III. leto. Štev. 20.
1916. Május 14.
Pobožen, drüžbeni, pismeni list za vogrske slovence.
PRIHÁJA VSAKO NEDELO.
Cena Novin je na leto:
Doma     .   .   .   .   .   .   .   .   .   .   .   .   .    3 K.
v Ameriko     .   .   .   .   .   .   .   .   .   .   .   .   6 K.
Dobijo se
Novine. Marijin list i Kalendar Srca Jezušovoga pri
KLEKL JOŽEFI,
vpok. pleb. t čerensovcih,
Cserföld, Zalamegye. Naročnina i dopisi se tűdi k tomi moro pošilati.
na naročnike Marijinoga lista, je Novin cena če se jih od štirah več na eden naslov pošila, doma   2 K. v Ameriko vsakomi na njegov naslov   .   .   .   .   5 K. Cena ednoga falata je domá za naročnike Marijinoga lista 4 filere, za nenaročnike 6 filerov.
Sv. Jožef.
„ Veren sluga i Čeden, koga je postave Gospod nad Svojo rodovino. * Tak hváli sv. maticérkev 'vse tiste z rečmi sv. pisma, šteri so na zemli na sebe zavüpane čedno vodili, z njimi spometno ravnali ino je vu vsoj vernosti k Bogi gojili.
Med vsemi temi nam sv. Maticérkev denéšnji den onoga postávla za zgléd pred očí, šteri je bio nájspametneši i nájverneši, šteroga je Bog za vrednoga spoznao, da bi se za očo njegovoga Sína zvao, od koga sv. Lukač svedoči, ka so ga za njegovoga očo držali (Luk. 3.).
  Vredno nam bo si malo premišlávatí od njega. Dvoje nam je v njem poscbnoga spomina vredno: njegova dela vnost pa podánost v božo sv. volo.
Siromák je bio pa je ne proso od nikoga nikše podpore. Znao je ka dete má pri hiži, štero je ne njegovo. Vido je čüde okoli njegovoga rojstva pa je ne pravo, kak Vnogi z vküp-sklenjenimi rokáml: „Či je Bog dao, naj je tüdi bráni*, nego se je skrbo za kinč z nebés zadobleni. Šo je od hiže do hiže, kak dnes dén tesárje, pa je slüžo krűh za svéto dete i- za mater njegovo.
Kda je ne meo dela po tüjinskom, te je pa rédo domá rázlične stvari: plüge z lesá, Pohištvo i škér rázno-vrstno za vsakdenéšnjo potrebčino.
Pa tak je slüžo krűh sebi i svojim drágim.
Težave so njemi ne vzalé volé, siromaštvo ga ne brigalo, ve je Bogi slüžo, njemi darüvao svoje trűde pa je znao, ka Bog ne zavrže onih, ki se vüpajo v njem.
Jöžefova hiža je bila stálen zgléd pa je šče dendenéšnji za vse siromake, kak moremo mirno z vüpanjom v Bogi delati.
Pa kak se je on znao v božo sv. volo podali!
Teško je če kdo, ka bo to zá deteta, od šteroga tgemi je angeo boži gučao. Pripravlao je za njé zibep, skrbo se naprej za stvár, ka bo mleko, hižo je vréd deveti, ka de süha i sve-tla, ka de vse vréSi tečas, ka príde to bláženo vremen.
Pa glej, ništeren dén pred zaželenim dnévom príde od poganskoga casara zapoved: „Idi v Betlehem“. Pa Jožef podání v božo sv. volo ide. Skrb má na bl. D. Marijo ino ide. Zamán je priprávlao vse, zamán se veselio.   More povrčti  tíhi  miren  dom  pa  iti vu
svet, v šterom ne ve, ka ga čáka.
Po teškom potuvánji ga čáka drüga žalost: »Nindri ne mesta za Marijo, pa mirno právi: Hodi, Znám za štale, pastirje paséjo, tam bo mesto za nás*. '	' d6:
Podá se drügoč brezi opiranja v božo sv. volo. Si misli: Zíbeo po-čáka domá pa kravice, ali kozica z mlekom tüdi, vse ne bo dugo pa pridemo mí nazáj domo.
Da ga pa ta miseo tüdi vkáni.
"Ti *
Hižo, stvár je zavüpao Znám na kakše sosede tečas, ka príde nazaj z Betle* hema. Zdaj njim pa nanč glása ne more poslati, kaj-naj delajo z stvarjov. V tmičnoj noči dobi zapoved od angela: »Vzemi dete’ i mater njegovo pa beži v Egipt.“
Pa se ne nevoliva, ne zdíháva, ne tere rok, liki, kak či bi pravo: „Boža vola je", mirno stáne pa ide pa je tam več let.
Oh močna düša ti, štera si njemi dála to vse prenášati pa vse pretrpeti! Zaistino veren sluga, šteroga je Bog postavo nad rodovino svojo.
Olejšao ga je Bog, na slednje, poslao ga je nazaj na dom. Pa tam v Nazaretskoj hižici je Jožef spoznavao dete, je vido njega jákosti, se je na-
prej veselio časi, šteroga de to dete oslobájalo lüdstvo svoje.
Pa med tem začüti bolezen, príblí-žáva se njemi smrt: Bog je inači zrav-nao, ne bode vido dela Jezušovoga, more iti med očáke njim nesti glás, ka je čas odküplenja blűzi. Pa se zdaj tüdi podá, z veséljom ide od Jezuša i Marije, ár je tak boža sv. vola.
Ste vidili že kde indri tomi spo-r dobnoga moža? Svet časti kralé, zmožne vojvode, velke vučenjáke, šteri ládajo národe, bijejo neprijátel, v pámeti držijo velika znánja — Jožef je vékši od-njih, onjé svoja volo meo v svojoj dbr&stnplTjÖ j^TÜdiavnSjfčškejših okolščínaj znao podvrči! božoj sv. voli. —
Njega nasledüjte, Bog naj ravna z vašov volov, či ščéte ednok delnicje biti bláženstva Sv. Jožefa.
Bojna.
Preveč bi radi od mira pisati, da se pa od nikod ne kaže niti najmenjše znamenje njega. Meo bi ga vsaki rad, da se pa eden ovoga boji. Anglija je sprejela vojno slüžbo od 18 do 41 let. Posili šče zmagati. Mi pa li molimo. Niti se ne dovemo, pa prileti angel mirű k nam. Ve vse od Boga shája, vse on da, da ga prosimo. Približa-vajoče se procesija križnoga tjedna naj z gorečih src, iz vseh src pošlejo po Mariji to Ponizno prošnjo v nebo: Kralica mirű sprosi nam mir! Vsi svetniki sprosite nam po Mariji mir od Boga!
Poročila z bojišč so sledeča:
Rusko bojišče. Pri Tarnopoli so naši 101 Rusa vlovili. — Od Olyke na jugozapad smo ruse z ednoga loga odtirali. Posebne sprememba nega nikše.
Taljansko bojišče. Na Bavenno, Valono i Brindisi so naši letalci bombe vrgli, štere so vužigale. — Naši top-ničarje so pri Gorici dolstrelili tiste
2
NOVINE
1916. május 14.
taljanske zráčne ladjo, štera je po Pri-morsKom i Kranjskom krožila kre vode Idrije, Vipavé i pri Ljubljani. Vsi štirje letalci so mrtvi. V Bombonih so naši zavzeli taljanske postojanke, više 100 alpincov vlovili pa 2 strojnivi puški zaplenili. — Na hafraumskoj visini so talijani odtirani iz prednjih poštojánk.
Francozko bojišče. Pri reki Maas velika strelba. Na gori Meri Homme so francozi zavzeli del nemškoga strei-noga jarka, 100 uemcov zgrabili i 4 strojne puške zaplenili. — Od Sam-me-ja ná jug so üemdi vdrli v francozke postojanke i 46 francozov vlovili. Na levom bregi reke Maas nemci napredüjejo. — Od Arneutiersa na sever so. nemci 2 Strojnivi puški i dve me-talnici bomb zaplenili pa nekaj francozov vlovili.
Boji v Afriki. Belgiji so v naselili Kongo pri vodi Kivuto nemce odtirao i njuve postojanke zasedli.
Na türskom bojišči nega nikše posebne spremembe.
Dom i svet
Angležko. Angleži so zadüšili irsko vstajo. Tri voditele so dolstrelili, drüge tri pá na triletno vozo obsodili. — Birrel, državni tajnik Irskoga je odstopo, ar je ne mogeo vstájepreprečiti. Nemške zráčne ladje so ópet pohodile Anglijo i več bomb vrgle dol ni, raz-Űib kirájèh. Žttth" fetinij," šo1 se^dráge-ladje vse srečno vrnole domo. Edna še je razbila, moštvo je pa rešeno. — Lord Casement je tüdi na smrt osojen zavolo Ifškè vstáje. Sod je odložen Vstašóv je bilo 15 jezer i više 3000 jih je ranjeníh.
Grčko. Srbsko vojsko zdaj správlajo, z otoka Korfu v Šolun. 25 jezér jih je že pp morji odpelani.
Polsko. Nemško vojaško zapoved-ništvo je dovolili) polákom obhajili obletnicó tistoga dogódka, ka so pred 125 letmi dobili pod kralom Stanísla-vom Augustinom pravice za celo polsko državo. Rusi so to polákom ni ednok ne dovolili. Cela Varšave je plahotala od polskih narodnih zastav i 25 jezér Ijüdi je po svetoj meši hodilo pet vür dugo v zahvalnoj procesiji.
Nemčija, Jagow, nemški držávni tajnik je odgovoro na amerikanski poziv ka Nemčija odsehmal prepove ešče tam strelati na trgovinske ladje kje je povodno bojišče. Nemški podmorski čuni do prle vsako ladjo opominali naj se staví i lüdstvo vselej rešijo, zvün če bi je ladja napadnola, ali bi vuiti namenila. V tom slučaji neso odgovorni, če se lüdstvo potopi ali moti. Žele pa Nemčija od Amerike, naj do Anglije ravno to ostročo kaže, kak do njé, drügač de prosto Šla po svojoj poti.
Rusija. Pašič srbski ministerski predsednik je sprejeti od cara. Namen
pohajanja je brž to, ka bi Rusi Srbom pomagali doseči, ka bi vsi Srbi prišli pod oblast kralevske drüžine Karagjor-gjevičov.
Türčija. Türska vlada je na prošnjo sv. Očé oprostila Maronite od vojaške slüžbe. Maroniti živejo v Palestini na gori Libanon, so katoličanci i so dozdaj tüdi melí to predpravico, ka so ne slišali popolnoma pod türsko oblast, nego pod oblast papovo.
Bolgarija. Naš novi attašé v Sofiji je polkovnik Nowak Janoš.
Francija. V 1867 leti rojeni morejo pod orožje stopiti. Edenajset francozkih püšpekov, ki so v teh letah rojeni se tüdi more podvrči vojaškoj dužnosti i mesto ravnanja Kristušove črede morilno puško stiskavati. Kak strašna kaštiga za té oslepjen narod!
Nabor. V letah 'bil 1878 do 1897 rojeni do v županiji' železnoj sledeče dni prebiraní: Mája*- 17-ga Gornjese-nička 19-ga slovétoskoveška, 23-ga Štefanovška notarošije, 16-ga Hodoska, 26-ga Gornjepetrovska, Prosenjakovška; 27-ga Pertočka,'i.^Cabkövska, 28 ga Gradška, 29-ga Križdvska, Sv. Sebest-janska, 30-ga Sv. Jűfrjeuska, Takovska, 31-ga Bodonska, Tišinska, Martjanska, Junija 2 i 3-ga Püčonska, Sobočka mestna i Okrajna not&rošija.
Pismo na bojišča
Dragi Vojaki 1 Po veselom vüzmi, kda ste Se vi, ki ste ‘na ruskom bojišči, meli bláženi mir i lehko popevali radostno alleluja,'vatn jaz^Is^oiifiia HföKájpeliÍmt da té veséli den. Vüžém je zmage den; vsa düševna, teiovnè protiVniška sila je té dén premagao. Kak se je Jezušovo odičeno telo te zaprtoga graha večno živo prikazati* Dev. Mariji, pre-radostnoj materi i drügim dragim dü-šicam, je potrta mo!8vpekla, smrti. Vsi lehko z Gospodom ^Jezušom živemo brezgrešno i merjemo tak, ka po toj smrti pride večni bláženi žítek nam za deo.	v
Alleluja se glasi5 pri grobi Gospo-dovom. Znate, kaj to pomeni „Alleluja" slovenski »hvala Bogi* pomeni." Boga hvalili, dičiti, moliti moremo. To je vüzemske radosti sad. Veselje vsikdar kaj v srci rodi, pošteno — dobro nepošteno — pa greh. Nepoštenjak se od veselja zapoji, pleše še prepovedan e dni, pravičen pa roke skleple na molitev i dobra, ljübezni puna dela. skažüje svojemi bližnjemi.
Glejte, kak različen sad rodi veselje. Pa vüzemsko veselje1 bi samo ednoga moglo roditi. Jezuši^ z Jezušom bi se mogli samo veseliti, njega bi mogli dičiti, moliti. To pohaeni alleluja vü-zemska.
Ne istina, če šteri'vojsko vodja sovražnika premága, od vseh strani njemi slavo spevajo, še kralovje njemi pozdrave pošilajo i Odlikovanje? Allelujo spevlejo zemelskim zmagalcom, ki so obládali človeka, to je prah in pepel, Kristuši je pa ne bi, ki je to strašno smrt, večni ogenj, milijone najmočnej-
ših hüdih dühov i vse njihove grehote obládao ?
Glejte, dragi vojaki, ta vüzemska, alleluja je pali škér, z šterov se morete braniti proti sovvažnikom svoje düše i je lehko preženete. Slavite, dičite, molite Boga. Molitev je puška za düšo. Brezi té si dobroga vojaka ne mogoče misliti. Moliti pomeni z Bogom si po-gučavati, od koga shája vse dobro. Kak bi mogo zato dober vojak biti, ki si ne ve z tistim gučati, od koga zmaga pride? Blagoslov na orožje Bog da, junaško, viteštvo Bog da, zdravje tüdi on, živež ravnotak; prilike čedne njegov rázum iznašli i vam navdehne, vse, vse on da. Pa njega ne poznani, njemi za dobrote ne se zahvaliti bi vojaško bilo ? Vojak more poštenjé znati, on more saluterati znati svojemi višjemi. Prvi zapovednik vojakov je pa Bog! Tomi more zato vojak predvsem znati saluterati. Bogi pa tisti salutira, ki zna moliti. Vojak je zato nej, ki neve moliti.
Vüzem na ruskom bojišči.
Slovenski vojaki nam veseli vüzem naznanjajp z ruskoga bojišča. Veseloga, zato ka je'mir kralüvao tam. Do jočá genjeni šo si v roke ségati z Sovrážniki, eden ovoga podarüVali i vživali bláženi mir. Kda bi se z celoga srca zahvaliti dragim vojakom za naznanila, njim Želemo tisto kej se si pri vüzemskom bláženom miri vsi. tak jako želeli: stalen, bláženi mir v celoj domovini. Poročila naših vrlih vojakov ,<Sd vü^e.Skpga mira na bojišči ruskom
Talijan Štefan z Sela, desetnik v 83. pp. nam piše.; Že štrti pot sem na bojišči, ali kaj takšega, sem še ne doživo, kaj se je na vüzem godilo med dvema frontoma. Na vüzem sem ravno krűh delio i vino med naše ljüdi, kda za Čüjem z ruskih poštojánk krič: „Poj čem panje.“ (Hodi sem gospod !) Jaz njemi nazaj skričim »Poj ti čem, pan-je, dostanješ vutki„ (Pridi ti sem, gospod dobiš žganici)) pa njemi ka-žem glaž z vinöm. Pa da me je li zvao, idem sto stopajov proti njemi, on pa proti meni. Kda bliže proti meni pride, se me zosága bole, kak vuka. Ali kda vidi, ka njemi nikaj ne denem, nego Prijázno idem proti njemi, mi roko poda, jaz njemi pa ponüdim vino, za koj se je lepo zahvalo. Moji ljüdjé so me gledali, kda sem si ž njim gučao. Pohitroma prideta ešče drügiva dva Rusa i mi v roke ségneta veselo. Začela je pitati »Zdravo panje, pok se maš ?“ *) (Dobro zdrávje, gospod,) kak se čütiš P)
„Dobže« (dobro)
„Co robiš panje“ (kaj delaš) „Dekungo“
»Imaš chleba ?“ (krűha)
»Hleba dost*
„Dostaneš mesa ?“ (dobiš)
„Ano“ (tüdi)
»Take vutke?« (žganico tüdi)
*) Te guč je polski.
1916. május 14.
NOVINE
„Vutke njema“ (nej)
„Cigarov njemaš ?*(Nemaš cigarov ?) „Njema njišt“ (Nikaj nemam)
Nato sem njemi dáo eden cigar küšrio mí je roko za pjega.
Pitao nje tüdi, če Znám kaj od mira. Mogo sem praviti, da nikaj še nejl Med temi Rusi, ka so z menov gučali, je eden samo 14 let star bio, sin drügoga, ki je tüdi pri meni bio, 42 leti star vojak. Nato me oprosi, naj vütro ne strelajo, da svétek majo. Tihi ga mámo, odgovorim, ne bo strelbo, V roke si segnemo i lepo mirno se postavili). Pri pogovori je z njenov bio Bejek Ignae četovodja, gledali so me i čakali pa častniki naši i cela stotnija, šterim sem mogo razložiti vse, kaj smo si gučali.
Rogáč Franc od Sv. Jürja, stražamešter v 83. pp. nam pa to le piše i „Na vüzem popoldpevi smo v niskih strelnih járkah na Več méstih v pamet vzeli bele zastave. Mi smo nikaj nej dali na njé, nfgg, če smo koga vidili zvünaj po járkah hoditi, smo strelali na inega- Naednok pa čüjemo samo globoki glas, kak da bi izpod zemle Sto gučao: „Panji ne pucajte, Madjari ne pucajte 1“ Zdaj smo gorhenjali z strelbo v i čakali, kaj namenijo, rusi z belimi zastavami. Za kratek čas se pribiižáva pet rusov |§gz orožjá z zastavov v roki k našim strelnim jarkom kda so na pol poti prišli, so sta meli i naše zvali. Naših" pet je tüdi brez orožjá šJo( proti , áteretv.so. že
.meje Jemi? IAuÍk
si v roke segnoti, lepo požára vihátRuev so našim rumenke pa beli krűh darüvali. Kda šo to z strelnih jarkov drügi vojaki vidili, so se z mesta genoti i šli prek svojega dróta. Kak daleč je oko vidilo, je veselo gledalci, kak šam-rijo med dvema postojankama vojaki ruski i naši, si dara davlejo, peneze raenjávlejo, se srčno pozdrávlajo, po-gučávlejo i se veselijo vüzemskomi miri. Po pogovárjanji smo si pali roke podali i se z rečmi. .Zbogom panji* lepo poslovni. Svetešnji mir Vüzemski je pa áè v pondelek ne motila niedna strelba. Vojaki so semtam vünej hodili, se razdelili v menjše oddelke, iz nju-vih grl se je pa glasila mila pesem domáča. Tü Slovenci, tam Madjari, v tretjem koli pa pa Nemci so odkri-vali v svojoj maternoj reči vsaki, ve* selje srca. Starejsi. pa, ki majo deco doma, so si v strelnih ljüknjah naprej vzeli molitvene knige i pobožno molili ž njih, med molitvov pa milo zdi-havali po tistom vesélji, šteroga en del smo zdaj vživali i štero je tam domá, kje mir božji kralüje.
Marič Ferenca, desetnika i z 18. domobranskoga pešpolka naznanilo je to: „Na vüzem od štrte do sedme sem v slüžbo stopo. Tak mirovne slüžbe nesem še meo. Mirno se zdigavajo trak! jütrašnjega sunca i razsipávajo blaženo tihoto na sovražno bojišče. Tiho je vse po celoj fronti. Topi ne grmijo, puške mučijo, beli robčeki pla-
hotájo na strelnih jarkah russkib, z vüst ruskih vojakov se pa zdigáva glas: »Madjari ne strelajte.* Svétek so meli, vüzem so svetili, zato so prositi mir i dobili so ga. Pri vodi Putümki smo vküp prišli ž njimi, se lepo pozdravili i si veséla vűzemske svetke želeli i se podarila}!; oni so nam dali. rumenke, mi pa njim cigaretline. Bili smo kak bratovje- vküp do večére, te smo se lepo postavili i šli vsaki v svoje strelne jarke z močnim želenjom, da bi prišo že 4koro te sfalep bláženi mir. Oj lübi domači, sprosite ga nam.*
Gorza Ignac, domobranec 18. pešpolka piše: „Lüšen vüzem smo tü v Volhyniji letos meli. Kda se je zdenilo, so Rusi vöprišli z svojih postojank, šli proti nam i nam vesele vüzemske svétke želeli. Mi pa njim. Strelba je minola, šli smo vküp, podali smo si roke i se lepo pozdravili, Rusi so nam prinesli rumenke i pogače, mi smo njim pa dali rum, vino i cigaretline. Pravili so, da najbole mir želejo. Odgovorili smo njim ravno to. Prišli so častniki i prosti ruski vojaki k nam i so si z nami slovenci gučali, z Vogri so si ne mogli zgučati. Rusi so že jako raztrgano obleko nosili. — O milí slovenski kraj, da smo daleč od tebe znamkar te nikdar več ne bomo vidili! Bog blagoslovi našo vojsko i naš polk, šteroga se Rus tak boji.“
Roth Ludvik z Sühoga Vreha, desetnik v 88. pp. to le naznanja:
„Z tistim veseljom pozdrávlam vse, slovenske dühovnike, štero smo mi vojaki na vüzem doživeli. Rusi so te den belo zastavo vöporinoli, na strelne jarke sposkákali i glasno skričali:
„Alleluja “. Strelba je henjala. Rusi se zdignejo z jarkov zaprva po dva in dva, zatém pa vsikdár več, naslednje celi šereg, i idejo z belimi zastavami proti nam. Mi ,,,ielikajše proti njim. Kda vküppridemoj nam roké podajo, se küšüjejo i dajo nam dare: rumenke , cigaretline, pogače i edno živo belo ovČico,.Mi smo njim pa pokazali sardinije, cigare i cigaretline za dar. Tri vüre smo vküp bili, zatém i se pa razičjlj i šli vsaki v svoje strelne jarke. Kda so Rusi do svojih prišli, so žačeli svoje vüzemske pesmi na njih vrhi popevati, nji pa naše na vrhi naših poštojánk i v tiho vüzemsko noč se je milo glasila pesem tistoga mirű, šteroga vsi tak želno Čakamo.”
Horvat Anton i Veržeja, domobranec 18. pp. naznanja: „ Pre veliko veselje smo meli na vüzem.* Rusi so z belimi zastavami prišli k našim postojankam i nam metali rumenke pa kifline, od nas so pa cigaretline prosili. Zatem so pa šli v naše postojanke glédat, še kozáki so prišli i ruski častniki tüdi, mi i naši častniki smo pa pali v ruske postojanke šli glédat. Banda je igrala, vojaki so skákali od veselja, se küšü-vali, si dopisnice, prstane, peneze men-javali i vživali ništerne vüre tisti mir, šteroga že vsi tak jako Želemo."
3
Glási.
Od naših vojakov. Mrtev je: Po-rédoš Ferenc z Bakorec, Maučec Jožef z Gumilic, Györköš Janoš z Nedelice, Horvat Janoš z Nedelice, Horvat Ludo-vik z Dokležovja; Hozjan Marko z Gumilic. Srce Jezušovo bodi njim smileno 1 Vlovleni so: Gorpbosi Jožef i Gornjec Ferenc z Tűrnišča.
Nesreča y, mlini, V Kobilji v raiipi Toplak Štefana je kolo pod sjé dobilo 13 letnoga Toplak Kolomana i ga je tak zdrüzgalo, ka je včasi düšo püsto.
Črensovsko proščenje je rodijo lepi düševen sad. Do 800 se jih je prečistilo i prosilo pobožno za bláženi mir.. . t : ' ’%*, ,: ,t.;' !hfi„
Ešče eden slovenski vojni dühovnik. Dnes tjeden smo poročali, ka je Gornjelendavskj kaplan, Ficko Karol pozvani na dühovníiško vojno slüžbo; zdaj se nam pa opet glasi, ka je Ra-gašič Jožef, bivši markovski mestni kaplan, tüdi odišo. Vodijo naj ga naše vrele molitve.	uri t .eahlalíi
Nesreča a stretov puškev. V Krogi je Gomboc Ferenc kazao strelo puško brati Antoni. Pri kaaánji *je puška počila t krugla Antoni v rebra Šla. ; Ne smrt ranjen je správlen v sobočko bolnišnico. ulin voliti
Pozdrav renkovskoga širitela. Lepo pozdrávim vse dühóytíe pastére,1 ki so pisiátèfi našega Marijinoga Lista i Novin. .ŽÉUiéin pa. vse.rpye diűgé gO^Adé. jpi-sátele, 1 vse dráge naročnike Marijinoga Lista i Novin. Náj Vékši Pozdrav pa želem vsem drágiin bratom, ki so na bojnom poli, ki so Že jezero nevtfl mogli prekdáli, da nás i našo domovino bránijö, ka mi moremo ešče v miri živeti i mirno delati. Prišeo je mesec máj, nájlepši del blaženöga leta. Vsakša stvorjena stvár se veseli. Tráva raste, vse rože cvetejo, nebeske ptice lepo spevajo. Samo Človek je žalosten. Žalostniva sta stariša za svojega sina, žalostna je tivarišica za svojega tiváriša, žalostna so deca za svojega očo. Vnogomi se Srcé trga. Ali V Kri-stuši drági moji bratje, ki ste na bojnom poli, kakša je pa še vaša žalost, jaz ne moren popisati. Marija, Prečista devica bodi vam i vsem žalostnim tolažnica. Naročniki Marijinoga Lista i Novin, ki ste v tom žalostnom časi vesélje spravili Mariji prečístoj devici, ka ste ne odstopili od mlá-doga dreva nego še pristopili, štero nam je vsajeno pred kratkimi letmi, bodimo stanovitni. Skrbimo se, naj nam ne povejne to mláde drevo, polevajmo je, devlimo vküp svoje máte filere, ino je pošlimo Oči Dühovnomi, vredniki na podporo. Oni nam bodo v rédi vse meli, naj nam s toga dreva sad ne sfali. Ti pa prelübi Jezus i Marija, blagoslovi nam té sladek sád, šteroga berémo z Marijinoga Lista i Novin. Naj bi pobožno živeli i Bogi slüžili, po smrti nam pa naj bode na hasek düševen, da se zveličamo. Zvonar z Benkovec.
4
NOVINE
1916. májos 14.
Na podporo Marijinoga Lista i Novin so letos darüvali: Čurič Martin z Grubišnoga Polja 5 k., Veršec Bara z Grabovnice 1 k., Mittenbacher Pavel z Kobilja 1 k., Meznarič Alojz lovec 20. 1. bat. 3 k., Magdič Jožef z G. Bistrice 4 k., z Trnja v filerah: Hozjan Marko Krampič 20, Copot Andraš 20, Vinčec Jožef 30, Sobočan Katá 20, Dominko Marija 60, Hozjan Martin 40, Horvat Janoš 10, z Renkovec: Tratnjek Klara 2 k., Magdič Martin 1 k., Zadravec Marija 50 fil., Samt Ana 2 k., Režonja Jožef 1 k., Küzma Ana 1 k., Korén Bara 1 k., Koren Jula 1 k.,- Kraj Ána od Sv. Martina 2 k., Koren Jožef 48. pp. 1 k., Raduha Katá z Adrijanec 1 k., Horvat Ana z Nedelice l|k., Preč. g. Hanko Jožef kaplan z Črensovec 2 k., Djura Treza z G. Bistrice 1 k., Györkös Ivan z Nedelice 2 k., Matjašec Ivan od Lijae 1 k. 50 fil., Štimec Jürij z Sr. Bistrice 3'k., Lipljanska občina 13 k. 20 fil., Kozel Augustin, poddesetnik !8. dom. pp. 7 k. Bog plati, (Dale.) 9<J
Pozdrav z bojišča nam pošlejo domobrandi 3-ga črnovojniškoga pešpolka: Koštric Jožef i Vinčec Matjaš z Bükovja, Lipič Anton z Žižkov i Tivadar Ivan z Gumilic, ki nam naz-1 nanjajo, ka so jako radi, da Novine vdábiajo, pa je z veseljom čtejo, jih veselijo lepe Slovenske reči, šterim na podporo pošlejo tüdi 8 k.; Kohek Ivan z Dolnje Bistrice, trenski vojak ki nam naznanja, ka po visokih planinah hodijo, kje le rože cvetejo štere si vojaki trgajo, za kapo davajo i tak koražno ido na sovražnika j Vukdič Jürij z Moto-vilec i Mopoš Jožef z G. Sinika, šteriva se zahvalita svojim dühovnim pastirom za njihove navuke ^molitve pa prosita svoje drage domače vse, posebno: pa ženo i male golobeke pa vse Slovenske
vojake ; Žižek Alojz z Bratonec i njegovi pajdaši iz 3. dom, pp., ki nam naznan-jejo, ka z svojimi 18 letami že drügo-krat idejo v ogenj, ali idejo potolaženi, ar se njim je žela spunila; prosili so naime, dühovnika za spoved, — dobili so ga, spovedati so se, na vüzem šo pri meši bili i veselo alleltijo zaspevali; Gašpar z Prošečke vesi, ki prosi molitve za spreobrnenje grešnikov, najbole prosi ženske, ka bi lepo pred oltar poklekü-vale pri Sv. Sebeštjani i tak Jezuša prosite za mir pa ka bi se to povrnenje bole gotovo zgodilo, prosi ženske, naj se vina i drügih opojnih pijač pa gizde v obleki ogiblejo.
Tele požrlo 990 kron. »Slovenski Gospodar" poroča, ka je v Vivovitici na Horvackom kmetica krave odala za 990 k. Papirnati penez je šhranila v slame, na šteroj je spala. Slame je nesla na dvorišče, da jo na sunci prezrači. Po opravki se je vruola v kühinjo. Med tem je pa tele prišlo k slami, v njej rovalo i prišlo do bank v papir zamotanih pa jih je začelo jesti. Kda je kmetica na dvorišče prišla, je tele že zadnjo hanko žvečilo.
Štrte vojno posojilo veselo na-rašča. Že smo poročali, ka je sobočka posojilnica eden milijon kron podpi-sala; zdaj nam pa javijo g. Feiszt Ludovik, bratonski notariuš, ka je v njuvoj notarošiji dozdaj 11.700 kor. podpisanih. Podpisali so iz Bratonec: Sreš Ivan mi. i starejsi, vsaki 1000 kor., Szegény Štefan 300 kor.; z Gančan:
Vinkovič Jožef 1.400 rkor., Berendiaš Jožef 600 kor.; Berendiaš Ivan, Forjan Štefana dovica, Maučec Ivan pa vsaki po 1000 kor., z Lipovec: Šebjan Štefan i Tratnjek Martin vsaki 1000 kor., Tratnjek Matjaš 1200 kor., Forjan Alojz 400 kor., Forjan Matjaš 200 kor., Forjan Katá 600 kor. — V Črensovcih je na štrto vojno posojilo dozdaj pod-pisano 65 jezero 260 koron zvün podpišüvanja v raznih posojilnica!!.
Od sobočke i cankovske okrogline, prelepe cele mürske doline, od predráge slovenske mladine, svojih dragih starišov, roda i vseh domačih vzememo slovo z močnim želenjom, ka bi radiva z svojimi tužnimi očmi še svoje stariše vidila. Prosiva dobrih düš molitev. Kočar Anton z Cankove, Vörös Štefan z Kroga, domobranca 13-ga pešpolka.
Rešen francozkoga ujetništva. „llovenec“ poroča, ka se je dr. Zdešar misijonar, šteroga naši vogrski Slovenci tüdi dobro poznajo, ki so v Celje na dühovne vaje hodili, rešo voze na otoki Korzika, kam so ga francozi spravili i kje je v vlažnom kotički, kakšega mi niti psovi ne damo stanüval i beteg prenašao. Zdaj se je vrno na Francozko i sme med svojimi brati, misijonari prebivati. 
Slovenska gimnazija štera je pred bojom bila v Gorici, se brš odpre na Moravskom v Kromeriži.
Potres je bio na Srednjem i Gornjem Štajarskom, šteri pa vekše nesreče

Zdravejši bi bio vnogi človek  bi bole pazo na prebavo. Vnogoga mántra želočna bolezen, opeklina v obisti, riganje, stávlanje, zaprtina i drüge prebavske zmote. Drügi pa rábijo vznemirjajoča sredstva za poganjanje štera čreva slabijo pa se njim človek tak privadi, ka vsikdar več jih more vzeti notri. Zato priporačamo Fellerove želodec krepčajoče, ráhe rebarbarske „Elsapilule“. Tem se ne privadimo, ték povekšávajo krče odprávijo, prebavo pomágájo, napravijo stolec. — 6. škatlic franko 4 kor. 40 f. 2 škatlic 8 kor. 40 f. Jedino je Feller V. Eugen lekarnik dela Stubica, Centrale 146. (Zagreb. žup.). Fellerove „Elsa“ náprave so vnogokrat odlikovane z zlatimi i srebrnimi svetinjami.
Najnovejše.
Italjanske napade pri Gorici smo odbili — V vzhodnoj Galiciji in Wolhyüiji je živah-nejše gibanje — Pri Verdnni (Verdén) so Nemci na visini 304 utrdili svoje postojanke — Francozke napade so odbili — Türska križirica Midilli je bombardirala rnska obriija.
Pošta.
K. N., V. L, Krašči. Grajanje ne ide na tiste, štere neso krive, na vaj zato tüdi ne. Vugrinec Vida. Vratišanci. Penezi so prišli hvala. Marijina Lista ta na vaše ime hodila, dajte vsele ednoga Škvorci. Novak Ferenca žena. Bobadihegy. Leta 1914. sept. 8. je premino mož v bitki pri Chodeli. I. P. O.: če je istina to, ka so vaše dekle , za cerkev Mariji na čast vence plele, zatém pa ne v cerkvi, molilo, nego po oštarijáh se drle, so vredne, ka se z predganice očitno pokárajo. Povejte celo delo g. plebanoši. Póródos Ferenca žena. Bakovci. Mož je láni mešnjeka, v: dnévah od 1 do 15-ga junaško smrt pretrpo. Podajte se v božjo sveto volo i molite dosta za pokojnoga.
Strah
nas obide, če nam krv sili v glavo, če čütimo glavobol, nekrvuost, mrzloto, telovne bolečine krè, napjenost. Vse to shája navadno iz pré-bavskih zmot. Večkrat potro šimo slabo, napio-jajočo, žmetno prebávljivo hrano, se pripeti, ka si želodec z premrzlimi pijačami prehladimo i večkrat zamüdimo pravočasno svoja droba sprázniti. Če zato nastopijo neprijétne, bolne, krčovite i nemirne razmere, potrebno je, naj zbnrkanc prebavo, hranenje i krvotok kak náj hitrej v red denemo. Vnogo jezér priznnanj trdi, da v tej slačájaj izvrstno pomaga močna svedoka tinktura (tinctura svedica), štera se i zkÁiVbtni #e»6en&. ali balzam zové. Vtiáa bo-Iečino, ozivlja i pomirja živce, stolec, naprávi, čisti, pri pomore krvotok i odprávi vnogo be-. tegov. Vsikdár bi jo mogii pri hiši meti proti naglim slabim čütenjom. Pomaga proti naglici slabim čütenjom. Pomága proti- krči, napih-njenosli. riganji érevoboli, bojazni, krvostávljanji, metanici, mržnji i drügim prebávskim zmotam če je včasi pri rokáh. Pomaga prebávo i zato povekšava krv, jo krepi i zatogavolo je izvrstno sredstvo za slabokrvne i oslabljen« I Ka si ž njov hranenje v red postavijo. Vnogo snovi raztopi v našoj bráni, štere bi ovak nep-rebavno se vrgle vü z našega tela. Močno svedsko tinkturo moremo pri Feller V. Eugen lekar-niki naročiti, Stubica, Centrale 146, Zagr. žup: 3 velike kant poštnine prosto za 5 K, Ali 12 malih kautic' poštnine prosto za 4 krone.
Odpraviti
škodljivi vpliv, šteroga z nepoštenoga namena raz-glašena ponarejenja napravijo, nepa nepotrebnirek-lám delati ščéjo te vrste. Zato znova povdarjamo,*ka je dobrodišeči „Elsa-Fluíd“ právi, če ma znamek ,,Elsa.“ Če što ne bi Poznao izmed naših čtevcov toga stágadavnoga, dobroga vrástva, naj opita svojega vračitela, ka dobro dene, bolečine vtiša i vnogokrát je potrebno to sredstvo
proti telovnim bolečinam, glavoboli,
zoboboli, protirgkim betegom i drügim bo-
leznostam. Ne vzemina Spodobnoga iména rakij, tekočin, elikserov itd., nego pravoga si naroèimo pri Feller V.. Éugen lekarniki, Stubica Centrále 146. (Zagreb žup. Horvatska.) 12 malih ali 6 dupliških ali 2 specialniva glažkeca poštnine prosto za 6 kron, 60 malih ali 30 dupliških ali 10 specialnih kantic poštnineprosto za 25 koron. (Poganjajoče „Elsa-pilule" so samo z ,,Elsa“ znakom prave, 6 škatlic poštnine prosto 4 kor. 40 fil.)
JKzuaatstt en Egykámegyil KÍcJrrnjffimdo k&rforgi |yozsssjtöjá* Saombatheljea,