List 16. 9 obrtniške y Majajo vsako sredo po celi poli. Veljajo ? tiskarnici jemane za eelo leto 4 gold., za pol leta 2 ffolđ po pošti pa za eelo leto 4 gold. 60 kr pol leta 2 gold. 40 kr., za eetrt leta 1 gold. 30 kr. za ěetrt leta 1 gold.; pošiljane f i i » •< V ř Ljubljani v sredo 21. aprila 1880. Obseg: Kako po mislih si. ministerstva kmetijstva povzdigniti živinorejo v našem cesarstvu? — 0 pokončevanji logov. (Konec.) — Spomini iz potovanja po velikih posestih pruske, češke in šlezke dežele. (Dalje.) — Gospodarske novice. — Koledarji Slovencev. (Konec.) — Zapisnik o 16. občnem zboru Matice slovenske 14. aprila. — Izgledi bogoljubnih otrók iz vsih časov kršanstva. — Kaj so narodnjak) za Ljubljano storili, ko so v mestnem zboru go-spodovali. (Dalje.) — Mnogovrstne novice. — Naši dopisi. — Novicar. Gospodarske stvari. Mako po mislih sL ministerstva kmetijstva povzdigniti živinorejo v našem cesarstvu? Z dopisom od 8. marcija t. 1. je si. ministerstvo kmetijstva — z ozirom na novo postavo o goveji kugi, po kateri se bodo meje našega cesarstva proti Rusiji in išumuniji zaprle in bode treba domá več goveje živine izrejevati, da ne bode deželam potrebnega mesa manjkalo — pozvalo družbe kmetijske, naj obrnejo svojo skrb in svoj upliv na sledečib 12 stvari: 1. Da bi se več živinske klaje, pa manj žita přidělovalo in triletno poljsko vrstenje (Dreifelderwirth-schaft) predrugačilo. Zato, misli ministerstvo, pa je treba, da se majhni posestniki temeljito po du čij o po popotnihučiteljih ali deželnih kulturnih nad-z o r n i k i h. — To je resnica, a kje so pri nas p o p o t n i učitelji, kateri utegnejo sposobnejši biti memo „ kulturnih nadzornikov"? 2. Da se za nasteljo v hlevih namesti navadne stel j e rabijo tudi namestki (surogati) njeni, kakor sota, prst itd. 3. Da se prideluje turšica za živinsko klajo, to je, da se pokosi, predno v kolenca gre in posušena za klajo hrani, — prideluje burgundska pesa itd. 4. Da se senožeti in pašniki marljivo obde-lujejo. 5. Da se listje drevés bolj za klajo živinsko rabi. 6. Da s klajo, ki jo ima kmetovalec, umno go*> spodari, to je, ne po nepotrebnem je živini poklada, da jo pohodi, krava se debeli, namesti da bi bolje molzla itd. Zato, misli ministerstvo, je treba, da ume gospodar razno klajo prav mešati in zdaj te, zdaj une pokladati, in pa klajo vagati, koliko se ene ali druge na dan dá. Zato pa je zopet treba kmetovalcem pod-uka po popotnih učiteljih, in pa vag v hlevih. SI. ministerstvu se to vaganje klaje tako važno zdi, da bi ga volja bilo, premije dati takim gospodarjem, ki imajo vago in živini vagajo klajo. 7. Da se skrbi za dobra in dotičnim krajem primerna goveja plemena, in v nobeni občini ce manjka dobrih bikov. 8. Da se ne kolejo celó premlada teleta, ki človeški hrani manj zaležejo kakor goveje meso. 9. Da si gospodarji pridržujejo več in bolje re-jene mlade živine. To bi se — misli ministerstvo — morebiti pospešiti dalo s tem, da bi se vpeljali posebni sejmi za mlada goveda in premije za njo. 10. Da bi gospodar v primeri s svojim posestvom ne redil preveč goved, ki snedó klajo, predno je še konec leta. 11. Da bi se skrbelo za izrejo več mladih volov, kar bi se dalo pospešiti s premijami na razstavah. 12. Da bi se vpeljali sejmi za debela (pitana) goveda. — To je onih 12 stvari, ki jih je si. ministerstvo družbám kmetijskim v prevdarek in poročilo poslalo z dostavkom, da nekatere bode z državnimi subvencijami podpiralo. Misli si. ministerstva so zares hvale vredne, al iz-peljava se bode borila z mnogimi ovirami, med katerimi so v prvi vrsti: 1) pomanjkanje kapitala, da bi gospodar mogel storiti, kar bi rad storil, — 2) n e v e d-nost mnozih gospodarjev, ki nočejo o napredku nic slišati ali pa druzih takih, ki niso krivi, da malo vedó, ker se niso umnega kmetijstva nikoli učili, pa tudi v okolici svoji niso prilike imeli videti zglednega gospodarstva, — in 3) pomanjkanje potrebnih kmetijskih šol in popotnih učiteljev. Naj novo ministerstvo skuša na pomoč biti različoim potrebščinam. Ako želi kak gospodar o tej zadevi misli svoje očitno razodeti, naj se oglasi, predno družba kmetijska svoja poročila pošlje si. ministerstvu na Dunaj. 0 pokončevanji logov. Spisal A. Dergane. - (Konee.) Pokončevanje logov mora toraj tudi gotovo mejo imeti in to mejo kaže nam sama naravna postava, in ako ravnali bi zoper to postavo, nastale bi v krajih popřej najbogatejih smrtne puščave. Samo dežele z oto- škim podnebjem zamorejo brez kazni postavo to pre-stopiti. Angleškadežela je veliko več logov po-končala, kakor nemška, pri vsem tem so pa njeni senožeti najlepši cele Evrope. Od kod to? To pride od tod, ker ima dežela angleška vlažno podnebje, ker je obdana od morja, čegar voda se vedno izhlapi. Ravno tako je tudi v deželah severnega in vshodnega morja (Nord- und Ostsee). V teh deželah bili bi logi ne samo nesreća prebivalcem , ampak tudi poguba celemu ljudstvu, kot v krajih kontinentalnih premalo logov. 124 Se eno važno nalogo imajo logi in ta je, da čisti] o zrak. To svojo naíogo spolnijo pa s tem, da zamorejo pline sprejemati, kot vsaka rastlina, ter spre-meniti jih v rastlinake snove, to je, da služijo jim plini za hrano. Pred vsem veljá to o oglenčevi kislini. Oglen-čeva kislina je poglaviten živež rastlinski. Rastlina spre-jema iz zraka oglenćevo kislino skozi reže svojega listja, katero potem razkroji, njeni oglenec za-se porabi, njeni kislec pa skoz svoje listje zopet izdiha. Ravno tako razkroji tudi rastlina veliko v-se vsrkane vode, v vo-denec in kislec; vodenec porabi za sebe, kislec pa zopet izdiha. Znano je pa, da je kislec za dihanje člověku in živali neobhodno potreben plin, ki je tudi zmešan z dušcem v zraku. Temveč člověk tega plina v se diha, tem hitreje pospešujejo se telesna menja snove in bolj si ohrani zdravje in podaljša življenje svoje. — Ne samo oglenčeva kislina, ki služi rastlini za hrano, člověku pa, ako bi jo mesto čistega zraka v-se dihal, zeló škoduje, še drugi za d hanje zeló škodljivi plini se znajdejo v zraku, tudi od teh se hrani rastlina; tem prištevamo posebno amonijak. To po svojem tako posebno ostrem smradu znano telo se v vodi zeló rado razpusti in pride v rastlino z vodo, katero rastline v sebe srkajo. V moč-virnih krajih delajo se pa še drugi plini; najbolj važni izmed teh je oglovodenec. Ako so ti kraji obdani z logi, odvračajo smrad in škodljive pline od prebivališč človeških. Logi čisti jo po tem taken zrak na ta način, da pline člověku zeló škodljive vse srkajo, naj bode uže z listjem, naj bode s koreninami, in dobri plin kislec izdahajo. In v resnici, kjer pokončani so logi, razsa jajo tudi nevarne, kužne bolezni, ki pomorile so ljudi uže na tisuće. Tako so apeninske planine skoraj čisto gole, gorati kraji enaki starim razvalinam in nerodo-vitni, naj lepše doline pa z vodo žalite. Ni Čuda, da je še okolica rimskega mesta dandanes tako okužena, da vsak, komur pripusté denarne razmere, v poletnem času zapusti omestje, ter hiti na visoceje kraje. Se začetka 18. stoletja bile so razmere tu drugacne, za tega časa obdajal je mesto Velletri proti jugu Rimskega mesta ležeče velikanski, košati log se samimi najlepšimi pin-jami (pinus pirnea) , drevo, ki ga prištevamo k igla-stim drevesom k. n. pr. naš bor. — ki je branil in za-drževal močvirni zrak, ter mesto obvaroval kužnih bolezni. Ko je pa papež Benedikt XI V. ta gozd posekati ukazal, pokazale so se tekoj strašne boîezni, in ko sta papeža Gregor XIII. in Sikst V. to ponavljala, pokazala se je strašna bolezen, katero imenujejo na Laškem „malária". Prebivalci teh krajev z bledimi in rumenimi obrazi, z upadenimi lici, s temnimi očeši, z zatečenim trebuhom, vlacijo se senci enaki nekoliko časa, potem strese jih mrzlica, poslednjió pokosi jih prid časom nemila smrt. — Ravno taki kažni zrak pride tudi iz inoč-virjev pri Viareggio, Lentini v Siciliji, na spodujem delu reke Pada. Tudi tik močvirnih bregov Provence povra-čuje se ta mrzlični zrak in znano je, da je celo mesto Arles, ki štelo je na tisoče prebivalcev , tu imelo naj-lepše palače, od ljudi sedaj skoraj čisto zapuščeno. Od kod to"? Reka Rona, ob kateri mesto to leži, je namreč čisto posuta s peskom, ki ga nalivi iz golih hribov pripeljejo v dolino , zarad tega stopi voda te reke čez bregove, ter spremeni celo deželo v veliko močvirje. Ako bi ljudje dobro premislili vse te in druge nesreće , ki zamorejo nastati po neumnem pokončevanji 1 gov, ne priteknili bi se drevesa, ako bi pa uže gozde trebili, skrbeli bi pa gotovo potem , da nadomestili bi stara drevesa z mladimi drevesci. Prepričanje to bilo bi slehernemu kmetovalcu lahko vcepiti, ko bi v mladih letih le nekoliko učil se v uranem kmetijstvu. Toraj šole, ljudske šole naj pomagajo pospeševati blago- stanje ljudstva na vse strani, slasti pa s podučevanjem. mladine v neodhodno potrebnem pa žalibog čisto zane-marjenem umnem km eto vanji. Spomini iz potovanja po velikih posestvih pruske, češke in šlezke dežele. Spisal Gust. Pire adjunkt dež. vino- in sadjerejske šole na Slapu, (Dalje.) NiČ manj zgledna, kakor popisana oprava Raten-s keg a hleva, je ondotna živi nor ej a. Goveda so Čistega holandskega rodů črno lisastega plemena. Kakor znano, prišteva se ta rod najboljim, kar se tiče množine mleka; se ve da to mleko ni tako bogato tolščobe, kakor ono planinskih rodov, ima pa vendar veliko širine v sebi, toraj je prav sposobno za napravljanje sira. Poprek daje na tej pristavi vsaka krava po 6 5 litrov mleka na dan, ali na leto blizo 2400 litrov. Mleko je tamošnjemu sirarju v najera dano, to je, on mora vsaki dan vse mleko vzeti, ter po dogovor jeni ceni plačati; cena je litru malo čez 7 krajc. Tako dobre molzne krave, kakor so tukaj, pa le tam biti morejo, koder se živini v vsem prav streže, bodisi v krmi, bodisi v gleštanji. Kar se tiče zunajne oblike in velikosti Ratenskih goved, smejo se ona najboljšim holandskega rodů prištevati ; vsaj se pa na tem posestvi tudi vse mogoče stori, kar dobroto in izvrstnost živine more pospešiti. Mlada goveda bivajo do druzega leta v posebnem hlevu, koder niso nikoli privezana, da zamorejo prosto po hlevu skakati. Tak pregib mladi živini dokaj koristi, rast se močno pospešuje in udi se videzno krepijo. Tudi tukaj se mlada goveda dvakrát na leto strižejo. \ Ponavlja se pa ne holandska kri govedom v tern hlevu z originálními biki, ampak z onimi, katere kupijo od prusko-šlezkih posestnikov, ki pa v svojih hlevih tudi izrejevajo čisto holandsko kri. Temu ravnanju posestnik zato dá prednost, ker se s tem hoče ogniti sitnim boleznim, katerim je uvaževana originalna holandska živina podvržena. Holandski rod je domá v rodo-vitnih nižavah severne Nemčije in Holandije; podnebje teh dežel je vsled bližine morja milo in zeló enako-merno ter tudi vlažno; hrana, katero ta goved dobiva, je poleti najboljša paša, pozimi pa izvrstno seno. Ni čuda toraj , da ta rod, prenešen iz svoje domovine v druge kraje z drugačnimi razmerami, začne dostikrat bolehati, in lepo število teh goved, predno se kraja pri-vadi, pogine in to največ na vrančnem prisadu. Prav hvalevredna je tudi Ratenska svinjereja. Sicer posestnik pri tej stroki živinoreje ne g'eda toliko na lepoto hleva, kakor na umno izrejevanje prešićev, vendar je naprava svinjakov in njih snaga jako iz gledna. Izreja se samo Yorkshiski rod, katerega mladi prešički se jako lahko in dobro v okolici prodajo ter za rej o rabijo. Ob stenah hleva odločeni so prostori za po-amezne prešiče, katere loči eden od druzega 1*5 m. visok zid. Sprednja stran tako napravljenega svinjaka ni pa ogra-jena sè zidom , ampak z močno železno mrežo, skozi katero se lahko prešiče opazuje, ne da bi se k njim v svinjak šio. Tla teh svinjakov so napravljena iz debelih hrastovih desk, med katerimi so špranje za odtakanje gnojnice. Korita za krmo so iz litega, znotraj pocinje-nega železa. Po celem hlevu, ravno tako kakor je bilo omenjeno pri govednem, so izpeljane bakrene cevi za _ _ ------------ *) Res, čisto zanemarjenem! Vred. 135 to do • Svinjaki so zmerom čedni in suhi, zunaj tega zamorejo se pa prešiči poleti v zato napravljeni vodi za hlevom ie odhladiti. Tako snaženje je tej živali jako koristno, saj ne kmalo katera žival tako dobro poplaća trud.^ki se ga ima s snaženjem, kakor ravno prešič. Žalibog, da je večina slovenskih kmetovalcev ravno nasprotnih misli! Posestva Wiesau in Raten, o katerih sem dosedaj pisal, ležita kakor omenjeno v gorati kladski groiiji, to je, južnem delu pruske Šlezije. Posestva tega kraja vsled lokalnih razmer niso nič kaj velika, posestniki so prisiljeni, svojo večo pozornost na živinorejo obraćati. Drugače je pa s posestvi, ki ležijo v sredini Šlezije, v nižavi ob reki Odri. to je, v krajih med Vratiš-lavom in Ratiborom. Rodovitna zemlja teh krajev je sposobna za vsakovrstno pridelovanje rastlin ; velika množina pridelkov in lepih travnikov je podlaga močno razširjeni in na vrhuncu razvoja stoječi živi no rej i. Tudi za poljedelstvo jako imenitna kmetijska industrija je v teb krajih dobro zastopana, saj je pa za razvoj te kmetijske stroke tudi tukaj vse potrebno združeno: lepa svota velicih mest, dosti delavnih moči, veliko železnic in dobrih cest. Kmetijstvo je tukaj v obče na visoki stopinji. Dobre niže in više kmetijske sole (kmetijski oddelek na vseučilišči v Vratislavu, slavnoznana kmetijska akademija v Proskavi, viša gospodarska šola v Brieg-u in veliko nižjih šol), izvrstno organizirane kmetijske družbe, velike kmetijske razstave, med temi vsako leto velika razstava kmetijskih strojev v Vratislavu, pospešujejo capredek kmetijstva. Gospodarske skušnje. Nov krompir )ykopselli po imenu. Gosp. Vidovič, srenjski predstojnik v So be tin ci h na Štajarskem , piše v „Slov. Gosp." o tem krompirji tako le: „Priznati moram, da je ta sorta krompirjeva mimo našega domaČega, kar zadeva rodovitnost, tr-pežnost in dobroto, mnogo boljša; přidělal sem od enega vagana 10 drugih in to v jako slabi zemlji; opozorujem tedaj vse gospodarje, naj bi poskusili s to sorto, ker je]vse priporočbe vredna. V grof H. Attemsovi semenorejski štaciji v St. Petru pri Gradci se dobi 5 kilo tega krompirja za 80 kr. Poskusimo! Gospodarske novice. Na deželni kmetijski soli v Gorici so se vršile — v slovenskem oddelku 3. dne t. m., v italijanskem pa 6. dne t. m. — javne semestralne pre-skušnje. Navzoči so bili zastopniki deželnega odbora ia nekateri posestniki ; italijanski oddelek je počastil tudi bivši minister vitez Chlumecky, ki v Gorici za zdravja voljo sedaj biva. O vspehu na obeh oddelkih smo slišali prav pohvalno govoriti. V obče se pripo-znava in prepričali smo se tudi sami, da je dobila naša kmetijska šola po odhodu gosp. dr. Moná vse drugačno lice in da zdaj očividno napreduje. „Soča". Loterijo na konje Dapravi letos kmetijska družba na Dunaji. Izdala bo 50.000 8reček po 1 gold., dobitki pa bodo namesto denarja konji, vozovi itd. Zabavno berilo. Koledarji Slovencev. (Konec.) Za duhovščino kranjsko posebe izdajal je trudo-ljubivi Mayer latinsk „cerkvén koledar" termu pri-devai mnogo gospodarskih poúkov in svétov. M ayerjeva tiskarna je slula kakor tudi njega knjigotržtvo v Ljubljani, o čemer svedoči neki zapisnik leta 1678., v katerem so imenovana vsa delà, ki jih je založil sam ali dobil v prodajo. M • t 1 4/ Zdaj se vzbudí zopet želja Kranjcev po slovenskem jeziku in J. G. Mayer, sin prej imenovanemu tiskarju, dá v Augsburgu 1. 1726. po vzgledu nem- ških kmetskih koledarjev tiskati prvo kranjsko „pratiko" na svoje stroške, katera nosi v naslovi njega imé s pristavkom „Einer Lobi. Landschaft in Krain Buch- drucker und Handler". Beseda „pratika", katera je obična po Kranjskem za koledarje (in v tem smisli tudi v Slovak i h in v Lužici), ima svoj kóren v italijanščini (Pratti) ter znači: dogodbe, prepire, sploh vse, kar se dogaja, za-torej je „pratika" pojem vsega, kar se dogaja, kar se tekom leta pripeti v prirodi. Prati kar naziva se pri Slovenih tak člověk, ki je posebno „navihari", a tudi v ožjem pomeni, kedor prorokuje vreme, bodi si ustno ali pismeno , in to imé se nahaja kot priimek v mnogih slovenskih rodbinah. Slovenska „pratika", mnogo različna od nemške, ima zvlasti obilo znameni za vreme, a tekom časa se » • \ ^ * je jako premenila in vzbližala kulturo drugih koledarjev. Tako na priliko zaznamoval je dolgo si am nik vroče dneve , v tem, ko imajo današnje „pratike" zato znamenje Ostala so še znamenja rokovice za mraz, pihajočih ust za veter, pusice za grom in blisk, znamenje šestih v trikot sestaví jenih krogljic za točo itd. Peščena ura z rimsko številko znači dolgost dnevno, rdeča riba kvaterni post itd. Národ zná vrhu tega še za vsak posamezen dan in za vsakega svétnika posebne reke v vêrzih. Prve „pratike" niso imele kazala dni, nego samo znamenja za nedelje in praznike, za odpravljene praznike, ďelovnike in postně dní; še le leta 1788. so jim začeli dostavljati številke. Za cesarja Jožefa II. praz-novalo se je po slovenskih deželah razven 16 vélikih še 30 sopraznikov. Tako zvana „mala pratika" se je koncem 18. veka po našem nesmrtnem pesniku Vodniku prestvarila v „véliko pratiko", kateri so se prikladale tudi razsež-nejše o po m nje gospodarske in ker je bil Vodnik, kakor znamo, zgodovinar, přišel je vá-njo celó „popis kranjske dežele". Štajerski Sloven Breznik izdal je ob enem z Vodnikom tudi „věčno" in v početku tega sestavka omenjano „stoletno pratiko". Ko so vladali leta 1809—1813. po Iliriji Francozi, izhajal je v Ljubljani fra n cos k koledar, a z njim vreď izšel je 1. 1812. v Ljubljani tudi nemšk koledar, tako rekoč v znamenje narodne demonstracije proti tujcu in v znak ljubezni nemškemu vladarju cesarju Francu. „Mala" in „večja pratika" se od leta 1820-1830. niste premenili, to pak se je zgodilo od leta 1844. naprej , ko je prevzel uredništvo tega sedaj v tisoč in tisoč iztisih razsirjenega národnega koledarja profesor dr. Jan. Bleiweis (Blaznikova tiskarna). Tiskarna Kleinmayr-Bambergo va, ki je uže koncem prejšnjega veka izdajala neko „pratiko", začela * 126 je pred nekoliko leti zopet izdajati svojo „Slovensko pa stopi v spomin, da letos bo 100 let, kar seje rodit Pratiko". slavni nas rojak, Ko pitar, čegar zasluge za slovstvo )) Sv. Mohorj a družba" v Celovci, toliko koristna za slovansko přiznává ves učeni svet. riA r\»«AOtTûf A iff/loin flirlí avrni I//\ln/]nM(( lr « /I /v m rt Í C! ^ /\ Î 4 m « ^ i M X a te. m ^ ^ národno prosveto, izdaja tudi svoj „Koledar", ki donasa poučne gospodarske in zgodovinske sestavke. Vendar sklenimo svoj z nadejo Stoletnice tega učenjaka Matica ne sme prezreti. Odbor je mislil na to in po njegovi želji sem jaz v kopo velikem načrtani spis respondenco stopil z gosp. prof. Miklosičem zarad t da se v bodoce ne bode samo naš stoletni ,2. zvezka Kopitarjevib spisov". Gospod profesor mi prorok še zanesljivim pokazal, nego da bodo tudi se je preprijazno odgovoril, da ga je volja izdati 2. zvezek, naših vnukov vnuki vedno stali v prvi vrsti med — a da bode obsegal nad 30 tiskanih pôl, in sicer kakor pratikarji! Znanstvene stvari. Zapisnik o 16. občneni zboru Matice slovenske v Ljubljani 14. aprila 1880. zvezek v nemškem jeziku. Ker finančně razmere ne pripuščajo, da bi Matica poleg druzih za leto 1880. uže določenih knjig mogla prevzeti izdanje velikega prof Miklošičega delà v spomin stoletnici Kopitar-jevi, je Matičin odbor moral odstopiti od prijazne po-nudbe Miklošićeve ter je ukrenil izdati v navedeni spo- min knjigo y ki bi obsegala životopisné in slovstvene Ko se je zbralo nad 50 udov, je ob pol 5. uri po črtice o Ko pit ar ju. Odbor bo za to rad sprejel po- nudbo kakega rodoljuba, ki ga je volja spisati zaželeno spomenico. Pri tej priliki pa ne morem si kaj, da ne bi ome- poludne začel sejo prvosednik dr. Jan. Bleiweis s nil še neke druge važne stvari y ki nam jo na srce po sledečim govorom: klada prof. Miklošič in ki ima tem večo pomembo „Velečastiti gospodje , ki ste od blizo in daleko ker nam stvar dohaja od take literarne avtoritete, i**-prišli v današnji zbor, sprejmite pred vsem srčen po- kor je prof, vitez Miklošič, in to je slovensko- 7 ka- kar smo zboro- zdrav moj in vsega odbora Matičnega. Leto in dan, gospoda, je preteklo, ou.v ----- vali na tem mestu, in če se ozremo na minuli čas nazaj, baben zur Zeit kein slov. Lexicon nahajamo tudi v kroniki Matice naše vesele in žalostné dogodke. Začnimo z veselimi! nemški šlová r. On mi v pismu od 30. marca pise: Wie steht es mit dem slovenischen Wôrterbuche? Wir da, wie es scheint Murko y y J arnik, Janežic vergriffen sind. Es ist dies ein Fall, der wahrscheinlich bei keiner europâischen Sprache zur Ehre". — Cetudi Matica po pravilih svojih se ne sme baviti statt findet. Er gereicht uns nicht sehr s politiko, se vendar tudi mi Matičarji radostno spo- Zares! prof. Miklošič ima prav, če pravi, da taka za- minjamo prestolnega govora, s katerim je presv. cesar odprl novi državni zbor in v katerem je povdarjal spravo in porazům ljenje narodov avstrijskih, v tem po v dark u pa leži zagotovilo , im« »i«u« v — delati na to, da narodna ravopravnost vsem na-v bogatemu denarnemu zakladu mecena slovenskega kne- rodom postane resnica. Ako se pa to zgodi, potem pride zoškofa Wolfa in vkljub obilemu gradivu uže nabra-tudi v šolah naših slovenski jezik do svojih pravic in Matica bode marljivo nadaljevala izdavanje šolskih knjig da ima vlada venski del vleka nam nikakor ni na čast, ako pomislimo, da uze 20 le je preteklo, kar je po trudu neprecenljivega našega gosp. Cigaleta na svitlo přišel nemško-slo- slovensko-nemški še ni vkljub nemu. Zadnje dni so nam časniki vendar přinesli pri-jetno novico, da se po 3 strokovnjakih prične izdelo- kar je dozdaj — vkljub britkim šolskim razme- vanje slovenskega slovarja, in ker ta novica ni bila ram zadnjih let — njena posebna skrb bila. Naj se druge Matice ponašajo z dementirana, smemo misliti, daje resnična. Vsakako izdavanjem pa bi naprosil sl. skupščino, naj bi pritrdila resoluciji, množine zabavnih knjig, romanov itd., — j- j* —— vi/.«,^,^, ponašajo z izdavanjem gledali š kih i ger, za katere nasvetoval in bode ob3egala peticijo do sveti ega gospoda skrbi naše dramatično društvo in d.-želni odbor nagrade knezoškofa, da bi blagovolii pospešiti vredovanje slo- deli, — mi smo veseli, če pri skromnih naših financah vensko-nemškega delà tako, da zopet pričeto ne bode poleg tega, da „Letopis" Matičnim udom prinaša raz- več zastalo, kajti dober slovensk slovar bode pisateljem notere poúčne, pa tudi zabavne tvarine, oči ta nj e slovenskim in čitateljem slovenskih knjig in časnikov, naj se ki jo bodem med zborovimi obravnavami pozneje naših nasprotnikov da nimamo šolskih knjig pa tudi šolam dobra pomoč. moremo pobijati s tem, da jim kažemo, da jih vendar Ker bosta gosp. tajnik o delovanji odborovém in uže nekoliko imamo, ali se trudimo, da jih dobimo. Nam gosp. blagajnik o finaucnih Matičnih zadevah na drobno le še dolžnost, da se v svojem imenu rodoljubom, ki Slovencem je treba še danes zmerom „utile" staviti poročala, ostaja mi dulc e " * r------->----j — ~ ---------' — Da bi Matica ne skrbela za sloven- in v imenu odborovém toplo zahvalujem > j vi. U i V U • iva U l tiV^Mi O»! W1M U i V f v XI * . — ^ , - ^ , * v, ske knjige srednjih šol in pa za zemljevide, s cenjenimi spisi podpirajo delovanje Matično in pa kdo pa bo? Zato gotovo vsak pravi rodoljub rad žrt- onim gosp. poverjenikom, ki so Matico trudoljubiv, podpírali s tem, da niso samo letnine nabirali in odboru vuje Matici svoj donesek. tudi brez britkih dni ni bila Matica. Nemila smrt redno izročevali, temuč tudi novih udov Matici naši pri >v Je vzela poleg nekaterih druzih zvestih nam udov dobili. Ako hoćemo red imeti v gospodarstvu Matičoem, iz vrste odbornikov 3 rodoljube krepke stebre Ma« ne moremo pogrešati pripomoči rodoljubov vnanjih y tice naše podpredsednika g. Petra Kozlerja y ki nam so odboru desna roka. Zato topla jim zahvala! je v zemljevidu kazal premili naš vzor Slo venij o, «« v^^^™^ ^ v.. katero je , kakor nam v letošnjem „Letopisu" njegov je, na poročilo 0 delovanji odborovém. za Sedaj pa prestopimo točki dnevnega reda f to zgodovinsko važni dokument priča, res mucenec bil gosp. grofa Jos. Barbota, ki je zmerom visoko nosil zastavo Slovencev: „vse za vero, dom in cesarja", in pa gosp. Parapata, neutrudljivega preiskovalca domačih starin. Vem, da mi pritrdite, ako Vas pozivljam, v spomin Go- (Dalje prihodnjič.) del. ranjkim vzdigniti se s sedežev svojih. (Se zgodi.) vorečemu o preljubih nam mrtvih zadnjega časa mi šoiain. Slovensko slovstvo. Izgledi bogoljubnih otrók iz vsih časov krsanstva. Spisal in založil Ant. Kržič, katehet nunskim Ljubljani. Kar je pisatelj navedene knjižice dalje nabral šlo- lastna mestna vzájemná zavarovalnica za ogenj, venski mladini v poduk in priobcil v „Danici" » dal J® v posebni knjižici na svitlo, katera delà 2. del „Izgle-dov bogoljubnih otrók", ki je ravnokar v čedni obliki naredile. tudi v tem obziru kake pripomočke pokaže. Pri ga silnih napravab so se k brizgalnicam nove cevke na svitlo přišel. Kar smo na hvalo rekli 1. delu, isto radi ponavljamo o 2. delu, ki na blizo 18 pôlah obsega Zdravstvene naprave. Zdravje je bila v preteklem letu zarad kolere v nevarnosti, katera je 16 zgodovinskih povestic, vsakako uže nekoliko bolj pa v najožjih m ej ah ostala, kar se imamo posebno za odrastli mladini primernih, a v roki spretnega odgoji- hvaliti, energičnim naredbam, da so mestne zdravstvene telja tudi malim otrokom ugodnih. Da je gospod pisa- komisije pridno prehajale in pregledovale vse hiše, da telj z izdajo delà „Izgledov" prijateljem mladine močno so se po sili razkuževala vsa stranišČa v mestu in pred vstregel y temu je priča to y da je y kakor v predgovoru mestjih, da so se postavile posebne perice za okuženo knjižica v mnozih iztisih šla med slovensko ob- perilo, da so se odločili revni bolniki v posebno mestno ^AmnvtM a n w Tr»/*l A/liU *\a«mia« l\«li inniirtn avii V\ AI î rt m î/i/\ rv n VvAln/k a ItaI ami if/] HP /> pravi, činstvo, čeravno so „ v „Danici". Naj tudi drugi del bode isto tako priiazno Izgledi uže poprej bili natisneni bolnišnico za bolne na koleri itd. Te obširne naredbe so bile brez škode za njihovo dobroto tako varčno urav sprejet kakor prvi, da po takem za tem (2.) aelom nane, daje imela mestna blagajnica le 1285 goldinarjev pride še tretji. Cena nevezani knjižici je 30, vezani pa stroškov. 40 krajc. Drugi za zdravstvo našega mesta silno važni sklep --mestnega zbora je vpeljava tako imenovane „sisteme se sodčeki". TaÍ8to se pri vsakem novem in prenovlje-nem poslopji tirja in vpeljava, in še to poletje bodo Domaće stvari. Kaj so narodnjaki za Ljubljano storili ko so v mestnem zboru gospodovali. * lokalne komisije določile , kako bi se dala ta sistema povsod vpeljati, kako bi se tako grdi pogled zdravju škodljivega iztoka sekretnih kanalov v Ljubljanico od- pravil. Izpeljava te sisteme bo toliko lože y ker se J* Man sage uns doch, was die nationale cikorna fabrika bratov Tchinkelnov ponudila, da bo brez Partei wáhrend der Zeitdauer ihrer Herr- plačila polne sodce odpeljavala in praznila. scliaft fiir Laibaeh getlian hat? Desekmann et Comp. „Tagblatt (Dalje.) 74. Sole. Imenitna in od toliko strani zaželena naprava očitnihkopeli v tekoči vodi bi se bila leta 1866. skorej dovršila, ker so se bile v tej zadevi s c. k. vo- škoda Na šolske zadeve gleda mestni zbor jaškimi uradi prav ugodne obravnave začele s tisto pazljivostjo , ki jo po pravici zaslužujejo. Ne tnajhen pripomoček je bil dovoljen za vzdržavanje li- ne ponovile. jaorwiuii uiaui uguuuc uux cv v na v u oaucic , ic ojvuua, da so po nesrečni vojski prenehale, in se dozdaj še da nasvet i naj se napravila za uboge Marije Pavšekove za 2944 gold., in v 128 kratkem času pridejo v njegovo oskrbo znamenite usta- laga na potrditev. Kako pa je vse to v Avstriji? nove Kalistrove (2000 gold, za uboge vdove, 3000 eno rečem Da za tišti glasoviti §. 19. osnovnih zakonov, gold, za uboge spioh) po končanih pravdah med dediči. po katerem je narodna ravnopravnost zagotovljena vsem Za ubožnico se je nov,, potřebám časa primerjen narodom, se pulite Slovani še zmerom brez vspeha! poduk izdelal, in se je tako njena de'avnost za trdno Vlada si po svojih uradnikih voli tak zastop v deželne uredila. (Kon. prih.) in državne zbore, kakoršan se ministerstvu dopada itd. Take ,,konstitucije" ruski konservativci in slavjano- tako Mnogovrstne Dovice. ljubi nočejo, v vseh drugih zadevah so bolj liberalni, kakor pa liberalci. predni pa oni boli na in jr ■* i nice (Sécae) na Koroskem v bleiburškem okraji grozno razsajajo, da so ondi rekrutbo ustavili. Đunaja 19 * f krajši odg prila (Dalje prihodnjič.) Kako stojimo? Naj na to dob Sploh nimam navade Bosni blizo Kostanjevice se je naselilo več Ti- nobene dogodbe presojavati po prvem vtisu na čutje rolcev; kupili so za 900 gold, zemlje, katera rolskem stala vsaj 20.000 gold. na Ti-ča8niku „Vaterl." razodevajo veliko zadovoljstvo, da so v lepi Bosni se naselili. ; * Amerikanci vvazajo Čedalje vec svinjetine na Reko, Zadar in druge naše dežele. Celó Magjari so se uže ustrašili tega importa. Nasi dopisi. Rusije aprila. 77. (Dalje.) ruskem n a- rodu nihilizem nima podlage; narod ne samo da mu ne daje nikake potuhe, ampak mu je objavljen protiv- Ne more se pa to reči o ruskem čas0pisj i in nik. o tistih ljudéh ki se navadno „sredoji v i/lomu xj uuvu , rv 1 oc ua y auuu „ot cuu 11 sloj iiucuuj^jv;. En del ruskega časopisja in činovništva se je do kosti << imenujejo navzel zahod qo-evropejskega lažiliberalizma; t • nuntrn ^«.rr.«*« « « « Tï 1 ťí. ni emu je „konstitucija" 4 prava pravcata mana. Ti liberalci niso sicer očetje nihilizma; al on jim je vendar tako pr ljubljen, kakor da bi bil njihovo lastno dete; oni ga blažé ter mu dajajo potuho; oni menijo, da, Čem hujše bodo nihilisti razsajali, tem bolj se oni približavajo do svo- jega cilja. Evropejski narodi so jih navadili, da preku ci je dajejo narodom „konstitucije \ Zato oni pomagajo nihilistom po svoje razsajati : oni jarostno napadajo vse, kar je sposobno razvijati um in blažiti srce. Njim je trn v pêti humanitarna šola in klasična omika, vera v Boga in vsako poštenje; nobena laž iim ni pregrda, nobena zvijača ne pregnjušna y če je v stanu motiti narod. Z bahanalskim vriskom so se po-prijeli tište bedaste besede, katero je to zimo v bero- linskem državnem zboru izustil neki norčav nemšk de- putat y da panslavizem je nihilizem". Al konservativna in slavjanoljubiva stranka jim ni-česa ne ostaja dolžna; posebno zanimivo je čitati, kako „Moskovske Vědomosti' liberalcem njihovo hinavsko ličino z obraza trgajo. Po mnenji konservativne in slav-janoljubive stranke so hvalevredne in zaželene vse reforme, ki zboljšavajo materijalni položaj naroda, in posebno take, ki povzdigujejo njegovo nravnost in krepé svojo veljavo in čuti v sebi sposobnost, kakor pokoriti se zakonom svoje očetnjave, tako tudi zakone sam sebi značajnost. Prelepo čednost ima narod, ki pozná dajati. Al ta čednost ne more biti hči ustave. temuČ le njena mati. Prekucijani čednost! Prekucija je na pr. Avstriji dala ustavo. Imate li v Avstriji resnično ustavo? Stokrát je bilo v Avstriji sami dokazano, da osnove avstrijske ustave niso pravične, ne y ne - . r» po po številu raznih narodov, ne po interesih menu, ki ga državljani po3amesnih kronovin v prid cele države nosijo. V resnično ustavnih državah se zbira državni zastop po svobodnih volitvah naroda; iz večine zastopa se sestavlja ministerstvo, katero krona potrjuje; zastop po predlogu ministerstva ali pa po lastnem nagibu sestavlja zakone, katere ministerstvo kroni pred- po strahu ali veselji, ampak hladnokrvno po nj y y ve- sodil in po m vp ?. zmago" le vica rj na položaj. Tako sem tudi ijskem fondu Res Ie y brca da je 2 glasovoma pri dispo bila ta zmaga levičarjev dana tdi in desnici, toda kake nasledke more ) »icvvia m uyouiv.l , IUUCV XV c* n. V , r1 . imeti taka brca, ako si položaj ogledamo? Taaffe ni še nič učinil, kar bi bilo preseglo meje dane mu loge r pomirjenja avstrijskih narodova. In uže pri prvih po katerih oso skušnjah, ta cilj po n< vladinih krogih doseći y sproti stopij z y a ve da slancev vladini, da bi vladi tak nezaup bnih spremembah v mu levičarji kompaktno na-, katera je bila. mogoča se vsled malomarnosti aterih ' 3esniških\po se tajiti, tudi vsled nepazljivosti Pri tem položaji pa se ne dá pričakovati i ne dá r m to dana nezaupnica y slabe na sledke imela za desnico, kajti ta slučaj še le prav po trjuje, da levičarji nočejo porazumljenj a, da nočejo^ močne naše Avstrije. Ki pa ki to hočejo, bodo ? od zdaj bolj y # in vlada in desnica,t skrbeli, da se tak slučaj ne bode več ponovu, — «« — r narodov ne bodo mogli več staviti zaprék. Dozdaj ma da levičarji pomirjenju lomarni udje desn jali iz zborn îbodoîveôîlahkomisljeno izosta in tudi vlada ne bode več trpe! da I rt i I l/J iUUI ll'UC , lil H.IV** » "V/ .----, — bi njeni lastni organi njenemu visokemu namenu naspro to va li To Je d uže pokazala s tem, da njeni klubi osnovali bolj strogo discipl y da so zdaj do malega vsi njeni udj pokazala s tem odločno velela: vladi y da je svojemu tudi d ako si P vlado ne u V i( in je pokazala tudi s tem y protnika Stremajerj pošlj da bolehnega svo- ko ne za brž y zmerom v sodj topi in odstvo ministerstva pravo prevzame pomirlj dr. Pražak y da bo pokazala še tudi pri žurnalistiki takeg po potrebi al upamo, , posebno Dane3 imajo kranjski poslane volitev namestnega uda v centralno davkovsko komisijo Oni nara eravajo voliti velecenj ki se bo, ako treba, v svojem poslu hitro s svojim uljudnim vedenjem kmalu vedel v biti prijatelj vit. S c h ^dučil in si komi do Clam o Vtis sobotnega govora grofa Riharda lstvu bil je velikansk; čestitalo mu je celó veliko nasprotnikov; ob enem pošiljam „Novicamu dotični stenogr. zapisnik. *) Gorici 18 prila Primorsk m e s t n i k Pre ti s je tukaj. Obhodivši Kras in ipavsko petek je realko. žensko izobraževališče in do- baron dolino je došel v Gorico v četrtek zvečer. počastil gimnazij, tično vadnico; v saboto pa mestno ljudsko šolo in državno deško. Tudi urade pregleduje. V mestu ni bilo nikakih svečanosti, pač pa je bil gosp. baron na kmetih sprejet, kakor se spodobi za namestnika jeveg Danes je uže prileplj po glih prvi t plakat. Imamo namreč ta teden mest lit Bo rili se boste stranki : dosedanja vladajoča magi * Přejeli; srčna hvala. Yred. <1 stratna in tista, ki se je V že nuje sama sebe v gli economic^ lani naredila in ki ime- pravico slovenskega jezika v srednjih šolah in češ, da si bode pri- preparandiji. Ker v tem zboru, ki je prav po tihotap- zaďevala varčno gospodariti; prav za prav pa se razlo- sko ta protest v obravnavo Čuje cd une le po tem, da je bolj avstrijska ali vladna. Peterce bil edini narodni Se drugo volitev bomo imeli, toda ne veuio Trgi prinesel, je poleg odbornika govornik Regali pričujoc f je bil sklep kmalu gotov, čeravno se je gosp. Regali namreč imajo voliti svojegazastopnika v deželni zbor jako pogumno in temeljito boril zoper ta „atentat" na na mesto deželnega predsednika gosp. Winklerja. Te ravnopravnost narodnega jezika. Kazati ničevost nem Te volitve se bojimo, ker slišimo, da se čudni kandidatje čurskega protesta pod pisalo je po pozivu narodnih mest- m jkMM^Aèi^ lAAii v\ n a rt nnn r^íi wi A ^ n rv ^ /\Xn i i !r im r\ 1 r /k * li A r) Irv AMti i Ir rv tY ki a tr* 4* a 4 « vi tvi L t «vm w m m o. 4 « ponujajo. Sicer pa se zanašamo, u« 0<= n. 1 vs p n. ir uiu uuuuiuiauv ua diuiiuv; aicoium v vjh > vpre zoper vsako kandidaturo, ki ne bi bila ugodna protest zoper nemčurski protest ter ga se ,Soča krepko nih odbornikov na stotine mestnih volivcev proti slovenski stranki v deželnem zboru. In to za zdaj tiuj niše, ko agitacija za državno zborno poslan- — — Soča" —^ - ^ — - „ Dunaj zbornici poslancev. poslalo na StVO, ki jO ]6 puuua pi jubia ia uupicuui „a iyuoaja y vunv uuiotv štev. 16. od 16. t. m- Tô a in tendencija tega dopisa preč. gosp pričela z dopisom ,,z Dunaja v (KatoliŠko rokodelsko društvo) je v nedeljo imela obilo obiskani občni zbor, v katerem je njega načelnik Gnjezda obširno razložil stanje tega sta zbudila pri nas občno pozornost in pravično nevoljo. društ\a, ki se v vsakem obziru sme jako ugodno ime tako . da zadovoljno more obhaj ati letos svojo Žal nam je, da je si. vredništvo sprejelo omenjeni dopis, novati Proti nekaterim neresničnim rečem v tem dopisu mo- 251etnico. Ker se po dogovoru z nekaterimi enacirai ramo kar naravnost protestovat i. Sploh prosimo za društvi druzih mest ta svečanost utegne obhajati koncem enomalo takta in doslednosti. Kako se vjerna na meseca julija ali začetkom avgusta ter je za to treba pr. vodni článek v štev. 16 in marsikak poprejšnji v marsikake priprave, zato je zbor po nasvetu gosp. Ho n do Soči Soča u z dopisom dunajskim? Te opazke pa naj ima raka sklenil, skrb za te priprave izročiti posebnemu za prijateljske in dobrohotne. Od 12. t. m. odseku. maja so pred tukajšnjo preskušno komisijo pre- (Likv id arijski odbor nesrecne banke „Slov enijel ') skušnje za učiteljsko sposobnost. Oglasilo se je delnicarje sklical v občni zbor, ki je v pričo vlad ]e y kandidatov in kandidatinj (2 učitelja; eden za me- nega komisarja pl. Fladunga bil včeraj popoldne, in v ščanske, drugi za ljudske šole, in 7 učiteljic, 3 za ljud- katerem je bilo zastopanih 234 giasov. lz poročila od- ske, 4 za meščanske šole. Slovenec je med njimi en borovega, ki ga je bral gosp, Jerič, se razvidi, da stan sam). — Deželni nadzornik dr. G nad je opravljal 2 banke ni tako strašno slab, kakor se misli, ako bi se tedna svojo navadno letno vizitacijo v srednjih šolah.— le vsaj nekoliko tega iztirjalo, kar ima banka od tujih Prihodnjo sredo pride na svetio 1. številka novega itali- bank, agentov itd. dobiti. Ce bi imeli 21.000 gold, go- janskega časnika „L' Imparziale" (Nepristranski). iz- tovine, poravnamo stem vse, kar ima banka še plačati, hajal bode samo po 2krat na mesec in pečal se bolj z je rekel odbor. Glede na to, ni nobeden pričujočih del domačimi in deželnimi, ko s politiškimi rečmi. Za njim ničarjev bil za to, da se banka v konkurs dene, stoji menda „Isonzo" vi nasprotna stranka. ki kamniškega okraja. áinstva ste bili 14. t. m. v Bisteršici in Mlaki; izvoljeni ^o bili : v Bisteršici za župana Andrej K u- har bi zeló odri delnicarje» kateri se po likvidaciji ven-Volitvi občinskega stare- dar rešijo veče nesreče. Da tedaj likvidacija more . V* • kfl 1 • • . v • / 1*1 1 • i • » A v • \ naprej teci y hitro, hitro in strogo mora teči) se ,1e enoglasno pritrdilo tretjemu vplačilu z 24 gold. iz Klemenčevega bevšek in Alojzij Balantič za svetovalca pa Anton Tro- za delnico, odboru pa priporočalo f V ce t na Mlaki za župana gold, morebiti na dva obroka razdeliti. mogoče, teh 24 novi odbor Po- Andrej Světlin iz Podboršta, za svetovalca pa Janez so bili voljeni gospodje: Jerič, Klun, Pakič Remc in Jožef Koželj. > Ljubljane. tocnik, Robič, Z a gar. S Ino potrebno bi bilo, da Parlamentarno situacijo imenuje naš novi likvidacijski odbor kmalu vsaj posnetek onega po- današnji dopis z Dunaja dobro. Po takem se je zve- ročila po vseh slovenskih časnikih razglasiti dá, ki ga drilo nebó pravični stvari na korist, in upanje liberalcev je gosp. Jerič bral, da delničarji po preteku 4 dokih je vsaj za zdaj splavalo po vodi; zato „ Tagblattovci" let vendar vedó, pri čem da so. z dunajskimi in druzimi judovskimi liberalci grenjke — Zagrebški „Sokol * s pevci društva „ Kolo" solzé pretakajo, da je njih privrženec bar. Schwegei pride 28. dne junija popoludne v Ljubljano, od kodar postal > vvu na i v i VAC* JV> u|iu (ÍVIIVV uni . uv/u n ui uut wuv j uiiij « » ,J . i , uvuui ,mučenec" Taaffeove politike. Mi smo Baloho- se združeni s „Sokolom** našim in pevci čitalnice naše vega sinka iz Gorijan imeli za prebrisano glavico, sicer y drugi dan (na praznik sv. Petra) v impozantnem številu ne bil tako visoko priplezal na lestvici časti in plače, skupaj podajo na Blejsko jezero. zato se čudimo, da je na ljubo svojim ustavoverskim volivcem „grossgrundbesitzerjem" pozabil znani nemški pregovor, ki pravi: „čegar kruhek ješ, tega pesem poješ" (Slovenska gledaliska igra), unidan predstavljena je mestnim revežem donesla 80 „Laib. Zeitg." se župan dra- v deželnem gledališči, gold, čistega dohodka. matičnemu društvu zahvaljuje za ta velikodušni dar. Po poročilu „Edinosti" je po odbitih velicih (Iz seje deželnega odbora 16. aprila•) Sklen i lo se je, da se deželno gledišče prepusti 24. dne t. m. za stroških čisti dohodek velicega koncerta v Trstu dobrodelno akademicno predstavo v podporo revnim di- na korist stradajočim 1 stranom, Goričanom in Tržačanom znašal 514 gold., od katerih so dobili Istrani 150 gold. da se v pogo jakom tukajšnje gimnazije in realke stenje iz Bosne prišedšemu domaćemu lovcev podari 100 gold, iz podpornega zaklada reservi- f t batalijonu Goričani 150 gold.; Tržačani pa 214 gold. Gosp. Jos. Noll i je došel iz Italije v Zagreb posvetovanju izvedencev 26. t. m. kjer je 15. t. in. kot gost v operi „Zrinsky" s toliko o osuševanji in obdelovanji ljubljanskega močvirja pošlje pohvalo pel, da „Obzor* o njem piše, da je „novo živ deželni glavar vitez dr. Kaltenegger. stov 7 in da se Po sklepu si. ministerstva kmetijstva od 4. dne ljenje dal celi operi « Go m se je tarifa pri tistih cesarskih žebcih ki so vitez A lpi, dozdaj c. k. okrajni komisar v Ljubljani, je imenovan za ces. policijskega vodjo v na Kranjskem za pleme razpostavljeni in za katere je Sarajevu v Bosni, kamor se podá te dni. (Valvazorjeva Jiisa v Ljubljani.) Po naključbi hišo. dosihmai tarifa bila po 3 gold, določena, zni žal a za letos na gold. se je zvědělo, kakor nam pl. Radies poroča za (Mestni odbor) je po nemčurski svoji večini 17. ki je bila nekdaj lastnina preslavnega našega Val va dne t. m. sklenil, protest poslati državnemu zboru zoper vazorja, oziroma njegovih naslednikov. Našel se je 130 namreč akt iz poprejšnjega stoletja, v katerem stoji med bica" knezom Auerspergom in pa njegovim sosedom, kije bil klase,, lastnik hiše štev. 12 v gosposkin ulic ah, katera je sedaj pisma o Bosni in Hercegovini prof. Voduškov „Jan. Popovic", prof. Ste Przevalskega potovanje", Navratilova „ iÍ pi. , Nova Radi ča „Sloven- lastnina gospe Terpinčeve. Sukala se je takrat pravda ščina v besedi in pismu po šolah in uradih", prof. Hu-med knezom Auerspergom in baronom Valvazorjem za- bad ove „Črtice o starožitnostih slovanskih", P. Koz- rad ozkih ulic („wegen des engen Gassels, so zwischen 1 e r j a Dogodbe prvega zemljevida slovenske dežele<ť, den Furstenhof und des Freiherrn von Valvasor Hause Cimpermanove „lztočne poslovice' gelegen " i Tomšičeva AiVl 14UV* ViUW JL A \JAAA\SA A U ▼ \J AA f Mi V C% KJ \s A XAWUOV V 1 LU V i ULI « U U > U ^ AliWv vliv j^/ vOIv V j - A. KJ JLU O 1 V V Konec te pravde je bil, da so te ulice bile „Bibliografija" itd. itd. — vse vseto so „Mladim" Dr. Ta v čar se je naloge svoje dobro na kot posestvo Auerspergovo přiznané. Pl. Radies v tem smeti! poročilu nado izrekuje, da bode rodoljubna posestnica pamet naučil in sicer na tako hvalo „Mladim", da je te hiše, gospa Terpiučeva, primerno ploščo v hišo vzi- „Slov. Narod" celi njegov govor od besede do besede dati dala, po kateri bi bil ohranjen spomin na zgodo- na čelo zborovih obravnav postayil, n e omenivši niti vinsko to hišo. občni obširnega začetnega govora predsednikovega niti poro- >> Matica slovenska") je imela v soboto svoj čila tajnikovega, se ve da oboje to bilo bi mu zbor, o katerem „Novice" na drugem mestu po- ročajo na drobno, kako so se vršile razprave po zbo-rovem programu. Na tem mestu je treba povedati preveč na poti bilo. Drugi govornik „pro domo" Mladih pa je bil Žvab f al njega je pamet tako zapustila, da to »vtvui ťiv&1«uiM. t^ix* wvo»u jo nov« ic vv, je potegnil list iz žepa in pretrese Koseskovih besed da letošnji zbor je bil zopet popolnem podoben prejšnjim brati začel, dokler mu „berila" zbora predsednik ni zborom, v katerih neka stranka Mladoslovencev, ustavil. Ker si bomo drznili finančno modrost dr. J» ki so zadnja leta na političnem polji potihnili, na lite- Stareta o gosodarstvu Matičnem pozneje pojas- rarnem polji rovári zoper Matični odbor, ki se v izda- niti, sklepamo opazke k prvému delu napadov na Ma- vanji knjig dosledno drži §. 1. Matičnih pravil, tično literarno delovanje s 19. „Mislijo" iz po- katera so osnovali rodoljubi dr. Bleiweis, dr. Toman in slednjega „Zvonovega" lista, katera se glasi tako le: dr. Costa in so bila v občnem zboru 5. avgusta 1868. leta soglasno sprej eta knjige Ta vele va, naj Matica izdaje n , „pravi omiki naroda slovenskega primerne Ustanovniki Matice, ki so bili navzoči. ko so se v zboru Prijatelj ! dostojno in pošteno S svojim i deli si služi čast, Li meniš i da s tem je kaj pridobljeno > (i m m leta 1868. pravila snovala, so dobro vedeli, kaj so hoteli s stvaritvijo Matice, in v tem duhu se nadaljuje iz- „Mladim", česar njih „Letopis") prav nič ni skrival, rekši, da „naša mlada generacija se od Matičnega odbora nič ne nadja, ker ta odbor ne bi spre-jel nobenega svobodomislečega zgodovinskega ali prirodopisnega na Darvinovo teorijo oprtega članka, # ! 1 V # I 1 1 * • j ft« * • W » % ff , • Ako jo drugim hodis krast? (Konec prihodnjić.) davanje knjig. A to je trn v pêti zastopnik v občnem zboru leta 1877. Novicar iz domaćih tu jih dežel. Napio « „Pesti o tem piše, da ministru Taaffeu zbornica poslan Z Dunaj a. —Zanimivoje, kar ogerski časnik cev ni dovolila skrivnega fonda. „Napio " piše: „Ko bi m zato, ker naši mladi pisatelji ne pišejo za Matico, Taaffe se odpovedati hotel, težko da bi cesar sprejel Koliko njfg°vo odpoved. Cesarjevi krogi iskreno želijo spravo zato hira (lejte no!) znanstveno delovanje u * 80 Mladi" po tem hrepeneli, da bi Matično vodstvo in sCehi, temu priča je tudi to, da pride cesarjevič sta- njeno blagajnico dobili v svoje gospodarstvo, kazal je novat v Prago. Krona starim centralistom na ljubo ge preočitno 1871. nameravam tvviiuu i. iu i * . uauiti c* v aui u a u i uo'atcuiiai îia njo, ko so mahoma dvesto novih udov za tadanje WVT V J AmMXiMA JV " C7 V --------- J-- Chabrus-atentat" bo žrtovala navzočnosti Cehov v državnem zboru. Ce bi vendar Taaffe šel volitve odborové vpisali, kateri pa so se koj drugo leto ne pridejo kvišku." ) pride Hohenwart. „Ustavoverci izgubili iz vrste plačevalcev. Ker tedaj tudi eha bru s Zbornica poslancev obravnava potrebŠčine nauč „Mladim" ni pomagal do zaželenega cilja, ostalo jim na- noga ministerstva. Desnica in levica delate za svoj de- posled ni nič druzega nego to, da v vsak občni zbor lež. Govornika grof Rihard Cla m in dr. Rieger go- pridejo kaki trije zastopniki navedene stranke s prokla- vorila sta tako odlično in objektivno, da sta žela celá hvalo ustavovercev. Grof Cl am je posebno dobro opi- macijo: „vse ni nic vredno, kar Matica izdaja nič napredka, gospodarstvo odborovo pogubno t nikjer To se sal ljudske šole ) rekši > vsako leto ponavlja, čeravno ves drugi svet, ki pozná strani preveč, od druge premalo uči knjige in zemljevide Matične in pa račun o dohodkih in stroških da se dandanes v njih od ene^ ? iu sirosK.ni, ve, ua su ,,iuiaur~ uze iouko inteligentni, ^ » y g ci uu^o^ai, «« * ucujouiiy uv uuiic da sami ne verjamejo, kar govorijo v občnem zboru in noben člověk izveličan, na Ruskem, Poljskem, flrvat- da so „Mladi" uže toliko inteligentni, brati nič. to je f ne dobro- pisati in računati; fizike in astronomije Dr. Rieger je dokazal da pa z nemscino ne tudi bode pisejo v Slov. / j / ; u i/ a jezikom. „Bodimo pošteni — je nazadnje rekel Narodu", in da kremljajo zato, da zvesti skem, Srbiji, Bulgariji itd. pa se dá živeti s slovanskim ©stanejo svojemu principu: „calumniare audacter, semper aliquid haeret" ali pa po Nestroyevem „Lumpaci" : „Nur Bôses!" Letos so si „Mladi" te vrste iz Kranja naro- drug druzega ne moremo uničiti, dajmo vsacemu narodu kar mu gre a čili mlađega g. dr. Tavčarja, iz Ljubljane pa so poslali Mahrovega učitelja g. Žvaba in pa finančnega koncipista g. dr. Stareta v zbor, da so naštimali znani ,napredka nikier" tercet: „vse Matično blagó je nič" Telegram Novicam''. imetje njeno gre na kant". Po takem Cigaletova V vi n vi r* ^ rr A V% A Iahvvm Vi A I n íf v> i X Ï \7 i ^ ^ ^r-r/v 71 7) Znanstvena terminologija nič, in njega vpliv na Slovanstvo" nič, vaška slovnica za Slovence" ni nič, ki vi h J. V. „Grmanstvo Mar nova „Hr-dodatek Koses- „poezij" nič ) prof. Erjavčeva „Potna tor- Z Dunaja 21. aprila. Včeraj je bila burna obravnava zarad linskemu Škofu odvzetih gr aj Šcbiy enako burna pri verozakladnem davku. Desnica je zmagovala z 29 glasovi. Danes je o vseuci- govoril minister Konrád ohetajoc praktično narod-nopravnost in gojenje versko-nravne šolske izreje. se gla Kdor tega ne verjame star slovensk pregovor. î plača poćen groš" tako Stavec Odgovorni vrednik: Alojz! Majer. Tisk in založba Blaznikovi nasiedniki v Ljubljani.