Izvajalci: Nina Pušlar, vokal, Martin Štibernik, klaviature, kitare itd. Pevka Nina Pušlar je doma v Ivancni Gorici. VUNJAK, Dejan Dejan Vunjak in Brendijeve nepozabne [Zvocni posnetek]. Šmarje-Sap : Mandarina, p, cop. 2012. 1 CD (72 min, 4 sek) : stereo ; 12 cm + 1 zgibanka ([4] str.) Drugi izvajalci: Domen Kumer, Modrijani, Brendi. Branko Jovanovic Vunjak (1962-2011), glasbenik z imenom Brendi, je z družino živel v Šmarju-Sapu. Sin Dejan je v družinski založbi izdal svoje in ocetove skladbe. VVZ Kekec (Grosuplje) Vrtec na ulici : prvih 60 korakov : Vzgojno varstveni zavod : 60 let : VVZ Kekec Grosuplje / bese­dilo in glasba Anja Skubic ... et. al.]. Grosuplje : VVZ Kekec, 2013. CD, 12 cm. Na slavnosti 22. 6. 2013 na Kolodvorski v Grosupljem je bila slovesnost obletnice vrtca. Na CD je posne­tih 10 skladb, ki so himne posameznih enot. Razglednice: Gobarski dom Šentrumar : 642 n/m : Štorovke Hocevje [Slikovno gradivo] / [Foto Travnik]. [Hocevje : Štorovke], [okrober 2011?]. Razglednica : barve, 10 x 15 cm. Fotografije: dom pozimi, pohod in jurcek. Hocevje v obcini Dobrepolje. Obcina Ivancna Gorica : prijetno domace : Obcina Ivancna Gorica in njenih 12 biserov : dobrodošli nazaj! [Slikovno gradivo] / [oblikovanje Robert Kuhar]. Ivancna Gorica : Obcina, 2011. Razglednica : barve ; oblika drevesa, 13 x 19 cm V krošnji drevesa je 12 risanih emblemov krajevnih skupnosti obcine. Muljava : Jurciceva domacija : prijetno domace [Slikovno gradivo] / [oblikovanje Robert Kuhar]. Mu-ljana : Turisticno društvo, [2012] (Grosuplje : Partner graf). Razglednica : barve, 12 x 26 cm. V krogu je dodan še Jurcicev portret. Muljava : Jurciceva domacija : Krjavljeva koca : prijetno domace [Slikovno gradivo] / [oblikovanje Robert Kuhar]. Muljana : Turisticno društvo, [2012]. Razglednica : barve, 11 x 21 cm. V krogu je dodan še Jurcicev portret. Višnja Gora : Glavni trg [Slikovno gradivo] / [oblikovanje Robert Kuhar]. [Višnja Gora] : RKKO, 2013. Razglednica : barve, 14 x 21 cm. Posnetek današnjega Mestnega trga na razglednici, ki jo je založil A. Perko in je bila poslana 19. 3. 1910. Original iz zbirke Marjana Potokarja. Reprodukcija je vecja od originala. Višnja Gora : Vzgojno-izobraževalni zavod [Slikovno gradivo], 2013. Razglednici : barve, 10 x 15 cm: Cufurovic, Raisa: Mati Zemlja in njeni otroci. Vrbek, Valerija: [Šolarji sveta]. Na mestu za besedilo natisnjeno sporocilo o namembnosti zavoda in možnostih šolanja. Županova jama pri Grosuplju[!]: Županova (Taborska) jama pri Grosuplju[!] [Slikovno gradivo] / [foto & oblikovanje Marjan Trobec]. Grosuplje : [TOD Županova jama Grosuplje, 2012]. Razgle­dnica : barve ; 10 x 15 cm. Fotografiji: Komar s kapljico; skupina stalaktitov - resice. Županova jama pri Grosuplju[!] : Županova (Taborska) jama pri Grosuplju[!] [Slikovno gradivo] / [foto & oblikovanje Marjan Trobec]. Grosuplje : [TOD Županova jama Grosuplje, 2013]. Razgle­dnica : barve ; 10 x 15 cm. (Izdano s pomocjo Obcine Grosuplje.) Fotografiji: Briljantni steber v Veliki dvorani; Jezerce med kapniki v Srebrni dvorani. Izbor diplomskih in magistrskih nalog: BATAGELJ, Blaž Ikonografija križanja pri Tonetu Kralju : diplomsko delo. Ljubljana : [B. Batagelj], 2013. X, 186, III str. : ilustr. ; 30 cm. Mentor Leon Debevec. Univerza v Ljubljani, Teološka fakulteta. BLATNIK, Špela (1988-) Primerjava velikih poplav na Radenskem polju in Dobrepolju (Struge) : zakljucna seminarska naloga. Ljubljana : [Š. Blatnik], 2013. 72 str. : ilustr., zvd. ; 30 cm. Dostopno tudi na: http://geo.ff.uni-lj.si/pisnadela/pdfs/zaksem_201307_spela_blatnik.pdf. Mentor Karel Natek. Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo. BOCHL, Teja Samostan Sticna v turisticni ponudbi obcine Ivancna Gorica : diplomska naloga. Bled : [T. Bochl], 2012. 30 f. : ilustr., graf. prikazi ; 30 cm. Mentorici Boža Grafenauer in Nataša Polajnar Frelih. Višja strokovna šola za gostinstvo in turizem, Bled. Program Turizem. CELARC, Aljaž Preucevanje širjenja naselja Ivancna Gorica s pomocjo fotografij : zakljucna seminarska naloga. Ljubljana : [A. Celarc], 2012. 44 str. : ilustr. ; 30 cm. Dostopno tudi na: http://geo.ff.uni-lj.si/pisnadela/pdfs/zaksem_201212_aljaz_celarc.pdf. Mentor Mar-ko Krevs. Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo. ERCULJ, Ana (1985-) Ljudska pesem iz Zagorice v Dobrepolju : tekst, tekstura in kontekst preteklosti in današnjega casa : diplomsko delo. Ljubljana : [A. Erculj], 2013. 106, [37] str. : note ; 30 cm.Mentorja Matjaž Barbo in Igor Škamperle. Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za muzi­kologijo in Oddelek za sociologijo. ERJAVEC, Aleksander Vpliv prometne infrastrukture na razvoj naselij na primeru obcine Ivancne Gorice : diplomsko delo. Maribor : [A. Erjavec], 2012. [III], 68 f. : ilustr. ; 30 cm. Dostopno tudi na: http://dk.mors.si/IzpisGradiva.php?id=430. Mentor Jože Grozde. Prometna šola Maribor, Višja prometna šola. FORTIC, Tina Bergantov križev pot v Sticni : diplomsko delo. Ljubljana : [T. Fortic], 2012. 85 f. : ilustr. ; 30 cm. Mentor Matej Klemencic. Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za umetnostno zgodovino. JERŠE, Mateja (1986-) Zadovoljstvo mladostnikov s storitvami referencne službe v Mestni knjižnici Grosuplje : magistr­sko delo. Ljubljana : [M. Jerše], 2013. 73 f. : ilustr., preglednice ; 30 cm + 1 opticni disk (CD-ROM). Zakljucno delo 2. stopnje bolonjskega programa. Mentorica Marija Petek. Univerza v Ljubljani, Filozof-ska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo. KERŠMANC, Teja Hidrogeološka analiza vodnega vira Kacjak v obcini Grosuplje : diplomsko delo = hydrogeological analysis of water resource Kacjak in municipality Grosuplje. Ljubljana : [T. Keršmanc], sep. 2012. V, 43 f., pril. : ilustr. ; 30 cm. Univerza v Ljubljani, Naravoslovnotehniška fakulteta, Oddelek za geologijo. KOHEK, Robert (1983-) Diplomski koncert z MePZ Zagradec : spremna beseda : [diplomska naloga]. Zagradec : [R. Kohek], 2012. 59 f. : note, ilustr. ; 30 cm. Mentor: Marko Vatovec. Univerza v Ljubljani; Akademija za glasbo, Oddelek za glasbeno pedagogiko. Nanaša se na Zagradec ob Krki v obcini Ivancna Gorica. KOVACIC, Mateja Zaznavanje ulicnega nasilja v Grosupljem [Elektronski vir] : diplomska naloga. Ljubljana : [M. Kovacic], 2013. 1 opticni disk (CD-ROM) ; 12 cm. Dostopno tudi na: http://www.nbn.si/URN:NBN:SI:FSD:DOC-N5821. Naslov z naslovnega zaslona. Elektronska publikacija v pdf formatu obsega [139] str. Mentorica Petra Videmšek. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za socialno delo. PODRŽAJ, Anže Izboljšanje vodotoka Višnjica z zadrževanjem onesnaženih voda na kanalizacijskem sistemu : diplomska naloga = Optimization of the Višnjica watercourse by the containment of the wastewater to the sewage system : graduation thesis. Ljubljana : [A. Podržaj], 2012. XIV, 76 str., [22] str. pril. : ilustr. ; 30 cm + 1 opticni disk (CD-ROM). Mentor Jože Panjan. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo. SADAR, Monika (1988-) Šentvid pri Sticni : zgodovina kraja in šole : diplomsko delo. Ljubljana : [M. Sadar], 2012. 70 str. : ilustr. ; 30 cm + 1 opticni disk (CD-ROM). Dostopno tudi na: http://pefprints.pef.uni-lj.si/id/eprint/1230. Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulte­ta, Razredni pouk. SKUŠEK, Maja Kolesarjenje kot oblika trajnostnega prometa v obcini Grosuplje : diplomsko delo. Ljubljana : [M. Skušek], 2013. 95 f. : ilustr. ; 30 cm + 1 zganjeni zemljevid (Dostopno tudi na: http://geo.ff.uni-lj.si/pisnadela/pdfs/dipl_201310_maja_skusek.pdf. Mentorica Metka Špes, somentor Matej Ogrin. Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo. STOPAR, Gašper Razvoj podjetništva v obcini Ivancna Gorica : diplomska naloga. Novo mesto : [G. Stopar], 2012. 34 str., [5] f. pril. : ilustr. ; 30 cm. Mentorica Iva Konda. Visoka šola za upravljanje in poslovanje Novo mesto. ŠKAMPERLE, Alenka Ljudsko zbirateljstvo : ureditev ljubiteljske etnološke zbirke v prostorih Turencka v Šmarju – Sapu. Šmarje - Sap : [A. Škamperle], 2012. 124 f. ; 30 cm : ilustr. + 1 CD. Mentor Vito Hazler. Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za etnologijo in kulturno antro­pologijo. Zagovor naloge je bil 19. 9. 2012. V nalogi podaja vlogo muzejev in privatnih zbirk, pregled bližnjih zasebnih etnoloških zbirk: Nose, Bojanji Vrh; Klemencic, Glogovica; Potokar, Lanišce. Etnološka zbirka v Turencku je sad zbiranja šmarskega župnika Jožeta Mrvarja in prikazuje obrti v Šmarju – Sapu. Dodan je prikaz zbirke in dokumentacije predmetov, veliko je slikovnega gradiva. VIDIC, Maja Vitalnost podeželskih središc na primeru Police pri Grosupljem : zakljucna seminarska naloga. Ljubljana : [M. Vidic], 2012. 36 str., [2] f. zganj. pril. : ilustr. ; 30 cm. Dostopno tudi na: http://geo.ff.uni-lj.si/pisnadela/pdfs/zaksem_201212_maja_vidic.pdf. Mentor Irma Potocnik Slavic. Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo. ZAJC, Mojca (1985-) Josip Jurcic - nacionalni heroj : seminarska naloga. Ljubljana : [M. Zajc], 2013. 47 str. ; 30 cm : ilustr. Mentor Božidar Jezernik. Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo. ZALAR, Matevž Idejni projekt prenove gradu Boštanj pri Grosupljem v vecnamenski kulturni center : diplomska naloga. Ljubljana : [M. Zalar], 2013. 74 f. : ilustr., nacrti ; 31 x 42 cm. Naloga vsebuje nacrte vecjega formata. Mentor Tomaž Krušec. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhi­tekturo. ZORE, Martina (1988-) Obcina Ivancna Gorica : izbrane kulturnozgodovinske znamenitosti kot vsebine pri pouku Družbe v 5. razredu : [diplomsko delo]. Ljubljana : [M. Zore], 2013. 103 str. : ilustr. ; 30 cm. Dostopno tudi na: http://pefprints.pef.uni-lj.si/id/eprint/1722. Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulte­ta, Razredni pouk. ZUPAN, Daniela Tone Kralj in Benetke : diplomsko delo. Ljubljana, 2013. 31 str. : ilustr. ; 30 cm. Dostopno tudi na: http://pefprints.pef.uni-lj.si/id/eprint/1868. Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulte­ta, Likovna pedagogika. BIBLIOGRAFIJA DOMOZNANSKIH CLANKOV ZA LETI 2012 IN 2013 Marija Samec Bibliografija prinaša izbor clankov iz vecine slovenskih casopisov in revij za leti 2012 in 2013. Urejena je po obsežnejših tematskih sklopih, ki se pokrivajo s številcnimi vrstilci po UDK. Izbrani clanki se nanašajo na dogajanja v treh, v naslovu naštetih obcinah. Znotraj leta in tematske skupine so clanki urejeni kronolo­ško in periodika abecedno. Ob vsebinskih sklopih pa je izpostavljen kljucni (povednejši) naslov. Pogosto citirani casopisi in casniki so navajani s kraticami, ostali pa s polnim imenom. Obcinska glasila: Naš kraj (Dobrepolje), Grosupeljski odmevi (Grosuplje) in Klasje (Ivancna Gorica) ter druga glasila, ki izhajajo na podrocju naštetih treh obcin: Višnjan, V Marijini šoli, šolska glasila… so v celoti domoznansko gradivo, zato posameznih clankov iz njih ne navajam. Nekateri casopisi, clanki, obvestila, »domace strani«… se pojavljajo tudi na medmrežju – internetu. Teh nisem zajela v svoji bibliografiji, ker se prehitro spreminjajo. Seznam pregledanega casopisja in uporabljenih kratic: Acta carsologica, Acta neophilologica, Argo, Arheološki vestnik, Bilten - Poštne znamke, Biobrazda, Buk-la, Cerkveni glasbenik (Cg), City magazin, Casopis za kritiko znanosti, domišljijo in novo antropologijo (CKZ), Delo, Delo de facto, Delo in dom (priloga Dela), Demokracija, Dnevnik (Dn), Dolenjski list (Dl), Dom (Cedad, Videm), Družina (D), Družinski kažipot (priloga Družine), Dve domovini, Etnolog, Finance (F), Gasilec, Gea, Geografski vestnik, Glasnik SED (Slovenskega etnološkega društva), Geografija Slo­venije, Glasnik (Škofljica), Gospodarski vestnik (Gv), Hacquetia, Horizont, In (priloga Dnevnika), Jana, Kmecki glas (Kg), Koledar GMD (Goriške Mohorjeve družbe), Kras, Lipov list, Lisa. Carovnija okusa, Livarski vestnik, Ljubljana, Mag, Mama, Materiali in tehnologija, Mercator, Mladika (Trst), Mladina, Moj dom (priloga Dnevnika), Moj malcek, Moja Slovenija, Naš kraj (Videm-Dobrepolje), Naša družina (pri­loga Družine), Naša luc, Naša žena, Naše jame, Nedeljski Dnevnik (NDn), Nedelja (cerkveni list krške škofije, Celovec), Nedelo, Nedeljske Slovenske novice (NSn), Nika (priloga Dnevnika), Novi glas (Trst, Gorica), Novi Matajur (Cedad), Novi tednik (Nt, Celje), Novice (Celovec), Odprta kuhinja (priloga Ne-dela), Ognjišce, Obrtnik, Ona (priloga Dela), Pavlihova pratika, Pet zvezdic, Pilot (priloga Dnevnika), Planinski vestnik (Pv), Podjetnik, Poetikon, Pogledi, Polet (priloga Dela), Porabje (Monošter), Potepanja, Primorski dnevnik (Pd), Primorska srecanja (Ps), Prometni vestnik, Proteus, Rast, Reporter, Revija obram­ba, Revija o konjih, Rodna gruda, Slovenian American times = Slovensko ameriški casi (Cleveland, Ohio), Slovenija, Slovenija.svet, SLS.Odmev, Slovenske novice (Sn), Slovenski cebelar (Sc), Slovenski tednik, Sodobno kmetijstvo, Spika, Spomeniškovarstveni razgledi, Srecno, sosed (Društvo slovensko-avstrijskega prijateljstva), Stati inu obstati, Story, Studia historica Slovenica, Svet in ljudje, Svet nepremicnin, Svobod­na misel, Šolska kronika (Šk), Šolski razgledi (Šr), Šport, Šport mladih, Trobla (Velike Lašce), TV okno (priloga Novega tednika), Umetnostna kronika, Vakuumist, Varstvo spomenikov, Vecer, Vikend (priloga Dela), Vojnozgodovinski zbornik, Za prebrat (Log pri Brezovici), Zaveza, Zrno, Železne niti (Železniki), Ženevske novice = Bulletin de l‘Association des Slovčnes de Genčve (Glasilo združenja ženevskih Sloven-cev, Živa (priloga Dolenjskega lista), Žurnal. Posebni znaki: // - Zacetek novega clanka O cem so pisali v letih 2012 in 2013 Kljub kriznim casom še vedno izhaja množica casopisov in revij. Nekateri so lažje dostopni, drugi težje. Vseh ni mogoce pregledati, vendar teme, ki so prevladovale v letih 2012 in 2013, so polnile strani razlicnih glasil. Naj naštejem nekaj izstopajocih tem. Na Krki so knjižnico že veckrat selili, nazadnje jo je prizadela poplava. Zdaj so uredili nove prostore, z novo opremo in knjigami. Na Muljavi so igrali predstave po Jurcicevih romanih: Med dvema stoloma (2012) in Grad Rojinje (2013). Bogat program imata dva festivala: na Krki in v Sticni. Ljubiteljski kultur­niki iz Sticne so v okviru festivalskih dogodkov odprli v baru Jama spominsko sobo, posveceno stiškim predvojnim letalcem in prvi pilotki na Balkanu, domacinki Kristini J. Gorišek. Festival Sticna mladih dobiva nove vsebine, privlacne za mlade. Muzej kršcanstva na Slovenskem prireja bogate in zanimive razstave: o Cirilu in Metodu, o množicnem romanju v sveto deželo, o ikonah … Vsamostanu v Sticni so zaceli graditi rastoco knjigo. Dr. Edo Škulj je izdal knjigo Škocjani in cerkve sv. Kancijana. Podrocje kriminala v teh dveh letih je obvladovala sedemdesetletna Ljubica Vozlic iz Velike Ilove Gore, ki je bila po desetih letih sojena obsojena na 10 let zapora zaradi umora prijatelja Karla Weissa; trojni morilec matere, ocima in polbrata Ivan Peric – Rakic je prejel sporocilo iz Bruslja, da se sodišce za clovekove pravice z njim ne bo ukvarjalo. Z vodnjaka v Grosupljem, ki ga je izdelal kipar Jiri Kocica, so ukradli 70 bakrenih palic z odtisi dlani Grosupeljcanov in tako unicili umetniško delo. Vobcini Ivancna Gorica zakljucujejo projekt Prijetno domace, v okviru katerega so za vse krajevne skup­nosti v obcini izdali zloženke in v kraju postavili info tocke. Obcina je tudi pristopila v mrežo starosti pri­jaznih obcin. V Grosupljem pa so s prizidkom k Domu starejših obcanov rešili problem dnevnega varstva starostnikov. V dobrepoljskem zavodu Prizma so imeli težave s placevanjem prispevkov za zaposlene in nacrtovano izselitvijo duševno prizadetih oseb iz bivalnih enot. VGrosupljem pa se je zapletlo s širitvijo kazina Kongo. Svetniki opozicije so zbrali dovolj podpisov, da so odlok o obcinskem denarnem vložku v igralnico preklicali. Strojanovi so z napovedjo selitev v Ambrus in kasneje na Polico pri Grosupljem spet razburkali prebivalce. Vromskem izobraževalnem inkubatorju v naselju Smrekec v Grosupljem bodo poucevali romske otroke in usposabljali strokovne delavce za delo z romskimi otroki. Obcina Grosuplje je prenovila 147 let staro šolo na Kopanju. Vzgojiteljica v Dobrepolju je bila osumljena trpincenja otrok. V kleti muljavske šole so našli stare šolske predmete in uredili šolski muzej. Praznovali smo 120-letnico železniške proge Grosuplje-Kocevje. Za božic pa so v Dobrepolju pripravili razstavo poprtnikov. Zimo so odganjale ponikovske mackare. Društva podeželskih žena iz vseh treh obcin so pripravile razstave velikonocnih jedi in okrasitev. VŽupanovi jami je vse leto zanimivo. Pozimi obiski niso zaželeni, da ne bi motili netopirjev med spanjem, v jeseni pa je tem skrivnostnim živalim posvecena prireditev Noc netopirjev. Na pomlad si lahko ogledamo ledene kapnike, poleti pa so v jami pevski nastopi in dan doživetij, ko jamarji po vrvi spušcajo obiskovalce skozi stari vhod v jamo. Deponija Špaja dolina še vedno nima vseh dovoljenj za obratovanje. Vseeno vozijo smeti v deponijo, ker so kazni nižje kot prevozni stroški na oddaljeno lokacijo. Kar se podjetništva tice, so v letih 2012 do 2013 prevladovale teme o GPG in njegovem direktorju Dolami­cu ter upnikih brez upanja. Propadla je Pekarna Blatnik, v Grosupljem Motvoz. Dobro pa delajo: Belimed v Grosupljem, ki izdeluje pomivalne sisteme za medicino, Kovinastroj, Winterhalter, Pekarna Grosuplje in v Ivancni Gorici tovarna izpušnih sistemov Akrapovic. Livar v Ivancni Gorici je po dokapitalizaciji in z novim vodstvom zacel poslovati brez izgube. Med športnimi dogodki izstopa Pohod po Jurcicevi poti, ki vsako leto privabi vec pohodnikov, ne glede na to, kakšno je vreme. Med športniki pa so se izkazali: Tjaša Šeme, ritmicna gimnasticarka, ki je postala dr­žavna prvakinja, a je zaradi poškodb prenehala tekmovati; dobre rezultate dosega strelec Željko Moicevic; odbojkašica Monika Potokar odhaja v tujino; izjemne rezultate pa, kljub svoji mladosti, dosega Maruša Mišmaš, tekacica na dolge proge. VTrebnjem so postavili pregledno razstavo pokojnega grosupeljskega likovnega pedagoga in slikarja na­ivca Viktorja Magyarja. Na glasbenih odrih pa sta žela uspehe basbaritonist Marko Fink in njegova sestra s samospevi Slovenija, za kar sta prejela tudi nagrado Prešernovega sklada. Tabor pevskih zborov v Šentvidu pri Sticni vsako leto združi pevske navdušence iz domovine in tujine. Dr. Peter Ceferin je izdal dve knjigi kratih zgodb o svojem življenju in delu: Moje odvetniško življenje in Valat; grosupeljski knjižnicar in pisatelj Rudi Podržaj je napisal odmeven roman Simonove price; v Grosu­pljem živeci etnolog Ralf Ceplak Mencin je v knjigi Vdeželi nebesnega zmaja pisal o slovensko-kitajskih stikih skozi zgodovino; Leopold Sever iz Malih Lipljen je v knjigi Ticnice iz naravoverja raziskal ozemlja, ki se imenujejo Ticnice, in ugotovil, da so bila to mesta slovesa od umrlih v prazgodovini. Dr. Sneža Tecco Hvala pa je v knjigi Magdalenska gora: družbena struktura in grobni rituali železnodobne skupnosti izdala nove ugotovitve o izkopaninah z Magdalenske gore. Med znanimi osebnostmi naših treh obcin so izstopali: pravnik Tomaž Vesel iz Šentvida pri Sticni, ki je postal novi predsednik racunskega sodišca; ob stoletnici rojstva literarnega zgodovinarja prof. Martina Jevnikarja, ki je bil rojen v Višnji Gori, so priredili simpozij in izdali knjigo; umrla sta vsestranski kulturnik Štefan Zrnec iz Škocjana pri Turjaku, ki smo ga poznali kot »Trubarja«, in pravnica ter politicarka Zdenka Cerar. Kot zanimivost bi omenila še, da so podrli staro Borštnikovo hišo na Krki, v kateri je bila gostilna in žganjekuha. Jože Borštnik je državnikom po svetu pošiljal svoj brinovec in jih hotel navdušiti za gradnjo svetovnega mirovnega centra na Krki. 0 SPLOŠNO. KULTURA 2012 *Zlata jabolka prašnih podstrešij / Barbara Pance. – Sn, št. 54 (5. 3.), str. 12, foto. (Vknjižnici v Dobrepolju so razstavili najstarejše knjige, ki so jih domacini našli v svojih domovih.) *Pred glavno sezono nova streha / J[anja] A[mbrožic]. – Dl, št. 13 (29. 3.), str. 19, foto. // Jurcicevina z novo kritino / (Barbara Pance). – Sn, št. 78 (29. 3.), foto. (Prekrili so slamnato streho na Jurcicevi rojstni hiši na Muljavi.) *Na Muljavi bodo letos sedeli Med dvema stoloma. – NDn, št. 26 (24. 6.), str. 29, foto. // Zvesti Jurcicu in njegovim romanom / Janja Ambrožic. – Dl, št. 26 (28. 6.), str. 18, foto. (Vletnem gledališcu na Muljavi bodo igrali Jurcicevo delo Med dvema stoloma.) *Zapisi v Kamri negujejo živo zgodovino krajev / Damir Gorjanc. – Sn (Turisticna tribuna), št. 178 (12. 7.), str. [11], foto. (Marija Samec zbira in na portalu Kamra objavlja zgodbe o ljudeh in dogodkih ob Adamicevi cesti v Grosupljem.) *Pot Ivana Zorca / J. A. – Dl, št. 43 (25. 10.), str. 7, foto. (Pisateljevim krajem bivanja in delovanja posve-cena, 18 km dolga krožna pot povezuje tri obcine, tudi Ivancno Gorico.) *Folkloristi iz Zagradca / S. Mirtic. – Dl, št. 45 (8. 11.), str. 21, foto. (Že 16 let plešejo, danes pod vodstvom Klemena Mavra.) *Kresnicke posvetile v temo / J. A. – Dl, št. 48 (29. 11.), str. 18, foto. (V knjižnici Ivancna Gorica je bila predstavljena pesniška zbirka Novomešcanke Katje Plut.) *Na Krki imajo spet knjižnico / J. A. – Dl, št. 52, str. 18, foto. (Tri leta po poplavi so v družbenem domu na Krki odprli prenovljeno krajevno knjižnico.) 2013 *Rastoca knjiga / J. A. – Dl, št. 1 (3. 1.), str. 16, foto. // Spomenik knjigam / K. H. – D, št. 39 (30. 9.), str. 13, foto. (V Muzeju kršcanstva v Sticni so odprli stalno rastoco razstavo knjig, ki so jih napisali domaci avtorji ali pa predstavljajo duhovno snovanje kraja.) *Jurcicev Grad Rojinje / T. L. – Kg, št. 25 (19. 6.), str. 15, foto. // Muljavci ostajajo zvesti Jurcicu / J. A. – Dl, št. 26 (27. 6.), str. 40, foto. (Kulturno društvo Josipa Jurcica Muljava je v letnem gledališcu uprizorilo dramatizirano Jurcicevo povest Grad Rojinje.) *Dobro sodelujeta / J. A. – Dl, št. 28 (11. 7.), str. 30, foto. (Režiserka Tatjana Lampret in 91-letni Jurcicev pranecak Ciril Jurcic sodelujeta v Jurcicevih igrah na Muljavi.) *S Piko Nogavicko / J. A. – Dl, št. 35 (29. 8.), str. 5, foto. (Ivanška enota Mestne knjižnice Grosuplje je pripravila ure pravljic in ustvarjalne delavnice za otroke.) *14. festival Sticna. Koncerti, predstave in potopisi / J. A. – Dl, št. 47 (21.11.), str. 5, foto. (Ljubiteljski kul­turniki iz Sticne so v okviru festivalskih dogodkov odprli v baru Jama spominsko sobo, posveceno stiškim predvojnim letalcem in prvi pilotki na Balkanu, domacinki Kristini J. Gorišek.) *Zagraški kulturniki na turneji /S. Mirtic. – Dl, št. 47 (21. 11.), str. 5, foto. (Gledališka skupina Zagradec gostuje z gledališko igro Težave s hrbtenico.) *Ko Tone Krkovic išce potencialne sponzorje / Klara Škrinjar. – Delo, št. 283 (7. 12.), str. 2 (Drugi sloven-ski festival domoljubne pesmi je potekal v Grosupljem.) 2 VERSTVO 2012 *Arhivi cistercijanskih samostanov in njihova usoda s poudarkom na stiškem in kostanjeviškem samosta-nu / Jože Mlinaric. – Arhivi, št. 2, str. 275-294, foto. (Dostopno tudi na: URN:NBN:SI:doc-ZLFVLG38, http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZLFVLG38.) *Višnja Gora. Božicni koncert / Marinka Marincic Jevnikar. – Kg, št. 1 (4. 1.), str. 28, foto. (Nastop ob 34-letnici Mešanega cerkvenega pevskega zbora pod vodstvom prof. Milana Jevnikarja.) *Ob 20. obletnici smrti patra Simona Ašica / Jože Kukman. – Ona (pril. Dela), 175 (31. 1.), str. 17, foto. // Skromni mož velikega duha / Renata Ucman. – Jana, št. 11 (13. 3.), str. 36-39, foto. // Blagoslovi patra Simona Ašica / Angelca Škufca. – Ognjišce, št. 9 (sept.), str. 52-53, foto. (Življenje in delo stiškega zdra­vilca patra Ašica.) *Vrednote, za katere je vredno umreti / Anton Jamnik. – Delo (Sobotna pril.), št. 52 (3. 3.), str. 24-25, foto. (Škof Jamnik, po rodu iz Male Ilove Gore, razpravlja o morali in vrednotah pri sodobnem cloveku.) *Sticna mladih na pohodu / Marko Kržišnik. – D, št. 13 (25. 3.), str. 11, foto. (Mladi prostovoljci se prip­ravljajo na Sticno mladih.) *S. Majela (Marija) Prijatelj, Marijina sestra / M. – D, št. 14-15 (1. 4.), str. 37, foto. (Umrla je sestra Ma-jela, rojena v Šentpavlu pri Šentvidu.) *Upanje je prepricanje, da ima vse svoj smisel / Anton Jamnik. – Delo (Sobotna pril.), št. 82 (7. 4.), str. 20-21, foto. (Škof Jamnik, rojen na Mali Ilovi Gori, govori o upanju.) *Relikvije »svetnice upanja« / M. T. in P. M. – D, št. 16 (15. 4.), str. 35, foto. (Vžupnijski cerkvi v Ivancni Gorici so sprejeli relikvije sv. Bakhite.) *Višnja Gora. Zgodba o Jezusovem trpljenju / Sonja Kadivec. – Kg, št. 16 (18. 4.), str. 18, foto. (Okoli 60 nastopajocih je na župnijskem travniku v Višnji Gori zaigralo pasijon.) *Lepota barv in svetlobe / K[senja] H[ocevar]. – D, št. 23 (3. 6.), str. 12, foto. (Barvna okna v župnijski cerkvi sv. Avguština v Strugah je izdelal umetnik Marko Jerman.) *Med vagabundom in romarjem / Ranka Ivelja. – Dn, št. 148 (29. 6.), str. 5, foto. // Iskalec smisla / Bogo­mir Štefancic. – D, št. 28 (8. 7.), str. 28, foto. (Škof Anton Jamnik iz Male Ilove Gore je v 500 strani debeli knjigi popisal svoje poglede na slovensko samostojnost, liberalizem, vero in etiko.) *Škocjani in cerkve sv. Kancijana v novi knjigi dr. Eda Škulja. – Naši koraki (Glasilo obcine Škocjan), št. 151 (julij), str. 28, foto. // Škocjancani povezani s knjigo / L. Markelj. – Dl, št. 29 (19. 7.), str. 6, foto. // Srecanje Škocjanov in Škocjancev / Damjan Kirar. – Naši koraki (Glasilo obcine Škocjan), št. 151 (julij), str. 41, foto. (Ob 5. srecanju Škocjanov in Škocjancev v obcini Grosuplje je izšla knjiga dr. Eda Škulja Škocjani in cerkve sv. Kancijana.) *Maša za domovino z vojaškim vikariatom / S. S. – D, št. 28 (8. 7.), str. 35-36, foto. (V Valicni vasi pri Zagradcu, rojstnem kraju vojaškega vikarja dr. Jožeta Pluta, je mašo daroval skupaj z dr. Francem Rode-tom.) *Clovek se ne more sprijazniti s tem, da je zgolj skupek materije / Gašper Blažic. – Demokracija, št. 30 (2. 7.), str. 38-42, foto. (Intervju z dr. Antonom Jamnikom.) *Rajski vrt. – D, št. 43-44 (28. 10.), str. 12 (V Muzeju kršcanstva v Sticni razstavlja Simon Kajtna.) *Vrnil se je po 70 letih / K. H. – D, št. 35 (2. 9.), str. 10, foto. (Lojze Grozde je zadnjo noc prespal v Ambru­su, zato so v ambruško cerkev sv. Jerneja sprejeli njegove relikvije.) *Prihaja 31. festival Sticna mladih / J. A. – Dl, št. 37 (13. 9.), str. 19. // Radost ni nikoli moteca / Bojan Rajšek. – Nedelo, št. 37 (16. 9.), str. 8, foto. // Sticna mladih – nova sorta vina! / Gregor Kunej. – D, št. 37 (16. 9.), str. 3, foto. // Spregovoril tudi bivši gangster / J. A. – Dl, št. 38 (20. 9.), str. 13, foto. // Sticna mladih ni enodnevni dogodek / Gregor Kunej. – Mladi val (pril. Družine), št. 38 (23. 9.), str. 16, foto. // Še nebo se je veselilo / Klemen Celigoj. – D, št. 38 (23. 9.), str. 1-2+10-11, foto. (Vec kot 5000 mladih je v ritmu posodobljenih verskih pesmi iskalo veselje do življenja.) *Ce bomo imeli vero, bodo tudi duhovni poklici / Ksenija Hocevar. – D, št. 37 (16. 9.), str. 2, foto. (Uroš Švarc, župnik v Ambrusu in Šmihelu pri Žužemberku.) *Grozdetove relikvije v Sticni / U. – D, št. 38 (23. 9.), str. 21, foto. (Vobnovljeno kapelo v stiški baziliki, ki so jo poimenovali po Lojzetu Grozdetu, so shranili njegove relikvije.) *Diamantna maša v Strugah / Andrej Debeljak. – D, št. 39 (30. 9.), str. 20, foto. (Župnik v pokoju, prelat Bogomir Hren, je obhajal 65 let dušnega pastirstva.) *Kar tako naprej! / Igor Vojinovic. – D, št. 40 (7. 10.), str. 19, foto. (40 let nove cerkve v Grosupljem.) *Zvesti kršcanskim koreninam / Karolina Štuhec Meglic. – D, št. 41 (14. 10.), str. 5, foto. (Prireditve v Stuttgartu ob slovesu dosedanjega župnika dr. Zvoneta Štrublja, rojenega v Dobrepolju.) *Veselo pricakovanje nedeljske maše / J. Po. – D, št. 43-44 (28. 10.), str. 2, foto. (Pater Maksimilijan File, župnik v Sticni, o katehezi za najmlajše in dodatnem izbirnem programu verouka v Sticni.) *Vdani in hvaležni / J. Pt. – D, št. 50 (16. 12.), str. 19, foto. (Duhovniki jubilanti v letu 2012, med njimi diamantni mašnik Bogomir Hren.) *Višnja Gora / Marjeta Glavic. – D, št. 51-52 (23. 12), str. 28, foto. (Žegnanje v obnovljeni podružnicni cerkvi sv. Martina v Zgornji Dragi.) *Škof Jamnik: v JLAsem za božic blagoslavljal vojake / Vladimir Jerman. – Sn, št. 339 (23. 12.), str. 20­21, foto. (Vsi božici škofa Jamnika.) *Vesel božic, dragi bralci Kmeckega glasa / Marinka Marincic Jevnikar. – Kg, št. 52 (26. 12.), str. 1, foto. // Razstavili so kar 55 jaslic / J. A. – Dl, št. 52 (27. 12.), str. 13, foto. (Vcerkvi v Ivancni Gorici so razstavili jaslice iz pobratene nemške obcine Hirschaid.) *Lopovi skalpirali cerkev v Grosuplju. – Sn, št. 344 (30. 12.), str. 5, foto. (Tatovi kradejo baker s strehe grosupeljske cerkve.) 2013 *Priprošnjik preizkušanim / K[senja] H[ocevar]. – D, št. 1 (6. 1.), str. 18, foto. (Ob 70-letnici smrti blaže­nega Alojzija Grozdeta je škof Glavan v cerkvi v Ambrusu blagoslovil mucencevo sliko.) *Imamo ga! Nov Sticna bend! / Mateja Rihter. – D, št. 3 (20. 1.), str. 11, foto. (Na festivalu Sticna mladih bo igral prenovljeni Sticna bend.) *Kopanj / Kristina Fink. – D, št. 7 (17. 2.), str. 22, foto (Mešani pevski zbor s Kopanja praznuje 15-letnico delovanja.) *Zgodba nekega križnega hodnika / Mojca Polona Vaupotic. – Tretji dan, št. 3-4, str. 105-110, foto. (Križni hodnik stiškega samostana je star 880 let.) *Praznovanje v Ivancni Gorici / P. M. – D, št. 10 (10. 3.), str. 19, foto. (God sv. Bakhite so obhajali z bla­goslovom relikvij in njene podobe, ki jo je naslikal Tomaž Perko.) *Digitalna knjiga o stvarstvu / Mirko Kunšic. – Sn, št. 88 (31. 3.), str. 7, foto. (Stiški pater Branko Petauer je odlicen fotograf.) *Kosti, dragocenejše od draguljev / Vladimir Jerman. – Sn, št. 88 (8. 4.), str. 1+2-3, foto. (Direktorica Muzeja kršcanstva na Slovenskem Nataša Frelih Polajnar o razstavi relikvij v Sticni.) *Umestitev novega kanonika / S. S. – D, št. 15 (14. 4.), str. 19, foto. (Vkanoniški zbor je bil sprejet vojaški vikar dr. Jože Plut, rojen v Valicni vasi pri Zagradcu.) *Sreca(nja) z domovino / Metka D. Murko. – D, št. 15 (14. 4.), str. 5, foto. (Zvone Štrubelj, rojen v Dobre­polju, mašuje Slovencem v Bruslju.) *Pesem zvonov – živa cerkev. – D, št. 19 (12. 5.), str. 18, foto. // Pritrkavanje – pristen odmev slovenske duše / Igor Vojinovic. – D, št. 24 (16. 6.), str. 22-23, foto. (Srecanje pritrkovalcev ljubljanske regije v Žalni.) *Sv. Ciril in Metod – apostola Slovanov / Ksenja Hocevar. – D, št. 21 (26. 5.), str. 16-17, foto. // Stiški kustos / Ksenja Hocevar. – D, št. 22 (2. 6.), str. 3, foto. (Ob 1150–letnici prihoda sv. Cirila in Metoda med Slovane je v Muzeju kršcanstva na Slovenskem kustos Tadej Trnovšek pripravil razstavo o njunem življe­nju in delu.) *Prt za Lurd / Mankica Kranjec. – Jana, št. 24 (12. 6.), str. 22-23, foto. (Prt za Lurd, sešit iz cipkastih kva­dratkov, je bil razstavljen v stiškem muzeju.) *Kruh iz mnogih zrn / Ivo Žajdela. – D, št. 24 (16. 6.), str. 16-17, foto. (O zgodovini župnije Struge pripo­veduje župnik Bogomir Hren.) *Potrebujemo vsaj petnajst katoliških duhovnikov / Matija Grah. – Delo, št. 144 (24. 6.), str. 10-11, foto. (Vojaški vikar dr. Jože Plut o duhovni oskrbi vojaških oseb.) *20 let cerkve v Primci vasi / K. H. – D, št. 28 (14. 7.), str. 22, foto. (Obcestna kapelica, podružnica župnije Ambrus, je bila zgrajena po zaobljubi Jožeta Hocevarja med drugo svetovno vojno.) *Sticna mladih 2013. Zakaj je Sticna mladih posebna? / Mateja Rihter. – D, št. 35 (1. 9.), str. 7, foto. // Kam gremo 21. septembra? / Mateja Rihter. – D, št. 37 (15. 9.), str. 10, foto // Božje kraljestvo raste, ko mi spimo / Bojan Rajšek. – Nedelo, št. 38 (22. 9.), str. 6, foto. // Tisoci mladih rajali v cerkvenih ritmih / Joži Sinjur. – Dn, št. 220 (23. 9.), str. 4, foto. // Razlicni obrazi (Sticne) mladih / Klemen Celigoj, s. Jana Rovtar. – D, št. 39 (29. 9.), str. 1+10-11, foto. // Sticna mladih še kar traja / Kristina Kosmac. – D, št. 46 (17. 11.), str. 11, foto. (Sticna mladih privablja mlade s pestrimi delavnicami, igrami in gosti.) *Misijonar br. France Drobnic (1902-1963) / Silvester Cuk. – Ognjišce, št. 10 (okt.), str. 48-49, foto. (Jezuit iz Dobrepolja je deloval v Indiji. Knjigo o njem je napisal Miha Žužek: Misijonar pod Himalajo, 1985.) *Župljani Ivancne Gorice o Družini / Jože Pavlic, Igor Vojnovic. – D, št. 41 (13. 10.), str. 2-3, foto. (Izjave Ivancanov o casniku Družina.) *Mucenec za vero / Anton Nadrah. – D, št. 42 (20. 10.), str. 18, foto. (70 let od muceniške smrti cisterci­janskega patra Placida Grebenca.) *Ambrus / Marinka Papež. – D, št. 42 (20. 10), str. 22, foto. (VVišnjah pri Ambrusu so blagoslovili že pred nekaj leti obnovljen Dularjev pil.) *Koporcev ars sacra / K. H. – D, št. 43-44 (27. 10), str. 12, foto. (Risbe in skice Leona Koporca, ki je nekaj casa živel v Višnji Gori, so razstavili v Muzeju kršcanstva na Slovenskem v Sticni.) *Lucijini zajemalki za zdrave oci / Primož Hieng. – Sn, št. 308 (14. 11.), str. 15, foto. (V Dolah pri Polici v grosupeljski obcini stoji cerkev sv. Lucije s studenckom, katerega voda zdravi oci.) *Samo bog jim bo poplacal njihovo dobroto / Bojan Rajšek. – Delo, št. 264 (15. 11.), str. 10, foto. // Samo bog jim bo poplacal njihovo dobroto / Boris Žerovnik. – Delo, št. 269 (21. 11.), str. 11. (Zagraški župnik Boris Žerovnik prosi denar za obnovo gospodarskega poslopja.) *Polica / Jožica Šeme. – D, št. 46 (17. 11.), str. 21, foto. (Poliški župnik Slavko Judež je blagoslovil ob-novljeni pilcek v Trošcinah.) *Kot prvi kristjani: skupaj se veselimo, skupaj jokamo / K. H. – D, št. 48 (1. 12.), str. 16, foto. (Župnik Franc Škulj in varovanci o Domu starejših Zavoda sv. Terezije v župniji Videm– Dobrepolje.) *PIPnam je dal novih spodbud. Beremo pastoralni nacrt pridite in poglejte / Janez Šket, Jani Tušek. – D, št. 48 (1. 12.), str. 32, foto. (ŽPS Grosuplje se pripravlja na 50. obletnico ustanovitve župnije.) *Osmrtnica: p. Alojzij Ilc Ocist. – D, št. 49 (8. 2.), str. 29, foto. // p. Alojzij Ilc cistercijan / p. J. N. – D št. 50 (15. 12.), str. 29, foto. *Osmrtnica: prelat Bogomir Hren. – D, št. 49 (8. 2.), str. 29, foto. // Stebri vere / Franci Petric. – D. št. 49 (8. 12.), str. 3 // Prelat Bogomir Hren / T. M. – D, št. 50 (15. 12.), str. 29, foto. *Obnovljena cerkev sv. Martina v Zgornji Dragi / M. G. – D, št. 50 (15. 12.), str. 22, foto. (Za obnovo cerkve je zaslužen prejšnji višnjanski župnik Boštjan Modic.) 34 PRAVO. KRIMINAL 2012 *Ne kradejo lacni / Franc Fortuna. – Kg, št. 5 (1. 2.), str. 5, foto. (Družini Hocevar so na Vrhu pri Križu pod Valicno vasjo zaklali najboljšega bika, meso odpeljali, pustili so le kožo in drobovino.) *Mojcini kužni golobi nevarni tudi ljudem / Lovro Kastelic. – Sn, št. 30 (6. 2.), str. 3, foto. // *Mojcini kužni ptici letajo med krajani / Lovro Kastelic. – Sn, št. 38 (16. 2.), str. 5, foto. (Mojca Vocko s Spodnje Slivnice goji v svoji hiši golobe.) *Hekerji nad racunalnike pisarn Ceferin in Senica / Peter Lovšin. – Dn, št. 67 (21. 3.), str. 15. (Heker z vzdevkom Svarun je ponudil casniku Slovenske novice gigabajt dokumentacije o dveh odvetniških pisar­nah.) *Po 13 letih Nemceva smrt še nepojasnjena / Mojca Furlan – Rus. – Dn, št. 73 (28. 3.), str. 14, foto. // Lju­bimca zakopala, oboževalcu skuhala mušnice? / Mitja Felc. – Delo, št. 73 (28. 3.), str. 8, foto. // Vozliceva zatrjuje, da ni morilka / (dž). – Vecer, št. 73 (28. 3.), str. 26. // Racun umorjenega praznili še po smrti / Boštjan Felc. – Sn, št. 77 (28. 3.), str. 2, foto. // Pokojni si je grob izkopal sam / Mitja Felc. – Delo, št. 117 (23. 5.), str. 8, foto. // Kdo je Weissa zakopal v jamo? / Sebastijan Ozmec. – Sn, št. 129 (23. 5.), str. 2, foto. // Iz Nemcije še ni povratne informacije. – Vecer, št. 123 (30. 5.), str. 26, foto. // O pricah iz Nemcije ni ne duha ne sluha / Mitja Felc. – Delo, št. 127 (4. 6.), str. 7. // Ni umrl zaradi nesrece, bil je umorjen / Damijana Žišt. – Vecer, št. 150 (2. 7.), str. 11, foto. // Po 13 letih še vedno o nasilni Nemcevi smrti / vi. – Dn, št. 150 (2. 7.), str. 12, foto. // Ko je iskal vodo, si je kopal grob / Mitja Felc. – Sn, št. 262 (5. 10.), str. 11, foto. (Sedemdesetletna Ljubica Vozlic z Velike Ilove Gore zaradi umora Karla Weissa spet na zatožni klopi.) *Roparjeva pajdaša sta se potuhnila pri mrliški vežici / Bojan Rajšek. – Delo, št. 56 (8. 3.), str. 8, foto. (Oropali so poštno poslovalnico v Vidmu.) *Požar podtaknil mladoletnik / Bojan Rajšek. – Delo, št. 75 (30. 3.), str. 8. (V lesnem podjetju v sosešcini romskega naselja se vrstijo požari in kraje.) *Neznanci v crnem avdiju mamijo otroke z bomboni / Tomica Šuljic. – Sn, št. 96 (17. 4.), str. 5, foto. (Po-licisti preiskujejo primere nagovarjanja otrok v Grosupljem.) *Z novim k bivšemu za 3 tedne, tam sta že 5 let! / Vladimir Jerman. – Sn, št. 121 (15. 5.), str. 5, foto. (Fran-ci Novak iz okolice Šmarja poskuša izseliti mater svojega otroka in njenega partnerja iz hiše.) *V Grosupljem ukradli 70 dragocenih palic / B. R. – Delo, št. 223 (30. 5.), str. 8. (Z vodnjaka, ki ga je izdelal kipar Jiri Kocica, so ukradli 70 bakrenih palic, ki držijo odtise dlani Grosupeljcanov.) *Brezposelni Boštjan je utonil v reki Krki / Sebastijan Ozmec. – Sn, št. 275 (18. 10.), str. 2, foto. (Boštjan Blatnik je utonil v Krki.) *Kajžarjeva smrt še vedno skrivnostna / Vojko Zakrajšek. – Sn, št. 312 (26. 11.), str. 6, foto. (VKuželjevcu pri Ambrusu še niso pojasnili smrti Jožeta Glavana iz leta 1989.) *Sto gasilcev rešilo kmetijske stroje / B. R. – Delo, št. 263 (14. 11.), str. 8, foto. (Skladišce podjetja Ganga v Boštanju pri Grosupljem je unicil požar.) *Škufcevima ogenj vzel hišo, prihranke in psa / Aleksander Brudar. – Sn, št. 301 (15. 11.), str. 3, foto. // Koncert za pogorelce / M.G. – Sn, št. 330 (14. 12.), str. 21, foto. (Požar v Brezovem Dolu je unicil hišo Andreje in Vinka Škufca.) *82-letnega Toneta pobili z vilami in kolom / Lovro Kastelic. – Sn, št. 305 (19.11.), str. 1+3, foto. // Nasilen že pri petnajstih / mfr. – Dn, št. 266 (17. 11.), str. 16. (Antona Lukšeta so pred njegovo hišo napadli trije Romi.) *Družina ostala brez strehe nad glavo / U. P. – Sn, št. 329 (13. 12.), str. 11, foto. (Zgorelo je ostrešje hiše Kajzerjevih iz Doba pri Šentvidu.) 2013 Za umor partnerja že drugic obsojena / Jure Predanic. – Sn, št. 4 (5. 1.), str. 12, foto. // Zahvala morilke za 10 let zapora / Peter Lovšin. – Dn, št. 14 (5. 1.), str. 14, foto. // Sklenjeni krog indicev zapecatil usodo morilke / Jure Predanic. – Delo, št. 55 (5. 1.), str. 7, foto. // Najprej oprošcena, zdaj obsojena / Tina Recek. – Vecer, št. 69 (5. 1.), str. 4, foto. // Bo šla pri 72 letih sedet za deset let? / Boštjan Celec. – Sn, št. 349 (27. 12.), str. 5, foto. (Ljubica Vozlic je bila obsojena na 10 let zapora zaradi umora Karla Weissa.) *Morilec Peric pogorel na evropskem sodišcu / Boštjan Celec. – Sn, št. 146 (1. 6.), str. 3. (Trojni morilec družine Peric – Rakic iz Grosupljega je prejel sporocilo iz Bruslja, da se sodišce za clovekove pravice z njim ne bo ukvarjalo.) 35 JAVNA UPRAVA 2012 *Poslovilni objekt že junija / J. A. – Dl, št. 5 (2. 2.), str. 5, foto. // Šentviška mrliška vežica za 720.000 EUR / Vladimir Jerman. – Sn, št. 71 (22. 3.), str. 3, foto. (Položnice za mrliško vežico v Šentvidu pri Sticni, Dobu, Temenici in Sobracah razburile krajane.) *Totalna vojna odpadkom / Bojan Rajšek. – Nedelo, št. 6 (12. 2.), str. 12, foto. (Grosuplje bo dobilo 240-li­trske zeleno-rumene zabojnike za 12.000 domov.) *Podžupana bo nadzirala kar žena / Bojan Rajšek. – Delo, št. 46 (25. 2.) str. 16. (Imenovanje Janje Garvas Hocevar v obcinski nadzorni odbor vzbuja pomisleke.) *Prehodna zmešnjava na progi do Grosupljega / Vera Brkic. – Dn, št. 67 (21. 3.), str. 12, foto. // LLP s kupom novosti / Vera Brkic. – Dn, št. 204 (4. 9.), str. 9. (Na avtobusih 3G lahko placujemo z denarjem ali s kartico urbano.) *Župan razrešil Pleterskega / Bojan Rajšek. – Delo, št. 79 (4. 4.), str. 13, foto. (Za v. d. direktorja obcinske uprave je bil imenovan Dušan Hocevar.) *Povezovalni most / Slavko Mirtic. – Kg, št. 17 (25. 4.), str. 19, foto. (Dotrajani leseni most med žužem­berško Drašco vasjo in ivanškim Bregom bo zamenjal nov betonski most.) *Obcinski praznik v Ivancni Gorici / J. A. – Dl, št. 21 (24. 5.), str. 5. // V turizmu vidijo svojo priložnost / Janja Ambrožic. – Dl, št. 22 (31. 5.), str. 5, foto. (Odprli so javno otroško igrišce pri OŠ Višnja Gora, zadnjo info tocko v Sobracah in na slovesnosti podelili obcinske nagrade.) *Iz Grosupljega na Brdo prišla nova direktorica / Miran Šubic. – Dn, št. 137 (15. 6.), str. 4. (Mag. Janja Hocevar.) *Vsmeteh tudi lepo ohranjena oblacila in obutev. – Nedelo, št. 30 (29. 7.), str. 8, foto. (Vcrnih zabojnikih so našli biorazgradljive odpadke in še ohranjena oblacila in obutev.) *Sami vsega ne bodo zmogli / J. A. – Dl, št. 33 (16. 8.), str. 5, foto. (Do leta 2017 morajo v obcini Ivancna Gorica zgraditi 30 kanalizacijskih omrežij, za zasebne male cistilne naprave bodo dajali subvencije.) *Za petino cenejše ogrevanje / J. A. – Dl, št. 40 (4. 10.), str. 3, foto. (Šoli in vrtec bodo v Ivancni Gorici ogrevali z biomaso.) *Bavarska obcina odpira razpise za podjetja iz Ivancne Gorice / Ksenija Koren. – F, št. 198 (15. 10.), str. 6. // Iz krize tudi s cezmejnimi posli / J. Ambrožic. – Dl, št. 42 (18. 10.), str. 2, foto. (Na razpise bavarske obcine so bodo lahko prijavljala podjetja iz Ivancne Gorice.) *Janšev župan menca, obrtniki bežijo / Novica Mihajlovic. – F, št. 216 (12. 11.), str. 7, foto. (Akrapovic seli proizvodnjo v Belo krajino.) *Postavili drugo soncno elektrarno / Dl, št. 52 (27. 12.), str. 33, foto. (Eltec Petrol je postavil soncno elek­trarno na zdravstveni dom v Ivancni Gorici.) 2013 *Obcina pomaga do strehe nad glavo / J. Ambrožic. – Dl, št. 3 (17. 1.), str. 5. (Obcina Ivancna Gorica bo kupila 3 ali 4 stanovanja in jih oddajala kot neprofitna.) *Delali na 35 projektih / J. A. – Dl, št. 9 (28. 2.), str. 5. (Gradili bodo vrtec in šolo v Zagradcu, cesto skozi Vir, kanalizacijo v Višnji Gori, vodovode, poslovilni objekt na Muljavi.) *Casino Kongo. Župan Verlic bi se šel s Pececnikom igralništvo / Vanja Alic. – Dn, št. 82 (9. 4.), str. 10, foto. // Obcina bo z Jocem Pececnikom vodila igralništvo / Vanja Alic. – Dn, št. 84 (11. 4.), str. 10. // Šolo na Polici bodo zidali z igrami na sreco / Bojan Rajšek. – Delo, št. 86 (11. 4.), str. 11, foto. // VGrosupljem žive igre, bingo in turnirji v pokru / Vanja Alic. – Dn, št. 85 (12. 4.), str. 12, foto. // Grosupeljcani s peticijo proti igralnici / Bojan Rajšek. – Delo, št. 96 (25. 4.), str. 12. // Obcani proti igralniškemu turizmu / Vanja Alic. – Dn, št. 96 (25. 4.), str. 10, foto. // Žive igre na sreco ne bo / Živa Rokavec. – Dn, št. 101 (4. 5.), str. 11, foto. // Grosupeljcani zbirajo podpise proti igralnici / Vanja Alic. – Dn, št. 104 (8. 5.), str. 10, foto. // Zbiralci podpisov poslani na klop / Vanja Alic. – Dn, št. 109 (14. 5.), str. 12, foto. // Svetniki bodo še enkrat odlocali / val. – Dn, št. 119 (25. 5.), str. 12. // Joc Pececnik: Razmišljamo o odhodu iz Grosuplja / Bojan Rajšek. – Delo, št. 121 (28. 5.), str. 12. // Pececnik bi v Novem mestu odprl igralni salon / Dragana Stanko­vic. – Dn, št. 155 (9. 7.), str. 10. // Verlic bi rad preštel podpise / Bojan Rajšek. – Delo, št. 165 (19. 7.), str. 10. // Primer, ko se svetniki poigravajo pod krinko civilne iniciative / Vida Kocjan. – Demokracija, št. 36 (5. 9.), str. 32-35, foto. (Svetniki opozicije zbirajo podpise proti širitvi igralništva v grosupeljskem Kongu.) *Vec obcanov, vecje šole in v vrtci / J. A. – Dl, št. 22 (30. 5.), str. 5, foto. (Število prebivalcev v obcini Ivancna Gorica narašca, zato bodo gradili šolo v Zagradcu in prizidek k vrtcu v Višnji Gori.) *Župan pravi, da ima cisto vest in da mirno spi / Bojan Rajšek. – Delo, št. 112 (17. 5.), str. 8, foto. (Obcina po zapušcinski obravnavi ni izterjala oskrbnine za pokojno varovanko Doma starejših obcanov v Dobre­polju.) *Obcina Dobrepolje zrela za samoukinitev / Bojan Rajšek. – Delo, št. 129 (6. 6.), str. 11, foto. (Svetnik Palcar predlaga samoukinitev obcine.) *Virant razrešil Predalica / K. Kl. – Žurnal, št. 118 (3. 7.), str. 4, foto. // Nacelnik UE le en dan / Z. P. – Delo, št. 151 (3. 7.), str. 2 // Razrešeni Predalic ponosno zavrnil službo / Blaž Petkovic, Meta Roglic. – Dn, št. 152 (4. 7.), str. 3. // Dvomljivo imenovanje Predalica / Zoran Potic, Anže Božic. – Delo, št. 152 (4. 7.), str. 2, foto. (Boža Predalica je minister Virant razrešil z mesta nacelnika grosupeljske UE.) *Obcinske soncnice / J. R. – Sn, št. 192 (26. 7.), str. 15, foto. (Grosupeljska obcina je na njivi sredi Šmarja posadila soncnice.) Država se je koncno lotila starih dolgov / Vanja Alic. – Dn, št. 171 (26. 7.), str. 12. (S polnim avtocestnim prikljuckom v Šmarju – Sapu bi ublažili prometne zamaške na Škofljici.) *Ob 120-letnici železniške proge Grosuplje-Kocevje. Kocevje bolj odrezano od sveta kot v 19. stoletju / Simona Fajfar. – Delo, št. 218 (20. 9.), str. 4, foto. // Po 120 letih vlak le v Ribnico / Petra Šolar. – Dn, št. 219 (21. 9.), str. 3, foto. // Župani z drezino do Kocevja / M. Leskovšek-Svete. – Dl, št. 35 (29. 8.), str. 9, foto. // Jubilej kocevske proge / J. A. – Dl, št. 39 (26. 9.), str. 1, foto. (Ob 120-letnici odprtja železniške proge Grosuplje-Kocevje je vlak župane po prenovljeni progi popeljal le do Ribnice, za obnovo do Kocev­ja je zmanjkalo denarja.) *Po desetletju priprav dobili OPN / J. A. – Dl, št. 36 (5. 9.), str. 5, foto. (Obcina Ivancna Gorica je sprejela Obcinski prostorski nacrt, ki bo omogocil razvoj podjetij in krajevnih skupnosti.) *V Zagradcu nasprotujejo spremembi / J. A. – Dl, št. 44 (30. 10), str. 5, foto. (Pošto Zagradec naj bi pre­oblikovali v pogodbeno.) *Nad nekdanjimi grobovi se bodo igrali otroci / Bojan Rajšek. – Delo, št. 257 (7. 11.), str. 11, foto. (Na obmocju starega pokopališca bodo uredili park, parkirišce in otroško igrišce.) *Poštar dobil zapornico, otroci še ne / Bojan Rajšek. – Delo, št. 292 (18. 12.), str. 12, foto. (Na obmocju obcine Grosuplje urejajo zapornice ob prehodih cez kocevsko progo.) 36 SOCIALNA VPRAŠANJA 2012 *Pušcal jim je kri in se rešil vojske / Damir Gorjanc. – Sn, št. 38 (16. 2.), str. 12, 21, foto. (Grosupeljskih krvodajalcev je 95.) *Miti o supermamah morajo pasti / Majda Hostnik. – Dn, št. 58 (10. 3.), str. 18-19, foto. (Manuela Ham je socialna delavka in vodja hiše zavetja Palcica v Grosupljem.) *Zakonik bi centrom odvzel dvojno vlogo / Janja Ambrožic. – Dl, št. 16 (12. 4.), str. 3 (Zavod za socialno delo v Grosupljem je leta 2011 obravnaval 32 družin zaradi nasilja ali zanemarjanja.) *Mirko Lebar je trmast: »Ne dam se!« / Lovro Kastelic. – Sn, št. 155 (18. 6.), str. 10+15, foto. (Invalid na vozicku živi v najemniškem stanovanju na Peci nad Grosupljem.) *Ceneje od doma za starejše obcane / J. A. – Dl, št. (30. 8.), str. 5, foto. (Ivancna Gorica je pristopila v mrežo starosti prijaznih obcin z ureditvijo dveh medgeneracijskih središc.) *Bivanje bo boljše / Bojan Rajšek. – Delo, št. 211 (12. 9.), str. 12. // Blagoslov prizidka ob Domu Grosuplje / K. H. – D, št. 38 (23. 9.), str. 20, foto. (Zidajo prizidek k Domu starejših obcanov v Grosupljem.) *Vse življenje v rejniški družini / J. Ambrožic. – Dl, št. 51 (20. 12.), str. 2, foto. (Center za socialno delo Grosuplje ima 12 rejniških družin in v njih 18 otrok.) 2013 *Državni zavod Prizma ne placuje prispevkov za zaposlene / Bojan Rajšek. – Delo, št. 108 (13. 5.), str. 3, foto. // Financni polom državnega zavoda Prizma / Bojan Rajšek. – Delo, št. 115 (21. 5.), str. 11, foto. // Racunovodstvo v zmoti, Alojz naj placa 1500 EUR / Aleksander Brudar. – Sn, št. 198 (24. 7.), str. 5, foto. // Duševno prizadete država mece iz hiše / Milan Glavonjic. – Sn, št. 223 (19. 8.), str. 5, foto. // »To je naš dom in ne želimo oditi / Petra Šolar. – Dn, št. 192 (21. 8.), str. 10, foto. // Stanovalci bivalnih enot placujejo tuje napake . – Delo, št. 193 (22. 8.), str. 12, foto. // Prizma Ponikve pod Dom upokojencev Ptuj / Petra Šolar. – Dn, št. 194 (23. 8.), str. 11. // Ministrstvo je moralo vedeti za nepravilnosti / Simona Fajfar. – Delo, št. 195 (24. 8.), str. 10. // »Veseli smo, da ostajamo doma« / Simona Fajfar. – Delo, št. 200 (30. 8.), str. 10. // Enoti v Sodražici in Predstrugah ostajata / Petra Šolar. – Dn, št. 204 (4. 9.), str. 13, foto. // Iz zavoda Ponikve le prek njihovih trupel / Milan Glavonjic. – Sn, št. 247 (12. 9.), str. 5, foto. // Kazensko ovadili tudi davcno upravo / Simona Fajfar. – Delo, št. 312 (14. 9.), str. 16, foto. // Država razrešila razkritelje nepra­vilnosti / Simona Fajfar. – Delo, št. 241 (17. 10.), str. 12, foto. // Doklova tudi v zavodu Prizma Ponikve. –Vecer, št. 27 (24. 20.), str. 23, foto. (Revizorji v Ponikvah, vodstvo pricakuje pomoc države. Bivalni enoti v Sodražici in Predstrugah ostaneta.) *Iris Hvala Krušic, domska zdravnica / Nina Knavs. – Dn, št. 206 (6. 9.), str. 7, foto. (Domska zdravnica v Domu starejših obcanov Grosuplje in Posebnem javnem zavodu Ponikve.) *Pot iz brezna je naporna, a obstaja / J. Ambrožic. – Dl, št. 39 (26. 9.), str. 13, foto. (Zdravljenje odvisnosti v zavodu Pelikan – Karitas v Višnji Gori.) *Skromen dom z velikim nasmehom / Katarina Nemanic Mal. – Delo in dom (pril. Dela), št. 39 (2. 10.), str. 34-37, foto. (Vzgojiteljici iz Vrtca Kekec Grosuplje Judita Rajnar in Tatjana Vatovec sta z dobrodelnimi akcijami uspeli pomagati družini Adamlje iz Sel pri Sobracah do urejenega doma, prilagojenega bolniku na vozicku.) 36 ROMI 2012 *Od-pre-mišljanje »Romov« / Ana Podvršic. – CKZ, l. 39, 2012, št. 247, str. 7-8. (Romi niso homogena skupnost.) *Proces komodifikacije delovne sile v slovenski tranziciji. Konstrukcija Romov in dekonstrukcija dela­vskega razreda / Ana Podvršic. – CKZ, št. 247, str. 83-101, foto. (Rome proucujejo antropologi in ugota­vljajo podobnosti in razlike, posebej so obravnavani grosupeljski Romi, saj je avtorica Grosupeljcanka.) *Romski izobraževalni inkubator za mlade / fr. – Dn, št. 30 (6. 2.), str. 39, foto. (Vromskem izobraževal­nem inkubatorju v naselju Smrekec v Grosupljem bodo poucevali romske otroke in usposabljali strokovne delavce za delo z romskimi otroki.) *Denar za romske radijske oddaje / Bojan Rajšek. – Delo, št. 43 (22. 2.), str. 14. (Radio Zeleni val bo po podpisu pogodbe pripravil 12 romskih oddaj.) *Premalo denarja za vsa romska naselja / Bojan Rajšek. – Delo, št. 50 (1. 3.), str. 19. (Obcina Grosuplje je prijavila na razpis ureditev komunalne infrastrukture v Smrekcu.) *Veleposlanik zaradi Romov k županu / Bojan Rajšek. – Delo, št. 68 (22. 3.), str. 13, foto. // Americana moti romski Smrekec / Sebastijan Ozmec. – Sn, št. 82 (2. 4.), str. 2, foto. (Ameriški veleposlanik Mussome­li ogorcen nad razmerami v romskem naselju Smrekec.) *Obcina ni pomagala romski družini / Vanja Alic, Luka Lukic. – Dn, št. 68 (22. 3.), str. 9, foto. (Družina Litanj bi zimo bolje preživela v praznem bivalniku kot v bivalni prikolici.) *Strojanovi nemara nazaj v Ambrus / Vanja Alic. – Dn, št. 111 (16. 5.), str. 7, foto. // Izsiljujejo državo in vnašajo nemir v Suho krajino / Bojan Rajšek. – Delo, št. 111 (16. 5.), str. 4, foto. // Strojanovi v izvidnici, Ambrus že na nogah / Sebastijan Ozmec. – Sn, št. 123 (17.5.), str. 5, foto. // Strojanovih v Ambrusu niso videli / Vanja Alic. – Dn, št. 112 (17. 5.), str. 9, foto. // Proti Strojanovim tudi Romi / Bojan Rajšek. – Delo, št. 112 (17. 5.), str. 4. // Strojanovi bi morali elektriko placevati sami / Bojan Rajšek. – Delo, št. 114 (19. 5.), str. 16. // Strojanovi imajo spet elektriko / Bojan Rajšek. – Nedelo, št. 20 (20. 5.), str. 3, foto. // Ambrus klice Ambrus / Biserka Karneža Cerjak. – Reporter, št. 21 (21. 5.), str. 26. // Novo poglavje v romanu Strojanovi. – Demokracija, št. 22 (31. 5.), str. 29-30, foto. // Zaradi Strojanovih tokrat ni bilo barikad / J. A. – Dl, št. 21 (24. 5.), str. 23, foto. (Iz Roj, Šentvid pri Ljubljani, se hocejo Strojanovi preseliti, ker so jim odklopili elektriko. Lastništvo v Rojah je urejeno in elektriko bodo morali placevati sami.) *Na barakah bi imeli številke / Bojan Rajšek. – Delo, št. 145 (26. 6.), str. 4. (Vnaselju Smrekec Romi živijo že 12 let, pa nimajo hišnih številk, da bi lahko prijavili svoje stalno prebivališce.) *V Soncnih dvorih za preselitev Romov / Bojan Rajšek. – Delo, št. 204 (4. 9.), str. 11, foto. (Stanovalci imajo dovolj dima iz romskega naselja Smrekec.) *Romi unicili lokal v Grosupljem. – Delo, št. 221 (24. 9.), str. 8. // Romi razdejali lokal, prihaja novi Ambrus? / Sebastijan Ozmec. – Sn, št. 251(24. 9.), str. 3, foto. (V Pupa Pubu so razdejali prostor, trije so bili ranjeni.) *Upor v Ambrusu pred višjimi sodniki / Mitja Felc. – Sn, št. 291 (5. 11.), str. 10, foto. // Žrtve policijskih udarcev ali izgredniki? / Mitja Felc. – Delo, št. 255 (5. 11.), str. 7, foto. // Obsojeni za protest pri Ambrusu / Sven Berdon. – Dn, št. 277 (30. 11.), str. 14, foto. // Država mu je placala, sodišce pa obsodilo / Boštjan Celec. – Sn, št. 331 (15. 12.), str. 5, foto. (Višje sodišce ugotavlja, ali so bili Branivoj Kajdiž in še dva vašcana Ambrusa žrtvi policijskega nasilja ali izgredniki.) 2013 *Koncana zadnja epizoda zgodbe v Ambrusu / Iva Ropac. – Delo, št. 120 (27. 5.), str. 7, foto. // Kajdiž je umaknil tožbo za Ambrus / Boštjan Celec. – Sn, št. 141 (27. 5.), str. 3 , foto. (Kajdiž je umaknil tožbo proti policistoma in tako je konec afere Strojanovi in Ambrus.) *Strojanovi so se hoteli preseliti nad Grosuplje?! / Aleksander Brudar. – Sn, št. 143 (29. 5.), str. 1, foto. (Mirko Lipar je potrdil, da so hoteli Strojanovi priti na Polico.) *Romska mladež si želi druženja s slovenskimi otroki / Ana Cefarin. – Dn, št. 155 (8. 7.), str. 21. (Prosto­voljci mladinskega informativnega centra so organizirali štiridnevni oratorij z romskimi otroki.) 37 ŠOLSTVO 2012 *Soncna elektrarna za pomoc revnim ucencem / Vladimir Jerman. – Sn, št. 79 (30. 3.), str. 6, foto. (OŠ Sticna ima najvecjo soncno elektrarno na katerikoli javni stavbi.) *Razdaljo premagovali z dvema elastikama / vbr. – Dn, št. 77 (2. 4.), str. 10, foto. (Osnovnošolci iz Grosu­pljega znova postavili rekord v tekmovanju elastomobilov.) *Šola na Kopanju je koncno varna / Bojan Rajšek. – Delo, št. 111 (16. 5.), str. 14. // V obnovljeni šoli se je pojavila vlaga / Bojan Rajšek. – Delo, št. 149 (30. 6.), str. 14. (Obcina Grosuplje je prenovila 147 let staro šolo.) *Za polne vrtce kriva Ljubljana / Bojan Rajšek. – Delo, št. 129 (6. 6.), str. 14. (Pred vrati vrtcev bo ostalo 310 otrok.) *V vrtec bi radi sprejeli vse / J. A. – Dl, št. 28 (12. 7.), str. 2, foto. (V obcini Ivancna Gorica primanjkuje mest v vrtcih zaradi priseljevanja in povecevanja rojstev.) 2013 *Vzgojiteljica je osumljena trpincenja otrok / Bojan Rajšek. – Delo, št. 12 (15. 1.), str. 13, foto. // Strah star-šev pred vzgojiteljico iz Vidma / Bojan Rajšek. – Delo, št. 135 (13. 6.), str. 11, foto. // Osumljena trpincenja zdaj pazi najmlajše otroke / Delo, št. 239 (15. 10.), str. 4, foto. (Iz vrtca Ringaraja na Vidmu v Dobrepolju bo vzgojiteljica premešcena v Kompolje.) *Na Muljavi šolski muzej / Boris Dolnicar. – Sn, št. 149 (4. 6.), str. 10+19, foto. (Vkleti muljavske šole so našli stare šolske predmete in uredili muzej.) *Prenavljajo nekdanjo šolo / J. A. – Dl, št. 19 (9. 5.), str. 5, foto. (Vzapušceni stari šoli v Hrastovem Dolu so uredili prostore za druženje in prostocasne dejavnosti.) *Moji babici je njena pripovedovala / Zlata Kastelic. – Dl, št. 19 (9. 5.), str. 17, foto. (Mladi raziskovalci so v Zagradcu ob Krki raziskovali ljudsko izrocilo.) *Na Muljavi odprli šolski muzej / J. A. – Dl, št. 23 (6. 6.), str. 5, foto. (Zbirka je nastajala vec desetletij.) *Devet ucencev in uciteljica v nevarni šoli / Bojan Rajšek. – Delo, št. 131 (8. 6.), str. 16, foto. (Dotrajana podružnicna šola v Ponikvah v obcini Dobrepolje.) *Tretje šolsko poslopje v 250 letih. – Sn, št. 158 (13.6.), str. 14, foto. ( Osnovna šola Dobrepolje na starih razglednicah.) *Šola dobila novo streho / J. A. – Dl, št. 33 (16. 8.), str. 5, foto. (Vihar je odkril streho nad telovadnico šole v Šentvidu pri Sticni.) *Podelili koncesijo za 11 oddelkov / Anita Vošnjak. – Dn, št. 192 (21. 8.), str. 10. (Zasebni vrtec Soncek iz Brezja pri Grosupljem kupuje vrtec v Kamniku.) *Muljavska šola z novo streho / J. A. – Dl, št. 34 (22. 8.), str. 5, foto. (Od 1947. leta streha ni bila deležna vecjih vlaganj.) *Za petino cenejše ogrevanje / J. A. – Dl, št. 41 (10. 10.), str. 34, foto. (Nova kotlovnica v Ivancni Gorici deluje na biomaso.) *V Višnji Gori novi prostori za 33 malckov / B. R. – Delo, št. 289 (14. 12.), str. 11. (Prizidek k vrtcu bo sprejel še 33 otrok.) 379 DRUŠTVA 2012 *Martinu Knepu za 90 let / Sebastjan Kastelic. – Gasilec, št. 1 (jan.), str. 38, foto. (Portret Gasilca PGD Polica.) *Ivanu Jeršinu za 80 let / Ivica Zupancic. – Gasilec, št. 1 (jan.), str. 38, foto. (Portret gasilca PGD Kriška vas.) *Jožetu Virantu za 80 let / Ivica Zupancic. – Gasilec, št. 1 (jan.), str. 38, foto. (Portret gasilca PGD Kriška vas.) *Janezu Borštniku za 50 let / Ivica Zupancic. – Gasilec, št. 1 (jan.), str. 40, foto. (Portret gasilca PGD Kriška vas.) *Zagorel gasilski dom / R. N. – Nedelo, št. 14 (8. 4.), str. 10, foto. // Na veliko soboto zgorel gasilski dom / Vladimir Jerman. – Sn, št. 89 (10. 4.), str. 4, foto. // Pogorel gasilski dom v Škocjanu / Martin Tomažin. – Gasilec, št. 5 (maj), str. 14, foto. (V Škocjanu pri Turjaku je zgorel gasilski dom.) *Jožetu Kramarju za 90 let / Brane Praznik. – Gasilec, št. 5 (maj), str. 50, foto. (Portret gasilca PGD Ra-dohova vas.) *Odprtje sezone v Krški jami / Bojan Rajšek. – Sn, št. 109 (3. 5.), str. 14, foto. (Ogledi jame so možni ob sobotah, nedeljah in praznikih.) *Živahno v Županovi jami. – Nedelo, št. 21 (27. 5.), str. 38, foto. (Vjamo so se spustili skozi prvotni vhod po vrvi.) *5. obcinski orientacijski tek gasilske mladine GZ Sticna / Miha Slapnicar. – Gasilec, št. 6 (jun.), str. 50, foto. *Netopirji – leteci sesalci / Damjan Viršek. – Šr, št. 63 (15. 6.), str. 12, foto. (Skrivnostne goste v kraškem podzemlju Županove jame bomo spoznavali v septembru.) *Županova jama – lepotica dolenjskega krasa / D. Vi. – Sn, št. 161 (24. 6.), str. 2-3, foto. // Dolenjska pod-zemna lepotica / A. Ž. – Vzajemnost, št. 7-8 (jul.-avg.), str. 87, foto. (Blizu Grosupljega si lahko ogledate turisticno opremljeno Županovo jamo.) *46 mladih gasilcev PGD Sticna v Secovljah / Urša Skubic, Neža Strmole. – Gasilec, št. 7/8 (jul.-avg.), str. 55-56 : ilustr. *Žanjice / S. Mirtic. – Dl, št. 28 (12. 7.), str. 30, foto. (Turisticno društvo Zagradec na Kitnem Vrhu priredi vsako leto tekmovanje žanjic.) *Poroka v kraškem podzemlju / D. Vi. – Nedelo, št. 36 (9. 9.), str. 40, foto. (Nekdanja grosupeljska tabor-nika sta sklenila zakonsko zvezo v Županovi jami.) *Evropska noc netopirjev / Damjan Viršek. – F, št. 33 (21. 9.), str. 16, foto. (V Županovi jami je Društvo za proucevanje in varstvo netopirjev predstavilo te nocne sesalce.) *Jubilej TD Muljava / J. A. – Dl, št. 44 (30. 10.), str, 28, foto. (Ob 30-letnici Turisticnega društva Muljava so podelili priznanja urejenim turisticno-informacijskim tockam na krožni poti Prijazno domace.) *Vaje gasilk GZ Grosuplje »Požar Županova jama«. – Gasilec, št. 11/12 (nov.-dec.), str. 52-53, foto. (Or­ganizator je bilo PGD Zagradec.) *Gasilke GZ Grosuplje v Zagradcu. – Gasilec, št. 11/12 (nov.-dec.), str. 78, foto. (PGD Zagradec.) 2013 *Ivici Zupancic za 70 let / Lojze Ljubic. – Gasilec, št. 1 (jan.), str. 42, portret. (Clanica GZ Ivancna Gorica.) *Pestro jesensko dogajanje v Gasilskem centru Sticna / Judita Strmole Ljubic. – Gasilec, št. 2 (feb.), str. 28, foto. *Srecanje starejših gasilcev GZ Ivancna Gorica / Neža Strmole. – Gasilec, št. 2 (feb.), str. 36, foto. *Stiški Gasilcek / Neža Strmole. – Gasilec, št. 2 (feb.), str. 43, foto. (Gasilec kot Božicek.) *Netopirji, skrivnostni gostje v kraškem podzemlju / S. L. – Sn (pril. Prvomajske pocitnice), št. 88 (31. 3.), str. 7, foto. (Med ogledom Županove jame lahko vidimo netopirje.) Do Županove jame. – Delo, št. 89 (17. 4.), str. 16. (Vsakoletni pohod po pešpoti E6 iz Grosupljega do Županove jame.) *Po vrvi v srce kraške jame / D. Vi. – Nedelo, št. 22 (2. 6.), str, 4, foto. (V Županovo jamo so se spustili po vrvi skozi stari vhod.) *Razkošje krasa blizu Ljubljane. – Delo, št. 157 (10. 7.), str. 16, foto. (Ogled Županove jame je možen vsako soboto, nedeljo in praznik.) *Napad na rdecega petelina v Velikem Mlacevem / Jože Miklic. – Gasilec, št. 7-8 (jul.-avg.), str. 61, foto. (Gasilska vaja in veselica.) *Gasilska orientacija v Veliki Loki / Jože Miklic. – Gasilec, št. 7-8 (jul.-avg.), str. 68, foto. *Kupili novo gasilsko vozilo / J. A. – Dl, št. 31 (1. 8.), str. 5, foto. (PGD Ambrus je ob 105. obletnici društva prevzelo moderen kamion.) *Vletu dni sezidali nov gasilski dom / Milan Glavonjic. – Sn, št. 211 (6. 8.), str. 2, foto. (Škocjanski gasilci leto dni po požaru sezidali nov gasilski dom.) *Ne tic ne miš, vsekakor pa ne Drakula ali vampir / Darja Valentincic. – Dn, št. 208 (9. 9.), str. 23, foto. (Mednarodna noc netopirjev v Županovi jami.) *Med gasilci v Cušperku je vec žensk kot moških / S. O. – Sn, št. 260 (25. 9.), str. 6, foto. (VCušperku je med 230 prebivalci 206 gasilcev.) *Dan odprtih vrat PGD Višnja Gora / Miha Slapnicar. – Gasilec, št. 11-12 (nov.-dec.), str. 76, foto. 39 ETNOLOGIJA 2012 *Velika Dobrava pri Višnji Gori / Marinka Marincic Jevnikar. – Kg, št. 1 (4. 1.), str. 6, foto. (Društvo pri­jateljev konj Višnja Gora vsako leto organizira blagoslovitev konj na štefanovo). *Razstava poprtnikov v Dobrepolju / Nada Lunder. – Kg, št. 2 (11. 1.), str. 20, foto. (Društvo podeželskih žena Dobrepolje Struge je razstavilo poprtnike.) *Deset obrazov enega pusta. Podivci in petelini iz Ponikev / Primož Hieng. – Nedelo, št. 7 (19. 2.), str. 23, foto. (Med maskami iz vse Slovenije so predstavljene tudi mackare iz Ponikev v Dobrepolju.) *Ivanški pust / J. A. – Dl, št. 8 (23. 2.), str. 5, foto.(Obcina in plesni klub Guapa sta organizirala pustno povorko.) *5 predmetov Borisa Kuharja / S. Š. – Delo, št. 57 (9. 3.), str. 34-35, foto. (Etnolog dr. Boris Kuhar je izbral svojih pet najljubših predmetov.) *Sejem na Zdenski rebri / Nada Lunder. – Kg, št. 14. (4. 4.), str. 20, foto. (DPŽ – Društvo podeželskih žena Dobrepolje Struge je pri sv. Antonu nad Zdensko vasjo priredilo velikonocni sejem.) *Veselje za veliko noc / Marinka Marincic Jevnikar. – Kg, št. 14 (4. 4.), str. 1, foto. (DPŽ Ivanjšcice iz Ivancne Gorice so pripravile velikonocna jedila.) *Etnološki raziskovalni tabor / J. A. – Dl, št. 14 (5. 4.), str. 5, foto. (VOŠ Sticna so spoznavali stare obicaje, igrace in jedi.) *Pogled na Ljubljano skozi lacne oci : etnolog Boris Kuhar o Ljubljani nekoc in danes / Janina Žagar. – Naša žena, št. 6 (jun.), str. 38-41, foto. *Do Trsta in nazaj v štirih dneh / Janja Ambrožic. – Dl, št. 31 (2. 8.), str. 17, foto. (Leopold Sever je v Višnji Gori s svojo skupino iz Ivancne Gorice obudil spomin na kulcarje, revne kmete, ki so v kulcah v Trst vozili domace pridelke in za pot peš porabili štiri dni.) *Srecanje treh društev v dobrepoljski dolini / Nada Lunder. – Kg, št. 48 (28. 11.), str. 20, foto. (DPŽ Ivanc­na Gorica, Grosuplje in Dobrepolje.) *Za zdravje, sreco in rodovitnost / Barbara Remec. – Kg, št. 51 (19. 12.), str. 20, foto. (Razstava bogato okrašenih božicnih kruhov v Dobrepolju.) 2013 *Mojih 25 let v muzeju / Boris Kuhar. – Etnolog, št. 23, str. 317-321, foto. (Dr. Boris Kuhar je bil direktor Slovenskega etnografskega muzeja v letih 1962-1987.) *Po stopinjah raziskovalnih ekip v Škocjanskih hribih / Boris Kuhar. – Glasnik SED, št. 3-4, str. 146-147, foto. (Strokovna ekskurzija clanov SED je obiskala škocjanske hribe, kjer je raziskovala v letih 1948 in 1964. Dr. Boris Kuhar je gradivo, zbrano v Škocjanskih hribih, objavil v knjigi Odmirajoci stari svet vasi.) *Dobrepolje / Dušica Kunaver. – V: Pripovedi, miti in legende … iz krajev Osrednjeslovenske regije, 2013, str. 34-35. (Dobrepoljska dolina stoji na jezeru, Grašcak z gradu na Gorici in bistroumni kmetje, Dobrepoljski lipov gaj.) *Grosuplje / Dušica Kunaver. – V: Pripovedi, miti in legende … iz krajev Osrednjeslovenske regije, 2013, str. 32-33. (Taborska ali Županova jama, Cebele rešile Cerovo in šentjurski tabor pred Turki.) *Ivancna Gorica / Dušica Kunaver. – V: Pripovedi, miti in legende … iz krajev Osrednjeslovenske regije, 2013, str. 30-31 (Višnja Gora in višnjegorski polž, Samostan Sticna in neznana ptica, Krka od zmaja do hudica.) *Stara furmanska gostilna pri Kamencanu v Višnji Gori / Valentin Skubic. – Glasnik SED, št. 1-2, str. 187-189, foto. (Ob stari državni cesti med Ljubljano in Novim mestom je bilo veliko furmanskih gostiln.) *Razlicne zgodbe / Valci Ravbar. – Slovstvena folkloristika, 2013, št. 1-2, str. 46-47. (Zgodbe iz Ivancne Gorice: Mojškra, Krojaške in cevljarske, Svet Primaš, kaj kimaš, greš gobe sejat?, »Štalno letalo«.) *Ponikovski fant za pusta na dopust! / Primož Hieng. – Sn, št. 39 (20. 2.), str. 21, foto. (Znacilne mackare Dobrepoljske doline in njenega preddverja v Ponikvah.) *Ujela sem svet, ki izginja / Stane Mažgon. – Jana, št. 10 (5. 3.), str. 26-27, foto. (Kustosinja Fanci Šarf se spominja terenskega dela v Škocjanu in Št. Juriju.) *Potica za Guinnessovo knjigo rekordov / Darko Naraglav. – Sn, št. 81 (24. 3.), str. 40, foto. (Loncarski mojster Boštjan Dobovšek iz Žalne je ob pomoci Blaža Konca izdelal model za potico velikanko.) *Odražajo umetelnost in spretnost gospodinj / M. Leskovšek-Svete. – Dl, 51 (19. 12.), str. 31, foto. (Po-prtniki z velikolaškega in dobrepoljskega obmocja na razstavi v Dobrepolju.) *Za blaginjo v prihajajocem letu / Barbara Remec. – Kg, št. 51 (18. 12.), str, 1+32, foto. (Poprtnike pecejo tudi moški.) *Zadišalo po licnih poprtnikih / Milan Glavonjic. – Sn, št. 344 (20. 12.), str. 21, foto. (Poprtnike je v Dobre­polju razstavilo 45 gospodinj.) 5 EKOLOGIJA. NARAVA 2012 *Na devetih deponijah se bojijo crnega scenarija / Bojan Rajšek. – Delo, št. 2 (4. 1.), str. 4, foto. (Tudi deponija v Špaji dolini se bori za okoljevarstveno dovoljenje.) *Nelegalne deponije z državnim blagoslovom / Tomica Šuljic. – Sn, št. 8 (11. 1.), str. 8, foto. (Na nelegalne deponije odlagajo smeti z dovoljenjem države, tudi v Špaji dolini.) *Inšpektor še ne ve, kdaj bo zaprl deponijo / Bojan Rajšek. – Delo, št. 8 (11. 1.), str. 8, foto. // Župan Verlic: Ce bodo zaprli Špajo dolino, bomo smeti vozili pred ARSO / Vanja Valic. – Dn, št. 18 (23. 1.), str. 9. (Ce bi zaprli Špajo dolino, bi prevozi na novo deponijo podražili komunalne storitve.) *Smrad iz brezna odkril odlagališce kadavrov / Milan Glavonjic. – Sn, št. 30 (6. 2.), str. 6, foto. (Tu ni vodnih zajetij, lahko pa so ogrožena vodna zajetja v okolici Dvora pri Krki.) *Vbreznu našli klavniške odpadke / Jan Konecnik. – Dn, št. 31 (7. 2.), str. 9. (Iz Brezna nad Gregorckovim lazom se širi smrad zaradi klavniških odpadkov.) *Onesnaženih je skoraj tretjina jam / M. Leskovšek-Svete. – Dl, št. 7 (16. 2.), str. 3, foto. (Trupla živali v jamah okoli Strug razpadajo in smrdijo, toda bolj nevarni so kovinski sodi in kante, saj nihce ne ve, kaj je v njih.) *Deponijo odpadkov v Špaji dolini bodo še poglobili / Bojan Rajšek. – Delo, št. 84 (11. 4.), str. 13. (S spremembami v Špaji dolini želijo zadostiti pravnim pogojem.) *Kazni so nižje od prevozov / J. A. – Dl, št. 18 (3. 5.), str. 5, foto. (Grosupeljska komunala smeti vozi v Špajo dolino kljub grožnji s kaznimi.) *Tudi v okolici Ljubljane urejeno zbiranje odpadkov. – Delo, št. 131 (8. 6.), str. 15, foto. (Neobicajni go-spodinjski odpadki spadajo na litijsko Širjavo ali v grosupeljsko Špajo dolino.) *Cistilna naprava za Špajo dolino / Bojan Rajšek. – Delo, št. 200 (30. 8.), str. 11. (Deponija Špaja dolina še vedno nima okoljevarstvenega dovoljenja.) 2013 *Upravljalci deponij pozabili na uredbo / Bojan Rajšek. – Delo, št. 7 (9. 1.), str. 11, foto. (Špaja dolina bi morala ARSO zaprositi za spremembo okoljevarstvenega dovoljenja.) *Grosuplje bo nadgradilo cistilno napravo / Bojan Rajšek. – Delo, št. 175 (31. 7.), str. 12, foto. (ARSO je dalo dovoljenje Obcini Grosuplje za rekonstrukcijo cistilne naprave.) *Naložba za cistejše porecje Krke / J. A. – Dl, št. 32 (8. 8.), str. 5, foto. (Grosupeljski župan dr. Peter Verlic, ivanški župan Dušan Strnad in direktor Rika Janez Škrabec so podpisali pogodbo o projektu Odvajanje in cišcenje odpadne vode v porecju Krke – 3. sklop.) 61 ZDRAVSTVO 2012 *Otroci deležni kakovostne oskrbe / Janja Ambrožic. – Dl, št. 12 (22. 3.), str. 5, foto. (Magdalena Urbancic, vodja centra za zdravljenje bolezni otrok iz Šentvida pri Sticni, je prejela certifikat kakovosti.) *Bi nosili dve številki premajhne cevlje? / Janja Ambrožic. – Dl, št. 20 (17. 5.), str. 21, foto. (Dane Kastelic z Velikega Kala v obcini Ivancna Gorica je predsednik Zveze paraplegikov Slovenije.) *Zelišcarji na Krvavcu / J. K. – Sn, št. 216 (20. 8.), str. 10, foto. (Mag. farmacije Jože Kukman je vec sku­pinam obiskovalcev predstavil zdravilne rastline, ki rastejo na Krvavcu.) *Multipla skleroza. Še vedno neozdravljiva bolezen / J. Ambrožic. – Dl, št. 37 (13. 9.), str. 13, foto. (Sre-canja Združenja multiple skleroze na Krki je spodbudil domacin paraplegik Tone Perko.) 2013 *Lukova ozdravitev je cudež / Katja Lavrih. – Naša družina (pril. Družine), št. 9 (3. 3.), str. 6-8, foto. (Luka Petrovcic iz Malih Lipljen je ozdravil epilepsijo z dieto in vero.) *Ksenija Peršin Zupet / J. Ambrožic. – Dl, št. 16 (18. 4.), str. 40, foto. (Pediatrinja Zdravstvenega doma Ivancna Gorica je prejela naziv Moja pediatrinja 2013.) *Priljubljena ivanška zdravnika / J. A. – Dl, št. 17 (25. 4.), str. 5, foto. (V akciji revije Viva so glasovalci izbrali dva zdravnika ZD Ivancna Gorica: Moj ginekolog je postal Andrej Pogacnik, Moja pediatrinja pa Ksenija Peršin Zupet.) *Jože Steklasa / Irena Novak. – Dl, št. 34 (22. 8.), str. 36, foto. (Po 42 letih dela se je upokojil specialist splošne kirurgije v Novem mestu Jože Steklasa, rojen v Dobrepolju.) *Zgodba, ki je pretresla svet / Katja Božic. – Jana, št. 42 (15. 10.), str. 16-17, foto. // Fantku prišili obe nogi in ga rešili / NDn, št. 42 (16. 10.), str. 7, foto. (Kirurg Marko Godina je pred 30 leti prišil odrezane noge dveletnemu fantku Dušanu Valentincicu.) *Bistveno je, da odkriješ žensko, ki se vedno skriva, ker ima modrico okoli ocesa / Maja Prijatelj. – Delo, št. 263 (14. 11.), str. 18-19, foto. (Sestre grosupeljske patronažne službe pripovedujejo o svojem delu.) 63 KMETIJSTVO 2012 Zelišcarstvo. – V: Naše kulturno bogastvo: vrednotenje nesnovne kulturne dedišcine. – Litija: Center za razvoj, str. 46-47. (Tradicija zelišcarstva se je iz samostana Sticna (Simon Ašic) prenesla še v Šentvid pri Sticni (Meta Macek) in v Zagradec (Bioplavica – Andrej Majes.) *Govedorejsko društvo Sticna praznuje 20-letnico / Lojze Podobnik. – Kg, št. 18 (2. 5.), str. 19, foto. (Po-delili so priznanja najboljšim rejcem.) *Izgubili smo cetrtino cebeljih družin / Janja Ambrožic. – Dl, št. 18 (3. 5.), str. 15, foto. (Predsednik CD Sticna je povedal, da pri njih niso imeli vecjih izgub.) Pri Hanini babici / Lea Huško Gale, Simona Horvat. – Šr, št. 11 (1. 6.), str. 10, foto. (Otroci iz vrtca Pastir-cek iz Grosupljega so obiskali jagodni nasad pri Janežicevih na Poljanah pri Sticni.) *Goltanje živih polžev celi rane na želodcu / Tamara Baric. – Sn, št. 156 (19. 6.), str. 15, foto. // Polži na krožniku / Monika Kubelj. – Reporter, št. 38 (17. 9.), str. 52-55, foto. (Blizu Šmarja – Sapa na Hudi Polici uspešno deluje polžereja Holimar, ki jo vodita Mariza in Tomaž Kern.) *Tekma srpov na Kitnem Vrhu / Boris Dolnicar. – Sn, št. 179 (13. 7.), str. 12,17, foto. (Dvanajsto tekmo­vanje v žetvi s srpom organizira Turisticno društvo Zagradec.) *Slovensko kmetijstvo brez boljšega poslovnega povezovanja ne bo preživelo / Franc Fortuna. – Kg, št. 31 (1. 8.), str. 3, foto. (Cvetko Zupancic z Vrha nad Višnjo Goro je postal predsednik KGZS.) *Zaradi suše oranje nekoliko težje / D. H. – Kg, št. 32 (8. 8.), str. 16, foto. (Na tekmovanju oracev ljubljan­ske regije sta zmagala Franc Kavšek in Anton Markovic iz Ivancne Gorice.) *Ena od poti, kako biti bliže kupcu / Dragica Heric. – Kg, št. 33 (15. 8.), str. 16, foto. (Tomaž Marincek postavlja mesomate.) *Na kmetiji, v objemu narave / Marinka Marincic Jevnikar. – Kg, št. 38 (19. 9.), str. 19, foto. // Po korakih venomer k napredku / Marinka Marincic Jevnikar. – Kg, št. 41 (10. 10.), str. 16, foto. (Na kmetiji Což v Leskovcu nad Višnjo Goro.) *Po turisticnih kmetijah / Toncka Pal. – Šr, št. 18 (23. 11.), str. 6, foto. (Grofija - Vir pri Sticni, Okorn - Pristava nad Sticno, Což - Leskovec nad Višnjo Goro.) 2013 *Rad bi nabiral zdravilne rož‘ce / Anja Pirnat. – Biobrazda, št. 5 (mar.), str. 6-10, foto. (Na obisku pri Boštjanu Romihu.) *Polži bodo leteli z Brnika / Urša Izgoršek. – Nedelo, št. 12 (24. 3.), str. 29, foto. (Miro Zupet iz Šmarja je najprej odprl vrtec, zdaj pa zacenja s polžerejo.) *Trinajstic s srpi. – Dl, št. 28 (11. 7.), str. 13, foto. // Najboljša žanjica Angela Trlep / Slavko Mirtic. – Kg, št. 29 (17. 7.), str. 17, foto. (Turisticno društvo Zagradec je pripravilo tradicionalno tekmovanje žanjic na Kitnem Vrhu.) *Poucno srecanje na kmetiji Bucar / Ana Ogorelc. – Kg, št. 35 (28. 8.), str. 5, foto. (Na kmetiji Bucar na Mlacevem so se predstavili ponudniki gnojil, zašcitnih sredstev, semen, vrtnin in kmetijskih strojev.) *Sadovnjak do nebes. – Marinka Marincic Jevnikar / Kg, št. 38 (18. 9.), str. 16, foto. (Kmetija Bregar iz Znojil pri Krki goji jabolka.) *Praznik krompirja v Ivancni Gorici / Marinka Marincic Jevnikar. – Kg, št. 39 (25. 9.), str. 19, foto. (Na tržnici so organizirali ocenjevanje krompirja in marmelade.) *Najžlahtnejši naziv, podeljen slovenski kmetici, nosi Marija Podobnik / Barbara Remec, Majda Vrhovec. – Kg, št. 43 (23. 10.), str. 32, foto (Marija Podobnik z Dobrave nad Sticno je postala kmetica leta 2013.) *Ce imaš zemljo rad, ni nic težko / Janja Ambrožic. – Dl, št. 44 (30. 10.), str. 18, foto. (Marija in Lojze Podobnik z Dobrave nad Sticno.) 64 GOSPODINJSTVO 2012 *Boris Kuhar: Kam na dobro kosilo? / Iztok Ilich. – Sn, št. 59 (10. 3.), str. 18, foto. (Etnolog dr. Boris Kuhar je izdal novo knjigo Kam na dobro kosilo?) *Redno na tržnici v Ivancni Gorici / Barbara Remec. – Kg, št. 15 (11. 4.), str. 20, foto. (Društvo pode­želskih žena Ivanšcica deluje na tržnici v Ivancni Gorici vsako soboto.) *Slovenian oven / Breda Loncar. – Slovenian American times = Slovensko ameriški casi (Cleveland, Ohio), št. 10 (13. 8.), str. 35, foto. (Frida Zupancic iz Višnje Gore pripoveduje o Višnji Gori in pripiše nekaj svojih receptov za pecivo.) *Od škampov do flamingov / Bogi Pretnar. – Odprta kuhinja, leto 6, št. 45 (11. 11.), str. 10-15, foto. (Etno-log dr. Boris Kuhar pripravlja jedi iz perutnine.) 2013 *Iz gozda na krožnik. – V: Okusi osrednje Slovenije. Na sredi mize, maj 2013, str. 23, foto. (Znacilne jedi Dobrepolja so gobje jedi.) *Ora et labora. – V: Okusi osrednje Slovenije. Na sredi mize, maj 2013, str. 24-25, foto. (Vcistercijanskem samostanu Sticna je deloval zelišcar Simon Ašic, po njegovih receptih delajo caje, sire, salame in jabolcni kis.) *Ne naredi kruha moka, ampak roka. – V: Okusi osrednje Slovenije. Na sredi mize, maj 2013, str. 27, foto. (Pekarna Grosuplje pece nove vrste kruha na star nacin.) *Domacija z 2500 leti podlage / Iztok Ilich. – Odprta kuhinja, leto 7, št. 40 (6. 10.), str. 4-9, foto. (Turisticna kmetija Grofija z Vira pri Sticni stoji na robu železnodobnega gradišca.) 66/69 INDUSTRIJA IN OBRT 2012 *GPG. »Ce bi srecal Dolamica, bi mu povedal nekaj krepkih / pc. – Dn, št. 18 (3. 1.), str. 19. // Dolamic ostaja upravitelj Rimskih term, njegovo izcrpavanje GPG pred sodišcem / Katja Svenšek. – Dn, št. 19 (24. 1.), str. 18, foto. // Dolamic placal partnerici, za upnike drobtinice / Nejc Gole. – Delo, št. 19 (24. 1.), str. 10, foto. // Vsi Dolamicevi ljudje v stecaju GPG / Katja Svenšek. – Dn, št. 31 (7. 2.), str. 20, foto. // Neza­dovoljni upniki GPG terjajo pojasnila o ravnanjih upraviteljice Melite Butara / Katja Svenšek. – Dn, št. 33 (10. 2.), str. 18, foto. // NLB v boj z Dolamicem za drobtinice GPG / Tomaž Modic. – Dn, št. 36 (14. 2.), str. 18. // Sodnica Mateja Levstek upnikom GPG: Upraviteljica Butara je izpolnila svojo dolžnost / Katja Svenšek. – Dn, št. 61 (14. 3.), str. 21. // Brez tožbe proti Dolamicu / Nejc Gole. – Delo, št. 137 (15. 6.), str. 9. // Izcrpavanje s prenosi terjatev in nakupi zemljišc / Nejc Gole. – Delo, št. 140 (19. 6.), str. 9, foto. // Stecajnica GPG Butarova ne vidi razloga za tožbo proti kolegoma Dolamicu in Ercegovi / Katja Svenšek. – Dn, št. 148 (29. 6.), str. 10, foto. // Parcele v poštnem nabiralniku / Andrej Cernic. – Reporter, št. 30 (23. 7.), str. 42-43, foto. // Upniki GPG sami nad Dolamica / Tomaž Modic. – Dn, št. 175 (31. 7.), str. 7, foto. // GPG prodal vogal Stanonikove hiše / Sebastijan Ozmec. – Sn, št. 194 (30. 7.), str. 4, foto. // Kako so iz GPG k posrednikom odtekli milijoni evrov / Tomaž Modic. – Dn, št. 176 (1. 8.), str. 9, foto. // Ogoljufani delavci GPG obtožujejo in se povezujejo / Nejc Gole. – Delo, št. 181 (7. 8.), str. 9, foto. // Upniki nad Dolamica z odvetnikom za kazensko pravo / Katja Svenšek. – Dn, št. 251 (29. 10.), str. 9. (Oškodovani upniki terjajo poravnavo terjatev in kazen za vpletene v propad podjetja GPG.) *Akrapovic osvaja trg Harleya Davidsona / Sabina Petrov. – F, št. 17 (25. 1.), str. 18-19, foto. // Kako kaznovati slabo delo / Andrej Rednak, Janez Tomažic. – F, št. 22 (1. 2.), str. 1-3, foto. // Igor Akrapovic osvaja še avtomobilcke / Mateja Bertoncelj. – F, št. 52 (15. 3.), str. 4, foto. // Akrapovic bo v Belo krajino pripeljal nova delovna mesta / Jurij Šimac. – F, št. 154 (13. 8.), str. 5, foto. // Kar nas v prihodnosti še caka / Andrej Krbavcic. – Delo, št. 296 (22. 12.), str. 4, foto. (Igor Akrapovic seli del proizvodnje v Belo krajino, ker obcina Ivancna Gorica ne sprejme zazidalnega nacrta, da bi dobil dovoljenje za novo gradnjo.) *S pisanimi baloni do cudovitih figur / Damir Gorjanc. – Sn, št. 36 (14. 2.), str. 10+19, foto. (Brigita Lah iz Grosupljega je izgubila službo in se lotila samostojnega podjetništva – izdeluje figure iz balonov.) *Elvez je že 20 let na tujih trgih / Špela Špiler. – F, št. 19 (27. 1.), str. 11, foto. // Nujno je treba znižati stroške dela in odpraviti kreditni krc / Jana Petkovšek Štakul. – Dn, št. 65 (19. 3.), str. 24, foto. // Gazele med najboljšimi zaposlovalci / Jana Petkovšek Štakul. – Dn, št. 254 (3. 11.), str. 9, foto. (Tovarna iz Višnje Gore, prejemnica gazele 2006, z novim vložkom v tehnološki razvoj nacrtuje 5- do 10-odstotno rast.) *Pan-Jan odprl 10 delovnih mest / Janja Ambrožic. – Dl, št. 7 (16. 2.), str. 5, foto. (Podjetje Pan-Jan v novi obrtni coni v Ivancni Gorici izvaja tehnicne preglede, registracijo in prepis vozil.) *Zakaj za valentina podarimo pticka? / Jana, št. 6 (7. 2.), str. 63, foto. (VPekarni Grosuplje pecejo testene pticke iz bogatega slovenskega izrocila.) *Peki Boštjana vzeli za svojega / Zdenka Đokic. – Nika (pril. NDn), 13 (25. 3.), str. 39-42, foto. (Boštjan Romih je pekel kruh v Pekarni Grosuplje.) *Armex armature – za cistejše okolje / Lidija Jež. – Živa (pril. Dl), 3 (29. 3.), str. 31, foto. (Direktor Zdrav­ko Skubic predstavlja podjetje iz Ivancne Gorice, ki izdeluje cistilne naprave, naprave za izkorišcanje deževnice.) *Da bo hiša spet stabilna in varna / Lidija Jež. – Živa (pril. Dl), 3 (29. 3.), str. 20, foto. (Podjetje Uretek iz Ivancne Gorice sanira temelje hiš.) *Devet odlicij iz najcistejšega zlata. – F, št. 80 (25. 4.), str. 27, foto. (Na 12. ocenjevanju pekovskih izdel­kov je bilo devet kruhov Pekarne Grosuplje ocenjenih z najboljšimi ocenami.) *Korže prodal delnice Livarja, ki se spet spopada s pomanjkanjem narocil / Primož Cirman. – Dn, št. 137 (15. 6.), str. 22, foto. // Slabo poslovanje odneslo šefa Livarja / Lana Dakic. – F, št. 229 (29. 11.), str. 6. // Banki Unicredit in Hypo v prevzem livarne / Sebastjan Morozov. – Dn, št. 282 (6. 12.), str. 11. (Uroš Korže ni vec lastnik Livarja iz Ivancne Gorice, banke so zahtevale odhod predsednika uprave Livarja Damjana Debeljaka. Novi predsednik je Franc Rovere.) *Alie Gilboa, Pekarna Blatnik. – F, št. 119 (22. 6.), str. 3, foto. (Izraelski poslovnež je 20-odstotni lastnik Pekarne Blatnik iz Dobrepolja.) *Od odpadne vrecke do nove surovine / Boris Blaic. – Živa (pril. Dl), št. 6 (28. 6.), str. 12-13, foto. (V Omaplastu v Grosupljem sortirano plastiko predelujejo v granulat.) *Finese dajejo vrednost izdelku. – Živa (pril. Dl), št. 6 (28. 6.), str. 20, foto. (Podjetje Dominox iz Velike Loke pri Grosupljem izdeluje ograje, nadstreške, kovinske konstrukcije.) *Kogast nad krizo s povecanjem razvoja / Špela Mikuš. – F, št. 150 (7. 8.), str. 10, foto. (Kogast iz Grosu­pljega dve tretjini izdelkov proda na tujih trgih, je povedal direktor Marko Vovk.) *Ferko prevzema popoln nadzor nad Pekarno Blatnik / Sebastjan Morozov. – Dn, št. 192 (21. 8.), str. 7. // Ferko bo imel pekarne, Blatnik pa trgovine / Tanja Smrekar. – F, št. 174 (11. 9.), str. 13. // Pekarna Blatnik ne placuje prispevkov / Sebastjan Morozov. – Dn, št. 215 (17. 9.), str. 7. // Ferka zdaj zapušca še »oce« Happypeka. – F, št. 221 (19. 11.), str. 8, foto. (Blatnikova se s pekarstvom ne smeta ukvarjati pet let, Ferko ne placuje prispevkov.) *Belimedbo v novi tovarni zaposlil 20 ljudi / Špela Špiler. – F, št. 166 (30. 8.), str. 7, foto. // Išcete službo? Grosupeljski Belimed zaposluje / Mateja Bertoncelj. – F, št. 233 (5. 12.), str. 20, foto. // Najvecja investicija v zadnjih ne vem koliko letih / Vanja Tekavec. – Delo, št. 282 (6. 12.), str. 10, foto. // Belimed zdaj deluje v novih prostorih / J. Ambrožic. – Dl, št. 50 (13. 12.), str. 14, foto. // Belimed proizvodnjo iz Nemcije in Švice seli k nam / F, št. 241 (17. 12.), str. 4. (Belimed odpira novo tovarno v Grosupljem, v kateri izdeluje pomivalne sisteme za farmacevtsko industrijo, je povedal direktor Matjaž Zupancic.) *Stiška cajnica odprla vrata / K. H. – D, št. 41 (14. 10.), str. 13, foto. (Na Poljanski cesti v Ljubljani.) *Pekarna Grosuplje. Nove vrste kruha za slovenske regije. – Nika (pril. Dn), št. 286 (30. 10.), str. 26, foto. // Kruh iz domacih krajev s tradicijo.– Nika (pril. Dn), št. 287 (14. 11.), str. 32-35, foto (Dr. Janez Bogataj z nasveti pomaga Pekarni Grosuplje; z anketo so izbrali za vsako regijo kruh z znacilnim okusom). *Izrabljena vozila sodijo v razgradnjo / J. Ambrožic. – Dl, št. 51 (20. 12.), str. 14, foto. (VGrosupljem pod Boštanjem razgrajujejo odslužene avtomobile, a vec kot polovica jih ponikne na crnem trgu.) 2013 Pekarna Grosuplje že deseto leto prejela zlata priznanja. – Nika (pril. Dn), (20. 2.), str. 28. // Prihaja velikonocni cas. – Ona (pril. Dela), št. 12 (26. 3.), str. 45, foto. // Znova odkrite že pozabljene velikonocne jedi. – Sn, št. 81 (24. 3.), str. 23, foto. // Znova odkrivamo že pozabljeni velikonocni kruh. – Odprta kuhinja, št. 13 (31. 3.), str. 7, foto. // Martinovo z martincem. – Nika (pril. NDn), št. 44 (30. 10.), str. 32, foto. // Martinc. – Jana, št. 45 (5. 11.), str. 63, foto. // Božicnik. – TVokno (pril. Novega tednika), št. 55 (19. 12.), str. 19, foto. (VPekarni Grosuplje so za praznike spekli posebne vrste kruha: za veliko noc s pehtranom, za martina s košcki jabolk, za božic pa s suhim sadjem.) *Kongo. Najbogatejši Slovenec Joc Pececnik odpušca / Aleksandar Lukic. – Sn, št. 3 (4. 1.), str. 2, foto. // Pececnik užaljeno odstopil od projekta / val. – Dn, št. 189 (17. 8.), str. 10, foto. // Pececnik napovedal odhod iz Grosuplja / Bojan Rajšek. – Delo, 206 (6. 9.), str. 13, foto. (Podjetnik odpušca delavce in grozi z umikom igralnice Kongo iz Grosupljega.) *GPG. Policija menda kazensko ovadila Borisa Dolamica / Nejc Gole. – Delo, št. 44 (22. 2.), str. 10, foto. // Neuradno Dolamicu grozi do pet let zapora / Damijana Žišt, Nina Ambrož. – Vecer, št. 44 (22. 2.), str. 6. // Obracun med stecajno upraviteljico in upniki / Nejc Gole. – Delo, št. 55 (7. 3.), str. 10, foto. // Sodišce ne prizna stroškov preiskav / Katja Svenšek. – Dn, št. 87 (15. 4.), str. 7. // Banka od nepoplacanega mizarja zahteva – placilo. – Delo, št. 99 (30. 4.), str. 9, foto. (Franc Marincic, Males, Grosuplje.) // Dolamic je druž-bi in upnikom povzrocil škodo / Nejc Gole. – Delo, št. 215 (17. 9.), str. 9, foto. // NPU je menda kazensko ovadil Borisa Dolamica / Nejc Gole. – Delo, št. 233 (8. 10.), str. 3. // Poslovanje z GPG jih bo drago stalo / Vanja Brkic. – Dn, št. 263 (14. 11.), foto. (Proti Borisu Dolamicu, direktorju GPG, je podanih vec ovadb.) *Kmalu odškodninske tožbe zaradi Pekarne Blatnik / Lana Dakic. – F, št. 14 (21. 1.), str. 4-5, foto. // Ni za kruh / (na). – Vecer, št. 24 (29. 1.), str. 1, foto. // Tomaž Blatnik: Ne morem vec gledati trpljenja / Petra Sovdat. – F, št. 23 (1. 2.), str. 5. // Družinsko podjetje pod taktirko Ferka v stecaj / Sebastjan Morozov. – Dn, 26 (1. 2.), str. 10. // Tudi najemnik Pekarne Blatnik, Moj-pek, v škripcih / sm. – Dn, št. 28 (3. 2.), str. 10. // Pekarna Blatnik: Stecaj je tako ali tako neizogiben / Marjeta Šoštaric. – Delo, št. 28 (2. 2.), str. 10, foto. // Ferku se obeta odškodninska tožba / Sebastjan Morozov. – Dn, št. 165 (19. 7.) str. 8, foto. // Vse norosti stecaja Pekarne Blatnik / Lana Dakic, Jurij Šimac. – F, št. 150 (6. 8.), str. 6-7, foto. // Ferko: Racuni se niso knjižili že pred mojim prihodom / Sebastjan Morozov. – Dn, št. 179 (5. 8.), str. 8, foto. // Upniki obupani, Blatnikovi mesijo enak kruh / Sebastjan Morozov. – Dn, št. 189 (17. 8.), str. 7. // Prevzel posle Pekarne Blatnik, zdaj bi še prostore / Sebastjan Morozov. – Dn, št. 278 (2. 12.), str. 8. (Pekarna Blatnik je šla v stecaj, Ferku grozijo tožbe. V prostorih pekarne pece kruh Žito, podjetje Moj-pek prevzema posle in kupuje objekte Pekarne Blatnik.) *Livar. Podprli dokapitalizacijo družbe / M. M. – Dl, št. 1 (3.1.), str. 2. // V rokah neznanega celjskega podjetja / Sebastjan Morozov. – Dn, št. 19 (24.1.), str. 9, foto. // Hcerinske družbe bodo poravnale dolg do države / Dragana Stankovic. – Dn, št. 110 (15. 5.), str. 10. // Livar letos racuna na lep dobicek / J. A. – Dl, št. 20 (16. 5.), str. 14. // Zniževali bodo odvisnost od Italije / Sebastjan Morozov. – Dn, št. 290 (16. 12.), str. 7. // Livar od Crnomlja zahteva 1,6 milijonov evrov / Bojan Rajšek. – Delo, št. 291 (17. 12.), str. 11, foto. (Livar iz Ivancne Gorice so dokapitalizirali, poslujejo z dobickom.) *Simone Hren. Ženska, ki bo poskrbela za vašo zunanjo lepoto / Davor Raguž. – Story, št. 5 (24. 1.), str. 61, foto. // Kozmeticni salon Masiki Grosuplje. – Živa (pril. Dl), št. 7 (25. 7.), str. 4, foto. // Lepe v poletje s salonom Masiki / Davor Raguž. – Cosmopolitan, št. 4 (april), str. 21, foto. // Nega in skrb za urejen videz sta brezcasni / Nina Vucer. – Nika (pril Ndn), št. 296 (20. 3.), str. 1+37-39, foto. (Podjetnica Simone Hren vodi kozmeticni salon Thalgo center in spletno trgovino Masiki v Grosupljem.) *Štiridesetletna tradicija. – F, št. 43 (4. 3.), str. 43, foto. (Podjetje IMPArmature iz Ivancne Gorice proizva­ja armature za potrebe pitne in industrijske vode, ogrevalne in protipožarne tehnike.) *Komunalne gradnje Grosuplje. – F, št. 43 (4. 3.), str. 43, foto. (Podjetje gradi komunalne infrastrukturne objekte in skrbi za vzdrževanje lokalnih cest v Grosupljem in Ivancni Gorici.) *Majhna razpoka lahko nakazuje velik problem na hiši.– Živa (pril. Dl), št. 3 (28. 3.), str. 30-31, foto. (Podjetje Uretek iz Ivancne Gorice stabilizira posedanje temeljev.) *Industrialca iz Grosupljega prinesli okoli / Tomaž Modic. – Dn, št. 81 (8. 4.), str. 8. (Tekstilna tovarna Motvoz iz Grosupljega se je opekla pri poslovanju v Srbiji, kamor je prenesla celotno proizvodnjo polipro­pilenskega veziva.) *Dragocena deževnica / L.J. – Dl, št. 39 (26. 9.), str. 23 foto. (Podjetje Armex armature iz Ivancne Gorice izdeluje naprave za uporabo padavinskih voda in kakovostne cistilne naprave.) *Nori dnevi za nove profile / Grega Kališnik. – Nedelo, št. 46 (17. 11.), str. 26, foto. (Stane Kadunc s Pe­rovega pri Grosupljem ima avtooptiko.) 7 UMETNOST 2012 *Odprtje stalne razstave gospoda Rafaela Samca. – Naš kraj (Dobrepolje), št. 1 (jan.), str. 3-4, foto. (V prisotnosti veleposlanika Venezuele g. Nestorja Lopeza, župana obcine Dobrepolje in umetnostne zgodo­vinarke Anamarije Stibilj Šajn so v Jaklicevem domu odprli stalno razstavo vošcenih skulptur dobrepolj­skega rojaka Rafaela Samca.) *Rezbar iz Škocjana kleše za svojo dušo / Mojca Kaucic. – Sn, št. 14 (18. 1.), str. 10+19, foto. (Franc Ložar – Frenk iz Škocjana pri Turjaku rezbari lesene skulpture.) *V turjaško lipo vžiga akte, portrete, živali / Mojca Kaucic. – Sn, št. 22 (27. 1.), str. 12+21, foto. (Marija Ložar – Katja iz Škocjana pri Turjaku slika na lesene plošce.) *Slika kot igralo / Ba. P. – Sn, št. 47 (27. 2.), str. 17, foto. (Kipar Ljubomir Zidar razstavlja svoje uporabne skulpture v Mestni knjižnici Grosuplje.) *Na ogled dela Viktorja Magyarja / J. A. – Dl, št. 20 (17. 5.), str. 15. // »Pravi« slikar z motivi »primitivi­stov« / Eva Sencar. – Nedelo, št. 34 (26. 8.), str. 36, foto. // Viktor Magyar / Andrejka Vabic Nose. – Rast, št. 5-6 (okt.-dec.), str. 82-83, foto. (Viktorja Magyarja (1934-1980), ucitelja likovnega pouka na OŠ Grosu­plje, znanega slikarja naivca, so predstavili v Galeriji likovnih samorastnikov Trebnje.) *Vsak dobi pravega / Tamara Baric. – Sn, št. 119 (13. 5.), str. 40, foto. (Vodja slikark in slikarjev likovne skupine Univerze za tretje življenjsko obdobje Grosuplje, Sandi Zalar, si je zamislila projekt Sporocilo v steklenici, ki ga je uresnicila v galeriji Mestne knjižnice Grosuplje.) *Razstava kipov Lucke Košcak in fotografij Lija Weingerl v New Yorku in Washingtonu. – Ženevske novice = Bulletin de l‘Association des Slovčnes de Genčve (Glasilo združenja ženevskih Slovencev), št. 5 (junij), str. 26-27, foto. // Kulturni vecer v Washingtonu. – Ženevske novice = Bulletin de l‘Association des Slovčnes de Genčve (Glasilo združenja ženevskih Slovencev), št. 5 (junij), str. 27, foto. (Razstava naše obcanke Lucke Košcak je bila v galeriji slovenske ambasade v Washingtonu ob dnevu odprtih vrat.) *Ekspresno izžagane umetnine / Tamara Baric. – Sn, št. 161 (24. 6.), str. 40, foto. // Žage svatbo so imele / Mateja Gruden, Bojan Rajšek. – Nedelo, št. 25 (24. 6.), str. 27, foto. // Motorka je zamenjala dleto / Tomaž Bukovec. – NDn, št. 29 (15. 7.), str. 31, foto. (Na Gradišcu nad Sticno so mojstri in mojstrice izdelovali kipe z motorno žago.) *Suzi Bricelj, ilustratorka / V. p. s. – Delo, št. 150 (2. 7.), str. 22, foto. // Suzi Bricelj, ilustratorka / Elvira Miše Miklavcic. – Reporter, št. 32 (6. 8.), str. 76-82. // Bricelj, Suzana: Ilustracija je zame polnovredno umetniško delo = Illustrations is a Wholesome Work of Art to Me : Suzi Bricelj / Barbara Plestenjak. – Likovne besede, št. 96 (zima 2012), str. 12-19, foto. (Suzana Bricelj iz Šmarja – Sapa je ilustrirala dela Toneta Pavcka.) Rešene propada / Ivo Žajdela. – D, št. 29 (15. 7.), str. 18, foto. // Obnovljena blagovestnika Slovanov / Ivo Žajdela. – D, št. 61 (29. 7.), str. 15, foto. (Obnovljene poslikave Toneta Kralja na Premu.) *»Ja, ja to je grumlovški Van Gogh.« / Nataša Ivanovic. – Kronika, št. 60, str. 721-734, foto. (Grumlovski grašcak, slikar Ferdo Vesel, je grad jemal kot središce svojega ustvarjanja.) *Višnja Gora, mestna hiša. Ob 80. obletnici rojstva Štefana Horvata / Mihajlo Lišanin. – Likovni svet, št. 171-172 (nov. dec.), str. 29-31, foto. (V Mestni hiši v Višnji Gori je 80. obletnico rojstva s pregledno razstavo praznoval Višnjan, slikar Štefan Horvat.) 2013 Ilustracija privabi k branju / Eva Sencar. – Nedelo, št. 5 (3. 2.), str. 37, foto. (Razstavo ilustracij Suzane Bricelj iz Šmarja – Sapa so postavili v Galeriji Krka v Novem mestu.) *Razstavil karikature / J. A. – Dl, št. 8 (21. 2.), str. 32, foto. (Karikaturist iz Višnje Gore Gabrijel Vrhovec je razstavil karikature v sejni sobi Obcine Ivancna Gorica.) *Strukturno izviren in oseben / Janez Mesesnel. – Delo, št. 53 (5. 3.), str. 15, foto. // Radoveden, otrocji, nepreracunljiv … Osamljen / Jelka Šutej Adamic. – Delo, št. 282 (6. 12.), str. 21, foto. (Ob 80-letnici rojstva je slikar France Slana, ki ustvarja v ateljeju na Krki, razstavljal na Ljubljanskem gradu.) *Štefan Horvat : 80 let življenja in vec kot 50 let plodnega ustvarjanja / Šime Sucic. – Za prebrat, pomlad 2013, str. 13, foto. (VVišnji Gori je bila 251. samostojna razstava Štefana Horvata.) *Kose lesa spremenili v skulpture / J. A. – Dl, št. 24 (13. 6.), str. 13, foto. (Na Gradišcu nad Sticno so kiparili z motorkami.) *Suzi Bricelj. – F, št. 123 (28. 6.), str. 26, foto. (Ilustratorka iz Šmarja – Sapa vzpostavlja vez med besedo in podobo.) *Kralj v Posocju / Ksenja Hocevar . – D, št. 43-44 (27. 10.), str. 12, foto. (Obnovljene freske Toneta Kralja v cerkvici sv. Jožefa v vasi Soca.) 78 GLASBA 2012 Marko Vozelj / Miha Turk. – Ognjišce, št. 1 (jan.), str. 62-64, foto. // Od Cukov do nove zmage. – NSn, št. 250 (23. 9.), str. 9, foto. // Koncno se je naucil plavati / Roman Turnšek. – Polet (pril. NDn), št. 48 (24. 11.-30. 11.), str. 10, foto. (Marko Vozelj iz Višnje Gore je z Nušo Derendo zmagal na Slovenski popevki). *Prav je, da vztrajam in išcem vedno nove poti / Edo Škulj. – CG, št. 1 (jan.), str. 2-7, foto. (Katarina Bam­bic iz Škocjana pri Turjaku vodi otroški in mešani župnijski pevski zbor.) *Nagrada za Mirjam Karlin / B. P. – Demokracija, št. 1 (5. 1.), str. 54, foto. (Operna pevka s Perovega pri Grosupljem je prejela nagrado Sama Smerkolja za umetniške dosežke na podrocju operne umetnosti.) *Brendiju v slovo. – Reporter, št. 2 (9. 1.), str. 77, foto. (Razlicni izvajalci na zgošcenki prepevajo pesmi pokojnega Branka Vunjaka – Brendija iz Šmarja – Sapa.) *Nina Pušljar. Med vrsticami. – Reporter, št. 2 (9. 1.), str. 77, foto. // Nina Pušlar / Mimi Antolovic. – Hopla, št. 739 (27. 1.), str. 14, foto. // Vhiši strahov ji je šlo na jok / Maja Kepic. – Sn, št. 85 (5. 4.), str. 15, foto. (Nina Pušlar je obiskala London.) // Krtaca je bila njen prvi mikrofon / Janja Ambrožic. – Živa (pril. Dl), št. 179 (sep.), str. 26, foto. (Nina Pušlar na podelitvi viktorjev. Pevka iz Ivancne Gorice je posnela novo zgošcenko.) *Marcos Fink. Vecer slovenskih samospevov. Pesem intimnosti in cutnosti / Ingrid Mager. – Dn, št. 31 (7. 2.), str. 15, foto. // Spekter zvokov. – City magazine, št. 139 (23. 1.-13. 2.), str. 19, foto. // Družba se ne bo normalizirala, ce se naš clovek ne bo normaliziral v svoji glavi. – Demokracija, št. 13 (29. 3.), str. 38-42, foto. // Marcos Fink – nominiranec za nagrado grammy / L. K. – Demokracija, št. 51 (20. 12.), str. 37, foto. // Od Crnih mask do turneje z Ano Netrebko / Ingrid Mager. – Dn, št. 301 (31. 12.), str. 23, foto. // Marcos Fink, operni pevec, nominiranec za nagrado grammy / Ingrid Mager. – Dn, št. 290 (15. 12.), str. 7, foto. // Marcos Fink / E. M. M. – Reporter, št. 52 (24. 12.), str. 87, foto. (Grosupeljcan Marko Fink in sestra Bernarda Fink sta ob spremljavi pianista Anthonyja Spira predstavila dela slovenskih skladateljev.) *Jabolko ne pade dalec od drevesa. – Hopla, št. 739 (27. 1.), str. 10-11, foto. // Rdeca roža v spomin na Brendija / Mojca Zemljaric. – TV okno (pril. Novega tednika), št. 12 (23. 3.-29. 3.), str. 44, foto. // Oce Brendi bi bil ponosen nanj. – Lady, št. 23 (6. 6.), str. 7, foto. // Brendijev sin Dejan razbil ocetovo lancio / Maja Kepic. – Sn, št. 303 (17. 11.), str. 31, foto. (Dejan Vunjak iz Šmarja – Sapa stopa po ocetovih stopinjah.) *Delali klince, šlatali punce in vmes peli / Drago Vovk. – Sn, št. 58 (9. 3.), str. 28, foto. (V82. letu starosti je letos umrl Ivan Kralj, Vintarjev iz Zagorice, ki je ustanovil Zagoriške fante.) *Oživljajo tamburaško skupino. – Dl, št. 11 (15. 3.), str. 36, foto. (VZagradcu ob Krki so organizirali kon-cert, namenjen nabavi tamburaških inštrumentov.) *Brankica se šali le na svoj racun / Janja Ambrožic. – Živa (pri. Dl), št. 17 (26. 4.), str. 15, foto. (Harmoni­kar Jure Omahen iz Velike Dobrave pri Višnji Gori zabava ljudi z vlogo Brankice.) *Trobijo, da je kaj / D. V. – Sn, št. 131 (25. 5.), str. 28, foto. (Sin znamenitega godca Vilija Petrica vodi šolski ansambel Stiška troblja.) *Taborpevskih zborov. »Pesem ljudem daje moc, pogum …« / Bojan rajšek. – Delo, št. 139 (18. 6.), str. 4, foto. // Povezuje nas slovenska pesem / Janja Ambrožic. – Dl, št. 25 (21. 6.), str. 21, foto. (2000 pevk in pevcev iz 110 zborov je prepevalo v Šentvidu pri Sticni). *Vecer samospevov / M. M. – Delo, št. 165 (19. 7.), str. 17, foto. (Operna pevka Mirjam Kalin je nastopila v atriju Mestnega muzeja Ljubljana.) *Melodije z dalmatinskih obal zazvenele v Višnji Gori / M. M. J. – Kg, št. 95 (7. 11.), str. 13, foto. (Prepe­vala sta zbora Višnjanski fantje in Zboralica, mešani pevski zbor Kulturnega društva Sticna.) 2013 *Mezzosopranistka Bernarda Fink in basbaritonist Marcos Fink za zgošcenko Slovenija! In cikel kon­certov po Sloveniji / Tanja Jaklic. – Delo, št. 32 (7. 2.), str. 18, foto. // Bernarda in Marcos Fink: vrhunski samospevi / im. – Dn, št. 34 (9. 2.), str. 20, foto. // Med grammyjem in malo Prešernovo nagrado / Grega Kališnik. – Nedelo, št. 6 (10. 2.), str. 18, foto. // Vecer samospevov / nr. – Dn, št. 151 (3. 7.), str. 31, foto. // Neskoncni tramvaj ploskanja / Gregor Pompe. – Dn, št. 153 (12. 7.), str. 19. // Dalec plove misel meni / K. H. – D, št. 28 (14. 7.), str. 12, foto. // Bernarda Fink - Inzko in Marko Fink sta prejela nagrado Prešer­novega sklada : visoko kulturno odlikovanje / Emanuel Polanšek. – Novice (Celovec), št. 5 (8. 2.), str. 16, foto. // Marcos Fink / E. M. M. – Reporter, št. 52 (24. 12.), str. 87, foto. (Nagrada Prešernovega sklada za slovenske samospeve in niz koncertov po Sloveniji.) *Koncert »Pusti sled« zdramil mlade / B. P. – D, št. 17 (28. 4.), str. 23, foto. (VJaklicevem domu v Dobre­polju je bil koncert ritmicno-duhovne glasbe.) *Pevec Marko Vozelj dela na polžji farmi / Polona Pirc. – NSn, št. 133 (19. 5.), str. 25, foto. (Glasbenik iz Višnje Gore postavlja polžjo farmo.) *44. taborpevskih zborov. Pevci v Šentvidu pri Sticni. – Delo, št. 143 (22. 6.), str. 16. // Slovenska pesem in množica zborov v Šentvidu pri Sticni / S. G. – Delo, št. 143 (22. 6.), str. 28, foto. // Slovensko pesem ohranjajo predani pevci / Bojan Rajšek. – Delo, št. 144 (24. 6.), foto. // Slovenija premore najboljše zbore / J. A. – Dl, št. 26 (27. 6.), str. 18, foto. (Vec kot 2000 pevcev iz 110 zborov je pelo v Šentvidu pri Sticni.) *Nina Pušlar. Gleda proti Tajski / Alen Steržaj. – Vikend (pril. Dela), št. 147 (29. 6.-5. 7.), str. 1+3+10-11, foto. // Pricakujte drugacno Nino.– TVokno (pril. Vecera), št. 39 (27. 9.-3. 10.), str. 9, foto. // Realna sobota slovenskega popa / Jaša Lorencic. – Vecer, št. 242 (18. 10.), str. 16, foto. // Radodarna / M. K. – Sn, št. 286 (21. 10.), str. 18, foto. // Ninin svet vmes / Robert Rebolj. – Vikend (pril. Dela), št. 248 (26. 10.-1. 11.), str. 1+3+15, foto. (Nina Pušlar iz Ivancne Gorice snema novi album in nastopa po Sloveniji.) *Od poletja v novi zasedbi / J. A. – Dl, št. 40 (3. 10.), str. 32, foto. (Stiški kvartet sta okrepila dva nova clana domacina Uroš Zorec in Kristian Oven.) *Naj glasbenik Nedeljskega. – NDn, št. 43 (25. 10.), str. 8, foto. (Naj godbenik Slovenije je Maks Kozole iz Godbe Sticna.) *Pri nas je lepo / P. H. – Sn, št. 302 (8. 11.), str. 22, foto. (Clani skupine ljudskih pevcev s Police pri Grosu­pljem, ki jih vodi Edvard Adamic, so spletli vencek ljudskih pesmi in pripovedi.) *Festival domoljubne pesmi / Bogdan Sajovic. – Demokracija, št. 52 (26. 12.), str. 64-65, foto. (Drugi festival domoljubne pesmi je bil v grosupeljski dvorani Brinje.) 796 ŠPORT 2012 *Moicevic drugi in sedmi / Zmago Gomzi. – Vecer, št. 12 (16. 1.), str. 25, foto. (Grosupeljski strelec na mednarodnem strelskem tekmovanju v Rušah.) *19. pohod po Jurcicevi poti / J. A. – Dl, št. 9 (1. 3.), str. 3. // Jurciceva pot od Višnje Gore do Muljave. – Gea, št. 1, str. 16, foto. // Jaz pa pojdem … po poti dolenjskega pisatelja / Voranc Vogel. – Sn, št. 50 (1. 3.), str. 17, foto. // Pohodniki spili 900 litrov caja / Bojan Rajšek. – Delo, št. 9 (4. 3.), str. 8, foto. // Tudi kultur­niki v recesijsko realnost / Janja Ambrožic. – Dl, št. 10 (8. 3.), str. 20, foto. // Po stopinjah velikega pisatelja / (bh). – NDn, št. 11 (11. 3.), str. 13, foto. // Muljava. Po literarni poti junakov Josipa Jurcica / Franc Fritz Murgelj. – Kg, št. 11 (14. 3.), str. 17, foto. // Po poti Josipa Jurcica / Franc Fritz Murgelj. – Lipov list, april 2012, str. 7, foto. (Zamisel o Jurcicevi poti je zasnovala Ruža Tekavec.) *Viridin pohod. – Delo, št. 67 (21. 3.), str. 16. (16 km dolga pot vodi skozi 10 vasi okoli Metnaja.) *Monika Potokar. Ce bi bila moški, bi dosegla vec / Aljaž Vrabec. – Dn, št. 72 (27. 3.), str. 26, foto. // Potokarjeva v Italijo / (vk). – Vecer, št. 171 (26. 7.), str. 30, foto. // Zdaj ne bo vec domacih maminih kosil / Aljaž Vrabec. – Dn, št. 219 (21. 9.), str. 22, foto. (24-letna Grosupeljcanka je ambiciozna odbojkarica.) *Nini Gabriel, OŠ Louisa Adamica. – Šport mladih, št. 175 (apr.), str. 19, foto. (Osnovnošolec je obetaven košarkar.) *Tjaša Šeme. Prvi cilj je pozdraviti poškodbo / Andraž Zupancic. – Dn, št. 80 (5. 4.), str. 23, foto. // Vsem dokazala, da zmore / šr, sta. – Dn, št. 139 (18. 6.), str. 28, foto. (Grosupeljcanka Tjaša Šeme je državna prvakinja v ritmicni gimnastiki.) *Ne želijo biti le avanturisti v prvi ligi / Eduardo Brozovic. – Delo, št. 88 (16. 4.), str. 14, foto. (Grosu­peljski košarkarji želijo v ligo Telemach.) *Bili smo legende, privilegijev pa nismo imeli / David Jug. – Žurnal, št. 21 (26. 5.), str. 20-21, foto. // Ave, triumfator! Leon Štukelj in Miro Cerar – veckratna olimpijska prvaka, legendi slovenskega športa / Gregor Šket. – Delo, št. 178 (3. 8.), str. 20, foto. // Pri napovedih kolajn je bolje biti skromnejši / Tanja Pihlar. – Dn, št. 184 (10. 8.), str. 6, foto. (Miro Cerar, veckratni olimpijski prvak, je leta 1965 predal Titovo štafeto.) *Na vrh Evrope s slovensko ekipo je utopija / Dejan Kresnik. – Dn, št. 198 (28. 8.), str. 20, foto. (Grosupe-ljcan Tone Tiselj je trener rokometašic Krima in selektor ženske clanske reprezentance.) *Vabljeni na Krevsov tek na Polževo. – NDn, št. 36 (2. 9.), str. 24, foto. (Tek je poimenovan po slovenskem atletu Ivu Krevsu iz Višnje Gore.) *Že 22 velikih imen ocistila praha zgodovine / Tanja Volaric. – Delo, št. 292 (18. 12.), str. 4, foto. // Štukelj in Cerar dobila plemenito družbo / Eduardo Brozovic. – Delo, št. 294 (20. 12.), str. 25, foto. (V hramu slovenskih športnih junakov tudi Miro Cerar.) 2013 *Naj športniki leta 2012 / J. A. – Dl, št. 1 (3. 1.), str. 5, foto. (Ob dnevu samostojnosti in enotnosti so v Ivancni Gorici razglasili najboljše športnike leta (Karmen Globokar, Rok Mihelcic, Jernej Marincic, Borut Košcak.) *Karmen Globokar Zaletelj / J. Ambrožic. – Dl, št. 3 (17. 1.), str. 36, foto. (Sedmi naziv športnice leta v clanski kategoriji.) *Na pohod po Jurcicevi poti / J. A. – Dl, št. 9 (28. 2.), str. 40, foto. // Po poti Josipa Jurcica : Višnja Gora, Muljava, Krka / Franc Fritz Murgelj. – Lipov list, št. 2, str. 6-7, foto. // Pohodniki so pridrsali na Muljavo / Bojan Rajšek. – Nedelo, št. 9 (3. 3.), str. 8, foto. // Množicno med polži in kozli že dvajsetic / Lovro Kaste­lic. – Sn, št. 61 (4. 3.), str. 6, foto. // Letos po zasneženi literarni poti / J. A. – Dl, št. 10 (7. 3.), str. 40, foto. // Dvajsetic po literarni poti Jurcicevih junakov / Franc Fritz Murgelj. – Kg, št. 13 (27. 3.), str. 17, foto. (Jubilejni 20. Pohod iz Višnje Gore do Muljave.) *Tradicionalni Krevsov tek : TD Polževo / Nejka Miklic. – Lipov list, št. 6, str. 4, foto. *Huda gneca na Krki / B. R. – Nedelo, št. 23 (9. 6.), str. 8, foto. // Krka plovna tudi v soboto / (aj). – In (pril. Dn.), št. 107 (13. 6.), str. 34-35, foto. (Veslali so od Krke do Šmihela.) *Zlata maturantka hit atletske sezone / Uroš Šemrov. – Dn, št. 169 (24. 7.), str. 22, foto. // Šampionka, ki jo sprošca lakiranje nohtov / Drago Perko. – NDn, št. 339 (15. 12.), str. 32, foto. (Maruša Mišmaš iz Grosu­pljega, tekacica na dolge proge.) 81/82 JEZIKOSLOVJE IN KNJIŽEVNOST 2012 (Ne)stranske vloge v celovecercu / Milan Vincetic. – Vecer, št. 18 (23. 1.), str. 12, foto. (Nova knjiga Celo­vecerni film pisatelja Gorana Gluvica iz Grosupljega.) *Pravljica o pravih vrednotah / J. A. – Dl, št. 5 (2. 2.), str. 33, foto. (Vsodelovanju srednje šole, vrtca, JSKD in obcine so predstavili knjigo Zala, mala gosenica, ki jo je napisala Dragica Šteh, profesorica matematike na Srednji šoli Josipa Jurcica v Ivancni Gorici.) *Kitajski svet iz slovenske perspektive / Milan Vogel. – Delo, št. 99 (30. 4.), str. 14, foto. // Ralf Ceplak Mencin / S. G. – Delo, št. 113 (18. 5.), str. 19, foto. (Knjigo o slovensko-kitajskih stikih, Vdeželi nebesne­ga zmaja, je napisal kustos za Azijo, Avstralijo in Oceanijo pri SEM, Grosupeljcan Ralf Ceplak Mencin.) *Peter Ceferin: Moje odvetniško življenje / Vanessa Cokl. – Vecer, št. 138 (16. 6.), str. 20-21, foto. (Grosu­peljcan dr. Peter Ceferin je izdal knjigo spominov na 45 let odvetništva.) *Zlati maturant in obetaven poet / J. A. – Dl, št. 32 (9. 8.), str. 17, foto. (Pesniško zbirko Aljaža Levstika so dobili vsi ivanški maturanti.) *Franci Novak: Cvetje. – Literatura, št. 255-256 (sep.-okt.), str. 57.63. // Vitez pesniškega turnirja / L. K. – Demokracija, št. 47 (22. 11.), str. 55, foto. (Dobrepoljski pesnik in pisatelj Franci Novak je postal vitez pesniškega turnirja.) *Poklon pesniku in narodnemu heroju / Jožica Grgic. – Delo, št. 292 (18. 12.), str. 19, foto. (Dr. Mihael Glavan iz Sticne je napisal monografijo o Karlu Destovniku Kajuhu.) *Mesto zasmrajenih duš in verskih dišav / Patricija Malicev. – Delo, št. 293 (19. 12.), str. 19, foto. (Izšel je ponatis in prevod knjige Resnica o Los Angelesu pisatelja Louisa Adamica iz Praproc pri Grosupljem.) *Jezikovni koticek / Franc Vrbinc. – Nedelja (Cerkveni list krške škofije, Celovec), št. 36 (2. 9.), str. 17. (Dr. Franc Vrbinc, po rodu iz Šmarja – Sapa, piše v celovško glasilo poucne jezikovne koticke skozi celo leto.) 2013 *Vdeželi nebesnega zmaja. – Delo, št. 9 (11. 1.), str. 20, foto. (VSEM so predstavili knjigo o kitajsko-slo­venskih odnosih Grosupeljcana Ralfa Ceplaka Mencina.) *Tradicija Josipa Jurcica na Muljavi / Marko Zajc. – V: Prispevki za novejšo zgodovino, št. 2, str. 23-36. (Povzetek tudi v anglešcini.) *Deveti prevod Jurciceve humoreske / Janja Ambrožic. – Dl, št. 10 (7. 3.), str. 18, foto. (Za grški prevod Kozlovske sodbe v Višnji Gori je poskrbela Višnjanka, ki živi v Atenah, Lojzka Avajanos.) *Podarjeno srce / Slavko Zaviršek. – D, št. 10 (10. 3.), str. 13. (Pesnik Slavko Zaviršek iz Cikave je izdal izbor pesmi iz svojih sedmih pesniških zbirk.) *Mihael Glavan: Stoletni Bor. Boj in previharjeni viharji / Darka Zvonar Predan. – Vecer, št. 86 (13. 4.), str. 20-21, foto. (Dr. Mihael Glavan je napisal monografijo o Mateju Boru.) *Dalec od sklepanja všecnih kompromisov / Eva Sencar. – Nedelo, št. 20 (20. 5.), str. 18, foto. (Pesnik Ivo Frbežar živi na Mali Ilovi Gori.) *Izdal knjigo o ticnicah. – Dl, št. 22 (30. 5.), str. 13, foto. (Leopold Sever iz Malih Lipljen je v samozaložbi izdal knjigo Ticnice iz naravoverja.) *Janša nabrusil pero in predstavil novo knjigo, sledijo še štiri. – Delo, št. 116 (22. 5.), str. 2. (Janez Janša je izdal knjigo že objavljenih besedil in govorov z naslovom Za kulturo življenja.) *Spomin na ustvarjalko še živ / J. A. – Dl, št. 24 (14. 6.), str. 18, foto. (Urednik Domoznanske zbirke obcin Grosuplje, Ivancna Gorica in Dobrepolje, dr. Mihael Glavan, je v knjižnici v Ivancni Gorici predstavil drugo knjigo iz zbirke, posveceno Višnjanki Mihaeli Zajc Jarc.) *Rudi Podržaj: Simonove price. – Dn. Št. 137 (15. 6.), str. 24, foto. // Simonove price / Maša Ogrizek. – Bukla, št. 91-92 (jul.-avg.), str. 12, foto. // Bivanje kot ne prav neizmeren cudež / Blaž Zabel. – Pogledi, št. 15-16 (7. 8.), str. 40. // Vrnitev h koreninam / Iva Kosmos. – Dn, št. 180 (6. 8.), str. 20, foto. (Knjižnicar Mestne knjižnice Grosuplje in pisatelj Rudi Podržaj je izdal nov roman Simonove price.) *Jezikovni koticek / Franc Vrbinc. – Nedelja (Cerkveni list krške škofije, Celovec), št. 25 (23. 6.), str. 16. (Dr. Franc Vrbinc, po rodu iz Šmarja – Sapa, piše v celovško glasilo skozi celo leto poucne jezikovne koticke). *Ralf Ceplak Mencin / S. G. – Delo, št. 159 (12. 7.), str. 19. (Ob 90-letnici delovanja SEM je izšla praznic­na številka Etnologa, katerega urednik je Grosupeljcan Ralf Ceplak Mencin). *Bela knjiga slovenske osamosvojitve – nasprotovanja, ovire, izdaja / Bogdan Sajovic. – Demokracija, št. 37 (12. 9.), str. 20-21, foto. (Nova knjiga Janeza Janše). *Peter Ceferin: Valat / Orlando Uršic. – Vecer, št. 231 (15. 10.), str. 20-21, foto. (Grosupeljski odvetnik je v zgodbah popisal svoje življenje). *Mesec s kolobarjem razkriva skrito plat Kocbekove lirike / Andrej Predin. – Sn, št. 260 (10. 11.), str. 29, foto. (Dr. Mihael Glavan in dr. Boris Paternu sta predstavila Kocbekovo poezijo). *Zanesljivi kažipoti v našo prazgodovino / Boris Dolnicar. – Sn, št. 306, (12. 11.), str. 6, foto. (Leopold Sever je raziskoval ticnice, mesta naravoverskega slovesa od pokojnih, in izdal knjigo z naslovom Ticnice iz naravoverja). *Ko pouno je noci srce. Vnedeljo v Bardu predstavitev zbirke pesmi Viljema Cerna. – Novi Matajur, št. 43 (13. 11), str. 9, foto. (Štirijezicno pesniško zbirko Viljema Cerna je uredil, prevedel nekaj pesmi in spremno besedo napisal Grosupeljcan prof. Jakob Müller, prevajala in lektorirala je tudi Jožica Narat Müller). 902 + 94 ARHEOLOGIJA + ZGODOVINA 2012 *Magdalenska gora v Vojnem muzeju Logatec / Janez J. Švajncer. – Vojnozgodovinski zbornik, št. 47 (jan.), str. 3-11, foto. (Izkopanine z Magdalenske gore hranijo tudi v Logatcu). *Polica v viharju komunisticne revolucije / Janko Macek. – Zaveza, št. 1 (mar.), str. 23-34, foto. (O smrti Jožeta Vidica z Blecjega Vrha pri Polici.) *Anton Grcman in njegova pisma svakinji / Ivanka Kozlevcar. – Zaveza, št. 1 (mar.), str. 35-47, foto. (O Antonu Grcmanu, duhovniku, rojenem v Leskovcu nad Višnjo Goro.) *Aprila 1942 so Italijani ustrelili prvih šest talcev / Franc Godeša. – Svobodna misel, št. 7 (13. 4.), str. 18­19, foto. (Spominska slovesnost v Radohovi vasi.) *Brez boja so odnesli velike kolicine nujno potrebne hrane /Franc Godeša. – Svobodna misel, št. 9 (11. 5.), str. 18-19, foto. (Akcija 2. grupe odredov junija 1942 v Višnji Gori.) *Izjemen uspeh borcev 2. grupe odredov / Ciril Jurcic. – Svobodna misel, št. 10 (25. 5.), str. 14-16, foto. (Mineva 70 let od muljavske bitke.) *Štirje bratje v partizanih / Jožica Hribar. – Svobodna misel, št. 10 (25. 5.), str. 16, foto. (Ciril Jurcic, ude­leženec muljavske bitke.) *Liberalna Višnja Gora in klerikalna Polica / Franc Godeša. – Svobodna misel, št. 13 (13. 7.), str. 15-16, foto. // Partizanska pomlad in italijanska ofenziva / Franc Godeša. – Svobodna misel, št. 14 (27. 7.), str. 14-16, foto. (Italijanska okupacija, partizani in nastanek vaških straž na Polici.) *Demonstracijski napad na filmsko predstavo v Višnji Gori / Franc Godeša. – Svobodna misel, št. 16 (24. 8.), str. 14-16, foto. (Dakijev 1. proletarski udarni bataljon na Polževem.) *Med dvema pomnikoma pobitih Slovencev / Janko Macek. – Zaveza, št. 3 (sep.), str. 60-71, foto. (Preg­nani in ubiti v dolini Desetega brata.) *Anton Grcman in njegova pisma svakinji / Ivanka Kozlevcar. – Zaveza, št. 3 (sep.), str. 101-115, foto. (O Antonu Grcmanu, duhovniku, rojenem v Leskovcu nad Višnjo Goro.) *Vojšcak na Vacah poplacal ves trud / Dragan Božic. – Sn, št. 252 (25. 9.), str. 6, foto. (Starinokop Jernej Pecnik je izkopaval tudi na Magdalenski gori.) *Na Ilovi Gori so se partizani bojevali proti trem sovražnikom / Franc Godeša. – Svobodna misel, št. 19 (12. 10.), str. 14-16, foto. // Obujali smo spomine / Franc Štibernik. – Svobodna misel, št. 21 (9. 11.), str. 31, foto. (Obletnica hudih bojev na Ilovi Gori.) *Suha krajina v plamenih / Janko Macek. – Zaveza, št. 4 (dec.), str. 18-29, foto. (Napadi partizanov na Suho krajino.) *Bronastodobna enorocajna skodelica na nogi iz Podsmreke pri Višnji Gori = A Bronze Age single-han­dled footed cup from Podsmreka near Višnja Gora / Ida Murgelj. – Scripta in honorem Bojan Djuric, str. 133-139, foto. 2013 *Ludwig Dismas Fr. Lazarini in cušperška linija / Franc Lazarini. – Zgodovina rodbine Lazarini, str. 160­237 + 3 str. rodovnikov. *Partizane je bilo treba tudi obuti in obleci / Franc Godeša. – Svobodna misel, št. 1 (25. 1.), str. 14-15, foto. (Dvakratna zaplemba usnja v Višnji Gori.) Magdalenska gora / M. Vo. – Delo, št. 53 (5. 3.), str. 14, foto. // Magdalenska gora. – Demokracija, št. 25 (20. 6.), str. 74. (Izšla je nova knjiga Sneže Tecco Hvala o Magdalenski gori.) *Frantovi borci po drci ušli Nemcem / Borut Perko. – Sn, št. 125 (11. 5.), str. 14+27, foto. (Partizanski poveljnik Franc Sever - Franta, rojen v Št. Juriju, je praznoval 90-letnico.) *Napad na domobransko postojanko v Kriški vasi / Franc Godeša. – Svobodna misel, št. 5 (31. 5.), str. 14­15, foto. (Boj partizanov 15. brigade – Belokranjske z domobranci.) *Klicanje oceta / Ivanka Kozlevcar. – Zaveza, št. 3 (sep.), str. 53-56, foto. (Zgodba Janeza Škufca iz Za­vrtac.) *Kruto mašcevanje okupatorjev nad domacini / Stojan Pertovt. – Svobodna misel, št. 11 (29. 11.), str. 9, foto. // Govor Zvoneta Dragana, clana ZZB, ob 70. obletnici dramaticnih bojev na Ilovi Gori, 19. 10. 2013. – Svobodna misel, št. 11 (29. 11.), str. 5-7, foto. (Ilova Gora: 70 let od bojev Cankarjeve in Ljubljanske brigade.) Partizan Oskar: od junaka do obsojenca na smrt / Franc Godeša. – Svobodna misel, št. 12 (27. 12.), str. 11-13, foto. (Tragedija partizanov na Blatnem klancu 11. aprila 1942.) 908 DOMOZNANSTVO 2012 *Osvežitev ob Krki.– V: S kolesom po srcu Slovenije, Litija, Center za razvoj, str. 20-21, foto. // Po rimski cesti nad dolino Krke. – V: S kolesom po srcu Slovenije, Litija, Center za razvoj, str. 30-31, foto. // Od izvira do izvira. – V: S kolesom po srcu Slovenije, Litija, Center za razvoj, str. 36-37, foto. // Izpod gora med Dolenjsko gricevje. – V: S kolesom po srcu Slovenije, Litija, Center za razvoj, str. 40-41, foto. // Pot v deželo desetega brata. – V: S kolesom po srcu Slovenije, Litija, Center za razvoj, str. 44-45, foto. // Prijetno domace s kolesa. – V: S kolesom po srcu Slovenije, Litija, Center za razvoj, str. 48-49, foto. // Po sledeh višnjanskega polža. – V: S kolesom po srcu Slovenije, Litija, Center za razvoj, str. 56-57, foto. // Po polžje na Primskovo goro. – V: S kolesom po srcu Slovenije, Litija, Center za razvoj, str. 60-61, foto. // Na kolo s sv. Martinom. – V: S kolesom po srcu Slovenije, Litija, Center za razvoj, str. 62-63, foto. (Kolesarski izleti po krajih Ivancne Gorice, tudi v anglešcini.) *Ivancna Gorica // Grosuplje // Dobrepolje. – V: Veliki objem: vodic po Osrednjeslovenski regiji, Turizem Ljubljana, str. 42-51, foto. (Znamenitosti treh obcin, tudi v anglešcini.) *Jurciceva domacija. – V: Slovenske domacije. Petdeset izletov po dedišcini, Celje, Mohorjeva družba, str. 62-64, foto. (Jurciceva domacija na Muljavi.) *Svet kapnikov v Županovi jami / Damjan Viršek. – Nedelo, št. 9 (4. 3.), str. 23, foto. // Županova jama – lepotica dolenjskega krasa / D. Vi. – Nedelo, št. 25 (24. 6.), str. 2-3, foto. (V Županovi jami pri Grosupljem spomladi obcudujemo ledene kapnike, zasigane dvorane s kapniki, ne­topirje.) *Na Krki ne samo Krška jama / J. A. – Dl, št. 14 (5. 4.), str. 44, foto. (TD Krka ponuja ogled Krške jame, cerkev sv. Kozma in Damijana na Krki in sirarno kmetije Zabukovec.) *Valvasor, Krjavelj in Krka / M. Muzga. – NDn, št. 18 (29. 4.), str. 30, foto. (Nagrajenci Dnevnika z avto­busom zvestobe od Bogenšperka do Muljave.) *Šentvid pri Sticni. Okrnjena veljava nekdanje prafare / Boris Dolnicar. – Ndn, št. 33 (14. 8.), str. 25, foto. (Zgodbe s starih razglednic, Šentvid pri Sticni, 1901.) *Ivancna Gorica: rastoce mesto mladih / Vida Kocjan. – Demokracija, št. 36 (6. 9.), str. 32-35, foto. (O obcini Ivancna Gorica, njeni stvarnosti in razvojnih nacrtih.) *Zdenska vas: Domacini so izdelovali tudi suho robo / Boris Dolnicar. – Kg, št. 42 (17. 10), str. 16, foto. (Pozabljene podobe slovenskih vasi na starih razglednicah.) *Vas z najlepšim središcem / J. A. – Dl, št. 47 (22. 11.), str. 40, foto. (Vaško jedro Hrastovega Dola je dobilo priznanje na ocenjevanju Moja dežela – lepa in gostoljubna.) 2013 *Na Polževem letos smucajo / J. A. – Dl, št. 6 (7. 2.), str. 33, foto. (Vlecnico so postavili leta 1985.) *Skrb za lepotico dolenjskega krasa : Županova jama - turisticno in okoljsko društvo Grosuplje / Damjan Viršek ; foto Marjan Trobec. – Lipov list, št. 2 (febr.), str. 8-9, foto. *Krožna pot Dobrepolje. Po slikovitem kraškem polju / Boris Dolnicar. – Sn, št. 123 (9. 5.), str. 16-17, foto. (Po lepotah dobrepoljske doline so novinarja popeljali Jani Štrubelj, Edi Zgonc, Alojz Nucic.) *Podzemni svet Županove jame / J. A. – Dl, št. 21 (23. 5.), str. 40, foto. (V jamo so se spustili skozi stari vhod po vrvi.) *Muljava – dežela Desetega brata. – Sn, št. 145 (31. 5.), str. 9, foto. (Lepote okoli Muljave.) *S kolesi po rimski cesti / S. M. – Dl, št. 24 (13. 6.), str. 5, foto. (S kolesi 27 km po rimski cesti od Ivancne Gorice do Dvora.) *Polž tudi tokrat ostal priklenjen / Primož Hieng. – Sn, št. 204 (30. 7.), str. 10+15, foto. (Anin sejem v Višnji Gori.) *Gospodarska kriza pospešila kmetovanje / Boris Dolnicar. – Sn, št. 213 (8. 8.), str. 14, foto. (Zrcalo starih razglednic – Krka 1912.) *Temenica trikrat iz teme rojene / Drago Kralj, Alja Venturini. – F, št. 152 (8. 8.), str. 4-5, foto. (Tok reke Temenice in življenje ob njej.) *Od protiturškega tabora le še – turencek / Boris Dolnicar. – Sn, št. 219 (23. 8.), str. 14, foto. (Zrcalo starih razglednic – Šmarje - Sap, 1908.) *Revna zemlja, poplave in slana grenili življenje / Boris Dolnicar. – Sn, št. 282 (17. 10.), str. 20, foto. (Pri Cerkvi – Struge, 1912.) *V Sticni caka vstajenja vdova Virida Visconti / Vladimir Jerman. – NSn, št. 292 (27. 10.), str. 24, foto. (Milanska vojvodinja pociva v stiški baziliki levo od glavnega oltarja že 600 let.) *Najbolj ponikovsko ponikovska vas – Ponikve / Boris Dolnicar. – NDn, št. 44 (30. 10.), str. 32, foto. (Zgodbe s starih razglednic – Ponikve, 1915.) *Najpopularnejša slovenska vas / Andrej Jaklic. – Delo, št. 256 (6. 11.), str. 15, foto. (Stiški rokopisi, naj­vecje halštatsko gradišce na Slovenskem, reka Temenica so vredni ogleda.) *Temenica: živina, krompir, vino in les / Boris Dolnicar. – Kg, št. 47 (20. 11.), str. 16, foto. (Pozabljene podobe slovenskih vasi na starih razglednicah – Temenica.) *Na Obolno. Planinski izlet / Borut Vukovic. – Nedelo, št. 47 (24. 11.), str. 23, foto. (Obolno nad Sticno.) *Znamenite mirovne žganjekuhe ni vec / Bojan Rajšek. – Delo, št. 277 (30. 11.), str. 16, foto. (Podrli so staro gostilno Jožeta Borštnika na Krki.) *Z avtom do samega vhoda / M. Leskovšek-Svete. – Dl, št. 52 (27. 12.), str. 13, foto. (Županova jama pri Grosupljem.) *Krožna pot Grosuplje. Zelena oaza na pragu Ljubljane / Vojko Zakrajšek. – Sn, št. 336 (12. 12.), str. 16­17, foto. (Po Grosupljem je novinarja vodila Marija Samec.) 929 BIOGRAFJE 2012 *Franc Perovšek (1922-2011) / Rafael Zupancic Raf. – Svobodna misel, št. 2 (27. 1.), str. 28, foto. (Nekro-log za v Šmarju – Sapu rojenim partizanom, pisateljem in družbenim delavcem). *Janez Janša / Ali Žerdin. – Delo, št. 24 (30. 1.), str. 1, foto. (Osebnostne lastnosti na Plešivici pri Grosu­pljem rojenega politika.) *Kaj ti bo trikratni doktorat, ce si osebnostna razvalina / Katja Cah. – Ona (pril. Dela), št. 5 (31. 1.), str. 38­39, foto. // Angelca sama / Klavdija Miko. – Ona plus, št. 10, (2. 10.), str. 46-47. (Grosupeljcanka Angelca Likovic, komentatorka verjetnostnih šovov.) *Franc Kalar (1912-2012) / Matej Šteh. – Prometni vestnik, št. 2 (mar.-apr.), str. 25, foto. (Nekrolog za ustanovnim in castnim clanom ZŠAM Ivancna Gorica.) *Tonetu Fabjanu v slovo (1946-2012) / Janko Božic. – Sc, št. 3 (mar.), str. 113, foto. (Portret cebelarja, rojenega v Secu). *Granata s soške fronte še ubije / Lovro Kastelic. – Sn, št. 33 (10. 2.), str. 1+3, foto. (Franci Omahen s Spodnjega Blata je bil polhar, zbiratelj orožja in raziskovalec soških strelskih linij.) *Jaka Adamic bo Avstralec / Maja Remi. – Nedelo, št. 9 (26. 2.), str. 15, foto. (Grosupeljcan, fotograf, vnuk dr. Franceta Adamica.) *Breda Škrjanec / V. U. – Delo, št. 61 (14. 3.), str. 20, foto. (Grosupeljcanka je kustosinja MGLC – Med-narodnega graficnega likovnega centra.) *Janez Janša: lik in delo / Zoran Potic. – Delo de facto, št. 1, str. 15-19, foto. (Mlada leta Janeza Janše.) *Je na sliki res naš Janez / (dt, jc). – NDn, št. 13 (25. 3.), str. 3, foto. (Janez Janša je bil komandant pohoda po poteh Avnoja.) *Dr. Marija Molan / Lidija Jež – Naša žena, št. 4 (apr.), str. 10-11, foto. (Grosupeljcanka je psihologinja, zaposlena na Centru za psihologijo Klinicnega centra v Ljubljani.) *Mlada generacija je jalova / David Jug. – Žurnal, št. 18 (5. 5.), foto. (Franc Sever – Franta je bil rojen v Št. Juriju pri Grosupljem.) *Topel dom: družina Barbo. Pomagajo nam rasti proti svetosti / Jana Podjavoršek. – Naša družina (pril. D), št. 5 (6. 5.), str. 6-8, foto. (Družina Veronike in Matjaža Barbo s sedmimi otroki živi v Šmarju – Sapu.) *Odvetniško življenje Petra Ceferina / Tina Hrovat. – Jana, št. 20 (15. 5.), str. 7-9, foto. // Peter Ceferin, odvetnik. Najhitrejše procese so imeli v Romuniji pod Ceausescom / Jela Krecic. – Delo (Sobotna priloga), št. 139 (16. 6.), str. 4-5, foto. // Tudi zdravnik ne odkloni pacienta z aidsom / Tina Rebernik. – Žurnal, št. 25 (23. 6.), str. 18-19, foto. // Oprostilna sodba ni napaka pravosodja / Toni Peric. – Ndn, št. 41 (7. 10.), str. 4, foto. // Slovenija ne potrebuje prestrašenih odvetnikov / Simona Šolinic. – Novi tednik, št. 80 (9. 10.), str. 17, foto. (Ob 45-letnici advokature je grosupeljski odvetnik, dr. Peter Ceferin, izdal knjigo spominskih zgodb.) *Slovencem zamerim, da so take ovce / Danica Lovenjak. – Sn, št. 134 (28. 5.), str. 18, foto. // Matjaž Javšnik, diabetik / Žana Kapetanovic. – Jana, št. 32 (7. 8.), str. 25-27, foto. // Umetnik namesto depresiv­neža. – NSn, št. 209 (12. 8.), str. 9, foto. (Komedijant Matjaž Javšnik živi z družno na Krki.) *Raziskovalec kulturne dedišcine / Pavla Rapoša Tanjšek. – Vzajemnost, št. 6 (jun.), foto. (Ivo Puhar, ambasador Univerze za tretje življenjsko obdobje Grosuplje, je dejaven upokojenec, živi na Polici pri Grosupljem.) *P. Felicijan Pevec. – Dl, št. 24 (14. 6.), str. 33, foto. // P. Felicijan Pevec / pSZ. – D, št. 61 (24. 6.), str. 37, foto. (Nekrolog za patrom franciškanom Jožetom Pevcem, rojenim v Temenici.) *Potruditi se je treba po najboljših moceh / Gregor Šket. – Polet (pril. Dela), št. 14 (19. 7.), str. 10-13, foto. // Dan z znanim Slovencem: Miroslav Cerar / Vesna Levicnik. – In (pril. Dn), št. 95 (29. 11.), str. 26-27, foto. // Miroslav Cerar castni predsednik GZS / S.V. – Delo, št. 278 (1. 12.), str. 24, foto. // Razmerje med športniki in politiki – hinavšcina / Saša Vercic. – Delo, št. 279 (3. 12.), str. 23, foto. (Miro Cerar, legen­darni olimpionik, živi v Grosupljem.) *Jože Kovacic (1951-2013). – Sc, št. 9 (sep.), str. 304 (Portret cebelarja CD Grosuplje.) *Moli in meditira za vso Slovenijo / Alenka Cevc. – Jana, št. 39 (25. 9.), str. 13-15, foto. (Avguštin Knafelj živi v gozdu blizu vasi Polica pri Grosupljem.) *Vslovo vsestranskemu kulturniku Štefanu Zrnecu iz Lapor / Franci Pecnik. – Trobla, št. 6 (26. 9.), str. 40, foto. (Nekrolog za amaterskim igralcem, pevcem in kulturnim delavcem Štefanom Zrncem.) *Tone danes odpira cebelarski muzej / Jaroslav Jankovic. – Sn, št. 276 (19. 10.), str. 12+21, foto. // Nov cebelarski muzej / Tanja Magdic. – Sc, št. 12, str. 405, foto. (Vida in Tone Koželj iz Šmarja – Sapa zbirata gradivo o zgodovini cebelarstva.) *Jana Zupancic. – NDn, št. 41 (7. 10.), str. 40, foto. (Igralka iz Ivancne Gorice si je prislužila vesno, pri­znanje za najboljšo žensko vlogo v filmu Vaje v objemu.) *Jože Kukman / Janja Ambrožic. – Dl, št. 41 (11. 10.), str. 40, foto. (Farmacevt Jože Kukman nadaljuje tradicijo patra Ašica v Sticni.) *Jože Skubic (1920-2012). – Sc, št. 11, str. 380. (Portret cebelarja CD Sticna.) *Za številna rešena življenja je placal visoko ceno / Ernest Secen. – Dn, št. 284 (8. 12.), str. 29, foto. (Mitja Vilar živi v Šmarju – Sapu.) 2013 Anton Hribar – Korinjski (1864-1953) / Toncka Galjot. – Železne niti, št. 10, str. 221-132, foto. (Duhovnik in pesnik se je rodil na Malem Korinju nad Krko). *Kaj druži Louisa Adamica in Normana Mailerja / Jasna Potocnik Topler. – Dialogi, št. 5-6, str. 57-84. (O Louisu Adamicu in ameriškem novinarju in pisatelji Normanu Mailerju). *Angelca Likovic: Fantje so predolgo mamini ljubcki! / Danica Lovenjak. – Sn, št. 61 (4. 3.), str. 18, foto. (Angelca Likovic o sebi, družini, vzgoji, politiki). *Darja Groznik, predsednica Zveze prijateljev mladine Slovenije / Petra Mlakar. – Dn, št. 83 (10. 3.), str. 7, foto. (Višnjanka Darja Groznik je tudi urednica prvega programa Radia Slovenija). *Marcos Fink, operni in koncertni pevec / Elvira Miše Miklavcic. – Reporter, št. 11 (18. 3.), str. 76-83, foto. (Marcos Fink živi v Dolenji vasi pri Polici). *Adamic, vznemirljivo življenje in nepojasnjena smrt / Patricija Malicev. – Delo, št. 65 (19. 3.), str. 13, foto. (Ob 115. obletnici rojstva Louisa Adamica). *Niti za veliko noc ne more brez flikce / Moni Radež. – Sn, št. 81 (24. 3,), str. 21, foto. (Mara Podržaj s Perovega pri Grosupljem združuje ljubiteljice krpank.) *Boštjan Romih se z ženo najlepše poveže med jedjo / Danica Lovenjak. – Sn, št. 82 (25. 3.), str. 18, foto. // Raketa je manj domacijska / Miha Štamcar. – Pilot (pril. NDn), št. 44 (30. 10.), str. 1+4-5, foto. (Boštjan Romih živi na Polici pri Grosupljem.) *Franc Sever – Franta devetdesetletnik / Milan Gorjanc. – Svobodna misel, št. 3 (29. 3.), str. 30, foto. // Svoboda, ponos, pogum / Franc Sever - Franta. – Svobodna misel, št. 12 (27. 12.), str. 6, foto. (Franc Sever je bil rojen v Št. Juriju pri Grosupljem.) *France Nucic / M[ilan] M[uhic]. – D, št. 15 (14. 4.), str. 29, foto. (Nekrolog za Francetom Nucicem iz Podgorice pri Vidmu-Dobrepolje.) *Tomaž Vesel, novi predsednik racunskega sodišca / Blaž Petkovic. – Dn, št. 96 (25. 4.), str. 7, foto. // Tomaž Vesel / Nenad Glücks. – Reporter, št. 17 (29. 4.), str. 13, foto. // Tomaž Vesel / Peter Jancic. – Delo (Sobotna priloga), št. 101 (4. 5.), str. 3, foto. // Tomaž Vesel, predsednik racunskega sodišca / Nenad Glüc-ks. – Reporter, št. 34 (26. 8.), foto. // Meditacija z gobami / Odprta kuhinja (pril. Ndn), št. 41 (13. 10), str. 20-21, foto. (Pravnik Tomaž Vesel živi v Šentvidu pri Sticni.) *Elektrike zmanjka, pa ga ni vec / Gojko Bervar. – Vzajemnost, št. 5 (maj), str. 65-67, foto. // Sašo Hribar, voditelj in programski svetnik / Blaž Petkovic. – Dn, št. 218 (20. 9.), str. 7, foto. (V Grosupljem rojeni novinar in humorist Sašo Hribar živi v Višnji Gori.) *Martin Jevnikar (1913-2004) / Silvester Cuk. – Ognjišce, št. 5 (maj), str. 52-53, foto. // Prof. Martin Jevnikar – velik mož knjižne slovenske besede / JUP. – Novi glas (Trst), št. 16 (2. 5.), str. 9, foto. // Zbornik zapisov in clankov bi prical o njegovem neprecenljivem raziskovalnem delu / IG. – Novi glas (Trst), št. 17 (9. 5.), str. 11, foto. // Dolga pot iz zamolcanosti / Jože Horvat. – D, št. 21 (26. 5.), str. 12, foto. // Bil je svecenik slovenskega slovstva / Jernej Šcek. – Novi glas (Trst), št. 20 (30. 5.), str. 9, foto. // Prvi je pisal o povojni zamejski književnosti / Šin. – Novi glas (Trst), št. 25 (4. 7.), str. 11. // Martin Jevnikar: Slovenski avtorji v Italiji / Darka Zvonar Predan. – Vecer, št. 184 (10. 8.), str. 20-21, foto. // Goriški kulturni prostor je bil Jevnikarju blizu in drag / Lojze Bratuž. – Novi glas (Trst), št. 38 (17. 10.), str. 6, foto. (Višnjan Martin Jevnikar je živel v Trstu. Ob stoletnici rojstva so organizirali simpozij in izdali knjigo.) *Biciklist na strmem klancu / Grega Kališnik. – Nedelo, št. 23 (9. 6.), str. 20, foto. (Slavko Knafelj živi v kolibi v gozdu blizu Spodnjih Duplic.) *Stoletje in pol od rojstva organizirane telovadbe pri nas / Maša Jesenšek. – Delo, št. 136 (14.6.), str. 12, foto. (Intervju z Zdenko in Mirom Cerarjem.) *Rok Ceferin, odvetnik / Klara Škrinjar. – Delo (Sobotna priloga), št. 137 (15. 6.), str. 10-11, foto. // Dr. Rok Ceferin / Sven Berdon. – Dn, št. 137 (15. 6.), str. 6, foto. (Grosupeljski odvetnik je v svojem doktoratu obravnaval svobodo tiska.) *Zrna dobrote, lepote in clovecnosti / Ivo Žajdela. – D, št. 24 (16. 6.), str. 8, foto. (Pogovor z Majo A. Ficko o medvojni in povojni usodi samostana v Sticni.) *Janko Jamnik / Ervin Hladnik Milharcic. – Dn (pril. Objektiv), št. 148 (29. 6.), str. 8-10, foto. // Janko Jamnik, direktor Kemijskega inštituta / Nika Vistoropski. – Ona (pril. Dela), št. 271 (16. 7.), str. 10-11, foto. (Direktor Kemijskega inštituta v Ljubljani je Grosupeljcan.) *Umrla je Zdenka Cerar. Slovo pravnice in politicarke / sta. – Dn, št. 200 (30. 8.), str. 5. // Umrla je Zden­ka Cerar / M. V. – Delo, št. 200 (30. 8.), str. 2, foto. // Vspomin. Zdenka Cerar / Vlasta Nussdorfer. – Dn, št. 2003 (3. 9.), str. 13, foto. // Zdenka Cerar (1941-2013) / Zvonko Fišer. – Delo, št. 215 (17. 9.), str. 4, foto. // Zdenka Cerar (1941-2013) / Vlasta Nussdorfer. – Pravna praksa, št. 36 (19. 9.), str. 27, foto. (Nekrologi za Zdenko Cerar, pravnico, politicarko.) *Igor Akrapovic, podjetnik. Slovenci delamo premalo! / Lana Dakic, Jurij Šimac. – F, št. 158 (19. 8.), str. 6-7, foto. (Podjetnik ima svojo tovarno izpušnih sistemov v Ivancni Gorici.) *Neverjetni življenjski obrati odvetnika Petra Ceferina / Katarina Cender Rešcic. – Nedelo, št. 35 (1. 9.), str. 16-17, foto. // Knjiga pisana s posebnim zadovoljstvom / Vesna Levicnik. – Nika (pril. NDn), št. 38 (18. 9), str. 10-12, foto. // v+o dr. Peter Ceferin. – Polet (pril. Dela), št. 36 (19. 9.), str. 36, foto. // Peter Ceferin / Tanja Lesnicar – Pucko. – Dn (pril. Objektiv), št. 231 (5. 10.), str. 8-10, foto. (Grosupeljski odvetnik je izdal drugo knjigo pripovedi o svojem življenju in delu Valat.) *Manj mrtvih, manj stroškov / Simona Furlan. – Jana, št. 44 (30. 10.), str. 28, foto. (Mitja Vilar iz Šmarja – Sapa uresnicuje svoje zamisli o gasilcih na motorjih.) *Lojze Kastelic (1939-2013) / Franc Bivic. – Prometni vestnik, št. 4 (okt.-nov.), str. 25, foto. (Nekrolog za dolgoletnim clanom ZŠAM Ivancna Gorica.) *Aleksandra Sandi Zalar / Ruža Tekavec. – Planinski vestnik, št. 11 (nov.), str. 72, foto. (Nekrolog za slikarko, ki je ucila v Ivancni Gorici, nato v Šmarju – Sapu in vodila slikarske skupine Univerze za tretje življenjsko obdobje Grosuplje.) *V spomin Tinci, prvi pilotki na Balkanu / Vesmin Kajtazovic. – Nedelo, št. 47 (24. 11.), str. 34, foto. // Spomin na Brezovško Tinco, prvo pilotko na Balkanu / Vesmin Kajtazovic. – NSn, št. 325 (1. 12.), str. 40, foto. (VSticni na Dolenjskem so uredili muzejsko zbirko v spomin na rod tamkajšnjih predvojnih letalcev.) *Janezu Perovšku Pelku / Biserka Perovšek. – Svobodna misel, št. 11 (29. 11.), str. 23, foto. (Nekrolog za partizanom, pesnikom, ki je napisal pesem Janez, kranjski Janez, rojen je bil v Šmarju – Sapu.) *Matjaž Barbo o praznovanju božica z glasbo. Božic je dokaz, kako vsi hrepenimo po lepoti / Ksenija Hocevar. – Praznicna Družina (Advent in božic), (10. 12.), str. 42-43, foto. (Profesor na oddelku za muzi­kologijo Filozofske fakultet v Ljubljani živi v Šmarju – Sapu.) 229 231 Glavno vodilo graficnega podjetja Partner graf d.o.o. je nenehno izboljševanje kakovosti in varovanje okolja. Vsi zaposleni so zavezani za nenehno rast kakovosti storitev, proizvodov in procesov. Dosledno upoštevanje navodil in pravilnikov podjetja pa omogoca ucinkovito delovanje sistema. OFFSET TISK | DIGITALNI TISK POSLOVNE TISKOVINE vizitke, dopisni listi, kuverte, CMR seti, kopirni bloki, potni nalogi, prevoznice, ... OSTALE TISKOVINE letaki, zgibanke, revije, plakati, knjige, letna porocila, mape, bloki, digipacki, CD žepi, potisk in zapis na CD/DVD medij, škatlice, ... DODELAVA TISKOVIN razlicne vezave, personalizacija, plastifikacija, lepljenje, izsek indeksa, ... REPRO STUDIO graficno oblikovanje in priprava za tisk, ... SVETUJEMO pri nacrtovanju tiskovin, pri izbiri materiala, pri uporabi barv, ... SKRBIMO ZA kakovost, okolje, hitre dobave, zdravo ceno, ... PARTNER GRAF zelena tiskarna d.o.o. Kolodvorska 2 | 1290 Grosuplje | Slovenija | EU T: 01 7861 177 | F: 01 7861 587 info@partnergraf.si | www.partnergraf.si Obdelava, skladna s standardi – do trije endoskopi ob vsaki polnitvi  Edinstvena prilagodljivost – uporaben tudi za obdelavo instrumentov  Visoka kapaciteta – mo.nost nalo.itve do 3 fleksibilnih endoskopov na polnitev hkrati  Odlicni rezultati cišcenja – zmogljiv sistem cišcenja  Enostavna uporaba – mo.nost nalo.itev izven stroja  Kompaktna zasnova – širina le 90 cm  Skladnost s standardi – zahteve standarda EN ISO 15883-1, -2 in -4 v celoti izpolnjene Belimed d.o.o. Slovenija: +386 1 7866 000, info@belimed.si, www.belimed.com SKUPINA IMOS – PREDSTAVITEV DEJAVNOSTI Skupina IMOS že pet desetletij uspešno izvaja storitve razvoja projektov, svetoval­nega inženiringa v pripravi in v izvedbi predvsem stavb in opremljanja zemljišc ter storitev upravljanja objektov. -RAZVOJ, PRIPRAVA IN VODENJE PROJEKTOV NASELIJ IN KRAJINE TER ZEMLJIŠKIH UREDITEV -RAZVOJ, PRIPRAVA IN VODENJE INŽENIRINGA NA PROJEKTIH STAVB (OBJEKTOVVISOKE GRADNJE) -RAZVOJ, PRIPRAVA IN VODENJE INŽENIRINGA NA PROJEKTIH INŽENIRSKIH OBJEKTOV (OBJEKTOV NIZKE GRADNJE), INFRASTRUKTURE, REGULACIJE VODA -ENERGETSKI INŽENIRING NA PODROCJU OBNOVE IN NOVOGRADNJE OBJEKTOV IN NASELIJ -FINANCNI INŽENIRING IN VODENJE EU PROJEKTOV -FINANCNO RACUNOVODSKE STORITVE -PREMOŽENJSKO PRAVNO UREJANJE -TRŽENJE, MARKETING, POSREDOVANJE IN PRODAJA NEPREMICNIN - OBJEKTOVALI PROJEKTOV -UPRAVLJANJE OBJEKTOV IN ZEMLJIŠC -MOŽNOST INVESTIRANJAV PROJEKTE SKUPINE IMOS Telefon: 01/47 33 360 e-mail: info@imos.si www.imos.si Cesta na Krko 7 1290 GROSUPLJE telefon h.c.: 01/788 89 10 telefaks: 01/788 89 13 e-mail: info@jkpg.si 237 239