gospodarske, oberíiiisk n n a r oïl ne © Izhajajo vsako sredo po pošilj P li poli. Veljajo v tiskamici jemane za celo leto 3 fl. 60 kr., za pol leta 1 fl. 80 kr pošti pa za celo leto 4 fl. 20, za pol leta 2 fl. 10 kr., za cetertleta 1 fl ? cetert leta 90 k kr dn Ljubljani v sredo 14. inarca i860. Opomin sadjorejcom. Temu oklieu pa se pristavljam, da tudi letos dám prav rad vsakemu iz svojega verta ce pice v jabelčnih in hru- Lanski metulji so zapustili na sadnih drevesih, zlasti ševih dobrih sort. na jablanah in hruškah k g 1 V Siški mesca sušca 1860. Ferd. Smidt. Cas se bliža, da se bojo gosence iz te zalege oživile ? da boj svoje zimsko stanovanje zapustile in bojo požeru hinje se šle past po drevji pa škodo delat na desno Ker utegne y se dosti ar to podarjev in gospodinj biti levo. . ki Polži na vertih, in kako pregnati ♦ v se niso mislili na to, da bi bili začeli obe rati sadno drevje 9 in pokončavati škodlj žival, jih prijazno opomnim 5 da je zdaj že cas za to delo; zakaj kakor hitro bode nastopilo toplejše vreme y boj zacele pomladanske gosence se razie zovati po drevji, in kar se dá zdaj še v celih kepah in Iz Tersta srno přejeli sledece písemce: „Ze lani smo imeli okoli Tersta toliko černih polžev brez lupine da kdor ni vsako južno noc z lučjo in škarjarni za njimi hodil, so mu vso zelenjavo pokončali, kakor hitro je iz zemlje prirastla, in ako niso dobili novine, so napadali starino naj je bila kakoršua koli. Mi ne poznamo dozdaj dru- pajcinah lahko pokončati, ne bo več tudi z veliko večjim trudom mog ne. v enih tednih zega pomocka kot skarje; al celo noc polze moriti, podnevi ■■I pa delati, je za vertnarje pretežko. Jez mislim, da ta merčes Ne mudite se tedaj in začnite to delo. Lepo Vas prosim Obernem se pa ob enem tudi do Vas, slavne kan- tonsk da zdaj je pi p o s k P d in tudi Vas lepo prosim • * cas da spolnite to, kar Va je k d 3 P 1857 ukazalo. Vze mite ta hvalevredni ukaz iz to 3 V ature svoje in dajte tanko spolniti. Kaj pomaga tudi najbolja postava y ira ako 3° debel prah pokriva v Vaših „actis!" Pa tudi Ti slavni magistrat ljubljanski! stori pridno to, da se ne bo ravno na vertih ga mes ta vidila žalostna pri kazen, da nam ostajajo postave le na p a p i rj Pa tudi do Vas. visokočastiti duh obernem in Vas spodobno prosi h o d n j o n naj se lotij d e l j o s p potrebnega ii : o k 1 i č i t opomin svoj nasi! se berž p r i-farmanom. delà in si v sedanjih težavnih časih prihranijo saj ta kosček kruha ? ki j im na drevesih raste da ga jim ne požró gosence. Recite svojim ljudém naj beró lánsko „véliko Pratiko" , která jim vse na drobno po pisuje, kar jim je o tem vediti potreba.*} In poslednjič tudi do Vas, častiti učitelji ljudskih šol po deželi, gré moja prošnja : storite tudi Vi pri šolski mladini kar morete, in če le hoćete, premorete Vi veliko. Zakaj nek je stari „Kovač" ravno letos tako silen s svojimi gosencami ? T) utegne ta in uni prašati. Za to. dragi moji f ke»* nam žalostna skušnja kaže f da nase drevesa že ene leta sem več ali manj bolehajo. Da si morejo spet pomagati na bolje, je treba, da se po perji naserkajo iz zraka kar največ morejo krepčavne moči. Ce pa jim zdaj se gosence perje postrizejo, kako se bojo rogo vila m i opomogle. In letos je veliko z g o 1 i m i te živali. Glejte! za tega voljo sem letos tako nadležen in kličem na pomoč hirajočim sadúnosnicam. Oj , da bi ne bil moj klic glas vpijočega v puščavi ! Nadj amo se, da naši kmetje ne zaroetujejo starih „velikih pratik", ampak jih shranjujejo, ker ima vsaka koristnih podukov. Vse skupaj od leta 1844, ko so se te pratike zacele, bi napravile že precej obširne bukvice za poduk v mnogih kmetijskih rečéh. Vred. nima druzega neprijatla kot sonce 9 pred kterim se zná dobro skrivati; mraza se ne boji, zakaj zdaj, ko se zemlja obraća, se jih že na kupe dobi, in vsaki par ima po 12 do 24 jajic okoli sebe. Zato se je bati, da jih bo letos veliko več ko lani; kdor je kaj posejal, mora že vsako toplo noč na nogah btfi. Povejte nam y drage „Novice", kakošno pomoc tudi zoper ta merces, kakor ste nam povedale že J. M. P. dosti druzih, ter vam borno prav hvaležni". Odgovor vrednistva. Radi vam povemo, kar sami vemo in kar slavni naturozuanec Leuchs pravi po svojih in drugih skušnjah od škodljivih polžev. Pomoč je težavna zoper te požeruhe; da pa se kaj pravega počne, je pred vsem treba poznati njih naturo in življenje; zato najpoprej od tega nekaj. Polzi s hiso ali lupino niso taki skodljivci kakor polzi brez hiše ali lupine; ti so vertom in polju včasih velika nadloga. Kakor je lánsko in letošnje leto pri vas na Ter-žaškem hudo polževo leto, tako so zapisane leta 1768 do 1816 do 1817, 1851 do 1853, da so takrat v več î 1771 krajih polži veliko škodo delali. ? Dvoje plemen brez hiše jih je i ki so velika nadloga vertom in polju: eni so tako imenovani veliki rudeči (limax rufus), drugi černikasto-sivi poljski polži (lirnax agrestis). Vsak teh polžev je možkega in ženskega spola; parijo se poleti mesca junija, julija in avgusta ; mesca avgusta r začno jajca leči do pozne jeseni, ktere pokladajo v mah zemljo, korenine itd.; en sam polž jih zleže več sto, ki se jih po 10, 20, 30 in še čez kakor ikre vkup derži. Polž zamore veliko let živeti, ako bi ga mnoge nezgode ne po končale. Polž je ponočnjak, to je, ponoći gré na pašo v škodo vertom in polju. Kjer je vlaga (mokrota), tam je polžu najljubše; vlaga je njegovo življenje; kjer je vlažno (mokro), tam je njegovo zavetje ; na vlažnih krajih se more več mescov brez druzega živeža ohraniti; suša pa je njegov pogin. Ce je bolj vlažno in toplo vreme, več je polžev; zato jih je tudi na takih vertih največ, ki so blizo kake vode, kakega potoka. Kadar je vreme vlažno in toplo, ostanejo polži še podnevi na svoji paši; sicer se pa podnevi skri 82 jejo pod votle kamne, grude, listje i zidovje itd., na polji zlezejo v zemljo, vcasih globoko, zlasti takrat, kadar je v roče ali pa tudi merzlo in suho. Mraz, se bolj pa s us a, sta polžu najbolj zoperna. To je polževa natura; to moramo najpred poznati, da vemo, kaj pravega zoper nje početi. Živez polžev je mnogoversten : trava , berstje, mlada detelja, mlado žito, kolorabe, solata, sočivje vsake perje sorte, jagode sadje buče krompir in vec takega. Kako nekteri spisujejo bukve, Poleg Amerikanca Washingtona Irvinga prevodil Lovro Primćkov. *) v Ce je resnićen oštri izrek Sinezijev: „Da je veće budodelstvo, krasti umerlih ljudi delà, kakor njihovo obleko", kaj bo iz većine pisateljev? Barton. Velikrat sem se čudil nad preobilno rodovitnostjo bukvo-tiskarnic; stérmel sem. kako je moč, da marsiktera glava, Sovražniki polzevi so: presici, kert, race (ki se po od ktere bi mislil, da jo je natura kaznovala s prokletstvom njih prav dobro spitajo in okusno meso dobé), kuretnina, neplodnosti, bukve za bukvami pošilja na dan. golobi, škorci, vrane, kavke itd. Ko vendar člověk napreduje po poti življenja, se po Opraskani, vbodeni ali kakor koli ranjeni poginejo vec- manjšujejo stvari, ktere zbudujejo njegovo začudenje krat kmali; vendar so tako terdne nature, da jim odrezana ali odsekana glava ali rep včasih spet iznovega zraste. neprestano nahaja do skušnje, da maj hni vzroki rodijo velike čudovite dogodbe. Tako sem na svojem poto- Pomočkov zoper to škodljivo žival se svetuje veliko, vanji po Londonu slučajno naletel na velik prizor y na pa vselej je težava z njo. Pomočki, ki od rastlinja od vra čaj o polže pred posetvijo pomesati z živini apnom, namakati ga v gnoj- mojemu čuđenju. 80 seme prizor, ki mi je nekoliko razodel skrivnost in umet-nost narejanja bukev, in ki je mahoma konec storil vsemu nici s soljo zmešani in več takega, kar je slanega iu po duhu polžem zopernega; Nekega poletnega dne sem léno postopal po prostornih zemljiše na suho djati z odpeljanjem dvoranah britanskega muzeja, kar se samo v toplih dneh za močirno8ti, z napravo ozkih iu visokih ogonov; ob po greh šteti ne more, zdaj naslanjaje se na kako omaro rud-tokih naj se narede visoki stermi grabili br ez trave; — ninsko, z Prav je tako ga hvali ze zgodaj nadlegoval kar Falkenberg sedaj pa greva z njo na brezic, kteri moli ravno nad veliko Kar-lovško gospodično; vendar ni dobil nobene potolažbe. Přišel lovco. Tam hočeva gledati, ali bode nocoj přišel protivnik je vsaki dan v karlovski grad; Jelka se obnaša prav dvor- moje sreče. Ijivo proti njemu, al ogiba se vsega, kar se nježnih razmer • v serca tice. Po svetlih žoltakih je skoro zvedil, da je Jelka vi tezu šteberskemu obljubila svoje serce, in da on „Leander" ponoći obiskuje svojo „Hero". ko drug V Falkenbergovem sercu je začelo kuhati, in po so se mu mešale maševavne misli. glavi r> Za mene ne mara tako stare žlahne rodovine častivrednega strica za opata? y za me ne, kteri izhajam iz kteri imam devet árradov in Le čakaj ošabna kar lovška kri y svojo termo bodeš bridko plaćala! u Tako jadikuje mlad Falkenberg, potem pa stopi pred svojega strica, in mu reče: „Bodem šel na lov, da si raz-žaljeno serce malo ohladim; morebiti me ne bode več dní domů. Ne skerbite toraj za me: ute erjavci m sto drugimi priimki. Romar govori dalje: „Vi se,čudite, da se pritozujem zapustiti; če ne, po meni bi bilo". Kar koj sem mogel mesto čez Vaš tihi samostan; čujte, jez sem grof Palkenberg. r> Kaj 1 ali ta merčes Gotovo še nekteri med Vami so poznali opata Bernarda iz ta merčes nas bode povzame besedo vodja kaj S ospodaril? Permaruha! ce moramo vsi žlahnega srofovskega roda Falkenberškega. Jez sem njihov pasti do zadnjega, jenjali pa ne bomo. Vse vse, kar jih je unučič. --------o — ------c? o |7MUU V* U #JMU1J J v^U «j J VII J WH JJU 11 \J MUII1V« T KJ W KJ y IBM» J ■ Bilo je že pred tridesetimi leti, kar sem přišel iz v mlaki, morajo poginiti, pred ne bomo mirovali! Nak! C( svoje domačije na Nemškem svojega strica obiskat. V Loki Tako govori vodja. Vesel krik nastane na to, da ljub- še celó takrat. ko so sem vidil lepo hčer plemića Karlovskega in prosil za njeno ljanska okolica ne pomni še takega; ou ^ěU .„„.«v, « roko. Al zavergla jo je, ker je že ljubila viteza'Steberskega. se Krakovčani s Šiškarji tepli, ni bilo takega hrupa Gotovo med Vašim narodom se v • živi žalostna povest 5 da pa sem jez kriv smerti mojega takmeca. Pobegnil sem na se vé, to je bilo že zdavnej. Nemško; al z menoj je slo tudi zločinstvo, in me preganja noc in dan. Zidal sem cerkve za pokoro svojih grehov, molil in postil se, kakor najojstrejši pušavnik; al vest moja mi ne dá mirú. kaj. Zdaj se vsede armada po travi in jé in pije i da je pojejo i med drugimi tudi tista Marsikake „vinske" se od „vinskega brata". Vsi najboljši pěvci, tenoristi in basisti, me lepa nedolžna dusa Ona ni več na svetu se spravijo vkupaj, zazijajo in tako zapojó Jelka, Jelka, da bi ti prosila za morem popisati. Pesem se je tako-le glasila: .nU rk ^ 1_ 1__1____ v.___i_______1) T7K _ L _ 1 da jez ne 53 rečejo opat al ne obu- tako i pajte; naš Izvelicar je odpustil razbojniku na krizu tudi Vam bode odpustil, ako ste skesanega serca in imate pravo zaupanje v milost Božjo Vam je, kakor vidim, treba tople hišice iu hrane. Dokler bom živel na sveť. Zrairaj bom vince pil; Kadar bom pa mogel umreť. Kdor bo okolj groba šel, Spomnil se bo: Ta je bil vinski brat, Truplo v grob, truplo v grob, Pil ga je rad, u Firkelj na grob ! Ta je bil vinski brat. Pil ga je rad! Narod. » Nesita brata nesrecnega gosta sladkém petji zaspí armada. Samo razpostavljene v mojo hišo in oskerbita straže korakajo v nočni tihoti po taboru, da bi se sovražnik njegovo utrudeno truplo. Mi drugi pa pojdemo molit za ne priklatil in jih ne napadel. Pa kaj mislite? pokoj njegove duše". si?" ~ vpiie straža. Joi, čerua stvar se pres » stoj i?« Na božičevo pokliče romar častivrednega opata k sebi vpije straža. Joj, černa stvar se prestraši. kdo Pok" ? poči puška, in armada je koj po koncu. „Ali ga vidite, ali in jim reče: „Vidim, da se přibližuje konec mojih dnevov; ga vidite, špijona, ogledúha? Buzarada! zdaj mu bomo pomirite me z Bogom". ■ Af ---------" " -r- ----' J J- ----- —s - Podělili so mu sv. sakramente umirajočib. Sedaj pa naj se zgodi Božja volja !" kosti poravnali. Bomo že pokazali, kdo da smo mi. „Ala z nami a zdihne Fal vpije vojaštvo in vleče za vse štiri žabo sred kenberg n tabora. Tako so jo tepli potoma, da je bilo kar joj. Ona pa Prejmite to mošnjo cekinov in služite sv. maše raglja na vso moč, prosi in joka, pa mravljinci so terdega za pokoj moje bratu v Ehingu. jiše v blizini svojega strica!" uboge Hvala Bogu, duše, to pismo pa izročite mojemu serca. Zdaj ji pribriše eden eno za uho, drugi jo bercne in da bodem našel svoje poko- tretji prekucne. Tako neusmiljeno so res z njo ravnali, da se nekterim mravljincom celó smili. Kar pride vodja, kte- Ko Proti večeru je oznanil mertvaški zvon bistriški okolici, rega je nenavadni hrup zbudil, iu praša, kaj da je? da je grof Jorge Falkenberg umerl. Konec kratkoćasnice v listu 4. in 6. mu povejo je sodba naglo skllnjena. Zapové žabo v pre- Dnevnik" itd. Povedal mi je prijatel, da so te liste si ro vertano škatlo zapreti, in jo tù s sipanjem in z bodenjem doljubi deloma sami naročiti za kavarno, deloma jih tudi V • . • m^i t t t« * j t lé« < j **■». « a • V «• • « t * i V « • • v » » X mučiti. Nič bolj ni mogel mravljincom vstreči kakor s tem. Škatla je berž tù, in hajd ! z žabo va-njo. Reva je prosila, omisljuje kavarničar. Pričakujejo se tudi gosp Cakrovo 55 Slovensko" iz Novega Sada, ktera bode, kakor se nadjamo, pa mravljinci so leseni. Zdaj lazijo pri vseh luknjah v prav zanimiva za vse Slovane. Res vesela in zanimiva no-škatlo, in šipajo in grizejo nesrečno žabo, da po hudih vica za vsakega Slovenca mora to biti, kako navdušeni in mukah revno pogine uneti za národ svoj se zbirajo nadepolni mladi naši ju?o Dan se napoci. Armada stojí spet na bregu mlake, slovanski sinovi okoli mize, na kteri stoji hrana duševna iz Bojna tromba zápoje in boj se ponovi. Strel je tako strašen, raznih krajev jugoslovanskih. Serce mi je veselja bobnelo da se zvonik sv. Florijana trese, in Ijudje iz Kurje vaší ku- po persih, ko sem vidil tù pri eni mizici Slovence, ondi pri drugi brate Horvate, pri tretji Serblje, sopet pri drugi Istri- poma beze. Dim je tak, da se po beli Ljubljani kadi, kakor se bil pekel odperl. Strah prevzame hrabre „argonaute", jane in Dalmatince, pa vsi se prijazno bratijo in pogo Pa tudi žabe niso samo gledale, ampak streljale so v varjajo in le na eno rec mislijo: na napredek literature in mravljiše, da so cele verste padale. Tako silno so topovi izobraženje naroda svojega. — Da nismo slovenski mladenci teh in unih pokali, da se je drob zemlje stresal. Versta za pod krinko lepega spola prikovani, naj kaže še sledeča a versto pade, mravljinec za mravljincom se zveme kervavo novost: Zbralo se je družtvice Slovencov, Horvatov in v prah, žaba za žabo se stegne, kvaka za kvako pojema. Serbljev, ki se shajajo ob pondeljkih v „Lothringar-jevi Klanje in morenje terpí neprenehoma, in zmaga je zdaj pri teh ponove boj, napadejo žabe od vseh straní, in jih zbadajo s 5 gostivnici na „ Kohlmarkt-u" in popevajo mile nam jus:oslo » 5 zdaj pri unih. Lahki konjiki muhe, z oklepniki črnerli vanske. Imajo jednega „predsednika", ki za pošteno zabav ljanje skerbi, in jednega „chormeistra", ki napravlja k slo svojimi bodali. To pomaga. Zabe so premagane. Kar jih se venskim pesmam micne napeve. Tako se kratkočasijo pri i ali pri kupici rujnega vinca kozarcu „Švehatskega Lager-a ostane, se potopě v mlako. *esel krik zmage žadoní zdaj po hrabrih verstah mravljincov in junaških švadronih zvez- s popevanjem národskih in drugih lepih pesem, ter špricu nikov. „Zmaga je naša in vaš je beg" armada. vpije nadušena jejo nemškemu svetu, da tudi pesem slovenska je — krasna! Da se to početje ne spodtakne nad kakim kamnom, si je Ko pa brezštevilne mertve zagledajo, jih obiđe neznana pridobilo družtvice tudi policijsko dovoljenje. Zadnje dní tuga. Kako vse te mertve pokopati? mravljinci vodotoč Skopajo prebrisani preteklega mesca smo dobili tudi od dr. Agustinović-a do Ljubljanice, da voda iz mlake odteče in v jami tako narejeni hočejo zveste tovarše pokopati. Voda poznajo, v roke. Škoda, da izdane ^Prvince" v oni novi pisavi, ktero že menda „Novice" gosp vrednik ne odjenja od svoje misli, da le njegov list sam je s pravo pisavo pisani dnu. Mravlj inci zagledavši jih, planejo nad-nje, jih pomoré Ako bi pisal, kakor se pisejo navadno horvatski listi, gotovo odteče, in žabe, ktere so se sovražniku skrile, ostanejo na in vlečejo v Ljubijano za zid na prodaj i bilo je ravno bi njegov lepi namen veselo in lepo cvetje rodil. Tako pa v petek zjutraj. Zdaj pomecejo v globoko jamo razmesarjene si skoro nikdo noče naročiti tega časopisa in berž ko ne trupla ? jo zasujejo in nagrebejo visoko gomilo, in ustrelé mu borno krnalo sopet peli : „requiescat in pace!" Naj bi enekrat na čast rojakom, ki že tako zgodaj v hladni zemlji učeni gosp V • dr. Agustinović premislil kritiko o njegovi pi pocivajo. „ Živio mravljinci, živio zvczniki!" armada, in koraka med petjem in godbo domů. Žabji rod bi se po nj i obnašal! vpije hrabra savi, ktero je „Napredak" prinesel v i. broji t. I., in naj Kadar bom sopet kaj zanimivega je pokončan ; kar ga je ostalo, je prodan. Za zidom v beli v novičarsko torbico nabral, ne bom odlašal, Vam, ljube «Ljubljani ga prodajajo in kupujejo o idimo gledat. petkih ; če ni res i pa Tako je mravljinčeva dogodba končana. J. F. St. Novice" vse priobciti. Z $ Iz Dolenskesa. J. Bogom ! s lenskega je revšina taka, da se Bogu usmili ! V nekterih krajih Do- Lakota tare Iz Dunaj 11 Dopisi mnogo revežcv tako, da se jim ne godi nič bolje kakor susca. Q Prejmite, ljube „N danes nekoliko verstic iz serca cesarevine naše. Odkar je pust minil, imamo veliko manj zabav. Kurent je pokopan in ž njim noroglave zabave ^ V je ljudi m nog post! N se judje v zapirajo ; ; jav vere tukaj plesi so nehali, in akoi unim na Horvaškem in Isterskem, kterim so, kakor smo v „Novicah" brali, presvitli césar na pomoč prihiteli. Da bi se tudi na naše reveže na Dolenskem miiostljivo ozerli! Pričakovaje take vikše milosti, ki more saj nekoliko pomagati več revežem » položim danes dobrotnikom in do se endar pozná, da imamo brotnicam le milo prošnjo za eno družinico y ki lakote Vam pisati, kako se žurnalisti kavsaj in omedljuje. V neki stranski bajtici, v ktero sneg in burja w w U° tudi ne kako visoke gospode goljufe piše, na spodnjem Dolenskem, že več mescov troje bolnih to X povejo tako dunajski časniki ! Priobciti oseb, med njimi tudi majhen otrok, kruhka prosi; zdi pa Vam morem za nas Slovence veselih reci. V nedelj 4 hujejo in ječijo kakor revne duše v vicah. Ko so bili zdravi, t m smo imeli prijazen dan; pomladanska sapica se je so si le s tem življenje* obranili, kar so si z rokami pri dolga bolezen jih tako silno terpinči, da jim je ze razlivala po obnebji in mikalo nas je vse zelo, iz izbic služili; zleteti in se sprehajati pod milim nebom. Zadenem jo tudi več telesnih udov pokvarila, in res! obupati bi jim bilo v jez z nekim prijatlom v „Prater" ko sem se nadihal tako žalostném stanu, ako bi se z vero ne tolažili. Sosedje pomladanske sape in je začelo se že mračiti, so me noge njih so jim ubogajme dajali dokler so sami kaj imeli > al jele že boleti in v želodcu se je unela želj ki jo tudi nase slovenske mamice, tetke in babice tako rade serkajo, namreč mami sprehajoče po kavi. Gnalo me je naprej med tru po neki pijaci, zavoljo lanske slabe letine so zdaj že sami v takošnem po- manjkanji, da jih z milošnjo še dalje podpirati ne morejo. teh vpijočih betežnikov: „pomagajte! usmilite se Mili glas se gospode skoz „Já » ski kanal v město, in ne vem » Wollzeile v „Bader-jevo u zeile" in čez do- nas!" je pisatelja teh verstic (dušnega pastirja) tako v serce , zabredel sem v ganil, da se ne more dalje zderžati, da bi miloserčnih do-kavarno. Pa kako se je razve- brotnikov in dobrotnic, kteri so že večkrat revežem svoje i kako selilo moje serce, ko zagledam tukaj mnogo mojih znancov dobrotljive roke odperli, ne poprosil rekoč: Usmilite se iih! in nadepolnih naših mladih pisateljev! Vsedem se k njim; usmilite! saj se bo tudi usmiljeni Jezus vas usmilil! Mili oni pa so jeli mi marsikaj o naših slovstvenih stvaréh pri- dar pa, če je tudi še tako majheu, prosim čast. vredništvu povedovati. Najbolj radovalo pa me je, da sem našel na „Novic" ali pa „Danice" izročiti. .Ako bi pa kak duhoven kaj darovati, je prošen po- mizi nase jugoslovanske časnike „Novice", „Slov. Glas ali drug dobrotnik hotel berze nika , „Danico , „N N Napredak" darski list"' „Katolički list ", „Glasnik Dalmatinski", „Srbs Gospo- slati po pošti do Novega mesta poste restante z na pisom J. y s Iz ua Notraiijskem. „Novice", ki rade na- je bil res tako slab za polje, da ni čuda, ako bi se ozimina znanjate svetu slavne delà, povejte tudi nekaj od tacih, za mogla zdaj nadomestiti z jari no; al kakošna nesreća bo ktere imajo biti posebno Pivčani hvaležni. Dobroznani to spet za kmetijstvo, ktero si že več let ne more na bolje gospod Janez Kalister, Slavničan po rojstvu, zdaj v pomagati. Sv. Gregor — pervi pomladanski dan po kmečki Terstu stanujoč, se je do svojih ubogih rojakov z milim prati ki nam je prinesel 9 8 top i nj mraza! Za z god nj o sercom in dobrotljivimi rokami obernil. Naredil je uamrec sadje je sicer to vreme dobro, da zaderžuje v drevesih 6. dan t. m. dva zavoda ali dve štiftengi: 1750 gold. je v 4 y2 percentnih obligacijah v povzdigo živi u orej e, 1750 gold, v ravno takih obligacijah pa v pospeh sadjo-reje za slavinsko faro naložil. Na dan sv. Janeza Ne-pomučana se bo vsako leto iz obrest (čiužev) podarjenih obligacij 50 svitlih tolarjev po goldinarji in pol nov. dn. v je oklical deržavni zakonik zastran pomnoženja der-S la vin i med najboljše živinorejce, v sv. Marjeti pa žavnega svetovavstva. Pervi pateut določuje, da se ravno toliko in ravno tacih tolarjev med najboljse sadjo- sedanje deržavno svetovavstvo bo pomnožilo: z nadvojvodi cesarskimi, višjo duhovno, vojaško in civilno gospodo in pa prehitro poganjanje Novičar iz domačih in ptujih dežel. Iz Dunaja. Dva nova cesarska patenta od 5. t. m. r ej c e tudi v Slavini tako razdelilo, da bo najboljši živino in sadjorejec 20 tolarjev, pervi za njim 10 tolarjev dobil, z 38 poslanci deželnih zborov, ki bojo kot izredni sveto- čvetero druzih najboljših za temi bo pa po 5 tolarjev pri vavci brez plaćila od časa do časa poklicani na Dunaj v vsaki delitvi přijelo. Razdelilo se bo tako vsako leto 50 deržavno svetovavstvo, kjer se jim bojo v posvèt izročili: tolarjev ali 75 gold, med take gospodarje,- ki so najboljse deržavni dohodki iu stroski za prihodnje leto, pretres der- junice izredili, 50 tolarjev ali 75 gold, pa med najboljse žavne rajtenge preteklega leta in pa deržavnega dolgá, sadjorejce slavinske fare. Na noge toraj, slavinski farani, imenitnise osnove novih ces. postav in pa predlogi deželnih sreća • v V vas isce, poprimite se živino - in sadjoreje! Casi so zborov; sami po sebi kake nove postave sprožiti pa ne že zdaj hudi, se hujši utegnejo priti! Zaslužka čedalje bolj smejo. Od deželnih zborov izvoljeni in od Njih Veličanstva pomanjkuje. S živino- in sadjorejo zamorete sebi in svojim poterjeni svetovavci ostanejo 6 let v tem opravilvu ; vsi otrokom k časni sreči pripomoći ali vsaj se tudi v hudih drugi so izvoljeni za vse žive dni. Kako imajo deželni letinah pošteno obraniti. Pog lejte, koliko lepih krajcarjev si zbori voliti svoje poslance v ta zbor, bo pozneje določeno. pridni sadjorejci košanske doline za samo sadje vsako Ogerska dežela jih bo poslala 6, Ceska, Galicija, Erdeljska j i leto pridobijo, v tem ko vi le tožite, da ni nobenega za- Tirolska z Vorarlberško vsaka po 3, Lombarško-Beneška služka ali da so slabe letine, zraven pa svoje gmajne puste Horvaška in Slavonska, Avstrija pod Anižo, Marska in pušate. Kdaj nek se bote že zdramili in bote jeli gmajne Serbska z temeškim Banatom po 2, vse druge dežele pa deliti, iz svojih lastnih delov pa potem senožeti si naprav- le po enega, teržaško mesto tudi enega ljati, ali jih saj z sadunosnim drevjem nasajati? Ce vas pa Ker pa dezelui zbori (deželue namestnije) še niso ustanovljene, in ker ima pervi zbor pomnoženega deržavnega svetovavstva že prihodnjega mesca maja biti, da bo po cesarskem jih morete za premije dobiti? O pač se ne morete dosti ukazu se posvetoval o deržavnih dohodkih in stroških za sadje ki ga bodo še le vaši otroci ali unuki ozivali, dosti ne mika, ali vas ne bodo svetli sreberni tolarji mikali, ki svojemu verlemu rojaku zahvaliti, da vas k pridni živino- leto 1861, bo presvitli Cesar sam izvolil svetovavce iz ražin sadjoreji tako močno spodbada. Ravno ta dobri gospod ličnih dežel, ki se mu bojo po njih stanu in njih lastnostih je tudi lani in predlanskim za olepšanje svoje rojstne farue za to pripravni zdeli. — Vradni dunajski časnik „Wiener" cerkve po 50 gold, pripomogel, in kakor on je tudi usmi-Ijena gospá leta 1858 zavod ali štiftengo naredila, po kteri ubogi koške in slavinske vaši Zeitg. u pravi y da ta patent zaznamuje „zadnji kamen" no vega deržavnega poslopja, kterega podlaga bojo županije po po 26 gold. 25 kr. n. d. novi osnovi, vmes pa deželne namestnije. vsako leto dobivajo; zdaj pa je namenila v čast Božjo in Cesarski patent od 26. p. m. oklicuje novo postavo ljudém v zaslužek v Ko ča h namesto dozdanje premajhine zastran burz in mešetarstva za blago, ki bo moč poddružinske cerkve novo vecjo zgolj na svoje stroske po- zadobila 1. dan prihodnjega mesca in je veljavna za vse staviti. „Bog plati gospodu in gospé tolike dobrote!" — cesarske dežele razun vojaške granice. Burze so shodiša doni iz sere slavinskih farauov, s kterimi sta si pri njih ali zbirališa tergovcov ali pa mešaterjev, kjer se barant i najdražji spominek postavila. A. P. za to ali uno blago. Take shodiša so za kupčijstvo Iz Ljubljane. Gosp. Fr. Cegnar nam je pisal, da se imenitne. V našem cesarstvu so dosihmal le 3 take burze: njegove pes m i že tiskajo in sicer v Celjovcu pri Leonu; na Dunaji, v Terstu in v Benetkah. Na Dunaji je zraven burze za blago tudi burza za dnar, ktera, kakor zapisnik v kakih 6 tednih bodo gotove. Naročnikov se je nabralo okoli 700. V posvećenje Radeckovega spominka, ki se „kursov na Dunaji u kaže bo v Ljubljani odkril na sv. Jožefa dan, so nemške bukvice nikov barantá z obligacijami vsaki dan razun nedelj in praz-in drugim papirnatim dnarjem. ravno na svetio prišle in se vezane v vseh tukajšnih buk- Po novi postavi se si^ejo vprihodnje v vsaki deželi v varnicah kakor tudi v bukvoveznici Gerber-jevi po 20 kr. poglavnem mestu pa tudi v drugih za kupčijstvo imenitnih mestih, kjer je kakošna kupčijska zbornica, take burze za , nad kterimi ima deželno poglavarstvo čuti. Krain und Radetzky", blago napraviti nov. dn. dobivajo pod naslovom: , spisal dr. H. Costa. Donesek teh bukvić, ki popisuje raz mere slavnega maršala do krajnske dežele od leta 1797 do Nova postava določuje vse ua drobno, kar se tiče burzne njegove smerti, bo gosp. pisatelj podari! zakladu krajnskih naprave > invalidov. Gerde reci gazijo zdaj na dan, ktere kazejo 5 da Iz Ljubljane. Tukajšna cukrarnica, nekdaj zlo sloveča, smo imeli v poslednji laški vojski res nesrećo na vse strani, ki je predlanskim pa na kant prišla, se pod poprejsnim go- Ne le da smo zgubili vojakov in deželo, še hude goljufije so se godile v oskerbníi armade z živežem in drugimi po- ces. podmaršal baron Eynatten trebsinami. Priča tega je spodarstvom menda ne bo več začela, čeravno je na novo spet sozidaua in z mašinami oskerbljena; uradnikom in drugim je bila unidan služba s trimesično plačo odpovedana. kteremu je bilo v lanski laški vojski celo oskerbništvo Ako se ne bo cukrarnica kak drugač začela, je to največja armade izročeno in ki je to opravilo tako nezvesto oprav nesreća za delavce, ki imajo veliko otrok, kruha pa malo. — Od več krajev slišimo, da z o zim in o na polji žalostno stojí, zlasti reží se tu in tam celó nič ne vidi. Da bi se le stari prigovor „Božični dež pride po rež" letos povsod ljal J da se je ponoći od 7. do 8. t. m. v záporu sam obesel z motozom, ki ga je od svoje ulanske uniforme odparal. Ze dolgo dolgo je letil sum na-nj, da je cesarsko kaso strašno pravijo za več kot 1 milijon goldinarjev okradel i al ne spolni!! Začetek letošnje zime, pa tudi včs nje pretek tako zvito je svojo goljufijo opravil, da ni ne le po vojski 88 se posebno pohvaljenje přejel, temuč da se je, ko se je na Cavour to štreno izmotala, zdaj radovedno vsak pričakuje. Dunaji le od dné do dné več šepetalo od grozne sleparije, Turinski časnik pravi, da 14. dan t. rn. bo srednja Italija se celó prederznil s a ni k vojaski sodnii iti, in je terjal, s Sardinijo zedinjena, in potem naj pride tr laso naj se njegovo opravilstvo v laški vojski podverže preiskavi. se je ^■■^^■^HKHH^M^H^M UH HH tudi zgodilo. vanje Sa voj ce v in Ničanov na versto, kteremu se pa r Kmali pa se je po natanjcni preiskavi kakor smo gori rekli, francozka vlada še zlo zoperstavlja. Ker se bojí, da bi ji ne spodletelo, terdi, da ima od leta goljufij kriv, in zato so ga za najdlo, da je mož velikih perli; v záporu pa je, kakor smo gori rekli, sarn konec 1793 že pravico do Savoje. — Tako stojé zdaj te reci. storil svojemu življenju. Preden se je obesel, je pisal pismo, 1. aprila ima cela sardinska armada za vojsko priprav v kterem hudo razžaljenega cesarja za odpušenje prosi in ljena na nogah biti; minister vojaštva je razun unih 27 jih je za vojsko pred enirn tednom prejel, zdaj marsikaj odkriva, kar bo lue prizgalo zvediti se vec ne zvestnikov, ki so ž njim vred veliko sleparstvo uganjali. In že so přetekli petek zaperli pervega vodja dunajské milijonov, ki spet dobi! novih 12 milij. frankov. velike vlade k vsemu temu, se se zmiraj nic ne ve; v angležkem deržavnem zboru se začenja misel izbujevati, da Kaj pravijo druge • * kreditnice in sicer zlo imenitnega žl. gosp. R i c h t e r - j a, kar sum izbuja, ker je bila v lanski laški vojski kreditnica bi se ne splačalo, zavoljo Savoje vojsko začeti s Francozom. od vlade same izvoljena, naj pri nakupovanji provianta in dru- zih potrebšin vladi pomaga, da Richter Iz Rima. „Armonia" piše, da rimska vlada pripravlja berž ko ne utegne memorandum v podobi pastirskega lista, v kterem sardin deleznik biti velike baron Eynatten-ove goljufije. Kreditnica skemu kralju žuga z izdružbo (panom), ako si prilasti Ro sama pa ni pri teh hudodelstvih nikakor zapletena, ker berž magno Kakor leta 1848 ne sme nobeden v Rimu očitno ko je zvedila, da so njenega vodja zaperli, je očitno raz- cigar kaditi; kdor kadí, ne veljá za pravega Laha in ni glasila, da so vse nje opravila v najboljem redu, in če je napada varen, nje pervi vodja (ki je imel službo s 40.000 gld. na leto) se kakor koli pregresil, je to vse sam na svojo roko storil. Vse pazi zdaj na to, kar bojo daljne preiskave še na dan Napolitansko. Vlada je zasledila zaroto, ki je hotla 1. dan t. m. punt vneti. 100 takih ljudi je dala zapreti. Serbija. Popotni iz Bosne pripovedujejo, da na več prinesle in koliko druzih deleznikov se ima ta velika goljufija. krajih je turška armada se pomaknila do meje serbske. 1 a t V i § t « 1 • « mm • -a. - . _ _ ma 8. dan t. m. so prišli judovski poslanci iz Ceskega, Od druge strani se piše, da ste francozka in angležka serbske Vojvodine in Banata se zahvalit Njih Veličanstvu vlada sultanu obljubile, mu varovati njegove pravice do za podeljene posestvine pravice. Serbije in Moldave in Vlahije, ako bi se utegnil tukaj kak Da francozka vlada res ni V pervi polovici letosnjega solskega leta je bilo na vihar vneti zoper Turčijo. v . V V ^v /X rv V ^ . . , . A « ^ ____ dunajském vseučiliscu 2500 ucencov: 211 bogoslovcov, 1066 dobra serbski, se vidi iz tega i da francozki konsul ob godu pravoslovcov, 535 ucencov zdravstva, 240 pa modroslovja; kneza Miloša 3. dan t. m. ni okinj svojega stanovanja raz apotekarskega se jih je učilo 133. Iz Tersta. Časnik „Osserv. Triest." je razglasil pa stirski list od 19. p. m., v kterem svetli veliki skof in knez goriški z nadušeno besedo zagovarjajo pravice papeževe. Koroško. V Celovcu je umerl 6. dan t. m. visoko- učeni baron G. Ankershofenv 65. letu svoje starosti; zlasti za zgodovino koroške dežele si je rajnki pridobil velike zasluge. světlil; ljudstvo je bilo vse šipe pobilo, ako bi uhranila. bilo za tega voljo tako hudo , da mu bi ne bila serbska policija tega stari Odperto pisemce g. A. B. na Gorenskem: Spet ste po svoji navadi zamermrali, da so „Novice4,4 opustile naznaniti. da sa ob novem letu ob veljavo prišli. Al, dragi naš go dvakrajcarji dernjač! spet ste jo napćno zagodli. Vzemite" 31. list lanskega leta v roke, beríte , kar stoji zapisanega na strani 237 v versti 24 Ogersko. V Kun-Szent-Mikloškem okraji so zasledili in 26. od spodej, in vidili bote, da „Novice" nićesa ne pozabij družbo 10 do 12 ljudi, ki so bankovce ponarejali. Bankovcov po 5 gold, so že nekoliko med ljudstvo spraviJi, in ravno so začeli plošo napravljati za ponarejanje bankovcov po 100 gld. Galicija. V Krakovi se je snidlo unidan 200 kmeto- , 25 > poved ati . kar je ljudém treba vediti. Desetkrát se pa le v mlinu go- vori. Ako kratkega spomina, da pozabite P brali, damo f 4 v debelo. vam ta-le svet: Na hišne duri zapišite si s k cesar želite, da ne pozabite; samo to varite, da Vam kdo napiska ne izbriše, sicer bi bile spet V) Nov tega krive in nazadnje bi Vam vavcov, ki so se posvetovali o. napravi asekuracijne mogle še one škodo pozabljenih reci povraćati družbe zoper ogenj za Galicijo. Izvolili so odbor, ki ---- naj osnuje postave in đovoljenje prosi za napravo nove asekuracije. 10. marca I860. Kursi na Dunaji Laško. Minister Cavour je odgovoril v novem denarji. na zadniič j omenjene pismi francozke vlade. Mirno dokazuje Napoleonu, da se sardinska vlada ne more zastran srednje Italije v to udati kar francozka od nje terja. „Ljudstvo naj Deržavni zajemi ali posojila.lDruge obligacije z lotrijami. 0 obligacije od leta 1859 Kreditni lozi po g. 100 . g. 102. novem dnar. po 100 g.g. 65.2514 '/2 °/0 Teržaški lozi po 100 „ 127. posojilo odi. 1854 5° o Donavsko-parabrod samo odgovori, cesar želi, in kar bo ono reklo, temu Y0 metalike se sardinska vlada ne more in se tudi ne sme zoperstaviti. Ako ljudstvo srednje Italije reče, da hoče združeno biti 4 «4 °/ 4°/ o 0 z Sardinijo, bo sardinska vlada ta fflas sprejela u to je, tudi z o p e r voljo francozke vlade. Zavolj Savoje in Nice je Cavour, ki je blezo tako prebrisana glava kakor Napoleon, cesarja lepo s hvaležnostjo sardinsko pomazilil, potem pa spet rekel: „Tudi to ljudstvo naj samo izgovori, česar želi, in če reče, da se hoče od nas odcepiti, kar nam ne bo bomo zoperstavljali zoper voljo njegovo 2 % °/( 1% r> r> V) » 5 5 V) r> V) v V n 61. 54. 41. 35. 60 501 ski po g. 100 5) r> V) 103. 84. 38.50 Knez Esterhazy. po g. 40 Knez Salmovi po g. 40 Knez Palfyovi po g. 40 „ 39.50 Knez Claryovi po g. 40 „ 13.501 Knez St. Genoisovi po g. 40 „ 37. 37. Obligacije zemlíšn. odkup dolnj KnezWindischgrâz.po g.20„ 22.50 Grof Waldsteinovi po g. 20 „ 27.75 alst^anske g. 89.50|(j<™f Keglevičevi po g. 10 16. gerske...... 72.25 Budimski po g. 40 „ 37.25 ljubo, se vendar ne u 5 ° 0 horvaškein slavonske „ 70.50 Denarji. yokrajnske, štajarske koroške. istrijanske n Da ta odgovor Napoleonu ni nic po volji, je ocitno, in gotovo je, da so v Parizu zlo hudi na Cavour-ja. Kakošen Deržavni zajemi z lotrij 86 Cesarske Krone . . Cesarski cekini . . Napoleondori (20 frankov) „ 10.63 g. 18.15 6.27 tern v peti je francozki vladi tista Cavour-jeva beseda: Zajem od leta 1834 po 250 55 ljudstvo naj samo govori, česar želi" se vidi iz tesra ts da je kmali potem přisel v francozkem časniku „Constitut." sostavek, ki si prizadeva dokazati, kdaj je glasovanje ljudstva na pravém městu, kdaj pa ne. Kako bota Napoleon in Dohodkine oblig, iz Komo „ „ „ 1834petink. „ „ „ „ 1839. . .„ „ „ „ 1839petink. „ 4°/0 narodni od leta 1854 „ 390 390 123 120 Souvraindori . . . Ruski imperiali Pruski Fridrikdori Angleški souvraindori 104.501 Louisdori (nemški) 25 Srebro (ažijo) . r> » » w r> Y) 18.35 10.82 11.30 13.30 10.82 32.75 Odgovorni vrednik: Dl Janez BleiweiS. Natiskar in založnik : JoŽef Blaznik.