St. 758
Trst, petek dne 5 aprila 1912. Ljubljana
Leto II f
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK
Pncama7na Čt fi uin HJntro<l >zh»j* vsakdan —tudi ob nedeljah in praz-I UdCtlUOAlICl 91. U vlil* nikih — zjutraj. Rokopisi se ne vračajo, nefranki-rana pisma se ne sprejemajo. — Glavno uredništvo in uprava je v Trstu ulica — Francesco dAssisi, št. 20, kamor naj se naslovijo vse denarne pošiljatve in dopisi. S. Za Ljubljano in okolico je uredništvo in uprava v hotelu „Malič‘ v Ljubljani. — Po pošti sprejemano stane „Jutro“ mesečno K 1.50, četrtletno K 4.50, celoletno K 18.— za inozemstvo celoletno K 28.—. — Naročnina se plačuje vnaprej. — Ogiasi: i mm, visokosti četverostolpne vrste 6 vinarjev, pri večkratnem oglaševanju primaren popust, Mali oglasi : 5 vinarjev za besedo. — Za odgovor je priložiti znamko.
Za „Jutrov“ sklad.
Neimenovaui v Kranjski Gori je nabral med prijatelji „J u t r a" in nam poslal 4 K 50 vin.
G. Ivan Albreht v Trnovem na Notranjskem je nabral s pomočjo gospice Mici v restavraciji 3 K 90 vin.
Neimenovana v Beli Krajini 1 krono.
Gosp. Franc Ažman, vozni podjetnik v Kropi na Gorenjskem 1 krono.
Naročniki so nam poslali z naročnino vred po malih zneskih včeraj skupno 5 K 25 vin.
Neimenovani iz Loža na Notranjskem nam je poslal 1 krono z željo, da »Jutro" premaga »Meglo".
G. Fran Berloc iz Kandije nam je poslal 1 krono.
Slovenski delavec iz Inomosta nam je poslal 3 krone.
Neimovani v Ljubljani I K 50 vin.
Iskrena hvala !
Nevidne, ali močne sile.
Na tržaškem ozemlju vlada v slovenskih vrstah sloga in edinost, tržaški Slovenci gledajo z nekakim pomilovanjem na politične razmere v sosednjih slovenskih pokrajinah, kjer divja bratomorni boj, kjer se slovenske stranke medsebojno pobijajo s tako ostrostjo da pozabljajo pri tem popolnoma na onega, ki mora biti v takih razmerah — »tertius gaudens“. — Tržaški Slovenci obsojajo tako obliko strankarskega boja, mnogi so celo taki idealisti, da strankarstva sploh ne morejo razumeti in pravijo, da bi morale vladati po vsem slovenskem take razmere, kot vladajo v Trstu, zelo malo je pa onih, ki pomišljajo na to, da niti v Trstu ne ostanejo razmere vedno tako idilične kot so sedaj, ker je malo takih, ki bi hoteli odpreti oči in pogledati dobro na dno tižaških razmer v katerem slučaju bi kmalu videli, da so na živeto delu za sedaj še skoraj nevidne sile, ki hočejo ustvariti tudi v Trstu razmere, kakršne so ustvarile na Kranjskem, Goriškem in Štajerskem.
Rimsko-dunajski klerikalizem se zajeda polagoma, ali sigurno v narodni organizem tržaških Slovencev, ki si jih hoče podjarmiti ravno tako, kot si je podjarmil Kranjsko, Štajersko, Istro in Koroško in v velikem delu tudi Goriško in spravil naše ljudstvo v teh deželah v brezpogojno službo tujim interesom.
Skromni so še in tihi pijonirji rimsko-dunajskega klerikalizma na tržaškem ozemlju, ker je sad njihovega sicer sistematičnega in vztrajnega dela še zelo skromen in se ne marajo z njim javno pokazati, ali največja napaka bi bila to delo in nevarnost, ki preti tržaškemu Slovonstvu od njega, podcenjevati ali ga pa celo popolnoma ignorirati, češ, tržaška tla niso taka, da bi se moglo sejati na njih rimsko dunajski klerikalizem, tržaški Slovenci so v narodnem oziru dovolj prebujeni in politično dovolj zreli in se ne bodo dali zapeljati na stranpotja temveč ostanejo vedno zvesti tradicijam tržaškega Slovenstva, t. j. ostali bodo pri prepričanju, da smo Slovenci premajhen in posebno v Trstu preveč
LISTEK.
Ljubimca pariška.
(Nadaljevanje „Nostradama“.)
VI.
Merjasec zajet.
Napadalci so prenehali. Boreverovega padca niso videli; videli so ga samo izginiti za omarami. Zadihavaje se, vsi bedasti od groze, so se ožili za hip po truplih padlih tovarišev, po stenoh, oškropljenih s krvjo in po vsem strahovitem neredu, ki je bil nastal po izbi. Ronšrol si je brisal rano. Roland de Sent-Andre, ki -je bil pravkar dospel, je stal in zijal, pogledi vseh pa so se obračali na utrdbo, za katero je čakal Borever. Dve minuti so oddihavali. Nato so se spogledali, koliko jih je še, prijeli trdneje za orožje in se pripravili za nov na skok. . . Takrat pa se je dvorana napolnila s črnim, gostim dimom.
„Ogenj I Ogenj! . . .«
Zdajci so izbruhnili plameni. Omare so gorele. V par trenotkih je bila vsa dvorana v plamenu. Napadalci so se umaknili na ulico. Krčma je gorela. . .“
zatiran narod, da bi si mogel pri vročem boju za obstanek privoščiti še luksus kulturnega boja.
Kdor tako misli, igra politiko ptiča noja in da politika ptiča noja, ki si zarije glavo v pesek, ako zagleda sovražnika in pusti sovražnika na ta način priti blizu, ni dobra, je vsakemu znano, ker ako noj ne vidi človeka. svojega sovražnika, vidi ta njega in mu ne prizanese. V Trstu, in ob Adriji sploh je na živem delu rimsko-dunajska klerikalna propaganda sloneča ravno tako na mednarodni podlagi, kot socijalna demokracija in ko postane klerikalizem — katerega razširjanju se ne dela nobenih ovir — dovolj močan, stopi z njemu lastno brezobzirnostjo na dan kot političen faktor in potem bo prepozno — vzdihovati po slogi in edinosti, ker klerikalcem bo narodnost deveta briga, tržaški klerikalizem posebno, ne bo slovenski, temveč iti-lijansko-nemško-slovenski, torej mednaroden.
Paziti je treba, ker nevarnost ni majhna, klerikalni propagandi na tržaškem ozemlju je treba posvečati vso ono pozornost, ki jo ona zasluži.
Mi gotovo ne želimo, da bi nastale na tržaškem ozemlju kranjske razmere, ker se dobro zavedamo vse težine položaja v katerem se nahaja tržaško Slovenstvo ali ravno zato svarimo pred nevarnostjo, ki je danes še komaj vidna, postaja pa vsakega dne močnejša in večja! Danes deluje nekoliko neznatnih oseb, ko pa one pripravijo zemljišče, pridejo semkaj razni Šušteršiči, Larn-peti, Kreki i. t. d., ki bodo javno učili svoje pristaše, da si morajo vsak \večer izpraševati vest, ako so čez dan svoje nasprotnike, t. j. slovenske narodnjake dovolj zaničevali in sovražili, kakor je ta novi evangelj oznanjeval v Celju dr. Krek, katoliki duhovnik in slovenski poslanec.
Ljubljana-Kranjsko,
Odvetnik na tihi katoliški podlagi. Prejeli smo: Te dni ko ljubljanski dnevniki toliko pripovedujejo o krščanstvu nekega klerikalnega odvetnika, se mi zdi primerno k tej zgodovini doprinesti še en dogodek, ki menda zasluži, da ne ostane pozabljen. Dogodek sam pa ima sledečo zgodovino : Nekdo, ki tudi sam pozna posle in tarite odvetnika, je bil zapleten v neko večjo kazensko zadevo. Od izida te zadeve je bila odvisna njegova in eksistenca njegove družine. Zadeva je tvorila velik akt kot zbiralnik raznih drugih aktov, ki so bili s tendenco kazenskega postopanja v ozki medsebojni zvezi. Skratka, cela stvar je nalikovala jezeru, v katerega se stakajo od najraznejših strani viri, studenci in potoki. Zato ta zadeva ni bila za prvega jurista, ki ga slučajno srečaš na poti. Kdor je hotel to stvar preštudirati, je moral rabiti že nekaj tednov, da si je mogel ustvariti svojo sliko o celoti in še le potem je mogel iskati potov, kje in kako bi zasadil svoje zagovorniško stališče. Dotični, katerega se je ta zadeva tikala, je po dolgem iskanju res dobil svojega — notabene — prijatelja, ki sta si bila tudi politično precej somišljenika. Razlika je bila le ta, da je ta, ki je iskal odvet-
»Tisoč tolarjev tistemu, ki je zažgal!“ je kriknil Ronšrol.
»Jaz sem zanetil ogenj 1* se je oglasil čez nekaj hipov eden izmed preživelih železnega škadrona.
Klici groze so se začuli iz sosednjih hiš. Nato se je oglasilo zlobno kričanje: .Pomagajte! Gori! Pomagajte! . .
Z vseh strani so tekli ljudje na kup, da bi pomagali gasiti. Hoteli so ohraniti vsaj sosednje hiše. Cestni desetnik je pristopil k Ronšrolu in mu dejal:
.Monsenjer, začeli bomo gasiti. . Ronšrol je odgovoril:
.Pustite, naj gori I*
„Monsenjer, sosedje. . .“
„Jaz pravim, da naj gori!“
In pustili so goreti! Zvečer so bile tri hiše v pepelu. Krčma pa je bila samo še kup razvalin, pogorišče, ki je polagoma u-gašalo. . . .
VII.
Mirta.
Ronšrol, Sent-Andre, Roland so gledali in molčali. Ves čas od jutra so stali tu, ne da bi govorili. Samo oni so bili tu pri ognju. Prebivalci ulice, videči velikega pro-fosa, so bili hvaležni, da se jim ni bilo treba pokazati na cesto. Nekdo pa je ven-
niške pomoči že precej časa prononsiran klerikalec, dočim je njegov prijatelj iz .stanovskih ozirov* bolj „pokrita rihta". (Le zapomnite si to dobro, ne enega stavka ne pišem preveč). Dotični odvetnik je to zadevo prevzel in svojemu prijatelju obljubil, da jo naštuiira in izpelja. Za honorar pa se nista še nič gotovega domenila. No, gospod doktor je ta akt študiral in študiral in ga tudi preštudiral. Zdaj pa enkrat pride obvestilo, da se prav v kradšem vrši glavna razprava o tej stvari. Razprava pa se ni vršila v Ljubljani. Prizadeti se zglasi kot stranka v pisarni dotičnega odvetnika in ga vpraša, kako bo z zagovorništvom. In tedaj odgovori krščanski odvetnik:	Prevzamem,
toda pogojno, da mi takoj plačaš šiststo kot naplavilo. Če ne moraš, mi je prav žal, poišči si drugega v tem slučaju ti za štuiij akta ne računam nič . . Kdor je imel kdaj kako veliko pravdo, od katere zavisi vsa njegova eksistenca in pride recimo v soboto k odvetniku, ki mu o razpravi, ki se vrši že pondeljek, stavi tak predlog, kako sodbo ima o krščanstvu takega odvetnika na tihi katoliški podlagi ? In kaj bo storil v tem slučaju ? Če ima toliko denarja na razpolago, ga bo moral pač plačati, Če ga nima, bo moral čez 2 dni nastopiti težavno pot obravnave brez zagovornika. Kajti prvič se prav težko najde odvetnik, ki bi takoj prevzel to kar je njegov kolega odklonil, in drugič če bi se tudi tak Samaritan med odvetniki dobil, mu je človeško čisto nemogoče naštudirati akt v dveh dn*h, za kar je njegov kolega potreboval dobro en mesec.
Slab vzgled slovenskih meščanskih strank. Slovenski liberalec in nemški nacionalec sta si segla zopet bratovsko v roke. Na občnem zboru kranjske trgovske in obrtne zbornice sta bila namreč*v predsedstvo izvoljena — kakor smo že poročali — slovenski libeialec Ivan Knez z liberalnimi in nemškimi glasovi, z nemškimi in slov. liberalnimi glasovi pa nemški nacionalni zagrizenec Kamilo Pammer, ki ga zlasti delavci Kranjske stavbinske družbe predobro poznajo radi njegovih paševskdi manir. Tako se vežejo in sklepajo kompromise s kranjskimi Nemci enkrat naši klerikalci, če nanese prilika se pa tudi naši liberalci prav nič ne obotavljajo storiti isto. Pri vsem tem se Nemci seveda prav dobro -voljno smejejo in se prav dobrodušno rede, zakaj godi se jim v kranjski deželi bolje nego v samem blaženem «rajhu*. — Če naglašajo in udejstvujpjo slovensko narodnost na tak način pripadniki slovenskih meščanskih strank, potem res da ne moremo zahtevati od delavskih strank, da bi se te izpostavljale in popravljale to, kar zagreše njihove nasprotnice meščanske stranke, katerih pristaši so v pretož ii večini razmeroma gmotno veliko bolje situirani nego delavci Kako moremo zameriti delavcem, da naglašajo v prvi vrsti svoje razredno stališče in puščajo v nemar princip narodnosti, ko ga nosijo celo naše meščanske stranke samo na jeziku. Kjer trobi želodec svojo žalostno pesem, tam se je res težko navduševati za ideale.
Odborova seja „Matice Slovenskeu dne 30. marca 1912. — Predsednik pozdravi zlasti nova gg. odbornika, prof. Ivana Grafenauerja in dr. J. Lokarja, ter poroča, da se je udeležil umetniškega sestanka, ki ga je sklicalo »Splošno žensko društvo*, ter tam zav-
dar gledal vse to. Bil je tisti strah, ki ga je videla Mirta zjutraj pri oknu nasprotne hiše. Bila je gospa brez imena.
Začelo se je mračiti. Roland je odšel večerjat in premišljevat, kako bi si priskrbel denarja. Maršal de Sent-Andre pa je iz-pregovoril naposled:
»Topot je res mrtev."
Veliki profos se je stresel in uprl oči z dolgim pogledom v žerjavico, odkoder so se dvigale tenke meglice dima.
.Lagard," je izpregovoril nato, »recite tistemu izmed vaših ljudi, ki je zažgal ogenj, da naj se oglasi jutri pri meni v veliki pro-fosiji; dolgujem mu tisoč tolarjev.*
Lagard se je naklonil — sam pri sebi pa je zamrmral:
»Tisoč udarcev s korobačem. Mrcina ni zažgal ničesar. Tistih tisoč tolarjev pojde v moj žep.“
.Mrtev je torej," je ponovil Sent-Andre. Veliki profos je zmajal z glavo in dejal: »Mrtev je!“
Nato je dodal:
»Jutri naj se poišče truplo!"
In s čudnim usmevom se je obrnil k maršalu:
»Čas je bil da pogine!*
.Da. Kralj bo zadovoljen."
»Kaj še le kraljica !“ si je mislil Lagard.
zemal stališče, da bi se slovenski obrazovalni umetnosti najtrajneje pomoglo, ako bi se v občinstvu zbudil smisel zanjo. Zastopal je nadalje Matico na Akademiji, ki se je dne 23. marca vršila v Zagrebu za 70 letnico prezidenta Srbske Akademije znanosti, Stojana Novakoviča in s tajnikom M. Prigljem ter z g. Gv. Golarjem na skupščini Matice Hrvatske dne 24. marca (Matica Hrv. je svojo naklado za 1. 1911 v 10.000 izvod h iazpe-čala. — Poročilo o skrutiniju volitev na glavni skupščini se vzame na znanje ter se bivšemu odborniku g. dekanu R. Koblarju, ki je bil Član odbora od 1. 1890, izreče topla zahvala,zahvala se izreče nadalje bivšemu odborniku g. S. Škerbincu. Za predsednika se izvoli dr. Fr. Ilečič, za I. podpredsednika vitez Grasselli, za II. podpredsednika Ivan Sušnik, za blagajnika dr. Fr Detela, za ključarja dr. L. Požar in dr. Fr. Hašnik. — Izvrše se vo-volitve v knjižni, gospodarski, zemljepisni, tehniški, znanstveni, umetniški in narodopisni odsek — Uredništvo Petruškinih pesmi »Po cesti in stepi" prevzame g Oton Župančič, glavno uredništvo Letopisa pa predsednik. — Sprejme se za »Zbornik* »Slovensko gradivo s Tolminskega" in obsežnejša povest A. Dolinarja »Tujski promet" Sestava podrobnega programa za »Prevode iz svetovne književnosti" se odkaže knjižnemu odseku. Napisati je še uvod k .Zapiskom iz mrtvega Doma" (Dostojevski). — L. 1914, ob svoji 50 letnici izda Matica posebno spomen-knjigo o svojem dosedanjem razvoju ter priredi literarno izložbo; za prireditev te izložbe se voli poseben odsek s pravico kooptacije.
Prijatelj prijatelja, kakor mesar vola. — France Triler, 20 let star, doma iz Drolovke pri Kranju je popival v gostilni pri Rebolju. Ko se je že nekoliko vkorajžil, si je izbral punco in zavrtela sta se v veselem krogu.
V	tem, ko sta ta dva plesala, stopi v sobo domačin Ivan Kržišnik, tudi že precej dobre volja. Le to mu ni bilo prav, da je njegov prijatelj plesal s tako zavber punčko. Potuhnil se je in kakor mačka planil nad Trilerja, ki je prvi hip mislil, da uganja jnjegov prijatelj kako bolj robato šalo z njim, zato je Kržišnika otresel na tla. To pa je Kržišnika tako raztogotilo, da je potegnil iz žepa nož in ga zasadil Trilerju v glavo pa s tako silo, da se je prelomila klina in obtičala v Trilerjevi glavi. Težko ranjeni Triler je moral iskati pomoči v deželni bolnici, kjer so mu vzeli klino iz glave, ker bi bil sicer umrl. Tako je pa Triler ozdravel in te dni se je krvavi prizor na plesišču nadaljeval pred strogimi gospodi sodniki. Bi ju le videli in slišali, kako sta si še pred sodniki drug drugemu izkazovala svojo krščansko ljubezen. Najrajše bi se bila še enkrat pretepla. Prav pogrešali smo najnovejšega kriminalista dr. Detela, ki je zadnjič v občinskem svetu »nekim novinam« očital, da le po posameznih slučajih obsojajo celo stranko in ki ima glede posredovalnih uradov toliko lepih upov za mirne sprave. Kržišnik je bil obsojen na pol leta težke ječe.
Previdnost pred tujimi zavarova nicani! Iz dveh nam javljenih slučajev razvidirno, da mora biti jako previden, kdor se zavaruje za življenje pri agentih, ki zastopajo vnanje življenske zavarovalnice. Ageutu se gte v prvi in zadnji vrsti za to, da dobi od zava rovalriine svojo provizijo in da jo dobi, ne
Sent-Andre je dodal s porogljivim glasom :
»Mož je bil sposoben preprečiti poroko mojega sina z vašo hčerjo."
»Kako veste to ? je zarenčal Ronšrol in pogledal maršala tako da je prebledel.
»Ničesar ne vem, prijatelj. Slišal sem praviti, da se je ta razbojnik predrzni! povzdigniti svoje oči do vaše hčere: to je vse, kar vem. In potem tista atera na Melenski cesti. . .“
»To je res, to je res!“ je mrmral Ronšrol pomirjen.
.Zbogom, veliki profos; spat pojdem. Truden sem tako, da se opotekam.*
»Opotekali se boste jutri, maršal. Potrebno je, da pridete k meni. Imava se pomeniti . . .*
,0 čem ? . . .“
,0 tej ženitvi!“ je dejal Ronšrol, stis-kaje zobe in pesti.
Lagard je ostal na licu mesta z dvoma svojima vojakoma, ki sta stala dvajset korakov dalje. Ko sta maršal in veliki profos odšla, jima je pomignil, naj stopita bliže.
.Žival je mrtva," sta dejala tolovaja, čas bo, da odidemo."
»Vso noč bomo ostali tu !" je dejal Lagard.
Proti besedi poveljniki v železnem ška-
izbera v obljubah, ki jih potem zavaroval- | nica ne sprejme. Vsled tega nastanejo tožbe, pri katerih navadno na tak način zavarovani izgubi. V Ljubljani imamo več znanih solidnih zavarovalnic, torej se takih neprilik lahko vsakdo izogne. Ker pa je stvar širšega ljudskega pomena, se k tej točki še povrnemo.
Huda kazen, ampak čisto prav! 32 let stari Matija Grm doma iz Loža je v svoji pijanosti grozil Ivanu Kobilarju, da mu bo tiste dolge polomil, potem ga pa še ubije. Na to je še pred otroci preklinjal: p... M... Ta le Matiju je sploh znan kot surovina in je bil radi sličnih nastopov že večkrat zaprt. Ali da bo za to pot dobil naložene toliko pokore, tega ni si nadejal. Obsojen je bil namreč na <9 mesecev» težke ječe, pravzaprav za same besede.
Najnovejši kriminalist v Ljubljani to je
gotovo dr. Detela, bivši gimnazijski ravnatelj v Novem mestu, sedaj kot pristen klerikalec tudi občinski svetnik v Ljubljani. Ob priliki zadnje občinske seje je dr. Detela govoril tudi za ustanovitev takozvanih posredovalnih uradov. Ko je ustanovitev tukih uradov priporočal tudi za poravnavo kazenskik slučajev, ko se gre za žaljenje časti, se je obregnil ob ,razne novine". ki prinašajo izpred sodišča take slučaje radi kater h potem obsojajo celo stranko. Pravi.,0, če kdo mačku stopi na rep, zacvili. Popolnoma soglašamo. Obč. svetniku Štefetu ne bi bilo treba pri teh dr. Deteljevih opazkah prav nič škodoželjno škiliti na naSega poročevalca, ker je Detela kljub vsi meglenosti in ovinkov dovolj jasno povedal, kam pes taco moli. Mi smo tudi brez dr. Deteljeve duhovitosti, ki je to pot zašla na za pedagoga sicer nevarno polje, na kriminalistiko že zdavno preje vedeli, da klerikalcem to nikakor ne vgaja, če „Jutro“ iz sodne dvorane prinaša čisto izvirne slike klerikalnih značajev in o krščanstvu našega „dobrega vernega" ljudstva. Klerikalci lahko mnogo utaje, tega vendar ne morejo utajiti, da je največ ljudi njihove stranke, ki se pred sodiščem do nagega slečejo vsega krščanstva in dostikrat tudi sploh človeštva.	Slabosti	:e	podvržen vsak človek,
to je res.	Ali tudi	to	je res	čim večji kle-
rikalec, čim bolj se kdo dela pobožnega, tem večji f lot je — lahko. Ker pa klerikalci pri vsaki priliki slavijo pobožnost, poštenje pravico — resnico — in miroljubje ljudi svoje stranke, dočim so vsi drugi sami lopovi in brezverski grešniki, za to je dolžnost vsakega protiklerikalnega lista namesto fraz in splošnega vpitja, navajati konkretne slučaje in dokaze, koliko resnice je na teh klerikalnih slavospevih. In teh dokazov dobite dva na dan kolikor jih hočete ravno na sodiščih. Tu se kaže klerikalna vzgoja in upliv brez vsake krinke. Če bi dr. Detela količkaj poznal življenje in	vrvenje pri	sodnih	razpravah, bi
ne mogel	zagrešiti	dokazane	neresnice, da
tiste «neke novine» le iz enega slučaja kujejo dokaze za celo stranko. Le pri enem oddelku našega okrajnega sodišča je dan na dan do 20 razprav, pri katerih so prizadeti večinoma klerikalci, oziroma stranka na katoliški podlagi. Dr. Detela ima zdaj lep čas, naj bi se bil vsaj ta resen teden potrudil na sodišče. Če bi ga ne postalo sram, da je pristaš stranke, h kateri pripadajo v so slučajih gotovo 9 tožečih se ali toženih strank, potem ga obžaljujemo, ker si moramo le misliti, da je ali res tako kratkoviden, ali pa tako slabo sliši. Da je on sam boliši, to izpričevalo mu damo tudi mi, in mi bi ga še enkrat obžalovali, če ne bi bil. Gospod doktor, le ne vtikati se v stvari ki jih kot pedagog poznate le iz nekaterih v „gotovih», »raznih* in «nekih“ novinah objavljenih slučajih. Stranka, kot jo Vaši pristaši hvalijo, bi ne smela imeti tudi ne enega teh slučajev, nikar pa ko se izjeme ravno v klerikalni stranki lahko na prste seštejejo.
To imamo od avtomobilov! V sredo se je pred deželnim sodiščem vršila zanimiva razprava o ntsreči, ki jo je povzročil avto-
dronu ni bilo priziva. Vsi trije so šli in legli nekoliko dalje, v varnem kotičku, odkoder so mogli nadzorovati razvaline krčme, in kjer jih je kmalu ogrnila noč s svojo senco.
Ko je Mirta videla Roajala pasti, je zagrabila svečo, ki si jo je bila pripravila poleg zatvore, in zažgala slamo. Niti trenotek ni omahovala, nobena misel obotavljanja se ni oglasila v njeni duši. Bila je pogumna kakor razdražena levinja. Vzela je Borevera v naročje in odšla z njim v klet. Nato se je vrnila, zaprla zatvoro in jo krepko zaklenila od znotraj. Vse to je trajalo dve minuti — tisti dve minuti, ko so se Ronšrolovi beriči oddiha vali. . .
Ko je Mirta položila Borevera na tla, se je nehala brigati zanj. . . Prisluhnila je.
V	roki je držala velik nož. In krvave misli so ji vrele po možganih.
„Ne dobe ga živega, dokler jaz živim. Pariz ne bo videl Roajala de Borever na vešalih. Na vešalih — njega! . . Če se mi zvijača ponesreči, če ogenj ugasne in če se jim posreči udreti skozi zatvoro, potem lepi moj Roajal, ti storim poslednjo uslugo na tem svetu, ki ti je ne more storiti nihče drugi: zabodem te z nožem v srce, nato
mobil vsled tiste zlodejeve nagle vožnje, ki si jo privošči večina avtomobilov. Na zatožni klopi je sedel Ludovik Svatba rojak iz Slezije, sedaj šofer pri Maly - u v Tržiču. Svadba je vozil večjo družbo čez Dovje proti Jesenicam. Vozil je z nedopustno naglico. Za nekim ovinkom pride avtomobilu nasproti voz, na katerem je bilo 6 otrok in en star mož. Voz je vodila Ana Fokel, posestnikova žena iz Dovjega. Ko je ženska zapazila avtomobil v razdalji 200 korakov, je opozorila šoferja, naj počasi vozi, da se konj ne sploši.
Šofer pa tega opozorila ni uvaževal in je nebrižno zdrdral mimo voza. Tega pa se je konj prestrašil. Ana Jokel je skočila pred konja, ga prijela za uzdo ter ga skušala pomiriti. Konj pa se je divje vzpel po konci na obe zadnji nogi ter je ob enem pri tem dvignil žensko v zjak. Žeaska je na to telebnila z vso silo na tla ter obležala nezavestna. Konja je to še bolj prestrašilo, potegnil je in cel voz je šel preko na tleh nezavestne. Ana Jokel je pri tem dogodku dobila težke telesne poškodbe in je za delo popolnoma pohabljena. — To je kratek opis te nesreče. O tem dogodku kakor rečeno se je vršila dolgotrajna razprava skoro celi dan. Zaslišanih je bilo 13 prič, ki so večinoma potrdile, da je avtomobil zelo naglo vozil ter v nasprotju z izpovedbo šeferjevo ugotovile tudi čas vožoje v tej smeri. Ker je hitro brezobzirno vožnjo zahtevala častita družba ki ji ne veliko ležeče, če v svojo zabavo vniči eno človeško življenje ter kakor v tem slučaju spravi tudi 6 otrok in 1 starčke v nevarnost, se šoferju ne bo nič zgodilo, pač pa bodo morali plačati odškoinino gospodje ki so se te vožnje udeležili.
Na to sodbo bi prav radi opozarjati one revčke vozuike, ki jih roka pravice tira za vsako malenkost pred sodišče, kjer jih čaka neizogibna kazen. Res radi bi jih na to sodbo opozorili, če bi jo mogli namreč razumeti.
Narodna čitalnica v Celju proslavi v nedeljo. dne 14. aprila 1912. v prostorih »Narodnega doma" v Celju svojo 50 letnico. Vabimo se najuljudneje, da se tega društvenega jubileja zanesljivo vsi vdeleže.
Odbor.
Društva se prosi da prijavijo delegata do 10. aprila.
Volilne sleparije pri obč nskih volitvah v Kandiji.
Iz Kandije smo prejeli ta le zanimiv dopis:
G. urednik! Ker je „Jutro“ že toliko pisalo o teh volitvah in o očetu Stemburju in ker dan na dan berem, kako strogo postopajo ljubljanski sodniki s takimi in še veliko manjšimi sleparijam, me je zanimalo zvedeti, kaj pravzaprav poreče naš župan o tej stvari. Imel sem namreč te dni opraviti pri okrožnem sodišču. Zapazil sem tam same navidez znane obraze: kaplane, (morda so že župniki) mežnarje ? razne kimovce in našega policaja. Samo g. župana sem pogrešal. Ko vprašam enega, kaj dela vsa ta častit ljiva družba na sodišču, mi je skrivoma zašepnil na uho : Veste, za tiste naše volitve se gre. Pa jaz nisem nič kriv. Storil sem le to, kar so mi „gospod ‘ rekli in Štembur. Zdaj pa nas drž jo.u — Kaj g. Štemburju ni tukaj ¥ — O je, ampak zanj imajo posebej „rihto“. On se najrajše drži g. državnega pravdnika, ker sta že od preje prija telja.
Pravijo, da bomo vsi drugi nekaj dobil', le Štembur se bo zmazal kakor po navad'.
To me je zdaj še bolj zanimalo in dasi-ravno nisem prepogosti gost Štemburjeve gostilne sem jo le vendar koj ubraj tja doli. K sreči ni bilo veliko gostov. Pri eni mizi dobim Štemburjevega najboljšega prijatelja in tega sem si za svoje namene okupiral. Vršil se je približno sledeči pogovor med
pa ubijem še sebe. Če ne v ljubezni, se bo družila najina kri vsaj na istem smrtonosnem rezilu . .
Dolgo je prisluškovala. Krčevita napetost njenih potez je ponehala. Rohnenje požara in oddaljeni šum na ulici sta ji pravila, da se je posrečila njena zvijača.
„Ne bo jih dol . . .“
Vrgla je nož od sebe. Začela je trepetati, in zdajci se je razjokala. Poklenila je k Boreveru, raztrgala mu jopič na prsih in zagledala dvoje ran, ki jih je začela izpirati z vinom Roajal je odprl oči, pogledal okrog sebe in videl, da je v kleti. Nasmehnil se je.
„Mirtica moja torej se ti je posrečilo, oteti me ? Ah, jaz. . .*
Ostalo se je izgubilo v nerazločnem mrmranju; ižnova je izgubil zavest.
„Kako je lep, o Bog!“ je vzdihnila Mirta.
Bilo je res; ponosna, smela lepota se je izražala v njegovih ostrih, treznih potezah, ki so se bleščale od mladosti. Ko se je zavedel, je že pojemalo rohnenje požara.
,Mirta," je dejal, ,ali imam še kaj kredita ? Daj mi piti!*
nama: Kako bo s to rečjo Vašo, ga vprašam. Kako bo ? Tako kot mora biti! Jaz in Štembur sva pri tem nedolžne kot... „Kot Lahov koš* mu prestrižem besedo. No ja, nekaj sva že naredila, ampak kaj liberalci ne sleparite tudi če se gre za zmago. Sploh se pa nič ne bojimo. Da bi kdo Stemburja obsodil, tega še ni mati rodila, Vsaj veste, vsak večer so gospodje tukaj in radi ga imejo, zdaj ga pa naj obsodijo. Pa tudi „naši* iz Ljubljane kaj takega ne bi dopustili. Dr. Pegan je že govoril z dižavnim pravdnikom in preiskovalnim sodnikom, posebno kar se tiče Stemburja in vavtovškega župnika. Štem bur je bil tudi že v Gradcu, on že ve kje treba pritisniti, da se taka stvar ustavi. Ne bo imel vesel a ne tisti .Jutrovec*, ki nam je to kašo skuhal. Naj le pride še enkrat sem, jih bo Že dobil.... Slišite, to je pa nevarno. Recimo, da ga kdo napade, takoj pade sum na Vas in Štemburja. Potem pa Vaju tudi sam predsednik ne more rešiti Mož se je malo prestrašil in se izgovarjal, da ni mislil lavno tako hudo. ,Jaz pa mislim, če bo ta preiskovalni sodnik storil tako strogo svojo dolžnost, kakor jo je pri Vin-tarju prejšnji sodnik Kuder, potem ne pomaga vse to nič, če gospodje od sodišča tudi vsaki večer tukaj sede in če se dr. Pegan tudi na Dunaju na glavo postavi. To bi bilo tudi nevarno, saj veste, da v Ljubljani niti kopanjskega župnika niso nosili na rokah. Saj ne privoščim na enemu ne drugemu, ampak postava je za vse in pravica si mora izkazat.
Štemburju ne bi bilo vsega tega prav nič potreba, on bi bil s poštenimi sredstvi prav tako, če ne še bolje- izvoljen . ..
V	tem trenotku so prišli tuji gospodje v gostilno, midva sva morala za nekaj časa prekiniti najin pogovor. Kaj sva se še potem menila, o tem kaj več prihodn ič. — (Prosimo ! Nas bo prav zanimalo! Uredništvo)
Trst- Primorje.
Tržaška burja odnesla italijanske napise
Od sv. Jakoba nam pišejo: Iz ograjnih vrat Ciril Metodeve zgradbe pri sv. Jakobu sta zginila dva napisa in sicer oni, ki se je glasil : ,E’ proibito 1’ ingresso a chi non č ad-detto al lavoro“ in oni , Impresa costruzioni Martelanz & C. Tricste-BarcolaOstal je edino še oni pristni italijanski, ki mora prej ali slej iti za njimi, ta se pa glasi: Federico Martelanz, dirigente al lavoro Vprašamo sedaj, čegava zasluga je, da so italijanski napisi zginili kot kafra kar čez noč P Nobeden tržaški list si ni upal kaj takšnega napisati kot edino le neodvisen list nam tržaškim slovenskim delavcem tako prijazno , Jutro*1. Mi, šentjakobski Slovenci ne bomo prej mirovali dokUr ne zgine še ta poslednji italijanski napis s stavbe Ciril Metodove šole, kajti vzrokov imamo dovolj. Ako bi „narodno slovensko podjetje1 Impresa costruzioni Martelanz & C. f ieste BarcDla gradila kako zasebno stavbo (bodisi tudi slovensko) ne bomo nadzorovali njenih italijanskih nadpisov, ali pri zgradbi slovenske narodne šote imamo popolno pravico in te pravice si ne pustimo odrekati od nikogar, kajti tudi mi si večkrat odtrgamo od ust griži aj kruha ali pa merico vina, samo da zadostimo narodni dolžnosti po znanem geslu: „Mal položi dar, domu na altar.“
Slovenska društva v Trstu. U delav-kih krogov smo prejeli in priobčujemo : Pred nekaj dnevi je razpravljalo „Jutro“ o tržaških slovenskih društvih, večinoma šentjakobskih in ob koncu dopisa se izrazilo, da je v Trstu ustanovitev novega „Slovenskega delavskega izobraževalnega društva za Trst in Primorje" nepotrebna. nJutroK od 3. t. m. zopet razpravlja o tem društvu in o N. D. O. Piše, da v slovenskih delavskih krogih vlada neka napetost, in da se je poleg N. D. O. ustanovilo še „S. D. I. D.“ Da, napetost vlada in še kaka napetost! Izreče se, da bi mogli bili delavci člani S. D. I. D. in N D. O. in dostavlja, da nebi smelo biti med člani teh društev nobene napetosti, še manj pa nasprotstva. Tudi jaz se strinjam s tem, da je vsako društvo med nami Slovenci potrebno, potrebno bi pa bilo le v tem slučaju, ako bi se pri že obstoječih društvih čutilo potrebo za ustanovitev enega ali drugega. E er pa so mi popolnoma znane razmere med nekaterimi ustanovitelji S. D. I. D. in N. D. O, moram ustanovitelje S. D. I. D. grajati. Nekateri ustanovitelji poslednjega so pred časom igrali veliko ulogo v N. D. O. in ker je sedaj več ne morejo, so se odločili nato, da si ustanovijo kako novo društvo. In da se bo k temu diuštvu pritegnilo delavce, so si omislili še precej reklamni naslov. Ljudje božji, ne bodimo taki! Ako niste več na visokem mestu v N. D. O , ostanite ii vsaj zvesti člani in agitatorji. Na vaših mestih so druge, tudi zmožne moči, ki vas nadomes'ujejo, vi pa lahko ostanete na shodih in drugod potrebni govorniki in širitelji dobre ide e. Prepričan sem. da se je ustanovilo S. D. I. D le z namenom, da od teijne člane in članice iz N. D. 0. In res: odtegnili so jih že nekaj, Kar je, pa je!
Novih članov iz N. D. 0. ne dobijo. Delavec ima dandanes skromen zaslužek, da še vsak, ki bi rad postal član N. D. O. ki je edina rešiteljica in pomočnica slovenskega trpina ne more postati član, ker mu ne dopuščajo denarna sredstva. Kako pa naj bi bil ubogi Helavec, ki krvavo prisluži bore tri kronce na dan, kar mu niti za hrano ne zadošča, član dveh društev ? N. D. O. ima svojo knjižnico, prireja potrebna predavanja i. t. d. Zakaj bi bilo torej delavcu neobhodno potrebno se vpisati v društvo, ki nima toliko pomena, kakor N. D. O. ? Ako niso gotove osebe ostale učlanjene v N. D. O., morale so se uSlaniti v kako dru<<o društvo, nikakor pa ne ustanovljati novega društva z namenom, odtegniti člane N. D. O. in ji škodovati na vse mogoče načine. To ni ni-kako kulturno delo, to je delo, iz katerega se je i amenilo uničiti N. D. O. Vsak korak N. D. O. k napredku, je tem ljudem en trn več v peti. N. D. O. si je najela večje prostore in nabremenila seveda veče stroške. Upeljala je plesne zabave, ki prav lepo uspevajo in kujejo najemnino. Ustanoviteljem S. D. I D. to ni všeč in pravijo, da htčejo prihodnjo sezono tudi oni otvoriti plesne zabave, seveda zato, da bi oškodovali N. D. O. Ako je tem ljudem do napredka, bi morali raje propagirali v bolj nezavednih krogih tržaške okolice za ustanovitev potrebnega društva. Naj si prizadeti mislijo, da to ne škoduje odbornikom N. D. O., ampak škoduje celemu slov. tržaškemu narodu. Izrazil sem tu svoje mnenje kot navaden delavec, ki me veseli vsak korak na naprednem polju. Bodimo složni, delajmo sporazumno in skupno, ker le v slogi je moč, ki bode zamogla kedaj rešiti ubogega slovenskega delavca trpina!
Razstava slik hrvatskega slikarja Velebita Rendiea, sina kiparja Ivana Rendiča, je bila otvorjena včeraj v mali dvorani „Slov. Čitalnice* v „ Narodne m domu*. Raztava je otvorjena od 9—1 in od 3 - 6; vstopnina znaša 40 vinarjev. Priporočamo slovenskemu občinstvu, da si razstavo ogleda.
Beg se mu ni posrečil. Neki redar je predsinočnjim v ulici di Cavana videl nekega mladega človeka, ki je bežal na vso moč prihajaje v smeri od Lipskega trga. Med begom se je bežeči vsaki hip oziral, kakor bi se hotel prepričati, če mu kdo sledi. — Seveda se je to vedenje zdelo redarju jako sumljivo in zato je bežečemu prestrigel pot in ga prijel. Ko ga je nato redar vprašal, zakaj in pred kom da beži, mu je oni povedal, da beži pred finančnim stražnikom. Na to ga je redar odvedel na bližnjo carinsko ekspozituro, kjer so mu povedali da je bil oni človek aretiran, zato ker je imel pri sebi večjo množino tobaka, a je med potjo pobegnil finančnemu stražaiku, ki ga je imel tirati ravno na ono carinsko ekspozituro. — Ko so tam aretiranega preiskali, so našli pri njem tudi 2 kg kave. Aretirani je 23-letni mornar Božo Skočič, doma iz Zadra. Glede tobaka je dejal, da ga je bil dobil v dar ol nekega mornarja na Lloydovem parniku „Adelsberg“, a glede kave je trdil, da jo je od nekega nepoznanega človeka kupil za 80 stotink. Seveda so ga djali pod ključ.
Narodna delav. organizacija.
Delavci tehničnega zavoda pri sv. Marku
so vabljeni na shod, ki se bo vršil danes v petek, 5. t m. ob 6. uri zvečer v prostorih N. D. O. pri sv. Jakobu. Delavci, trpini! Pokažite s pridno in neumorno agitacijo, da znate ceniti in uvaževati moč organizacije ! Na jutrijšnji shod pridite vsi do zadnjega, zlasti pa glejte, da pripeljete na shod vse one, ki so najbolj zaspani in nezavedni, da jih zbudimo in jim odpremo oči, kajti vsakega poedinca moramo pritegniti v našo sredo. Torej na delo!
Izlet N. D. N. v Škedenj se bo vršil 14. aprila t. I. Vsak delavec naj torej že sedaj agitira da bo udeležba častna.
Štajerska in Koroška.
Nasledki slovenske obstrukcije v štajerskem deželnem zboru. Ker je štajerski deželni odbor radi pomanjkanja zadostnih sredstev moral deželne prispevke k regulaciji Drave odkloniti, in tudi vlada ne namerava predplačne dajatve potrebnih sredstev v gotovini prispevati, je ministrstvo za javna dela tudi odredilo koncem meseca marca t. 1. razpust c. kr dravskega stavbenega vodstva za regulacijsko progo Maribor - Središče. Prosti tehn.čui uradniki so zopet prideljeni c. k. stavbenemu oddelku okrajnega glavarstva v Mariboru, ali nameščeni pri tehničnem oddelku namestnije.
Pobegli poštni sluga. Poštnega slugo Janeza Lipp iz Gostinga pri Gradcu, ki ga že nekaj dni pogrešajo, so 29. marca t. 1. aretirali orožniki v Obrajni (okraj Radgona), kjer je svoj čas 10 let kot pismonoša služboval. Orožniki so ga izročili okrajnemu sodišču v Radgoni. Oškodoval je pošto za 30 K (prilastil si je 20 K v denarju potom
tuje nakaznice in 10 K v poštnih vredno-stninah, namesto da bi dohodke za iste oddal). Lipp je bil drugače priden in zanesljiv uslužbenec, samo včasih je preveč pil.
Iz mestnega ozemlja Maribora policijsko izgnan 60-letui, že večkrat sodnijsko kaznovani Franc Koren iz Petrovč pri Olju, ki je večim osebam na ta način izvabljal denarne zneske, da jim je obljuboval napraviti prošnje za pristojnost, je iz mestnega ozemlja Maribora policijsko izgnan.
Maribor. Okrožna telovadna slavnost nemškega južnoavstrijskega telovadnega okrožja se vrši ‘28., 29. in 30. junija v Mariboru. Obenem se proslavlja 50-letnica obstoja mariborskega telovadnega društva — in se bo obhajala torej dvojna v narodnem oziru za mesto Maribor oziroma za celo Spod. Štajersko važna nemška slavnost. Mariborski „Turnverein“ postavi v proslavo v mestnem parku Jahnov spomenik. Slavnostni odbor sestoječ iz 60 članov že izvršuje predpriprave.
Nemški šulferajn zopet na delu. Vodstvo nemškega šulferajna je na podlagi temeljitih posvetovanj in odobrenjem po nadzornem svetniku Roseggerjeve zbirke sklenil vpora-biti 369.521 K za stavbo nujno potrebnih šol in otroških vrtcev, ter podpor za take stavbe. Nadalje se je dovolilo v sejah ‘22. in 27. marca t. 1. nujne izdatke ob meji 13.899 K, med tem pripade na Štajersko prispevek za stavbo nemške šole v Razvanju pri Mariboru, za napravo pota v Ceršaku pri Št. liju v Slov. gor. — Koroško: V Prevaljah donesek za vzdrževanje otroškega vrtca — V Velikovcu ustanova ia deželno-kmetijsko zimsko šolo.
Smrt Umrl je v Ljutomeru 27. marca t. 1. g. Franc Repič star., trgovec in posestnik. Naj v miru počiva.
Ljutomer. Za znanim občinskim redarjem, katerega je že pred nekaj leti odnesel veter v Ptuj, dobili smo naslednika g. Žlah-čiča, moža, ki se je nasproti Slovencem do-stoino vedel. Našim modrim glavam, predvsem pa g. županu, to ni bilo všeč, za to so tako dolgo proti njemu rovali, da so ga odstranili. Za njim pride neki doslužen orož nik iz Kapfenberga, ki bo moral biti „tajč-nacijonalpo r ceptu župana in Slovencem bolj na prste gledati, kakor je to izvrstno izvrševal nekdaj Centrih. S tem g. župan zopet kaže kako so mu slovenski prebivalci v trgu na srcu. Gradiva imamo že dovolj, da pride kmalu vse na dan.
Absolutizem na Hrvatskem.
Čudne vesti prihajajo iz Hrvatske in ko ne bi bili že navajeni na to, da nam iz Hrvatske ne morejo priti nobena vesela poročila, bi nam najnovejša poročila gotovo sapo zaprla, ker je res nekaj nečuvenega, da se v 20. stoletju, v državi, ki hoče veljati za kulturno in ki vedno naglaša neko svojo kulturno misijo na Balkanu,
suspendira ustava
in etablira očitno najSrnejša reakcija, kakršne niti na Ruskem ni!
In to se je agodilo na Hrvatskem, ki je sestavni del avstro ogrske monarhije, torej države, ki ho8e biti kulturna in evropejska, države, ki ima to čudno pretenzijo, da hoče nositi kulturo in evropsko civilizacijo na Balkan ! Balkanski narodi bi se lepo zahvalili na komisarjili, kakor je Čuvaj, na obsednem stanju, ki ga gotovo proglasi komisar Čuvaj na krvniku, ki ga je komisar Čuvaj baje že poklical iz Budimpešte in na črnih kabinetih, ki se ustanovijo po celi Hrvatski.
V kateri balkanski deželi vladajo take razmere, kot na Hrvatskem ?
V Srbiji? Kaj še! Tam vlada stroga ustavnost in demokratičen parlamentarizem, državljani uživajo vse politične svobode, pridobitve 19. veka, suvereniteta narodna je uradno priznana in Peter L je — „po volji neroda kralj Srbije".
Na Bolgarskem ? Ustava in parlamenta-rizen, kralj je sicer tujec, ali mu niti na misel ne pride, da bi suspendiral ustavnost, temveč mora spoštovati ljudsko voljo in jo tudi spoštuje.
Na Turškem ? Da, nekdaj je bilo na Turškem tako, kot je danes na Hrvatskem, ali tadi to je — bilo, danes pa vlada tudi na Turškem ustavnost in parlamentarizem!
V težkih razmerah živijo naši bratje Hrvati in Srbi na Hrvatskem, oropani ustavnosti in vsake politične in državljanske slo-bode, prepuščeni na milost in nemilost komisarju Čuvaju, orožnikom, vojaštvu in
krvniku iz Budimpešte, ki ga je komisar Čuvaj baje že poklical v Zagreb, da uduši tudi v potokih krvi vsak eventualni odpor naroda, ki gotovo ne bo hotel mirno prenašati nasilj, ki mu jih pripravlja komisar Čuvaj.
Krvavi dogodki
se bodo začeli odigravati na Hrvatskem pred našimi očmi in vendar bodo naši .veliki politiki" še dalje glodali že stokrat
oglodano trialisti5no kost, pričakovali pomoči od tam, odkoder je prišel komisar Čuvaj in klicali „Živijo* temu in onemu, ker taka je bila in ostane „politika“ naših bofratov in — bofratskih aspirantov — —
Žive razmere y pogrebnem društva*)
(Konec.)
Pojasnilo in poprave t.
Predno za enkrat zaključimo sestavek o tej zadevi, moramo nekatere odstavke zadnjega poročila primerno pojasniti, odnosno nekatere tiskovne pomote popraviti.
G. Komac kot varuh umobolnega Brata-niča je od železniške blagajne sprejel 100 K kot posmrtno odpravnino in kot stanarino. Ta znesek je g, Komac obdržal za se. In še le ko se je zanj zanimala sodno določena dedinja, ter zapuščinskem sodišču vprašala, kako je to, da tega zneska ni ona prejela, dočim je znano, da železniški uslužbenci dobijo po smrti odpravnino, je sodišče na njeno željo pozvalo g. Komca, da opraviči sprejem teh 100 K. Gosp. Komac je odgovoril, da je umrli Bratanič ta znesek njemu podaril. — Sodnik pa je g. Komca v zadnjem sestavku omenjenem smislu poučil in zahteval izročitev tistih 100 K.
K odstavku 10 bodi omenjeno da so bili pri pogrebnem podjetju naročeni in pretvorjeni računi za pogreb slučaj Bokšič in ne v slučaju Bratanič.
Račun za nagroben kamen Brataniča znaša 65 K, zaračunjen pa je na 75 K.
V odstavku drugega dela računa v slučaju Bratanič iz blagajne pogrebnega društva, se je med tiskom vrinila napaka, ki jo popravljamo s tem, da celo postavko še enkrat ponovimo in sicer :
Parte.....................K	6‘60
Rojina (Turk)	.	...	„ 107 70
Sv. Petra župnišče	.	.	t	22‘97
8 postreščkov . .	.	.	„	24'—
napovedovalec	.	...	„	630
mrtvaški ogled .	...	„	t—
sveče na Studencu	.	.	„	3* —
poslovodja.................... 10-—
spremljevalec mrliča . .	„	5- —
Skupaj
Nejasno samo po sebi
187-57
in tega za
enkrat ne maramo raziskavati — je tudi to, da je g. Komac plačan iz društvene blagajne za svoje posle kot poslovodja, navzlic temu pa nahajamo skoro v vseh računih zaraču-njene posebne izdatke za napovedovalca in poslovodjo. Ti dve postavki se nahajati tudi v računu Bratanič, kakor je to iz zgorejnega nastavka razvidno. Vse te funkcije opravlja ena in ista oseba g. Komac.
S tem mislimo, da so se nekatere nejasnosti pojasnile, v kolikor za ta slučaj potrebno.
In zdaj so dotaknemo še
vzornega reda v društveni blagajni.
G. Komac je bil svojčas blagajnik pri pogrebnem druUvu in sicer v tistem času ko je bil njegov sin tajnik ravno istaga društva. Po našem mnenju bi to ne smelo biti.
Ker se je med Slani raznesla govorica, da v društveni blagajnni nekaj ni v redu, je takratni revizor g. Ravnikar blagajno nepričakovano revidiral. — Njegovo delo ni bilo brezuspešno. Našel je okrog 400 diference med gotovino v blagaini in blagajniško knjigo. Revizor je na ta primanjklaj opozoril predsednika, Češ, da blagajna ni v redu in naj skrbi, da se ta diferenca popravi. G. Petrič pa je bil zelo nevoljen ob tem poročilu in je revizorju zagotavljal, da je blagajna popolnoma v redu. Revizorju ni drugega preostalo, odredil je še enkrat natančno preiskavo, pri kateri se je moral tudi predsednik prepričati, da omenjena diferenca res obstoji da torej v blagajni ni vse v vzornem redu, kakor je preje zatrjival.
Ta preiskava je povzročila odstranitev obeh Komacev od tedanjega mesta. G. Komac starejši je prevzel mesto poslovodje.
Ko je g. Komac pozneje dobil revizorja, ki je zasledil diferenco, mu je rekel: „Hu-dič ali nisi mogel molčati, vsaj je bilo vseeno*.
Odredilo se je, da je g. Komac bil pozvan, da najdeno diferenco v obrokih poravna. Če je med tem že cela vsota pokrila, to nam ni znano.
Vsaj g. Komcu nihče ne očita kakega slabega namena najboljšemu blagajniku se kaka pomota lahko pripeti. Le to ni prav, če predsednik potem zagotavlja, da je vse v najbolj vzornem redu, in da v javnem listu psuje z obrekovalci in lažnjivci. Društvena blagajna zlasti takega človekoljubnega društva ni kaka privatna blagajna, temveč je last vseh članov in je kot taka podvržena javni kritiki, če g. predsednik noče takih društvenih zadev urediti — med odborom samim.
Ker smo že pri denarnem poslovanju
tega društva, naj omenimo na kratko še kako se je
razdelil denar iz dohodkov društvenih veselic.
V 1. 1909. je društvo priredilo 2 veselici, eno pri Celerem v Sp. Šiški, drugo pod Pavšku v Vodmatu. Veselici sta nesli okrog 180 K. Namesto da bi bil ta čisti dohodek prišel samo v prid blagajni tistega društva, ki je to veselico priredilo se je dobiček razdelil na dva dela ; polovico je prejela blagajna pogrebnega društva, a drugo polovico pa blagajna socialno - demokratične organizacije.
Drugo leto je društvo zopet priredilo veselico v Narodnem domu. To pot pa je imelo društvo občutno izgubo. Kaj ne, po razdelitvi iz 1. 1909. — če tudi ni bila pravilna — bi zdaj vsakdo mislil, da bodo soc. demokrati tudi v tem slučaju delili — izgubo, kot so prejšnjo leto — dobiček. Pa soc. demokrati niso ne tako neumni, ne tudi tako — socijalni in demokratični. Izgubo te veselice je moralo trpeti samo pogrebno društvo.
Na ta naSiu bi lahko tudi vprašali, če je to prav, da se pogrebno društvo nahaja v isti sobi, kjer je kakib 5 soc. demokratičnih organizacij in sicer bi to vprašanje lahko stavili z ozirom na predsednikovo trditev, da pogrebno društvo nima nobenega stika s politiko.
Še bolj zanimivo pa je vprašanje, če je ‘to prav, da mora pogrebno društvo za svnje morda vsega vkupaj 4 seje na leto za ta skupen prostor plačati toliko na stanarini, kurjavi, svečavi in drugih potrebščinah, kakor plačuje vseh 5 socialno-demokratiSnih društev vkupaj, ki imajo vsaki večer sobo na razpolago.
Tudi bi se morda izplačalo poizvedeti, kako je s »pisarniško močjo tega društva, ki je ob enem hišnik, oskrbnik kegljišča itd.
Ker ps smo izvedeli, da se že nabirajo podpisi z zahtevo po izrednem občnem zboru, ki ga je g. predsednik sicer obljubil, pa do danes še ne sklical, in ker je upati, da se nered v društvu uredi v društvu samem ter da radi par egoistov ne bo z morebitnim razpustom trpelo škodo 1500 članov, hočemo z ostalim gradivom še počakati.
G. Petrič, Vi pa bi bili bolj pametno storili, da nas z Vašo izjavo v „Zarji" v kateri kar mrgoti samih skrajno žaljivih napadov, tudi do teh dosedanjih izvanj niste naravnost sami izvali.
Izdajatelj, glavni in odgovorni urednik Milan Plut-Tiaka Tiskarna Dolenc (Fran Poli<5) v Trstu.
Mali oglasi.
TTlini 36 *e rBWieno mi>2ko kolo. Poizve se pri i-VUjJl podružn:ci „Jutra“ Ljublj na.
ohra-
Poiz-
Proda se damsko kolo, t?*™.
ve se pri podružntei „Jutra“ v Ljubljani.
Fotograf A. Jerkič £&,”*<£££
ul. 7. U . etniški izdelki, stalne cene.
Fr* P. Zajec
Ljubljana, Stari trg it. 9.
Glej: „Jutr >“ št. 732 740. 743 in 760.
priporoča kot prvi slovenski izprašani in oblastveno konces. optik jin strokovnjak svoj
optični zavod,
kakor ščipalnike in očala natančno po znanstvenih in zdravniških predpisih, toplomere zrakomere, mere za višino, daljnoglede itd.
Vsa popravila izvršujem točno in solidno v svoji po najnovejšem sistemu z električnim obratom urejeni delavnici.
— — Ceniki brezplačno. — -
l.: l
v Vodmatu (Zeleni jami) pri Ljubljani, pritljična, obsegajoča štiri stanovanja, zgrajena leta 1907 se prostovoljno proda pod ugodnimi pogoji.
Pojasnila se podajajo v pisarni dr. Ivana Tavčar-ja v Ljubljani.
Oblastveno konc. posredovalnica za mestno za stavljalnico, posreduje za vse v zastavljalnično stroko spadajoče posle v Kolodvorski ulici št. 6 pritličje v Ljubljani.
Pojasnila brezplačno Fran Bergant.
Pozor
Pristne oljnate in suhe barve na debelo in drobno
Pre me rl & J ančar
Lj utoljana
Dunajska cesta štev. 20. Izborne emajlne glasure, laki, firneži, čopiči itd., itd.
Podpirajte donučo trgovino!
Marija Vesely
LJUBLJANA, Cesarja Jožefa trg II. = Dvakrat na dan •——
sveže higijenično mleko in kruh.
Čajevo maslo, sladka smetana (Sclilagram) razne sladčice, deli-
- katese i t. d., i. t. d. .-
Postrežba točna Postrežba točna.
agcrr
Ponos
mojih čevljev so pravi
Alm
Kaučuk - podpetniki.
Trpežno — elegantno — higijenično.
r
Gričar & Mejač
Ljubljano, o/J'tešernooa uliea št 9. ===■"
Veliko zaloga izgotovljenih oblek zo gospode, dečke in o t poke. Jionfel^eija za dame in dekliee 8olidqo blago po čudootio nizkih eeqafy -----
Ceniki zaston j in franko
J
CII ATinn/'v! -Jv* mnenoni I Vaša dolžnost, je da se poslužujete le v slovenski brivnici * ulici Sette Fontane šti 13, za to se Vam toplo priporoča OlU V CULI 111 lIlCOvulll 1 udani Anton Novak, brivec. — Svoji k svojim!
cBrez razprodaje 75% eeneje.
Namesto, da veliko anonsiram odločil sem se radi draginje otvoriti separatni oddelek v souterainu z oblekami za gospode in dame od zadnje sezije s 7S'f0 znižano ceno, da prodajam do velikonočnih praznikov občinstvu, katero reflektira na ceni in dober nakup.
Pošiljam tudi na izbiro na deželo.
Ogromna svežih najnovejših oblek in površnikov za gospode in dečke, ter konfekcije za dame in deklice t>o znižanih cenah.
cHnglešlto skladišče oblek
O. Bernatovič, Ljubljana Mestni trg Št. 5.
V
PODRUŽNICA
LJUBLJANSKE KREDITNE BANKE
Trest, Plazssa dolin Borsa IO Centrala v Ljubljani — Podvuialca v Gorici, Celovcu, Sarajevu Splitu in Celju. Delniška glavnica K. 8,000 000.	Rezervni zaklad K. 800.000.
obavlja najkulantneje vse bankovne in menjalne posle ter kupuje in prodaja pod
iako povoljnimi pogoji
devize in vse vrste denarja. — Vloge na knjižice
obrestuje za sedaj s čistimi Prodaja tre£ke na majhne mesečne obroke.
b*"~ Očali
najboljše vrste, bogata zaloga, od 70 vinarjev
naprej. — Čudeži!
„fl@lvetia“, ul. Barrlera 19
Gramofoni in plošče.
Velika zaloga plošč s slovanskimi komadi od K 2 naprej.
Posredovanje za
nakup in prodajo zemlljšč.
hiš, vil i. t. d. za Trst in okolico, Pulj, Gorico, Reko, Opatijo, Lošinj Mali, Gradež, Por tor ose in
celo Primorje,	1
Glavna pisarna v Trstu, Piazza della Caserma 1, I. nadstropje, !| Konrad Kar! Exner
mm
Prilita za velikonočne p«iie!
Najbolje graške in praške gnjati
se prodajajo v trgovinah slanine
EL 1 a n o I o I a
ul. Torre Bianca 32, in širina Santorio Santorio 4
po K 2.50 Kg
Prilka za velikonočne praznike!
Hiša z gostilniško koncesijo
in trafiko ter mesarska obrt z vsemi pripravami v znamenitem letovišču se radi družinskih razmer proda.
Poslopja so ob glavni cesti in v bližini farne cerkve Mesarija je brez konkurence ter potrebuje mesečno povprečno 16 goved I vrste, nad 30 telet, 15 prašičev in drobnice. Gosti i na kon-sumira 60-70 hi vina nad 100 hi piva in razmeroma precej žganja. Konsum je mogoče podvojiti. — Pojasnila daje anonična pisarna .Itasrsal' Ljubljana Sodna ulica št. 4.
Jtnm
Banka hranilnin
Piazza Ponterosso 2
hranilnic
Podružnica xr Trstu
S
S
1
JS
Obrestuje vloge:
4U 4
Obrestuje vloge:
Jl °l ' š 3I °l š 5I °l
|2 |o	-*: l-t |0 “Jfc |8 |o
povrnčno obreatovanje
na knjižice	na	računu	in	fixne	uloge	©0	premijne	vloge
Vse bančne transakf ije.
Uradne ure od 9-12, 2-5.
	
	{
o	
CTT2	j
o	f
sc-	
ca	
=5«	
	
•	l	
M	
O	
o J	”4
ca j	
	
	
'i j	
	
03
O
-o
3
►O
rt
Z
precizijshili ur
Lastna tovarna ur v Švici.
ailatnluo
srotorni ne
toriljantov.
_	Konkurenčno	ure
K. 3 SO	I5L.	4.-
BL O. -
Fr. ČUDEN - Ljubljana
urar, trgovec in posestnik; delničar družbe Union Horlogere, Lepi plakadi za gostilne in pisarne zastonj.
"1
J5. *r o
sJ
Sg
3 — l PD O T3
S ‘r* »
Največja zaloga ur, zlatnine in srebrnine. - Lastna
iko
H. SUTTNIB, Ljubljana
Mestni trg. - FILIALKA Sv. Petra cesta. - Telefon št. 273
Ure, verižice, prstane, zapestnice, uhane, kravatne itde {er sploh vsakovrstno
zlatnino
= prodaja se naobroke. =
Trst, ul. Barriera vecohia 25, II
Kmetska posojilnica ljubljanske okolice
i*. z. z n. z.
©@ obrestuje hranilne vloge po	2	0	brez	vsakršnega	odbitka.	@@
je hranilnih vlog: dvajset milijonov. -;Jš>	Popolnoma	varno	naložen	denar.	^	^	Rezervni	uM: K 710.000.