Año (Leto) XVn (12) No. (Štev.) 5
“ESLOYENIA LIBRE”
BUENOS AIRES. 4. februarja (febrero) 1960
Nov Bioretk k Združe-
•	l'ï	W
D e G a u 1 1
e v
1 a d
a
Komunisti zasedajo v Moskvi
V	Moskvi so se nepričakovano, brez predhodne objave, sestali na konferenco voditelji komunizma iz evropskega dela komunističnega bloka, če prisostvujejo konferenci tudi vodje komunizma azijskih komunističnih držav s Kitajsko na čelu, tuje agencije trenutno niso mogle ugotoviti. ,
V	Moskvo so prišli vodja romunske KP Geroghiu-Dej, predsednik čiju Stoi-ce, vodja albanske KP Enver Hodža, poljski Wladislav Gomulka, vodja madžarske KP Janoš Kadar in predsednik vlade Ferene Muennich, vodja vzhodnonemške KP Walter Ulbricht in predsednik vlade Otto Grotewohl.
V	Moskvi so objavili, da se je 2. februarja začela “poljedelska konferenca”, na kateri da bodo razpravljali o agrarnih vprašanjih komunističnih dr-
žav. Tuji opazovalci takemu : obvestilu ne verjamejo, pač pa sklepajo, da je Hrušcev sklical v Moskvo svoje satelitske veljake zato, da se bo z njimi pogovoril odn. jim dal navodila za politiko, ki naj jo vodijo zaradi bližajoče se vrhovne konference v Parizu. Med komunističnimi vodji namreč ni bilo takih posvetov, odkar so objavili datum vrhovne konference in odkar je zasedal NATO v Parizu.
Prav tako spravljajo v zvezo s to moskovsko konferenco potovaiije Hruš-čeva v Indijo, Birmo, Indonezijo in Afganistan, kamor bo v kratkem odšel. Indijo je pred kratkim obiskal tudi Eisenhower. Hruščev mora sporočiti svoje načrte svojim podložnikom tudi za to potovanje, ker je njihova politika povsem odvisna od politike Kremlja.
Predsednik SDS ing. Deve © škofu Rožmanu
«tim
Šest evropskih narodov, ki so povezani v evropsko skupnost, nadaljuje z izvrševanjem svojih načrtov za dosego morebitne politične skupnosti, kljub temu, da se te skupnosti boji Anglija in da bi moglo priti do gospodarske tekme z drugo gospodarsko skupnostjo tkzv. zunanjih sedmih držav, ki jo je ustvarila Anglija proti evropski skupnosti.
Pred nedavnim je bil ponovno postavljen na predsedniško mesto evropske gospodarske skupnosti šestih držav profesor Walter Hallstein, za dobo dveh let. Lahko se pa zgodi, da bo ta položaj tokrat zadnjikrat zavzemal.
Delovni odbor za Združene države Evrope je namreč predlagal, naj bi tri izvršne odbore, ki vodijo gospodarsko skupnost, organizacijo za premog in železo in Euratom, nadomestili z enim samim predsednikom in kontrolnim odborom. Vse te tri organizacije pa imajo že enotno propagandno organizacijo.
Omenjeni odbor za Združene države Evrope je glavni pobornik vseh teh zadev in mu načeljuje Jean Monnet, Francoz, ki je odstopil s predsedniškega mesta premogovne in železne organizacije in posvetil vše svoje delo združitvi Evrope. Ta odbor zastopa velik del nekomunističnih političnih strank in delavskih organizacij šestih 1 držav in vsi njegovi enoglasno sprejeti sklepi strogo vežejo članice.
Vsi zagovorniki in vodje evropske skupnosti so tudi mnenja, da je že prišel čas, ko bo treba dejansko izvesti načrt o splošnih volitvah poslancev v Evropski svet, ki ga že imenujejo evropski parlament. Priprave za take volitve so že v teku.
V tem razvoju je evropska skupnost že tako prehitela določila rimske pogodbe, ki se v glavnem tiče gospodarskih odnosov med šestimi državami, da imajo njeni pravni strokovnjaki sedaj že redna dnevna zasedanja, prav tako pa so tudi zunanji in finančni ministri šestih držav pred nedavnim sklenili, da bodo tudi začeli z rednimi medsebojnimi konferencami.
Gleda napredka v tej skupnosti na poti do njenega cilja, ki so Zružene evropske države, je predsednik Hallstein v glasilu te skupnosti napisal naslednje:
“Evropska skupnost je v nekaterih pogledih že politična skupnost. Njena ustavna zgradba je politična in njeni cilji so prav tako politični.”
Navzlic tradicionalni angleški bojazni pred ustanovitvijo ene same močne gospodarske in politične sile v Zahodni Evropi USA od konca druge svetovne vojne vztrajno podpira stremljenja za evropsko politično enotnost.
Odkar pa je Ang’ija, iz strahu, da ne bi ostala osamljena, ker se ob ustanovitvi evropske skupnosti ni hotela odzvati vabilu za priklučitev, ustanovila svojo, sicer silno rahlo povezano skupnost zunanj h sedmih držav, pa je Washington začelo skrbeti, da se ne bi med obema blokama razvila prava gospodarska vojna, ki bi mogla njemu zapreti prost dohod na evropski trg.
USA je zato začela iskati možnost za povezavo svojih gospodarskih interesov z interesi Anglije in evropskega kontinenta ter s Kanado, v novi vseobsegajoči organizaciji, v katero bi mogli vstopiti tudi drugi narodi, zlasti Japonska.
Hallstein je namreč pravilno zapisal, da “na koncu koncev, velik del moderne politike obstaja iz gospodarske politike.”
Tako sedaj polagoma, toda zanesljivo šest evropskih držav — Francija, Zahodna Nemčija, Italija, Belgija, Nizozemska in Luksemburg — prihaja v dobo, ko bodo začele govoriti kot celota, v podobnem smislu, kakor Anglija in njen Commonwealth govorita kot celota.
In sanje o morebitnih Združenih državah Evrope se spreminjajo v resničnost, katera je še pred samo nekaj leti izgledala nemogoča.
Papež Janez XXIII. je v Rimu zaključil rimsko sinodo z nagovorom, v katerem je dejal, da je bilo delo sinode uspešno in blagoslovljeno.
Francoski uporniki proti De Gaulleo-vi politiki samoopredelitve 9 milijonov alžirskih muslimanov, ki sta jih vodila bivši padalski častnik 28 letni Lagai-llarde in lastnik kavarne 47 letni Or-tiz, so se odločno zakopali na dveh mestih v alžirski prestolnici za barikade in objavili, da ne bodo popustiti prej, dokler Pariz ne bo pristal na njihove zahteve po spremembi De Gaulleove politike do Alžira.
Hladnokrvni De Gaulle De Gaulle, ki je stal pred novo težko krizo vlade — pet ministrov je grozilo izstopiti iz vlade — je ohranil mirne živce. Najprej je poslal svojega ministrskega predsednika Debréja v Alžir, da bi spravil upornike k razumu in da bi se v njegovem imenu sporazumel z vojsko v Alžiru, da ne bi storila korakov, ki bi bili v opreki z De Gaulleovo politiko.
Debré se je vrnil isti dan v Pariz, ne da bi vlada izdala poročilo o njegovih razgovorih. Rezultat razgovorov pa se je pokazal, ko je De Gaulle naslednji dan po radiju in televiziji objavil, da je dal vojski ukaz “napraviti red” v Alžiru. Odločno je poudaril, da “ne bo spremenil svoje politike do Alžira” in da “ga bo bosta ubogala vojska in narod.” Istočasno so De Gaulleovi pristaši v Alžiru pozvali muslimansko prebivalstvo, naj nastopi enotno proti poskusom upornikov, ki jih je De Gaulle nazval lažnjivce in zarotnike.
Francoska vojska v Alžiru, je po teh dogodkih poostrila obkolitev uporniških barikad, tako da svojci niso mogli več prihajati v stik z uporniki. Ne z uporniške ne z vojaške strani ni padel ves teden noben strel. De Gaulle se je odločil hladnokrvno čakati in je tudi dočakal konec upora.
Uporniška predaja
V ponedeljek, po desetih dneh vztrajanja za barikadami, se je predal vojski uporniški vodja Lagaillarde, medtem ko je Ortiz pobegnil v podzemlje. Lagaillarda so takoj prepeljali v Pariz in ga pahnili kot uporniškega vodjo v ječo Sante, močno zastraženega. Grozi mu obtožba napada na državno varnost. Proti Ortizu pa je bila izdana tiralica.
De Gaulle je po tej nesporni zmagi nad uporniki v Alžiru in po ponovni ugotovitvi, da ima skoro ves evropski francoski narod trdno za seboj — po vsej Franciji so v ponedeljek v podporo De Gaulleu uprizorili enourno splošno stavko — ter da je tudi praktično neomajni gospodar nad francoskimi generali in vojsko, sklical nujno sejo vlade, na kateri je predložil zahtevo, ki jo je vlada predložila parlamentu v odobritev, da se mu mora podeliti oblast neomejenega vladanja nad evropsko Francijo in po vseh francoskih kolonijah za dobo 14 mesecev. Pooblastila je dobil.
Kriza Francije — kriza sveta Tako se je v desetih dneh odigrala in zaenkrat mirno rešla nova težka kriza
V Tunisu je bila pretekli teden pan-afriška konferenca, na kateri so se zbrali delegati iz skoro vseh afriških držav. Vodil je konferenco tuniški predsednik Burguiba. Na konferenci so imeli močan vpliv afriški komunisti, vendar niso uspeli v skoro nobenem svojih predlogov, naperjenih proti zahodnim silam.
Eden glavnih govornikov, poleg Bur-guibe, je bil predsednik zahodnoafriške države Ghana, ki se trudi ustvariti Združene države Afrike. Za njegove predloge v tej smeri je bilo malo odziva, nasprotno, več delegatov, med njimi Burguiba, je govorilo proti taki zvezi afriških držav.
Na konferenci so v glavnem razpravljali o načinu nadaljnih osamosvojitev še kolonialnih področij, Burguiba pa je nastopil zlasti za čim hitrejši odhod francoskih oddelkov z oporišča v Bi-zerti.
Na zasedanju so sprejeli vrsto resolucij, med katerimi so najvažnejše naslednje:
Obsodba “barbarskih dejanj” kolo-inalnih oblasti v Ruandi, Njasalandu in Rodeziji.
Podpora osvobodilnemu gibanja v Belgijskem Kongu, ki bo dobil samostojnost junija t. 1.
Francije, države, katere vsaka kriza je praktično tudi vedno kriza ostalega sveta.
Kar se namreč dogaja v Franciji, ima vedno velike posledice za nadaljno u-sodo De Gaulleove pete republike, ima pa tudi resne posledice med drugim n. pr. na organizacijo NATO in s tem za vso zavezniško politiko proti sovjetom.
Alžirski položaj je tesno povezan tudi z, bodočnostjo Srednjega Vzhoda. Mir v Alžiru bi oropal arabske nacionaliste gospodarskega orožja, ki ga uporabljajo v svoji politiki do zahodnih velesil. Izkoriščanje severnoafriških petrolejskih ležišč v mirnem ozračju bi spremenilo politiko vsega srednjevzhodnsga področja.
Elementi krize v Alžiru
V	alžirski krizi, ki je zaenkrat zavrta, igrajo vlogo številni elementi. Pan-arabski nacionalistični pristaši egipčanskega Nasserja so z njegovo demago-ško propagando, ki jo je začel pred šestimi leti, mnogo pripomogli k vstaji muslimanskih upornikov proti Franciji. Nasserjeva politika stremi za tem, da bi Alžir dosegel popolno, neodvisnost od Francije in zato vedno nastopa proti kakršnim koli možnostim za pomiritev.
Komunistični elementi, ki so se po nalogu Moskve v zadnjem desetletju u-činkovito vrgli na delo na črnem kontinentu, izkoriščajo vstajanjč arabskega nacionalizma proti evropskim silam in se trudijo, da bi vsaj za bližnjo bodočnost vzdrževali kaos v Afriki.
če v Alžiru ne bo miru, bo državam NATO težko razpravljati z De Gaul-leom o tesnejšem ih odločnejšem sodelovanju Francije v tej obrambni organizaciji Zahoda proti komunizmu.
V	Franciji je večina prebivalstva prepričana, da je mog/oče najti način, po katerem bi mogli alžirski muslimani in Francozi živeti eden ob drugem v miru, v neki obliki avtonomije, ki ne bi Alžira popolnoma odtrgala od evropske Francije.
Prav tako je v Alžiru več milijonov muslimanov, ki težko prenašajo že šest let trajajočo vojno med uporniki in vojsko in bi vsaj začasno hoteli najti modus vivendi s Parizom.
Poleg vseh teh so še tkzv. francoski koloni. So to potomci francoskih naseljencev, nazivajo pa sebe Alžirce. Zaverovani so v doktrino, da Alžir ni a-friško področje, pač pa sestavni del evropske Francije. Koloni so vsi rojeni v Alžiru, kakor so se pred njimi tam rodili njihovi očetje in dedje. Oklepajo se reka “Naj živi francoski Alžir!” Ustvarili so si tam domove in bogastvo, pognali korenine v alžirsko zemljo in v tistem okolju vzgajajo svoje otroke. Zato je njihovo stališče razumljivo. Francija je prišla v Alžir v dobi kolonializma pred ok. 135 leti, ko je bilo skoro vse področje puščava.
Proslavitev na novo pridobljene ne-odvisnosti Kameruna in zahteva po takojšnjem odhodu francoskih vojaških oddelkov iz države.
Obsoda preganjanja devalskih vodij na področju Slonokoščene obale.
Obsoda današnjih razmer v Južnoafriški Uniji in v portugalski Afriki.
Niso se pa delegati mogli sporazumeti pri izdelavi resolucije, v kateri naj bi zavzeli stališče do problema Alžira in alžirskih muslimanskih upornikov. Komunisti so predlagali ustanovitev mednarodne afriške brigade, ki naj bi pomagala upornikom v njihovi borbi proti Franciji. Najodločneje je proti taki brigadi nastopil tuniški Burguiba, kateremu je nato sledila večina delegatov.
“L’Osservatore Romano” pravi, da so poročila v listih o skorajšnji vzpostavitvi diplomatskih stikov med Vatikanom in Moskvo “netočna in fantastična”. V Rimu pa kljub temu govore naprej, da v Vatikanu preučujejo možnost imenovanja osebnega predstavnika Hruščeva pri Vatikanu in papeževega v Moskvi. To naj bi bil nekak način diplomatskega sožitja med Vatikanom Moskvo.
Ob smrti škofa dr. Rožmana je izrazil sožalje predsedniku Narodnega odbora za Slovenijo dr. Mihi Kreku tudi predsednik Slovenske demokratske stranke ing. Ladislav Bevc, ki živi v Severni Ameriki. Njegovo sožal-no pismo pa smo zaradi večtedenske poštne stavke v Argentini dobili z veliko zamudo ter ga zato objavljamo šele v tej številki.
Glasi se pa takole:
“Smrt škofa dr. Gregorija Rožmana je nemil udarec ne le za begunce, katerih težave je 'pomagal mučeniško prenašati in lajšati, temveč za našo narodno stvar sploh. Omenjam pri tej priliki, da je pokojni cerkveni knez prisostvoval ustanovnemu zborovanju slovenske narodne skupščine na Taboru 3. maja 1945 in je tudi sam posegal v debato ter svetoval in predlagal, kar je skupščina sprejela z velikim uvaževanjem. Omenjam še, da je nekaj dni pred skupščino, ko sestanek skupščine
Gen. MacArthur, junak II. svetovne vojne in zmagovalec nad Japonci, je zbolel. Pravijo, da njegova bolezen za sedaj še ni nevarna.
Biv. argent. predsednik Perón je z ogromnim letalom Super G. Constelaron, v katerem je prostora za 100 potnikov, prišel v spremstvu svoje tajnice, treh spremljevalcev in z dvema psoma v Sevillo v Španijo, odkoder je nadaljeval potovanje v mesto Torremolinas na otoku Malaga. Za letalo, ki ga je prepeljalo iz Dominikanske republike v Španijo, je plačal 3 milijone pesov. Za odobritev njegovega bivanja v Španiji, je španska vlada od njega zahtevala, da na njenem področju ne sme dajati nobenih političnih izjav. Na to je Perón pristal, po prihodu v Španijo pa se tega ni držal in je časnikarjem izjavil, da bo pri prihodnjih volitvah v Argentini število belih glasovnic — njegovih pristašev preseglo število glasov vseh ostalih političnih strank. Zaradi te izjave mu je španska vlada že sporočila svoje nezadovoljstvo. Listi so zapisali, da je bil Perón nato užaljen zaradi takega opozorila. Prav tako so listi zapisali, da je moralo priti do hudih nasprotij med Peronom in znanim peronističnim finančnikom Jorge Antoniom. Ta je prišel k Peronu iz Madrida in je mislil v istem hotelu, v katerem živi sedaj Perón, ostati vsaj teden dni. Po 15 minutnem razgovoru v spodnjih hotelskih prostorih s Peronom, je pa hotelskemu osebju naročil, naj vse njegove kovčke spravijo nazaj v avtomobil. To so tudi storili in se je Jorge Antonio odpeljal nazaj v Madrid, kjer stalno živi.
“Naloga italijanskih komunistov je razbiti sedanjo krščansko-demokratsko zunanje-politično linijo”, je naglašal v svojem govoru prvak italijanskih komunistov Togliatti na kongresu te stranke.
Tajnik Centralnega komiteja sovjetske komunistične partije Mihael Suslov, ki je bil tudi na kongresu, pa je v govoru pozival Nenijeve socialiste, naj se s komunisti znova povežejo in napravijo z njimi močan levičarski blok.
Nemški gospodarski strokovnjak Er-
še ni bil določen, Narodni odbor pozval generala Rupnika na razgovor v škofiji, kjer je dal pokojni škof na razpolago sprejemno dvorano. Narodni odbor je takrat generala Rupnika pozval, da da o-stavko kot predsednik Pokrajinske uprave. General na tej razpravi ni pristal na zahtevo Narodnega odbora, češ, da bo dal ostavko takrat “ko bodo angleški tanki v Ljubljani”. To reminiscenco sem povedal, da se že na teh dveh primerih vidi, kako krivične so bile obtožbe komunistov proti škofu in s kakšnimi lažmi so ga preganjali. Res težko nam je vsem ob misli, da je preminil škof med tem, ko trpljenje naroda še vedno traja.
Izrekam Vam kot predsedniku Narodnega odbora odkritosrčno sožalje v imenu Slovenske demokratske stranke nad izgubo velikega pokojnika,
Ing-. Ladislav J. Bevc”,.
hard, minister za gospodarstvo v dr. Adenauerjevi vladi, je med bivanjem v Kairu zbolel. Zaradi zdravljenja so ga prepeljali domov v Zahodno Nemčijo.
V premogovniku Clydesdale Mine, 80 km južno od Johannesburga v Južni Afriki, se je v globini 183 metrov v rovu odlomila ogromna skala ter povsem zaprla in zasula izhod iz rova. V trenutku, ko se je zgodila nesreča, je v rovu kopalo premog 506 rudarjev, od katerih so skoro vsi domači. Rudarski strokovnjaki so začeli takoj z reševalnimi deli, toda doslej so bili še vsi napori zamanj in je skoro gotovo, da bo vseh 506 rudarjev našlo smrt v zasutem rovu, ker jim zaradi poškodovanih naprav ne morejo dovajati zraka. Vse kaže, da bo to največja rudarska nesreča v zadnjem času. Največja rudarska nesreča na svetu se je pa zgodila leta 1942, ko je v nekem sibirskem rudniku našlo smrt 1549 rudarjev. Pred to nesrečo je imela prvenstvo rudarska katastrofa v francoskem rudniku Courrie-res, ki je zahtevala 1060 človeških žrtev.
Sovjetski predsednik maršal Klement Vorošilov je v Indiji na 16 dnevnem obisku. Od prihodu so mu Indijci pripravili lep, toda strogo uraden sprejem. Sprejema sovjetskega državnega poglavarja ni mogoče primerjati s prejemom severoameriškego predsednika gen. Ei-senhowerju v Indiji ne po številu ljudstva, še manj pa po navdušenju in prisrčnosti.
Na področju podržavljenega rudnika Huanani v Boliviji je prišlo do hudih krvavih bojev med rudarji — pristaši senatorja Lechina in pristaši narodnega revolucionarnega gibanja za premoč v rudarskih sindikatih. Kot znano vodi bolivijske rudarje komunistični senator Lechin. Poulični boji med obema skupinama so trajali 3 ure ter je bilo v njih 11 mrtvih in 29 ranjenih. V ta kraj je prišel sam predsednik republike Heman Silez Zuazo ter je osebno posredoval pri obeh rudarskih skupinah, da sta končno prenehali z medsebojnim obračuvanjem z orožjem ter pristali na premirje. Sindikalna federacija bolivijskih rudarjev je pa takoj proglasila splošno stavko.
Panafriška konferenca
IZ TEDNA V TEDEN
Italija podpira slovenske komuniste v Trstu
V Trstu so v ul. Gimnástica 3, januarja letos odprli dijaški dom za slovensko mladino. Pri otvoritvi so bili navzoči tudi predstavniki oblasti, kajti slovenski dijaški dom v Trstu so zgradili s pomočjo italijanske vlade. Je to že drugi slovenski dijaški dom v Trstu. Zanimivo pri tem je pa dejstvo, da ima-, jo tako stari dijaški dom v ul. Michean-gelo Buonarotti, kakor novega v ul. Ginnastica v rokah tržaški titovski komunisti.
Oba dijaška zavoda sta mešana, se pravi, za dijake in dijakinje. Za versko vzgojo v njih za mlad.no ni poskrb-je-no, pač pa zelo za komunistično propagando, saj je bil stari dijaški zavod doslej središče delovanja titovskih komunističnih organizacij: Društva slo vénskih srednješolcev in tabornikov. Te organizacije širijo med svoje člane ma terialistično komunistično ideologijo, zanje prirejajo plesne prireditve, mešane izlete in mešana taborenja. V dijaškem domu je bila doslej slovenskim dijakom na razpolago izključno samo komunistična literatura.
Spričo takega stanja je goriški “Katoliški glas” dne 7. januarja objavil članek “Ob otvoritvi novega dijaškega do ma”. V njem ugotavlja, da je dijaški dom za slovensko mladino v Trstu po-
treben, da je večina staršev te mladine katoliška in želi za svoje otroke versko in moralno vzgojo. Ker pa te v dosed. domu v ul. Michelangelo ni bilo, “Katoliški glas” v imenu Slovencev-katoličanov ob otvoritvi novega dijaškega doma poudarja naslednje nj.hovo načelno stališče:
“Ce nočemo katoličani zatajiti samih sebe, ne moremo odobravati takega zavoda. .Še manj bi mogli tak zavod kakorkoli podpirati. Kako morejo spraviti v sklad s svojo vestjo tis d verni profesorji in drugi Tržačani, ki tak zavod z denarjem podpirajo? Kako morejo spraviti v sklad sploh s svojo pametjo tisti begunci, ki prispevajo ali celo pobirajo za ta zavod, v katerem' se mladina vzgaja za ideologijo, zaradi katere so morali zapustiti svojo rojstno deželo ?
Kot katoličani tudi ne moremo drugače, kakor da odločno protestiramo, da vlada v Rimu daje denar za zgraditev komunističnega vzgojnega zavoda. V Trstu vsi Slovenci nismo komunisti. Zato ne soglašamo, da bi se naša mladina vzgajala v brezbožnem duhu. To razumemo to-iko manj, ker sedaj vlada krščanska demokracija. To je direktno sodelovanje z zlom, kar ni za kristjana nikdar dovoljeno”.
BRALI SMO...
"VEDNO Z NARODOM
To je naslov članka, ki ga je v spomin škofa Rožmana objavila monakov-ska Iskra dne 20. decembra 1959. Je to list, ki zastopa, brani in širi ideologijo pok. Dimitrija Ljotiča. članek je napisal Srb pravoslavne vere S.B. Vukšič.
V uvodu prikazuje nesrečo, ki se je zgrnila nad državo leta 1941 in zlasti še pozimi tega leta, “ko je skoro vsa država gorela v ognju komunističnega besa. Domovina, pregažena in razdrobljena, nekoč dom poštenega in ponosnega naroda, tedaj pa prostor, v katerem je vrelo kot v peklu, je preživljala v agoniji posledice krvave tragedije,. S silnimi napori si je hotela pr.boriti pravico do življenja, da bi se ohranila za tiste, ki bodo šele prišli. Za tako delo, takšne napore in žrtve pa ni moge. biti vsakdo ustvarjen. Celi rodovi šo moral, pred tem jekleniti in utrjevati moč in možkost tistim, ki so se morali žrtvo-vati svojemu narodu in deželi, katere sinovi so bili”.
Po tem uvodu pisec članka ugotavlja, da “je eden takih mož brez dvoma bil ljubljanski škof dr. Gregorij Rožman. Zapuščen s svojo čredo na brezpotju, kjer so vetrovi okoli sebe rušili vse, se je postavil na čelo borbi, ki jo je vodil vse do dneva, ko je tiho vstopil v kra Ijestvo Vsemogočnega”.
Pisec članka nadalje omenja škofovo znamenito pridigo v ljubljanski stolnici, ko je kom. na grožnjo, da ga bodo sežgali na grmadi na Kongresnem trgu v Ljubljani, odgovoril, da se bo do zadnje kaplje krvi boril proti komunizmu in za pravice kat. Cerkve. Ugotavlja, da je bil škof dr. Rožman prvi v tej borbi, da pa “ni bilo v računu velikih, da bi bil pri nas Križ simbol obnovljene svobode. Prišli so tisti z načrti za grmade ne samo na Kongresnem trgu v Ljubljani, ampak z grmadami: po vsej; državi”.
V nad. izvajanjih opisuje svoj obisk pri škofu Rožmanu v Clevelandu pred 9 leti. Poudarja njegovo veliko skromnost. Navaja škofove besede,, ko so. ma prijatelji hoteli osebno pomagati: “V župnišču imam sobico. Tam mi dajo hrano, kurjavo in luč. Več pa ni potrebno.”
Svoj obisk in razgovor s pok. škofom pa opiše takole:
“V tej sobici je pred devetimi leti. sprejel tudi mene. Bilo je tiho popoldne ogromnega industrijskega mesta.. Na periferiji s številnimi majhnimi in čistimi hišami marljivih delavcev te. dežele, sem v senci velik h hrastov našel župnišče in prvikrat videl v adiko-
begunca. Pred mano se je pojavila močna postava tega dostojanstvenika. Toda vse okoli mene je bilo tako zelo skromno: sobica in najpotrebnejše pohištvo, pa tudi tišina, ki me je obkrožala, Ves čas razgovora mu je bil obraz nasme-
jan.	Vesel je bil pozdravov in sporočil mojih prijateljev, od katerih sem se nedavno ločil v Nemčiji. Govoril mi je o svojem novem življenju in upanju, da bomo še videli domovino, odločno pa ponavljal, da nam pri tem največ lahko pomaga Beg. V razgovoru je omenil tudi Koroško in tako sem zvedel, da je bil tam rojen. Zato me ni prav nič presenetilo, ko mi je ob -slovesu dejal:
“Veste, Jugoslavija je za nas Slovence vprašanje: Biti ali ne biti. Zasledujem idejne tokove med našimi ljudmi v e-mčgraciji, in se mnogim stvarem, ki jih ne morem preprečiti, čudim. Gotovo pa je, da bodo prej ali slej mnogi sprevideli svojo zmoto”.
Svoja tepla izvajanja je zaključil s pozivom škofa Kcžman, ki ga je naslovil na slovenske begunce, da je glavno, da morajo biti polni ljubezni, ter se vprašuje: “Ali ne bi to moral b.ti poziv vsem tistim pri katerih vest še ni povsem zaspala? In ali bi ne bila to najgloblja zahvala velikemu vladiki, ki je svojo čašo izpil do dna?”
PRED PREDSTAVO KLINARJEVEGA PLAVŽA V BUENOS AIRESU
Čez nekaj dni se nam obeta zanimiv večer: gledališka predstava na prostem ali “pod milim nebom”, kakor smo včasih rekli. Za take predstave so bile po večini izbrane take igre, ki j h iz tehničnih ozirov ni bilo lahko prirejati v prostorno omejenih gledaliških dvoranah (bodisi zaradi preštevilnega igralskega osebja, kulisnih pripomočkov itd.), a tudi, da se je kaki igri dal mogočnejši in veličastnejši poudarek. Spomnimo se le močnih predstav Hamleta v servigTanskem taborišču, ka ere pa so zapustile še bolj bleščeč vtis odigrane na prostem v Senigaliji.
Tokrat bo odigran Klinarjev Plavž v režiji g. Ovna in v sodelovanju Ciu-dadelskega in Sanjuškega odra. Bo to prva gledališka predstava v Slovenskem domu v San Justo in pomeni, hvala Bogu, tako začetek tudi te vrste udejstvovanja v njem.
Delo je bilo znano v dobi med obema vojnama doma in igrano po mnogih
podeželskih odrih, predvsem na Gorenjskem: saj je od tam pobran tudi osrednji motiv, nastanek jeseniških plavžev. V njem se prepletata dva sili: prva, naraven odpor kmečkega človeka proti vsi-dranju industrije na zdravo kmečko zemljo, in druga, boj proti tujemu, laškemu kapitalu, ki je hotel pograbiti dobiček slovenskega podtalnega sveta. Vmes pa preplet življenja v novih razmerah in z novimi ljudmi, greh, ponižanje, trpljenje, odpuščanje. Spet igra, ki pokaže, da je edino odpuščanje prava pot k miru in ljubezni, pa naj si je ta namenjena šele bodočemu rodu. Poudarjen je nacionalni moment, v glavnem pa bo igra naši že razumevajoči mladini' pokazala neomahljivo borbo, ki so jo znali biti v obrambo svojih prav:c, neodvisnosti in samostojnosti naši predniki. Naj bi jim bil tt> vzvišen vzgled v življenju v tem tujem svetu.
, N: %	—jkc
Zbornik Koledar Svobodne Slovenije za leto 1960
Našim malim
je- naslov zagjavja, ki ga ima v Zbor-niku-Koledarju slovenska mladina. J? prav, da ga ima in v njem dobi sebi primerno branje. Saj dostikrat tožijo tako učitelji, kakor tudi starši slovenskih otrok, da. ne vedo kaj bi dali otrokom v roke. V Zborniku Svobodne Slovenije imajo vsako leto izbor najboljšega, kar je za slovensko mladino v zamejstvu: mogoče' dobiti.
Ves mladinski’ del Zbornika-Ko’edar-ja Svobodne Slovenije za leto 1960 je izpolnil s svojimi', deli najboljši slovenski: mladinski pesnik in pisatelj Mirko Kunčič. Napisal je “veselo zgodbo’ Škratec Rogatec. Vsi jo bodo brali z zanimanjem in napeto sledili vsem vragolijam, kr jih pačenja od komunistov doma poslani “škratec Rogatec”, da meša s’ovensko mladino po sve'.u. Pa so ga Le izsledil slovenski učitelji. Ubili ga sicer niso, vtaknili pa v škatlico in ga poslali nazaj tja, odkoder je pri-
šel kot “vzorec brez vrednosti”. Škratec Rogatec se je seveda upiral, pa ni nič pomagalom.“Ko je izprevidel, da mu je v Argentini odklenkalo za zmerom, je klavrno počepnil v kot in se vdal v usodo”.
Škratce Rogatec je dobra stvar in vredna Kunčičevega imena ter slovesa. Slovenski naseljenci v Argentini bodo ob branju te “Vesele zgodbe” lahko imeli kar ž ve slike nastopajočih oseb pred seboj, kajti vse dejanje se odigrava v slovenskih šolskih tečajih na področju; Vel. Buenos Airesa in v njem nastopajo slovenski učitelji, učiteljice, ter o-troci.
Pesmice Ded modruje, Majda piše-pismo. Umrl je ded bodo z veseljem brali' in deklamirali slovenski otroci,, dokler jih Bo kaj na svetu.
Prav tak je “Medaljonček”, “igrica za domobranski dan”. Nad. vse primerno gradivo za vsakoletne junijske spominske proslave za slovenske žrtve.
ARGENTINA
V Bs. Airesu so priprave za sprejem gen. Eisenhowerja v polnem teku. V zun. ministrstvu določajo prireditve in sprejeme, ki bodo njemu na čast tako v prestolnici, kakor v ostalih kraj .h, ki jih bo med svojim bivanjem v Argentini obiskal. Slovesen sprejem bo 26, febr. na letališču. Istega dne popoldne je predviden obisk pri predsedniku v vladni palači, sprejem članov diplomatskega zbora — predvideno samo rokovanje za 150 članov — zatem slovesen sprejem in pozdrav na skupni seji senata in parlamenta v kongresni palači. Tu bo Eisenhower tudi govoril. Zvečer bo slavnostna pojedina z zdravicam^ Dne 27. februarja zjutraj bo Eisenhower na Trgu San Martin polož.l venec na spomenik osvoboditelja Argentine gen. San Martina, nato bosta na istem trgu oba predsednika stopila v helikopter ter se odpeljala na Ezeizo, odkoder bosta z letalom nadaljevala potovanje v največje argent, morsko kopališče Mar del Plata. Po štiriurnem bivanju v tem kraju bosta prav tako z letalom odšla v Bariloče, kjer bo gen. Eisenho-hower stanoval v hotelu Llao Llao. Od tu bo 29. februarja odpotoval v čile;.
Ker komunistom ne gre v račun Ei-sen Bower jev obisk južnoameriškim državam, so sklenili, da hodo ta obisk motili tako v Braziliji,, kakor Uxagvayu, Argentini ter Čilu. To je povedal časnikarjem direktor federalne kobrdinacije zvezne policije v Bs. Airesu fregatni kapetan Raul Adolfo Angelini. Naglasil je, da» so komunisti središče za širjenje svoje propagande, ki prihaja iž držav za železno zaveso — polic, funkcionar je tu omenjal tudi Titovo Jugoslavijo-prenesli in Brazilije v Bs. Aires. Komunistična propaganda prihaja sem po diplomatski poti, po pošti in tajno. Večkrat v zabojih, na katerih je- označeno, da je v njih železo, v resnici je pa kom. propagandno gradivo..
Zunanji listi v zvezi s prihodom gen. Eisenhowerja vedo tudi povedati, da se na. Eisenhowerjev obisk v Argentini z vso vnemo pripravljajo tudi pero-nisti,'. ki ga hočejo sprejeti z javnimi manifestacijami po ulicah,, pri katerih da bodo pa nosili napiše “Poron-Ike”. Ke pa so dobili poročila, da se mislijo mednje pomešati komunisti in manifestacije spreminjati v demonstracije, so . ustanovili lastne napadalne oddelke za ohračuvanje s komunisti 'in: preprečitev njihovih načrtov..
Od demokratskih strank so Eišenho-werjevemu obisku neprijateljsko razpoložena socialisti, ki se v svoji protiame-riški gonji ne razlikujejo dosti od komunistov.,
Argentinske vojne ladje s» v argent. teritorialnih vodah na jugu, znova zasledile tujo podmornico.
Bodočnosi	Evrope
V glasilu Liberalne internacionale Pall Mall Quarterly (letnik It, štev. 3., 1959), ki izhaja četrtletno v Londonu, je Ljubo Sire objavili daljši politični članek pod gornjim naslovom, članek prinašamo' v skrajh šani obliki. Ista revija je Ljuba Sirca predstavila svojim bralcem z, naslednjimi podatki:
Ljubo Sire, ki sedaj živi v Angliji, je po rodu iz Slovenije, kjer je v času vojne sodeloval v jug. odporniškem gibanju proti nacistični o-kupaciji kot nekomuu stični zaveznik Titovih partizanov. Leta 194T je bil od slov. vrh. sodišča obsojen na smrt zaradi poskusa organiziranja demokratičnega liberalnega gibanja v Jugoslaviji in pa zaradi “vzdrževanja prijateljskih odnosov” z britskimi prijatelji. Smrtna kazen je bila kasneje, spremenjena v 20-letno prisilno delo. Tudi ta je bila leta 1954 omiljena, vendarle se je Sircu zdelo bolj primerno, da uteče iz Jugoslavije. Sedaj končuje ekonomske študije na friburški univerzi v Švici. Je član soustanovitelj Zveze jugoslovanskih liberalcev (v emigraciji), organizacije, vključene v Liberalno internacionalo.
V sedanjem času, ko komunisti obvladajo večje ozemlje na tem področju kakor svoječasno Turki, bi bila “usodna napaka”, tako začenja Sire, “ako bi zahodna Evropa črtala s programa ta del kontinenta”, kajti “sprejetje te situacije kot neizogibno nespremenjive bi odgovarjalo najbolj pesimističnemu dopuščanju trditve komunističnega mita, češ” da bodo Sovjeti itak zavladali nad vsem svetom.”
“Daši se je komunizem usidral v vzhodni Evropi in dasi vse kaže, da bo tam še dokaj časa vladajoč element, vendarle ni nikakih razlogov za prenehanje konstruktivne izmenjave misli o bodočnosti Južnovzhodne Evrope.”
Sire nato omenja, kako so v zgodovini tega področja velesile, vsaka ob svojem času, igrale med seboj z južnovzh. evropskim drobižem. Navaja trditve nekaterih, češ da je razbitje Avstro-Ogr-ske v male države predstavljalo stalno nevarnost, in odklanja navedbe drugih, ki mislijo, da bi nekdanji imperij zadržal hitlerjanstvo. Spominja dalje Malo antanto in Balkanski pakt, od katerh je b;la prva naperjena proti Madžarski, drugi pa proti Bolgariji. Ti dve forma-
Ključni položaj Avstrije
“Prav vsi upamo, da Nemci ne bodo ponovno poskušali širiti svojih meja z idejo “über alles”. Vsi smo prepričani, da so se odgovorni nemški državniki nekaj naučili iz trpke nedavne preteklosti,” pravi Sire, in “nova demokratska ^ Nemčija utegne tako igrati miroljubno j vlogo samo tedaj, ako se bodo njeni predstavniki izogibali slehernega motenja evropskega ravnotežja.”
“Kontinentalno ravnotežje med zahodno Evropo pa srednje in južno evropskim prostorom sloni na avstrijski neodvisnosti. In če je danes v Nemčiji še kje kaj želja po Anschlussu, jih mora nemško ljudstvo samo zatreti. Avstriji je kot neodvisni državi naložena važna vloga: ta nemško govoreča država bi morala postati bodoči predstavnik “nemštva” v bodoči Zvezi južno-vzhodnoev-ropskih držav. V tej Zvezi, za katero moramo nadaljevati z delom kljub tre-! nutno nesrečnemu položaju tega ozemlja, je treba gledati vzhodni steber bodoče zgradbe — Nove združene Evrope. Ta Zveza mora dalje biti sodelujoči družabnik Zah. Evrope, ne pa podlož-niški zaveznik Nemčije ali Italije, niti
ciji s^a s časom vodili nekatere države ne “mrzli bratranec” Britancev ali Fran-v naročje Nemčije odn. Italije.	[ cozov.”
“Ta. Nova združena Evropa, nadaljuje Sire, naj bi povezovala poleg jedra štirih velikih — Anglije, Francije, Nemčije in Italije, vse male države, sodelujoče v naslednjih skupinah: Benelux, Skandinavska zveza, Južno-vzhodna in Severno-vzhodna Zveza ter Iberski polotok.”' “Tako bi Avstrija,” meni Sire, “predstavljala nemško govoreče ljudstvo med člani Južno-vzhodne zveze. Ti nar rodi nag bi jo zato kot tako pozdravili v svoji sredi, kajti Avstrija ne more za vekomaj viseti v zraku med nebom in. zemljo, ampak se bo končno le morala: združiti z Nemčijo, ako Bo še nadalje živela osamljena med svojimi sosedi. T‘a bodoča možnost je eden izmed razlogov trenutnega delikatnega stanja Avstrije; rešiti pa ta problem; z združitvijo z Nemčijo, bi pomenilo grozotne posledice za miroljubno ravnotežje v Evropi.” Položaj Itali’e
“Ustvaritev Južnovzhodne evropske zveze bi nudila Italiji možnosti konstruktivnega sodelovanja, ki ne bi mogle zaiti v iste nevarnosti kakor svoječasno kazanje moči. Za primer navajam Trst, ki je naravno izhodišče na morje za Avstrijo, češko-Slovaško, Madžarsko in zahodno Jugoslavijo. To mesto je stalno vzdrževalo ozke gospodarske stike s svojim zaledjem; in vsekakor bi bila sila konstruktivna politika tako za Italijo kakor za Južnovz,hodno zvezo, ako bi to večinsko italijansko mesto postalo član Zveze.”
“Samo po sebi se razume, da bi soudeležba Avstrije in Trsta v Zvezi še ne pomenila nemške odn. italijanske “kontrole” nad Zvezo, ki naj bi obsegala: Avstrijo, Trst, češko-Slovaško, Madžarsko, Romunijo, Jugoslavijo, Bolgarsko, Albanijo, Grčijo in morda Turčijo. Nemštvo Avstrije in italijanstvo Trsta bi tako nudila Nemčiji in Italiji približanje k interesom Zveze; a njuna vloga
bi morala biti omejena na vlogo prijateljskih sodelavcev, ne pa oblastnikov.”
Govoreč o Češko Slovaški in Jugoslaviji pravi Sire: “Ako hočemo, da bodo narodi; živeči sedaj v sklopu ČSR odn. Jugoslavije, doprinesli svoj polni delež k Zvezi, morajo biti ti narodi najprej harmonično združeni znotraj obstoječih meja”, kajti teh dveh držav “se ne M smelo razkrojiti, ako hi narodi; tega ne beteli. Deliti jih pa v manjše rasne ali narodne skupine, bi pomenilo, napraviti iz Zveze neke vrste okrevališče bolnih otrok, ne pa zvezo, zrelih in sposobnih mož.”
“Enako bi bila* nevarna vsemu ravnotežju sil ustanovitev Združenih držav južnih Slovanov, vključujoč Jugoslavijo in Bolgarijo,” kar bi poleg drugega tudi “še bolj poglob’jevalo težave za integrac jo posameznih slovenskih skupin znotraj; ene državne meje, težave, ki so, kot n. pr. v Jugoslaviji, že od vsega početka ustanovitve bile stalna nevarnost.”
Sire dalje govori o stalnih sporih med narodi, živečimi na Balkanu, o njih nacionalistični usmerjenosti itd. Ob primeru močnih zahodnoevropskih držav, ki so prav po tej vojni ogromno napredovale v tem pogledu v dobro skupnosti, meni Sire, “kako še bolj važno bi bilo, da bi slabotnejši narodi na Balkanu končali že enkrat s prepiri in sovraštvom, ki so jih razdvajali ves čas, odkar so zrastii iz razvalin turškega odn. av-strijsko-ogrskega imperija, kajti “balkanski narodi se morajo naučiti živeti v skupnosti in spoznati dejstvo, da ni mogoče združki vseh, ki govore isti jezik, znotraj meje ene države, ne da bi pri tem prizadejali krivico drugemu narodu. Rešitev teh problemov je po Sirčevem v “strpnosti, in zavarovanju pravic manjšin.”
Eoleg jezikovnih razlik so važne tudi' verske in Sire odločno odklanja kakršno: koli rešitev, ki bi. na Balkanu ustvarila drž, tvorbe na osnovi verske pripadnosti. Prav tako odklanja, kakor že rečeno izključno Slovansko balkansko zvezo, ki bi' slej ali: prej spravila Avstrijo odn. Madžarsko v naročje ene ali druge izmed velikih; držav.
Mnogim, tako meni' Sire, se bo zdelo, da je danes razpravljati o teh problemih nesmisel, a po njegovem bodo ti narodi šele tedaj prišli do močnejše ideje proti komunistični, ko se bodo znebili nacionalnih nasprotstev. Saj bil tudi madžarski upor 3956, ako ne bi bil strogo nacionalno pobarvan, morda prinesel: drugačne zaključke. Misliti je treba na to, da bo enkrat komunizma konec — in kaj potem? Recimo, kaj h® z Jugoslavijo po Titovi smrti? “Spričo neoijsioja konstruktivne politike na zahodu se je lahko bati, da se bo jugoslovansko ljudstvo, ako ne bo videlo pred seboj dokončnega cilja in ne imelo voditeljev, znašlo pod peto peščice Moskvi zvestih komunistov, ki samo čakajo, kdaj bodo Jugoslavijo spet potegnili v ozki objem s Sovjetsko zvezo. Mar je res bodočnost Jugoslavije in nje povezava z državami južno-vzhodne Evrope samo v nesrečni zvezi pod suženjskim okriljem Moskve?”
Ob koncu Sire omenja možnost drugačnega razvoja na Balkanu, ako bi Združeni narodi tako posegli v madžarsko revolucijo kakor so ob napadu na Suez; navaja napačne osnove, ki vodijo zahod pri delitvi pomoči Jugoslaviji odn .Poljski, kritizira sistem radijske propagande na zahodu, ki bi bila lahko bolj uspešna. Predvsem pa velja, zaključi Sire, da zahod uživa med večino narodov vzhodne Evrope vse simpatije. In te simpatije mora zahod znati ceniti.
Buenos Aires, 4. II. 1960
SVOBODNA SLOVENIJA
Stran G.
'ilovice iz SCcvenije^
V ljubljanskem “Delu” so se komunisti obregnili ob dr. Živka Topaloviča in njegovo ženo. Povod z,a napad nanj je dala njegova udeležba na lanskem šestem kongresu socialistične internaeio-ne v Hamburgu. Titovi komunisti se namreč že od prihoda na, oblast trudijo, da bi s svojo stranko postali člani socialistične internacionale, pa se jim to' doslej še ni posrečilo zaradi diktature, ki jo izvajajo nad narodi v Jugoslaviji. Dr. Živko Topalavič je na kongresu udeležencem socialističnega mednarodnega zbora tudi govoril o razmerah "pod komunisti. Ljubljansko “Delo” skuša dejstvo, da je dr. Topalovič pred tako važnim mednarodnim forumom, lahko nastopal kot predsednik Socialistične stranke Jugoslavije, omalovaževati z navedbo, “da je nekaj besedičil
proti Jugoslaviji”. Več “Delo“ v onemogli jezi ni moglo stpriti.
V Sloveniji ima večina industrijskih podjetij že zastarele in obrabljene strojne naprave. Zato se uprave takih tovarn že dolgo vrsto let bore za obnovo strojev. V zadnjem času so objavili, da bodo le razširili industrijske obrate: Cementarno Trbovlje, steklarno v Hrastniku ter usnjarni v Šoštanju in Tržiču.
Izvršni svet LRS je imenoval člane Sveta za zavarovanje pri Državnem zavarovalnem zavodu Slovenije. Na prvem sestanku tega sveta je bil določen za predsednika Jože Ingolič, član Izvršnega odbora LRS, za podpredsednika pa Emil Lesjak, pomočnik drž. sekretarja za finance LRS. Pri državnem zavodu za zavarovanje Slovenije je pa glavni ravnatelj Edi Keržan.
SLOVENCI V ARGENTINI
BUENOS AIRES
G. Matevž Jenko
iz Cordobe nam je 7. januarja poslal pismo, ki smo ga zaradi poštne stavke dobili šele sedaj. V njem vošči srečno in blagoslovljeno leto 1960 vsem pri Svobodni Sloveniji, kakor tudi vsem Slovencem v Argentini in tudi Slovencem v drugih državah, ki berejo Svobodno Slovenijo. Vsem s svojo ženo gospo Jelo pošilja tudi najtoplejše pozdrave. Osebne novice
Dinko Bertoncelj se vrnil. V Svobodni Sloveniji smo poročali, da je novembra meseca 1959 odpotoval z znanstveno ekipo Argentinskega antarktičnega instituta na ledclomileu General San Martin za eno leto na novo argentinsko bazo na Antarktiki El’svorth tudi Dinko Bertoncelj. Pred dnevi je pa državno tajništvo za mornarico objavilo instituta na ledolomilcu General San MarFn ni mogel prebiti ogromnih ledenih plošč v Weddelovem morju.' Tri tedne je poskušal, da bi preplul to morje, a vsi napori so bili zamanj, zato so opustili sedaj zamenjavo posadko v bazi El’svorth. Zanjo ni nobene nevarnosti, ker je založena v živili in vsem potrebnim sanitelnim materialom za dve leti. Ledolomilec General San Martin se- je vrnil v Ushuaio na Ognjeni zemlji člani znanstvene ekipe Argentinskega antarktičnega' instituta so se pa od tu vrnili v Bs. Aires z letalom. Z njimi tudi Dinko Bertoncelj.
Lojze Urbanč, ki je s svojo družino živel blizu Slovenske vasi v Lanusu na “Urbančevim” se je preselil k svojemu bratu v Trancas v provinco Tucuman. Od tam se nam je že oglasil. Vse lepo pozdravlja. Pisal nam je že decembra, pa smo njegovo pismo zaradi poštne stavke šele sedaj dobili. V novem kraju mu želimo mnogo sreče in zadovoljstva.
Poroki. V cerkvi Marije Pomočnice v Don Boscu sta 24. januarja stopila pred oltar Mirko Bergant in gdč. Heda Draksler. Priči sta bila: Ženinu njegov brat bogoslovec Franes Bergant, nevesti pa njen brat Jože Draksler. Dne 30. januarja t. 1. sta pa pri istem o’tarju sklenila sv. zakon Maks Kramar in gdč. Angela Zupan. Priči sta bila; Ženinu Jože Zakrajšek, nevesti pa njen brat Ivan Zupan. Oba para je poročil sale-
zijanec g. Janko Mernik. Mladima paroma iskreno čestitamo, želimo vso srečo in veliko božjega blagoslova.
Družinska sreča. V družini Franceta Moči'nikarja in njegove žene ge Marije, roj. Anzeljc v Olivosu se je 20. januarja t. 1. rodil sinček Joško. Srečni družini naše čestitke.
t Franc Močilnikar. Iz Polja pri Ljubljani je prišlo žalostno sporočilo, da je umrl dne 10.1.1960 Franc Močilnikar. Rajni se je rodil 25.III.1885 v Dobu pri Domžalah, odkoder se je preselil v Polje pri Ljubljani. Zapos’en je bil v papirni industriji. Leta 1926 mu je umrla žepa in mu zapustila 5 nedoraslih o-trok. Zanje je potem z vso vnemo in ljubeznijo skrbel sam in jih lepo vzgo jil na življenje. Hudo ga je zadela nesreča, ko mu je starejši sin 19 letni Andrej utonil, mlajšega Srečka so pa komunisti leta 1945 po vrnitvi s Koroške ubili. Pokojni Močilnikar je bil med farani ze'o priljubljen. To je pričal tudi njegov pogreb, ko ga je k zadnjemu počitku spremljalo ze’o veliko ljudi. Za rajnim žaluje med nami v Argentini njegov sin France z ženo gospo Marijo, r. Anzeljc in vnukom Joškom, v domovini pa sin Anton z ženo Marijo, roj. Kckalj ter hčerka Mari ja,por. Kobal z možem Janezom ter vnuki Jarnca, Franci, Janko in Marijan. Naj počiva v miru, vsem preostalim naše sožalje in sočutje.
•}* Marija Dolenc. Iz domovine je prišlo žalostno sporočilo, da je 15. I. 1960 umrla v 81. letu starosti v Žabnici pri Kranju, Marija Dolenc-Boleeva-mama. R. je bila 5. jul. 1879 v Sp. Bitnju. L. 1899 se je poročila v istem kraju. V srečnem zakonu se je rodilo 12 otrok. Dva sta umrla v zgodnji mladosti, 10 pa jih jc vzgojila v narodnem in krščanskem duhu. Leta 1940 -je izgubila moža. Ko so nacisti zasedli Gorenjsko, komunisti pa
začeli s svojo revolucijo, se je za pok. Marijo Dolenčevo začelo se večje trpljenje, kajti komunisti so njenim sinovom kot odločnim svojim nasprotnikom neprestano stregli po življenju, saj so tri obsodili na smrt, enega so pa nacisti odpeljali kot talca v Begunje. Sinovi so se nato proti komunistom borili z orožjem v vrstah gorenjskega domobranstva.
Leta 1945 se je z večino sinov in njihovimi družinami umaknila pred komunisti na Koroško. Med potjo ji je umrl en sin. Pokopan je za Kamnom pri Ve-trinju. Begunska leta je prebila v taboriščih Lienz in Spittal. Ko so se slov. begunci začeli razhajati v svet, sta se sinova Franc in Matevž odločila za Argentino, ostali otroci pa v Severno A-meriko. Rajna se za odhod v tujino ni mogla odločiti. Želela je biti blizu doma in tam tudi umreti. Zato se je leta 1956 odločila za vrnitev domov. Ker so komunisti njen dom zaplenili, je od šla k svoji hčerki v žabnico. Oktobra meseca lanskega leta jo je bolezen priklenila na posteljo, iz katere ni več vstala. 15. jan. t. 1. jo je Bog poklical k Sebi, 17. jan. so jo pa ob veliki udeležbi faranov spremili k zadnjemu počitku na pokopališču v žabnici pri Kranju.
Rajna zapušča v Argentini 2 sinova — Franca in Matevža —, 2 sinova in 2 hčeri sta poročena v Sev. Ameriki, en sin in 2 hčeri pa živijo s svojimi družinami doma. Vsi ti žalujejo zanjo, ka-kar tudi 30 vnukov. Naj počiva v miru, njenim preostalim pa naše iskreno sožalje.
RAMOS MEJIA
Izlet Ramoškega cerkvenega pevskega zbora
V dveh posebnih avtobusih so se preteklo nedeljo odpeljali na svoj letni izlet člani Cerkvenega pevskega zbora iz Ramos Mejia, da -se razvedre, poveselijo in družabno še bolj med seboj povežejo. Povabili so s seboj tudi prijatelje in sodelavce zbora, tako da se je nabralo lepo število veselih ljudi, med njimi dokaj svetlolasih in modrookih o-trok, ki so prihiteli v varstvu očkov in mamic. Cilj iz’eta: svežina gozdov in vode v Tigrah. Tako so bili izletniki že pred deveto uro dopoldne na prostranem o-toku znane restavracije Evropa, ob Rio Carapachay. Najprej so opravili svojo nedeljsko dolžnost: pod drevesom je bil postavljen oltar, pri katerem je maševal rojak g. Jože Šuštar ter po evangeliju naslovil na zavzcče, med katerimi je bilo tudi lepo število domačinov, klene besede, navezane na evangelij. Zbor je lepo prepeval med bozj'm opravilom v veliko občudovanjo gostov, ki so med tem časchy naglo naraščali na otoku.
Ostali del dneva, je bil izrabljen v kopanju, igranju, dj-užabnosti, predvsem pa petju preleppi slovenskih pesna', ki jih je mojsfeKO spremljal na klavirski harmoniki g. Šuštar. Restavracijo Evropo opravljajo Slovenci, pri jazr.i in ustrežljivi ljudje, ki so nekajkrat prišli med izletnike,, se z njimi pogovarjali, peli in tudi zatrjevali, da je morebiti v vseh več kot 30 letih, odkar so tam, ta dan bil zanje najsrečnejši, ker jim je maša na otoku in lepo slo-
M*et desetletnika
LUČKO SEKOLEC
Po poklicu je časnikar in je doma delal pri Slovencu. Njegovo delovno področje je bilo v Mariboru, kjer je vodil Slovenčevo podružnico. Med komunistično revolucijo je na Dolenjskem neustrašno razkrinkaval komunistične laži in zločine ter z vso odločnostjo nastopal proti rdečim nasilnikom. Ponovno in ponovno so njegovo ime imenovali med junaškimi borci proti komunističnim merilcem in požigalcem. Med vojnimi leti je- ob bombardiranju Novega mesta izgubil ženo in 2 otroka. Begunska leta je preživel v Avstriji, odkoder je emi-griral v Anglijo. Tu se vsa leta nasebič no udejstvuje v Slovenskem društvu za koristi tamošnjih rojakov, že več let je predsednik tega društva.
Svojo 50 letnico, ki jo je imel že 22. septembra 1959, je skrival in je v nobenem pismu ni omenjal. Je mislil, da jo bo pred lastnimi tovariši prikril. Pa smo le zvedeli zanjo, sicer z zamudo, zvedeli pa smo le. Zato pa naše čestitke dragemu tovarišu niso prav nič manj iskrene in prisrčne. Vsi mu želimo veliko sreče, mnogo osornega zadovoljstva, zlasti pa zdravja, da bi lahko še naprej posvečal svoje sposobnosti rojakom v Angliji ter izdajal svoje zanimivo Pismo. Bog ga živi še mnogo let. To mu žele vsi njegovi stanovski tovariši, zlasti tisti, ki imajo ta “jubilej” že za sabo, ‘ kokor tudi njegovi prijatelji in znanci iz Argentine in drugod.
ŽUPNIK FRANCE NOVAK
Deluje sedaj kot župnik na mestni fari v Ituzaingo-u na področju Vel. Bs. Airesa, čeprav je faro prevzel šele lani, se že povsod pozna njegova roka. Tako v cerkvi, kakor v farnih organizacijah in dobrodelnih ustanovah.
Rodil se je 8.XII.1909 v Prekrnici v moravški župniji. Po končani gimnaziji v št. Vidu je študirad bogoslovje v Ljubljani. V duhovnika je bil posvečen 1. 1933. Kaplanoval je v Dobrniču, v Cerkljah ob Krki in pri sv. Petru v Ljubljani, Ob ustanovitvi fare na Rakeku je postal na njej. prvi župnik. Na
Vsak teden ena
KO BREZ MIRU OKROG DIVJAM...
Dr. France Prešeren
Ko brez miru okrog divjam, prijatelji vprašajo me, kam?
Vprašajte raj oblak neba, vprašajte raji val morja,
kedar mogočni gospodar drvi jih semtertja vihar.
Oblak ne ve in val ne, kam, kam nese me obup, ne znam.
Samo to znam, samo to vem, da pred obličje nje ne smem,
in da ni kraja vrh zemlje, kjer bi pozabil to gorje.
KADAR POTREBUJEŠ
TV aparat, hladilnik, štedilnik, pralni ali šivalni stroj, ventilator, mešalnik, loščilec ali katerikoli drugi električni stroj, ne pozabi, da ga vedno lahko dobiš ceneje pri
Cerrito 2245, Lomas del Mirador
vensko petje pravo domovino iz daljne mladosti isto približalo.
Tudi za izletnike je bil to lep dan, saj ie potekel v topli domačnosti in lepi družabnosti.
LANUS
V družini rojaka njegove žene Marije, je pretekli teden rodila hčerka, nim staršem naše čestitke.
Mirka Žitnika in roj. Poderžaj, se Sreč-
f ROJAKI! V NEDELJO, 14. FEBRUARJA, VSI LEPO VABLJENI NA PRISTAVO V MORON na vsakoletno | tradicionalna prireditev "D II H O V N E G A ŽIVLJENJA”
•••••«•••••••••♦•o»* *»•••••••••*•••<

vseh teh mestih se je z vso vnemo u-dejstvoval poleg dušnopastirskega dela v slovenskih katoliških prosvetnih in mladinskih organizacijah. Med revolucijo je odločno nastopal proti komunizmu in pobijal njegovo materialistično brezbožno ideologijo. V begunstvu je služboval v Kalsu pod Grossgloknerjem, kjer je bil marsikateri rojak deležen njegove naklonjenosti.
Po prihodu v Argentino je najprej sližboval v mestu Dolores, zatem v Temperleyu, nakar je prevzel kaplansko službo pri sestrah Brezmadežnega spočetja v Ramos Mejia. Na tem mestu je 9. julija 1958 praznoval srebrno-mašniški jubilej. Leta 1959 ga je pa sed. moronski škof Msgr. Raspanti imenoval za župnika v mestu Ituzaingo, kjer je 8. decembra istega leta tiho slavil tudi 50. letnico svojega življenja. Ožji rojaki Moravčani so se ga za ta življenski jubilej , hoteli spomniti javno, pa je g. Novak v svoji skromnosti to odklonil.
G. župnik Novak se z vseh položajev udejstvuje tudi med slovenskimi rojaki. Otroke uči verouka v slovenskem šolskem tečaju v San Justu, večkrat vodi duhovne vaje, nastopa kot pridigar pri raznih večjih slovenskih cerkvenih slavnostih in romanjih.
Bog mu daj zdravje in še veliko let življenja, da bi lahko še naprej z vso vnemo oznanjal božjo besedo domačinom, pa tudi slovenskim rojakom.
VIII. zimska olimpijada v Squaw Valley
France Jerman — olimpijski tekmovalec
Že pred nekaj meseci so v slovenskih družbah, posebno med planinci, z zadoščenjem in ponosom komentirali sporočilo, da je med petorico izbranih v argentinsko smuško reprezentanco za letošnje zimske olimpijske igre tudi naš rojak, planinec in smučar, France Jerman. Olimpijski borec! To je sen, najvišje priznanje in vrhunski cilj, ki ga lahko doseže športni tekmovalec. Nekaj podobnega, kot je za gornika vrhunska naveza v orjakih Himalaje. Pri izboru v olimpijsko moštvo pretrese vsaka država najodličnejše med svojimi najboljšimi Na olimpijskih igrah se tedaj sestane res le športna elita vsega sveta. Tu se v viteški borbi odloča, katera država trenotno prednjači v posameznih olimpijskih disciplinah. Del tekmovalcev bi nemara lahko opredelili v superkategorijo. Ostali so brez izjeme športniki prve kategorije. V takih okolnostih je smatrati slehernega tekmovalca, tudi tistega, ki se plasira na zadnje mesto, kot nadpovprečno usposobljenega športnika. V Squaw Val.ey ba zastopanih 36 držav. Št ar tal o bo v vsaki disciplini po nekaj nad 80 atletov. Če pomislimo na stotisoče smučarjev, drsalcev in hokejistov po vsem svetu je selekcija osemdesetih presneto drobno Tešetarska.
Naš ponos je bil tedaj upravičen. Po Dinko vi Himalaji, zdaj še Frenkova o-limpiada! Iz peščice slovenske emigracije in iz še manjše peščice slovenskih zamejskih gornikov (smučarstvo smatrajo paralelno panogo planinstvu) sta izšla dva vrhunska športnika, čeprav nastopata v danih razmerah pod zastavo naše adoptivne in ne rodne domovine.
Ob takih kramljanjih je seveda barometer navdušenja zlezel precej visoko. A že okrog Božiča je mrzla prha povzročila padanje: Frenk ima težave. Ni kreditov. Varčevanje i. p. In ko se je ostala četvorica argentinskih olimpijcev s svojim vodjem Van Beederjem odločila spričo razmer odpotovati na lastne stroške, se je kazalec v barometru nevarno bližal ničli. Ponos se je umaknil sočustvovanju. Ubogi Frenk! četrtič je že opeharjen. Že leta 1954 je bil v argentinskem moštvu za svetovno smuško prvenstvo na išvedskem. Tik pred odhodom je izšel dekret o varčevanju in že odobreni krediti so bili razveljavljeni. Leta 1956 se je kot član argentinske ekipe odpravljal na olim-piado v Cortino d’Ampezzo. Tedaj je preprečila udeležbo revolucija. V letu 1958 naj bi nato na Finskem uveljavil Argentino v borbah za svetovno prvenstvo. A gospodarski položaj spet ni dopuščal .mobilizacije potrebnih subvencij. In letos spet podrti upi.
Te dni se pa namah pojavi med nami v Buenos Airesu Frenk sam, češ, FASA (Argentinska federacija za smuk in andinizem) je nekako našla izhod in Jermanova udeležba je zagotovljena. V nedeljo, 24. januarja je odletel v Severno Ameriko v državo Kalifornija, kjer bodo v dolini Squaw Valley VIII. olimpijske tekme v vseh zimskih disciplinah, i. s.: smučanje (tek na dolge proge, štafetni tek, nordijska kombinacija, skoki, slalom, veleslalom in smuk), drsanje (umetno in hitrostno), hockey ter moderni zimski biathlon. To je star vojaški patrulni tek, priznan letos prvič tudi kot olimpijska panoga. Tek na dolge
proge je pri biathlonu združen še s streljanjem na tarčo. V določenih razmahih odda tekmovalec štirikrat po pet strelov v cilj na 250, 200, 150 in 100 metrov razdalje.
čisto drugi Frank je ta, ki je nocoj med nami. V nastopu in govoru je sicer umirjen, kot vedno. A čeprav sedi za lučjo, je nemogoče prezreti blesk, ki mu sije iz oči. Celo poteze obraza se zde skladnejše, izravnane, črta prikrite zaskrbljenosti, ki mu jo je s časom zarezala borba za obstoj okrog ust, ni več opazna. Od katedralskega in tronador-skega sonca ožgani mož zapušča bolj vtis miru in sreče kot ponosa, bolj upanja kot zaskrbljenosti. Na videz ne daje večjega poudarka pripovedovanju o bližnjih olimpijskih borbah kot obujanju spominov iz preteklosti ali razlaganju poklicnih prizadevanj pod Trona-dorjem. Vendar si ne more kaj, da ne bi pogosteje prepletal stavke s svojimi prislovičnimi medklici “f’nt!” ali “maši-na!”, kadar ga govorjeno notranje bolj zagrabi. “Fantu” sledi vselej kratka pa-uza in obraz odraža intenzivno podoživ-Ijenje dogodka. Ob “mašini” zamahne z, rokama, kot bi ji res .hotel dati zagona.
Povsem naravno prizna zadovoljstvo nad olimpijsko srečo. Svoje možnosti presoja trezno, brez zanesenjaštva, vendar z zaupanjem. Njegova tradicionalna disciplina je tek na dolge proge. 19. februarja bo tekel 30 km, 23.2. na 15 km in 27.2. na 50 km. Vsakokrat po močno dvinkasti progi, čez gozd in grape, v hrib in dol. vmes manjški skoki i. p. Ostali Argentinci: Ansina Osvaldo, Schweitzer Kristina, njen brat Diego in Telechea Osvaldo štartajo vsi v smuku in slalomu. Največ šans daje 19 letni Kristin’. Jerman se zaveda sile konkurence. Vsaj po šest Fincev, Rusov, Šve-
dov, Norvežanov in po dva Francoza, Čeha, Italijana, Amerikanca, Kanadčana in Japonca bodo nesporno vodili. Kot zmagovalce predvideva na 15 km- ski progi Finca ali Rusa, na 30 km-ski Rusa in na 50- krnski Šveda. V smučarskih disciplinah, razen v skokih, ni rekordov. Različnost v reliefnosti vsakokratnega terena in v kvaliteti snega sta faktorja, ki ne dopuščata norm. Ve, da se bo njemu meriti z drugo polovico in mora v tej zasesti čim boljše mesto. Kot zelo zadovoljivo kvalifikacijo sodi osem do deset minut za prvakom na 30 ali 15 km. To je kako štirideseto mesto. Če gre seveda vse po sreči in se kakorkoli ne diskvalificira, ne polomi kake dilce in slično. Druge države, oziroma njih športna združenja, dajejo tekmovalcem vse možnosti treninga, poskrbe v tem času za poklicne olajšave itd. V Argentini je gorništvo komaj v razvoju in mu dajejo zagona šele novodošli naseljenci. Smuška panoga pa ostaja skoro mačehovsko neupoštevana. Svojemu trdemu poklicnemu delu mora tedaj Frenk dodajati še drugi “šiht” za trening, če naj ostane v formi. Na tekmišče samo bo prišel precej za mnogimi drugimi, ki se že pridno urijo na licu mesta. Finci imajo n. pr. s seboj celo tri kemične inženirje. Ti na samem terenu vsakokrat posebej analizirajo sneg po sestavi, konzistenci, kristalih, vlagi itd. Tehniki pa sproti izdelujejo danemu snegu ustrezajoče maže po receptu kemikov. Da, ti si to lahko privoščijo! Sploh pa je mazanje smuči cela znanost. Iskanje tehničnih izpopolnitev je nujno. Vrhunski športniki so si po osebnih sposobnostih več ali manj enakovredni. Zato skušajo prekositi so-tekmeca s tehniko, tako v stilu kot v opremi.
Tu prekine Frenk svoja zaskrbljena
razmotrivanja s hudomušnim nasmehom. Spomni se, kako je v početku svoje smučanje mazal dilce — s svečo. Vedno in samo s svečo. Za moker sneg in za pršič. Za v hrib in za v dol. že od šestega leta smuča. S kake štiri leta starejšim bratom Jožetom sta bila tedaj prva v dolski fari, ki sta si oprtila dilce na noge. še danes veljata kot “uradno” priznana ustanovitelja smučarstva v Dolu pri Ljubljani. Kmalu se jima je pridružila še druga otročad in že so lahko “tekmovali”. Za štruco kruha ali kos čokolade, za cukerčke in piškote. Ali pa kar za prgišče krhljev. S 14 im letom je bral v časopisu, da bodo v Planici smuške tekme za šolsko mladino. In že si mali Frenk dopoveduje, da je to kot nalašč zanj. Saj je pri prvih med Dolčani. Ni šment, da ne bi ugnal onih zmrznjenih Gorenjcev. Nekan čudno ga gledajo vaščani, kako jo maha marca z dileami na ramah in s torbo čez pleča. Tu že cveto zvončki. In teloh poganja. Ta pa še plaši z dileami okrog. Da, ta mladina !V Planici pa kar mrgoli mladih dilčarjev. Nekje stoje koli z napisom “CILJ”. Tu bo pravšno, si misli, in se prijavi kot zastopnik dolške šole. Nekam prezirljivo opazuje fante ko mažejo smuči z nekakšnimi mastnimi mazi-
li. Ojunači se in potipa. Kar prilepi se mu na roke. Nak, ugotovi. Ti že ne pridejo zlepa naprej. Pa kakšne sumljive vezi imajo, čudno. Samozavestno poišče v torbi med potnim brašnom svojo novo svečo. Namaže in pološči smučke kot zrcalo. Tako bo prav! In že je na vrsti. S štartno številko 80 se spusti v “šusu” navzdol in kar mimogrede prehiti nekaj “mastnakarjev”. Mašina! To je smuk! Kar se pojavi vzpetina. Mastna-karji jo kar dobro režejo, in na mah so gori. Frenk pa z muko -dribla s pološče-
Stran 4.
SLOVENCI
BRAZILIJA
Iz življenja Slovencev v Sao Paulu
Miklavžev večer. Tudi lani smo ga pripravili. Je to edina slovenska letna prireditev pri nas. Imeli smo ga v šolski dvorani fare Divino Espitito Santo v ulici Frei Caneca v središču mesta. Drugo r.edeljo v decembru je mladina takoj po skupni maši napolnila dvoranico. Ker organizacije nimamo, je ležalo vse delo na posameznikih, ki so se za to odločili. Tako je lansko miklavževa-nje pripravil vseuč. prof. Alojzij Fonda z, vso vestnostjo ter nemalimi stroški.
Po obdarovanju otrok so ostali rojaki v prijetnem razgovoru v dvorani in segali po pecivu, poticah in drugih jedilih, ki so jih pripravile in prinesle naše gospe in mamice. Da ne bi kaj ostalo, se je pritihotapila v dvoranico gruča zamorčkov s ceste in si polnila usta s slaščicami.
Odhod g, ing. Bavdaža. Slovenska skupnost v Sao Paulu je z odhodom ing. Jožeta Bavdaža in njegove soproge ge Sonje izgubila dragocena člana. Pretekli mesec sta se poslovila od nas. Podjetje, pri katerem je ing. Bavdaž zaposlen, mu je poverilo nadzorstvo in vodstvo gradbenih del nove vladne palače v glavnem mestu zvezne države Mato Grosso — Cuiaba. Znani organizator starih slov. naseljencev in navdušen delavec tudi pri novih slov. naseljencih g. Franc Cotič je g. ing. Bavdažu in njegovi soprogi pripravil lepo odhodni-co z večerjo na svojem domu. Od odhajajočega inženirja se je poslovil z lepim nagovorom ter mu v imenu vseh želel mnogo uspehov na novem mestu ter skorajšnjo vrnitev. Za prijeten poslovilni večer se je g. ing. Bavdaž vsem iskreno zahvalil ter jih povabil na o-bisk. “Saj to ni tako daleč” je dejal. “Samo 1.000 km z letalom”. To pa Brazilijo res ni dosti.
Silveirovanje. Že v navado je prišlo, da na Silvestrovo povabi rojake na svoj dom Jože Mestnik. Tudi lani je bilo ta-
P O SVETU
ko, ter se je pri njem zbralo lepo število novih in starih slov. neseljencev. Bil je to lep večer, ki so ga na njegovem domu prebili rojaki ob izvrstni postrežbi in odlični hladni pijači. Veselo raspoloženje so še povečevali zvoki slovenskih valčkov in polk.'
Proti polnoči so vsi hoteli prisostvovati tradicionalnemu Silvestrovemu teku, ki ga že 37 let prireja list “Gazeta Esportiva”. Seveda smo temu sledili samo po televiziji. Pred leti je bil prvi Hrvat Mihalič, letos, kakor lani pa Argentinec Suarez.
Želeč si srečno novo leto smo se zadovoljni in veseli po polnoči razšli.
V.M.
VENEZUELA
Družinska sreča. V družini g. Ivana Rojnika in njegove gospe soproge se je rodil sinček. Iskreno čestitamo. NORVEŠKA
Že spet smo ob koncu leta, (pismo smo zaradi poštne stavke v Argentini dobili šele sedaj, op. ur.). Moramo se oglasiti in Vam sporočiti, da bi tudi za prihodnje leto radi naročili Zbornik-Koledai^ Upamo, da nam ga boste po prejemu pisma takoj odposlali.
Pri nas je seveda zdaj že zima, in snega ter mraza je kar zadosti. Človek bi si včasih mislil, da bo precej težavno prebiti v tej klimi še 4 - 5 mesecev, a izgleda, da smo se že kar pošteno privadili temu neprijaznemu vremenu. Zato bo pa tudi pomlad, ko bo prišla, tem lepša.
Z najlepšimi voščili za vso srečo v letu 1960 Vas pozdravlja
Anton Ficko z družino.
IŠČEMO
TKALKO (MENGUADO)
Triumvirato 2827, Dep. 2 Capital
SENZACIJA!	PRVIČ POD MILIM NEBOM!
CIUDADEDLSKI ODER in FARNI ODER v SAN JUSTU bosta skupno uprizorila na dvorišču Našega doma v San Justu
I	,
v soboto 13. februarja ob 20.30 uri
Franceta Klinarja:
P L A VŽ
zgodovinsko dramo iz narodne preteklosti v 3 dejanjih. Nastopa 30 igralcev.
Vstopnice se dobe v predprodaji pri upravitelju Našega doma.
V slučaju slabegavremena se bo predstava vršila naslednjo soboto 20. februarja ob isti uri. Inštalirane bodo gledališke zvočne naprave.
Vabimo vse starše, da pripeljejo s seboj zlasti odraslo mladino, da bo poznala veliki doprinos in žrtev našega kmeta, ki je nastanek jeseniške železne industrije izbil tujcu iz rpk!
SPOMENIK SLOVENSKIM VOJNIM ŽRTVAM V ARGENTINI
Slovenski planinci v Argentini imajo načrt, da bodo v pustnih dneh 1960 postavili spominski križ slovenskim vojnim žrtvam na gori Capilla, 2400 m visoko v Bariločah.
Že dalj časa so po slovenskih naseljih na področju Velikega Buenos Airesa občinstvu na razpolago nabiralne pole, kjer svojci in prijatelji padlih lahko oddajo svoj dar za časten in trajen spomin slovenskim nepozabnim junakom.
Prvo idejo ža tak spomenik so dali bariloški fantje in že pred 7. leti tudi postavili križ, ki pa je bil za višino 2400 m prevelik in pretežak. Sedaj je v teku akcija za postavitev novega in trajnega, ki bo lahko kljuboval vsem viharjem.
Akcijo za zbiranje prispevkov za postavitev križa! v spomin slovenskim žrtvam druge 'svetovne vojne in komunistične revolucije vodi član SPD kaplan g. Albin Avguštin, ki je za to od vodstva SPD tudi pooblaščen.
Slovenske rojake naprošamo, naj akcijo za postavitev spominskega križa padlim slovenskim junakom na gori Capilla s svojimi prispevki podpro in tako omogočijo, da bodo slovenske vojne žrtve čimprej dobile trajen spomenik na svobodnih argentinskih tleh, ko ga v zasužnjeni domovini sedaj še ne morejo dobiti.
PO ŠPORTNEM SVETU
Na Silvestrovem teku v Sao Paulo je zmagai drugič zaporedoma Argentinec
O.	Suarez v času 21:58, 8/10, Jugoslovan Slavo Subotič je zasedel 9 mesto v času 22:51, 5/10.
Jugoslovani ,so imeli v Nišu izbirno tekmovanje za določitev atleta, ki naj bi zastopal Jugos’avijo na tej progi. Primer tega izbirnega tekmovanja pa je bil pravi škandal. Kladivarjev atlet
S.	Važič iz Celja je bil ves čas pred Subotičem; dajal je izjave kot zmagovalec izbirnega teka in je šele kasneje zvedel, da so sodniki proglasili Subotiča za prvega in kot tak je ta tudi šel •v Sao Paulo. Atletska zveza Slovenije je po obvestilu A. K. Kladivar zahtevala od Atletske zveze Jugoslavije preiskavo. To je nov primer, da niso uvrstili v reprezentanco atleta, čeprav si je priboril na izbirnih tekmovanjih to čast. Ker pa je na Silvestrovem teku Jugoslavijo zastopil jSubotič, je očividno, da Atletska zve:... /Jugoslavije ni razčistila položaja.
NAROČAJTE IN ŠIRITE SVOBODNO SLOVENIJO
Osebo za gospodinjstvo išče slovenski podjetnik v Buenos Airesu.
Delo ni težko, plača je dobra.
Želi pa, da je oseba poštena in zaupanja vredna.
Naslov v upravi Svobodne Slovenije.
nimi dilcami v Škarjah navzgor. Te preklemanske dile! Drče navzdol kot rine kljuse zvečer proti domači stali. No, končno so le spet v svojem elementu in kot veter se zakade doli po hribu — naravnost v planke. F’nt!, se je Frenk zabil vanje. Pa kaj za to. Že rine naprej čez progo, skozi Rateče do Petelinka in pristane — v telegrafski štangi z nalomljeno dilco. Bo že kako, kar naprej. Končno je na “cilju”. Ob njem je pa le še par fantov, ki ga že podirajo... Vendar ga sodnik velikodušno še registrira v seznam pospelih — na zadnje mesto. Kljub temu zlepa še ni bilo v njem toliko smuškega navdušenja kot ta dan. Skušnje uče. Frenk pa navdušeno razlaga doma kako in kaj. Kar koj gresta z bratom v domačo kovačnico in cimprata vezi po gorenjskem vzoru. Razpravljata o mažah. Sploh se jima odslej suče razgovor samo okrog smučarije. Tudi poleti, pri kopanju. Celo košnjo izkoristita za trening. Najširše so njune redi. Oče ju miri, češ, kam pa tako mahata! Pa vsaj v vročini ne žlobudrajta kar naprej o smučeh. Fanta pa še slamoreznico vskladita s smuko. Pol ure vrtita kolo brez postanka. Vsak dan e-den. Kdo bi jima bil v vasi kos pri rezanju slame! Zvečer pa za nameček še gozdni tek. Leta 1937 je 17 letnik prvič pomembnejši prvak. V Žlebeh, na fantovskih tekmah. Leta 1938 se že plasira v moštvo za vseslovanske tekme v Banski Bistrici na češkem, ki pa jih prepreči Hitler s svojo okupacijo. Leta 1941 sta oba brata v moštvu za olimpijski trening pri Jugoslovanski smučarski zvezi. Z vojno je tudi tega konec. Pač pa zmaga kot tretji za Smolejem in Knificem (sami Slovenci!) med vojno na tekmah za koroško prvenstvo. In po vojni se leta 1947 (že v emigraciji) plasi-
ra istotam na četrto mesto za Markičem, Dovjakom in Mayerjem.
Razumljivo, da si je pripel spet smučke na noge, kakor hitro je v Argentini zaduhal sneg tudi na tem, sicer vročem kontinentu. Tu brani že osem let zapored argentinsko prvenstvo v smuškem teku na dolge proge, dvakrat si je osvojil prvenstvo v Čilu (1953 in 1955), od leta 19^8 pa je južnoameriški prvak v isti disciplini. V Bariločah je med drugim zgradil 30 metersko smuško skakalnico. Je ustanovni član Slovenskega planinskega društva v Argentini in prvi predsednik bariloške sekcije. Gotovo je še vsem v spominu, da je bilo med pomembnimi gorniškimi uspehi slovenskih planincev pogosto brati Jermanovo ime: na Katedralu, Slovenskem stolpu Tro-nadorju, Tres Picos, Capilli, Bonette, Payne in še kje.
Kar nekam domotožno se nasmehne, ko primerja staro smuško tehniko z današnjo. Klasični plug, kristjani jat telemark, celo vezi so le še predmeti na začetnih smuških tečajih. Izurjen smučar pa se usmerja danes samo še z lahnimi pre-niki v bokih in kolenih, pa vedno s tesno vzporednima smučkama. Noga je nepremično pritrjena na smuči z varnostnimi vezmi, ki se odpro,, kakor hitro je noga v nevarnostnem kotu. Kandahar vezi so ostale le še tekačem. Nova smuška tehnika le lagodnejša, manj u-trudljiva. Smučar se suče kot plesalka okrog ovir, ovinkov in skozi vratca. Le tekači so ostali več ali manj pri starem. Tu ni veliko spreminjati. Morda bo Squaw Valley pokazal kaj novega. Skandinavci imajo po navadi kaj za ušesi.
Vse tekme bodo v času med 18. in 28. februarjem. Vstopnina velja dnevno po dol. 20.— (ca. 1.600.— pesov). Pa, so že vse vstopnice razprodane. Oskrba za
olimpijce je v olimpijski vasi zastonj v vseh desetih dneh tekem. Izven teh dni velja po dol. 12.— dnevno za moža. O tehnični ureditvi olimpijske vasi in tek-mišču pa morda drugič nekaj podrobnosti. Po zaključnih dneh se bodo vsi udeleženci kar koj razkropili in ženska dolina si bo lahko oddahnila od hruma in hrupa ter se predala spet svoji spokojni zasanjanosti in vrnila mir tisočletnim dušam starih Washoojev, katere po njihovi veri blodijo krog svojih bivših zemskih domov...
Olimpijci pa bodo skušali štartati še na drugih tehmah, če se jim bo nudila taka prilika. Mnogo je še zanimivih podrobnosti. A ura je že pozna in Frenk se poslavlja, zasut z dobrimi željami...
Nedelja zjutraj. Na sedežu letalske družbe. Tik pred odhodom na letališče.
V predsedniku FASE, ing. Hauthalu in v predsedniku Slovenskega planinskega društva, g. Robertu Petričku domnevajo ostali potniki svoja bodoča sopotnika. Sumljivo sta nemirna. Kot da ju zajema potovalna mrzlica. Pa sta le zaskrbljena za Frenka. Da bi le bilo vse prav! Frenk se jima v svojem nepo-rušnem miru še zadnjikrat pomirjujoče nasmehne in že ga odpelje avtobus po dolgi avenidi.
Na letališču se med drugimi od Frenka poslavlja Boštjanček. V imenu slovenske mladine, in v svojem lastnem seveda tudi. Ob zadnjem “možatem” stisku rok, ostane Frenku nekaj drobnega v dlani. To je angelček z lučko iz naših jaslic, prepričljivo pojasnjuje mož. Naj Vam bo talisman, Frenk. Imejte ga pri sebi, ko boste tekli. Z lučko Vam bo kazal pot, da boste hitreje na cilju.
Bog te usliši,, ljubi sinek! Tebi pa, dragi Frenk, vse, vse dobro!	—d—..
SLOVENSKI TISK V ARGENTINI
Duhovno življenje. Februar 1960. Vsebina: Revitalizacion por el recuerdo (—jr—). Po sedmini (dr. Branko Rozman); Beseda ob slovesu (t Gregorij, škof ljubljanski); Glas iz Rima; Tihota; Skrivnost božjega usmiljenja (Alojzij Košmerlj); Kako veliki duhovi priznavajo Boga; Hlapci (B. A.); Katoličani v sodobni politiki (Ruda Jurčec); Z morfijem v večnost (Pierre L’Ermit-te); Bolečina in veselje; “Mračnjaki” M. B.); Odrezana roka; Okno v svet; Odločila se je za prvo ljubezen; Lepe roke; Kako spravim v sklad z vestjo 2 vprašanji (J. R.) Papeži v anekdotah Ali nas bo res kmalu preveč; Kaj berejo naši otroci (Priredila A. V.); Domovina, mili kraj (Janez Hladnik); Od doma; Zakon sta sklenila (Drat); Ste videli 10 zapovedi; Ali veš?; Žalost med izseljenci; Kaj je novega v Argentini; Ni vse zlato; Novi knjigi Alojzij Košmerlj: Marija v družinah slovenskih izseljencev v Argentini (G. M.) in Koledar “Ave Marija” 1960 (G. M.); Med-dobje razpisuje nagrado za esej ali raz-pravoe Brez družine, pa nikdar sam (Pravieux — prevedel J. Jurak. Duhovno življenje izdaja konzorcij (Anton Oreh^rl urebriejo ga pa: Rant Jože, dr. Rozman Branko, dr. Starc Alojzij in šuštei šič Marijan.
Družabna pravda, štev. 115. Vsebina. Škof dr. Gregorij Rožman; Krščansko pojmovanje poslanstva žene (Dr. Ign. Lenček); Preučevanje družbenih vprašanj (Avgust Horvat); Beda v svetu in naše krščanstvo (Dr. Ign. Lenček); Tri obletnice (Avgust Horvat); Cerkev uči; Vzemi in beri; Iz domovine; Sedmi socialni dan v Argentini.
Vestnik, letnik XI., štev. 1 - 2 pa objavlja naslednjo gradivo: V imenu božjem za pravico in resnični mir domovini; Misli ob letu 1960 (Fr. G.); Naš škof ni mrtev — on le spi — naš oče in vodnik; Našemu škofu v spomin; Srbski dobrovoljei, škofu dr. Gregoriju Rožmanu (Bor. M. Karapandžič); Spomin na Ivana (S. P.; Noč begunca (Janez Toplišek); Zločin nad svetovno zgodovino (N. N.); Nova zgodovina (P. J.); Naša zgodba (Domobranec); “Ne-povratniki” Radivoj Rigler); Potvarjanje "resnice in zgodovine (Fr. Grum); Pozor na sovražnika št. 1; V službi domovine; Ali še veš?; Naše znanje (Janez Toplišek); Po našem svetu.
Pred nakupom se posvetujte pri
Lojzetu Novaku
Izključno zastopstvo
B V M A R S. R. L.
Avda de MAYO 302. T. E. 658-7083
Velika izbira hladilnikov, pralnih strojev, šivalnih strojev, plinskih štedilnikov, TV aparatov ter drugih potrebščin za dom, vse najboljših znamk. Cene ugodne, tudi možnost dolgoročnega odplačevanja do dveh let. Nudim tudi dobra motorna kolesa. Svetujem nakup električnih hladilnikov. Kličite po telefonu, zglasite se osebno v trgovini. Pridem tudi na dom.
ESLOVENA LIBRE
Editor responsable: Milos Store Redactor: José Kroselj Redacción y Administración: Ramón Falcón 4158, Buenos Aires Argentina
CORREO ARGENTINO Central B	FRANQUEO PAGADO Concesión N? 6776
	TARIFA REDUCIDA Concesión N? ¿824
Registro Nacional de la Propiedad Intelectual No. 613.742	
Naročnina Svobodne Slovenije za leto 1960 za Argentino $ 340.—.
SLOVENSKA BESEDA
bo imela
v soboto 20. februarja t. 1. svojo PUSTNO
DRUŽABNO PRIREDITEV
v običajnih prostorih v Santos, Lugares.
Igral bo orkester MOULIN ROUGE
OBVESTILA.
Zahvaljujem se vsem za obiske v moji dolgotrajni bolezni. (Organizacijam, sorodnikom, znancem in prijate'jem pa iskren Bog plačaj za gmotno pomoč.
Blaž Razinger
Dekleta: V nedeljo 7. februarja bomo imele kratek sestanek takoj po mladinski sv. maši. Odbor SDO
Letni shod salezijanskega sotrudni-štva bo prihodnjo nedeljo 7. februarja točno ob 5 pop. v Don Boskovem zavodu v Ramos Mejia pri novem slovenskem oltarju Marije Pomagaj Po shodu — ob pol šestih — bo sveta maša.
JAVNI NOTAR
Francisco Raúl Cascante
Escribano Público Uruguay 387
T. E. 40 -1605	Buenos Aires
Lojze Novak
izključno zastopstvo FOTO OPTIKA
B R . U E R A
Avda, de Mayo 311, Ramos Mejia
svetuje in se priporoča.
SOLIDNE CENE IN DELO
Če se boste sklicevali na tale oglas, boste pri nakupu dobili 20% popusta.
Vsem prijateljem in rojakom sporočamo žalostno novico, da nas je 10. januarja 1960 v Polju-Ljubljana za vedno zapustil naš dragi oče, stari oče
gospod FRANC MOČILNIKAR
K zadnjemu počitku so ga položili dne 13. januarja 1960 na domačem pokopališču.
Dragega rajnika priporočamo v molitev in blag spomin.
Žalujoči: v Argentini:
Sin France z ženo Marijo, roj. Anzeljc, v domovini pa:
Sin Anton z ženo Marijo, roj. Kokalj ter hčerka Marija, por. Kobal z možem Janezom Kobal ter vnuki Joško, Janiča, Franci, Janko in Marijan.
Buenos Aires, Polje-Ljubljana, 28. januarja 1960.
Vsem prijateljem in znancem sporočamo, da je Vsemogočni 15. januarja 1960 poklical k Sebi v 81. letu starosti prevideno s svetimi zakramenti našo drago mamo, staro mamo, babico in taščo
gospo MARIJO DOLENC, roj. JANKOVIČ
K zadnjemu počitku so jo položili 17. januarja 1960 v Žabnici pri Kranju.
Vsem jo priporočamo v molitev in blag spomin.
Žalujoči:
Sinovi: Jože, Vinko, Andrej, Matevž, Francelj in Pavel; hčere: Frančiška, Tončka, Marija in Ivanka; brat Anton in sestra Ivanka. Vsi z družinami ter 30 vnukov.
Buenos Aires, Cleveland, Chicago (USA), Toronto (Canada), Ljubljana, Žabnica.