Leto LXXn, it. 3 Preis - cena L 1 Uredništvo • uprava: Ljubljana, Kopitarjeva 6. Telefon 40U1-4004 Mesečna naročnina 18 lir, za inozemstvo 31.50 lir. Cek. rafi. Ljubljana 10.650 za naročnino, in 10.394 za inserate Rokopisov ne vračamo Deutsche U-Boot-Erfolge im Atlantik 21 anglo-amerikanische Zerstorer in zehn Tagen versenkt Schwungvol!e deutsche Gegenstosse bei Schitomir - Weitcres Vordringen deutscher Jager bei Witebsk - 16 anglo-amerikanische Flugzeuge im Mittelmeerraum und im besetzten Westgebiet abgeschossen Uspehi nemških podmornic na Atlantiku 21 angloameriških rušilccv v desetih dneh potopljenih Zanosni nemški protisunki pri Žitomiru - Nadaljnje prodiranje nemških lovcev pri Vitebsku - Nad Sredozemljem in zasedenimi zahodnimi ozemlji sestreljenih 16 angloameriških letal Ans dem Fiilirerhauptqnartier, 4. lan. DNB. Dns Oberkonunando der VVehrmnelit gibt bekannt: Im Siidteil der Ostfront, bis siidlich K i e w, verlief der Tag bei ortlieher Kampftiitigkeit im allgemei-nen rtiliig. Im Kampfrnum von Schitomir greifen die Sovvjets vveiter mit starken Kriiften un. Sie erlitten durch die ziihe Abvvehr und die schvvungvollen Ge-genstiisse unserer Truppen liohc Ver-luste. F.ine griissere Anzabl sovvjeti-scher Punzer wurde dabei vernichtet. Bei W i t e b s k wurden erneute feindliche Angriffo abgevvehrt. Nord-westlicll der Stndt drangen deutsche Jiiger trotz ziilien Widerstandes und mehrfaelier mit Panzerunterstiitzung gefiihrter feiudlicher Gegenungriffe Mciter vor. NoTdvvestlich Newel vviesen unse-re Truppen sovvjetische Angriffe nb. Von der s ii d i t a 1 i e n i s c h e n Front vverden keine besonderen Ereig-nisse gemoldet. 1 m M i 11 r I m e b r r n n m und in Fiihrerjev glavni stan, 4. jan. DNB. Vrhovno poveljstvo oboroženih sil javlja: Na južnem delu vzhodnega bojišča do južno od Kijeva je potekel dan pri krajevnih bojih v splošnem mirno. Na bojišču pri Žitomiru so Sovjeti don besetzten Westgebieten vvurden nadalje napadali z močnimi silami. Z ži-gestern in Luftkhmpfen und durch lavo obrambo in zanosnimi protisunki na-Flakabvvehr 16 britiseh-nordamerika- gi|, fc) so utrpeli visoke izgube. Večje nisclie Flugzeuge abgeschossen. Fin število sovjetskih oklepnikov je bilo pri deutsches Jagd-Fliigzeug wird vermisst |,.m uničenih. In der vergnngenen Nnclit flogen . .. . , .... .... einige Feindliche Storflugzeuge nSch Pr' > '*p,'.s.k» so W e s t d e u t s c h 1 a n d cin. sovražni napadi Sev erozahodno od mesta Bei der Fortsetzuns ilirer An-riffe nemški lovci navzlic žilavemu odporu so ponovno polopde nase pod gogen die feindlichen Sicherungs- Ponovnimi s podporo oklepnikov izve- . rušilcev. S tem je izgubila nngloan.eriška streitkriifte im A t la „ t i k versenkten ,,e",ml "vraimmi protinapad« napredo- mornarica v zadnjih desetih dneh zaradi , , , _ Vali ttml iti ii r ii 11' liLlIlllln M rn.lll'l'V unsere Lnterseeboote erneut sec.lis Zer- Severozapadno od Ne vel a so odbile naše čete sovjetske napade. Z j u ž n o i t a I i j a u s k e ga bojišča ne javljajo nobenih važnejših dogodkov. Nad Sredozemljem in zasedenim zapadlimi ozemljem je bilo včeraj v letal skih bitkah in s protiletalsko obrambo sestreljenih 10 angloameriških letal. Eno nemško lovsko letalo pogrešajo. V pretekli noči so priletela nekatera sovražnikova nadlegovalna letala nad z a p a d n o N e ni č i j o. Pri nadaljevanju napadov proti sovražnikovim zaščitnim silam v Atlantiku moruire 0 podmornic skupno 21 rušilcev. Boji na jraeifalijanskem bojišču stiirer. Dnmit verlor die britiseh-nord-amerikanisehe Flotte in den let/.ten zehn Tagen durch Unterseeboote in*-gesarnt 21 Zerstorer. Stockholm, jan. r. Newyorski dopisnik »Stockholms Tidningena« prinaša bistveno vsebino novoletnih člankov najpomembnejših ameriških časopisov ter odgovorov vodilnih Severo-Berlin, 3. jan. DNB. Mednarodni po-1 V jadranskem primorju je bil onemo- nmeriknncev na razna vprašanja. Iz ročevalski urad poroča o bojih v južni 1 počen nek poskus imperialnih udarnih poročila nedvomno izhaja, da so si v Italiji: »Položaj na bojišču je še vedno | čet na ta način, da so nemške zaporne Združenih državah popolnoma na jas-v znamenju živahnih akcij nemških udar- strojnice odprle svoj ogenj šele iz n^j- n0I)1i kakn ui nemški vojnk ne mogel vzdržati boljševiškegn navala. Velika večina židovskega ameriškega tiska, ki si naravno želi sovjetske zmage predvideva po tem švedskem pregledu v Evropi jgrozno dobo razdejanj, revolucij, dr- žavljanskih vojn in lakote«. Ti izda- kaosom. jalci torej pričakujejo množestveni teror, razdejanje vseli glavnih evropskih mest ter hude državljanske vojne v vseh evropskih deželah. Glede brezposelnih in gladujočih dežel menijo, da se bodo »vedno bolj orientirale k lioljševizmu«. Tudi Angliji prerokujejo »obširne stavke«. Ob koncu pravijo, da l>o mogoče v Evropi ugotoviti >oja-čeni odpor proti reakcionarnim državam v Angliji in USA.« Jasneje Scveronnieriknnci ne bi mogli podčrtati, da edino Nemčija s svojim jurtaškitn bojem proti boljševizmu lahko ohrani Evropo pred popolnim »Vse je odvisno od narodovega duha« »Z drago fronto se šele pričenja vojna za zaveznike« Stockholm, 3. jan. T. V »Dagesposte- Morala prebivalstva se ne krha, ni- __ .............................. _ nu« ugotavlja njegov vojaški dopisnik, kakih znakov tudi ni, da bi pričela bojnimi" poskusi Zlasti velja to za težko 'da so letalski napadi na nemška mesta krhati. Vso zavisi od duha prebivalstva, zbiti prvo kanadsko in drugo zelandsko naperjeni proti civilnemu prebivalstvu Ce je ta močan in če je narod trdno pre- pehotiio divizijo. tcr da so izrecni teroristični napadi. List pričan o pravičnosti boja, ki ga l>ije, pravi, da bi slabo poznali Churchilla, potem je tak način vojevanje vsekakor ako bi mislili, da imajo ti napadi pred- obsojen na neuspeli. Da nemška izdelava vsem vojaške namene. Sicer je res mno- še vedno zavzema velikanski obseg, iz- go razbitega, toda glede na sto tisočo liaja deloma že iz enoBtranosti Anglo- odvrženih bomb, stotine sestreljenih letal saksoncev pri izbiri njihovih ciljev, de- in tisoče ujetih angleških pilotov rezultat loma pa tudi iz nesposobnosti, da bi kaj ni preveč ugoden. zadeli, če bi morali biti na povelje včasih bombardirani tudi industrijski cilji. Ženeva, 4. jan. T V svojih novoletnih uvodnikih priobčuje londonski tisk besede resnega svarila angleški javnosti. Danes je, kot na pr. piše »Times«, za Angleže v raznih ozirih težje kot leta 1940, da se izkažejo dorasle zahtevi ure. Angleški vojaki zares ne živijo pod vplivom, tako poudarja list, da bo novo leto v vojaškem oziru lahko za zaveznike. Oni vedo le predobro, da jih najtežje ure in višek vojne še čakajo. Nihče, tudi angleški civilist ne, tako končuje Ust, ne sme že tako rekoč priborjena. »Daily Herald« pa ugotavlja, da krožijo med angleškim narodom kaj nevarna predstavljanja. V širokih krogih naroda namreč mnogi mislijo, da je samo potrebno odpreti drugo fronto in že bo konec vojne Bolje pa je vedeti, tako pripominja list, da se s pri-četkom druge fronte vojna za zaveznike šele pričenja, kajti gigantske, težavne in nevarne operacije, katere je potrebno razumeti pod pojmom druge fronte, so podvržene vsem slučajnostim vojne. Nihče postati žrtev nevarne skušnjave, da bi i si zategadelj ne sme domišljati, da bo mislil, da je končna zmaga za zaveznike I z lahkoto dosegel uspeh. Ameriški senator o imperializmu zaveznikov Amsterdam, 3. jan. T. V sestavku o povojnih problemih zaveznikov, piše po vesti britanske poročevalske službe, ameriški senator E. C. Johnscn v časopisu »Rocky Mountain News«, da si bodo velesile po vojni razdelile svet v vplivna področja. Poleg tega nameravajo Združene države razviti po vojni trgovinski imperializem »gigantskih razmer«. Johnson meni, da bo Sovjetska zveza obvladala Baltske države, Poljsko, bivšo Češko, Nemčijo in Francijo, dočim bo Anglija gospodarila v Norveški, Holandski in Belgiji, v njihovih kolonijah, v Afriki in v Kaj lahko Anglosasi nudijo Franciji Vichy, 3. jan. T. Vladni list »Monilu« se vprašuje v zvezi z najnovejšim anglo-ameriškim terorističnim napadom na ' Pariz, kaj bi Angloamerikanci lahko nudili Franciji, ako bi jo »osvobodili«. List pravi, da bi taka »osvoboditev« prinesla Franciji strahovito in krvavo vojno v lastni deželi in da bi bil končni rezultat ali triumf boljševizma po vzgledu Severne Afrike ali pa usoda, kakršno ji je prorokoval maršal Smuts, namreč konec velesile in življenje pod britanskim va-ruštvoin. To so perspektive zavezniških namenov s Francijo. Leto se je krvavo začelo. Ce bo propadla Evropa, bo propadla tudi Francija. Vsled tega mora, kot zaključuje »Moniteur« Evropa živeti, da bo tudi Francija živela. Liddel Hart ni optimističen Stockholm, 3. jan. DNB. Po londonski vesti švedskega lista »Nya Dagligt Allenhanda« britanski vojaški dopisnik Liddel Hart v ponedeljek ni bil preveč optimističen. »Ako bi upoštevali edino le vojaško dejstvo«, piše, »potem bi lahko na vprašanje, kdaj bo konec vojne tudi odgovorili, da se ne sme zavleči na nedoločen čas. Čeprav prekašajo zavezniki v številu čet Nemčijo, še vendar nimajo relativne premoči. Zakaj nemške suho-zemne čete lahko izkoristijo prednosti, ki jih nudi moderna tehnika obrambe.« Liddel Hart meni, da si Nemci še vedno lahko dovolijo izpraznitev velikega dela zasedenih sovjetskih pokrajin sredozemskih državah Španiji, Italiji ter Grčiji. Johnson piše nadalje, da bo imela Anglija »edinstveno nalogo«, da bo do skrajnosti zatirala komunizem v svojem vplivnem področju, obenem pa da bo istočasno tesno sodelovala s Stalinom. Dočim bodo prepustili Japonski le njene prvotne otoke, bo Kitajska deležna precejšnjih ugodnosti, istočasno pa bo morala prepustiti zaveznikom dragocene gospodarske koncesije. Johnson meni ob koncu, da bodo Anglija, Sovjetska zveza in USA izvrševale na Vzhodu »nekako skupno nadoblast«. — II — Carmonova novoletna poslanica Lisbona, 3. jan. T. Ob novem letu je naslovil državni predsednik general Carmona portugalskemu narodu poslani- co, v kateri označuje sedanjo dobo kot izredno mračno. Novo leto je polno negotovosti in skrbi, sile uničenja so sproščene in kaže, kot da jih volja ljudi ne more več krotiti. V sredi vseh teh katastrof bodo Portugalci dali človeštvu plemenit vzgled časti, enotnosti in discipline. Ta duh omogoča Portugalski, da se upira vsem izrodkom vojne. Težave, s katerimi se mora boriti, so sicer velike, toda še vedno znosne in mnogo manjše kot težave skoraj vseh drugih narodov. To naj bo Portugalski nauk, da mora še naprej korakati po svoji poti in upati, da bo vojni končno sledilo dolgo obdobje obnove in miru, ki bo osnovano na pravičnosti in na dobri volji vseh ljudi. Napad na ameriški transport na Siciliji Rim, 4. jan. DNB. Delovanje rodoljubov v Siciliji, ki pod imenom seugnisti pod poveljstvom iz Afrike vrnivših se častnikov bivše italijanske vojske skušajo motiti prometne in oskrbovalne zveze angloameriških zasedbenih čet, zavzema vedno večji obseg. Kakor se je sedaj zvedelo, je oddelek Scugnistov napadel na božični večer v bližini Palerma večji ameriški prevoz in zapletel ameriško spremljevalno moštvo v srdito borbo ,v kateri 60 imele ameriške čete 70 mrtvih. — II — Nikak prevrat v Argentini Buenos Aires, 4. jan. T. Argentinski poslanik v Santiago de Čile je obiskal na Novo leto čilskeag zunanjega ministra, da ga obvesti o stališču njegove vlade glede na gotove vesti čilskih listov, ki so govorile o prevratnih načrtih v Argentini. Poslanik je ugotovil, da je ta trditev zmotna in ne odgovarja dejstvom. Argentina priznala bolivijsko vlado Buenos Aires, 4. jan. T. Argentinsko zunanje ministrstvo je včeraj zvečer objavilo besedilo note bolivijskemu poslaniku in juridično razlago vzrokov, ki so dovedli do priznanja bolivijske vlade. Argentina je, tako čitamo med drugim v tej noti, s posebnim zadovoljstvom raz-videla iz uradnih listin, da bo nova boli-vijska vlada izpolnjevala svoje mednarodne obveze. Nadalje so z zadovoljstvom vzeli na znanje, da je notranji mir očuvan in ustava spoštovana. Po poročilih argentinskega poslanika v La Pazu izhaja, da nova vlada izpolnjuje vse pogoje, ki so po doktrini in praksi potrebni za priznanje. Red in mir sta bila v državi ponovno vzpostavljena, vojska in narod pa poslušata novo vlado. Majhni izgredi 60 nastali zgolj proti članom bivše vlade. Argentina smatra zato pravilno, da obdrži tradicionalne prisrčne odnošaje z Bolivifb. Potovanje londonskega turškega poslanika v Ankaro Carigrad, 4. jan. T. Skoraj vsi jutranjiki so prinesli včeraj iz Londona datirano vest Anatolske agencije o potovanju londonskega turškega poslanika v Ankaro. V tej Vesti piše med drugim, da je dvakratno potovanje poslanika v Ankaro v zadnjem letu že zato značilno, ker je znano, da poslanik ne potuje rad. Turška vlada je želela osebno poslanikovo poročilo o vtisu kairskega 6estanka v Angliji in Ameriki. Tekom zadnjih 15 dni je bilo možno ugotoviti nek navidezni mir v poročevanju o Turški. Ta navidezen mir ima svoj vzrok, kajti, tako piše v tej vesti, kar se odigrava molče, je bitka dobav. Ves svet ve, da vstop Turčije v vojno na strani zaveznikov ne zavisi zgolj od splošnih in strateških razlogov, temveč mnogo bolj od turškega zaupanja in zavesti, da je pripravljena na vse zahteve, ter sigurnosti, da bo Turčija s prevzeto vlogo vojno skrajšala. Najmodernejše utrdbe Madrid, 3 jan. T. Madridski tednik »El Espanol« se bavi v daljšem uvodniku z angloameriškimi invazijskimi predpripravami in z nemškimi obrambnimi ukrepi. List meni, da ni nobenega dvoma, da so ob vsej evropski obali zgrajene najmodernejše ogromne utrdbe, za katerimi in v katerih se nahajajo milijoni vojakov s sijajnimi vojaškimi sposobnostmi. Dejstvo, da je maršal Rommcl nedavno obiskal te utrdbe in pripravljalna dela proti invaziji, dokazuje, da Fiihrer s pozornostjo zasleduje razvoj dogodkov. Pisec nato izraža prepričanje, da je bilo nemško vodstvo že dalj časa pripravljeno na možnost invazije. Ameriški rušilec potopljen Stockholm, 3. jan. DNB. Severoamerl-ško mornariško ministrstvo objavlja, da je v ponedeljek kakih G milj severovzhodno od Sandy llocka eksplodiral i rt «e potopil nek ameriški rušilec. — V objavi pripominja ameriško ministrstvo, da vzroka eksplozije doslej še ni bilo mogočo ugotoviti. Okrog 100 mornarjev jo bilo rešenih. Angloameriški teroristični napad na Pistoio Rim. 4. januarja T. V ponedel jek je bilo mc-to Pistoiia ob vznožju Apeni-nov, v katerem ni nobenih vojaških ciljev, te/ko prizadeto od angloameri-škega terorističnega napada. Številni stanovanjski okraji so bili zasuti z rušilnimi in zažigalnimi bombami. Prebivalstvo je utrpelo visoke izgube. Stolni trg s svojimi številnimi umetniškimi in zgodovinsko pomembnimi poslopji je bil večkrat v polno zadet. Med drugimi je bila težko poškodovana stolnica iz dvanajstega stoletja, znameniti osinerokotni baptisterij in sodišče, ki «ta oba iz 14. stoletja. Tudi v 12. stoletju zgrajena cerkev sv. Pavla je bila večkrat pogodena. Protestna nota nove bolivrske vlade Buenos Aires, 4. jan. T. Kol kršitev suverenosti in enakopravnosti ameriških držav označuje bolivijska protestna nota, katere vsebino je v ponedeljek objavil bolivijski poslanik v Urugvaju, priporočilo odbora za obrambo ameriške celine, da se nove vlade ne priznajo kar brez nadaljnjega, temveč da se predhodno med seboj posvetujejo. V noti piše med drugim: »Bolivijska vlada je mnenja, da so s tem kršena vsa v mednarodnih dogovorih objavljena načela, za katera so se ameriški narodi že od nekdaj bojevali, namreč juridična enakopravnost med vsemi državami in pravica narodov, da si sami določujejo oblike svojih vlad.« Bolivijska vlada, tako piše dalje, smatra postopek odbora kot »občuten prijavlja iz. Nevv York Cityja, da se je tam- 1 tisk izvajanj proti slabotni deželi«. Nova kaj v zadnjem času vršilo več protižidov- j bolivijska vlada je pripravljena, da bo skih zborovanj. List pravi, da je bilo spoštovala sklenjene mednarodne dogo-nekaj nevvvorških sinagog popisanih s Protižidovska zborovanja v Newyorku Stockholm, 3. jan. T. »United Press« »sovražnimi napisi«. 80 častnikov aretiranih 2eneva, 3. jan. T. Čistilne akcije v francoski disidentski armadi v Alžiru so doslej vodile do aretacij štirih generalov, pet polkovnikov in 71 častnikov. Nadalje je bilo v Alžiru zaprtih 10 policijskih komisarjev in 22 sodnih uradnikov. — »Journal Officiel« objavlja odstavitvi alžirskega garnizijskega poveljnika genera- Anglosasi in nevtralci Ženeva. T. V proglasu, obsegajočem 10 točk, ki so ga podpisali vsi komunistični člani tako zvane konzultativne alžirske skupščine, zahtevajo, kakor poroča »Daily Express«, popolno reorganizacijo alžirskega odbora. Kratka poročila Stockholm, 3. jan. T. V nedeljo popoldne je zagnal veter na švedsko za-padno obalo nekaj zapornih balonov, ki so povzročili nesreče in motnje v železniškem prometu. Madrid, 3. jan. DNB. Španski državni poglavar general Franco je izdal dekret, po katerem so morejo vsi po državljanski vojni v inozemstvu živeči in v dobi kcKrra gcneralnega^šTaba «»>voznostl nahajajoči se Spanci maroških čet polkovnika Commasa. , v nev ,d« bl h}h 8 nvllenl r 1 prod sodisce in obtoženi dezerterstva. Kot edini dokument bodo rabili izpri- . čevalo pristojnega španskega konzulata Sonja, 4. jan. I. I od naslovom 0 obnašanju. Na ta način bo mnogim »Anglosaksonci in nevtralci« piše »Slo- Spancem dana možnost, da se zopet vr- vo< v današnjem uvodniku, da so se v nojo v domovino. zadnjem času posebno opazila imperia- , Amsterdam, 3. jan. T. Britanska po- listična stremljenja Anglosaksoncev na- ročevalska služba javlja iz Washingtona, prani nevtralcem. Roosevelt sam je izja- ,]a j0 tajnik Bele hiše Steplian Ear!y vil: »Kdor ni z nami, je proti nam.« izjavil, da ni gotovo ali bo Roosevelt Nasprotno pa so osno sile pustile nev- Vsled svojega zdravstvenega stanja ob tralniin državam svobodo, da se po svo- i^,,,,,, prihodnjega tedna lahko osebno jih lastnih interesih odločijo za ali proti ,)rečital svojo poslanico ameriškemu kon- vojni. g-esu. ^Amerika je potegnila južnoameriške rari!!) 3, jan_ DNn Angloameriško države v vojno. Tudi druge države, ki letalstvo jo po poročilu agencije OlT na so bile ob pričetku vojne nevtralne so Silvestrov večer odvrglo tudi nad depar- Anglosaksonci z gospodarskim pritiskom tementom Charente precejšnje Število prisilili, da so napovedale osi vojno Za- bomb Med d ,m je' bi)a ma,a 'oso anglosaksonske obljube da bodo va3 popolnoma razrušena, v nekem gra- šcitilo nevtralne države, grenko zasme- du je h„a d ruševinami pokopana hovanje kajti Anglosaksonci Mini so so vsa rortl)ina. Skupno število žrtev tega bili vendar v tej vojni česlp pregreš.h bombardiranja je znašalo 23 mrtvih, proti nevtralnosti drugih držav. Anglo- Stockholm. 3. jan. T. Z veljavo od saksonci upoštevajo samo svoje lastne h januarja dalje nosi po moskovskem interese m puščajo, da se drugi narodi poro{ilu >Afton Tidningbna« Stalin na- za njih borijo. slov >Velikega maršala Sovjetske zveze«. Amsterdam, 3. jan. T. Britanska po-ročevalska služba javlja uradno iz Nevv Berlin, 3. jan. DNB. Mednarodni po- Delhija, da je bil generalni major Dan-, ročevalski urad je zvedel nadaljnje po- lye Sultan imenovan za namestnika podrobnosti o zasedbi jadranskega otoka veljnika ameriških čet v čungkingški Ki-Mljeta. Poleg dveh velikih obalnih ja- tajski, Burmi in Indiji, generala Stil-drnic je bilo zaplenjeno številno orožje wella. Pripominjajo, da je bilo to mesto ter mnogo municije. prvif zasedeno. Sofija, T. Vesti, ki sta jih prinesla Ženeva, 3. jan. T. Britanski in ame : Reuter iz Carigrada in »Stockholm Ti- ški krogi so smatrali, kot poroča »Daih dingen« iz Švice, po katerih je bila z dr- Sketclu za potrebno prepovedati neka- žavnim udarom vržena vlada v Bolgariji, terim v I.ondonu in Nevv Yorku v iz- označujejo tu kot popolnoma izmišljene, gnanstvu živečim italijanskim politikom Stockholm, T. V Alžir sta prispela obisk Italije, ker bl to po mnenju an- Duff Cooper, novi angleški zastopnik pri gleških iu ameriških mest povzročilo le francoskem »Osvobodilnem odboru« in nove motnje. podpolkovnik Fannier, prav tako zastop- Rim, T. Po poročilih iz južne Italije nik Kanade pri tem odboru. se vedno bolj širi epidemija legarja v Amsterdam, 13. jan. T. Reuter poro- Neaplju, ča. da so z uradnega britanskega mesla Stockholm, DNB. Ameriško ministr- objavili, da so izgubili Angleži pri na- sivo priznava, da ic bil dne 24. decembra padu na Berlin v noči na ponedeljek potopljen v Atlantiku nek ameriški ru*< 28 letal. Jilec. \ Štren g »SLOVENEC«, »refla, 5. ftmnarja 194 ko bi zavzeli Ljubljano. OB tem naj »e zamislijo še enkrat vsi tisti, ki so do se-duj bolj dvomljivo spremljali naša opozorila, češ to je samo propaganda, ki ne temelji na resnici. — Prepričani smo, du bo tu kartoteka marsikoga zdramila iz njegove brezbrižnosti in nedelavnosti, zlasti, če se nahaja v tej kartoteki tudi njegovo ime. Nadvse značilno je dejstvo, da začne pa septemberskih dogodkih obveščevalna služba upadati, obveščevalni aparat se krha, organizacija nc funkcionira več tako, kakor je funkcionirala prej. Z drugo besedo se to pravi, da je komunistična organizacija v Ljubljani za- čela dobivati krepke udarce, lci bo po« vzrofili vsaj delni zastanek rovarjenja. To je važno zaradi ravnanja pri delu. Ta uspeh varnostne službe je po eni strani gotovo nemajhen udarec po komunistični organizaciji, po drugi strani pa je močna pobuda našim fantom, da neutrudno razkrivajo komunistična gnezda po Ljubljani. Stanovanja, ki so prizadeta zaradi sodelovanja pri tej komunistični pisarni, so bila že prej znana, da se v njih sestajajo razni vodilni komunisti, predvsem iz kulturnih krogov, ki so sedaj nahajajo v hribih kot komunistični borci. Mik plesi novomeških domobrancev Novo mesto, 2. januarja. Novomeški domobranci imajo večkrat pohode proti komunistom, ki so po večini kronani z lepimi uspehi. Ia-ko so v petih dneh pred koncem leta zaplenili komunistom, ki se še vedno v tolpah klatijo v okolici Novega mesta, pet strojnic, in za cel voz topovskih branci ves čas budno na stroži in da z uspehom preganjajo komuniste, kjer koli se ti pojavijo. Dne 30. decembra sta bila zajeta in kaznovana v Novem mestu 31-letni Fr. Jane s Trške gore in 24-letni Hacin Alojzij iz Kandije. Jane je bil komunistični politkomisar in je ukazal izvršiti več umorov nedolžnih Slovencev. Zločinski diletantizem I Ka "mTZ grun^ Hacin pa je ustrelil tri ranjene nem- I ■■ -i- ■ >-- •-= komunisti i plen, ki kaže, da so novomeški domo-I ske vojake. zločinska površnost in diletantstvo. Tako je n. pr. vsak zavitek, vsak nahrbtnik, ki ga prenaša kakšen nekomunist, že napolnjen z orožjem in strelivom za borbo proti komunistom. Poleg tega je vse polno površno ugotovljenih imen, napačna krstna imena, napačna navedba poklica, in vse to je v komunistični centrali preneseno v kartoteko kot ne-zmotuo ugotovljeno! Pri tej obveščevalni službi so sodelovali večinoma zapeljani mladiči iz veselja do zarotniškega športa. Vsi, ki so navedeni v kartoteki, so določeni ob zavzetju Ljubljane za »likvidacijo«. Pri mnogih je likvidacija naročena še pred »zavzetjem«. Pri nekaterih je to uspelo, pri veliki večini nc. Tam stoji v kartoteki opomba: »Se ne.zvedeno«. V kartoteki zasledimo tudi imena simpa-tizerjev in sodelavcev OF. To je nastalo na tak ali podoben način: koga njegovih so zaradi komunističnega udej-stvovanja zaprli, pa ga organizacija ne dobi dosti hitro ven, kdo njegovih pade v gozdovih itd. Nato prizadeti izrazi v kaki družbi svojo mržnjo do OF, se skuša od nje oddaljiti, nakar je v kartoteki zabeležen z opazko: »Grozi z ovadbami, pozor!« Vsa poizvedovalna služba je posvečena izključno samo Slovencem. Zelo značilno je sledeče: s septembrom 1943 obveščevalna služba ponehava, podutki in obvestila so čimdalje redkejša, mno-že se pritožbe, da sodelavci vedno bolj opuščajo svoje delo, da se jim več ne 9 «IWJUi Cankarjeva brigada pri StrasgaSi isnicena Novo mesto, v začetku januarja., Hinjam ter se širokoustila, da »gre« „., . ... , . , nad Nemce, pa so Nemci prišli nad Na Silvestrovo je prišlo nekaj ko- . y -e: je hilo ve]iko Primorcev nistov v vas Podlipo Jf hiši pri Ren- jnJ cc)() itajj;nnov. Verjetno so bili s detovih — po domače Bekovih — k ljubici enega izmed njih. Povedali so, da so pribežuli iz Cankarjeve brigade, ki da so jo pri Strugah Nemci obkolili in jih želi kot snope. Le mulokdo da je ušel. Ta brigada je pred božičem ropala po Krki in njeni okolici, zažgala žup-nišče na Krki, šla čez Sela-Šumberk in izropala vus Vrtačo, več hiš vasi Reber tor vse naselje Ilrib. Na sveti večer je požgala župnišče v Žužemberku, ropala po Mafkovcu pri Dvoru in Sadinji vasi, šla čez Krko proti Ali 0F res ni komunistična Kaj pravi o tem Jos. Vidmar Kaj pravijo kc munisti sami Knko je organizirana komunistična stranka v Nar. osv. vojski, kakšno vlogo ima tam o tem bomo obširno pisali v jutrišnji številki »Slovenca«. Cankarjevo brigado tudi ostanki Šer-cerjeve. Vsegu skupaj je moglo biti le 230 do 300 ljudi. pa klati še okrog Novega mesta, in sicer med Trško goro in llmeljnikom. Na Štefanovo so napovedali komunisti v Žužemberku miting, u so jih kmetje pošteno zdelali, češ da so uničili njihove žulje, ko so zažgali župnišče. Miting so nato odpovedali. V Ajdovcu so priredili tolovaji 12. dec. veselico za obletnico, ko so požgali vas, ubili 17 legionarjev in En bataljon Cankarjeve brigade se I poklali 22 jetnikov Zaplenjena zastava »Ljubljanske brigade« Ljubljana, 4. januarja. Danes dopoldne je bila izložena v izložbi trgovine Avšič v Prešernovi ulici komunistična zastava »Ljubljanske brigade«. Domobranci so jo zaplenili v bojih okoli Grosuplja, v katerih bi bil kmalu ujet sam Kidrič. Zastava je enobarvna — rdeča. Všit ii je komunističen emblem rumene barve — srp in kladivo. Priložen ji je napis, ki poziva ljubljansko komuniste, da si ogledajo svojo zastavo. Zastava sicer ni posebno slavna, saj nima slavne zgodovine za sabo. Tudi se ji pozna, da ni prestala veliko bojev, ker je še čisto nedotaknjena. Ni čudno, ko J>a so jo nosili ljudje, ki so ob zlomu Italije na vrat na nos hiteli v hribe še v promenadnih oblekah. Upali so najbrž, da je zdaj že zavla- »Strogo zaupno«: vsi, ki pomagajo komunistom, bodo pofeili? — Bskumsrct, ki v temsJja prekriža načrte komunističnih zaveznikov in razRifo političnih koristcSovosv Centralni lomita* Komuni atlčne partij« Jugoslavije. To.oktotra 1045. Poziv vodstvu partljal UogoSnl podvigi ln flejotva rde!« armade s tovarišem marSaloa Stalinom na čelu so vzbudili po vsem svetu nežasllSsno navdušenje in . ustvarili pravo revolucionarno atmosfero največjega obsega. Z pospešenimi koraki Kapitalizem drvi v svojo pogubo. Po vseli deželah pripravljajo proletarBke delovne in kmečke množice uničenj« dobička kapitalizma. , Jeklene pesti mednarodnega proletarlJata so zgrabile Slvljensko no9 svojega tlačitolja: Babotira se vojna produkcija in uničuje se ve» kar Je kapitalizmu potrebno za nadaljevanje t« vojne,naperjene proti ljudstvu iz golega koristoljublja. Z ogromno močjo zadaja potlačeno ljudstvo smrtni udar gnilemu kapitalističnemu svetu. NaSa sovražnika nista samo faSlzem ln hltlerlzem.tomveS vsi posedujoči razredi. Izven tega pa tudi vni tisti elementi,ki ee ne prištevajo brezpogojno doktrinam naSlh največjih učiteljev Lenina ln Stalina, temveč mislijo da smejo slediti oportunistlčnlm ciljem. Delavci ln mali kmetje bodo budno pazili da nobeden ne vzdigne' roke proti ujedinjenju vseh delovnih slojev. Proletarska delovna pest bo zdrobila vse protirevoluclonarja ln ts« tiste ki sinpatizirajo z protirevolucionarnimi težnjami. IlaSa pot ne vodi črez demokratično ljudsko revolucijo k oboro-lenl vstaji, temveč gra črez oboroženo vstajo k socialistični revoluciji. ■Revolucije zmagajo ali pa propadajo vedno v prvih dneh. Prav »ato Je važno,da se že sedaj pripravi teren ln Izvede vse ukrepe za pravilno IzvrSenJe končnega udarca, to je da se izloči ono ljudske voditelje kateri se ali igrajo z protirevolucionarnimi mislimi ali pa sanjajo o demokratični državni zasnovi. Vsako popuščanje ali mehkužnost ln obzir pomenijo izdajstvo proletarljata. CK - EPJ Gornji dve okroSmieT, k! ju je Cen- i da bo vos narod vedri, da njegov boj za tralni kom i tet strogo zaupno poslal svo- ! obstanek podpirajo tudi tisti, ki so vča- jim organizacijam, sta vredni premisleka. Ni skoraj človeka, ki ga li okrožnici ne bi naravnost zadevali, pa naj pripada temu ali onemu stanu, naj bo pristaš te ali one stranke. Šestnajst točk, od katerih je vsaka posebej vredna premisleka. Vsakdo naj si poišče svojo in se ob njej zamisli. Vsi voditelji v OF, ki niso pravi komunisti, bodo likvidirani. Naj se ob tem sih narodu govorili kot voditelji. četrta, pela in še^ta točka so tako zanimive, da ne potrebujejo pripomb. Sedma točka bo na zanimala tiste ne-intelektualne Intelektualce, ki mislijo, da bodo v komunistični družbi zasedli vodilna mesta. Da je treba pobiti vse študente, ki niso organizirani komunisti, bo morda zanimalo tiste, ki imajo skrb za srednje- zamislijo krščanski socialisti, m Sokoli ; šolsko mladino, pa še vedno mislijo, da na Gorenjskem in Primorskem, ki še j je znak prenapetosti govorili o komunlz- vedno mislijo, da gre pri OF za narodno gibanje. Sokole in krščanske socialiste, ki v Ljubljanski pokrajini izvajajo komunistična nasilja, moramo po njih dejanjih itak šteti za prave komuniste. Če jih šteje za prave komuniste tudi Centralni komitet, se bo videlo ob likvidacijah. Drugo točko naj si dobro oglprlajo vsi ljubljanski trgovci, veletrgovci in indu-strijci, ki so z denarjem podpirali komunistično OF. Njihove zasluge za komunizem so odpravljene s kratkim: vse likvidirali. Bivši politični voditelji se bodo morda zamislili ob tretji točki, ki zadeva njih osebe. Morda bodo sedaj pretrgali . neumne o/dre iu žrtvovali svoja imena, l Strogo sau-pno! " Salto 2& organizacije partiji* Beklaraelja CK - EP3 lt pozivu KPJ J« CK zrnrael Bledeče stališče« . CK pe zaveda in povdarja da je pri sedanjem političnem pololaju napo-Sflčaa za lzvršenje socialistične revolucije. CK se zaveda da Ja globok prepad med KP3 in med liberalci,krščanskimi socialisti in ostalimi politično usmerjenimi elementi v 0?. CK oe dalje zaveda da se mora na predvečer revoluoije prenehati l vsako skupnostjo z meščanskimi elementi v OF, ker so to iaključeno samo proti-revoluclonarci in taki elementi ki bo iz koristoljublja prodali svoje prepričanje, in streme za gospodstvom v novi kapitalistični državi ln ki nimajo nobenega razumevanja za delovni svet. V pravem spoznanju sedanje revolucionarne situacije CK sklene da e* Izvede sledeča nepreklicne ukrepe,ki so potrebni da se zmagovito livad« ( revolucija« 1.) Vol voditelji r OP,ki pripadajo knkBnl meSčanskl smeri a« morajo likvidirati. 2.) Vsi veleposestniki,kapitalisti,lndustrijci ln kulakl a« morajo likvidirati. , , 3.) Vsi voditrtJi ln funkcionarji meSčanaklh strank,ki niso na delo v 0? ali pa pri HOV in kateri ne bodo likvidirani tam,3e morajo likvidirati. 4.) Vse voditelje bele garde se mora likvidirati. 6.) Vse voditelje plave garde se mora likvidirati. 6.) Vne SS-ovce in gestapovca sabora likvidirati. 7.J Vse intalektualoe,študente 1» kavarni Ske politlčarje se mora likvi dlrati. B.) Vse 4uhč>vnike,kl s& se izjavili proti delovatvu.se mora likvidirati. 9.) Vse bivSe Jug03lovenske oficirja,tudi one ki so pri HOV, ae mo^a - zapretj.. lo'.) Vse duhovnike se mora zapreti. Cerkve ostanejo zaprte,Iste se ne e Bme ruSlti.HepresallJe sa sme Izvajati samo na drugih cerkvenih posestvih. 11.) Vsa vojaSka odposlanstva kapitalističnih držav,ki se nahajajo pri HOV,se mora prisiliti da odpotuje Jo.Vsak dalnji razgovor Je prepovedan. 12.) V3e osebe,ki se protivijo nsSemu osvobodilnemu boju so mora Sa sedaj tajno odpeljati in predati ROV. Iste se mora likvidirati Bamo v slučaju ako to situacija ali pa zunanji položaj zahtevata. 13.) Vsi mcSčiinskl časopisi no smejo izhajati. Radloaparate ae mora takoj odvzeti. 14.) Vsi Javni \irndl in voe življeftsko važne ustanova kakor tudi prometna sredifiča se morajo takoj zasesti z oddelki HOV. 15.) V3i ti uirepi se morajo izvesti na dan,ki bo. zato določen. 16.) Vso likvidacije morajo isvrOitl po3el>ni oddelki partije. Partijske organizacije na terenu in v oddelkih NOV morajo skrbeti za najstrožjo tajnost teli navodil. Samo najvoSnojSl stari člani,funkcionarji partijo,emejo videti za ta navodila; aamo ti so določeni za doloiitav krivoev. Živela socialistična revolucija! Sivio Stalin,vodja V3ega delovnega ljudstva! Za CK - KFSi mu med srednješolci, ki še vedno zahtevajo od protikomunističnih dijakov in dijakinj, da morajo javno, pred vsem razredom pričati proti obloženim komu-nistkam. Da je treba zapreti in pobiti vse duhovnike, bo morda zanimalo tiste, ki se sklicujejo na krščansko ljubezen, ko s svojim zadržanjem ali vsa| s svojim molkom podpirajo delo sovraštva, delo komunizma. Da je treba pobiti vse bivše jugoslovanske oficirje, bo zanimalo one, ki so imeli toliko ozirov in toliko pomislekov, preden so vstopili v protikomunislično voi«ko, in še bolj tiste, ki pomislekov še sedaj rii=o premagali. Vsak slan in vsakega posameznika bo narod nekoč vprašal, kaj je v odločilnem trenutku storil proti komunizmu za rešitev naroda. Vprašal bo trgovce, veletrgovce in in-dustrijce, ali so v boju za narodov obstanek bili iskreno s svojim mišljenjem in svojim denarjem na strani naroda. Vprašal bo bivšo voditelje političnih strank, ki so prej hodili med narod in povsod poudarjali svoja imena, ali so tudi v odločilnem boju za obstanek žrtvovali svoja imena in osebno podprli boj nroti komunizmu. Vprašal bo intelektualce, ali so izrabili' vso svoje umske zmožnosti, da bi podprli boj proli komunizmu. Vprašal bo tiste, ki so imeli na skrbi vzgojo slovenske mladine, ali so pokazali vso voljo in iznajdljivost, da bi vsaj mladino obvarovali komunizma. Vprašal bo tiste, ki so v mirni dobi varovali obstoj svojemu narodu, ali so ga varovali tudi tedaj, ko je bil narod varstva potreben. Vse bo nekoč narod vprašal, kaj so v usodnih dneh storili zn rešitev naroda. Nobenega stanu ne bo izpustil, nobenega posameznika ne bo pozabil. Glejmo že sedaj, kako bomo nekoč na ta vprašanja odgovarjali dal komunizem in se jim nc bo treba več boriti, ampak bodo le uživali sadove zmage. Pa so se bridko zmotili. Morali so tudi oni doživeti ognjeni krst, a prestali so ga silno klavrno. Gospodične z ljubljanske promenade in pro-menadni levi niso mogli rešiti niti zastave svoje brigade. Ljubljanska brigada je doživela žalosten konec. Pozivamo ljubljanske ofarje, ki so bili še dovolj previdni, da niso šli v hribe in si tako prihranili klavrno usodo svojih tovarišev, da si zastavo ogledajo izloženo pri biatu komunističnega generala Avsiča. Če se niso pozabili pametno misliti, bodo. zda j lahko skesali in spreobrnili. Pisemski in paketni promet z Nemčijo Pisemskf in paketni promet med Ljubljansko pokrajino in Veliko Nemčijo je zopet dovoljen. Pristojbine ostanejo nespremenjene, t. j. one, ITi so veljale pred 8. septembrom 194-3 /a promet med Italijo in Nemčijo. — Paketi sc zaenkrat sprejemajo samo za vojne ujetnike. (z gospodarstva Svetovni gospodarski položaj Položaj posameznih bojišč in dejstvo, da je Evropa navezana le na proizvode držav, ki so naklonjene trojni zvezi, je pospeševal v prvi vrsti izmenjalno trgovino. Zaradi uspehov Japonske na Dal-njem vzhodu je bila udarjena Amerika, ki ni mogla, kakor v svetovni vojni, do-važati svoji oborožitveni industriji surovine v poljubni količini. Tudi ni uspelo predsedniku Rooseveltu. da bi preprečil nastale spore med delavstvom in podjetniki in tako je prišlo večkrat do stavk in neprijetnega zastoja dela v oborožitveni industriji. Tudi je nastala zaradi ne-pažnje kontrole cen majhna inflacija in ta iz dneva v dan narašča. Tudi so se pojavila v letu 1943. trenja med Anglijo in Združenimi državami. Nasproti pa je oborožitvena sila Nemčije in Japonske ostala ne le na isti višini, temveč se je celo precej dvignila Nemčija razpolaga z vsemi surovinami Evrope, na Japonsko pa se iz novo osvojenih pokrajin uvaža velike količine prepotrebnega materiala, ki ga je doslej uživala le Amerika. Kovine: v splošnem ni prineslo leto 1943. nikakih olajšav v pridobivanju kovin. Isto velja tudi za Združene države, ki so morale dovoliti precejšnje koncesije v pogledu cen napram čilski vladi v pogledu odkupa bakra in sicer z veljavnostjo naoiaj. Z Bolivijo se vršijo pogajanja zaradi zvišanja nakupne c»ne cina. Kljub povišanju premij ni bilo možno doseči v Združenih državah zvišanja pridobitve kovin. Le svinca se je pridobilo več, kakor je bilo pričakovati, Žita: Na mednarodnih trgih žita je bilo opaziti precejšnje zvišanje cen. Združene države so imele precejšnjo potrebo po krmi, ki so jo nakupovale v precejšnji meri v Kanadi in Argentini. Da bi se uvoz olajšal, je bila odpravljena carina za žita, ki so namenjena za krmo. V državah pa, kjer je bilo žita na pretek, pa se je pojavil problem transporta in vskladišče-nial V Kanadi je prevzela vlada nadzor nad pšeničnim trgom in v Združenih državah je bilo zaradi stalnega naraščanja cen žitu potrebno uvesti maksimalne cene, ki jih pa je bilo treba poizneje tudi zvišati, da se zadovolje proizvajalci. Kavčuk: Severnoameriški spored pridelave kavčuka odbora za pridelavo gumija za leto 1943. je na vsej črti propadel. Zaloge, ki jih imaio Združene države so že zelo skopnele in znašajo sedaj največ še 140 000 ton naravnega kavčuka. Zaloge angleških tvornic pa so že 'popolnoma izčrpane, Sintetična proizvodnja ie le počasi napredovala in naletela vedno na nove težkoče, ki iih nikakor ni bilo mogoče rešiti. Anglija, ki je dve leti pričakovala na uvoz umetnega gumija iz Združenih držav, se ie sedai morala sama odločiti, pričeti s proizvodnjo sintetičnega gumija: potreba Anglije pa s temi proizvodi nikakor ne bo krita in pred dve-mi leti ni pričakovati temeljitega izbolj-> šanja v tem pogledu. Der BegTfil>nls«tg; der Gottselieerheld en rog nn der Burprulne vorbei. Pogrebni sprevod kočevskih junakov je šel mimo šanc lase nebo v januarji! Zlasti sredozimski mesec jannar nam /azgrLnja vso lepoto večernega zimskega zvezdnatega neba. Ker je gotovo Se kaj ljudi, ki obračajo od časa do časa svoj pogled na nebo, poglejmo, kaj je tam gori. Izberimo si čas sredi meseca, ko bo že polna luna minila in s svojo svetlobo no bo več motila. Cas ob 21. uri. Obrni-mo so najprej proti jugu. Tu nas pozdravlja od poldnevnika nekoliko na desno najlepše ozvezdje našega neba, mogočni Orion z znanimi rimščicami v ravni črti v eredi ozvezdja. Zvezdni lik Orion bi lahko primerjali z veliko uro ha pesek. Leva zvezda zgornjega romboida se imenuje Beteigeuzo (arab.: rama), desna spodnjega romboida je Rigcl (arab.: noga). Beteigeuze je zvezda velikanka. Njen premer jo 135 krat večji od sončnega. Sončni premer pa meri 1,390.000 km. Izračunajte koliko naših planetov bi v tej zvezdi lahko krožilo okrog sonca. Če si mislimo skozi rimščice na obe strani ravno črto, zadene črta na levo navzdol najsvetlejšo zvezdo neba, sijajnega Sirija (grško 6eirios: vroč, bliščeč), na desno navzgor pa Aldebarana (arab.: zvezda, ki sledi Plejadam), glavno zvezdo ozvezdja Bika. K temu ozvezdju spadajo Hiade ob Aldebaranu v obliki V in nekoliko višje na desno ljubka 'skupina Plejad. »Gostosevci« jim pravi ljudstvo. Jurčič jih ima v eni svojih povfcsti, uganite kje. Nad Sirijem je svetla zvfczda Prokion in višje Kastor in Poluks tf Dvojčičih. Nad Orionom sredi neba je Voznik z glavno zvezdo Kapelo (lat.: kofcica). — Če se obrnemo proti severu, bomo zdaj nizko nad obzorjem takoj opazili Veliki voz. Postavil se je skoraj navpik na svoje na-lomljeno oje, Severnieo v Malem vozu Pegaza. Med Kasiopejo in Vdznikom je lepo ozvezdje Perzej z zanimivo zvezdo Algol (arab.: Meduzina glava), ki menja svojo svetlost. Nizko nad severovzhodom je Lov z glavno zvezdo Regulom (lat.: kraljič). Za danes naj bo zadosti naštevanja ozvezdij. Kdor ima vrtljivo zvezdno karto, 1k> sam lahko druga ugotovil. Taka karta jo potrebna za orieuliranje na nebu, zlasti, ker so pogled neha stalno menja, vsak dan prehitevajo zvezde navidezno za 4 minute. Zato bo obraz neba 6redi februarja že ob 19 isli, kakor je sredi januarja. Seveda temu niso zvezde vzrok, ampak navidezno gibanje sonca. Večerno nebo krasijo in poživljajo še trije veliki planeti: Mars, Saturn in Jupiter. Mars in Saturn sta bila v minulem oktobru nad Orionom precej blizu skupaj. Nato se je pa Mars v začetku novembra obrnil in začel povratno pot proti zahodu, na .obisk k Plejadam. Blizu Plejad se pa premisli in nameri svojo pot spet proti vzhodu. S Saturnom bosta blizu skupaj 7. marca. Jupiter se drži bolj v oddaljenosti na vzhodnem nebu blizu Regul'a v Levu. Venera je krasna jutra-njica, v drugi polovici meseca tuui Merkur. — Kakor znano, jo med Marsom in Jupitrom velika čreda malih ln prav majhnih premičnic, planetoidov. Nekateri nam pridejo včasih tako blizu, da jih lahko že z manjšim daljnogledom vidimo, to so n. pr. Ceres, Palas, Vesta. Zdaj je čas za Ceres. Njeno efemeride so: 7. jan. AR 5 h 53 min., D+27°30', 15. jan. AR 5 h 46 min., D+27" 54'. Torej bo ne daleč od Saturna, nad njimi; njena velikost, oziroma svetlost je 7.2 m. Luna pojdo v tem mesecu 6. jan. mimo Marsa, 8. jan. mimo Saturna, 13. jan. tudi poznamo. V prostoru okrog severne- mimo Jupitra. 22. jan. mimo Venere in pu tečaja oc vrstijo, ozvezdja, katerih I 23. jan. mimo Merkurja. — Dne 25. jnn. imena so vzet?, iz grške mitologije. Proti bo, pri nas neviden, popoln sončni mrk. severozapadu je Kas(opcja v obliki raz- j V Evropi bo viden kot nepopoln mrk tegnjene črke M ali W. višje je Androme- samo v zahodnih deželah pred končnim da, ki se naslanja (na znani četverokot zahodom. Za danu&nji dan Koledar Sreda, 5. prosinca: Telesfor, papež in mučenec; Lmilijana, devica; febajski, mučenec. Četrtek, 6. prosinca: Sv. Trije kralji; razgl. Gospodovo; Makra, dcvica in mučenica. Dramsko gledališče »Cvrček za pečjo«, — Red Sreda. Ob 16. Operno gledališče »Prodana nevesta* — Red Prvi. Ob 16. Kino »Matica« »Ob zvokih glasbe. — Predstave ob 15 in 17.30. Kino »Union« »Ljubezenske zgodbe.« — Predstave ob 15.30 in 17.30. Kino »Sloga« »Sinfonija življenja. — Predelave ob 15 in 17. Lekarniška služba Nočno službo imajo lekarne: mr. Leustek, Resljeva c. 1, mr. Bahovec, Kongresni trg 12 in mr. Koiuotar, Vič, Tržušku c. 48. £ Novi grobovi i" Marija Mele, roj. Urbas. V Ljubljani je umrla mati gospa Marija Mele, rojena Urbas, žena ključavničarja, gostilničarja in posestnika v Cerknici. Raj-nico bodo prepeljali, iz šlajmarjevega doma na njen dom v Cerknico, odkoder jo bodo pospremili na praznik sv. Treh kraljev ob treh popoldne na zadnji poti k Sv. Janezu v Cerknici. Naj blaga mati očiva v mini, vsem njenim dragim na-e iskreno sožalje.l 1- Josipina Autrata. V Ljubljani je za vedno zalisnila'oči blaga mati, gospa Josipina Autrata. Pokopali jo bodo dne 5. januarja ob pql treh popoldne iz kapele sv. Andreja, na .Žalah. Naj počiva ,jr miru, njenim dragim naše sožalje. + Angela Završan. V 00. letu starosti je umrla v Ljjubljani gdč. Angela Završan. Blago rajnico bodo pokopali v četrtek ob dveh pbpoldne iz kapele sv. Jožefa na Žalah. Naj blagi rajnici sveti večna luč, njenim dragim naše iskreno Božalje. Zgodovinski paberki 5. prosinca 1643. leta 6e je rodil v Woldsthorpeu na Angleškem veliki fizik, matematik in astronom Iskac Newton, eden največjih prirodoslovcev vseh časov. Njegovo največje zjiastveno, delo je postavitev enotnega Zaključenega sistema mehanike in_odkrilj0 gravitacije oziroma zakona o težnosti,'na katerem temelji ves sistem nebesne'mehanike. Udejstvoval se je tudi na polju optike, kjer jo postavil posebno teorijo o svetlobi, ki pa se jo morala kasneje umakniti. Zgradil je prvi daljnogled in postal skupaj z Nemcem Leijjnizem tvorec diferencialnega računa. Uffirl je v Kensingtonu pri Londonu 1727. J<:ta. 1808. leta se je rodil v Radovljici politik Fister Anton. Gimnazijo je obiskoval v Ljubljani, kjer je dovršil tudi študij filozofije in teologije ter bil posvečen v duhovnika. Služboval v šenklav-žu, pa odšel v Trst in bil pridigar v župni cerkvi v tržaškem novem mestu, služboval kot profesor verouka in pedagogike ter si pridobil naslov doktorja filozofije. 1847. leta je postal profesor za veroznan-stvo in pedagogiko na filozofski fakulteti dunajske univerze in obenem univerzitetni pridigar. Odlikoval se je po simpatičnem nastopu, izrednem govorniškem davni, dobrodušnosti in po nesebični vdanosti ideji, a bil je nemiren duh, bolj človek čustva kot intelekta. Rano se je vnel za svobodoumna politična in kulturna gesla ter zbujal po racionalizmu svojih pridig pozornost že v Ljubljatil. Za časa bivanja v domovini je bil pač orientiran v smislu probujajočega se slovenstva ler se družil v Ljubljani s Prešernom in Čopom, v Gorici najbrž s Stani- čem. Na Dunaju se je predal 1848. leta vsega ideji svobode ter postal enostranski svobodnjaški zanesenjak. Z mlade-niškim ognjem je kumoval revolucionarnemu pokretu med dijaki, jih navduševal za nove ideje in šel z njimi tudi na barikade. Ko jo bila revolucija strta, je zbežal v inozemstvo, odkoder se je vrnil šele 1876. leta in živel do svoje smrti 1881. leta na Dunnju. 1858. leta je umrl maršal RadeckI, krotitelj laških revolucionarjev sredi preteklega stoletja. Dramsko gledališče Sreda, S. januarja, ob 16: »Cvrček in pečjo«. Red Sreda. Četrtek, C. januarji, oh 14: »Sneguljčlca«. Mladinska predstava. Izven. Cene od IS lir navzdol. — Ob 17: »Potopljeul svet«. Izven. Cene od 22 lir navzdol. Petek, 7. januarja: Zaprto. »Robinzon ne orne umreti« je naslov Forsterjeve mladinske Igre, v kateri l>o našla mladina obilo vredno zabave tn poučno jedro. Ljubki ln komični prizori dečkov, ki «o Igrajo po vzoru knjigo »Robinzon Cru-eoe« Robinzona in Petka, posledice njihove bujno domišljijo ln njihovo noreče prizadevanje, da bi naSll pogrcSanl rokopis »Robinzona Crusoeja« so prikazane s prisrčnostjo in humorjem. V glavnih vlogah: Ore-gorin, VI. SkrblnSek, Levarjeva, Ritenc. in Verdonlk, nadalje Nakrst, Kabloekn, Rakar-jeva GorlnSek, Kraljova l. dr. Režiser: prof. O. Sest. Premiera bo 8. januurja. Onerno gledališče Sreda, S. januarja ob 16. »Prodana nevesta« Red Prvi. Četrtek 6. JanunrJa ob 16. »Trubadur«. Izv. Gostovanje tenorista Ivana Francla. Cone od 36 lir navzdol. Petek, 7. januarja: Zaprto. Verdijev »Trubadur« z Ivanom Franelom kot gostom. Po daljAl odsotnost) ho nastopil zopet Franci v eni lztnod svojih posebno dognanlh partij: Manricu, s katero jo žel predlanskim vrllk uspeh. Uprizoritev to opero je vzbudila nenavadno ilvahen odziv in odlifn« kritike *n soglasno poudarjale vrednost celotno predstave. Franelovo gostovanje v »Trubadurju« bo zn ves abonma ln tudi izven, tako da bo imelo občinstvo priložnost dobiti vstopnico. Zasedba partij bo sledeča: grof Luna — Janko, Lconora Hoybalovn, Azueona — Golobova, Manrieo — Franci, Ferrando — LnpSa, Ine« — Bar-bičeva. Opozarjamo, da bo dirigiral lotoS-njo predstavo dr. Danilo Svara In da bo to po njegovi dveletni odsotnosti It LJubljano njosrov prvi dirigentski nastop. Režija Jo C. Dohevca. Vsi otroci, ki bo »e Javili ta sodelovanje T mladinski opereti »Princeska In zmaj«, naj so zanesljivo oglasijo v sredo S. t. m. ob 15. ln v četrtek ». t. m. ob 10 v Operi. nHOITNCI IN BIVŠI INTERNIRANCI Z DEŽELE danes ob 5 zvečer in jutri oh pol 7 zjutraj vsi v frančiškansko cerkev. Vsakdanja Ljubljana po kronistovib zapiskih Razdelitev poslov na okraj, sodišču Z novim letom je bila na okrajnem sodišču izvedena nova razdelitev vseh, v pristojnost tega sodišča spadajočih sodnih poslov. V glavnem so bile izvršene nekatere spremembe referatov in agend. Tako fungira sedaj samo eden izvršilni oddelek, ko so bili doslej trije, ker so pač prilike nanesle, da se je lani število sodnih izvršilnih zadev zelo skrčilo. V funkciji je ostal tudi samo eden kazenski oddelek, namesto dveh. Sodniku okr. sodišča Vinku Pan-cetu je poverjeno vodstvo II. civilnopravnega oddelka, ki sodi v prvi vrsti o tožbah s črkami toženih strank od A do J, o tožbah zaradi odškodnine iz avtomobilskega obrata, stanovanjske in mejne spore ter bagatelne zadeve. Namestnik sodnik okr. sodišča dr. Valentin Benedik. III. civilnopravdni oddelek vodi dr. Valentin Benedik, namestnik Vinko Pance. Sodi o tožbah s črkami K do O in Z, Z, stanovanjske in mejne spore. Oddelek IV. vodi sodnik okrajnega sodišča France Peterca, namestnik dr. Valentin Benedik. V ta oddelek spadajo tožbe s črkami P do V, stanovanjske in mejne pravde. Oddelek V., izvršilne zadeve in iz teh izvirajoče tožbe, vodi sodnik okrajnega sodišča Jože Tome, ki mu je poverjena tudi zemljiška knjiga. Namestniki vsi civilni sodniki. Oddelek VI., kazenske zadeve, razen zadev mlajših mladoletnikov, vodi sodnik okr. sodišča Karel Pleiwcis. Obsojen veleslepar V Zgornjem Kašlju ima brezposelni železostrugar Ivan Mejač, star okoli 25 let,- malo posestvo, ki ga je občina v D. M. v Polj u uradno cenila na 30.000 lir, ko nasprotno Mejač trdi, da je to njegovo posestvo vredno najmanj 120.000 lir. 'Mejač je lani decembra začel s pretkanimi sleparskimi triki pridobivati čedne tisočake. Interesentom je prodajal razne stroje, loko-mobile, pločevino in drugo železnino, ki naj bi jo imel v zalogi v Nemčiji, torej čez mejo. Sklepul je z interesent* Pred škofijo 5 - Miklošičeva cesta 5 dobavne pogodbe in zahteval na račun večie vsote. Tako je štiri interesente opeharil za 216.000 lir, med drugimi posebno hudo italijanskega državljana in podjetnika G. Croceja, ki mu je dal na račun dobave lokomobile in cestnega valjarja kar 95.000 lir. Mejnču je pri dobavi Croceju pomagal tudi kot tolmač mehanik Maks Koman, ki je Croceja tudi opeharil za razno blago. Mejač je pred sodiščem priznal krivdo in se izgovarjal, da je še toliko solventen, da lahko poravna vso škodo. Pred malim kazenskim senatom je bil Ivan Mejač obsojen na 4 leta in 6 mesecev ro-bije zaradi zločinstva obrtoma izvrševane prevare, soobtoženi Maks Koman pa na 6 mesecev strogega zapora in 300 lir denarne kazni. Nesreča na drsališču Zadnje dneve, ko je pritisnil s severa mrzli val, je drsališče Ilirije pri Cekinovem gradu zelo oživelo. Vsak dan je bilo tam mnogo mladih, a tudi starih drsalcev in drsalk, ki so se urili v drsalni umetnosti. V ponedeljek pa kronika zaznamuje nesrečo. Stavbenikov sin, 11 letni dijak Anton Bizjak, je pri drsanju padel in si zlomil desno nogo. — V Sneberju št. 55, občina Dev. Mar. v Polju bivajoča kmetica Marija Jelnikarjeva je bila pripeljana v bolnišnico s hujšimi poškodbami. — V Lepodvorski ulici stanujoči Štefan Vi-lar si je pri padcu zlomil desno nogo. 3 lepe novosti so pravkar izšle v naši založbi Severin šali: Srečavanja s smrtjo Broš. 20 lir. Mile Budnk: Mnsinka. Liški roman. Vez. 85 lir. Balsamo: Rafael Santi - Merežkovskij: Michelangelo. Vez. 95 lir. Ljudska knjigarna v Ljubljani Poziv likovnim umetnikom Prezidont Ljubljanske pokrajino go-spod general Leon Kupnik ju naklonil iz sredstev za Zimsko pomoč vsoto 100.000 lir za odkup umetnin onih umetnikov, ! ki so pomoči potrebni, Organizacija tega nakupa je poverjena podpisanemu dru- j šivu. Njeni člani dobe tozadevno pismeno pozive. DSLU se pa obrača tudi na ostale slovenske umetnike z vabilom, da 1 vpošljejo svoja dela za nakup. Vse vpo- ! slane umetnine so bodo izbirale: al po kvalitetnem, h) po socialnem vidiku. Kva-1 liteto del bo presojal društveni Umel-niški svet s sodelovanjem strokovnjaka, ki ca je določila Pokrajinska uprava. O socialni potrebi bo pa slavil svoje predloge za lo izbrani Sčlanski odsek DSLU. — Dela je treha dostavili v Jakopičev paviljon v dneh 10. in 11. januarja med 0 in 17. Pozneje vposlana dela *no pridejo v pošiev. Društvo Slov. lik. umetnikov. Za Zimsko pomoč Iz pisarne odbora za »Zimsko pomoč« smo prejeli: Enajst deklic iz Vrhove je priredilo božično igrico. Gostilničar e. Jamnik je bil tej prireditvi tako naklonjen, da je' odstonil deklicam salon. Čisti dobiček 5'JO lir je bil poslan Zimski pomoči. Za informacije glede »Zimsko pomočit kličite: 47-71 (int 4-1)1 Prostori »Zimske pomoči« so v Puccinijevi ulici 9-1. levo. Denarne prispevke pošiljajte po čekovnih položnicah na »Pokrajinski podporni zavod — Zimska pomoč —, ček. račun 16.580« I 08VEST3UI PREVODA Dovolilnice za. prevoz pridelkov Pokrajinski prehranjevalni zavod sporoča. da jo izdaja dovolilnic za prevoz poljskih pridelkov in drugih živil iz pokrajine ali od drugod v Ljubljano ukinjena. Glede prevoza semen bo vse potrebno urejeno kasneje. Kdor ie fo nabavil moko o*, kruh po starem ohroku na osnovno živilsko nakaznico, naj ee javi pri svojem trgovcu odnosno peku, da mu ta nadoknadi razliko po novem obroku. Kdo je mrlič? Uprava policijo razglaša: Dne 19. XII. 1943 je bilo naplavljeno ob Ljubljanici v Dev. Mar. v Polju truplo neznanega moškega, ki je bil okoli 45 do 48 lel star, je srednje postave, okoli 1.08 cm visok, okroglega obraza, močnih ličnih kosti, redkih kostanjevih las, močnih kostanjevih obrvi, majhnega Širokega nosu, kratkih rjavih l>rk koničasto pristriženih, debelih ustnic in gostih ter zdravih sprednjih zob, barva oči se ni mogla ugotoviti. Oblečen je bil v tomno-moder suknjič in telovnik ter temno-sive hlače. Na sobi jo imel siv obrabljen pulover s patentno zaponko, svtllo srajco z ozkimi temnimi črtami, bele pletene dolgo spodnje hlaČa in drap triko majo. Oblečen je bil v vojaške čevlje štev. 42. Hlače je imel pre-pasane z močnim jermenom, na katerega zaponki je monogram črke »P«. Fotografija neznanca je na vpogled na kriminalnem oddelku, III. nadstr. uprave policije. Cerkvena glasba na praznik Cerkov sv. Jožeta: Ob 8 slovesna svota mnSn; Izvaja se: Mlssa ln bon. st. Elisa-betb, zložil dr. I. Scboli. Orndualo: Omiies do Salia, zložil A. Foorstor. Ofort. Reges Tharsls, zložil dr. Fr. Kimovee. Po maSi: Prikazala so jo zvezda, zložil V. Vodopivec. Cerkev M. h. v Križankah: Ob 10.30 slo-vnsnn svetn maša: izvaja so: Mlssa jubllalo I)eo, zložil R. Wapner, z orkestrom. Ora-duale: Oinnes do Saba, zložil P. Grleshn-cber. Ofert. Recos Tliarsls, zl, dr. F. Kimovee. Po maSi: Prisvetil je veseli dan, zložila Gr. Riliar—dr. Klinovoc. t Iz Novega mestei Obnovitev starodavnih najsvetejših tradicij novomeške prosti jo. Te dni je prispel v Novo mesto dekret o imenovanju novomeškega prošta dr. Karla Čerina za generalnega vikarja za Dolenjsko. Ker jo zveza z Ljubljano trenotno nekoliko otežkočena, se je, zdelo prevzvišenemu g. škofu dr. Rozmanu umestno, da imenuje v dolenjski prestolnici svojega namestnika in mu podeli obširna pooblastila ter s leni duhovščini olajša poslovanje. Tako se je po približno 150 letih novomeški prošt zopet približal višini svojih prednikov, ko je bila novomeška proštija skoraj neomejena duhovna oblast na Dolenjskem. Novomeški kapitelj je dobil novega kanonika. Za kanonika novomeškega ka-pitlja je bil te dni imenovan preč. gosp. Frančič Janez, bivši župnik v Tunjicah, nečak pok. g. duh. svetnika Vovka Franca. Novi g. kanonik je izvrsten govornik in goreč dušni pastir, zato se Novo mesto njegovega imenovanja zelo veseli. Komuniste resnica jezi. Nekaj časa so komunisti strahovali skoraj vso Dolenjsko razen Novega mesta in Kostanjevice. Po svoji navadi so seveda ljudem na debelo lagali o svojih zmagah in o Izdajstvu domobrancev. Ko so pred enim mesecem domobranci novomeške bloke odpravili in je vstop in izstop iz mesta prost, so začeli prihajati ljudje iz vseh krajev. V mestu so dobili tudi časopise, iz katerih 60 zvedeli resnico. Tolovajem to ni šlo v račun, zalo so strogo prepovedali hoditi v mesto. 2e nekaj Časa pa je okrog Novega mesta in tja do nemške meje več domobranskih postojank, ki ljudem postrežejo s svežimi časopisi. To je začelo komuniste strašno jezili, ko vidijo, da pronicajo naši časopisi v notranjost ozemlja, katerega smatrajo za svojega. Ponekod so zagrozili celo s smrtno kaznijo, če bi pri kom našli časopise. V podružnici »Slovenra« v Novem mestu dobite vedno najnovejše številke »Slo-venca«, »Slovenskega domn< in »Domoljuba«. Tn se lahko naročile tudi na Slo-venčevo kniižnico, na Svet in na saiezi-janske Knjižico. Dnevne novice Rekulckctja la gospodo i akademsko lz obrazbo bo v sredo ob 18.15 v Križankah. Lrutfi dan zjutraj bo v ob pol 7. Utotum »kuiuiu sv. maju. Vljuduo vabimo k obilni udeležbi t Odbor. Mesečna rekolekelja ljubljanskih rr. duhovnikov bo v Domu duhovnih vaj na prvi petek, 7. januarja. Adoraeijskn ura ob 16. Meditacija ob 17, Konferinea ob 18. Zbira . lišto v hi4ul kapelici. Val ljubljanski Kg-duhovniki vljudno vabljeni. Vodstvo. r.ratdvSflnn it. Rcgnjega Telesa bo Imela svojo mesečno pobotnost prvi tetrtek v januarju, na praznik sv. Treh kraljov, v urSulInskl ecrkvl. Ob 6.30 bo sv. madn v blagoslovom ta žive ln rajne dlnne bratov-Ičlne. Udeleženci dobe ta dan popolni odpustek pod nnvulnlml poeojl, 1'arastm za blauopokojnlm ravnateljem Brankom K. Kostliem bo v četrtek, 6. t. in., oh 11 v pravoslavni purohijskl oorkvl ave-locu Cirila in Metoda. Za pomočnice prvo hllno p o in o t ob letalskih napadih bo predavanje na prazulk »v. Treh kraljev, t Četrtek, i. t. m., ob i r sojnl dvorani mestnega magistrat«. Dohod je poleg prodajalne mestne elektrarne na Mestnem trgu. Vabimo, naj se tega tečaja udeleže vse one pomočnice, ki so so prijavile do božičnih praznikov. Predavanje za pnineje prijavljene ho objavljeno 11. t. m. In po potrebi tudi pozneje v časopisih. Večje Mevllo hUnlli gospodarjev In starešin t,o vedno nI naznunllo pomočnlo za hiSno prvo pomoi ob letalskih napadih. Opozarjamo jih znova, da morajo to prijave napraviti takoj. Prijave sprejema mestni {lzikat t II. nadstropju Mestnega doma. Ilolnlčarje In holntčarke RK kakor tndl vse samarljane in samarljanke RK, ki so že dodeljeni v službo pri protiletalski ra-Sčitl ter tudi oso one, ki so hočejo Se naknadno javltt, vabimo na kratek važen sestanek, ki ho na praznik sv. Treh kraljov, 6. t. m., oh 11 v sejni dvorani mestnega magistrata. Doliod poleg prodajalno mestno olektrarno. Stolni Vlnceneljevl konferenci je poklonil velikodušni dnr 500 lir gr>spod P. KoSak, lastnik restavracije In slaščičarne v 1'reSor-novl ulici. Ilog povrni stoterol Na pra/nlk sv. Treh kraljev ob 17 prl-dlto va| v frančiškansko dvorano, kjer bodo poleg ljubke otroške božično Igrice sodelovale tudi sestre Fink ln ge. llnuo in Sirnik s pevskimi točkami. Vstopnice v predpro-dajl v trgovini Kfiligoj. Cisti dobiCuk jo namenjen zn zimsko pomoč. Tudi Rokodelski oder so Je x razumevanjem odzval vabilu Zimske pomoči ln ho v njeno korist odigral na praznik, 6. t. m., prelepo Igro »Trije kralji«. Obisk vsem toplo priporočamo. Prlielek točno ob 15. — Predprodnja vstopnlo v druStvenl pisarni, Potrarkova 12-1. MeseCne podpore za mesec december bo Urad za evidenco In podporo vojnih ujetnikov In civilnih Intem^rnnov na Poljanski cesti 2 izplačeval od 5. januarja 19« naprej zn civilno Internirane«. S seboj Jo prinen žarel, se je vsa armada, ki je bilu razpostavljena na obodu ogromnega V roga ki je oklepal vso pokrajino, načela [Kičnsi pomikati proti središču. Vsa armada je gonila, vsak vojak je bil t'0-njač. Pogon, ki mu ga ni bilo nra! izveden pa je bil tako vestno, rla skoraj nobena žival ni ušla, nobena se skrila. Na tem pogonu so lovci morali pre magnti zlasti v nekaterih negostoljub-nih ozemljih silne te/.kofe in njihovi voditelji so marsikdaj morali ui>>:a-biti vse 6voje dolgoletne skušnje, samo da so preprečili, da se obkolitveni krog ni pretrgal. Sli z ukazi in por >6ili so bili na vsem ogromnem obodu neneho-ma na potu. Sedaj tu, sedaj tam je bilo treba vstavljati ojačitve, dr.igod povezati raztrgane zveze, ves čas pa je bilo treba vzdrževati enakomerno hitrost vsega pogona. Dva meseca so gonili gonjači in zganjali skupaj cele množice jelenov, antilop, divjih velblodov, medvedov, volkov, tigrov in drugih znanih in neznanih zveri. Za vso to divjad je nastal pravi pekel. Preplašene in zmedene živali so vedno znova poskušale prodreti verigo gonjačev. Toda niso kaj prida dosegle. Vedno tesneje jili je oklepal ogromni obroč, vedno bolj jih je pritiskal proti osrednji ogradi, kjer je zevalo toliko vrat. Na stežaj 6o bila odprta in čakala, da se skozi nje preplašena divjad požene v past. Bilo je strašno naporno delo za vse gonjače, posebno še zaradi tega, ker gonjači niso smeli pobijati živali. Končno so se živali pustile segnati v 'ogrado ih vsa številna vrata v ograji so se zaprla. Ogromni lov je bil končan. Tisoči in tisoči zveri, desettisoči divjadi so se podile po ogromni ogradi. Prvi jo stopil v ta krog Džingiskan s tremi sinovi. Dolge tedne je zasledoval po- gon. Nikdar ni izrekel pohvalne ali opominjevulne besede, pač pa si je dobro zapomnil vsako malenkost. Obdržal si je v spominu, kuko so se vedli gonjači, kako poveljevali njihovi vodje. Zdaj pa je Džingiskan prvi stopil v ogrado, kjer so besnele živali. V levici je držul sabljo, v desnici lok. Začel je pobijati, kolikor je mogel. Pa si ni izbiral najmanjših in najmanj divjih živali. Ne, le najbolj divjih in najnevarnejših se jc lotil. Ko se je naveličal, je odšel s sinovi na oližnjl grič in oa tam zasledoval krvavi po-kolj v ogradi. Vsa armada je šla sedaj pobijat ujete živali, čisto po redu, kakor so ga predpisovali odloki o posameznih poveljniških stopnjah. Prvi so prišli na vrsto — )>otem ko so se iave-ličali knezi — generali, nato višji poveljniki, nato množica že manj odgovornih poveljnikov in častnikov, končno pa podčastniki in za njimi moštvo. Ko je ogledoval krvavi in -leenaki boj v ogradi, je Džinjriskan ves oživel. Z kkrečimi se očmi je zasledoval borce, jiJi hvalil in grajal. Nikdar ni imel tako lepe priložnosti opazovati svoje častnike in precenjevati njihovo drznost, prisebnost, ]>ogum in spretnost v rabi orožja, pa tudi v poveljevanju in dajanju navodil. Seveda so častniki s svojim moštvom storili vse, kar so le mogli, da bi se postavili. Vedeli 60, da jih opazuje »gospodar zemlje«. Zato zanje to ni bil zabaven lov, umpak najtežja bojna igra, pravi gludiutorski boj. Nekateri častniki so se z golimi rokami lotili divjih živali in jili tudi zadušili. Lov se je spremenil v borbo človeka proti zverini. Vse skupaj pa se je počasi žo zaradi ogromnega števila sodelujočih spremenilo v krvavo in mesursko klanje. Toda Džingiskan je dobro vedel, kaj je s tem nudil 6vojim vojščakom: poleg zabave še izvrsten trening; vajo, kakršne si boljše nihče ne bi mogel želeti. Več dni so tisoči in tisoči lovcev klali in pobijali v ogromni ogradi. Končno pa so po prastari mongolski navadi prišli nedoletni princi in sivi starčki pred kana in ga prosili, naj podari življenje vsaj preostalim zbeganim in tresočim se živalim. Kan je prošnjo uslišal in živali, ki so ušlo pokolju, so zopet spustili na svobodo. Sele tedaj so se lovci lotili nabiranja lovskega plena. Takoj nato pa se je začela pojedina, kakršne zgodovina ne pomni. Pobita divjačina jc zadoščala vsej vojski za nepretrgano gostijo, ki je trajala celih osem dni. Kaj so v teh dnevih Mongoli zcroltali vase in kako so pečenke zalivuli, se ne du popisati. (Dalje.) Kazni zaradi prekrškov profidraginjskih predpisov Zaraill prodaje živil In drugega l>l»Ea po pretirani In ncoilobrenl cent su bil! ka-inovanl z globo 5(10« ltr: Polajnar Leopold, ka-varnar, Sv. Potra nasip 1 (in zntvoritov lokala za .10 dni); Kajfcž Fraačiška, gostilnl-iarka, Florjnnska 4; Derganc Ernost, go-ytilničar, Blelvvoisova 31; Podboršek Anica, ijostilničarka, Linhartova 4; Nazor Vlado, gostilaičar, Sv. Petra e. 7; Počnlkar Anton, nvtoprevoznlk, Dolenjska 48; llepovž Jožo, prevoznik, Florjnnska 42; Deli« Elizabeta, zastopnica. Celovška SO (in zaplemba blaga); Blojcc Eraa, lastnica bufeta ltlo, So-leuburgova 4; Krisch Jurij, restavrater »Slona«, GregorfllSeva 17. Z globo "1)110 lir: Oset Jože, slaščičarna, Bleivveisova 1 b; Zidar Ivan, trg. zastopnik, Ciosposvctska 10; Zalar Stanko, gostilničar, Kolodvorska 2!). Z dobo 2000 lir: Kovačič Alojz, proda, jalcc, Židovska steza (i; Dojič Djnro, prodajalec, Glinška 5; MehmetovlS Zpnun, slaščičar, Poljanska c. 1; Lesjak Štefanija, trgovka, Bloiweisova 2; Zigoa Izidor, trgovec, Gajeva nI. 8; Palmo Franc. trg. zastopnik, Puceinijova 10 (in zaploinba blaga). Z globo 101)0 liri Kosman Egidij, trgovec, Aioksaadrova 1; Kasamovič Nazif, slaščičar, Mestni trg 17; Zaplatil Vilko, trgo. Orodje v zaklonišču nnj bo stnlno na istem, preglednem in pripravnem mestu. m KINO »MATICA« "" Z VEDRIM SRCEM V NOVO LETO! Ljubka liso Wcrner pleše, poje in žvižga v velezabavni veseloigri »Ob zvokih glasbe« Njen soigralce popularni Viktor de Kowa. Predstave ob delavnikih ob 15 in 17.10 — ob nedeljah in praznikih: 10, 11.10, 11.10, 17.10 voo, Galjovica 9 a; Karba Matija, rostav-rater, Miklošičeva .1; Jonič Josip, mehanik. Poljanska c. 69; Jakomia Stanislav, prevoznik, Križna ul. 22; Šolar Josip, trgovec, Tavčarjova 0; Uratnlk Edvard, poslovodja, ColovSka 42; Morola Franc, slaščičar. Igriška 10; laž. Milač Loopold, eloktroinženir. Zvezna 7; Kasamovič Nazif, slaščičar, Mestni trg 17 (in zaplemba blaga); Ramadanovič Ramadan, slaščičar, Masarykova 14 (ln zaplemba blaga); Itanziagor Rajko, špediter, Masarykova 19; Staro Frančiška, prodajalka, Pavšlčeva 5. Z globo 500 lir: Smrekar Briglta, Izdel. kcm. proizv., Kladozna 9; Vavpotič Jakob, izdel. losenih izdelkov, Ciril Metodova 35; Novotny Terezija, slaščičarna, Gosposvet-ska 2 (in znplcmha blaga). Z globo 300 lir: Kozjek Franc, slaščičar, Ciril Metodova 58. Poizvedovanja V Strcllšk! ulici sem našel šop ključev. Kdor jih pogroša, jih dobi v uredništvu »Slovenca«. Najdene so bile otroške rokavice v bližini sodnije. Dobo se: Sv. Petra costa 14-1. Radio Ljubljana dnevni spored za 5. januar: 7 Poročita v nomščini — 7.10 Jutranji koncert — 7.30 Poročila v slovonščinl — 7.40 j Nadaljevanje jutranjega koncerta — 121 Opoldanski koncert — 12.30 Poročila v nem-ščiai ln slovenščini — 12.45 Koncert malega orRostra vodi Steaovič — 14 Poročila v nemščini — 14.10 Za vsakega nekaj — 17 Poročila v nemščini ln slovonščinl — 17.15 Popoldanski koncert — 17.30 Otroška ura — 19 P osmi (plošče) — 19.30 Poročila v slovenščini — 19.45 Proglod sporeda — 19.50 Mala glasbona medlgra — 50 Poročilo v nemščini — 20.10 Koncert klarinetno-ga trlo — 20.40 Slovenska ljudska oddaja — 21.40 Prenos Iz Beogroda — 22 Poročila v nemščini — 22.10 Glasba za lahko noč. VAJENCA in poštenega, ima veselje do kleparske obrti, iščem — Justin Milan, klepar, Ljubljana. Ro/na dolina eesta V, št. 1. _(v 21 LETEN FANT pošten, išče dobre službe. Naslov v upr. »Slov « pod št. 51. (a PRAZNE CHIANTI-STEKI.ENICE v dobrem stanju, kupujemo. Rcstuvraeija SLAMIC. (k MESARSKFGA VAJENCA sprejmem. — Domobranska 7. (v Na 1. I. 1944 1 ločno ob 9 dopoldne | sem našel na Dolenjski cesti blizu Gruberjevega mostu malo vsoto (50 lir). Kdor ga je zgubil, naj se oglasi v upravi »Slo-venea«. (c i ZDRAVNIKA dobita službo v Trstu. Inrorniaeijc daje Urod za delovno službo in obnovo, Miklošičeva eesta 22«, II. nadslr. _(b SOLIDEN IN MIREN URADNIK iščo v mestu sobn s posebnim vhodom. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 88S7. (s Nakup surovih ko2 divjačine lisic, kun, dihurjev, jazbecov, veveric, vider, polhov in domačih mačk. Plačam najvišjo ceno Sprejemam krzno v strojenje in barvanje. Zaloga vsakovrstnega krzna Kožuhovina — V. ŠINKOVEC, Mestni trg 11 IEL KINO »SLOGA« J,so Veliko TOBIS-ovo pionirsko delo na polju nemškega glasbenega filma » Simfonija življenja« v 4 stavkih. Simfonija presunljivo podaja komponistovo tragično življenjsko usodo, ki je naposled ustvarila to veliko simfonijo. Glasba: Norbert Schnltze, dirigent: Paul Kcnipen,, izvaja Dresdenska filharmonija, sodelujejo: Wiener Siingerknnben. V glavnih vlogah: Ilarry Banr, IIenny Porten, Gisela Uhlen, Ilarald Paulsen. Svojevrstno delo — senzacija za glasbo ljubeče občinstvo! m- KINO »UNION« Zgodba dveh zaljubljencev, katerih upi so se izpolnili šele na njunih otrocih . .. »Ljubezenske zgodbe« Milly Fritsch, Ilnnnelore Sehroth, Herta Mayen, Kiithe Dyckhoff PREDSTAVE ob delavnikih: 15.50 In 17.501 DEUTSCHES ROTES KRF.UZ Sonderbernltschalt ..fllpenland" Laibach Metelkova 7 Dcutschcs Rotes Kreuz hraiicht eine grossere Anzahl von Chauffeu* ren und Leuten. Vor alletn kommen dieje- nigen in Betracht, welche schon im Sa-nitiitsdienst gedient hahen (ehemalige i-a-nltatssoldaten, Sani-tatswarter usw).Auch andere, die Freude zimi Sanitatsdieiiste haben, kBnncn sieh molilen. Die Atimel-dungen und Informa- tlonen beim Heut-sehen Koten Kreuz, tiigllbh von D—12 in seiaem GcHchiiftslo-knl in Laibach. Metelkova ulica Nr. 7, Tel. 45-56 Kemiki rdeči krit potrebuje večje število šoferjev in ljudi. V prvi vrsti pridejo v poštev oni, ki so že služili v sanitetni službi iblvši sanitetni vojaki, bolniški strežniki itd.) — Javijo se lahko tudi drugi, ki imajo vcielle do sanitetne službe. Prijave in Informacije dnje Nemški rdeči križ in sicer dnevno od 0. dn 12. v svojih poslovnih prostorih v Ljubljani, Metelkova ulica 7. Telefon 45-56. MALI OGLASI STAR PAPIR kupujemo. R. WEBER, Prečna ul. 8, nasproti Mestnega kopališča. MIŠI, PODGANE in ščurke zanesljivo pokončate s strupom, ki ga dobite v droge-riji KANC, Židovska ulica št. 1. (1 STEKLENICE medicinske, čiste, kn- Eim. Lekarna Mr. Ba-ovec, Kongresni trg. (k BREZOVE METLE , DRŽAJE 7.A LOPATE mtitikc in omela ild. dobite pri Gospodarski zvezi, Bleiweisova eesta št. 29. (1 ŠIVALNI STROJI pogrezljivi, ugodno naprodaj. Nova trgovina, Blciweisova 16. (nasproti Gospodarske zveze). 2000 kg DOBREGA SENA znotraj bloka, prodam. Naslov v trgovini: Karlovška cesta št. 10. (1 Tovarniški prostori svetli — 500 do 1000 m2 — se iščejo za takoj. Hitre ponudbe je poslati na upravo »Slovenca« pod: »Tovarna« št. 58. SLUŽBO DOBI dobrosrčna gospodična k 2 otrokoma. — Po možnosti z znanjem kuhanja. Plača dobra. Naslov v upravi »Slov.« pod St. 27. NAPRODAJ pristno krzno norveške srebrne lisice. Informacije daje iz prijaznosti g. Znjc, brivski salon, Pražakova ulica. (1 POSODO ZA RISANJE REPE in nasolitev mesa, iz mehkega in trdega lesa, dobite pri Gospodarski zvezi, Blei-weisova 29. (1 Zahvala Vsem, ki ste mi ob smrti moje preljube mame, gospe Neže Vilfan pol. Pečar izrazili svoje sožalje, položili na njeno krsto cvetje ali počastili njen spomin z darovi za dobrodelne namene, jo ▼ tako velikem Številu spremili do groba in se jc ▼ molitvi spominjali, izrekam naj-prisrčnejšo zahvalo. Posebej se zahvaljujem gospe lni Strojanškovi, ki je truplo ljube mame začasno sprejela ▼ dru/insko grobnico, in pevcem glasbenega društva »Ljubljana«. — Osmina za pokojno se bo opravila v petek, dne 7. t. m. ob 7 zjutraj ▼ cerkvi sv. Jožefa. Ohranite mojo /jubo mamo v blagem spominu in molite zanjo! V Ljubljani, dne 5. januarja 1944. Nija dr. Natlačenova roj. Vilfan. CIITIK Ljubljana Kupuje SUHE GOBE stalno in po najviS jih dnevnih cenah LASTNIKI GLASOV1RJEV! Poilntnite m moje telefonske ttev 19-2). ki « novem ra.no-Uar Izillem imenika Uglalevalec »laiovirjev IURASEK. Znniskeea cesta MI, Ljubljana. Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem javljamo žalostno vest, da nas je zn vedno zapustila naša nenadomestljiva žena in zlata mama, ffioriia Mele roj. Uita žena ključavničarja, gostilničarja in posestnika v Cerknici št. 278 Pokojno prepeljemo iz šlajmarje-vega doma na njen dom v Cerknico. Pogreb drage pokojnice bo na dan sv. lreh kraljev, 6. januurja 1944, ob "5 popoldne na farno pokopališče k Sv. Janezu v Cerknici. Cerknica, Kastav, Rakek, Postojna, Stari trg, dne 4. jan. 1944. Globoko žalujoči: Josip, soprog, Anton, Franc, Dnni, Boža por. Tur-Sič, Stanka por. Brozovič, Milan, Milka, otroci; L^ppold Turšič, Slavko Brozovič, zeta: Lenčka, Milena, snahi; Pepi, Ljubica, Nada, Veri, Lidija, Franci, Milček, vuuki ter ostalo sorodstvo. Vsem prijateljem in 7,nancem sporočamo žalostno vest, da nas jo za vedno zapustila naša iskreno ljubljena, dolgoletna, zvesta služabnica in tovarišica, botrica, gospodična Angela Završan v 60. letu starosti. Pogreb bo v četrtek, 6. jan. ob 2 popoldne iz kapelice sv. Jožefa na Zatah k Sv. Križu. Blago pokojnico bomo ohranili v hvaležnem spominu. Ljubljana, 4. januarja 1944. Rodbine: Fahianova, dr. Pokor-nova, Kozinova. £n> Umrla nam je dobra žena ln blaga mati, gospa flutrata losipina Pogreb drag;e rajnice bo v sredo, dno 5. januarja 1914, ob pol 3 popoldne z Zal. iz kapelice sv. Andieja na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, 3. januarja 1944. Žalujoči ostali Vsemogočni je nenadoma poklical k Sebi našo nad vse ljubljeno sestro, svakinjo in teto, gospodično Ang@Iico ZavrŠan Leži na svojem di>mu, Študen-tovska ulica 3. — Pogreb bo v četrtek, 6. jan. ob 2 popoldne iz kapelice sv. Jožefa na Žalah k Sv. Križu. Vsem prijateljem in znancem jo priporočamo v molitev. Ljubljana, Komenda, 1. I. 1944. Globoko žalujoči družini Završanova in štfcinova F. CI1IESA 31 »Uboga Ariana!« je vzkliknila Amari-lis. Hotela je pristaviti: odkar se je vrnila ... A umolknila je, ker teta ni vedela ničesar ne o prihodih, ne o odhodih, niti o drugih stvareh, ki so se zgodile v tem času. Nima pomena, da bi ji pripovedovala o neprijetnem dogodkU. Da bi ji rekla: da, prav v dneh, ko si bilo hudo bolna in sem se preselila semkaj ter nisem mogla paziti na dom, se je kmalu vse porušilo. Ko ti je nekega dne nekoliko odleglo, sem stekla v Ronchclto: vrata so bila zaklenjena in vsa okna zastrta... Stekla sem k sosedi in izvedela lepo novico: gospodična je odšla pred enim tednom, gospe, se je zatekla k Pic-chettijevim. Na požli sem dobila pismo od Ariane, ki je pravkar dospela, Pisala je: Sem v Curihu, kjer se učim v ritmičnem plesu. Kmalu bom z večjo družbo nastopila v javnosti.,. Zame ni treba skrbeti. Pozdrave in konec. Niti naslova ni poslala. Štirinajst dni pozneje žalostna vrnitev ponoči ob nalivu. K sreči si bila ti, teta, že izven nevarnosti. Tako sem lahko uredila to zadevo ...« Ne, bolje je, da ničesar ne pove, vsaj zdaj še ne. Dejala je: »Kaj še, plesalka na vrvil Dela od jutra do večera. Prepisuje in tipka. V Nosedu je neka Angležinja, ki piše romane in drame. Bila je vsa srečna, da je našla nekoga, ki zna dobro angleško in zna prebirati njene rokopise. »Hvala Bogu! Samo da bi vztrajala ... Kaj pa princ? Ta živi seveda le od podpore. Koliko mesecev je dobil že vnaprej?« »Motiš se. Aminta se vzdržuje popolnoma sam. Uslužben je pri največjem fotografskem podjetju v Milanu. Imel je vedno veliko veselje do fotografiranja... Nemški doktor? tisti, ki je izdeloval zdravila za vse bolezni?... Vsega je že davno konec. Bil je znamenit mazač. Nekoč se je policija začela zanimati zanj. Tudi ubogi Aminta je imel sitnosti. Policija je hotela po vsej sili, da je tudi on kriv . . .« »Hotela je po vsej sili... Bržkone je imela prav.« i »Nikakor ne. Zato pa so ga čez dva ' dni spustili na svobodo.« »Res? Tega pa še nisem vedela... Torej je bil v ječi!. ..» »Po nedolžnem. Saj ti pravim, da so ga čez dva dni spustili na prosto.« »Seveda, niti v ječi ga niso marali. Tudi tu so ga postavili pred vrata. Ob vsakem novem poskusu se bo zgodilo isto.« Amarilis se je zasmejala in zanikala s kretnjo roke. Tedaj pa je teta opazila, da je dekletova roka postala nenavadno drobna, prstan je bil kar ohlapen in rdeči kamen se je skrival med prste ... Opazila je, da so dekletove lepe oči postale večje, ker je bil obraz zelo shujašn. Gledale so jo na poseben način, da človek nI vedel ali izražajo veselje ali bol. Opazila je znake naporov in nespečnosti, ki pa niso kvarili dekletove lepote, pač pa so ji dajali neko posebno dražest in milino. Toda teta ni dopuščala, da bi se v njej uveljavljala nežna čustva. Naredila je strog obraz in namesto da bi rekla: »Kako dober otrok sil« je zagodrnjala: »Avša neumnaI...« IV. »Treba bo nekega dne govoriti resno,« ji je dejala nekoliko pozneje. »Življenje ni igrača.« Amarilis se je zdel preveč krivičen očitek, ki se je skrival v teh besedah, ki so bile izgovorjene z veliko resnostjo. Odšla je, ne da bi kaj odgovorila. Bila je presenečena in užaljena. »Torej je moje življenje igrača. Po tetinem mnenju se igram in zabavam ...« Pet minut pozneje so tetine besede zgubile vso grenkobo; deset minut pozneje jih ni bilo več. Nekaj dni pozneje jo je predsednik povabil v svojo pisarno. Dejal ji je: »Ali moreš resno poslušati nekaj minut?« Začel ji je pojasnjevati, da so nekateri njeni vrednostni papirji izgubili na vrednosti, druge je bilo treba prodati.. . Skratka: letni dohodek se bo znatne zmanjšal. »V današnjih časih bi ne bilo nič čudnega, če bi ti nekega dne ostalo v rokah samo nekaj papirja brez vrednosti.« Nato je začel kričati nanjo, kot navadno, in končno ji je dejal s hladnim glasom: »Danes imaš še majhno rento, da lahko živiž brezskrbno. Jutri... Svetujem ti, da začneš resno misliti na svojo bodočnost. Življenje ni nikaka igrača.«. Amarilis je silno presenetilo dejstvo, da sta bila teta Irena in predsednik, čeprav tako različna po značaju in daleč drug od drugega, popolnoma istega mnenja in da sta celo uporabljala skoraj iste besede. Odšli je vsa zbegana in žalostna. Nikakor ni mogla popolnom« razumeti pomena teh besed. Naj začne resno mi-sl.ti. Zdelo se ji je, da ni nikaka lahko- živka, ki jo veter zanese kaiflor koli, aH metuljček, ki leta od cvetke Za »Ljudsko tiskar o«i Jote KramarU — Heraasgeber, Izdajatelji inž. Jože Sodja — Schriftleiter, urednik: Janko Hafner