135. številka. Ljubljana, v petek 17. junija 1898. XXXI. leto. (shaja vsak dan eveeer« ieimil nefalj« in praraike, t«r «elja po posti prejemali ta avstro-ojjerik« detel« «a >*« leto 15 »Jd., k« pol leta H gld., xa četrt leta 4 gld., za jeden 1 gld. 40 kr. — Za Ljnbljsao htm pošiljanja na dom sa vse leto 13 gld., 1a tatrt leta 3 gld. JO kr. *a jeuen m«bec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje ua dom računa se po 10 kr. na mesec, ta HO kr. aa tetrt leta. — Za tuje dosele toliko već, kolikor poštnina sna&a. — Na naroChe, brez istodobne vpofiiljatve i.arofmne, se M ozira. Za osna ni Ta placu,e »s od Šurietopnc petit-rrste po 6 kr., ce se osuanilo jedenkr*t tiska, po kr., fte se dvakrat, in 00 4 kr., ce se trikr.it ali v«.*'ki-.it tiska. Dopisi nuj ta >ivole franko vati. — Rokopisi ae ne vračajo. — Uredništvo in uprav niitvo je na Kongresnem trga st. 12. Dprsvailtvn naj ae blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oanamls, t. j vae administrativne stvari. Telefon &t- Protižidovski izgredi v Galiciji. Zopet so m v Galiski primerili veliki proti -iidovski izgredi, kakršne smo v zadnjih letih večkrat doživeli. To pot je središče izgredov v zapadni Galiciji, v Kolaczvoah in v Jaslu, kjer je na stotine kmetov in delavcev napadlo Žide. Nekateri židje so bili pobiti, drugi poškodovani, tretjim eo napadalci oplenili hiše ali jih sežgali. Ti krvavi izgredi so simptomatičnega pomena, ker so na jodni strani posledica prežslostnega, uprav obupnega gospodarskega položaja gališkega prebivalstva sploh, zlasti galiskih kmetov, na drugi strani pa dokaz, kake posledice rodi pretirana agitacija. Sedanji izgredi so v prvi vrsti posledica bede. Židovske pijavke gospodarijo strahovito v nesrečni Galiski in izsesajo siromašnemu kmetu ie tisto malo mozga, kar mu ga je pustil šlahčič. Stoletje že pij6 židje gališko kri, kaj čuda, da se je kmeta, ki umira lakote, polastilo divje sovraštvo proti pohlepnim zidom, in da pride do groznih izbruhov tega sovraštva. To se primeri toliko laglje, ker so prav galiski židje že skrajno predrzni in ker nikdar ce prikrivajo svojega sovraštva proti kristijanom. Državna oblast bo seveda z vso krutostjo zatrla nove izgrede in poskrbela, da zadene izgrednike zaslužena kasen. Toda s tem še ni storjeno vse, s tem je dosežen le hipen uspeh. Nekaj časa bo pač vladal mir, toda ako se ne odstranijo vzroki izgredov, potem ta mir ne bo trajen. Bolj kakor kje drugje je potrebno v Galiski, pomagati kmetovalcu na noge in ga zavarovati pred nenasitnim Židom in objestnim šlahčičem, ga rešiti iz sedanjih gospodarskih in duševnih spon ter mu omogočiti človeku dostojno eksistenco. Galiski kmet sedaj lahko zavida vsacega psa na sapadu in tu je v prvi vrsti in pred vsem iskati vzrok nastalim in čedalje češče se pojavljajočim izgredom. Hic Rhodus ! Poljski klub se je posvetovalo velikih izgredih v Kolacivcah in v Jasli, in naravno je, da jih je ostro obsodil ter sklenil naprositi vlado, naj jim naredi energično konec. Pri tem posvetovanju se je v poljskem klnbu tudi po vda rja lo, da so izgredov, kateri so se primerili v Kolaczvcah in v Jaslu mnogo krivi tudi izvestni katoliški listi in vlada je naročila že državnim pravdništvom in drugim organom, katerim je skrbeti za javno varnost, naj konfiskujejo vse liste, kateri bi hujskali k izgredom. Poljski klub je sicer strogo klerikalen, in tudi najiotransigeritnej&i fanatik ne more gališkemu namestniku očitati, da bi ne bil dober katoličan, a vzlic temu sta poljski klub in namestnik odločno nastopila proti hujskanju gotovih katoliških listov, dobro vedoč, da utegnejo novejše katoliške struje postati jako nevarne miru, redu in imetju, kar se je eklantno izkazalo za časa zadnje revolucije v Italiji. Nekatere politične in gospodarske struje, ki se skrivajo pod krščanskim ali katoliškim plaščem in katerim to voditelji duhovniki, so občeopasne, in morda spoznamo Slovenci resničnost tega še prej, kakor pričakujemo. Vladika Strossmaver in Palackega slavnost. Vladika Strossmaver je poslal v Prago naslednje, politično velezanimivo pismo: „Plemenitomu odboru, koji sprema i pripravlja stogodišnja uspomenu slavnoga i neumrloga Franje Palackoga. Veleumni i veleznačajni pobratimski narod češki slavi u skoro svečanost stogodišnje uspomene pokojnoga neumrloga svoga velikana Franje Palackoga. Ja se toj liepoj svečanosti iz sve duše i iz svega srdea priključujem. Slavni pokojnik bio je prava slika i prilika svoga veleumnoga i mukotrpnoga naroda. U njemu su se odzivale sve valjanosti, sve snage i sve kreposti njegova naroda, koje ga vode k pobjedi, k slavi i k staroj slobodi. On je sve blago i bogatstvo povjestnoga svoga znanja i umienja u krilo svoga naroda izasuo, da zna, čega se ima čuvati, što ima Činiti, da svetu svoju svrhu poetigne. U tomu obziru može se punim pravom reči, da je znanstveni rad pokojnoga Franje Palackoga upravo zviezda predhodnica, koja narod boljoj sreći, podpunoj slobodi, snagi i slavi vodi. Meni u vrlo ugodnoj uspomeni ostaje, što sam velikoga pokojnika licem u lice proznavao i što sam s njim 0 naših Btvarih i o naših nuždah često puta prijateljski zborio i govorio. Sve, što je taj veliki učenjak sa mnom govorio, bila je prava istina i božja upravo pravda, koja bezd>Ojbeno k životu, k spasu i k slavi vodi. Narod, koji zna svoje velike muževe slaviti i dično spominjati, narod je zreo i slavan, koji će sve potežkoća svladati i žudjenti cilj prije ili poslije postići. Taki narod nosi u duši, u Bviesti i u srdeu svomu sve vrline, sve snage i sve kreposti velikana svojib, a što je u duši, u sviesti i u srdeu naroda, to Bog sam, komu se nitko oprieti ne može, u život, spas i slobodu prenaša. Sloboda pak, snaga i pobjeda Slav-jana cieloj državi, osobito pak sloboda, snaga, pobjeda Slavjana zapadnih i južnih, zalog su nedvojbeni slobodi, snazi 1 pobjedi ciele države. Tu slobodu, snaga i pobjedu i na zapadu i na jugu slavjan-skomu preporučuju nepobitni i neoborivi razlozi, koji će bitno nplivati na cielu državu i zajamčiti joj snagu i silu, koja veličini njezinoj i njezinoj svrhi posve odgovara. Junački, slavni i značajni narod češki ostalomu Slavjanstvu u državi, osobito paku nama na jugu, uzorom upravo i primjerom služi. Zato ješj jedanput iz svega srdea : Slava neumrlomu češkomu velikanu Franji Palackomu, a živio veleumni, veleznačajni i veleslavni narod češki I Mi smo mu ovJ e na jugu prava braći, koja s njim trpimo, s nj m se veselimo, s njim se nfamo, s njim ćemo s-> jamačno prije ili poslije do žudjenib naših ciljeva dovinuti. Na Spasovo. 18'J8. J. J. S t r o s s m a y e r, s. r. biskupija bosanske i sriemske zakonito sjedinjenih, biskup." _ V EJubl|anl« 17. junija. Obravnave radi določitve kvote so se prekinile. O^erska kvotna deputacija je predlog avstrijske kvot ne deputacije, naj se določi razmerje LISTEK. Mej slikami in kipi. Nacrt hI A. Aškerc. (Konec.) III. Letos sem si bil ogledal na Dunaju tudi razstavo slik v »umetniškem domu" (Kttnstlerhaus) in pa v „secesiji11. Ako pa želite o teh dveh razstavah imeti kako studijo, morate si jo naročiti od rojaka, ki živi na Dunaju, ki torej lahko zahaja v ti dve ■likarski razstavi po večkrat na teden zaporedoma ter si vse temeljito ogleda. Koliko umotvora so razstavili v obeh teh razstavah umetniki skoro vseh evropskih narodnost ij ! — samo Slovenca bržčas ali prav gotovo ni nobenega mej njimi. Kakor Vam znano, ločili so se nekateri „novo-strojarji" v slikarstvu in kiparstva od „Kunstler hausa" ter otvorili svojo posebno razstavo, ki jo primerno imenujejo .secesijo" — ločinko. Ti „mladi* imajo tudi svoje glasilo „Ver saerum". Kdor čita dunajski časopis „Zeit", najde v njem često napade na staro umetniško strujo. Te članke piše znani duhoviti essavist Herman Bahr. Prihodnjost pokaže, so-li res secesijonisti našli „novo lepoto", kakor pravijo. Marsikaj novega je res v secesiji, marsikaj, česar v „Kuastlerhaugu" ne najdete. Vmes je pa tudi dekadenca. Tudi v tem oziru je „secesija" izvirna, ker si je postavila nalogo : človeško stanovanje olepša-vati po umetniških načelih, po okusu, ki odgovarja duhu in srcu stanovaUVmu. Mizar in fabrikant pohištva naj v bodoče ne odločujeta, kako se uredi notranjost kake izbe, nego umetnik bodi v tem slučaju mentor in svetovalec. Seveda si more tako umetniško urejeno stanovanje privoščiti samo kapitalist . . . Čudovite reči najdete v tej „secesiji". Tu so Vam res pravi umetniki po milosti božji. Takisto dovršena je plastika. Toda umetniki v „Ki'iastler-hausu" so tudi razstavili klasična dela — slikarska in kiparska. A kdor je videl obe razstavi, spoznal je, da v resnici „stari" in „mladi" niso tako strogo ločeni. Tudi v „Kiinstlerbausu* najdete „dekađente", kakor najdete v „secesiji" pristaše stare šole, „staro lepote". Realizem je zastopan tu, kakor tam; in svmboličnih slik najdete v obeh razstavah. Iskal sem „naših" umetnikov — in res sem jih videl nekaj. Da je Čehov dosti v obeh razstavah, se razume. Takisto je vse polno Polj ako v. Izmej Jugoslovanov sem videl Vlaha Bukovca. I z mej Rusov se spominjam Rjepina, tovariša Vereščaginovega, in pa Antokoljskega. Rjepin je razstavil menda dve sliki. Jedna natn kaže prizor ob Volgi. Delavci različnih narod-\ nostij, Rusi, Tatarji in drugi vlečejo, oblečeni v j beraŠke cape, bosi ali z „laptjami" na nogah ladjo ob bregu. To je delol Pravi sužnji! Solnce pripeka, pot i jim teče s curkoma 8 čel, vse kite so napete . . . j Živa realistična slika. Morebiti ima tudi svmboličen j poiren. — Druga njegova slika pa Vam pr» dočuje slovo j rekrutovo od svoje neveste. Pristno življenje, pri-j sten prizor iz kmečke vasi. Kako globoko čuvstvo, ! kaka toplota veje iz te preproste slike! Slavni kipar Antokoljskij pa je razstavil svojega „Mefistofela" iz brona. Nag, suh velikan, pravi cepeligar, sedi na kamnu. Brado si opira na jedno koleno. Roki ima sklenjeni pod brado. In ta prav demonska glava, te zaprte oči, špičasta kozja brada . . . kake spletke pač spet snuje ta intri-gant ? — Kontrast „Mefistefela- bi bil menda leseni kip „Mrtvi Kristus in Magdalena". Magdalena so sklanja nad vznak ležečega mrtvega spasitelja pa joče iu joče , . . 61*5: 38 5 principijelno zavrnila. Ogersko časopisje ta sklep radostno pozdravlja, objednem pa ob-žaluj**, da se prično obravnave iznova se tekom tega meseca. , Hud Tagblatt* meni, da tudi nove obravnave ne morejo imeti prav nobenega uspeha, ako avstrijska kvotoa deputacija ne pri;enja, kajti Ogri ne dovolijo nik^kega zvišanja Antisemitski izgredi v Galiciji so postali že uprav grozilni in eo za deželo jako nevarni. Zato je sklenil poljski klub posebno resolucijo, s katero poživlja notranjega in justičnega ministra energične pomoči. Kmet)« in delavci, nuhujskarji cd Stojalov-skega in nižje duhovščine, napadajo s kamenjem in orožjem židovsko pr**b vatatvo ter ee opirajo celo vojaštvu in orožni^tvu Antt emitski fanatizem ne pozna nobene mere ter ne dela nikakih razKčkov. Seveda pa so ž.dovski parasitje ia oderuhi tudi sami krivi, ako je mej poljskim narodom končno tako silno zavrelo. Treba uloge deliti Pod tem naslovom se bavi splitsko „Jedinstvo" z vprašanjem glede aneksi;e Iiosne in Hercegovine ter z vestmi, da se deluje v Crnigori nato, da postaneta Rosna in Črna gora srb.-ki, menda pod skupnim vladarjem Nikolo. „Jedinstvo" dokazu;e da Avstnja nikJar ne izpusti iz rok okupiranih dežel, in da je vsako sanjarenje o tem, da bi postali ti dve dfželi koga druzega, nieevo. Srbi naj se brigajo za Staro Srbijo, Mace-donjo in Albaoijo, a Bosno in Hercegovino, ki se naj združi čim preje s Htvatsko, naj izbrišejo s svojega programa i Srb' i specijalno Črnogorci. Rusi na Kitajskem napredujejo. Sedaj so se polastili Rusi morskega svetilnika Lautiensan blizu Port Arturja. S tem svetilnikom so Rusi postali gospodarji luke Pečil>, takoiraenovanega Rumenega morja, v kafero ae steka Peiho. Na Peihu leži Ten-Tsm, Inka Pekinga. Kaj poreko na to rusko pridobitev An uleži ? Špansko ameriška vojna. Is Newyorka se poroča, da je It t. m. zjutraj odplulo iz Tampe 35 transportnih ladij, katere spremlja 14 bojnih Ia ij. Zadnji čas je, da pnhite Amerikanci izkrcanim svojimi vojakom na pomoč, katere so obdali Španci od vseh atranij. — V Manili vlada strah in trepet. Divje, roparske tolpe usta.šev so mesto popolnoma obsedln. in Kvropejd so zbežali vsi v notranje mesto, ker se boj«* krutosti ustašev. General Augusti je brzo;avil v Madrid, da je mesto v obupnem položaju; Manila pričakuje pomoči od generala Moneta, o katerem pa Augusti ne dobi nikakih poročil. — „Novosti" ovračajo napačno razlago članka z dne 5. fc. m , Čefl, da „Novosti u nikakor niso grozile Zje-dinjen m drŽavam s skupno akcijo francosko ruskpga brodovja. „Novoslim" su zdi ameriško-antrješka zveza prav verjetna, razumljiva in naravna, ter da nima Rusija ničesar proti taki zvezi „Novosti" obsojajo b'azno trmo Spancev, ki so izjavili, da se mor-jo še dve leti bojevati. Ali so Španci pomislili, kako sa mere črez dve leti vojna za nje nehati ? Rusija ee gospodarsko celih 20 let ni mogla opomoči po svoji zmagoviti vojni s Turčijo. Španija naj porabi Zato prvo lepo priliko, da se postavi v varstvo ve-levlastij. Jedva dvamesečna vojna velja oba sovražna Toda — dovolj ! Slike in kipe treba videti! Pisati se o tem ne da. Kaj je vsa jubilejska razstava v „Pratrn* v primer- s tema dvema umetniškima razstavama v „Kunfltlerhau3ua in pa v „Secesiji" ! • * ♦ Rad zahajam v te tihe hramove umetnosti. Tam zunaj trušč inhrumin šum vsakdanjega življenja. T:ati večni ropot in tisto drdranje konjske železnice, omnibusov, fijakarjev . . . Tam zunaj tekajo in hite pešci po trotoirjih gori in doli. Od jutra do večera se preliva in pretaka živa reka človeška — kam? Za kruhom, za službami, za brezimnimi opravki in skrbmi ter zabavami in vžitki. Tu notri pa je svetišče Muz. Umetniški geniji, slikarski in kiparski Vas vabijo v svoje tajin-stvene dvorane, takorekoč pred svoje oltarje, koder ao razstavljena dela njihova, njihovi umotvori — slike in plaHtika. Rad zahajam v ta tiha svetišča, kamor nas vabijo umetniki k pobožnosti posebne vrste. Koliko duševnega truda je nakopičenega, patentnega" v teh mnogobrojnih slikah, v teh kipih! Koliko nadej, koliko idealov, srčnih, leta in leta godnih vročih želj je uresničenih tu ! dela nad milijardo, ne računši neštevilo ubitih in pohabljenih Ijadij ter tisoče gospodarsko uničenih eksistenc. Ali se naj na Filipinih res pomore vsi Evropejci? Kakšnih grozodejstev pa je še treba, da zapuste vlasti svoje sedanje nevtralno stališče ter sakličejo: .Dosti! Nehajte I" Španija naj pasi, da ji vsled lastne trme ne bo možno več pomagati t Dopisi. Ia Velikih E.aftć, 16. junija. Poredkoma se pri nas prirejajo veselice, in resnici na ljubo se mora priznati, da nam vselej nudijo prijeten užitek in mnogo zabave. Tako tudi veselica preteklo nedeljo 12. t. m. Priredila jo je tukajšna ženska podružnica sv. Cirila in Metoda v prostorih g. Matije Hočevarja, koji je vse potrebno glede na blagi namen te prekoristne družbe brezplačno prepustil. Posebnih vabil se ni izdajalo, ker je škoda za tiskovne stroške in poštnino. Daljnih gotttov se ne more pričakovati radi neugodne železnične zveze, bližnjih pa, kakor n. pr. iz R bnioe, Sodražice ali Dobre-polja, pa itak nikoli ni. Ne vem, ali imajo preveč posla z ustanovljanjem in reorganizovanjem kon« »umnih društev in nj h prekrščevanjem ua različne drugf, lepše doneče naslove, ali pa sploh niso dovzetni za kaj lepega, kar duha blaži. Malo več narodne zaveduosti in vzajemnosti bi bilo pač želeti pri naših najbližnjih sosedih, ako si hočejo nas prisvajati kot h ude ribniške doline, kar pa nismo in tudi pri takih razmerah ne moremo biti uiti z ge-ografiškega, niti s katerikoli druzega stališča. — Veselica se je vkljub temu tudi v gmotnem oziru zelo dobro obnesla. — Pripomniti moram, da se je predstavljala izvirna jednodejansk* veseloigra „Pri vratarji", kojo je spisal tukajšnji domačiuec gosp. Ivan Puce I j. Igra je zelo piikladna za manjše odre. Starega dcbrovoljčka, boječega vratarja Peteroka igral je pisatelj sam, s pravo pristno komiko. Njegovo ženo, staro Nežo pogodila je gdčna. Pavlina (Jotzl prav mojstrsko. V vlogi naivne hčerke Vidke je z ljubkim, neprisiljenim vedenjem iznenadila gdč. Emica ŠuH-ijeva vse obč nstvo. Ooe gospici sta kot prvenki častno rešili svojo nalogo, na kar njima iz srca čestitamo. Popolnoma zadoatila sta tudi g. J. Hoče-ar in M. Žužek. Krasno in navdušeno je govorila prolog gospica Pavlina Hočevarjeva na mnogobrojno občinstvo. Gospica P. Gotzl pela je tudi z znano preciznostjo in dovršenostjo troje samo ■pavov. Uborno jo je spremtjal znani pianist g. J. Pavč č. Napoalfld se je predstavljal komični prizor: „Simplicij Žolna", ki je vzbudil dokaj smeha. Po vzpor>du se je razvila živahna zabava tu ples, ki je trajal do rane ure zjutraj. Z omenjeno veselico je zopet pokazalo tukajšnje zavedno ženstvo svoj naredni ponos in svojo zavednost, zlasti pa je dokazal podružnični odbor, da lahko in mirno kljubuje tudi vsem onim, ki bi hoteli zanetiti prepir. Želimo, da bi nam ženska podružnica priredila še mnogo tako prijetnih večerov. Čestitamo ji najsrČneje na lepih uspeh'.h, kojih je že mnogo dosegla tekom treh let in kličemo ji besede, koje so bile tudi raz oder nekdaj, pa žalibog, bolj deklamovane, nego od srca povedane: .Proč z razprtijami, proč z zavistjo, proč sploh z vsem tem, kar bi oviralo složno delovanje za naš rod i dom!" — Proč tedaj tudi s poturčicami! Dnevne vesti. VLjubljani, 17. junija. — (Odlikovanje) Cesar je dvornemu svetniku pri deželni vladi, gospodu Aleksandru Sche-merlu podelil viteški križec Leopoldovega reda. Koliko vnpehov, koliko slave, lovorjevih vencev — pa tudi morebiti marši kak trnjev venec ra20Čaranja, neuspeha, izjalovljenega truda visi tod vrze* . . . Že jeden sam umotvor : slika ali kip — koliko pozornosti je vreden 1 In ljudje prihajajo gledat . . . Letajo po dvoranah mej slikami in kipi — in vprašam Vas: ko liko jih je mej njimi, ki bi znali po dostojnosti ceniti vsa ta razodetja človeškega duha!? In mislim sir Tule visi majhna, a dražestna slika (kakoršnih je več), in ljudje gredo ravnodušno mimo, toliko da jo pogledajo, kaj še, da bi jo občudovali ... na divanu v isti dvorani pa sedi morda oče tiste slike, tistega kipa sam, nepoznan. 0, veliko ljuJij gre v tako le razstavo gotovo iz same — mode. Spada pač k ,dobremu tonu", da si človek iz rezidence ogleda take-le podobe, da more potem pri bogato obloženem souperju reči, češ, jaz sem bil tudi „tamu. Včasih se tako-Ie umetniško svetišče zlorablja morda celo za kak „rendezvous* .. * Vselej pa, kadar bivam in vživam mej slikami in kipi, vprašam te: kako se udeležujemo mi, Slovenci umetniškega dela? Kje so naši slikarji, naši kiparji, naši radirarji? — (Osebna vest) Župan gospod Hribar j« sa teden dni j odpotoval is Ljubljane. — (Popravak kamniškega okrajnega glavarstva ) § 19. našega tiskovnega zakona je iz. borno sredstvo. Ž njim se da vse popraviti, kar kdo hoče, ia ni čnda, da sta se ga hlastno oprijela tudi gg. Tauzber ia Exl. Nimamo pripomočkov, da bi kontrolirali številke, katere je okr. glavarstvo navedlo v svojem popravku. Kdor hoče, naj veruje — mi nedokazanih trditev tudi gg. Tauzber j u in Ezlu ne verujemo. V poslanem nam popravku pa se nahaja tudi odstavek, kateri jasno osvetljuje kako — čudni nazori vladajo pri kamniškem okr. glavarstvu. Rečeno je namreč v popravku, da mej tistimi davkoplačevalci, kateri so dobili na slovensko napoved nemški plačilni nalog, je tudi jeden ces. kr. uradnik. Ta navedba v uradnem popravku nas je presenetila, čemu povdarja okr. glavarstvo to izrecno? Kaj hoče s tem povedati? Mar misli okr. glavarstvo, da c. kr. uradnik ne sme podajati slovenskih napovedij ? Ali misli, da je to nekaka predrznost, ako poda uradnik slovensko napoved, ali da je nekorektnost in breztaktnost manjša, ako se na uradnikovo slovensko napoved izda nemški plačilni nalog? Ne vemo določnega odgovora na ta vprašanja. Posebno naglašanje, da je bil mej tistimi, ki so dobili na slovenske napovedi nemške plačilne naloge, tudi uradnik, je vsekako jako čudno, zlasti ker je uprav po sili upleteno v uraden popravek. Morda se približujejo resnici najbolje tisti, kateri domnevajo, da gre tu za navadno denuncijacijo. — (Draginjska doklada drž. uradnikom.) Naše, že pred nekaj tedni prijavljeno poročilo, da dobe državni uradniki v Ljubljani namesto nasve-tovane 40% draginjske doklade le 20% doklado, to pa vsled tega, ker se v kratkem regulirajo plače, se je obistinilo. Vlada je o 20% dokladi ljubljanskim državnim uradnikom že obveščena. — (Maturitetne skušnje.) Pismene zrelostne skušnje so tako na gimnaziji kakor na realki že končane. Na realki bodo ustne skušnje dne 30. t. m. in 1. in 2. julija, na gimnaziji pa se začno dne 8. julija. Šolsko leto se na realki in na nižji gimnaziji konča dne 15. julija, na višji gimnaziji pa dne 7. julija. Na učiteljišču bo sklep šolskega leta dne 2. julija, ustna matura pa se začne dne 4. julija. — („Slovensko zidarsko in tesarsko društvo") priredi dne 14. avgusta 1.1. veliko slavnoat, združeno z blagoslovljenem krasne svoje zastave, izdelane po načrtu gospoda Zeplichala v tukajšnji obrtni strokovni šoli. Slavna narodna društva blagovolijo povodom priredb veselic jemati ozir na ta dan. — (Pogreša se) pečarski mojster Fran Uran na Tržaški cesti št. 19. Dne 14. t. m šel je z doma in se še dosedaj ni vrnil. Uran je 44 let star, srednje velikosti, ima podolgast, črnkast in gubast obraz, črne lase, črne, dolge brke in slabe zobe in nosi sivo suknjo, križast telovnik jednake barve in črn mehek klobuk. Denarja je imel pri sebi okoli 30 gld. Ljudje so ga videli že dopolndna istega dne pijanega. Ponoči pripeljal se je s fija-karjem v Rastoharjevo gostilno na Karlovski cesti in je bd tamkaj do 1. ore po polnoči in potem je neznano kam pobegnil. — (Papiga pobegnila) Franc Prosenc, paznik na Gradu, ujel je dno 16. t. m. papigo, katera je priletela na dvorišče. Nekaj jih imamo — resnica I Vsak rodoljub jih pozna po imenih. Čast jim, tem našim umetnikom in umetnicam! Ali pa teh naših umetnikov ni venderle — premalo ? In kje tiči vzrok te našo — nerodovitnosti ? Težko je človeku pri srcu, ko na takih razstavah, kakoršni sta letošnji dunajski, ne najde nobenega svojega rojaka ali rojakinje . .. V leposlovju, v poeziji imamo izza Prešernovih dob že nekaj pokazati, za petje in glasbo sploh skrbe „Glasbena Matica" in pa razna pevska društva. Ali se za obrazotvorno umetnost, za to pravo sestro poezije in glasbe res ne bomo začeli resneje brigati, mi Slovenci? Ali mar nimamo dovolj talentov za slikarje in kiparje? Pa šola, šola! In šola, akademija stane denarja — in tega nimamo! Hrvatom je veliki mecen Strossmaver ustvaril slikobram; nakupil je izvirnih slik in kopij. In mladi Hrvati so hodili gledat te" zbirke in ee učit in evo: Hrvati imajo že lepo vrsto imenitnih slikarjev, risarjev in kiparjev . . . Ali dobimo mi kdaj v Ljubljani svoj umetniški dom, kakoršnega so si novega sezidali Hrvati v Zagrebu? Kje ste meceni, umetnost in napredek ljubeči bogatini slovenski? Vzemite naše slikarje in kiparje pod svoje okrilje, da bomo tudi mi mogli vživati mej svojimi slikami in kipi .. • — (Napad) Joie R, tesar na Hauptraanci, in Franc Ž, posestnikov sin, napadla sta na cesti na Karolinški zemlji delavca Antona Princa in ga i« jeden s nožem tako sunil, da so ga morali odpeljati v deželno bolnico. — (Poneverjanje.) Mestna policija ljub Ijannska prijela je neko J. P., katera je bila natakarica v Beljaku in je svojemn gospodarju poneve-rila baje 160 gld in potem pobegnila. — (Z doma pobegnil) je bil 13. t. m. 8 let ■tari deček Franc Žagar in odnesel svojo obleko ter vzel seboj tudi očetovo srebrno žepno uro. Sedaj so dobili dečka v Predosljih nad Kranjem. Deček je menda slaboumen. — (Zdravstveno stanje v Ljubljani ) Tedenski izkai o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanske od 5. do 11. junija kaže, daje bilo novorojencev 19 (=28'2l*/oo) mrtvorojenec 1, umrlih 24 (= 35*64 0/00), mej njimi sta umrla za jetiko 2, vBled mrtvouda 1, za različnimi boleznimi 21. Mej njimi je bilo tujcev 5 (=20 8°<0i, iz zavodov 10 (=41'6 °/o). Za infekcijoznimi boleznimi so oboleli, in sicer za vratico 3 osebe. — (Kranjski lovci ) Udanostne manifestacije avstrijskih lovcev se bo ndaležilo 4000 lovcev. Iz Kranjske je oglašenih 84 udeležnikov. iz češkega kacih 1000, iz Tirolske le 20 in iz Istre jeden sam. — (Državna podpora.) Poljedelsko mini sterstvo je občini Spodnji Logatec dovolilo za napravo drevesnice 300 gld. podpor**, za prihodnje leto pa obljubilo še 200 gld. — (Dolenjski „Sokol" v Novem mestu) priredi v nedeljo, dne 19. junija ob ugodnem vremenu na vrtu Tučkove gostilne v Novem mestu s sode lovanjem novomeške godbe koncert, za kateri bi bila godba lahko odbrala malo več slovanskih skladb in malo manj nemških Začetek ob 7. uri zvečer, brez vstopnine. Ako bi bilo ta dan neugodno vreme, vršil se bo koncert z istim vzporedom prihodnjo nedeljo, ko bo lepo vreme. — (Nezgode na železnici.) Vsled večdnevnega deževja se je na koroški progi južne železnice mej Marenbregom in \ozenicami udri usad, vsbd česar je bil tovorni promet ustavljen, popotniki pa so morali prestopiti v drug vlak. Včeraj je tod brzo-vlak skočil iz tira. Zdaj je že vse zopet v starem redu. Tovorni promet mej Mariborom in Dunajem je ustavljen, ker se je pri Št. llju primerila nezgoda. Popotniki prestopajo tudi tod v druge vlake. Železniška uprava se nadeja, da se promet v treh dneh zopet začne. — (Koroški novičar.) V Celovcu bode obhajala ces. kr. tobačna tovarna, kjer je tudi obilo Kranjic, štiridesetletnico svojega obstanka. V ta namen se imajo vršiti v tej tovarni dne 28. in 29. t. m. nenavadne slavnosti. — Po nekaterih krajih videti je bilo te dni mej neprestanim deževjem padati točo, zlasti v okolici Vrbe. — Če reče nemški Mi-belj a, mora mu slediti še b itd., kajti Beljaku in Celovcu pridružil se je v hudi borbi za preganjano in zatirano nemštvo še trg Smohor v Ziljski dolini in poslal svoje simpatije razpuščenemu občinskemu svetu gruškemu. — V Hodišah vršilo se je v on-dotnem šolskem poslopju neko kmetijsko zborovanje. Predaval je neki potovalni učitelj Schumv v slovenskem jeziku o potrebi govedoreje, in kako je ravnati s hlevi. — (Narodna slavnost v Sežani.) Na željo tržaških in sežanskih rodoljubov ne bode se vršila narodna slavnost v Sežani dne 26. t. m., ampak -dne 3. julija t. 1. Slavnosti se udeleže polno-številno malone vsa društva ob sinji Adriji; vrlo .Delavsko podporno društvu" v Trstu arao-zuje za dan 3. julija poseben vlak iz Trsta, ki Privede na stotine udeležencev v Sežano. Ža zdaj je zanimanje za to slavnost jako veliko, daleč na okrog delajo se obsežne priprave in naroda se pričakuje torej toliko, kolikor ga redkokdaj vidi prijazna Sežana. Udeležba bode torej ogromna Saj pa tudi gre za prevažno narodno stvar, namreč za zgradbo „Narodnega doma" v Trstu, torej za idejo, za katero je dolžan živeti in delovati vsak zaveden Slovenec * (Plemenit čin.) V pondeljek je prišel v Volosko pri Opatiji 66letni berač Ivan F i a I a ter legel utrujen ob robu ceste. Nakrat sta pritekli mimo njega mali deklici, kateri sta v največjem strahu klicali na pomoč. Za njima je namreč hitel gad. Starec ga je urno zgrabil s svojo roko, toda gad ga je takoj pičil, da ga je moral vsled velikih bolečin zopet izpustiti. Kača je na to sicer nadaljevala svojo gonjo za deklicama, a te dve sta bili ze tako daleč, da sta lahko ušli nevarnosti. Plemeniti berač, kateri ju je rešil, jo malo ur za tem v bolnici za strašnimi bolečinami umrl. Njegove zadnje besede so bile, da mu ni bilo nič za življenje ter da je srečen, ker je obranil nedolžnima deklicama življenje. Ali ne zasluži ta berač spomenika ? * (Iz ljubezni v grob.) Nedavno je umrl v Hatvanu bogat trgovec Preisach ter ostavil mlado 'vdovo in dveletno hčerko. Soprogo je moževa smrt tako užaloBtila, da je obolela na umu. Zato jo je nje sestra hotela vzeti k sebi v Budimpešto. Neki znanec jo je spremljal tja, a na poti je na postaji -Aszod izstopila ter izginila, čez več dnij so našli njo in otroka mrtvega. Blodila je dolgo okoli, potem je ustrelila z revolverjem, katerega je imela seboj, hčerko in sebe V njenemu žepu so našli pismo, v katerem piše svojemu soprogu na oni svet, da ni mogla preboleti njegove smrti ter da upa, da se zopet snide ž njim na onem svetu, zato se je usmrtila. * (Jezikoslovec — klovn) Cest ok rat se pri godi, da zavira mlade umetnike in učenjake borba za živež v napredku Tako n. pr vstopi v Kodanju jako nadarjen jezikoslovec, kateri se je posvetil zlasti provaosalskemu jeziku, ki pa je tudi dober telovadec, radi bede v neki cirkus kot klovn. Dejal je, da bode svoje strokovne študije nadaljeval, toda je primoran iskati si kakoršne že koli službe, sicer mora od lakote umreti. In odslej bode podnevi filolog, ponoči pa klovn! * (Vsa obitelj umorjena) V HajduSzoboazlo so ponoči 13. t. m. umorili neznani zlodejci tovarniškega nadzornika Hirko, njegovo ženo in štiri otroke Hirko je bil baje preveč strog, neusmiljen in brezobziren nadzornik, zato so ga sovražili delavci vse tovarne. * i Sramežljiva devica.) V O mah i (Nebraska) imajo razstavo lepih umetnostij Na pročelju glavnega poslopja je bila velika skupina alegoričnih ženskih in moških oseb, ki so imeli seveda vsi adamske ali pa evske toalete. To pa je žalilo sila občutljivo sramožljivost gdč. Doroteje Mauer. Zato je 24 maja ponoči splezala na pročelje ter s sekiro razbila vse tiste nesramne figure brez hlač in brez krinolin. Z »man so kričali nad njo prihiteli stražniki, prekrasno, toli .nemoralno" pročelje je do cela uničeno. * (Kaznovani samomor.) V Hamburgu se je zaročil neki 27letea prokurist z lepo — služkinjo. Mati zaročenca pa poroke nikakor ni dovolila. Prokurist se materi ni upal nasprotovati in se ni oženil s svojo nevesto. Služkinja je povila otroka ter tožila prokurista, naj jo vzame za ženo ali pa naj ji plača 6000 mark odškodnine. Zategadelj se je prokurist ustrelil. Sedaj je tožila neporočena vdova samomorilčevo mater za odškodnino. Vse instance do višjega dež. sodišča so njeno tožbo odbile, drž sodišče pa ji je ugodilo ter odredilo novo obravnavo. In res, končno je zmagala vdova ter dobila 4000 mark odškodnine, katero ji mora plačati samomorilčeva mati 1 * (Napredek v Ki taj u Kakor poroča brzojavka iz Pekinga, odredil je kitajski cesar, da se v Pekingu osnuje vseučilišče po evropejskem vzorcu. Dostojanstveniki so bili pozvani, takoj o izpeljavi te odredbe posvetovati se. Telefonična in brzojavna poročila. Dunaj 17. junija. Poročilu o zadnji seji parlamentarne komisije desnice je še dodati, da je dr. Ferjančič s posebnim po-vdarkom opozarjal, da se mora jezikovno vprašanje za Slovence, Hrvate, in Maloruse zajedno s češkim jezikovnim vprašanjem rešiti, in da nikakor ne gre, da bi se to vprašanje rešilo samo za Cehe posebej, brez ozira na druge nenemške narode. S češke in s poljske strani se je temu pritrdilo, a opozarjalo se je, da tega že sedaj iz ozirov na omogočenje normalnih razmer v parlamenta ni možno storiti! Dunaj 17. junija. Vest, da cesar ni potrdil v dež. zboru štajerskem sklenjene pre-membe volilnega reda za okrajne zastope, se potrjuje. Poslanec Berks je moral opetovano v treh ministerstvih intervenirati, da se je posrečilo preprečiti atentat štajerskih nacijonalcev na slovenske okrajne zastope. Dunaj 17. junija. Slovenski in hrvatski poslanci, kateri so se udeležili Palacktga slavnosti v Brnu, so se s posebnim pismom na dr. Tučka zahvalili za krasni sprejem in pego Sčenje ter svojo posebno zahvalo sporočili češkim damam. Dunaj 17. junija. Ebenhoch je v .Linzer Volksblattu" prijavil članek, v kate rem opozarja na nenaravno razmerje mej vlado in desnico in mej vlado in manjšino, povdarjajoč, da je večina močna in trdno zdru -žena, da ima voljo, storiti za državo kar je treba, da pa vsled razdivjanega terorizma ne more ničesar storiti, dočim se vlada niti ne gane, da bi principu majoritete pomogla do veljave. Dunaj 17. junija. Iz Gradca došle vesti obujajo veliko začudenje. Gleispach stanuje v dvorcu, katerega straži 30 orožnikov in mnogo redarjev. Dvorca še ni zapustil. Gremijalne seje višjega sodišča se vrše v plesni dvorani. Dunaj 17. junija. Oticijozni „Frem-denblatt" potrjuje, da je revolta v Galiski izgubila svoj protižidovski značaj in da dobiva anarhističen značaj. LVOV 17. junija. Protisemitski izgredi t Galiski so dobili že značaj anarhističnih revolt. V okraju Gorlice hodijo neznani agitatorji is kraja v kraj in puntajo ljudi. Kmetje in delavci se klatijo po vaseh in demolirajo židovske hiše ter jih plenijo. V Frisztaku blizu R rezova so se primerili velikanski izgredi. Mnogoštevilne tolpe so ropale in plenile. Vojaštvo je tolpe razgnalo. Sest oseb je bilo ubitih, mnogo ranjenih. Lvov 17. junija. Namestnik Pininski je prišel v Jaslo. V Zagoržanvju so se kmetje združili z delavci iz petrolejskih jam in plenijo pri židih in kristijanih. Primerili so se že krvavi izgredi. V Pitczu so se kristijani in židje združeno ustavili izgrednikom, katere je vojaštvo le iztežka razgnalo. Rim 17. junija. Včeraj se je sešel parlament. Vlada mu je predložila več gospodarskih prediog, ki naj pomorejo revn m slojem in mnogo političnih, jako reakcionarnih, prori tiskovni in osebni svobodi naperjenih predlog. Rudini je predstavil novo ministerstvo z vodeno izjavo, o kateri se je začela takoj razprava. S o n n i n o je Rudinija neusmiljeno podajal in ga dolžil, da je on kriv revolucije. Pariz 17. junija. Dosedanja pogajanja Faureja radi sestave novega ministerstva niso imela uspeha. Listi sodijo, da se Faure ne bo več dogovarjal, ampak Dupuvu naročil sestavo novega ministeistva. Berohn 1-7. junija Doslej je znan izid iz 191 volilnih okrajev. Katoliški centrutn je dobil 42 mandatov, socijalni demokratje 30, narodni liberalci 4, rtf jrm - stranka 2, svobodomiselna stranka samo jednega, jeden izvoljenec pa je divjak. Ožjih volitev bo kacih sto. Mej kandidati, kateri pridejo v ožjo volitev, je 60 socijalnih demokratov, kateri uteg nejo, kakor 1. 1893., tudi sedaj pridobiti več mandatov. Svobodomiselna stranka je razbita. Rttckert, Eugen Richter in Albert Tr&ger pridejo v ožjo volitev. Tudi protisemitje so mnogo izgubili, celo oba draž.danska mandata, Stocker pa pride v ožjo volitev. Tudi Krupp iz Essena je propadel in je bil mesto njega izvoljen neki klerikalec. Madrid 17. junija. Admiral Cervera javlja, da ima v pristanu Santjago dovolj živil in municije na razpolaganje. Narodno-gospodarske stvari. Omejena in neomejena zaveza naših posojilnic. Spisu! Ivan Lapajne. (Konec.) Naj to v konkretnem slučaji razložimo. Po« sojilnica pride v konkurs. Da se ugodi upnikom, hranilničarjem in izposojevalcem, iztirjajo se najprvo izposojeni denarji. Ako tako dobljene svote ne zadostujejo, seže se na rezervni fond. Ako še ta ne zadostuje, poberejo se deleži. Ako teh dosta ni, do* plačati morajo posamezni udje. Na ta način se počasi vsi upniki potolažijo. Ali kdor iz mej upnikov nima potrpežljivosti, temu omenjeni § 72. dovoljuje« da s m e zgrabiti že mej tem postopanjem samostojno zadružnike za to, kar je pri svojih tirjatvah izgubil. Tako je razumeti zadružni zakon, in ne ravno nasprotno, kakor smo čitali nedavno v ,, Primorskem listu**, kjer se je sicer zadružni zakon drugače pravilno tolmačil. Da je ta paragraf hiba v zadružnem zakonu, to je obče priznano, ker je ta delalo veliko nepriliko že osebam, katere so bile udje pri posojilnicah, ki so bile prišle v konkurs, in ker je to delalo veliko neprijetnosti dotičnim sodnijam Temu pa hoče v okom priti novi zadružni zakon, čegar načrt ima vlada že dve leti pripravljen. T a načrt izključuje to neposredna zavezo zadružnikov nasproti upnikom kakoršnekoli zadruge. Razloček, prevelik razloček mej omejeno ia neomejeno zavezo pa ostane še tudi po bodoči novi postavi. — V Slovencih imamo obe vrsti posojilnic V novejšem času snujemo le posojilnice z .neomejeno zavezo", katerih smo se pa v začetku zelo branili. Prišli smo torej iz ekstrema v ekstrem. Ta sicer tudi pri Čehih opazujemo. Vendar oni imajo še tretjo vrsto posojilnic, ki je nekako glede zaveze na sredi mej našima vrstama. To so posojilnice a omejeno zavezo, pri katerih se pa udje kar od kraja zavezati morajo, da garantujejo z 2-, 4-, 5-, 10- ali 20kratnim zneskom svojega deleža. To je pa že precej velika garancija. Recimo, zadruga ima 500 členov. Deleži so po 50 gl., in garancija je 20kratni delež. Taka posojilnica ima torej v slučaji konkursa za pol milijona deležev, kar je dovolj garancije. Melusine mazilo za lice odstranjuje t najkrajšem Času vsakovrstne p«ar«, lllajs in mozolike (sposćaje). — Popolnoma neškodljivo. 1 lon«fk »S kr. Higien. medicinićno milo (387—1«) zraven S5 kr. Jedlnn taalonrti deželna lekarna Ph. Mr. M. Leusteka Ljubljana, poleg mesarskega mostu. Telefon štev. ©S. tlmrli B«J t SJiitiljanl: Dne IM, junija: Alojzij M»*ncej, železniškega nnltti-benca sin, 8 dnij. Vod m nt St. 24, bežjast. — Ana IViSkan. ubhj rjeva hči, 10 mesecev, Streliske ulico 5t. It, črevesni katar. — Jt»žef Kozainernik, hlapec, 5t> let, Florijanske ulice St 'M, Dnghtliova bolezen. Di.e 14. juuija : Marija Dolinar, de'avčeva hči, ft let, Ilovca St. 45*, davica. — France Jožef Meblf, dijak, 20 let, '2 m. M Čas opa zovanja Stanje barometra v mm. a a Vetrovi Nebo lil a. * i*. 9. s večer "30-4 II 0 •1. jvah. oblačno 17. 7. zjnt.r«j 732-4 11 0 si. vzjvzh. oblačno 199 n ■J. popol. 733 8 le*fi sr. vzhod skoro obi. Srednja včerajšnja temperatura liti , m ►> i • pod normalum. ID-uziaje^ra borza dne 17. jnnija 1898 Sknpnl državni dolg v notah.....101 Skupni državni dolg v srubru .... 101 Avstrijska zlata renta.......121 Avstrijska kronska renta 4'/«.....101 Ofterska slsta renta 4"'......, , 121 «8 H« 50 4> 40 15 bO Ogernka kronska renta 4°/0 .... AvBtrn-oKerske bančne delnice ... Kreditne delnice.........3f.i> ^ — London vista ......... Nemški drž. bankovci za 100 m.irk . , 20 mark.......... 20 frankov........., italijanski bankovci..... C. kr. cekini..... ... 190 58 11 «J 44 (S 85 75 MV, 35 «3 Zahvala. Vnem. ki so nam ob bolezni in smrti nnSegn ilkrtno ljubljenega, prerano ftttMfloga sina, oziroma brata, gospoda Josipa Mehle-ta dijaka VII. gimn. razreda izrazili kakorkoli Hvoje sočutje, izrekamo tem pnt.»«ni najsrčnejfto zahvalo. Snaehnn ae zahvaljujemo velečaBtiti duhovScini. g. c, kr. gimn. ravna-teljn, gg. e. kr. profesor,am, gg. gfmnazijcem, /.lasti pokojnikovim kolegom za krasen venec in za ganljivo pet.|e pred hiso žalosti in ob *robu; takisto ne zahvaljujemo gdc. 6*trto!*tnioani c. kr. učiteljišča in vsem dragim darovalcem krasnih venepv. vaem sorodnikom, prijateljem in znancem in vsem, ki so nepozabnega rajnika spremili k trajnemu p- čitku Mnogobrojna udeležba in vse stransko sočnije naa je izdatno tolažilo ob bridki iznubi predragega nam sina in brata, Se enkrat: Vsem in vsakemu najtoplejša zahvala V Ljubljana, dne 17. rožnika 1898. (05'_■ Žalujoči ostali. Kupi se slovar i^ čiru«*:«* rolic?. Ponudbe vzprejem a npravniStvo „Slov. Nar.", pod „slovar". (948) Ces. kr avstrijske jftj državne železnice. Izvod iz voznega reda veljaven od dne 1. Junija 189 8. leta. Odhod Is IJnblJnne jnž. kol. 1'roijnrc Trb>* Ob 19, nri 5 m. po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak tVlovec, Franzenfeste, Ljubno; čez Selzthal v Ausse, Soloograd; čez Klein-Reifling v Steyr, Line, na Dun^j via Amstetten. — Ob 7. nri 5 m. zjutraj osobni vlak v Trbiž. Pontab«d, tleljai, Celovec. FranzeiiHteate, Ljubno. Dunaj ; čez Selzthal v Sotn< grad ; čez Klein-ReiHing v Line, Budejevice, Plzenj, Marijine vare, Heb. Fiancove vare, Karlove vare, Pragu, Lipsko, čez Amstetten □a Dunaj. — Ob 11. uri 50 m. dopoludi.e osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Sel. thal, Dunaj. — Ob 4. uri 2 m. popolndne oho t.ni vlak v Trbii Beljak, Celovec, Linbno; cez Selzthal v Solno^rad, Lenr - Oastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curih, Genavo Pariz; čez Klein-Reifliug v Stejrr, Line, Budejevice, Plzeui Marijine vare, Heb, Fraacove vare, Karluve v*re, Prago, Li| sko, Dunaj \ ia Amstetten. — Ob 7. uri 10 min. zvečer osebni vlak v Lesce-Bled. Poleg t'ga vsako nedeljo in praznik ob f». uri 39 m. po-poludne v Lesce-Bled. — Proga v Novo uaeato I* v Ho* ce* |e. Mešani vlaii: Ob <>, uri 15 m. zjutraj, ob 12. ari 56 m. popoludne, ob ti. nri 30 u. zvečer — Prihod v LJubljano j. k. Prosi Ia Trbiž«. Ob 5. nrf 4ti m. zjutraj osobni vlak z Dunajf via Amstetten, is Lipskega, Prage, Francovih varov, Karlovih v aro v, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solno/rada, Linca. Stevra, Ausseea, Ljubna, Celo vca, Beliaka, Fran csnsfeste. —Ob 7. uri 55 min. zjutraj osebni vlak iz Lesec-Bleda. — Ob 11. nri 17 m. dopoludne osobni vlak i Dunaja via Amstetten, Karlovih varov, Heba, Marijinih varu% Plznja, Budejevic, Solnograd*, Linca, Stevra, Pariza, Geneve Curiba, Bregenca, Inomosta, Zella ob jezeru, Lend-Gasteina Ljubna, Celovca, Linca, Pon-tabla. — Ob 4. nri 57 m. popolvdnt osobni vlak i Dunaja, Ljnbna, Selzthala, Beljaka, C«lovca, Franzensfeste, Pon tabla. — Ob t), nri ti m. zvečer osobni vlak s Dunaja, Lipska, Pruge, Francovih varov, Karlovih varov, H ba, M irijinih varov, Plznja, Budejevic, Linca, Ljnbna, Beljaka, Celovca Pontabla. Poleg tega vsako r m. vlak is Lesc-Bleda. — Prosa ta Novega* oaesta Ia Is Mseev)a MeSani vlaki: Ob 8. ari lb m. zjutraj, ob 2. nri 32 m, porioludne in >>b 8. ori 35 m. zvečer. — Odhod Is I-Juh-tjuiif d. k. v Hauinlk. Ot t, ari 23 ta. zjutraj, ob 2. ari 5 m. popolndne, ob ti. uri 5A nt in ob 10. nri 25 min. zvečer, poslednji vlak samo ob nedeljah in praznikih. — Prihod v l.|ubl|auo d. k. Is Kana ■lit«. Ob ti. nri 56 m. zjn traj, ob 11. ari 8 m. dopoludne, ob t>. ar |H m. in ob 9!. uri 55 min. zvečer., poslednji vlak samo ob nedeljah in praznikih. (17 — 135) Lepo stanovanje s tremi sobami, s pritiklinami in vrtom 86 da. takoj ali pa s I. avgustom t. I. v najem v novo. zgrajeni hiši ob Gruberjevi (Kutinovi) cesti, tile brambovske vojašnice. — Već se poizve ietotam. ___0'5O— 1) Velika zaloga lepi nerazrezani in nečitani dunajski časniki, dobi se pri meni v vseh množinah od 25 kilo naprej. Cena za 100 kilo j« 7 gld. 50 kr. Pri večjih odvzetjih de nekoliko ceneje. Ivan Fabian v l.|iil>l|uiil, Vodnikov trg. (7!»7—5) najmočnejša naravna, arsen in železo so-držujoča mineralna voda priporoce*ana od prvih medicinskih avtoritet pri: anemiji, klorosi, poltnih, živčnih in ženskih boleznih, malariji itd. Plina adravljouj« uporablja se »koal celo leto. Zaloga v vseh trgovinah s mineralno vodo in lekarnah. Južno Tirolsko, postaja vsIsoRSaske s«»leaulee, I1 , nre oddaljeno od Tridenta, mineralnu, blatna* parna kop**l|, popoluo sdrwvlje>u|e s mrzlo vodo* el*>U |rotern|»l|m, iiinihIh, adravllna K< uiMnall k ta. Visina nud morjem 535 metrov, prekrasna lega, zaščitena od vetrov, dišeč, suh zrak, brt'z vsesa prahu, stalna temperatura 18 do 2vt stopinj. ZiIravlllM« prse vrsta z ob&ir< nim lepim parkom prekrščen rasgied na dolomite, iiiX> sob za tuj -e, obedovaluice in bra.ne sobe, zdravifiki salon. Povsod elektrona razsvetljava, zdraviska godba, lavoi-tenois. Senfinuta izprebajalift a, lepi izleti. Sezona maj-oktober. Prospekte in pojasnila daje kopo.!!*ko rai natrijmt\*» v Bonceguu. (74ti—ti) y^nnottno<»nnn»onnonooon nnnnon^aonttni gl Za spomlad in stavbeno dobo! Vse kar treba pri kmetijstvu, popravljanju in zidanju hiš. Orala, bnue, lopate, motike, kramp«, vile, vsakovrstne Šnaje, pile, lonci iZelezolit.i in ploftoV.-voia .ti , nsgrobsl hrIŠI, različna mizarska, te- sarskn* kljaeavnl« Čaraka* kovaška in ■nttjnvMka orodjn. štedilniki, pe-i-l, kovano In taljaao *«• 1 •**(>, vsakovrstno ki* hla|sko «»rod|«, ko« «an|a sa «>Uom, v ml a I u rrle hHe. ^rlranl-Hktt sine sa oboke. Zaradi opustitve trgovine oblastveno dovoljena (603—27) popolna razprodaja. vsakovrstne železnine <«4 l>o tovarniških cenah ► NajlepSa prilika gnsp. trgovcem vsakovrstno železnino najcenuje Bi naročiti. Andr. Druškovič želczirija, Mostni trg št. 9/10. ^oooaoogo»agBgstfooo»oooo»sogsagoo croirnf, Ator|e in »trope, dratene« In tirni, vsakovrstne tehtnic«*, vsakovrstna plo-a^evlnnt ui«alMs;aala, pakfonaaln, bakreun, •■lnkMMta, b«ln Iti ima in pocinkana. Truuibo sa vodo In srnojMlco t svetilke sa v«»*o»e; rasliCna kovnn|a aa ko« M.|r. Kljuenlitlce, m«> aluKanle kl|uke, panle In ispshe, pletene ouaare lu pipe aa pivo itd itd. itd. 7£2ifKIfiS priporoča Narodna Tiskarna. n patentom proti zmrzlini priporoCa tvrdka _R. A. Smekal k' tnrf, izključno snraa izde-Ijute. 1> brlas;wliilce h pHifi.toiii proti sinrz-linl v itHJtin|*l aluii ne pr» uirzrifjo. Dalje priporoča «-evl, pasove, <•«■-liiite, ktnolllsk« nt roje itd.'itd (208 18) Podružnica: R, A. Smekal v Zagrebu. Koži potrebne mastne ■novi dovajajoč, i>repre-ču e Doerir govo milo b 8070, da t>e koža ne zgrbsnei, no vsufii in ne napenja, ohrani torej lepoto obraza, lepo polt in obrani koži mladostno svežobt in nežnost. V Ljubljani |>ri>dajajo na debelo: AvguNt Aurr, A n tu n KriMprr, in Vhho PflriOic. (ieneralno zantopNlvn : A. Miitsrh A €o.. IMiiiit j 1., Lugeck 8. ct3 Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip No U i. Lastnina in tisk aNarodn4 Tiskarne". 3O..