Posamezni izvod 1.39 šil., mesečna naročnina 5 šilingov.
V.b.b.
Izdajatelj, lastnik in založnik: Dr. Franc Petek, Velikovec. — Uredništvo in uprava: Celovec-Klagenfurt, Gasometcrgasse 10, telefon 56-24. Glavni urednik: Franjo Ogris, odgovorni urednik: Lovro Potočnik. — Tiska: Založniška in tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec-Borovlie. — Dopisi naj se pošiljajo na naslov:
Celovec-Klagenfurt 2, Postfach 124.
Letnik XII.
Celovec, petek, 20. september 1957
Štev. 3» (803)
Naše mnenje h komentarjem tiska
Ob osnutku izvedbenega zakona k členu 7 Državne pogodbe
veda ne morejo in nikdar ne bodo' mogli razumeti, moral pa bi to razumeti član vlade demokratične Avstrije, ki se ima za svoj obstoj zahvaliti prav zmagi demokratičnih sil nad fašističnimi silami osi.
Menda ne bi škodovalo, če bi se vsaj malo poglobil v to dejstvo tudi gospod vojni minister Graf. Potem bi njegovi komentarji ne mogli biti tako- krivični in enostavni, da je, kdor enostavno' ne ploska navdušeno k neki, tudi nepoznani rešitvi, kratkomalo »veleizdajalec«. To nikakor ni izraz plemenite miselnosti in smo lahko' veseli, da ne vladajo nad nami več grofje, kot nekdaj, ko SO' lahko delali s svojimi podložniki kar so hoteli. Vemo-, da so' nas ponekod že tedaj preseljevali, kakor nas je pozneje Hitler. Toda mi smo
Po merjenju sil v Zahodni Nemčiji
Nedeljske volitve' V Zahodni Nemčiji so mimo in treba je ugotoviti, da so potekle brez Večjega presenečenja. Zmagali sta obe najmočnejši stranki — Krščan-sko-demokratska zveza kanclerja Adenauerja ter Socialdemokratska stranka — ki sta obe povečali število svojih poslancev za 26 odnosno' 16 sedežev. Krščanski demokrati (CDU in CSU) so dobili 14.998.75<- glasov ter bodo imeli s svojimi 270 mandati absolutno Večino' v novem parlamentu, za socialdemokrate pa je bilo oddanih 9,490.726 glasov in so si s 169 poslanskimi mesti zagotovili v' parlamentu dobro tretjino. Vse ostale stranke soi ostale brezpomembne in sta si poleg zgoraj imenovanih le' še Svobodna demokratska stranka z 41 in Nemška stranka s 17 sedeži zagotovili mesto V zakonodajni skupščini.	,,
Izid volitev je jasno' pokazal, da se tudi Nemčija, nagiba, k: dvostrankarskemu režimu in da postajajo' Vse ostale grupacije Vedno bolj brezpomembne. Njihov delež na oddlanih glasovih niti ne zadostuje za tako imenovano' tretjo' silo-, ki naj bi pomagala odstranjevati nepremostljive prepade med vladno in opozicijsko stranko1. Prav tako pa so' volitve pokazale, da je Nemcem; mnogo bolj pri srcu sedanji »gospodarski čudež« kot pa razna vprašanja zunanje in svetovne' politike; pri tem so' celo1 pripravljeni, da se vsaj začasno odrečejo izgledom na; zopetno združitev obeh nemških dlržaV.
Poljsko-jugoslovansko sodelovanje — prispevek
k napredku in miru
se vrnili, ker nismo več podložni, marveč hočemo biti enakopravni med enakopravnimi. Brez pridržka in oklevanja lahko poudarimo' svojo lojalnost državi in smo jo že dokazali v času, ko SO' zaradi svojega nacionalističnega navdušenja za veliki rajh razni »domovini zvesti« in »Heim ins Reich-kehrerji« in še mnogi drugi nanj oi popolnoma pozabili. Ministra Grafa pa bi opozorili še na prelito kri na raznih frontah v prvi svetovni vojni in v gozdovih v drugi svetovni vojni. Če danes torej zahtevamo le te pravice, ki smo si jih sami priborili in so' nam jih dali v znak priznanja našega doprinosa za zmago' demokracije in miru, je to bore malo in se čudimo, da nas zaradi tega minister dolži veleizdaje. To brez dvoma ni niti demokratično' niti pravično!
Torej v bistvu tudi nedeljske volitve niso spremenile ničesar na razmerju sil v Zahodni Nemčiji. Tol zveni tudi iz; prvih izjav, ki sta jih po volitvah dalal voditelja obeh Velikih strank, Adenauer je z: zadovoljstvom ugotovil, dal je s tem za nadaljnja štiri leta zagotovljeno' nadaljevanje dosedanje z.ahodnonemške zunanje politike ter odklonil Vsako možnost za sodelovanje s socialdemokrati v vladi. Ol-lenhaue-r pa je poudaril, da bo' SPD z dobro' tretjino mandatov V parlamentu lahko' preprečila spremembe ustave1, če se z njimi ne bd strinjala;.
Svetovna javnost izid nemških volitev še vedno živahno' komentira in je značilno!, da je' tudi na Zahodu mnogo' glasov, ki svarijo pTed nevarnostjo', kakršno' lahko pomeni absolutna večina Adenauer-ieve stranke. Posebno skeptični so' v Londonu, kjer V zvezi z izidom. Volitev govorijo tudi oi Hitlerju, o' »Fiihrerju«, o' »odločnem možu« ter o! usodni značilnosti nemške preteklosti, ki pomeni zgodovino' gospostva! enega, moža! in ene stranke'. Nekateri pa odkrito pravijo', da pomeni, Adenauer zlasti poi zmagi njegove stranke nevarnost za demokracij oi. Resnično' navdušenje kažejo dejansko le v Ameriki, kjer izjavljajo, da krepi Adenauerjev uspeh upanja na, povečan ameriški vpliv v Evropi, posebno pa pomeni njegova zmaga pridobitev za Atlantsko' zvezo, v kateri igra glavno' vlogo Amerika.
Tudi do danes pristojne oblasti še niso smatrale za potrebno, da. bi dale ministrski osnutek na vpogled neposredno, prizadeti manjšini. Kljub razočaranju, da nas Vzlic lanskoletni obljubi, da bomo letos januarja; ponovno, klicani na razgovor Hlede vprašanja uporabe slovenskega Uradnega jezika pred sodišči, in drugi obljubi, da bomo pred, zakonitim, ukrepanjem prejeli nas zadevne osnutke »ex-Pressis- verbis« na, vpogled, še čakamo,, ker enostavno ne moremo- Verjeti, da bi ministri ne držali svoje slovesno- dane besede; to tembolj, ker so se pri razgovorih ob naših dvomih izrecno- sklicevali na Vrednost častne besede moža!
Zato nam tudi danes šei ni mogoče zavzeti stališča k osnutku, ki naj bi rešil življenjska vprašanja našega ljudstva. Danes le nekaj ugotovitev k raznim postavljanjem in komentarjem tiska ob osnutku.
Skoraj brez izjeme je tisk pozdravljal osnutek, da upošteva zahteve večine in da, je torej večina zmagala. Resnično čud-Uo mora izgledati po tem osnutku »zaščita mani šine«, če je z njim dosegla, svoje težnje predvsem večina. Mislimo, da je k tem ugotovitvam vsak nadaljnji komentar odveč in nepotreben, ker je taka »zaščita manjšine«, ki zadovoljuje- šovi-uistične težnje večine, pač nesmisel, kakor je nesmisel, da osnutek zakona v zaščito manjšine okmjuje manjšini pravice, ki jih je do sedaj imela in spreminja dosedanji položaj manjšine na slabše. Zgolj ti komentarji tiska jasno- povedo, da °snutek v bistvu ne more biti v redu. »Manjšinska zaščita« je namreč po svojem bistvu zaščita manjšine proti Večini, da prepreči krivice s strani večine s številčnim preglasovanjem.
Prav zaradi tega so tudi vsi načrti o Uekem glasovanju, ako jih vsebuje osnutek, nesmiselni. Če bi se namreč dalo Manjšinsko vprašanje rešiti s formalno-demokratičnimi sredstvi, bi bila mednarodna zaščita nepotrebna. Tako pa je bil člen 7 sprejet v Državno- pogodbo- v zaščito avstrijskih državljanov slovenske in hrvat.ske narodnosti v krajih, kjer so sko-zi stoletja avtohtoni ne glede n.a njihovo število-. Vsaka drugačna interpretacija bi kila nesmiselna,, ker bi recimo »definicija Manjšine potom glasovanja« pomenila le Uovo potrditev germanizacije in ne bi bila luščita manjšine marveč nagrada večine 29 njeno' nedemokratično- raznarodoval-n°' dejavnost.
Čudimo se, kako je mogla vlada v našem primeru nastopiti prav isto pot, kakršno- uporablja Italija napram avstrijski Manjšini v Južnem Tirolu. Saj je tudi tam dalija mnenja, da je rešila Pariški spora-M^M z nekimi dekretiranimi odloki brez sporazuma s prizadeto manjšino- samo. Prav v tem je spor med italijansko vlado M Južnimi Tirolci. Jasno-, da tudi mi ne Moremo biti zadovoljni z dekreti, ki hočejo rešiti naše vprašanje brez nas in Mimo nas. Sicer sta FPOe-jeVski tisk in zhačilno tudi državni sekretar dr. Gschnit-Zer mnenja, da našega vprašanja ni moleče primerjati z južnim tirolskim, ker Se je na Koroškem izvršilo- glasovanje, v kužnem Tirolu pa ne. Mo-rda velja, to za ieto 1920! Ne velja pa to za drugo- svetovno vojno-. V tej je bil vsak narod postavljen pred plebiscit, ali stoji proti fašistični diktaturi na strani demokratičnih s’l ali pa se bori z, nacifašističnimi silami Proti zaveznikom. Mislimo-, da smo- koroški Slovenci ta plebiscit, ki ni bil le ple-Mscit papirnatih listkov marveč plebiscit krvi, častno prestali in je prav člen 7 o-fi-Melno priznanje zavezniških sil za to našo castno- odločitev. Tega bivši nacisti s,e-
V dneh od 10. do- 16. septembra se je mudila na obisku v Jugoslaviji partijska in vladna delegacija Poljske-. Na čelu delegacije sta bila prvi tajnik poljske združene delavske stranke Gomulka, in predsednik poljske vlade Cyrankiewicz,.
Poljskim gostom je jugoslovansko1 ljudstvo povsod, kjer so se ustavili, priredilo-nadvse- prisrčen sprejem. V Beogradu, Ljubljani in Zagrebu so se zbrale nepregledne množice in izražale čustva! tesne povezanosti in iskrenega prijateljstva, ki druži bratske- narode Poljske in Jugoslavije. Teh vezi, ki so! se še- posebno o-kre-piie na temelju podobne usode V pretekli vojni, odločne in žrtev polne- borbe narodov o-beh držav proti tujim okupatorjem ter povojnih naporov za soCialistično-družbenO ureditev niso- mogle zrahljati niti težke preizkušnje-, ki sol jih morali prestati narodi Jugoslavije in Poljske v obdobju pO zloglasni kominformski resoluciji.
Po letih ločitve- smoi se ponovno- srečali! kot stari prijatelji, povezani s' skupnimi cilji izgradnje socialistične družbe, je poudaril Gomulka v svoji zdravici v Beogradu. Predsednik Jugoslavije Tito pa je pot obsežnih razgovorih, ki so- se- vršili na Brionih med najvišjimi predstavniki Poljske in Jugoslavije poudaril, da bo to srečanje močne prispevalo! k sodelovanju med socialističnimi deželami, da bodo iz teh razgovorov izvirajoči odnosi utrdili socialistične in napredne sile- na svetu in da bodo hkrati Velik doprinos k Vztrajni borbi obeh držav za ohranitev miru in mednarodnega sodelovanja na, podlagi miroljubnega! sožitja in enakopravnosti.
Iz obširne skupne deklaracije-, ki sta jo podpisala ob zaključku obiska Gomulka in Titol, je razvidno, da sol se jugosloVan-skorpoljski razgovori nanašali na vprašanja! nadaljnjega razvoja jugoslovan-sko-poljskih odnosov, na najvažnejše- probleme mednarodnega položaja in na pe-
Ob obisku zveznega prezidenta
Kakor smo že poročali, bo zvezni prezi-dent dr. Scharf jutri in pojutrišnjem uradno- obiskal našo- deželo. Razen gotovih meščanskih političnih krogov, ki jim obisk najvišjega predstavnika naše države ni všeč, se vse demokratično- prebivalstvo-Koroške veseli tega obiska in bo zveznega prezidenta nedvomno- radostno pozdravile in iskreno- sprejelo.
Tudi slovensko ljudstvo- na Koroškem, zlasti pa vsi napredni koroški Slovenci pozdravljajo prihod visokega gosta v zavesti, da so p« svojih močeh doprinesli svoj delež k njegovi izvolitvi na najvidnejše in odgovornosti polno- mesto v državi. Zvezni prezidemt nam je dobrodošel kot najvišji čuvar ustave in demokratične zakonitosti ter pričakujemo, da bo tudi v vprašanju naših v členu 7 Državne pogodbe zasidranih pravic, ki jih prav sedaj skušajo- reševati mimo nas in naših življenjskih interesov, zastavil svoj vpliv, da se ustavno in mednarodno zajamčene pravice ne bodo sprevrgle v novo krivica.
V tej zvezi bi tudi izrazili željo-, da bi bila dana zveznemu prezidentu ob njegovem uradnem obisku na Koroškem možnost, da se pobliže seznani z življenjem in težnjami našega ljudstva in njegovo zaskrbljenostjo- za enakopraven obstoj.
reča vprašanja mednarodnega delavskega gibanja ter d!a je pri presoji vseh teh problemov prišla do izraza skladnost stališč obeh delegacij.
V prvem delu deklaracije se Poljska in Jugoslavija zavzemata za najširše sodelovanje- med narodi, za razorožitev, za prepoved atomskega! orožja, za združitev obeh Nemčij v miroljubno- in demokratično državo ter za priznanje dokončne poljsko-nemške meje na Odri in Nisi, za sistem kolektivne varnosti v Evropi, za prenehanje pritiska in o-dpravo kolonialnih metod v deželah Azije in Afrike, za mednarodno pomoč nerazvitim deželam ter za okrepitev avtoritete Organizacije združenih narodov pri poravnavi mednarodnih sporov.
K Vprašanjem mednarodnega delavskega gibanja podčrtava deklaracija koristnost prijateljskih stikov m.ed komunističnimi in socialističnimi strankami ter medsebojnih posvetovanj in izmenjave izkušenj ob upoštevanju nujnosti različnih poti posameznih dežel v socializem.
Tretji del deklaracije našteva vrsto področij, na katerih bosta Poljska in Jugoslavija poglobili sodelovanje v korist napredka in miru v svetu.

Evropsko kmetijstvo zahteva izdatno pomoč
Pred kratkim je bilo v Helsinkih na Finskem zborovanje Zveze evropskega kmetijstva (CEA), na katerem so razpravljali o stanju kmetijstva v Evropi, posebno v deželah Zahoda. Iz naslednjih ugotovitev tega zborovanja sledi velika zaskrbljenost glede nadaljnjega razvoja kmetijstva.
Stanje kmetijstva se je v evropskih državah posebno po letu 1955 nenehno poslabševalo. Glavni vzroki poslabševa-nja so V tem, da se vedno bolj večajo nesorazmerja med cenami industrijskih in kmetijskih proizvodov, nesorazmerja med stroški in dohodki kmetijskih posestev, nesorazmerja med nagrajevanjem v kmetijstvu in plačami v industriji, močno pa je naraslo' tudi nesorazmerje med celotnim dohodkom iz kmetijstva nasproti narodnemu dohodku. Medtem ko se je delež industrije in trgovine zvišal, se V kmetijstvu stanje ni izboljšalo' kljub večji proizvodnji. Življenjski pogoji v kmetijstvu v primerjavi z drugimi panogami gospodarstva so vedno slabši (trenutna optično drugačna slika v posameznih kmetijskih obratih je le posledica izkoriščanja gozdnih rezerv — opom. ured.).
Kmetijsko proizvodnjo tare posebno- to-, da so se cene industrijskih proizvodov zvišale bolj kot cene kmetijskih pridelkov. Tudi posamezne prirodne in gospodarske posebnosti kmetijske proizvodnje vplivajo škodljivo! na kmetijstvo! in na rezultate dela v kmetijstvu. V modernem gospodarstvu vplivajo tehnični napredek in znanstvena odkritja na hitrejši razvoj in razširitev industrije, medtem ko- je kmetijstvo odvisno od prirodnih pogojev. Ti pa omejujejo možnost prihranka delovne sile in časa. Zaradi tega se rezultati v industriji in kmetijstvu ne morejo meriti z istim merilom niti se ne dajo* primerjati.
Razvrednotenje finske marke
Finska se mora boriti s precejšnjimi gospodarskimi težavami in ji povzroča velike skrbi posebno- pasivna trgovinska bilanca. Pred nekaj dnevi se je finska vlada odločila za razvrednotenje sVo-je valute, da bi s tem nastopila proti nevarnostim, ki se pojavljajo zlasti zaradi vedno manjšega izvoza ter tudi zaradi razvoja na področju cen in plač. S tem ukrepom je- bila vrednost finske marke znižana za skoraj 40 odstotkov.
V uradni obrazložitvi tega ukrepa je rečeno, da se bo moralo- finsko ljudstvo omejiti v korist življenjsko- važnega izvoza, na drugi strani pa bo- zmanjšan uvoz luksuznega blaga.
Doslej je biloi razmerje med finsko- marko in dolarjem 231:1, po- zadnjem razvrednotenju pa se je zvišalo na 320:1.
GOSPODARSKI DROBIŽ
Evropska plačilna unija
Iz obračuna Evropske plačilne unije za mesec julij je razvidno, da je izkazovala največji primanjkljaj spet Francija, namreč 132,6 milij. obračunskih enot (do-larjev). Prav tako se je primanjkljaj povečal tudi pri Veliki Britaniji ter znašal koncem julija 51 milij. obračunskih enot. Norveška, Belgija in Švica so bile junija še aktivne, tekom julija pa se je tudi njihova bilanca nagnila na pasivno- stran. Zahodna Nemčija je s 180,6 milij. obračunskih eno-t zaznamovala tudi ta mesec največji presežek, poleg nje pa so bile aktivne še Avstrija, Danska in Italija.
6,5 milijona ton novih ladij
V lanskem letu so zgradile vse ladjedelnice na svetu 6,5 milijona ton novih ladij. Zanimivo je, da je največ ladij zgradila Japonska, namreč za 1,65 milijona ton. Sledi ji Velika Britanija, ki jih je zgradila 1,41 milijona ton, nato- Nemčija z enim milijonom ton itd. Mnogo ladij p-a so zgradile še Švedska, Nizozemska, Italija, Francija, ZDA, Norveška in Danska.
Značilen je tudi pojav, da se profit povečanja produktivnosti dela popolnoma, drugače razporeja v industriji kot pa V kmetijstvu. Povečanje produktivnosti v industriji zeloi malo vpliva na znižanje prodajnih cen industrijskim izdelkom, prodajne cene kmetijskih pridelkov pa zaostajajo za povečanimi stroški ali se glede na te celo znižujejo-.
V zvezi s takim stanjem v kmetijstvu CEA priporoča, da se ustvari za kmetijstvo popolna pariteta v gospodarskem in socialnem pogledu z drugimi gospodarskimi panogami, toda brez subvencij, ki po navadi le trenutno- koristijo- kmetijstvu, največkrat pa le potrošnikom kmetijskih proizvodov. Mehanizacijo V kmetijstvu je po mnenju CEA treba izpopolniti in razširiti, ker bi se- s tem izboljšala struktura kmetijske proizvodnje in bi se zmanjšali njeni stroški. To-da, tehnični razvoj ne sme privesti do tega, da; bi se brezobzirno zmanjšalo število kmečkega prebivalstva
na račun drugih gospodarskih panog. Po-mnenju CEA bi bila to- velika napaka, ker bi to privedlo- do- pomanjkanja delovne sile v kmetijstvu (pri nas je- to- že danes zelo pereče vprašanje- — opom. ured.), industrija, pa ne, more povsod zagotoviti dela kmečkemu prebivalstvu. Industrija in trgovina se morata zavedati prednosti, ki jo- nudi notranji kmetijski trg, ker so- potrebe kmetijstva še Vedno precejšnje-. Zanimivo- je- tudi to-, da se je zborovanje izreklo proti Velikim podjetjem V kmetijstvu, češ da so- v Evropi kmečka, posestva tradicija že- stoletja.
Zveza evropskega kmetijstva je na zaključku sVo-jega; zborovanja poudarila, da je prilagoditev kmetijstva, modernemu mehaniziranemu in racionaliziranemu gospodarstvu eden izmed najvažnejših problemov našega časa. CEA je namreč mnenja, da bo- rešitev tega problema, odločilno- vplivala na bodočnost in kulturo Evrope-.
0 socialnem zavarovanju kmetov še ni sporazuma
Pred začetkom parlamentarnih počitnic je bil poseben ministrski komite zadolžen z nalogo-, da prouči vprašanje starostnega zavarčvanja za samostojne pb-klice v obrtnem gospodarstvu ter v kmetijstvu in gozdarstvu in da izdela osnove za ustrezen tozadevni osnutek zakona, ki bi ga vlada nato predložila parlamentu. Ministrski komite je s svoje- strani poveril to-nalogo- svojemu pododboru, sestoječemu večinoma iz strokovnjakov, ki so- se te dni že zedinili vsaj glede glavnih načelnih vprašanj. Na temelju doslej doseženega sporazuma in na podlagi nadaljnjih pogajanj, ki so glede nekaterih spornih vprašanj še V teku, bo- ministrski komite, kakor kaže, lahko- pravočasno- — to- je do-1. oktobra, ko-t mu je bilo naročeno — opravil poverjeno- mu delo.
Dosedanji sporazum se nanaša zlasti na vprašanje starostnega zavarovanja v obrtnem gospodarstvu, dočim se glede zavarovanja kmetov in gozdnih posestnikov še niso- mogli zediniti.
Za samostojne poklice v obrti je ljudska stranka prvotno- zahtevala enoten prispevek zavarovalnine v višini 5,5 odstotka od letnega dohodka zavarovanca, končno- pa je- le pristala na predlog socialistov, po katerem je- predvideno- stopnjevanje prispevkov za zavarovanje od 5 do 7,5 odstotka skladno- z različno- višino- letnih dohodkov zavarovancev med 6000 do 43.200 šilingov. Od letnega dohodka 6000 šil. bi potemtakem plačevali zavarovani obrtniki 5 °/o, o-d dohodka do- 9000 šil. — 5,5 % do- 18.000 šil. — 6 %>, do- 27.000 šil.
Uspeh vinskega sejma je bil lep
V nedeljo- je bil v Ljubljani uspešno- zaključen III. mednarodni vinski sejem, na katerem so sodelovali razstavljavci iz 31 dežel. Razstavljenih je- bilo- 600 vzorcev različnih vin, od katerih jih je 100 dobilo-zlato-, okoli 300 srebrno in 65 bronasto-kolajno. Jugoslovanska vina so- se zelo-uspešno uveljavila in Vzbudila precejšnje zanimanje med trgovci in strokovnjaki.
Sejem je obiskalo- oko-li 90.000 obiskovalcev, sklenjenih pa je bilo- mnogo- trgov-
Na svetu je 125 milijonov zadružnikov
Misel zadružništva, ki temelji na načelih medsebojne pomoči, si je v teku časa pridobila mnogo- prijateljev po- vsem svetu. Tako združuje Mednarodna zadružna zveza v Londonu danes že- 74 zadružnih centralnih organizacij iz 41 držav, skupno- pa štejejo- te organizacije 125 milijonov članov.
Evropa, je V tem članstvu udeležena z 20 državami ter 77,471.000 zadružniki. Največ zadružnikov je v Sovjetski zvezi, kjer je- v različne zadruge včlanjenih
33,300.000	ljudi. Na drugem mestu je Velika Britanija z 12,154.000 zadružniki, sledi ji Francija s 5,469.000 zadružniki, Ro-
— 6,5 »/o, do- 36.000 šil. — 7 %>, do- 43.200 šil. pa 7,5 odstotkov. Do-sedanji sporazum o-bsega tudi možnost, da bi vračunali v predvideno- starostno- zavarovanje obrtnikov tudi oni čas, ki so- si ga le-ti pridobili ko-t zavarovanci v nesamostojnih poklicih.
Za podobno- ureditev glede prispevkov kot za samostojne poklice v obrtnem go--spodarstvu se zavzemajo socialisti tudi glede zavarovanja kmetov in gozdnih posestnikov. Stopnjevanju prispevkov, ki naj bi upoštevalo različnost v dohodkih posameznih kmečkih zavarovancev, p-a se trenutno! protivi zlasti DVP-jevski Bauem-bund, ki stoji na čudnem stališču, da bi kmetje ne glede na velikost njihovega posestva in višino- letnih dohodkov plačevali enoten mesečni prispevek za zavarovanje v višini 240 šilingov. To- iz socialnih vidikov popolnoma zgrešeno- stališče- Bauernbunda, ki meče v en koš male in srednje kmete- in velike kmetijske-posestnike-, je trenutno- še največja ovira, da pogajanja o! starostnem zavarovanju kmetov še niso- mogla dovesti do- sporazumnih rezultatov.
Odprto- je zaenkrat tudi še vprašanje, ali in v koliki meri bo država pripravljena iz svojih proračunskih sredstev prispevati k stroškom, ki bodo- p-o-leg prispevkov zavarovancev potrebni za uresničitev predvidene uzakonitve starostnega zavarovanja, samostojnih poklicev v obrtnem gospodarstvu, kmetijstvu in gozdarstvu.
skih pogodb, zlasti glede prodaje vina in tudi prodaje strojev, sredstev in naprav za pospeševanje vinogradništva in vinarstva. Po- približnih cenitvah je bilo- sklenjenih za o-ko-li 1.800,000.000 dinarjev trgovinskih pogodb. Ob tem sejmu so jugoslovanski vinogradniki tudi spoznali, da je prav vinski sejem najuspešnejše sredstvo- za seznanjanje tujih trgovcev z jugoslovanskimi vini, kakor tudi najidealnejše mesto za prodajo- domačih vin tujini.
munija jih ima 5,013.000, Italija 4,792.000, Jugoslavija 1,650.000 itd.
Največ članov imajo potrošniške zadruge (kakor je pri nas v Avstriji ko-nzum — op-om. ured.), namreč 63,300.000. Kmetijske zadruge štejejo 15,200.000 članov, kreditne 37 milijonov, stavbne- in stanovanjske zadruge- 2,100.000 članov, obrtniške 850.000 članov in vse ostale vrste zadrug 6,100.000 vpisanih zadružnikov.
Temu primeren je- tudi promet vseh teh zadružnih organizacij. Po- podatkih Mednarodne zadružne zveze znaša letni blagovni promet vseh zadrug skoraj 590 milijard šilingov, lastna proizvodnja pa okoli 118 milijard šilingov.
Kairo. — Kakor poroča kairski list »Al Akbar«, bodo- 28. septembra bržkone podpisali V Ženevi začasni trgovinski spo-razum med Egiptom in Francijo1. Ko- navaja! to1 informacijo, se časnik sklicuje na pristojne- egiptovske- kroge in pripominja, da bo druga faza fran-coSko-egip-tovskih p-o-gajanj v Ženevi trajala samo en teden, ker je egiptovska delegacija pripravljena na sporazum.
Port Said. — Direktor egiptovske uprave Sueškega prekopa Mahmud Ju-nis je izjavil, da bo- Egipt p-o-rabil letos Več ko-t 3 milijone funtov z,a; izboljšanje plovbe po! prekopu. Od januarja prihodnjega leta bodo- lahko- plule po prekopu tudi srednje velike ladje, ki so morale doslej voziti po daljši poti.
New York. — Ciprski nadško-f Maka,-rio® je v nekem govoru, ki ga je- imel V Ne-w Yorku, izjavil, da ciprskega vprašanja; ni moič urediti na, pogajanjih med Veliko Britanijo, Grčijo in Turčijo-, ker gre za spor med; ciprskim narodom in britansko- vlado. Makarios je dejal, da je to dejansko- vprašanje, ki ga! mora urediti OZN. Dodal je, da ciprskega Vprašanja do- nedavnega za Turčijo sploh ni bilo- in da je odziv Turčije na zahtevo- ciprskih Grkov po samoodločbi maslo! britanske diplomacije.
Karakas. — Predstavnik alžirske fronte narodne) osvoboditve Abas je na tiskovni konferenci izjavil, da bi bilo nerazumljivo-, če- bi Alžir o-stal francoska provinca, ko- p-a sta; Maroko- in Tunis neodvisna. Abas je zahteval od vlad Južne- Amerike-, naj vplivajo na Francijo-, da bo) opustila: svo-j kolonialni režim v Severni Afriki.
Damask. — Predsednik sirske vlade Asali je sprejel kitajskega veleposlanika V Damasku, ki mu je izročil noto, s katero Vlada Ljudske- republike Kitajske odo-brava stališče Sirije- in izraža podporo- sirskemu ljudstvu v njegovi bo-rbi proti imperialističnim silam-ki težijo- po- tem ozemlju.
Kairo-. — Egiptovski obrambni minister in komandant egiptovske armade Abdel Hakim Amer je v parlamentu izjavil, da je lani v bojih s- francoskimi, britanskimi in izraelskimi agresorji padlo- 2100 egiptovskih vojakov in oficirjev, ki so branili egiptovske interese in pravice o-b Sueškem prekopu.
Madrid. — Špansko- ministrstvo za prosveto- je kaznovalo 50 študentov univerze v Barceloni, ki so sodelovali v protifašističnih demonstracijah februarja letos. Nekaj študentov so izključil* iz vseh španskih fakultet za dobo- treh let.
Pariz. — Komunistični poslanci V francoskem parlamentu so se zavzeli za sklicanje izrednega zasedanja parlamenta, na katerem bi razpravljali o težavnem gospodarskem položaju dežele-ki je neposredno- povezan z dolgoletno samomorilno vojno v Alžiru.
Ottawa. — Kanadski sindikalni voditelji so poslali ministrstvu za vseljeva-nje protest p-ro-ti izkoriščanju beguncev (predvsem madžarskih) za razbijanje stavk. Predstavnik sindikata kemičnih delavcev v Torontu je izjavil, da so poslali begunce na delo v tovarno mile »Levec Bros«, kjer delavci stavkajo že dva meseca. Prvič so- begunce kot stavkokaze uporabljali v livarni v mestu Murdochvillu.
Tokio. — Japonska vlada je sklenila zaprositi Svetovno- banko za posojilo V znesku 315 milijonov ameriških dolarjev*. Posojilo! bodo- uporabili za razvoj elektrogospodarstva, industrije železa i*1 jekla ter za zboljšanje cestnega prometa na, Japonskem.
Canovcr. — Kanadski predsednik Diefenbaker je izjavil, da koncentracij3 kanadske in ameriške trgovine ogroža gospodarski p-o-ložaj njegove- države-Na ta način je kanadsko- gospodarstvo postalo- preveč občutljivo do- naglih sprememb washingto-nske gospodarske politike. Kanadčani ne marajo, da bi se o njihovih ekonomskih in političnih zadevah odločalo izven Kanade.

»Slovenski jezik” v vsako našo družino!
Dragocena dediščina
Materin, jezik je predragocena dediščina, ki smo j O' dobili od svojih staršev. V t&m jeziku smo spregovorili prve besede, z njim so združeni spomini na otroška leta in na leta; mladosti, na najlepši čas človeškega življenja.. Kakor mi pa sta govorila ne samoi oče in mati, tako- sta govorila ded in babica — vsi naši predniki Pred sto in tisoč leti. Iz roda V rod! je šla naša, govorica, mila domača beseda. S to besedo- soi izražali davni rodovi kakor mi danes svoje' veselje in žalost, zadovoljstvo in skrb, peli so' in pripovedovali, hvalili in grajali, ukazovali in prosili, blagoslavljali in kleli, ljubili in sovražili — kakor je pač naneslo življenje', ki ima toliko lepih in svetlih trenutkov, pa tudi bridkih in mračnih.
In čei je katera reč naša, mar ni to naš jezik? Hiša je stala ob cesti, vzel jo je cas, ogenj ali vojska; drevoi, ki ga je1 vsadil ded, je podrl Vihar ali mu je črv pre-žrl korenike. Jezik na je preživel vse nesreče, ujme in; Vojske; kakor so ga naši Predniki prejemali od staršev, so ga izločali sinovom in hčeram.
Zares, jezik jel predragocena dediščina, zakaj v njem živi vsa; preteklost našega Naroda, ves njegov razvoj; v njem ie več ko tisočletno' izkustvo, Veliko* bridkosti, oekaj tudi veselja*. Beseda ni prazen zvok, beseda ie izraiz človekove notranjosti, nje-9°vih misli in čustev.
Dolžnosti, ki jih imamo do* svojega ljubega slovenskega jezika, je lepo povedal Anton Martin Slomšek, ko je govoril leta 1834 koroškim, Slovencem. Takole ie deial:
»Kdor sVoi materin jezik zavrže ter ga pozabi in zapusti, je podoben zmedenemu Pijancu, ki zlato* v prah tepta, in ne Ve. kakšno1 škodoi dela. Slovenski starši, ki znaioi slovensko, pa svojih otrok sloven-skega jezika ne uče, so* nehvaležni hišniki. saj zapravijo' svojim otrokom drago domačo* reč, slovenski jezik, ki so iim ga izročili njihovi dedje. Taki očetje in ma-
Mednarodni kongres likovnih umetnikov
V dneh od 23. do 28. septembra bo v Dubrovniku IT. mednarodni kongres likovnih umetnikov. Svojo udeležbo' je prijali0' že nad 60 delegatov iz Avstralije, Avstrije, Belgije, Brazilije, Danske, Fran-c’iei, Grčije, Izraela;, Japonske, Jugosla-^1©, Kanade, Koreje, Nizozemske, Norveške, Paragvaja, Poljske, Švedske, Velike Britanije, Zahodne Nemčije in Združenih držav Amerike. Na dnevnem redu kongresa so' razen drugih tudi vprašanja določitve umetniškega poklica, pravna; zaščri-le umetnikov in njihovih del, ukinitev capinskih zaprek, podeljevanje štipendij in lzrn,enjava umetnikov.
tore* so* podobni slabim gospodarjem, ki prodajoi svoje ocetno gospodarstvo*, kupujejo* druge hiše, a pridejo' slednjič na beraško* palico*.
Kar je oče dobrega, prejel od svojih starih, mora zapustiti svojemu sinu; kar se je mati hvale vrednega, naučila od svoje matere, bo1 zapustila tudi svoji hčeri. Materin jezik je najdražja dota, ki smo jo dobili od svojih starih. Skrbno smo ga dolžni ohraniti, olepšati in svojim mlajšim zapustiti. Človeški jezik je talent, ki nam ga je izročil gospod nebes in zemlje, da bi z njim kupčevali in napravili veliko dobička. Kdor svoj materin, jezik pozabi, malopridno1 zakoplje svoj talent. Bog ga bo* nekoč terjal zanj in vsi zaničevalci svojega jezika bodo vrženi V temo.«
Vprašaj se, ljubezniva, bralka, in dragi bralec, ali skrbiš za svoj jezik, ali ga neguješ, kakor bi zaslužil? Marsikdo si mora, priznati, da ga četo’ premalo pozna. Dandanes namreč ni dovolj, da znaš sa-
Kulturni referat pri koroški deželni vladi bo priredil ob sodelovanju graške univerze letošnjoi ljudsko univerzo pod naslovom, »Naravoznanstvoi in, civilizacija«. Predavanja bodo v času od 23. septembra do* 18. oktobra V Celovcu, Beljaku, Št. Vidu ob Glini, Spittalu ob Dravi ter Feld-kirchenu.
Na sporedu so med drugimi naslednja predavanja: Naravoznanstvo in filozofija narave; Atomi spreminjajo svet v znanosti, tehniki in družbir Tehnika in osebnost (fizično1 bolno v modernem časovnem dogajanju); Voda kot vir energije (problemi izkoriščanja vodne sile v Avstriji); Premog in nafta (geološki temelji preskrbe z energijo); Jedrska energija in tehnika (novejši razvoj reaktorjev); Zunanja zračna plast Zemlje*; Uspehi in problemi raziskovanja Sonca; Svet zvezd stalnic; Novi problemi higiene V zvezi z moderno civilizacijo; Tovarna brez ljudi (naloge in problemi avtomatizacije) ter Razvoj družbei in gospodarstva V dobi tehnike. Predavali pa bodo univerzitetni profesorji dr. F. Wein-handl, dr. J. Mokre, dr. H. Bertha, dr. H. Grengg, dr. K. Metz, dr. E. Ledinegg, dr. O. Burkard, dr. H. Haupt, dr. O. Mathias, dr. H. Jettmar, d,r. M. Pietsch in dr. A. Tautscher. Nekatera predavanja bo spremljalo1 tudi predvajanje skioptič-nih slik.
Letošnja ljudska; univerza bo že četrta prireditev te vrste na Koroškem. Prvič so* joi priredili leta, 1954 pod naslovom »Znanje in sedanjost« ter se je predavanj v Celovcu in Beljaku udeležilo* okoli 2500 obiskovalcev. Naslednjega leta je bil na-
moi govoriti za domačo potrebo*, znati je treba tudi brati in pisati. Koliko je ljudi, ki so se* leta, in. leta trudili, da bi prav znali tuj jezik, bodisi francoščino*, bodisi angleščino*, v domačem jeziku pa znajo komaj pismo napisati. Zato velja: tudi domačega jezika se je treba učiti.
*
Te besede povzemamo* iz uvoda h knjigi »Slovenski jezik«, ki jo* je sestavil univerzitetni profesor dr. Mirko* Rupel, prosvetno* ministrstvo na Dunaiju pa jo1 odobrilo* za uporabo kot učno* knjigo* na srednjih in glavnih šolah. Preskrbite knjigo svojemu sinu, svoji hčerki, ki obiskuje šolo1; nabavite pa si jo1 tudi za; uporabo* doma, ker vam bo* mnogo* koristila pri nadaljnjem spoznavanju materne govorice.
Knjigo* dobite ali naročite pri Slovenski prosvetni zvezi v Celovcu, Gasome-tergasse 10. Broširana stane 20 šilingov, v platno vezana p« 25 šilingov.
slov ljudske univerze »Današnja naravo-znanstvena slika sveta«, obiskovalcev pa so zabeležili skoraj 5000. Lani pa; so bila predavanja pod naslovom »Znanost in kultura«.
Otvoritev letošnje ljudske univerze bo v Celovcu V ponedeljek, dne* 23. septembra v Modri dvorani Doma glasbe. Slavnostne nagovore bosta imela deželni glavar Ferdinand Wedenig ter rektor graške univerze prof. dr. Tautscher.
Prav tako« pa je* v glavnem že določen spored predavanj in tečajev za zimski semester ljudske univerze, ki jo; vsako* leto* prireja Delavska zbornica!. Začetek teh tečajev boi dne 30. septembra, trajali pa bodo* d,o* 15. februarja 1958.
Ljudska univerza; Delavske zbornice obsega predavanja predvsem iz praktičnega življenja. Posamezni tečaji so* razdeljeni na naslednja področja: znanje sodobnosti; goijitev umetnosti; tečaji zai nadaljnjo strokovno1 izobrazbo; praktični tečen; nega zdravstva in šport; tuji iezik.i; fotografski tečaji; tečaji za ženo*; tečaji za glasbo*: tečaji za voznike motornih vozil; tečaji za mladino* in drugi. Kratko*: vsak, ki hoče izpopolniti svoijol splošno izobrazbo*, ki hoče spoznati kulturno* in duhovno« življenje sodobnosti, ki hoče izpopolniti svoje poklicno znanje ter ga pospeševati s poznanjem sorodnih strok, ki si hoče ustvariti možnosti za napredovanje, tisti postane slušatelj ljudske univerze.
Razen v Celovcu in Beljaku bodo tečaji ljudske univerze Delavske zbornice še v 18 nadaljnjih krajih Koroške.
KULTURNE DROBTINE jjjj
Jugoslovanski narodni plesi vzbujajo zanimanje
Plesna folklorna skupina »France Marolt«, ki je s; svojim sporedom slovenskih in-jugoslovanskih narodnih plesov gostovala tudi že pri nas na Koroškem, je pred nedavnim zaključila; svojo* letošnjo turnejo po Avstriji, Nemčiji in Nizozemski. Povsod, kjer je nastopila s pestrimi plesi posameznih jugoslovanskih narodov, je skupina, žela veliko* odobravanje. Za prihodnje leto* pa je imenovana skupina povabljena na gostovanje v Anglijo in na Irskoi.
10. avstrijski knjižni teden se bliža
Letošnji 10. avstrijski knjižni teden bo od 9. doi 17. novembra. Različne knjižne razstave V deželnih glavnih mestih in na Dunaju bodo nudile obiskovalcem celoten pregled književnega ustvarjanja; v Avstriji. V okviru tega tedna bo Radio* Avstrija izvedel tudi tekmovanje, ko bodo, morali udeleženci odgovarjati na različna* vprašanja s področja književnosti. Zmagovalec tekmovanja bo* dobil nagrado 20.000 šilingov. In sicer bo to* tekmovanje izvedeno v treh zaporednih oddajah pod devizo »Nazaj v šolsko klop.«
Veliko tekmovanje pevcev
Zveza glasbenih umetnikov Jugoslavije pripravlja veliko tekmovanje nevskih umetnikov, ki bo* prihodnje leto* v septembru v Beocrradu in ki se ga bodo udeležili številni znani pevci iz raznih držav. S pripravami za to prireditev so pričeli že zdaj, ker so pogoji za sodelovanje precej zahtevni. Vsak udeleženec tekmovanja bo namreč moral pripraviti kar 18 različnih pesmi, torej cel koncertni program. Obvezno za Vsakega pevca ali pevko* je, da bo zapel dve ariji Bacha, šest pesmi katerih koli komponistov 19. in 20. stoletia, po* eno arijo* iz oper Mozarta. Verdija toT enega slovanskega; skladatelja, ter eno operno arijo*, ki si jo* bo kandidat izbral sam. Za najboljše* tekmovalce so* predvidene tudi nagrade v skupni vrednosti
800.000	dinarjev.
Največja knjiga
Največjo knjigo* imajo* v Nerw Yorku, visoka je tri metre in debela, en meter. Za listanje po* knjigi je potrebna posebna priprava, ki dviguje posamezne liste. V neki dunaiski knjižnici imajo dva metra visok in meter širok anatomski atlas. Pred šestdesetimi leti pa je izšla v Padovi knjiga, ki je komaj 10 milimetrov dolga in šest milimetrov debela. V Rimu razpolaga vatikanska knjižnica z največjimi in tudi najmanjšimi izdajami svetega pisma.
Koroška ljudska univerza 1957/58

^.NIIRTZVVITTER	36
Južna Tirolska —manjšinski problem Nemcev
(Ob desetletnici italijansko-avstrijskega sporazuma v Parizu)
Sele prevzem oblasti po fašistih je nasilji0 zavrl ta razvoj: Majnika 1926 je tri-entinski prefekt brez vsake zakonite pod-,fRe' odstavil vodstvo* kmečke zveze ter l1 imenoval italijanski odbor. Tedanjega sposobnega predsednika, Josefa Ober-Parnrnor, kmeta iz vasi Prags v Pusterski 00llini, so aretirali, mu odrekli italijansko državljanstvo ter ga decembra 1927 predali z njegove kmetije preko* meje v Avstrijo*.37) V podobnem postopku so fašisti pravtako* leta 1926 odstavili odbor Zadružne denarne centrale, direktorja Pregnali ter ga. nadomestili s fašističnim komisarjem. Kmalu nato* je zavod sploh Ustavil svoje delovanje, tako da je bila istočasno uničena za manjšino tudi Kmeč-
3') Pripomba: Josef Oberhammer se je laselil kot kmet v tirolski vasi Kundl, se z UsPehi udejstvoval v tirolskem zadružništvu ter postal celo predsednik Tirolske zadružne Zveze in odbornik Splošne zadružne zveze na Dunaju. V tem svojstvu je na občnem zboru v Linzu dne 24. junija 1949 podprl ■ahtevo zastopnika Zveze slovenskih zadrug P°y enakopravnosti slovenskih zadrug na Ko-r°škem. Umrl je 20. aprila 1951.
ka hranilnica ter 134 krajevnih kreditnih zadrug. Tudi centralni blagovni zvezi, »Kmetijski zvezi« v Bozenu, je bilo* onemogočeno delovanje in na ta način v celoti uničena vsa cvetoča organizacija kmetijstva.
Načrt fašistov pa je bil vse dalekosež-nejši. Trn v peti jim je bila trdnost in neodvisnost južnotirolskih kmetij. Napadli so jo V njenih osnovah: Ukinili so občinsko* samoupravo*, razpustili starodavne občine ter jih združili v večje upravne enote pod vodstvom poklicnih županov in uradnikov. Tako so razbili tradicijo kmečke samouprave in odločanja na vasi. Naravnost v živo pa naj bi zadela južnoti-rolsko vas leta 1929 proglašena ukinitev do tedaj še vedno veljavnega »Tirolskega zakona o kmetijah«. Prosta delitev zemljišč naj bi omogočila razbitje kmetijske strukture ter prodor Italijanov v zemljiško posest.
Če* pomislimo*, da, je leta 1929 o*d skupnih 27.097 kmečkih obratov vse pokrajine Božen pripadalo* 11.941 ali 44,1 %> vseh obratov po gornjem zakonu zavarovanim »nedeljivim kmetijam« ter da je površina
teh kmetij obsegala še mnogo* višji odstotek vse* zemljiške posesti,38) lahko presodimo izredno* pomembnost omenjenega zakona. Se bolj prepričljiva pa je zakoreninjenost njegovih določb glede delitve in prenosa kmetij med južnotirolskimi kmeti: Kljub odpravi zakona. leta 1929 je v razdobju 25 let (do 1954) ostalo* 59,28 °/o teh kmetij popolnoma neokrnjenih ali pa so se celo* povečale-, samo 17,35 °/o jih jel utrpelo* manjše izgube zemlje (izpod: 5.000 kvadratnih metrov) toT kotna i pičla četrtina vočie izgube nad pol hektarja! (23.37 °/n).3fl) Te številke v celoti potrjujejo* naše gornje ugotovitve o močni ustaljenosti kmečke posesti V Južni Tirolski, ker je k vsemu delež malih kmetij, ki niso- uvrščene med »nedeljive kmetije«, tako« po* številu obratov kakor še posebno! po obsegu zemlje, ki jim pripada, v celoti dežele! malo* odločilen, CelP te male kmetije (izpod pet hektarjev) pa v Južni Tirolski vsled; ugodnih podnebnih razmer v primernih legah omogočajo izredno intenzivno koriščenje zemlje za sadjarstvo in vinogradništvo, ki tudi še ob malih površinah zajamči trdnost obratov. Zato* tudi delitev zemlje v teh
38)	Pripomba: V nekaterih občinah je bilo nad 90 % površine v lastnini teh „ne-deljivih kmetij".
39)	P r i p o m b a : Po pregledu „Asesorata za kmetijstvo", Božen, 1954.
prilikah ne predstavlja nujno odtujevanja kmečke zemlje ali razkosanja kot posledice, gospodarske stiske, marveč pogosto samoi prebod v manjše, bolj intenzivno obdelane obrate omenjenih najbolj donosnih kultur.40)
Vsekakor v celoti lahko* ugotovimo, da razkosanje* južnotirolske kmečke posesti ni, uspelo. Niti odtujitve za industrijske obrate, niti prisilni odkupi za Velike elektrarne, ne razlastitve za nove naselbine niso* mogle bistveno spremeniti sestava zemljiške posesti. Poizkus naselitve Italijanov na podeželje pa, se je popolnoma izjalovil: Drugačen način življenja in dela na tirolski kmetiji iim je* preprečil gospodarsko ustalitev, žilavi odpor nemške Vasi pa je* zlomil priseljence moralno*, tako' da, soi skoraj brez izjeme kmalu spet zapustili kupliene ali dodeljene domove. Tako, kljub dejavnosti »Ente« ter kljub prostovoljni odselitvi 74.478 Južnih Tirolcev na osnovi dogovora v Berlinu dne 23. junija 1939 še danes Južni Tirolci ponosno* ugotavljajo, d;a je slej kol prej 97 °/o vse privatne zemljiške posesti Južne Tirolske še Vedhoi last Nemcev! Celo dober del izgub, nastalih vsled odselitve, je uspelo spet spraviti v nemške roke*.
(Se nadaljuje)
4#) Pripomba: Glej zgoraj, nadaljevanje št. 32 tega članka!
Beljak
V	pcwni nočni uri je nevarno prižgati cigareto in se vleči v posteljo'. Marsikdo' je v takšni lahkomiselnosti ali celo* pod vplivom alkohola povzročil požar ali pa se zadušil v dimu. Srečo v nesreči je imel 34-letni miner Aleks Linič iz Straie vesi, ko je pred nedavnim prišel ob dveh ponoči domov in se s prižgano cigareto vle-gel na divan. Utruien je bržkone zaspal, ker kmalu soi sosedje zavohali dim in ne-mudoma vdrli v Liničevoi stanovanje. Divan je bil že ves v ognju, mož pa je ležal neoremičrio že popolnoma omamljen. Spravili so ga na sveži zrak, nato pa v bolnišnico, ker je bil že hudo* zastrupljen s plinom. Pomoč je prišla V zadnjem trenutku, ker drugače bi bil miner neizogibno' preminul.
V	noči od sobote na nedeljo* sta se v Beljaku primerili precej hudi prometni nesreči, kar je pripisati tudi zaradi deževja mokri cesti, ko' vozila lahko spodrsnejo. Kmalu poi polnoči je pečarski pomočnik Walter Kirchner zavozil z osebnim avtomobilom v skupino' štirih pešcev, ki so šli ob robu ceste. Tri izmed teh je v loku vrglo naprej,'pri čemer si je Willibald Tschelissnig zlomil nogo in pretresel možgane ter poškodoval na glavi, 17-letna natakarica Brunhild Gregori si je prav tako pretresla možgane in polomila več rebeT, 18-letna prodajalka Ruth Nieder-dorfer pa si je pretresla možgane in se poškodovala na nogi. Vse tri so morali z rešilnim avtom prepeljati v bolnišnico.
Neki mehaniški pomočnik pa je z motornim kolesom^ zadel V 12-letno šolarko* Dorotejo Kerschhaggl, ko' je bila s svojo mlajšo! sestra na poti proti domu. Dekle in motociklist sta padla, kolo pa je zdrve-loi po1 mokri cesti naprej in zadelo* neko 20-letnoi gospodinjsko pomočnico. Šolari-ca si je pretresla možgane in poškodovala na nogi, gospodinjska pomočnica pa se je poškodovala na glavi in levi nogi. Obe so morali prepeljati v bolnišnico.
Velikovec
V	gospodarskem poslopju Andreja Magneta v Št. Rupertu pri Velikovcu je v sredo minulega tedna izbruhnil požar ter poslopje popolnoma uničil. Zgorel je tudi Osebni avtomobil in različni nadomestni deli, nadalje gospodarsko orodje, okoli 1000 kg sena, 13 zajcev in 4 kure. Veli-kovškai požarna bramba, ki je kmalu prispela na kraj požara, je mOgla preprečiti, da: se ogenj ni razširil tudi na, stanovanjsko poslopje.
Zitara ves
V soboto zvečer je divjala huda nevihta, spremljana z bliski in grmenjem. Okoli 20. urei je strela udarila; v gospodarsko poslopje Katarine Woschitz v Nogra-du. Nastal je požar in je ogenj uničil poslopje do temeljnega, zidovja, poleg tega pa tudi vse zaloge krme in žita ter kmetijske stroje. Živino1 in precej inventarja so mogli sosedje in gasilci iz Miklavčevega še rešiti. Zaradi pomanjkanja vode je bila gasilna akcija zelo* otežkočena. Škodo, ki je nastala zaradi požara, cenijo na okoli 110.000 šilingov.
Kožentavra
Minuli teden je umrl delaVec-rentnik Franc Radovič, ki je zaradi svojega mirnega in lepega značaja užival spoštovanje pri Vseh, ki so' ga poznali in se z njim srečavali. Prej je bil zaposlen na Mare-schevi žagi ter je Veljal kot zelo marljiv in spreten delavec. Zelb' priljubljen je bil tudi pri sVojih delovnih tovariših. Vse življenje pa se je zavedal, dal pripada slovenski naredlni dlružini na Koroškem in tega, nikdar in nikjer ni skrival. Vedno se je zanimal za prizadevanje za naš napredek in obstoj slovenskega življa na zemlji naših prednikov. Kadar koli je le mogel, je zelo rad obiskoval naše prireditve. Tudi zaradi te značajnosti je užival ugled in spoštovanje pri vseh poštenih ljudeh.
Preteklo nedeljo smo pokojnega Radoviča spremili ob častni udeležbi žalnih gostov k večnemu počitku na pokopališče V Kapli. V slovo* mu je zaigrala godba od žage, domači g. župnik pa je ob odprtem grobu spregovoril poslovilne besede. Pokojni naj počiva V miru, žalujoči ženi in ostalim svojcem pa izrekamo iskreno sožalje!
Samovoljno odpravljajo slovenščino
Na začetku šolskega leta se dogajajo v Pliberku protizakonite stvari. Kakor slišimo so na tamošnji glavni šoli začeli samovoljno odpravljati pouk slovenščine. Šolarji so dobili namig, naj prinesejo od staršev pismene izjave, da njihovi otroci ne bodo obiskovali slovenščine. Na temelju takega potrdila je menda ravnateljstvo šole že oprostilo nekaj otrok slovenskega pouka.
Tudi iz Železne Kaple slišimo* o* samovoljnih ukrepih, ki so prav tako naperjeni proti pouku slovenščine.
Kakor kaže, so to že prve škodljive po-
sledice ministrskega šolskega osnutka, ki brez sporazuma s predstavniki koroških Slovencev predvideva odpravo* obstoječega zakonitega dvojezičnega šolstva. Ne glede na te nakane proti enakopravnosti obeh uradnih jezikov na slovenskem in jezikovno mešanem ozemlju Koroške pa je treba ob teh protipostavnih pojavih podčrtati, da je odredba o dvojezičnem šolstvu še slej ko prej v polni veljavi in da je zakonita dolžnost pristojnih šolskih oblasti, da nemudoma odpravijo protizakonito samovoljo nacionalnih prenapete-žev in uveljavijo spoštovanje predpisov.
zakonitih
/ občnega zbora SPD „Bilka“ t Bilčovsu
Preteklo nedeljo, 15. t. m., je imelo naše* Slovensko* prosvetno društvo »Bilka« svoj občni zbor. Udeležba na občnem zboru je bila razveseljivo* številna ter je bila mladina posebno* častno* zastopana. Iz tega sledi, da ne držijo* domneve* nekaterih, ki trdijo*, da je današnja mladina vse drugače usmerjena in se ne zanima več za prosvetno delo. Naš občni zbor je pokazal, da je v mladini še mnogo* idealizma in da se še ni odtujila visokim ciljem naše prosvete. Potrebno je samo*, da se najdejo med mladino tudi taki, ki imajo* veselje in sposobnost za prosvetno dejavnost, da lahko* druge vodijo. Starejši prosveta, ši pa jim naj nudijo* krepko oporo in po svojih izkušnjah kažejo poit, po* kateri naj mladi prosvetaši korakajo*, pri čemer je treba seve upoštevati razvoj časa in delo prilagoditi novim razmeram. Komur je bodočnost naše mladine in z njo vred usoda, vsega, našega ljudstva pri srcu, bo prosvetno* dejavnost z velikim razumevanjem in veseljem pospeševal in podpiral na vseh področjih.
Kakor smo v našem listu že poročali, se je dosedanji predsednik našega društva Robert Sitar preselil v hodiško občino*. Namesto* njega je občni zbor otvoril podpredsednik Rupert Gasser. Tajnik Tomaž Lesjak je podal delovno poročilo, iz katerega: je bilo* slišati, da naše društvo* od zadnjega občnega zbora junija leta 1955 ni spalo, temveč je* marljivo1 delovalo.
Med tem časom je priredilo več iger in sicer vse* s prav lepim in zadovoljivim uspehom. Društvo je organiziralo tudi nekaj gostovanj naših igralcev in pevcev. Pevski zbor ima, s kratkim, presledkom V poletnem času, vsak teden svoje* redne Vaje. Zadnje tedne pa so se zbrali naši mladi fantje in pričeli s tamburaškimi Vajami. Jožef Boštijančič je podal blagajniško* poročilo*, iz katerega je bilo med drugim tudi posneti, da ima društvo* prav lepo* število članov. Občni zbor je vzel vsa poročila z odobravanjem na znanje ter podelil dosedanjemu odboru razrešni-co. V novi odbor so bili z malimi spremembami izvoljeni dosedanji člani odbora, Za predsednika je bil izvoljen dosedanji podpredsednik Rupert Gasser, za podpredsednika pa Jožef Jurič iz Kovič.
V imenu Slovenske prosvetne zveze je občni zbor pozdravil njen podpredsednik Janko Ogris in v svojem, nagovoru podčrtal pomen občnega zbora ter podal nekaj vzpodbudnih smernic za nadaljnje društveno delovanje*. V imenu osrednje prosvetne organizacije se je zahvalil vsem požrtvovalnim društvenim odbornikom, igralcem, pevcem in tudi mladim tamburašem za njihovo nesebična delovanje v naši prosveti.
Z željo*, da bi SPD Bilka delovalo, živelo in uspevalo tudi po tem občnem zboru, je novi predsednik zaključil zborovanje.
Razne Testi iz Koroške
Med raznimi vestmi iz Koroške smo
zadnjič poročali o požaru pri Mostiču, kjer pri raziskovanju o vzroku požara niso izključevali možnosti, da je bil ogenj podtaknjen. Kot storilca1 so* sumili kmečkega delavca Vasila Kafiuka, ki je po* požaru izginil iz tega kraja. V nedeljo* so* ga žandarmerijski organi prijeli v Rade-gundi pri G razu in izročili deželnemu sodišču v Grazu, nakar so ga v torek privedli v Celovec.
Neka trgovska učenka je preteklo* soboto* pozabila v telefonski celici poštnega, urada, na postaji v Celovcu svojo* denarnico z Vsebino 205 šilingov. Ko* se je kmalu nato vrnila, da bi poiskala denarnico*, je ta že izginila.
Pretekli teden so v Celovcu pokradli 15 koles, med temi 14 nezaklenjenih. Varnostni organi soi devet izmed ukradenih koles spravili na varno ter troje* vrnili lastnikom.
Meseca avgusta so uradniki tehničnega oddelka deželnega žandarmerijskega poveljstva za Koroško v Krivi Vrbi nastopili proti voznikom, motornih Vozil v 65 primerih s posvarili, v 467 primerih so* izrekli kazni v lastnem območju in napravili 209 prijav.
Po alpski cesti čez Grossglockner je meseca avgusta potovalo* 342.677 oseb z 68.579 osebnimi avtomobili, 3.130 avtobusi, 15.379 motornimi in 1044 navadnimi kolesi. V primerjavi s prejšnjim mesecem
Pokol na cestah
Statistika navaja, da se je pretekli teden primerilo spet neodgovorno* visoko število prometnih nesreč na avstrijskih cestah. V vsej državi jih beležijo* 1466, pri katerih je* bilo* 1259 oseb poškodovanih, 45 pa usmrčenih. Na Koroškem je bilo* 172 prometnih nezgod s* 137 poškodovanimi in 3 mrtvimi osebami. Spet so ugotovili, da je 51 brezvestnih voznikov pobegnilo*, v 58 primerih pa so* bili šoferji v alkoholiziranem stanju.
Kam bo to* vodilo*, če bo šlo* tako* dalje in če se ne bodo* našli učinkoviti ukrepi, ki bodioi zalegli, da se bo* množično klanje na cestah omejilo na primere, ki so pač tu in tam neizbežni in po okoliščinah neizogibni. Stotine mrtvih in na tisoče pohabljenih na cestah Vsako leto pomeni ogromno socialno* breme, ki ga mora nositi vsa družba.
Podpredsednik Avstrijske sindikalne zveze poslanec Olah je v komentarju »Klavnica cesta« dejal, da si skoraj nihče ne more pravilno predstavljati, kako
ogromne vsote so* potrebne za zdravljenje ob prometnih nesrečah poškodovanih, za preskrbo invalidov in preostalih družinskih članov ubitih. Poleg tega je ogromna škoda, ki jo* prometne nesreče* povzročajo*, tudi v tem, da postane toliko* in toliko* ljudi za delo* nesposobnih ali pa so njihove delovne zmogljivosti zelo zmanjšane. Olah ceni, da utegne ta škoda požreti 1,5 odstotka vsega narodnega dohodka.
Med drugim predlaga komentator tudi upoštevanja vredne ukrepe*, ki bi precej koristili, da bi se število* prometnih nesreč znižalo*. Med temi predlogi nasvetuje, naj bi brzino* voženj vsaj ob nedeljah in praznikih omejili na pametna določeno/ mejoi, kakor je to* že* uvedeno1 v Zahodni Nemčiji. Nadalje predlaga, naj bi bile ceste od sobote opoldne d'o* nedelje opolnoči zaprte za tovorne* avtomobile*, strožje pa naj bi nadzorovali kraje, ki jih predvsem zaradi pijače obiskujejo* v posebno* velikem številu tudi z motornimi vozili.
Otroci in starši se zali valj njcjo
V zadnji številki smo* prinesli poročilo* o* letovanju naših otrok na Jadranu. Povedali smo*, da se otroci in starši Zvezi slovenskih organizacij srčnO zahvaljujejo za izvedbo* posrečenega letovanja*.
Izmed mnogih zahvalnih pisem, ki so si po* vsebini podobna, objavljamo1 eno, ki se glasi: Zvezi slovenskih organizacij V Celovcu »Počitniška akcija«. Čutimo*, še bolj pa smo dolžni, da za lepo* letovanje, ki je bilo naši hčerki omogočeno po Vaši organizaciji, izrečemo* prav prisrčno* zahvalo*. Hčerka se je vrnila duševno in telesno okrepčana ter najboljše volje*. Mnogo ve povedati o svojih vtisih v romantičnih krajih, ki jih je imela priložnost spoznati v veseli družbi. Zelo obžaljuje, da so bile tako1 lepe* počitnice zaradi n i ene* starosti morda zadnje. Torej še enkrat za Vašo naklonjenost prisrčna hvala! E. V. — Hčerka pa je pristavila: Tudi jaz se Vam prav iskreno zahvalim, letos mi je bilo posebno všeč. Upam še za naprej na Vašo* naklonjenost in dobroto ter ostajam Vaš hvaležni počitniški otrok, Darinka'-
Štiri stranke za volitve v celovški občinski odbor
Kakor javlja tiskovni urad celovškega magistrata, so do* nedelje zvečer vložile štiri stranke svoje predloge za volitve v celovški mestni občinski odbor, ki bodo dne 6. oktobra. Stranke* so*: SPD z nosilcem kandidatne* liste* mestnim svetnikom Aussenvinklerjem, DVP z mestnim svetnikom Novakom, FPD z občinskim svetnikom Vallonom in KPD z ravnateljem Primoschem naj čelu. Uradna objava kandidatnih list bo šele* 29. septembra, ker je do tegal dne še mogoče* spreminjati volilne predloge. Računajo1, da bo* po* stanju Volilnih upravičencev potrebnih okoli 1140 glasov za enega, občinskega mandatarja-
Borovlje
Spet Kometterjev »pregled mode«, — Kakor izVemO, bo tudi letos spet, in sicer v torek, 1. oktobra, priredila ugledna trgovska hiša Kometter v Borovljah družabni večer s pregledam mode*. Po velikem uspehu, ki ga je* doživela prva tovrstna prireditev v Borovljah že* lansko jesen, se obeta domačemu občinstvu Vseh slojev tudi tokrat edinstveno modno doživetje. Pričakovati je, da bo letošnji »pregled mode« prikazal še pestrejšo raznolikost in razsežnejšo* izbiro1 Vseh vrst sodobnih oblačil za Vsakdanjo rabo kakor tudi za praznišlce prilike*. Spet sodelujejo prikupni dunajski manekeni, tokrat z »Miss Austria 1957« na čelu, medtem ko bodo znani in priznani umetniki skrbeli za zabavni okvir prireditve*.
se je frekvenca zvišala za 15,7 odstotka. Med vozili, ki so prevozila alpsko* cesto, jih je bilo 48,6 odstotka iz Nemčije, 25,5 odstotka iz ostalega inozemstva in 26,2 odstotka iz Avstrije. Iz inozemstva so* našteli Vozila iz 24 evropskih in 17 izven -evropskih držav.
Iz statističnega priročnika koroške dežele je posneti, da je 20 v poročilu navedenih kinov, to je 8 v Celovcu, 4 v Beljaku, po dva v Št. Vidu in Wolfsbergu, p° eden v Feldkirchnu, Šmohorju, Velikovcu in Spittalu, obiskalo v minulem letu 3,831.408 oseb. V poročilu niso* zajeta ki* no-podjetja v mnogih drugih krajih, kakor na primer v Borovljah, Pliberku, Pod-kloštru in drugod, Na vsako* kino-vstop' nico se mora plačati 40 grošev davka za oskrbo žrtev. Vsota tega davka je* pre' teklo leto* znašala v imenovanih dvajsetih kinih 1,533.763 šilingov.
Petek, 20. september: Evstahij Sobota, 21. september: Matej Nedelja, 22. september: Tomaž Vil. Ponedeljek, 23. september: Linus Torek, 24. september: Rupert Sreda, 25. september: Kleofa Četrtek, 26. september: Ciprijan
Z balonom se je povzpel 30 km nad Zemljo
»Tam gori se zvezde niso> le svetile, temveč so' dobesedno jemale vid«, je dejal major Simons, ko je spet stal na trdnih tleh. Povzpel se je 30.600 m visoko' ter v tej višini preživel 32 ur svojega življenja.
Major Simons je predstojnik biološkega oddelka ameriškega zavoda za letalsko^ medicino. S svojim poletom je potolkel vse dosedanje višinske rekorde balonov
ZANIMIVOSTI
Najhitrejše živali
Človek si kar ne more predstavljati hitrosti nekaterih živali. Znanstveniki pravijo, da sodi med najhitrejše živali brencelj, ki preleti do 345 m v sekundi, torej 1242 kilometrov v eni uri. Nekoč so menili, da so muhe zeloi nagle živali, potem pa so zavrgli to trditev, ker so naravoslovci ugotovili, da zmore muha le hitrost izstreljene krogle iz puške.
V primerjavi z brenclji soi ptiči zelo počasni. Takoi na primer leti divja raca s hitrostjo 120, orel 80, golob 70, skobec 40 in vrabec 30 kilometrov na uro.
Najhitrejša žival na tleh je nedVomno noj, ki teče s hitrostjo' 120 kilometrov na Uro. Za njim je gepard s 100 km, potem pa severni jelen in gazela s hitrostjo1 90 kilometrov na um
Prebivalstvo' Združenih držav Amerike
Letos julija je živelo na ozemlju Združenih držav Amerike 171,300.000 ljudi. Takoi je rečenol V najnoVejšem sporočilu statističnega urada ZDA. Glede na lansko leto se je število! prebivalstva: v teh državah zvišalo za en milijon, v primerjavi z letom 1950 pa za 20 milijonov.
Množična poroka
Prejšnji mesec so imeli V Mežico Cityju največjo množično poroko. Poročilo se je 4007 parov, mnogi izmed novoporočencev pa so' pripeljali na slavnost tudi po Več otrok.
Ta poroka je bila pod pokroviteljstvom zveznega inštituta za socialno skrbstvo, ki želi na ta način uzakoniti tiste zakonske zveze, ki jih doslej iz tega ali onega vzrokai še nisol mogli uradhoi potrditi.
Inštitut je prevzel pokroviteljstvo' nad sklepanjem civilnih porok, dal bi zaščitil ženine pravice v primeru moževe smrti. Pod pokroviteljstvom tega inštituta so doslej sklenili v vsej deželi nad 16.000 takih zakonskih zvez. Na tem množičnem Poročnem slavju je bilo okoli 25.000 ljudi, ki so poi zvočnikih čestitali ženinolm in nevestam.
s posadko, Vendar to ni bil njegov namen. Njegova naloga je bila preiskati pogoje za, življenje v največjih višinah in nadzorovati svoje telo s celo vrsto različnih instrumentov.
Simonsov balon je bil izdelan iz polietilena in napolnjen s helijem, meril pa je 60 metrov v premeru. Neprodušno' zaprta gondola je bila iz aluminija. Balon je vzletel V Crosbyju V Minnesoti, med poletom pa ga jei odneslo nekaj sto kiloi-metrov daleč, da je pristal V Ellebalu v Dakoti.
Z višine, 30 km je imel pilot balona neverjeten razgled na površje Zemlje. Po določenih časovnih presledkih je bral številke na instrumentih in jih sporočal naravnost na Zemljo. Po njegovih poročilih je Videti, da se ni posebno utrudil. Hudo je bilo! le, ko, je balon po, 26 urah zašel v nevihto* in pričel padati. Simons je tedaj odvrgel balast in se začel zopet dvigati. Ko pa se je začel dokončno zopet spuščati proti Zemlji, je zašel v močne vetrove in se z njimi boril polnih devet ur. Ko* se je gondola dotaknila Zemlje, je ostali balast avtomatično odpadel, sunek Vetra pa je tedaj še enkrat dvignil balon v zrak in ga odnesel 3 kilometre daleč. Samo en človek je do danes dosegel večjo višino' — ameriški preizkusni pilot Ivan Kinchloie, ki se jel leta 1956 z raketnim letalom. »Bell X-2« dvignil nič mani kot 38.405 metrov visoka nad zemeljsko površje.
Še danes tehnika minulih časov
Že 2000 let poganja reka Oronto naj-večje Vodno! kolo na svetu. 2000 let pomeni, da je naprava tudi najstarejša te vrste nal svetu!
Oronto je reka, ki teče iz Libanona skozi Sirijo proti Sredozemskemu morju. Toi vodno kolo pa se nahaja; v starinskem mestu Hama. Služi dviganju Vode V višje ležeče namakalne kanale1, ki zagotavljajo rast zelenja V poznanih orontskih vrtovih. To velikanska Vodno, kolo ie popolnoma leseno in meri v premeru 30 metrov.
Mladeniči iz Hame pa mislijo, da s tem Vodnim kolesom lahko preizkusijo svoj pogum,. Oprimejo! se zanj, da jih dvigne 30 metrov nad rečno gladino, potem pa v pravem trenutku odskočijo. Nevama igra! Nerodnost ali napačen račun in telo konča pod kolesom, ki mu zdrobi kosti. In V resnici ne mine1 poletja brez nesreče. Kljub temu pa mladeniči vsakoi leto preizkušajo! sVoj pogum. SeVeda v tej nevarni igri nobeden noče zaostajati za svojimi vrstniki.
Še ena tekma — z atomskimi ladjami
Odkar so šle skozi svet prve slike ruskega ledolomilca na atomski pogon, je predstavljala za ameriške konstruktorje gradnja ameriške ladje na atomski pogon (ki mora biti seveda večja in močnejša od ruske) osnovno vprašanje nacionalne časti. Tako so zdaj sporočili iz New Yprka, da so načrti in priprave za gradnjo prve atomske ladje v ZDA končane in da bodo pričeli z gradnjo že spomladi leta 1958, tako' da, jo bodo lahko splovili leta 1959, leta 1960 pa bo že lahko, prevzela redno plovboi.
Objavili so sledeče podatke: ladja bo1 dolga 296 metrov, z 21.000 bruto registrskimi tonami, potrebovala bo posadko, 150 ljudi, naložila pa bo lahko 10.000 ton tovora. Tovor bo' spravljen v sedmih skladiščih. Z enkratno količino naloženega atomskega goriva bo ladja lahko plula
brez prestanka tri leta in pol, in sicer s hitrostjo, ki je normalna za tovrstne ladje — 20 vozlov na uroi. Stroške za gradnjo! računajo na 42,5 milijona dolarjev (okoli 1062,5 milijona šilingov).
Atomske naprave bodo V ladijski nadgradnji, kjer bo vse tako urejeno,, da bodo posadka in pa tudi potniki zaščiteni pred atomskim izžarevanjem. Razen tega bo atomski reaktor tudi za primer nesreče na morju tako zaščiten, da bi radioaktivne snovi iz razbitega reaktorja ne zastrupile vsega morja, ponesrečencev, rib in reševalcev. Prav zaščitni ukrepi so pri gradnjah reaktorjev na atomski por gon zelo pomembni, ker so radioaktivne snovi za organizem izredno škodljive in povzročajo najrazličnejša organska obolenja.
Nenavadni morski črv
Ena izmed najbolj nenavadnih morskih živali je nedvomno morski črv, ki ga imenujejo! paloilol, živi pa ob obalah tihomorskih otočij Samoa in Fidži. Najpogosteje ga je najti V obalnih plitvinah ter V razpokah podmorskih skal in med koralami. Zanimiva je, da ti črvi, ki so dolgi 20 do 30 cm, dvakrat v letu, in sicer v oktobru in novembru, zapustijo' svoja skrivališča ter se med oseko množično, dvignejo na morsko gladino.
Pred selitvijo se, morski črv paldlo razdeli v dvoje; prvi del ostane v skrivališču, drugi del pa se dvigne na gladino. Druga polovica se drsti in sicer vedno, le zjutraj, preden pride mesec do, zadnje četrtine poti. Med drstenjem spuščena količina jajčec je skorajda neverjetna. Zgodi se celo, da na teh področjih spremeni morje barvo zaradi jajčec teh nenavadnih črvov.
Nagradna križanka
Vodoravno: 1. štcvnik, 3. dam na razpolago, 7. stisnjena roka, 10. oblika poezije, 12. mletev, 14. glavno mesto evropske države, 15. pridelek pri čebelarstvu, 16. staroslovanska pijača, 17. obdobje, 18. rokodelec, 19. rožanska pritrd lnica, 20. predlog, izraža izhodišče, 21. preddelavec, 22. brez obleke,
23.	konjska oprema, 24. ranocelnik, 25. moško ime, tudi mesto v Italiji, 26. srdit, 27. močna začimba, 29. naselje, 31. zmikavt, 32. oblika moškega imena Matevž, 34. kazalni zaimek, 35. iglasto drevo, 37. padavina, 38. vodna žival, 39. površinska mera, 40. garant, 42. pregovor, 43. slikovna uganka, 44. počitek, 46. ljubkovalna oblika za oče, 47. del sobe, 48. zauživa hrano.
Navpično:	1. pripovedna pesem, 2.
zmešnjava, kaos, 3. je tisti, ki ne more govoriti, 4. pamet, 5. premožen, 6. se bavi z mesom, 8. glej 1. vodoravno, 9. organizem, 11. kačji glas, 13. pojdi v posteljo, pojdi..., 15. priprava za vodenje avtomobila, 16. ud, 17. domača žival, 18. nadležna žuželka, 19. današnji dan, 21. elan, 22. nasprotno od naprej, 23. umetnik, ki obdeluje marmor ipd.,
24.	ubog človek, 25. gonilni stroj, 28. veselje, 30. oljarica, ki lepo cveti, 33. apetit, 34. še ta trenutek, 35. nevestina oprema, 36. stročnica,
38. glej 42. vodoravno, 40. obrtnik, 41. pripadnik slovanskega naroda, 42. tatvina, 43. izraz pri kvartanju, 44. predlog, 45. oblika glagola biti.
Nekaj najboljših reševalcev bomo nagradili z lepimi slovenskimi knjigami. Rešitve je treba poslati do najkasneje 30. septembra 19 5 7 na naslov: Slovenski vestnik, Celovec-Klagenfurt, G a-sometergasse 10.
*■ *. FINŽ8AI
^OBODNIM
SONCEM
PRVA KNJIGA	POVEST DAVNIH DE00V
38
»Zakaj si se toirej vrnil?«
»Saj sem naprej vedel. Vse sem povedal Iztoku že tedaj. — Kje pa je, da ga se ni k očetu? Lep sin. Koliko, trpi oče!«
»Služba, odlična služba, očka.. Upravda 9a je povišal, da se čudi Bizanc. Sedaj inra posla v obilici.«
»Že vem, vsei sem zvedel v tabemi. Takoi se spodobi. Sin, ne delaj sramote očetu! In sedaj ti povem, zakaj sem prišel: Sin mora hitro,, še nocoj uteči in se vrniti domov.«
»Ne bo mogoče!«
»Boi, moira, biti! Zakaj groza se godi za Donavo. Tisti pesjan, tisti Tunjuš, na vsakem lasu mu visijo trije besi, tisti kravje-tepnik je zakuril Vojno' med Anti in Sloveni, Preludari, med Anti in Sloveni med brati! Kri teče, ženske jokajo', gradišča gore, ovcel sel klatijo brez Pastirjev, volkovi jih mesarijo. Zato, sem Prišel po sina, ker je struna rodila meč in, ker se je naučil boja, naj gre domov, ftaj klesti, naj seka in pomore Slovenom, da uduše vojsko, da zadavijo Huna, ki
ščuje in hujska, da ga obesijo za pete na hrast in tako' povrnejol mir bratom. Vidiš, zato sem prišel in on mora z menoj!«
»Velika žalost in sramota, kadar se koljejo bratje!«
»Ne bilo- bi žalosti in ne bilo sramote, ko bi ne kovaril pesjan. Aj, na bese, da ga ni tedaj zabodel Iztok! Nisem za boj, ker sem za strune. Toda sedaj pojdem s sinom, V boj pojdem na stara leta.«
»Pojdeš, očka, samo malo, malo počakaš. Razodenem ti velike skrivnosti. Toda vsi bogovi te zasovražijo, ako izpre-govoriš besedo o' tem. Zakaj na pogibel bi bilo sinu in tebi.«
Radovan je dejal roko na srce in slovesno prisegel:
»Ne zinem, na Svetovita, ne zinem, gospod!«
»Tvoj sin ljubi Ireno —«
»Še vedno? Da more biti godčev sin tako stanoviten v ljubezni!«
»Vredna je ljubezni. Stari Epafrodit jo ljubi kakor oče in je zanjo žrtvoval kupe bogastva, zanjo in za Iztoka. Da, celo sebe stavi Epafrodit na skodelico tehtnice, ki se utegne prenagniti in me uničiti!«
Radovan je z na pol odprtimi usti jecljal nerazumljive slovke.
»Čudi se, očka, le čudi in poslušaj! Iztoka pa je zaljubila še druga ženska. Nevarno je imenovati njeno' ime v Bizancu.«
Grk se je previdno ozrl proti vratom in šepetaje izpregoVoril:
»Teodora!«
»Na bogove, despojna?«
»Da, ona!«
»Saj ima moža, vlačuga!«
»Tiho! Preglasno govoriš!«
Radovan si je pritisnil pest na usta.
»Toda Iztok je njeno ljubezen zavrgel in s tem zapečatil sebi pogibel.«
Radovan se je pograbil za razkosmano brado, zaklel in siknil:
»Tako jei: kdor pri psih spava, z bolhami vstaja! Na Peruna, če ni resi«
»Zato mora Iztok bežati, mora, da si otme življenje. Z njim uteče Irena, ki je sedaj pri meni. A danes ne more in tudi jutri ne. Epafrodit še nima konj za beg. Sedaj je tvoja prva naloga, Radovane, da o vsem tem molčiš —«
Starec si je pritisnil obe roki na usta.
»Molčiš kakor mrtva skala. A po Bizancu govori, kako je sin srečen in da ostaneš tudi ti Vedno tu. Govori, kjer bodo bolj nastavljali ušesa, po vseh taber-nah. Dam ti denarja, da boš lahko še za druge plačeval. Tvoj govor mora priti do ušes despoijne in jo prepričati, da Iztok ne misli na beg in da ona zato ne izvede takoj svojih maščevalnih načrtov. Če nas prehiti, bi bilo vse izgubljeno.«
Radovan je bil tako osupel, da ni iz-pregovoril besede več. Z rokami je zamahoval in kazal, kako bo razširjal to Vest, vmes pa je pritiskal dlan na usta v znamenje, kako boi molčal o vseh skrivnostih.
»Sedaj Veš dovolj. Danes počivaj in ne hodi nikamor! Počakaj tu Iztoka! Vesel te bo in razodeneš mu o vojski. Sicer se
utegne še danes dogoditi marsikaj zanimivega;. Zato ne hodi z doma!«
»Ne ganem se, gospod, iz sobe se ne ganem!«
Epafrodit je nagla odšel.
Takrat je po Bizancu že vršalo. Kakor blisk je švigala novica od ust do ust: »Svila — monopol!« Po vseh trgih so izklica-vali carski razglas. K vsem trgovcem so prihajali uradniki in pečatili zaloge svile.
Ko je Epafrodit prišel v atrij, ga je že čakal kvestor v spremstvu močne straže.
Kvestor se mu je skromno priklonil, sVest si svoje moči in naloge, prebral edikt in zahteval, naj mu takoj odpre skladišča in delavnice, da zapečati in oceni množino svile, katero odkupi po stalnih cenah država.
»Zelo obžalujem, da ne morem pokloniti prejasnemu despotu zemlje in morja Vsaj nekaj svoje hlapčevske revščine. Epafrodit nima namreč — niti kosmiča svile.«
Kvestor ga je premeril z neverjetnim pogledom in dostavil pikroi:
»Bolj modroi je, da prodaš svilo državi, kakor da jo skrivaš in zaigraš s tem vse imetje. Zakaj silno stroge so kazni za tiste, ki bi varali njegovo svetost, vsemogočnega despota.«
»Nikoli nisem bil slepar, in če bi imel cele gore svile, bi je ne prodal niti krpice Vsemogočnemu despotu. Njemu Epafrodit ni prodajal doslej, ne prodaja v bodoče. Despotu zvesti hlapec — o tem pričajo caričin prstan, despotov pergament

ZA GOSPODINJO IN DOM
Vzgoji otrok je treba posvetiti mnogo pozornosti
Angleški pesnik Julij Wordswordh je postavil kaj čudno definicijoi s tem, ko je. dejal: »Otrok je oče človeka«. In vendar ..,
Kako bi mogli na drug način bolje izraziti, da se — kot je res — že na otroku vidi, kakšen bo kot odrasel človek. Bo lahko dober ali slab, prav takšen, kakršnega smo vzgojili.
Prvai vzgoja je najodločilnejša. Ni dovolj trošiti denar za knjige in šolnino, pri tem pa misliti, da smo s tem že vse dolžnosti do otroka opravili. O, ne!
Predvsem morajo imeti otroci že1 doma najlepši zgled. V vsem, vedno in povsod. Potem pa moramo gledati, da se otrok navadi določenega reda, dosledno in natanko. S tem bodo pridobili starši, ki jim ne
bo treba neprestano' kričati nad otroki, in otroci, ki se bodo navadili, kako se na najboljši način porabi čas.
Otrok mora; Vsak večer, preden gre spat, sam od sebe, brez vsakega opominjanja in opozarjanja!, pospraviti za seboj vse svoje igrače, šolske potrebščine in obleko.
Ni tol morda ukaz, ki velja le včasih, le kadar se kdo spomni, ali kadar je! pač pri volji. Ne! toi mora biti strog zakon, ki se; ne sme nikoli, z nobenim izgovorom, z; nobenoi pretvezo prekršiti, če hočemo' doseči, da bo otrok nekoč uravnovešen in reden človek. S stalnim in doslednim vcepljanjem ljubezni do reda se bo kaj kmalu videlo, kako se otresa vseh nerodnosti, kar se bo poznalo' tudi na otrokovem značaju.
Domači kozmetični salon
Prinašamo nekaj koristnih nasvetov za domačo kozmetiko. Uporabljajte in preizkusite jih!
Madeže, ki so se vam pojavili na obrazu, boste lepo‘ odpravili s tem, da držite nekaj časa dieto s tem, da, jeste predvsem mlečno in zelenjavno hrano. Poleg tega pa priporočamo še mnogo, spanja in gibanja na svežem zraku. Dvakrat dnevno si umijte obraz s kamiličnim čajem, potem pa si ga skrbno osušite s čisto platneno brisačo.
Ko se pudrate ali mažete s kremo, ne pozabite napihniti lic, ker le tako, bodo vaše gube manj opazne. Zapomnite si tudi kot zlato pravilo: puder mora biti vedno za en odtenek svetlejši od podlage.
Po umivanju las si mokrih ne zavežite pretesno z ruto, ker to' škoduje lasišču. Usedite se raje na sonce ali pa si lase
posušite s fenom, če pa tega nimate, pa lepo počasi ob močnejši žarnici. Pri tem pazite, da vam svetloba ne sije v oči.
Če so' vaši lasje suhi, si jih drgnite z oljem in to' po možnosti že pred umivanjem.
Jejte mnogo repe in krompirja in to z olupki, prav tako pa tudi mnogo sadja, pa bodo vaši lasje bolj bleščeči. Tudi koža pridobi s tem. Jejte mnogo radiča in pijte čim več mleka, to- je koristno, če se Vam lomijo1 nohti, prav tako pa je dobro tudi za gradnjo' kosti. Če ste v strahu za svojo »linijo«, pijte posneto mleko.
V nasprotju z vašimi nohti na roki ne smete nohtov na nogah nikoli oblikovati okroglo, temveč jih vedno odrežite ravno. Ne smejo pa biti daljši od konic prstov, sicer bodo začeli rasti za kožo in celo v meso, ali pa vam bodo< trgali nogavice.
Hren v gospodinjstvu
Hren je rastlina, ki je našim gospodinjam dobro znana, zlasti njena korenika, ki jo naribanoi postavijo' ob praznikih na mizo, poleg narezane gniati. Po svojem okusu je hren grenek, uspeva pa po vsej Srednji Evropi. Rabi rahlo in razmeroma zelo globoko zemljo. Presajamo' ga v jeseni v razdalji po* 30 cm eden od drugega. Najbolj uspeva V senčnih kotičkih in se razmnožuje s tem, da potaknemo košček korenike spomladi v zemljo. Zemljo', kier hren raste, moramo negovati in jo spomladi tudi zalivati.
Kot že rečeno, uporabljamo hren v gospodinjstvu predVsem zaradi njegovega okusa, ki omogoča, da napravimo z njim razne', zelo> dobre omake, ki soi zlasti pri-
Ko boi otrok občutil upor do nereda, do vsega, kar ni lepo,, kar ni harmonično, bomo Vedeli, da; bo začel sam paziti na svoje kretnjet, na svoj glas ter da bo sam od sebe premagoval izpade, ki so v njegovih letih česti.
Otroku ne sme biti nobeno' dleloi poniževalno. Narobe! Tudi on naj se loti vsakega dela. Po svojih močeh naj pomaga. Le naj se navadi, bodisi deček ali deklica, pripraviti mizo' ali jo potem pospraviti. Tol naj opravi natančno in skrbno, čeprav je pri hiši služkinja.
Mati naj nauči hčerko kuhati, a tudi sinku tako znanje ne boi škodilo. Navaja naj jo, da bo kak dan tudi sama določila jedilnik ter da bo nekaj tistega! tudi sama napravila, Pa tudi fant naj bo doma kako koristen. Drva naj nanosi v kuhinjo), tudi krotaipir lahkoi olupi, ali olušči grah ali še kaj drugega. Čevlje pa si naj vsekakor sam očisti!
Le niaj se otrok materi ne smili, češ da je premajhen, naj se igra, in podobno. Napačna ljubezen, škodljiva' ljubezen.
Nega klobukov
Klobuke ne polagajmo v predale ali na police, temveč jih obešajmo na obešalnike. Po možnosti jih zavarujmo pred prahom, zlasti še, če jih dlje časa ne uporabljamo. Če hočemo', d!a boi klobuk, ki sel nam je zmočil na dežju ali pozjmi od snega, ohranil prejšnjo obliko', natlačimo vanj nekaj zmečkanega papirja. Prašne klobuke rednoi čistimo' z mehko krtačko, mastne madeže pa odstranimoi različno, kar jel seVedai odvisno od materiala in barve. Temno klobučevinoi odrgnemo, z žametno' krpico, ki smot jo' namočili v bencin. Svetlo klobučevino nateremo' s kašo iz bencina in magnezija: kol se zmes pol-suši, klobuk okrtačimo. Madeže lahko odstranimo tudi s, finim steklenim papirjem. Črni klobuki bodoi kot novi, če jih deremo z mešanico sode bikarbone in amoniaka.
Klobuke iz blaga čistimo z raztopino vinskega kamna, in sicer ga: vzamemo dve čajni žlički na osminkoi litra vode.
Usnjene trakove' pri moških klobukih odrgnemo s salmiakovo vodo', še' prej pa podložimo' usnje s staniolnim papirjem, ki Varuje klobučevino pred salmiakom.
ZDRAVSTVENI KOTIČEK
Čas prehladov se zopet bliža
pcročljive z mesom. Korenino operemo, zdrgnemo in jo' potem zribamo. Tako' naribanemu hrenu dodamo, še žlico' ali dve sladkorja in primešamo' nekaj kisa. Seveda so še različni drugi načini za pripravljanje hrenove omake.
Hren pa ima tudi zdravilna svojstva in je zlasti priporočljiv za čiščenje telesa. Obkladki s hrenovo koreniko' so zlasti priporočljivi pri bronhitisu, ker pospešujejo' izločanje katarja. Zriban hren pa uporabljajo tudi za obkladke v podobnih primerih kot gorčico.
Omenimo naj samo še to, da so že v starih časih pripravljali poseben napoj iz mleka in hrenovih korenin, s katerim so odstranjevali različne pege na koži.
S hladnimi, deževnimi jesenskimi dnevi postaneta marsikomu vsakdanja spremljevalca prehlad in nahod, zato se je treba pripraviti na hladne in. vlažne čase. Menda ni treba, da si kar naprej tiščimo robec na nos, če pomislimo že Vnaprej na primemo obleko'.
Tanke perlonske ali druge »plastične« nogavice' so kaj lepe na; pogled!, seveda pa sO primerne le dotlej, dokler je zunaj lepo in prijetno' Vreme. V jesenski dež bomo hodile s toplejšimi nogavicami.
Vse kaže, da se naš organizem v toplih poletnih dneh malce pomehkuži in se ne more takoj navaditi na, nenadhoi spremembo vremena. Ker se' v mislih ne moremo posloviti od poletja, ponavadi tudi pozabimo, da je treba oi pravem času pregledati, ali se okna' in vrata pravilno' zapirajo'. Če bomo' toi uredile, bo' mani prehlada zaradi prepiha, pa tudi kurjave bomo pozimi več prihranile.
Jeseni se je treba obleči topleje kot sicer, ker sicer bomo tožile o' išiasu, revmi, slabi prebavi in težavah v želodcu, o nahodu in prehlajenih očeh, ki so' bile izpostavljene prepihu itd.
Vsakdo, ve: bolje je preprečiti, kot pa zdraviti. V vsaki drogeriji ali lekarni boste dobili sredstva za masažo, priporočljive pa so tudi kopeli s smrekovimi izvleč-
ki in z dodatki različnih oilj. Zelišč za razne čaje je tudi dovolj. Sicer pa bi bilo najbolje, da bi si doma uredile priročno lekarno', da bi po' potrebi lahko sebi ali pa družinskim članom pomagale s primerno rečjo.
V lekarnah prodajajo žepno lekarno, ki vsebuje najnujnejša zdravila. Zlasti je žepna lekarna pripravna; za ljudi, ki mnogo potujejo in se torej ne morejo' zateči takoj k zdravniku.
Vsekakor pa ne pozabimoi, da potrebuje zlasti koža v hladnih dneh posebno nego. Seveda pa moramo' tudi pri uporabi različnih krem biti previdni, da kožo povsem ne zadelamo', ker s tem onemogočimo dihanje kože, kar Vsekakor škoduje zdravi polti in prijetnemu počutju.
Zdravilni med
2e nekaj časa je znano, da je čebelji med zdravilo pri zvišanem krvnem pritisku zato', ker vsebuje nek holinergični element (snov, ki znižuje krvni pritisk). Znanstvenika P. Marquardt in G. Vogg pa sta zdaj z različnimi poskusi dognala, da je ta faktor identičen s acetilholinom, snovjo, ki se v organizmu izloča na koncih živcev in širi krvne žile. V 2,5 kg medu je približno 6 mg (6 tisočink grama) acetilholina.
in še kaj drugega, ki je moja last — despotu Epafrodit samo poklanja in je srečen, če doseže z revnim darom, da za trenutek obsije žarek radosti lice največjega despota Vseh vekov. Česar pa nimam, ne morem dati. Izvolite pregledati zadnji kotiček! Vse vam je odprto', skladišča, delavnice, da, tudi moj skromni stan. Nu-mida vas pospremi in odpre!«
Kvestor ni verjel trgovčevim besedam. Zloželjen nasmeh mu je obkrožal ustnice.
»Verjel bi, toda ne smem, obžalujem!«
»Ni dober hlapec, kdor ne izpolni do pičice povelja svojega gospoda. Pojdi, kvestor, prepričaj se!«
Epafrodit se je obrnil, odšel naglo in odločno iz atrija, in vstopil v shrambo' za suženjske obleke. Poiskal je preprosto žensko tuniko in hitel z njo« k Ireni.
»Oprosti, jasna dvorjanica, dnevi so hudi. Prišel je kvestor z dvora in iztiče po svili. Danes je proglašen monopol, to je delo despojne, da me uniči.«
»Ob vse bogastvo boš! Zaradi mene! Nesrečnica!«
»Ne boj se, svila je oiteta. Ne dobe ničesar v skladiščih. Zato pridejo gotovo sem. Ne smejo' te videti. Izdali bi te na dvoru. Odeni se v suženjsko tuniko,, pojdi na vrt, trgaj cvetje in se sprehajaj. Ogiblji se ljudi, nihče se ne bo menil za sužnjo! Bodi brez strahu, hčerka!«
»Gospod, kako skrbiš! Nesrečnica, da sem ti nakopala toliko' gorja. Odpusti' Bog te blagoslovi!«
Irena je sprejela tuniko, počesala in spleta laSe pol načinu suženj in se oblekla ter hitro odšla na vrt, kjer se je prikrila v gajih pinij in oljk.
Vtem je kvestor preiskal vsa skladišča, stražniki so butali ob stene in tlak ter poskušali, kje bi bila skrivna vrata, kamor je Epafrodit zložil svilo. Brez uspeha. Vrnili so- se v vilo, pretaknili vse kote, pregledali kleti in shrambe — nič.
Kveistor je sestavil zapisnik, jezno ugotovil, da ni vlakna, svile v Epafroditovi trgovini in odšel.
Iz vestibula je gledal Grk za; njim in se zmagovalno smejal, ko so izginili skozi vrata.
»Haha;, lepa Teodora, kako ti bo ob duši, ko zveš, koliko svile si ugrabila Epafroditu! Haha, ne boš si grela udov na mojem bogastvu! — Želiš morda raztrganih indijskih ponjav, pletenih iz ličja? Teh imam dosti! Na njih se vsaj nekoliko spokoriš, ha-ha.-ha,! Sedaj pošlji še po' vilo! Vem, da boš! Toda tudi pri tej pravdi dobiš samo svoj kipeči žolč, ki ti gotovo zavre, kača nenasitna!«
Epafrodit je pozval vratarja. Vprašal ga je po Iztoku.
»Ni se še vrnil,« je odgovoril vratar.
»Tudi ponoči ne?«
»Okoli polnoči je odšel in se še ni Vrnil. Za hip se nisem ganil od vrat.«
»Ko se vrne, mi takoj naznani!«
Vratar je pripognil koleno in šel k vratom.
Epafrodita je začelo vnovič skrbeti. »Pol jutra je minulo, sonce je visoko, moral bi se vrniti. Azbad je bil vso' noč v palači, danes, ne pojezdi k vajam. Tudi Iztok potem nima posla v vojašnici. Ali vendar! MoTda mu je velel tja namesto sebe. Mučil ga bo na smrt. O, sveta Sofija, preženi že skoroi to noč! Ne vem, kaj bi ukrenil. Treba, je, skrbeti za; konje,, treba orožja, njega pa ni. Skrivnostno', silno skrivnostno!«
Ko je Epafrodit hodil po peristilu in pri šumečem vodometu z nagubančenim čelom snoval načrte, prihiti nenadoma brez naznanila, k njemu Cirila.
Zasopla in zaplakana se je zgrudila k njegovim nogam. Grk je prestrašen vprašal: »Cirila, kaj se je zgodilo?«
»Gospod, otmi Ireno, otmi gospodarico!«
Ihtela je glasno, in dvigala kleče na tleh sklenjene roke k njemu.
»Kaj se ie zgodilo, govori naglo!«
Epafroditu se je čelo nabralo V grozne gube, naznanjajoče usodne slutnje.
»Azbad je vdrl v Irenino' sobo. Vinjen je prišel V ranem jutru. Klečala sem in ga, rotila,, naj ne, moti gospodarice. Kruto me je udaril in odpahnil vrata.
,A tako,' je zarjul, ,to je Irenina bolezen! Pobegnila je, da, se nasiča ob barbaru! Kje je?'
.Odleglo ji je v jutro,' sem lagala — Kristus mi ne zameri —, ,pa je šla molit psalme v cerkev Naše ljube Gospe.'
,Aha, molit psalme! Že vem, kam hodi molit psalme, nečistnica! Pomagam ji pri tej molitvi! Sramota za dVor!"
Nato je odvihral besen ko zlodej. Jaz pa sem zbežala in tekla, da ti naznanim-O Bog, če pride sem — o Bog! Gospodarica je izgubljena! Otmi jo-, na, Krista, reši jo!«
Epafroditu so se oči poglobile v dupli' ne pod sršečimi obrvmi in ogenj se je bliskal v njih.
Daši duhovit, vajen spletk, ravnodušen v najbolj zamotanih rečeh, je osupnil trgovec, pred njim se je dvignil prazen pergament in on v trenutku ni vedel, kako bi zarisal prvo, potezo novega; načrta.
»Gospodarica je na, vrtu, odeta v sužnjo tuniko'. Poišči jo', ostani pri njej in ji izkušaj rahlo povedati, da se ne prestraši. Jaz pomislim, kaj nam je storiti.«
»Otmi jo, gospod! Beži naj —«
»Pojdi!«
Epafrodit je zopet hodil in pošta,jal p° mozaiku krog šumečega, vodometa. Z roko je poteza,1 preko nagubanega čela.
Z desno nogo je udarjal krepkeje ob tlak, iskal misli, iskal izhoda.
»Dobro igraš, prekleta, in komaj ti bo Epafrodit kos. Eno zanko) snamem Z vTa-tu, že, me zadrgne v novo'. In vendar se moram oteti mrež, moram, na Palado,, m® ram! Hči barbarskega, medVedarja, vendar ne prekosi potomca najduhovitejšega naroda!«
Premišljal je, kaj se utegne zgoditi.
(Se nadaljuje)
Z d g dl d. ih IN	R A Z V	E	D	R 1	L 0
FRANCE BEVK:
ZGODBA o- Lfuktmi
Takrat mi je bilo osemnajst let, a bila sem bolj neumna kot mlada. Tako sodim o sebi danes, ko se oziram nazaj na tiste dni. Plavala sem z oblaki in frle-la nad zemljo brez peruti. Senožet, ki se porasla z grmovjem in hrasti vleče1 od Potoč v dolini visoko v hrib, je bila: ernoi celo- poletje nema priča mojega prvega, in zadnjega, srečanja z ljubeznijo. Tudi zadnje-ga, zakaj poslej nisem nikogar več ljubila razen sina,. Verjela sem,, da je Ferjan, čigar objemi so bili zgovornejši od besed, najboljši fant pod soncem. Ljudska sodba o njem, da je izprijenec in baraba,, ki mi je kdaj prišla na uho, me' ni vznemirjala, marveč žalila. Ljubila sem s čisto dušo, brez, stranskih misli. Srce mi je kot rajska ptička prepevalo še v spanju in sanjah do' jutra. Ne bi mogla verjeti, da ta sreča ni večna, ali da Ferjan le za las drugače čuti kot jaz.
Proti koncu poletja je rajska ptička v mojih prsih polagoma utihnila. Oglasil se ja krokar, ki je napovedoval nesrečo. Ferjana sem mnogo; večerov zaman oča-kovala ob stezi. Vsak večer se je1 po- stranskih poteh vračal z dela domov. Koi sem lo' spoznala, sem bila grenko začudena. Iz sramovanja in strahu pred ljudmi ga nisem iskala: na, domu. Še sem varovala skrivnost najine ljubezni, ker je< tudi Ferjan tako želeli. V tem prikrivanju je bila neka posebna slast.
Tedaj sem že čutila neko- spremembo v svojih nedrjih. Roke; so mi pogosto nehote uhajale na trebuh, kot da merim njegovo oblino. Zavedala, sem se, da moja ljubezen ne bo Več dolgo- ostala skrita. In tega tudi nisem Več želela. Vendar sem a® bala, dne, ko bo' zašumela vsa vas, ki je bila takrat še bolj kot danes kruta in neizprosna v svojih sodbah. Materi ni bilo težko prikriti ljubezenskih sestankov, a svojega stanja ji nisem mogla skriti, hiisom tajila, da bom postala mati, let Ferjana nisem izdala, zavijala sem se v trdovraten molk. Mati me je podila izpod strehe. V njenih besedah je bilo komaj za las moralnega ogorčenja, a za; goro strahu pred življenjem.
Le predobro sem jo razumela. Tudi ona ja bila mati brez moža,, s hče-rjo-, ki ni smela poznati očeta. Moje življenje otroka podgrmiča je bilo posejano s tisoče-rimi drobnimi žalitvami. Tega, kar sem nkusila, bi nikomur ne privoščila, najmanj svojemu otroku. A grozilo je, da bom z detetom, ki sem ga nosila, hodila: isto- pot k°t z menoj mati. Kazno je bilo, da se hoče Ferjan poniglavo izmuzniti iz moje-9a življenja, ko- je bil še- zmeraj pričujoč
z X A s x M x E x H
Po poletu
v Neki ameriški pilot je imel mehanika, CTn-ca,, ki ni še nikoli letal. Pa ga nekoč "Vzame s, seboj v letalo. Letata: in letata, Pilot izvaja lopinge, se spušča navpično Proti zemlji, se dvigne spet skoro, navpič-
J* 10 navzgor in končno pristane na leta-hšču.
Črnec stopi ves tresoč se iz letala in reče: »Hvala vam zal oba, poleta!«
»Kako dva,?« se začudi pilot. »Saj sva Samoi enkrat letela!«
»Zame sta; bila dVa:,« odgovori črnec, »Prvi in zadnji polet.«
To pa res ne gre
„ »Poslušajte, soseda! Nič nimam proti, vaš sin prepisuje naloge od našega, napak tega pa, ne trpim,, da bo* našega epel, če je naloga: slaba!«
Resnici na ljubo
Pred sodnikom stoji kot priča žena v
srednjih letih.
» »Koliko ste stari?« joi vpraša sodnik.
Pczarjam vas, da govorite resnico’. Pri-
segli stel«
»Enaindvajset let pa nekaj mesecev,« °dvrne priča.
»Kolikoi mesecev?«
»Sto in osem.«
V mojih mislih. Ali je objel drugo dekle, a mene zavrgel in pozabil? Tega nisem mogla ne hotela Verjeti. Vendar je mojo čisto misel vedno bolj blodila neka mračna grenkoba. Najbolj od tistega dne, ko sem se mu vsa, izpovedala V dolgem pismu, a, nisem prejela odgovora,. V dneh ko se je poletje poslavljalo; z dolgim deževjem, nisem; mogla več prenašati negotovosti, ki me je1 dušila.
Iz sive ponjave oblakov je venomer drobno; deževalo, ko sem se neki večeT na skrivaj odpravila od doma,. Tiho sem se razjokala,, tako- me je bilo strah in groza te poti. Čez glavo in čez pleča sem ogrnila materino staro volnena ruto;. Z brega sem se spustila na premočeno' senožet in se ustavila tik nad; vasjo v dolini, ob stezi, ki je od ondod v dveh rokavih peljala v Smrečje.
Počenila sem pod košat leskov grm,, v zavetje golih, mokrih veja, na, katerih je že rahlo rumenilo' listje. Mrak se je medtem že zgostil v temo, deževalo; je gostje kot prej. Čutila sem hlad, in vlago na vratu in na plečih, premrle roke sem tiščala, pod! ruto na prsih.
Še danes ta dan se živo spominjam vseh podrobnosti, kot da je bilo; včeraj. Pod menoj so mežikala svetla, okna potoških hiš, izmed katerih je zdaj pa zdaj udaril kak glas in se izgubil v tišino;. V dnu dolina pod: vasjo; je šumel in se penil od deževja narasli potok. Onstran, v drugem bregu, so- migotale luči na železniški postaji.
Čakala sem,. Ferjan se je vsako- jutro zarana vozil z vlakom na delo; in se pozno zvečer vračal domov. Tik ob vasi ga nisem mogla; zgrešiti, četudi si izbere stransko' stezo;. Bila, sem vznemirjena, kot da se ta! večer odloča moja usoda za vse življenje1. Iz razburkane notranjosti mi je prihajal V telo; drget, ki sem ga s silo zadrževala. Motila sem se s, spomini, a se mi je misel vsak hip vračala v notranjost. Ali bom Ferjana, obsula, z očitki, ali ga bom objela? Nisem vedela, kaj bom storila. A pripravljena sem ga bila čakati, dokler ne pride, četudi do jutra,.
Na; postajo je privozil vlak in odpeljal dalje, tedaj sem se živo vznemirila;. Dvignila sem se in stala, pod grmom kot prikazen. Upirala sem oči na stezo-, ki sem jo komaj slutila na: robu Vasi. Prišel je nekdo, ki je- na pol skrit pod dežnikom hitel v Smrečje. Ni me opazil. Znova so-zapeli koraki. Bil je Ferjan. Četudi mi je bilo srce- polno; grenkih očitkov, me je objel vroč val, koi sem ga spoznala po tenji. Videti je bil vesel in brezskrben, rahlo- je požvižgaval predse.
Stopila sem mu naproti. Začuden je obstal pred menoj. Na sebi je imel dežni plašč s kapuco; čez čepico, izpod katere mu je pramen temnih las padal na čelo-. Po- kretnjah in drži je bil Ves moški, kot da, je; ves; svet njegov; takega sem ga rada imela,. Zlati fant, preklicani falot! Za trenutek sem, čutila dvoje src v prsih; eno-, ki ga je veselo pozdravljalo', in drugo, ki ga je; obsipalo; z očitki.
»Ti?« se je zavzel.
»Jaz,« sem mu odgovorila. »Čakala sem te.«
»Tu? V tem dežju?«
»Govoriti moram s tebo-j,« sem rekla.
Ferjan je molčal. Bil je videti v zadregi, kot da ga ne ubogajo misli in ne najde besed!. Ni mi mogel skriti, da mu je STeČanje z meno-j zoprno;. Če je- bilo v poletju nekaj čistega ognja, v njem, je nazadnje- ostal samo; pepel, ko s,e mu je drugo- dekle Vrglo- v naročje. A tega takrat nisem vedela, izvedela sem šele- pozneje-, ko- me ni več tako- bolelo-. Moja ljubezen mu je- bila, v breme-, rad bi jo vrgel z ramen. A uganila sem, da se me tudi boji. Ne bo- se- me upal surovo- zavrniti, sem si mislila. Vendar sem bila presenečena nad sprememba njegovega glasu. Tisti hip; nisem pomislila na: to-, šele pozneje se mi je zjasnilo-, da me je hotel pomiriti in preslepiti.
»Mara,« je- reke-1 nežno- in segel po moji ro-ki. »Saj si vsa mokra;.«
Sprejela sem ponudeno desnico- in jo-stiskala: bolj krepko, kot sem to- nameravala,.
»Zakaj te nič ni?« sem ga vprašala.
No, da, izgovarjal se je s preutrujenostjo. Saj mu nisem verjela. Pred dvema mesecema bi bil zapravil vse, noči. In Vendar sem bila premagana. V njegovi bližini se- mi je- za; polovico olajšalo; s-rce.
»Tako; sama sem,« sem mu potožila. »Nikogar nimam razen tebe.«
Ferjan me je- z desnico- objel o-ko-li mokrih p-le-č. Drhte, vdano- sem se- mu naslonila, na prsi.
»Ali me imaš šei malo- rad?« sem ga tiho- vprašala.
»Rad,,« mi je odgovoril bolj medlo, kot bi si toi želela. »Seveda te imam. rad.«
»Da me: imaš le še rad,« sem dahnila v živi veri, da sol me mučili prazni strahovi. »Če- bi. me več ne maral, bi znorela.«
Ferjan se je nasmehnil.
»Ali je tako; hudo?« je rekel in pritisnil obraz na moje lice-, levica mu je legla na moje- prsi.
»Hudo-,« sem vzdihnila in, za hip pomolčala. »Ali si prejel pismo?«
»Prejel.«
»Nisi mi odgovoril.«
»Nisem,,« je rekel mrzlo- in me spustil iz objema. »Saj menda ni res;, kar si mi pisala.«
Vzravnana sem stala pred njim in tiščala; ruto- na prsih. Podiralo- se mi je svet-
lo upanje, ki sem ga še malo- prej gojila. Roke so mi nehote zdrknile s prsi pod pas.
»Res je,« sem rekla zamolklo-. »Kmalu ne bo- več mogoče prikrivati.«
Ferjan se je umaknil za korak in me prebadal z očmi. Čutila sem, da vse razume, tudi tisto-, kar mi ni šlo- v besede. Ozrl se je po- pobočju in zdelo se mi je, da govori bolj hribu nad nama ko-t meni.
»Ne morem se ženiti,« je rekel na videz mirno. »Premlad sem. In kam naj te popeljem? Saj ničesar nimam.«
Po svoje sem mislila in čustvovala, v ljubezni in stiski bi si znala postlati pod vsakim grmom, zato njegovih besed nisem mogla razumeti.
»Saj imava z, materjo kočo-,« sem rekla. »V nji je- prostora tudi zate.«
Ferjan je nevše-čnn zganil z rameni.
»Spomladi pojdem v vojake,« je- rekel.
»Čakala te bom,« sem mu rekla. »Samo-da mi obljubiš, da se potem vzameva, jaz te bom čakala,...«
Ferjan je trdo molčal in gledal nekam v stezo. Tudi jaz sem molčala. Bilo je nekaj trenutkov napetega molka.
»Ferjan!« s-em slednjič obupano- vzkliknila.
»Kaj mi hočeš?« je Vprašal jezljivo-.
»Saj veš, kaj hočem,« sem rekla strastno in mu ovila roke- okoli vratu: v tistem hipu mi je besede manj narekovala ljubezen kot strah pred življenjem: »Vzemi me ... Vzemiva se ... Vsaj obljubi mi, da me ne pustiš tako-. . . Moja mati. . . saj ti ne veš . . . Rada te; imam. Ne morem o-stati tako- sama ... brez pomoči...«
Ferjan je bil ves trd v mojem objemu, a me ni pahnil od sebe.
»Počakaj,« je zacepetal. »Kar tako... nenado-ma ... v tem dežju ... Jutri se rajši pomeniva. Jutri pridem k tebi...«
»Ne jutri, danes,« sem mu vroče šepe-
tala v oči. »Noco-j... Saj si rekel, da me imaš rad, Ali nisi rekel?«
»Rekel sem.«
»Rekel si, vidiš. Praviš, da me imaš rad, a me vendar ne maraš. Ali mi lažeš? Ferjan! Ali ne- pomisliš, da nosim tvojega otroka? Če mene ne- maraš, vsaj zaradi otroka ... da bo imel očeta . ..«
Gledala sem mu od blizu v otrdeli obraz in čakala besede, ki je ni bilo-.
»No, Ferjan!« sem grozeče vzkliknila,
»Ne,« je rekel trdo-, hripavo-.
Roke so se- mi razklenile- z njegovega vratu in mi padle ob telesu. Nepremična sem obstala. Obšla me- je grenka zavest, da' sem se zaman poniževala. Ugasnila mi je zadnja iskra upanja, vse je bilo- končano. Ferjan je stal pred1 meno-j tak, kakršen se mi je prikazoval V najbolj črnih mislih.
»Zdaj vidim, da si res izprijenec in baraba,« sem izgovorila počasi, s poudarkom na; vsa-ki besedi.
Če bi bila gojila: le še trohico- upanja, bi tega n,e- bila rekla. Tedaj pa mi je bilo že Vseeno-. Ferjan se je- zganil kot pod udarcem. Zdelo; se je-, da je- čakal samo teh besed, ki so- ga spodbodle k odločnosti; prej mu jo je jemala vsaj rahla zavest krivdo p-red men-oij.
»Če sem baraba, pusti m,e V miru,« je zakričal in naglo; odšel po- stezi.
To- sem pričakovala, kljub temu sem bila: nekoliko- zaprepaščena. Z občutkom,
kot da odnaša s se-bc-j moje življenje, sem nekaj trenutkov gledala za; njim. Nato-sem, zakričala in z neizbranimi besedami sto- prekletstev usula na, njegovo- glavo. Ne spominjam se več, kaj vse sem vpila. Bila sem kot nora. Morala sem se o-lajšati. Naj izve Vsa vas, Vsi ljudje, Ves- sVet. Ni mi bilo- več mar. Tudi na Ferjana naj pade svoj del sramote. Teže- naj jo prenaša, ko-t bom, jaz prenašala svoje življenje.
Izmučila sem s-ei in ohripela, se brez moči sesedla na premočeno zemljo-. Z ro»-kami sem objela kolena in se pozibavala, kot da uspavam, sVoijoi bolečino. Zajokala sem najprej na ves glas, nato- sem z zaprtimi očmi tiho- pretakala solze v naročje ...
Ob meni se je ustavil neki kmet iz Smrečja, ki s-e je s svetilko- vračal domov. Pogledala sem ga z odsotnim pogledom in solzna pomežiknila v svetlobo.
»O, falot,« sem rekla. »Falot, falot...«
»Kdo-?«
»Ferjan ... Ferjan ...«
Mož se je ozrl po- pobočju in znova varne uprl pogled.
»Vstani iz te mokrote,« mi je rekel. »Saj se boš še prehladila. Saj boš zbolela.«
»Ne maram,« sem mu rekla. »Naj se prehladim. Naj zbolim. Naj umrem. .. Najrajši bi umrla ... Umrla: bom .. .«
»Hudič naj Vse to razume-,« je rekel kmet in odšel po; stezi v zibajoči se- svetlobi ...
Nisem umrla. Zelja po življenju je bila močnejša kot minuta; obupa. Dež me je premočil do kože, začela sem se tresti ko- šiba na vodi, krčevito- so- mi šklepetali zobje. Vstala sem in stopala za, migotajočo- svetlobo, ki se je pomikala, pred menoj po- bregu. Hodila sem sključena, kot da nosim vso; težo- življenja na plečih. Bilo je res težko, a ne tako težko-, kot ga vnaprej slikajo strahovi. To govorim danes, ko je že- vse mimo- in se- z nasmeškom oziram na tiste dni.
m
Stran 8
Celovec, petek, 20. september 1957	Štev. 38 (803)
Primorska je slavila desetletnico priključitve
Vsa Primorska je bila V preteklem tednu v znamenju proslav v počastitev desetletnice priključitve k Federativni ljudski republiki Jugoslaviji. Slavnosti so- dosegle svoj višek V nedeljo, koi so bile po vseh pred. desetimi leti Jugoslaviji priključenih občinah proslave, ki se jih je ljudstvo' množično udeležilo!. NajVečje slavnosti so bile v Novi Godci, gospodarskem in političnem središču goriškega okraja.
Slavnosti v Novi Gorici so se udeležili tudi naj višji predstavniki kulturnega in političnega življenja v Sloveniji, med njimi predsednik Ljudske skupščine LRS Miha Marinkoi, predsednik izvršnega sveta LRS Boris Kraigher in predsednik Zveze »Svobod« in prosvetnih društev Slovenije Ivan Regent.
V svojem nagovoiru zbrani množici je prvoborec za pravice delovnega ljudstva
Primorske, član CK ZKS Regent poudaril, da je primorsko ljudstvo z množičnim sodelovanjem v narodnoosvobodilnem boju proti okupatorju pokazalo svojo' voljo po> združitvi z matičnim, ozemljem,, zato tudi zunanji svet ni mogel oporekati, da se to ljudstvo' res želi združiti in priključiti socialistični Jugoslaviji. V nedeljo popoldne pa je bil predvajan v Novi Gorici bogat kulturni program. Nastopilo' je Več primorskih prosvetnih društev in društev Svobod1, kot gostje pa še folklorna skupina in godba »Tine Rožanc« iz Ljubljane ter pevski zbor in godba iz Laškega,. Poleg kulturnih prireditev so bili tudi športni nastopi.
S svojo množično udeležboi pri proslavah je primorsko1 ljudstvo izrazilo svoje zadovoljstvo nad vsestranskim napredkom, ki so ga; primorski kraji dosegli ob vsesplošni podpori ljudske oblasti.
Dunaj se pripravlja na prvo atomsko konferenco
Atomske eksplozije iz leta v leto naraščajo
Kljub številnim protestom proti poskusnim eksplozijam atomskih bomb se te nepretrgano vrstijo' in s tem ogrožajo! človeštvo. Iz poročila, ki ga je sestavil angleški znanstvenik dr. Homer Jack in objavil v reviji »Peacei News«, je ratzvidho<, da je doslej na svetu eksplodiralo vsega skupaj 113 atomskih bomb. Prvo atomsko eksplozijo so sprožili Amerikanci, tej poskusni eksploziji je sledil leta 1945 ame-
riški napad z atomskima bombama, na Hi-rošimoi in Nagasaki na Japonskem. Ostale atomske eksplozije so bile le poskusne in jih odpadel na posamezne velesile sledeče število: na Združene1 države Amerike 77 eksplozij, na Sovjetsko, zvezoi 24 in na Veliko Britanijoi 12 eksplozij. Velesile še do danes, niso pokazale pripravljenosti, da bi to' nevarno igro prekinile.
Lepa nagrada za poštenega najditelja
V Padovi V Italiji je pred nedavnim portir nekega hotela našel v umivalnici denarnico z bankovci v vrednosti 1,700.000 lir. Brez oklevanja je svojo najdbo izročil hotelski direkciji, ki je ugoto-
vila, da je denar izgubil dunajski trgovec Weinberger, ki je prejšnji dan zapustil hotel. Najdeni denar so poslali lastniku, ki se je poštenemu najditelju izkazal hvaležnega ter mu nakazal 60.000 lir, kar je v našem denarju okoli 2500 šilingov.
Slavnost na Grofiglocknerju
Visokoalpska cesta čez pogorja Visokih Tur ob Grossglocknerju je brez dvoma, mojstrovina gradnje in speljave ceste v alpskem svetu. Pritegnila je pozornost številnih turistov, ki potujejo' v Avstrijo' ali preko! nje. Znana; pa je ta cesta v Vsem svetu. V ponedeljek je bil v Fuschu, kjer pobirajo mitninol za cesto, sprejem 6,000.000 gosta, in sicer je; bila to turistka Ellen Megies iz Kulmbacha V Nemčiji.
Na čaist šestmilijonskemu gostu je graditelj te ceste, dvomi svetnik Wallaek, priredil na Franz-Josefs-Hohe sprejem. V slavnostnem nagovoru je Wallack poudaril, da se poslužuje te ceste letnol povprečno 800.000 ljudi, turistov, ki se s svojimi vozili povzpenjajo' v deželo alpskih grebenov in ledenikov nad 2000 metrov visoko.
Meseca avgusta rekorden tujski promet
v Celovcu
Predpriprave za atomsko' konferenco, ki se bo v dveh tednih začela na Dunaju, so V polnem teku. Doslej je zaposlenih že okoli 200 uradnikov, in sicer delajo poleg avstrijskih strokovnjakov še izvedenci za konference iz Ženeve' in New YoPka. Uradu za konferenco pripadajo) razen tega še Angleži, Francozi, Spanci, Grki in Finci. Na Dunaj so prispeli tudi uradniki iz Sovjetske zveze, Kanade, Argentine in Indije.
Vsem uradnikom so doslej brez, večjih težkoč pripravili primerna bivališča. Mnogo dela pa je pri preurejanju dunajskega Doma glasbe, kjer bo konferenca. Sedaj urejajo primerne pisarne; za vsakega uradnika je treba urediti primeren prostor sl pisalnoi mizo in telefonskim priključkom. Računajo s tem, da, bodo> morali zadnji teden pred konferenco delati noč in dan, da se bo delo« konference lahko odvijalo brez ovir.
RADIO CELOVEC Poročila dnevno: 5.45, 6.45, 7.45, 12.30, 17.00
20.00, 22.00.
Vsakodnevne oddaje: 6.00 Oddaja za kmete
—	7.00 Pisan spored za jutranjo uro — 9.00 Pozdrav nate — 10.10 Gospodinjski magacin
—	11.00 Dobro razpoloženi ob enajstih — 11.45 Oddaja za podeželje — 12.02 Pestro mešano
—	13.00 Opoldanski koncert — 18.00 Sami Hagerji — 19.05 Dober večer dragi poslušalci
—	19 30 Odmev časa.
, Sobota, 21. september:
5.35	Alpski zvoki — 8.45 Širni pisani svet
—	9.00 Od pesmi do pesmi — od srca do srca (slov.) — 14.30 Pozdrav nate — 16.15 Spomini na sončni jug — 17.10 Odlični izbor — 18.10 Za prijatelje zborovskega petja
—	18.45 Originali iz koroškega ljudskega življenja — 20.16 Pester mozaik — 21.30 Naša radijska družina.
Nedelja, 22. september:
6.10 Vesele melodije — 7.20 S pesmijo pozdravljamo in voščimo (slov.) — 8.05 Oddaja za kmete — 11.00 Veselo petje — veselo igranje — 14.30 Pozdrav nate — 17.05 Šlagerji tako ali tako — 19.00 Nedeljski šport
—	20.45 Iz starih in novih operet.
II. program: 9.05 Operni koncert —
16.00	Plešemo po filmskih šlagerjih — 20.00 Vi želite, mi igramo — 22.30 Na lepi modri Donavi.
Ponedeljek, 23. september:
5.35	Kmečka godba — 8.45 Zapiski iz domovine — 14.00 Poročila, objave. Glasbeni utrinki (slov.) — 16.45 Znanje za vse —
18.45	Za našo vas (slov.) — 20.16 Srečanje v ponedeljek zvečer.
II. program:	12.03 Za avtomobiliste
na poti — 13.30 Operne melodije — 18.15 Pester venček melodij — 18.50 Mladina in film — 20.00 Šumi v listnatem gozdu.
Torek, 24. september:
5.35	Alpski zvoki — 8.45 Moderne medicinske raziskovalne metode — 14.00 Poročila, objave. Pisan spored slovenskih pesmi in melodij (slov.) — 18.25 Radijska prijateljica — 19.05 Veseli leksikon — 19.15 Lepe žene iz 1001 noči — 20.15 Simfonični koncert.
II. program:	12.03 Za avtomobiliste
med potjo — 18.00 Kar bi vas zanimalo —
20.30	Naš filmski magacin.
Pripravljalna dela pa so v polnem teku tudi V Domu umetnosti, kjer bol središče poročevalskih agencij in tiska. Računajo, da bo v času konference navzočih okoli 300 novinarjev iz vsega sveta;. V Domu umetnosti bodo imeli novinarji možnost, da bodo na štirih velikih televizijskih zaslonih zasledovali potek dogajanj v veliki koncertni dvorani Doma glasbe, kjer bo konferenca zasedala,. V Domu umetnosti bodo' uredili tudi študije za televizijo in radio. Tiskovne konference bodo! v eni izmed velikih dvoran Doma. umetnosti. Za hitro posredovanje poročil pa bo služilo 40 telefonskih celic, ki jih bodo prav tako uredili v Domu umetnosti. Vse to boi omogočala hitro informiranje sveta o dogajanjih na Dunaju v času mednarodne atomske konference, ki naj bi služila dobrobiti človeštva.
Sreda, 25. september:
5.35	Kmečka godba — 8.45 Iz ženskega sveta — 14.00 Poročila, objave. Iz domačih gajev (slov.) — 16.00 Oddaja za žene —
18.45	Za ženo in družino (slov.) — 20.16 Zveneči gozdovi.
II. program:	12.03 Za avtomobiliste
med potjo — 13.30 Operne melodije — 14.25 Teden pri Združenih narodih — -18.35 Židovsko novo leto — 19.30 Lepi glasovi — lepe navade — 20.15 Odisej mora zopet potovati, slušna igra.
Četrtek, 26. september:
8.45	Avstrijci v inozemstvu — 14.00 Poročila, objave. Ura pesmi (slov.) — 18.45 Oddaja za kmete — 19.00 Prilcesinja dneva
__ 20.16 Zlatorog; pripovedka iz obmejnih
gora — 21.00 Zveneča alpska dežela.
II. program: 6.05 Z glasbo v dan —
8.20	Glasba na tekočem traku — 12.03 Za avtomobiliste med potjo — 18.40 Mladina v poklicu — 20.15 S festivala v Bayreuthu.
Petek, 27. september:
5.35	Kmečka godba — 8.45 Kronika koroške vasi — 14.00 Poročila, objave. Pesmi za mladino (slov.) — 16.00 Lepa pesem —
16.45	Znanje za vse — 18.15 Mladina in gledališče — 18.45 Okno v svet (slov.) —
20.20	„Velika babiška umetnost*1, komedija. II. program: 12.03 Za avtomobiliste
med potjo — 13.30 Operne melodije — 19.30 Za prijatelje gora — 20.30 Plesni večer.
RADIO LJUBLJANA
Poročila dnevno: 5,05, 6.00 , 7.00, 13.00, 15.00, 17.00, 22.00.
V ponedeljek, sredo in petek od 8.00 do
11.00	ure oddaja na valu 202,1 m in 98.9 mHz.
Sobota, 21. september:
5.00	Pisan glasbeni spored — 7.10 Zabavni zvoki — 8.05 Lepe melodije, znani napevi
—	8.35 Kmečka godba igra za dobro voljo
—	10.10 Zabavna matineja — 11.00 Za dom in žene — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Melodije Johanna Straussa — 13.30 Slavni umetniki pojo in igrajo — 14.35 Voščila — 15.40 Nove knjige — 18.45 Okno v svet —
20.00	Veseli večer.
Nedelja, 22. september:
6.00	Nedeljski jutranji pozdrav — 7.35 Zabavni zvoki — 9.10 Priljubljeni slovenski zbori in samospevi — 10.15 Kar radi poslu-
StatističnO' poročilo' celovškega mesta navajal, dla je meseca avgusta dosegel tujski promet v Celovcu nov rekord. Nočnin v taki višini še niso! našteli. Skupno število tujcev, ki sol meseca, avgusta obiskali Celovec, je znašalo 17.797, toi je za 459 več kakor meseca avgusta lani. Šte-viloi nočnin jei dosegla 43.004 ter je za 9071 višje, kakor v istem časovnem razdobju preteklega leta. Skoraj polovica gostov je bila; iz inozemstva. Med inozemskimi turisti jih je bilo' 1109 s 7145 nočninami iz Nemčije, 1719 (2751) iz Italije, 1457 (2631) iz Francije, 679 (795) iz Združenih držalV Amerike, poleg tega so
šate — 12.00 Revija zabavnih melodij —
13.30	Za našo vas — 14.00 Voščila — 16.00 Jadranske razglednice — 18.35 Vedre melodije — 19.00 Zabavna glasba — 20.00 Malo od tu in malo od tam — 21.00 Športna nedelja.
Ponedeljek, 23. september:
5.00	Pisan glasbeni spored — 6.40 Naš jedilnik — 8.05 Jutranji divertimento — 9.20 Zabavne popevke raznih narodov — 10.10 Umetniki, ki so osvojili svet — 11.35 V veselem ljudskem tonu — 12.30 Kmetijski nasveti — 13.15 Za vsakogar nekaj — 14.35 Voščila — 16.00 V svetu opernih melodij —
18.00	Kulturni pregled — 20.00 S festivala v Dubrovniku.
Torek, 24. september:
5.00	Pisan glasbeni spored — 7.10 Zabavni zvoki — 8.05 Pojejo mladinski zbori — 10.10 Zabavne melodije in popevke — 11.00 Za dom in žene — 12.00 Po domače — 12.30 Kmetijski nasveti — 13.15 Od arije do arije
—	14.20 Radijski leksikon — 14.35 Voščila
—	18.00 Športni tednik — 20.00 Gotovac: Koleda.
Sreda, 25. september:
5.00	Dobro jutro, dragi poslušalci — 7.10 Zabavni zvoki —8.05 Pisana paleta — 9.00 Zabavni mozaik — 9.30 Juhe, pojdam v Škuf‘če — 10.10 Od melodije do melodije —
12.30	Kmetijski nasveti — 13.15 V tempu tanga z orkestrom Mantovani — 14.35 Voščila — 15.40 Twain: Rimski vodič — 18.00 Poje zbor France Prešeren iz Kranja —■ 20.00 Igra zabavni orkester Radia Ljubljana.
Četrtek, 26. september:
5.00	Pisan glasbeni spored — 7.10 Zabavni zvoki — 9.20 Ko so bile naše babice mlade — 10.10 Dopoldanski koncert — 11.15 Pesmi za naše male — 12.30 Kmetijski nasveti — 13.30 Pester spored opernih melodij
—	14.20 Športna reportaža — 14.35 Voščila
—	20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov.
Petek, 27. september:
5.00	Dobro jutro, dragi poslušalci — 7.10 Zabavni zvoki — 8.05 Jutranji divertimento
—	10.10 Dopoldanski operni spored — 11.00 V zabavnem ritmu — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Partizanske pesmi in koračnice — 13.15 Ritmi in melodije — 14.35 Voščila — 18.00 Družinski pogovori — 20.00 Šoštakovič: 5. simfonija — 21.00 Lepe melodije.
bile močno zastopane Anglija;, Švedska in Švica.
Povprečno bivanje tuzemskih gostov V Celovcu je trajalo po dVa in pol dneva, inozemskih pa poi dva in četrt dneva:. V tem nisol zajete nočnine v kampingih in mladinskih prenočiščih.
Takšni so zaslužki Američanov
Ameriška vlada je pred kratkim objavila zanimive podatke o dohodkih posameznih družin V Združenih državah Amerike'. Pol tej statistiki so imele ameriške družine lani sledeče dohodke:
Polovica vseh ameriških družin je lani zaslužila 4783 dolarjev ali več, kar odgovarja V naši valuti skoraj 115.000 šilingov. Tri in pol milijona ameriških družin je zaslužilo še več in sicer 10.000 ali več dolarjev, torej okoli 260.000 šilingov. 900.000 družin je zaslužilo 15.000 dolarjev, po' našem okoli 390.000 šilingov. Manj kot 2000 dolarjev, kar odgovarja' 52.000 šilingolm;, pa jel zaslužilo sedem milijonov
Velika izbira sadnih drevesc, posebno sort, kakršnim slana ne škoduje ob času cvetenja.
Ing. Marko POLZER
Št, Vid v Podjuni — St. Veit im Jauntal.
družin. Tri milijone družin je zaslužilo1 manj kot 1000 dolarjev, torej manj kot 26.000 šilingov, kar pri nas zasluži srednje doibroi plačani delavec ali nameščenec. Velikim dohodkom ameriških dtžaV-ljahoV pa stojijo nasproti razmeroma zelo visoki izdatki za življenjske potrebščine in za; luksuzne artikle.
Sedem milijonov ha neobdelane zemlje v ZDA
Ameriški farmarji bodo letos prejeli 468,543.267 dolarjev odškodnine zato', da ne bodo obdelali 7,119.000 ha zemlje. Ob' delovanje zemlje stalno omejujejo že skozi več let z namenom, da bi ne prišlo na trg preveč pridelkov in da bi ne izbruh' nila kmetijska kriza. Letos omejujejo pri' delovanje pšenice, koruze, bombaža, riža in tobaka.
Vljudno Vas vabimo k obisku naše nove
strokovne trgovine s semeni
Celovec — Klagenfurt, Paulitschgasse 14, telefon 62-76
Za uvod prinašamo najlepše novosti holandskih cvetličnih čebul Vašega dragega obiska se bomo zelo veselili
Swoboda’s Nachfolger Inhaber T. & E. Kallina
R AID I O! JPlR O G RAM