št 00!
V (Jorici, v soboto dae 28 juniji 1913;
Te&tf KLlil
Ijtajai dvakrat na teden, in
sicer t torek in loboto ob 1
uri popoldne. Ako pade na ta
dneva praznrk, izide dan poprej.
Stane omleto•;;,!L4p*7'v^
V« let«    •   .   •   „  5*—
V«.....*» 2*50
Posamične številke stanejo     .  .      .8 vin. ^
Ha naročila »res doposlane naročala® se ae osiraao.
Telefon it. 83.
'Vie za narod, svobodo in napredek U Dr. K Cavrtč.
Uvednlfitvo
se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v Gorici v I. nadsir. na ftgftO«
Upravnlfctvo se.nahaja v Gosposki ulici št 7 v !. nadstr. na levo v Goriški Tiskarni.
'.' Naročnino in oglase je plačati točo Gorica.
Oglasi ia poslanico seračunijo po Petit-vrstah, če tiskano 1-krat 16 vin., 2-krat 14 vin.« 3-krat 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje črke po prostoru. Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost.
P. n. naročnikom.
Po! leta 1913. preide v par dneh in nastopimo drugo polletje. Tem povodom se obračamo do vseh onih naročnikov, ki doslej Se niso plačali naročnine za tekoče leto, naj 'jo plačajo v 'kratkem. Naročil in a se mora plačevati naprej. Ta red se mora 'uvesti strogo tudi pri nas. Dražba mora vse svoje obveznosti sproti pofetvnati, zato prostato tudi od strani naročnikov polne točnosti.
Ob tej priliki vabimo na naročbo našega lista. Kako potreben je naš 4ist, kažejo ravno sedanji »politični dogodki med naimi. »Soči« gre glavna zasluga,' džfje prodrlo v ljudstvo Široko spoznanje o po-gubonosni politiki, ki Se je šopirila na strani odgovornega voditelja v , deželni hiši! *Soča« piše vedno resnico in se resno bori za boljšo bodočnost goriških Slovencev! »Naročajte naš 'list, agitirajte zanj!
Volitve.
Dolgo časa je bilo trho in miirnO, le tu-patam je zašuštelo v javnosti — pripravljal se je izbruh. Sedaj, te dni, pa čutimo, da smo v volilni dobi. Mnogo se-razmi&lja in sodi, koga voliti, koga ne več voliti! Kake može treba poslati v deželni z/bor. Ponujalo se že kandidatje. Priglašenih je
že obilo.....
Vprašamo vas, volilce: Katere može si izberete za 'svoje poslance?   Na izbero   jih   je  že   dovolj   aili katere .poslati v deželni zbor? Pač le take, ki bodo dobro zastopali   naše   kmečke, ljudske koristi!.  Kako pa je bilo doslej? Tisti, ki so se imenovali »ljudski poslanci«, so služili v deželnem zboru in odboru Lahom, našim krutim sovražnikom, ki zaničujejo Slovenca, ga zmerjajo »šklaf«, tepejo in suvajo in se norca delajo iz našega lepega slovenskega jezika.   Furlanija   je polna deželnih dobrot.  Pred leti  so  na* pravili kanale za namakanje   ravni   pri Tržiču; obilo deželnega denarja je stalo to.   Sedaj jim osušijo močvirja tam okoli Ogleja in Terca, seveda tudi z   deželnim denarjem. Regulirajo hudournike in reke s hitrostjo v Furlaniji, pri nas se kažejo prvi pričetki in kar bo, bo v glavnem krpanja na par mestih, ne ipa kaka popolna dobra uravnava. Furlanija ima polno lepih belih cest, po naših Gorah so namesto cest kozje ,poti,   da se   ubogi   -gorjanski kmet ne more ganiti nikamor. Culi smo te   dni   vest,     da     Trebuška    dolina, obsežna dolina, lep .kos naše dežele; končno dobi cesto. (Doslej je ni bilo! Kakšen škandal! V Furlaniji do zadnje koče lepa bela pot, v Gorah cela velika krasna dolina zaprta svetu! Kaj takega je mogoče le v Goriški deželi.   Z davki, dokladami smo na|bolj obloženi med vsemi deželami. Nimamo pa ne deželnega šolskega   zaloga, nimamo zdravstvenega zakona, za ceste morajo skrbeti občine same. Dežela in občine so polne dolgov, novih virov dohodkov ni od nikoder — v deželnem odboru Pa vladajo Lahi in cel trop laških drago Plačanih uradnikov,   ki  ljubijo Slovenca tako, no, kakor sploh Lah ljubi Slovenca! Imamo deželno   umobolnico,   ki je stala ubogo deželo našo nad 2 milijona kron, ali niti vode nima. Pomanjkanje vode na zemljišč* umobolnice je veliko. Za uboge umobolne je v zavodu premalo prostora. Se vedno jih fcreba   oddajati   .v   -Italijo! Uzorna deželna uprava!
Zadnjih deset let Je prihajalo iz deželne hiSe slovenskemu kmetu samo gorje
in nič drugega kot gorje. Za norca so ga imeli z deželnimi podporami, vinogradnik trpi, poljedelec trpi, Živina gre iz hleva. Povedali smo že, kako strašno smo nazadovali v živinoreji zadnjih deset let. Zato pa tako ne more in ne sme iti naprej, marveč v deželni hiši Je treba korenite spremembe! Sprememba pa more priti samo po ljudstvu, ki naj si Izbere samo svoje kandidate in Jih izvoli ter pošlje v deželni zbor! Proč z vsemi tistimi, ki so spravili deželo na rob finančnega propada, kt niso nič skrbeli za kmečki blagor, marveč le za svoje žepe, novi možje, ljudski zastopniki naj vstanejo in vstopijo v deželni zbor!
Volilci, razmišljajte in storite prav, da bodo koristi goriških Slovencev dobro zastopane v deželni hiši.
Volite s vole samostojne kandidate! Misel na samostojne kandidate zori že dlje časa in dozori v postavitev kandidatov. To je tudi najpametnejše v spričo sedanjih dogodkov v vladajoči 'stranki. Nrkdo pa nad se .ne da sloviti po novih prerokih, ki iz S. L. S. ven Obljubljajo no-ve Čavse. Če so seda1) molčali i, so sokrlvl vseh političnih In gospodarskih grehov, katere je zakrivila S. L. S. v deželni hiši. Če jih sodimo po njihovem* sedanjem delovanj«, moramo reči, da so nevarni ljudstvu, ker hočejo imeti ljudstvo še bolj v svoji pesti kot dosedanji gospodarji v S. L. S., še trše priklenjeno v svoj voz, da ga povleče jo kamor hočejo; in povlekli bi ga najrajše v srednji vdk nazaj, ko je <bil krnet 11 a č a n.
Povdarjati pa moramo Se to in to posebno upoštevajte vi, volilci: Starostru-jarjl S. L. S. kažejo še vedno staro ljubezen do italijanskih liberalcev, novostru« Jarji se nočejo pa že kar sedaj vezati z italijanskimi klerikalci — nikdo izmed njih, ne Iz stare ne iz nove struje pa ne spregovori besede o kakem skupnem delovanju z drugimi, neklerikalnimi slovenskimi poslanci. Iz (tega sledi, da (stremijo le po varstvu svojih posebnih strankarskih interesov, koristi našega ljudstva pa so jed-nim in drugim deveta briga. Mi pa hočemo poslance, ki bodo skupno delali v deželni hiši v dobrobit našega ljudstva!
Zato pa, volilci, obrnite hrbet Jedrnim in drugim ter izberite si svoje samostojne kandidate «n izvolite jih v deželni zbor!
Geste. - Bolniški troiki. - Kje
je zdravstveni zakon?-Deželna
umobolnica.
Naše ceste.
V drugih deželah so ceste ali občinske ali deželne ali državne in jih vzdržuje uprava, pod katero spadajo. V naši deželi so tudi občanske ceste, spadajoče v občinsko upravo; so državne, spadajoče v državno upravo, ali namesto deželnih cest imamo posebnost: konkurenčne ceste, katere gradijo in vzdržujejo okrajni cestni odbori. Ti odbori nalagajo doklade, in sicer ne majhne, za gradbo in vzdrževanje cest; tatoo-de po 55f/c na vse direktne davke. V deželnem proračunu se nahajajo samo podpore za cestna dela. Leta 1912. je bilo v deželnem proračunu za ceste okoli 100.000 K podpor za celo deželo. — Povsod« morajo biti pri nas posebnosti. ' V drugih deželah je razdeljen pametno in previdno potrošek za ceste; imajo tudi de-Setoe ceste, pri nas: Kmet, plačuj drago : za i deželo in zraven wdržuj Še poseb-
nosti. Deželna uprava rma polno drugih skrbi, kaj si bo nakopavaia še ceste na svojo glavo! Kmet naj jih naredi, če hoče, če ne pa naj ima sieze in kozje poti! V tem pogledu treba korenite izpremembe! Deželna uprava skrbi rajše iza »lepe poti« laškim uradnikom v deželne službe; tam jih je cela kopica preveč, za poti teh je dosti denarja, kmet, ubijaj se na stezi!
Stroški za bolnišnice.
Troški za zdravljenje in vzdrževanje revnih bolnikov v javnih bolnišnicah gredo navadno na račun deželnih zalogov. V Istri in na Predarelskem plačujejo troške bolnišnic pol deželni zalog, pol občine, v katere spadajo bolniki; na Gor en jem Avstrijskem plačajo občine petino, (dežela plača štiri petine troškov, na Koroškem plačajo občine 40 v na dan, vse drugo gre iz deželnega zaloga; samo v naši deželi in pa v Dalmaciji j (to pot imamo vendar jedr)o sofcrpinko!) plačujejo bolniške troške Izključno le občine. V vseh drugih deželah v Avstirjl plačujejo izključno deželni zalogi bolniške troške.
Naše Občine ječijo in trpijo pod težo bolniških troškov. Tudi v tem pogledu treba korenite izpremembe!
KJE JE ZDRAVSTVENI ZAKON?
1)ežJa Gorlško-GradiŠčanska je edina avstrijska dežela, ki nima svojega zdravstvenega zakona. Javne zdravstvene troške morajo plačevati občine same. —
Naša dežela ima polno uradov in Še otvar-ja nove (tudi promet za tujce dobi svoj poseben urad v dežeini hiši!), ali deželnega zdravstvenega urada ni, ni zdravniškega referenta pri deželnem odboru. Seveda včasih kane kaka podpora občinam »v zdravstvenem pogledu«: za kak vodnjak, kake troške za bolnike, ea boj proti pe-lagfi, malariji. Okraji in občine so revne glede zdravstven'}! institucij. Pač umevno, ker ni denarja in so obložene z dokladami.
Deželna umobolnica.
Posebno, izredno velike troške je izdala deželna uprava za deželno umobolnico. Deželni odbor je dovolil 900.000 K za zgradbo t: nobolnice. ali postavili so jo v pcnierij goriškega mesta In stala je skoro dva miliiona ali pa še več. Kdo ve, koliko je stala, ker niso bili računi nikdar obelodanjeni! V proračunnu za 1912. je beleže-nih troškov za umobolnico 618.800 K, zraven še 250.000 K za zgradbo novega paviljona. — -Nobenega zdravnika-psihiatra ni bilo dobiti, ki bi bil potrdi?! zgradbo in kraj z zdravniškega -stališča. Drag, silno drag je bil svet, vzdrževanje   nenavadno drago — in pri tako dragi ideželni instituciji sta še dve drugi veliki napaki: vode n? in deželna umobolnica je že sedaj premajhna. Pomanjkanje vode tam je neznansko, to se občuti zlasti letos in polno ubogih bolnikov umobolnih roma še vedno v Italijo v umobolnice.   Tako na primer je nakazal goriški usželni odbor   upravi umobolnice v Sv. Damije:lu, Italija, za bolniške troške naših 'deželanov 7?. mesec marec t. 1. znesek 556 Italijanskih lir. Torej leiza en mesec   toliko! Za celo leto da 6696 1ir! Upravi u-mobilnice v S a č i l e v It al i j i je nakazal deželni odbor za I. četrtletje t. 1. znesek 684 lir. Na leto bo 2052 tir. Skupno za umobolne Iz naše dežele v umobolnicah v Sv. Danijelu in v Sacile v Italiji kaže na leto troškov 8748 Ur. Torej skoro 9000 lir. Ce ne bo še več troškov, če ne bo treba še več ubogih umobolnih posla« v Italijo!
Mi smo pa mislili, da skrbni deželni očetje preskrbijo Goriško - -Gradiiščanski umobolnico, ki bo zadostovala za irevne naše umoboJne. Saj to nam ravno ni bilo všeč, da so jih pošiljali v Italijo in tam drago za nje plačevali. Sedaj imamo ogromno deželno umobolnico, ki Je stala milijone kron, katere uprava stane na leto nad pol milijona — del uboglii naših umobolnih pa pošiljajo ravno tako v Italijo, kot so jih pošiljali poprej.
To je res uzorna deželna uprava, ti upravitelji zaslužijo visoka odlikovanja in velike medalje! — Ubogi goriški davkoplačevalec, plačuj, da boš črn, naj ti .rastejo doklade in Idaviki, in pošlji szopet take razumne ljudi v deželni zlbor, da se tam »družijo z Laihi in sipajo okoli s kronami, kakor da bi rastle po drevju kot Črešnje! — Ljudstvo, vstani fciftsberi si samo svoje kandidate, zapodi pa od sebe zdražbarje
stare zanikerne deželne gospodarje! Če
i — bo vedno slabše!!
i a enkrat deželni ielskl aalog.
»Gorica«, z dne 21. junija trdi v članku, »da je bil slov. klub takratnega dež. zbora največji pospeševatelj in največji zagovornik deželnega šoiskega zaloga. Prvi, ki je delal tenni nasproti, Se bil bivši liberalec dr. Turna, ki je kršil .klubOvo disciplino in začel samostojno politiko«.
Nekoliko pojasnila in odgovora na^ to trditev, ki le navidezno odgovarja resnici. Deželni šolski.zalog na Goriškem je preživel že več boja, nego ga omenja »Gorica«. Da ga dežela naša še nima, zakrivili so v prvi vrsti slovenski poslanci.   Leta 1870. je bila predložila vlada zakonski načrt o deželnem šolskem zalogu; pokopali so ga edino le slovenski deželni poslanci. Takrat so imeli Laihi v Gorici -in Furlaniji več šol nego mi Slovenci. Slovenski po-   ¦ slanci niso mogli biti prijatelji ljudski Šoli; zato so modrovali tako-Ie: Laihi nuaijo več šol nego Slovenci; zato naj nosijo   'sami stroške za svoje šole. Mi imamo manj šo!   . in zato nosimo svoje manjše troške tudi sami;   zato nasprotujmo ustanovitvi deželnega šolskega zaloga ter ustanove naj se mesto njega okrajni š. zalogi. In zgodilo se je zlo, ki tare že nad 40 8et Slovence na . Goriškem. Slovenski poslanci niso bili prijatelji nižjega ljudstva, katerega otrokom nišo privoščili vzgoje in pouka, ampak o-stanejo naj vedno le pastirji. Trdno so Mli prepričani, da se po novi šolski postava ne bodo ustanavljale   šole   povsod tam, kjer je zadostno Število otrok. Niso verjeli, da se bode mora* izvrševati novi zakon tudi za Slovence. Mislili so v svojih glavah, da ostane -šolstvo   na slovenskem delu dežele naše vedno zapostavljeno in zanemarjeno,', kakor je bilo poprej. V svoji naivnosti so predlagali zlo, ki tepe Slovence toliko let. Njih zmota nas je stala ogromnega denarja. Nevednost je res najdražja reč v deželi.   Kdaj in 'kako  se je vzbudila med Slovenci želja,   potreba in zahteva po deželnem š. zalogu?
V teku 15 let se je moralo razširiti ljudsko Šolstvo tudi po slovenskih okrajih. Breme so začeli čutiti. Slovenci. Ko pa je prišlo učitesljstvb s ponižno prošnjo po kakem malenkostnem izboljšanju mteernih plačic, tedaj so se slovenski poslanci spomnili'v svoji znani »naklonjenosti« 'do ljudske šob, da prošenj ni mogoče ustisalti, ker se doklade za okr. s\ zaloge že Itak leto za letom morajo višati — in sicer v slovenski'!! 'okrajih bolj nego v Gorici. In
Jcljulim.temu $olH$>lovensfci otroci v me-
: sfai":d.otic\ br>eaš šioV^njskih So!v Ako hi bili
f im$i (deželi! &L zalog, Ibi goriški Latii ne
imeli toliko rafclpga> naispirotovati ustano-
, vitvi slovenske Me v mestu. Tudi t o j e
p o s »1 e <d1 c az1 a, ki s o ga z a m i si i 1 i
s 1 o vte n s k a p «r»l a m c -i
Spbwiiiijamo se občnega zbora pokojnega, političnega društva »Sloge«, katera je zatfsnila svoje večtoat »grešne« oči v naročju dr. Gregorčiča; onega občnega zbora, na katerem je *bil govor tudi o deželnem šolskem zalogu. (Poročilo je bil sestavil pokojni urednik »Soče« Pod-gornik po podatkih tudi že pokojnega deželnega Tačunafja Jegliča, očeta sedanjega prvega drž. pravdnfei, ki nastopa v letošnji Ta^ravi radi rciatverzacij v goriškem okr. š. zalogu; poslednje »so zle po$leiiica onega izla. V takratni Stabilejevi hiši na Travniku je imela »81ov. Čitalnica« ;svoje prostore; v teh se je vršil on: zgodovinsko važni oočni zbor »Sloge« pod vodstvom zdaj ttfdi že pokojnega dr. Jož. Tonklija.
Ono poročilo je s Številkami iz deželne računarrje neoporečno 'dokazovalo, da Slovenci ne moremo naprej orez deželnega šolskega zaloga. Mwčen 8e bil vtis, ki ga je napravilo izborno poročilo na navzoče deželne poslance, očete okrajnih šolskih zalogov, ki "so doživeli svoj Sedan. Strmeče so staii zborovalci in posluSali številke, ki so uničevalno govorile,   kam   jadrajo 1 Slovenci pod zastavo okr. š. zalogov, ka-I  tero so bili posadili na kol leta 1870. v deželnem zboru. »Lasciate ogni   speranza, voi ch' entrate« v službo kot ljudski učitelji na slovenskem delu dežele Goriške, je donelo na uho peščici navzočih trpinov iz poročila, katerega   sklep se ie glasi i: Slovenski poslanci morajo v deželni hiši ,  izbojevati deželni š. zalog,   katerega so 1  bili baš oni pokopali v črni -grob, kjer še I zdaj mirno počiva — na veliko škodo cele I  slovenske Goriške.
|         In Od tedafi ni več potihnila zahteva;
( početkoma se je oglašala sicer potihoma, skromno v odsekih deželne hiše; a ven-'  dar ni več zaspala. Njen glas je bil -moč-|  nejSi le takrat, ko je učiteljstvo sicer krep-keje, a vendar v znani ponižnosti se oglašalo. S silo je bruhnilo na dan p o p t v e on preobratu v deželi, ko je padel dr. Tonkli s svojo staro »Sočo« in prišel na I  njegovo mesto dr. Gregorčič, ki še danes gospoduje v deželi. Dr. GregOTČič je zmagal   tudi s pomočjo vsaj   mlajših učiteljev proti svojim stanovskim tovani-,  šem pod vodstvom dr. Mahniča. Kdo se
>   ne spominja iburnšh časov, ko. se je v mno-I gih naših cerkvah z najsvetejšim v rokah ) agitirato za dr.' Tonklija proti dr. Gre-I gorčiču? Nade, ki so s e s t a v i 1 e. v I  zmago, niso rodile   zaželjene-
iga sadu. Ostalo je oti starem k op itn, le nabijalci po nJem so se za-t menjali. Deželnega šol. zaloga ni dobila dežela naša. Ali se je resno potegovala zanj nova delegacija slovenska v -deželni hiši, ko je zasedla stolice izpodrinjenih Tonklijevcov? Nismo prepričani o tem niti zdaj, niti takrat, ko nam je »govorila I  o tem takratna »Soča«, ko je bila
>   glasilo dr. Cregorčiča m njego-' vih tovaršev, deželnih poslancev. Zato pa
je lepilo za mlade kafline ono, kar je pona-f iisn:!a »Gorica« o boju za deželni g. zalog iz svoje prednice »Soče«. Vsak šolar-ček t ažurni, da ni pisalo tedanje glasilo toSoča« protti svojemu gospodarfu, ka&or ne piše in ne sme pisati z<daj »Gorica«.
In tako smo prišli do dobe, ko so bili slov. poslanci izostali iz dež. zbora. Tok razmer jih je !bll privedel do tega prvega odločnega koraka, ki so ga storili več ali manj prisiljeno, proti svoji volji; v ospredju je stala zahteva po dež. š. zalogu. Bilo pa je prilepljeno tej največji potrebi še marsikaj in zgodilo se ie po pregovoru: »Kdor ore-deJbelo zeva, nič ne požre.« V koliko je kriv dr. Turna, ki je kršil khibovo dischtfino, bi z?al najbolje povedati on sam: da so bHi krivi tudi drugi nespretni slov. poslanci, ne more nikdo trditi m svojo trditev podpreti z dokaza.
Nasledek neuspehu je bil pac, da Slovenci nismo dobili deželnega Sol, zaloga, načpanovi raizkol v "dežel i Rodila -seje napredna stranka, ki ee je nagloma raaširila po celi deželi; dr. Gregorčič pa je za&i pofl ^jjg ^ w so
prej držali proti njemu najsvetejše, O tem bi 'bilo vredno govoriti podrobneje; starejšim ibi služilo v osveženje spominov iz preteklih časov, mlajšim pa v boljSe razumevanje tataratnih in sedanjih raamer v
Nestanovitnosti dr. Turne, kot voditelja napredne stranke in spretnemu latvi-rartju dr. Gregorčiča, kot načelnika ostalih slov; poslancev, je pripisovati, da smo na Goriškem zdaj tam, kjer smo, da se je moralo osnovati novo politično društvo, kateremu bode naloga abfati Slovence v iferepko, novo politično organizacijo.
Od tedaj pa smo se le za majhen korak približali svojemu glavnemu cilju — deželnemu šolskemu zalogu. Dežela namreč prispeva nekoliko k stroškom okrajnih š. zalogov. Večina slov. poslancev pod vodsltsvom dr. Gregorčiča pa ni izposlovala deželnega šof. zaloga tudi v času ne, ko bi ga bila najložje izposlovala; v času namreč, odkar je bila v najtesnejem objemu z dr. Pajerjem in njegovimi laškimi liberalci. Od 1. 1870.^1o zdaj še ni 'bilo ugodnejše prilike za to, kakor ie bila zveza slov. klerikalnih poslancev z laškimi liberalnimi poslanci. Mnogokrat se je 'zagovarjal tak nefsitvor z mnenjem, da dr. Gregorčič dobro ve, kaj dela; da se ni prodal -za skledo leče, ampak da ima mož gotovo pred svojimi očmi kaj važnejšega, namreč deželni šolski zalog. Žal, da so se motili njegovi zagovorniki! — izven njegovestranke.
Ako bi bil stavil dr. Gregorčič v imenu svojega kluba slov. poslancev dr, Pa« jerju in njegovi stranki ob najugodnejši uri zahtevo po dež. šot. zalogu, bil bi ga dosegel. V deželni hiši so ibili na to pripravljeni. T o j e b i 1 o p o z a d n j i h (d e ž e 1-nozborskih volitvah, ko so tvorili veČino v deželnem zboru laški klerikalci in slovenski naprednjaki in agrarcl, Takrat, ko ie dr. Gregorčič se zvezal z dr. Pajerjem, da sta zlomila večino z obstruk-cijo — tedaj je bila ura, da bi bil dr. Gregorčič dosegel deželni šolski zalog. A ni ga dosegel, ker ga doseči ni ihotel, ali ni znal. Dr. iPajer bS bil gotovo raldevolje ugriznil v kislo jabolko; dežela bi bila dobila deželni šolski zalog: Slovenci-.vseh strank in strattčic bf bili peli hosana dr. Gregorčiču in njegovi politiki. Mesto tega pa imamo še vedno okrajne šol. zaloge z ¦nenavadno visokimi dokladamf, ki se bodo morale še višati, ali pa Šolstvo nazadovati; Gorica mora se zadovoljevati s privatnimi slovenskimi šolami; prof. Fimšger in njegov pomočnik sedita v zaporu Tn prideta pred porotno sodnijo; v okr. šot. zalogu je velik prfmanikljal in še večji dolg in nasledke tega bode moralo nositi šolstvo in učiteljstvo.
Prekletstvo in nič druzega ne donaša pomanjkanje deželnega šolskega zaloga na Goriškem!
Volilcl! Od vsakega kandidata v deželni zbor zahtevajte v prvi vrsti častno obvezo, da zastavi vse svoje moči v dosego deželnega šolskega zaloga! S to parolo v 'boj brez ozira na strankarstvo.
Kandidatje klerikalne
stranke nove in stare struje.
V četrtek dop. ob 11. uri se ja vmšil v Gorici »pri treh kronah« shod zaupnikov S. L. S. nove struje. Došlo je precej ljudi z dežele, med temi 35 duhovnikov. Za predsednika shodu je bil izvoljen župnik Roječ iz (Mirna. Poročal je vikar Jož. A b r a m o tem, kako je prišlo do razkola in v Čem se stara in nova struja razlikujeta. Dr. Brecelj je govoril o deželni politiki in o razmerah v deželi in stranki. Dekan dr. K na v s iz Cerkna je bičal dosedanje delovanje stare struje, predlagal pa je, da se še poizkusi skupni nastop, s tem, da se pošlje deputacijo k dr. Gregorčiču in da se mu predloži resolucija, ki je bila vodstvu staTe struje od nove struje predložena dne 9. t. m. Za slučaj pa, da dr. Gregorčič teh zahtev noče vpoštevati, naj se gre svojo pot naprej. Ta predlog je bil soglasno sprejet. Kuirat Vodopivec z |Nafbrežine je govoril za kompromis s staro strujo. Za »slučaj, da se pogajanja prekinejo, -se je sprejela (resolucija, da boj nove stmje gre proti liberalizmu, so-
cialni demokraciji, in vsemu, kar je v škodo narodnemu obstoju, vsiljeni (boj od stare struje sprejme, ni ji za boj za osebe, le za načela, protestira proti temu, da ibi ¦bila stara struja 5. L. S., S. L. S. da je samo nova struja, ki je S. L. S. ustanovila in jo organizirala.
Nato so se določili kandidatje: za splošno kurijo: F o n, župan G r g i č iz Velikega Dola, dr. B r e c e 1 j, zdravnik v Gorici;
za kmečke občine tolminskega okraja: Jožef Aferam, vikar in Ant. Rejec, župan v Šeforeljah;
za kmečke občine goriškega   okraja:
Franc O b 1 j n b e k, župan, Kojsko, Za ostala dva imandata pridejo v poštev: župnik Leban iz Batuj, Iv. Roječ, župnik v Mirnu in dr. P. Laharnar.
Na Krasu se na željo Kraševcev podpira kandidaturo dr. Stepančiča, glede drugega kandidata se še določi.
Deputacija je šla k dr. Gregorčiču, ki je izrekel željo, naj bi prišla k njemu dva iz vodstva nove struje. K dr. Gregorčiču sta šla vikar Abram in dr. Brecelj. Dr. Gregorčič ni hotel dati pozitivnega odgovora, zato je stopila v veljavo na shodu sprejeta resolucija za samostojni nastop nove struje.
Stara struja je proglasila dne 16. junija na zaupnem shodu naslednje kandidate: V splošni kuriji: J o s i p F o n, državni poslanec v Gorici; Anton M a n -f r e d a, posestnik v Idrskem; Franc Gergič, župan v Velikemdolu. V kmečkih občinah: a) za tolminski okraj: dr. Anton Gregorčič, državni poslanec v Gorici; Ivan TorkaT, podžupan in poštar v Podbrdu; b) za goriško okolico: Ivan Berbuč, profesor v pokoju v Gorici; dr. Peter L ah ar n ar, dvorni svetnik, Dunaj; Miha Marin i č, posestnik v Podsenici c) za Kras; dr. rfinko Stepa n Č i č, deželno-sodni svetnik v Gorici. Glede druge kandidature v kmečkih občinah na Krasu ter v volilnih skupinah trgov in veleposestva se prepušča strankinemu vodstvu, da ukrene po svoj? previdnosti, ka>r smatra za potrebno.
Tako imamo sedaj kandidate S. L. S. na Goriškem. — Dobri in trezno misleči volilcl si postavijo svoje lastne kandidate!
ril v oni noči svojo mater, ne z namenom, ( usmrtiti Jo, ampak z. drugim hudobnim nn-t menom ter Je vsled tega nastopila smrt?
so odgovorili s 3 da in 9 ne. Silič Je bil na 1 to oproščen obtožbe In puSČen na svo-I bodo.
Tretja razprava
se je imela vršiti včeraj proti Velikonji, porotniku teza porotne razprave radi poloma Banke popolare. Tožitelj je bil Le-nassi, ki se je čutil žaljenega vsled neke izjave v laških listih od strani Velikonje. Razprava se ni vršila, ker sta se stranki poravnali.
*   (Dalje v prilogi.)
Porotne razprave.
Druga razprava.
O razpravi proti Siliču, ki je bil obtožen umora svoje lastne matere, rrriamo na kratko poročati Še to:
Silič je ves čas odločno trdil, da on ni kriv materine smrti, pač pa jo je ono noč našel ležečo in misleč, da je zopet vinjena, jo pust! v miru; drugo jutro je videl, da je mm.,i Porotniki, sodni dvor, državni pravnv - in branitelj so šli tudi na lice mesta ter a ogledali kraj, kjer je ležala starka, ''<i je obtoženec tam vse povedal, kako jf' je našel. Porotniki so zanikali vpraša i je: ali je kriv obtoženec, da je v noči od 23. na 24. aprila letos prizadjal svoji materi poškodbe z namenom, umoriti jo. in je vsled tega nastopila smrt? in na drugo vprašanje: ali je kriv, da je uda-
llRoll-ov Seidlitz-prašek
Je za na ?olodoa trpeCe neprekosljito ire&tVo catert im» prednost pred  vsemi dragimi dra stiCniml Čistil, kroglicami in grenSioami.
Cena orig, škatlje K2-
FonarctjMti* «o icfijiljrto nsled«]«.
Hollo-vo Franc, žganje io so!
z& »ibaoje flfOta. — Boleflln« c3ajm)o6e in Q»rep6«1oto it«-romano sredstvo proti trgmjn in prehlajonja vsake mto. Orifir.BteklenioaK 2-
Na prodaj po rseh lekarnah in mlroiulniciih. Glavna lekarna i. MOLL, c. In kr. dvorni ulotatk, Dunaj, TnchlanbeB 9.
Zaloga v Gorici t lekarni:  A. GiUoaooU, 6. CristofolettL
Idrollt
je najvažnejša iznajdba za vsakega vi-SI norejca in služi proti vsaki vinski Y bolezni. Poslovanje je jako lahko in ' dopuščeno po novi vinski postavi. ~ Služi z dobrim vspehom proti o sledečim boleznim: o 1. Odstrani popolnoma okus po ples-«ft     nobi.
S 2. Odstrani okus po sodu. L3.        „        „     n   drožjih. 8 4. Obvaruje, da belo vino ne počrni. g 5.        „       proti razkrojenju vina. fc 6. Vstavi zavretje. • 7. Odstrani cik.
§ 8. Ozdravi  vse vinske bolezni vsled ¦     nedozorelega grozdja itd.
Na proda] edlio t mirodilalci
Ant. MazzoSi, Gorica Gosposka ui. 6
Irgouina ti. Gabršček
v h!« „Goi1She llmlslie posoUliilce*4 d Gniposhl nflcl Steo. 7
se opusti v Juliju 1.1.
In se združi z ocllho knllgariiB o ,»Trgovske« Domn".
V  Gosposki ulici so kar na kupu 4 trgovine s šolskimi potrebščinami, papirjem Itd-Ker so narasti! troški za najemščino in režijo sploh nam ta trgovina ne daje dovolj dobička, da bi se splačala skrb za njo, — in sicer toliko manj ker večina njenih odjemalcev ge lahko in bolje postreie ? TrgoTskem Doma ob istih režijskih troških. — Naši zvesti odjemalci in prijatelji nam storijo torej veliko uslugo, ako se vLi obračajo odslej
na Trgovski Dom, kjer je vsega blaga v izobilju. časopisi: Soča, Primorec, Slov. Narod, Dan, Edinost, H. Tednik, Inter. Blatt, Zeit, itd. so odslej v Trgovskem Domu. Priporoča se slovenskemu občinstvu: knjigarna, trgovina s anulkalijami, omet-nlnaml, šolskimi In piiarnilkimi potreaičinami
A. JGabrŠfek v Traovikcm Domu.
V  opuSčeni trgovini se lio par tednov raeprodftjalo blago pod tovarniško
ceno* — Proda se tudi cela oprava in se odda prostor*
Priloga ..So6e" žt. 60. z dne 28. junija 1913.
Balkan.
Po najnovejših poročilih so zadnji boji ob reki Zletovi zavzeli velike dimenzije. Tudi srbske izgube so veliko večje. kot se je prvotno domnevalo. Listi poročajo, da so imeti Srbi okolu 550 mrtvili in * ranjenih.
NovH8ppadi in^-Sr^ia .BylgarL ^r Dne 25. t. m. je četa*50" Mig8rekhTO<MKiW tašev vrdnla na srbski teritorij in bila po-popolnoma uničena. 26. t. m. je vdrla* na srbski teritorij severovzhodno od Skoplja ceia bulgarska divizija, kit jcjjila ;po hudem boju vržena nazaj! Bulgarske .izgube', so zelo velike. 'Kralj Peter in princi so odpotovali v Skoplje.
Srbska skupščina je odobrila Pašiče-vo stališče, Pašič odpotuje v najkrajšem času v Petrograd. Srbija je sprejela rusko zahtevo; gotovo je baje, da ruska razsodba se ne omeji na prvotno srbsko-bulgar-sko pogodbo, ampak bo temeljila na širši podlagi.
Današnja poročila naznanjajo energičen korak romunske vlade. Rum unija n e ostane indiferentna v slučaju vojne, m a.r v e č z a č n e t a k o j a k c i j o p r o-t i B n 1 g a r i j i. Tako je sporočeno v Sofijo, rekoč, da Bulgarija ogroža evropski mir; to pa hoče preprečiti Rumunija z napadom Btilganje.
Politični pregled.
Avstrija in Balkanska /veza. — (Stiirgkhov ekspoze v gosposki zbornici.) — V gosposki zbornici je prišlo včeraj o j priliki razprave o proračunu do jako živahne debate o notranjem in zunau-j e m politične m p o I o/ a j u. Vsi | govorniki so zlasti našo zunanjo politiko ostro kritizirali. Pečali so se 'tudi z jugoslovanskim vprašal jem in poudarjali, da je t roba razmere na jugu korenito preurediti. Grof Czernin je tekom svojega govora vzkliknil: Če pustimo še na-p r e I r a z n e C u \ a j c, p o t e nt s i sani i v z gaja m o v c I c s r b s k o idejo.-
Stiirgkh je govoril tako-le: Nasprotja med balkanskimi zavezniki, ki so nastala radi vprašanja razdelitve osvojenega teritorija, so se, kar je z veseljem konMatirati, znatno oblačila in upati je, da se bodo zavezniki konečno vendarle poravnati mirnim potoni. Ta razvoj krize je treba vsekakor, posebno pa v naši monarhiji, pozdraviti z živahnim zadoščenjem. Na kak način se mislijo zavezniki poravnati, v tem trenotku še ni mogoče sigurno oovedati. Na vsak način pa bomo mi h končntm rezultatom zavzeli svoje stališče in sicer z ozirom na naše lastne Interese. Naša ingerenca na definitivno ureditev balkanske ©osesti se bo vršila v onem balkanskim državam prijateljskem duhu, ki smo ga pokazali ves čas balkanske voine. To naše orijatelisko razpoloženje velia vsem balkanskim državam brez izjeme. NI tr**ba Še posebej naglašati, da so v tei državi z m-nocoštevilnim slovanskim prebivalstvom. '<» ie v okrožju te dričave in notom njenih moči kulturno tafco visoko dospelo, vspebi slovanskih balkanskih narodov naleteli na velike simoatiie. A iste naše simpatije so veljale tudi neslovanskim balkanskim narodom« katerim žalimo iz srca blagostanja in napredka. Če se bodo v?? balkanski narodi posvetili nalogam, ki jih Čakajo na nilh notranjem razvoj«, ootem bodo tudi v po-UtOneni oziru najbolj zadostili namenu, ki ca imajo v sistemu evropskega ravno«* tr?«a. Omaianie ravnotežja v Evrooi ht baš njih razvoj mrroževalo. To prepriča-n«> te n-:of1ličneiša naloga mirovne politi* kp monarhije, katero nalogo bo monarhija tudi vedno izpolnjevala.«
Darovi.
Darovi za »Dijaško kuhinjo«. Pet. Brumat, Veleposestnik v Št. Petru, 10 K. -   Na račun mesečnine je prišlo 89'80 K.
Domače vesti.
Občni zbor »Goriškega kmetijskega drutttva«, v.ršeč se 26. junija 1.1. v Gorici, !e izvolil ravnatelja tukajšnjega c. kr. kmet.-kemičncga poskuševališča I. vitega Bolle, sedaj v .pokoju, radi njegovih zaslug za povzdjgo kmetijstva v slov, delu
poknežene grofije   Goriško-Gradiščanske j soglasno svojim častnim društvenikom.
»Pevsko in glasbeno društvo« v Gorici vabi še enkrat ha iizredni občni »zbor, ki se virši d rt n e s zvečer ob 8Vs v društv. 'prostorih ul Sv. Ivana 7. 1. — Poživljamo tudi vse člane mošk. pevskega 'zbora, da se udeleže (jutri polnoštevilno veselice v St. Petru!
?»- &fcrebena-S©la Pevskega in glasbenega društva zaključi šolsko leto z javnim nastopom .posameznih učencev dne 29. t. m. 'v dvorani Central-Bk> (Corso Verdi). Nastopili bodo učenci vijolinskega in klavirskega oddelka, ter "godalni ikvairtet. Nastop prične ob 10. uri predpoldne. Vstopnine ni; sporedi se bodo prodajali po 10 v.in.
Deželni šolski svet je imel danes sejo v Gorici,
Opozarjamo na redni občni zbor »Tr-govsko-obrtne .zadruge« v likvidaciji, ki se vrši jutri ob 9. uri zjutraj.
Umrl je v tukajšnji bolnišnici 66 letni Ivan Silič, učitelj jezikov doma iz goriške okolice'. Bival je zadnji čas v Ronkih. Večji del svojega življenja je prebM v Ameriki.
Dijaški koncert. — Danes zvečer ob fi'/a uri priredijo goriški dijaki v Trgovskem domu koncert v prid tukajšnji slovenski gimnaziji. Dijaški zbor vodi tov. Kogoj, ki prvič samostojno stopi v javnost. Že kratek pregled programa nam priča, da je sestavljen z okusom in nam obeta celoten umetniški vtis. Želeti bi bilo, da se napolni dvorana, kakor malokdaj, zlasti še, ko gre iza ustanovitev knjižnice narodnega šolskega zavoda. —- Vspored: 1. Dijaški zbor: a) O. Dev: »Kvišku pla-. b) J. Prochazka: »Vabilo«, c) V. Mirk: »Katirica«. 2. Klavir (šestošolee M. Kogoj): a) Rachmaniinoff: »Prelude«. b) A. Lajovic: »Sanjarija«, c) M. Reger: »Klegie«. 3. BaritoiRsolo (učiteljiščnik M. ?imcnc): a) R. Savin: »Predsnirtnica«. b) Dr. O. Krek: »Prošnja«, c) M. Kogoj: Stopil.sem na tihe njive«. 4. Dijaški zbor: a) »Kako bom ljubila?« Slov. nar. b) »Mi smo (pravi vinski bratje«. Slov. nar. c) »Oj dekle, kaj s* ta'k* žalostno?« Slov. nar. d) Pesem mornarjev«. Novognška nar. e) Hrepenenje«. Švedska nar. 5. 'Klavir (M.-, Kogoj): a) Ohopin: »Prelude«. b) M. Kogoj: »Tebi«, c) M. Kogoj: »Pbsledifji žarki«. 6. Dijaški zbor: a) G. Prochazka: »Moravska narodna«, b) Dr. A. Sclnvaib: »Večer na morju«, c) O. Dev: »Še ena«. Vstopnina: Za osebo is sedežem v prvih treh vrstah 2 K 40 v, v 4M 5. in 6. vrsti 1 K (50 v, v naslednjih vrstah 1 K, stojišča 60 v, za diliake 40 v, sedeži na balkonu po 1 K 20 v. Čisti dobiček je namenjen za nakup knjig ubogim učencem slovenske gimnazije.
Za Narodni muzej »je daroval g. Jos. Bali«, učitelj z Vrba sv. Mihaela kot 33. dar: 1. 12 bakrenih novcev, 2. Evangeilia inu Lvstovi iz 1. 1730, 3. Schiller, Aesteti-sche und philosoplisehe Miscellen, 4. Kr-ščansko-Katoliški Nauk iz 1. 1834, 5. Nau-kapolne pripovesti za slovensko mlladost 1. 1844, 6. Der Verein wider Tierqualerei, 7. Ceni storiti di Barbana, 8. Calendario della i. ir. societa agraria di Oarizia 1. 1863, 9. Notice Historique sur le Sanetuai-re de Laghett, 100. Prejeris di Lucinis, \\. Kosec, Kršansko-Katoliško nravoslovje, 12. Rudež, Gluhonemi.
III. zvezek-Novih Akordov prinese življenjepis Josipa Kocijančiča po podatkih g".d r. Ferjančiča in drugih. Tudi pisma, katera je pisal pokojnik g. c. kr. notarju Ignaciju Gruntarju v Ribnici, -bodo natisnjena. Ker so ta 'pisma skrajno zanimiva, naj si jih vsakdo prečita. G. c. kr. notarja pa prosimo, naj jih prepusti Narodnemu muzeju, —Odbor.
Loterijski odbor efektne loterije v prid slovenskim upodabljajočim umetnikom uljudno prosi, da imetelji srečk omenjene loterije blagovolijo najkasneje do 1. julija t. I. opoldne odposlali skupiček za prodane srečke m pa dotlej vrniti neprodane srečke.
Stariši. ki daste svoje otroke v gimnazijo, upišite jih v slovenske oddelke!
Slovanskim civilnim inženerjem in civilnim geometrom na Primorskem, Kranjskem in v Dalmaciji. — V očigled prvih volitev v inženersko komoro sem si dovolil dne 22. t. m. pismeno vabiti vse one cenjene kolege s Prmiorske, Kranjske : in 'Dalmacije, od 'katerih pričakujem, da se
vpišejo v slovansko mmim^no> sekcijo inženerske ikoimore, na kolegijalni, sestanek oia 6. jmlija t. i iv izffornji restavracijski prostor Narodnega iDoima v Trstu. Ker l>a iieJctera moja pislma niso našla cenjenih naslovijencev, vaibiim ivseiniteresente tem potom še enkrat z izrecno prošnjo, da se tega sestarika zaneslijivo udeleže, ker ima ta sestanek nalogo določiti smer našemu delu v komori. OipOzarjator predvsem na to, da bo prva in iglavna naloga bodoče komore, da si ustvari pravičen poslovnik. Iz tega vprašanja rezuiltira vsepolno de-taljev, ki morajo biti dobro premišljeni, ako nočemo, da se zanesejo v to tehnično korporacijo spori, ki bi ji utegnili- uničiti ugled in vzeti oni resni in 'važni pomen, ki ga imora imeti; da izpolni naiše stanovske želje. Stališče slovanske sekcije v komori ne bo neugodno, ako bomo poslali vanjo dobro delegacijo. Vse okolnosti Ikaižejo. na to, da bomo lahko idecizivno vplivali na uravnanje anarhističnih razmer v izvrševanju tehničnega dela v naših 'krone, vinah, zato pa je treba solidarnosti I V trdni naidi, da se vsi cenjeni kolegi zavedate važno-sti in pomena te naše nove institucije in da ste pripravljeni visi do zadnjega odločno nastopiti proti vsakomur, ki <bi hotel poizkusiti nastopiti 'z malenkostnimi nacionalnimi izzivanji proti na&ftn stanovskim interesom ter da se vsi odzovete imojenuii povabilu, beležim e odličnim spoštovanjem Ing. O. Oustinčič.
Laška zagrizenost. — Pred pair dnevi sem bil kflican k telefonu in ko sem vprašal, kdo je tam in česa želi — mi odgovori dotičniik noti c a p i s c o qu e 11 a 1 i n gu a o r to d o s s a. Slučaj je (bil ta: tvrdka Nador iRic, trgovina z lesom na Tržaški cesti št. 8, je hotela govoriti z nekom po telefonu. Centrala jo je pomotoma zvezaila iz našo številko. DotiČnik, ki je bil pri telefonu, mora biti kak laški prena-petež, iker drugače bi odgovoril na vprašanje ~ bodisi tudi v italjanskem 'jeziku
- - itaiko, kalkor se spodobi sinovom 2000-letne kulture. Našim ljudem priporočamo prav toplo tega prenapeteža in svetujem mu, da se vdrugič vede vsaj tako, kakor se vedejo »ortodossi«.                   J. F.
Razpis natečaja. — Pri deželnem odboru v Gorici je razpisano mesto ravnatelja (oskrbnika) urada za vnovčevanje živine. Prosilci morajo dokazati, da so tehnično in trgovsko zadostno podkovani in da sojzmožni deželnih jezikov. Prošnje, opremljene s potrebnimi listinami, .naj se vložijo na deželni odbor do 15. julija t. 1. Natančnejša 'pojasnila se dobijo pri tajništvu deželnega odbora. Deželni odbor.
Posebni vlak v Divačo 6. julija t. I.
— Povodom Samske veselice, ki ;se bo vršila v Šlkociiamu 6. julija t. '.bo vozil na ta dan posebni vlak iz Trsta c. kr. d. ž. v Divačo. Posebni vlak odpelje iz Trsta c. kr. d. ž. ob 9 uri 48 imin. dopoldne in pride v Divačo ob 11. uri 06 min. dopoldne. Za ta posebni vlak se bodo izdajali za nedeljske vlake štev. 222/322 veljavni znižani povratni vozni listki na Rodik in Divačo pod pogojem da ise pelje na po-vratfru v Trsi: c. kr. d. ž. izključno z vlakoma štev. 321/221 (iz Divače ob 8 uri 5 min. ,zvečer. prihod v Trst c. kr. d. ž. ob 9 uri 41 min. po noči). Ge se na povrat-fku ne pelje z nedeljskim in prazniškiim vlakom iz Divače v Trst c. !kr. d. ž., ampak s kakim drugim vlakom, zgubi kuplje-m returni vozni listek na povratek popolnoma svojo veliavo. Doplačilo na podlagi teh lOovraitnih listkov za rabo drugih vlakov ni dopustno in se moira v tem slučaju kupiti od povratne postaje nove listke.
Podv lak se je vrgel, kakor smo poročali, v torek neki Človek, in sicer pri Rubiiah. Oni človek se piše Weis, je doma iz Požuna, star nad 50 let. Vlak ga na ni povoizil. marveč ga je stroj pahnili v stran. Težko ranjenega so pripeljali Weisa v goriško bolnišnico; njegovo stanje Se tako. da ni upaftl da okreva.
Gregi zmatral nrl A~drila* dirki na Dimaiu. — V nedeljo, dne 22. junija se ie vrnila na Dunaju kolesarska dirika Adirija, h kateri se je prijavilo 72 dirkačev. -Z5ma-val je Fran Gregi, ki ie prevozil progo Dunai-Brno-Dunai. 280 km. ob deziu v 10 urah 34:23*U — Gregi te Štajerski Slovenec, rodom z Brežic. Biva v Zagrebu, od leseni je pa pri vojakih v Krminu. Lani ie dobil pri poskusni dirki za olimpilske igre v Budimpešti ogrsko prvenstvo; 'Le-
tos* je-ibhViprvi prt-dirk'i.,ok$m. goj&Hega, Krasa in. iGradec^Maribpr-Gradec. ,;
Žaljenja, veličanstvaje obdolžen ^ita-lijansiki podandik :Luigi, Oi.nelllai, .^aijenje je zakrivil v :Červinjanu. Nahajale v za^, porih.,v Gorici.
Častno kolajno^ m 40<letno   zvesto, službovanje je dobil cerkovnik Lovrenc Gomišček v Podgori.
.! Alpska avtomobilska tekma. — V če^ tetdk pop. so tekli skozi Gorico avtomor-bili alpske tekme proti.Trstu.-..Gd .47 upj-sanih jih je.prispelo, v . Trst 34. .'Danes izjutraj so odšli iz Trsta.v Istro do Lupo-glave, čez- Učkogoro, ".Matuilje,." Bisti-ico pridejo, v Vipavo in danes popoldne skozi Gorico, Sv. Lucijo,-Šk^fjolpikprpeiz,Ljubelj v Celovec. To je šesti dan tekme? pretekli so 389.(5 km.
Narodna Čitalnica »Balkan«; v Gorici naznanja, da je glavarstvo prepovedalo veselico dne ,13. 7. t. L, vsled česarse je ista prenesla na dan 3. avgnista 1.1. Odbor.
Narodna Čitalnica »Balkan« v Gorici se udeleži korporativno veselice bratskega društva »Prešeren« v Št. Petru dne 29. t. m. Zbirališče v društvenih prostorih na Tržaški cesti. Odhod ob 5. uri pop. Pridite vsi!
Priporoča se« pod novim vodstvom, na novo urejeni hotel »Pri Zlatem Jelenu«* Istotam se sprejemajo abonenti po dogovoru po zelo nizkih cenah.
Važno živežno in kuhinjsko vprašanje je že od nekdaj, alko sta. meso in 'zelenjava kot vsakdanja hnana človeškemu telesu koristna. Nekateri dajo prednost lahko prebavni rastlinski hrani, drugi zopet postavljajo v svoj vsaJkdanji jedilni list zlasti mesno jed. Vendar so pristaši obeh smeri v eni točki edini,, da telesu nikoli ni mogoče 'dovesti dovolj lahko ¦ prebavnih rediinih in užitnih snovi ob absolutni neškodljivosti ijestvim, da se ohrani za delo zmožno. Temu dejstvu se ima tudi že 23 let dobro znana Kathreinerjeva Kneippo-va sladna kava zahvaliti, da je tako zelo razširjena. Prve avtoritete so izjavile, da ni bolj zdrave pijače kalkor je »iKa*lirei-nerjeva«. Če se vpošteva, da je ta kavina specialiteta s posebnim. »Katnreimerjeviin postopanjem zadobila airomatični okus zr» nate kave in je poleg tega prav poceni, je razumljivo, zakaj izkušene gospodinje pri nakupu izrecno zahtevajo' »pristno Ka-threinerjevo«;-
Odprti lekarni. — Jutri popoludhe boste odprti v Gorici lekarni Liberi-Pontoni. V teh dveh lekarnah »bo tudi ponočiia služba v času od 29. t. m. do 6. julija.
Domača politika.
Najboljši prijatelji ga zapuščajo.   —
Med zastopniki nove striije v vOdstvii S. L. S. se .nahaja tudi črniški dekan Ivan Mu-rovec. Dekan Murovec je bil svoj čas jako dober prijatelj Gregorčičev in zvest njegov pristaš; kar oboževal je včasih dr. Gregorčiča. Sedaj vidimo dekana Murov-ca v vrstah nove struje, ostro proti Gregorčiču obrnjene. Je pač sprevidel dekan Murovec, kako nesrečna za goriške Slovence je Gregorčičeva politika!
Zastopstvo S. L. S. v deželnem odboru se mora nadomestiti z drugima odbornikoma! Tako zahtevajo novostrujarji, taksr^ahtevo so bili' predložili vodstvu klerfkalfle stranke. Prav imajo! Berbuč in Stepančtč sta slaba deželna odbornika; no, Stepančič je za spoznanje boljši od Berbuča; ki hoče imeti vse lepo po starem,' kakor jehotel Pajer. Kaj to,'če dež ein i od fi0 r ri i k ne ve s k o r o nič, kaj se igodi pravza,pfav v deželnem odiboru, kaj to, cene more dati strankam pojaStiil, s a j š o 1 j u d* j e p o t r p e Ž1 j i vi i n k o odidejo, s e p o i Ž če n j i ih b v a u 1 o-g a i n j i m d a k^ d a f p oz ti e j e s u h b tolažbo, da se že reši ugodno njihova ^ t var. Kdo«bb pa tudi f ti t e s n ic b g o vor i'l str an kam? — In Berbuč^in Stepančič se še' sa-trta -nre-d seboj ne razumeta. Benbuč je jezen na Stfe^ pančiča 'ht zahteva; naj da .mir v deželni ¦hiši, molči in sedi in reši to, kar mu predloži Pettarin; zrdriigb se nima-'¦¦ brigali: Nisbglasija med njfma — %ako n ai b -o d o p o t e m1 d oibTtf z a stop a -n i- s 1 o v e n s k i i iit 'e .T e s i v de žel -nem odboru?!•• Znana pa je' tiidi Se1 sodba dr. Oregorčiča o Befbučevih spo-,F3obnosti1r.za odborniško mesto.:;. Zato ^je
opravičena zahteva: ptol s slabimi 'zastopniki scenskih interesov v deželnem odborut Sedaj ;vladadeželni odbor Petta-j-iti in Berbuič •pravi: »iDobro Pettarin, taku '\ii $a.«
Kie so frakarji? — To vprašanje je sedaj rešeno. Včasih je »'Prim. list* trdil, ¦da so v napredri"h vrstah v Gorici frakarji. Ali frakarji so v resnici v novi struji S. L. S. Novostrujarjiso pravi frakailji. Tako pravi »iPrirn. list«. On jih že pozna. In ti frakarji ponujajo slovenskemu ljudstvu na Goriškem iza poslanca.....»nekega zdravnika dri Breclja.« Tako namreč piše »iPrim. list«. $es, velika je predrznost teh novostrujarskih frakarjev!
Neusmiljeno početje z dr.   Brecljem.
—  »IPrkn, list« je sitno obdelal g. dr. Breclja. Neusmiljeno delajo ž njim, ki je pri usmiljenih bratih. NHi v Gorici ga ne morejo več trpeti, marveč podijo ga čez Hufrelj w Žapuže, pa kaj fie v Žapuže, na Triglav 'bo moral, na Triglav ga podi dr. Gregofpčič. Jn na Triglavu si »mora dT. Bre-
. celj rzstresti sršene. Tako namreč zahteva »Prim. lis*«. V fraku ipojde na Triglav in sršene Mrese iz sebe. To bo prizor — za Gregorčiča! Da le nanj ne prileti in ga ne piči kak Brecljev sršen!
Koliko kilometrov je kedo doma od Gorice — to je sedaj najvažnejše vprašanje v S. L. S. Dr, Gregorčič podi Breclja (čez Huhelj, dr. Brecelj pa pravi v Novem Času, da on je komaj 27 km -od Gorice doma, dr. Gregorčič pa še enkrat -toliko. Torej naj gre dr. G. iz Gorice. Kam? Na Miitajnr ali na Triglav? O sršenih mu rtim*t nič povedati dr. Brecelj?!
Fon in Grgič. — V obeh listah kandidatov, v starostrujarski in novostrujarski, se nahaiata poslanec Fon in župan Veiliko-dolski Grgič. Kaj sta torej: ali sta staro-strujarja ali novostrujarja? Grgič je bil navizoč tudi na shodu novostrujarjev, kjer so obsodili Gregorčiča — ki 'je postavil Grgiča za kandidata. Previdnega Fona ni bik) poleg. Kaj napravi Gregorčič? Ali ju pritegne s posebno izjavo v staro strujo ali & vrže iz liste svojih kandidatov? Aut
— ant!
»50 let za Kranjci!« — Hudo obsodbo je .izrekel dr. Breceli o Gorrčanih: da so 50 let za Kranjci. Mi verjamemo staro-sfcrujarjem, da je dr. Breceij to izustil. 50 let za Kranici! »Novi Čas to deloma priznava pa vali krivdo na voditelje, na Gregorčiča. O Breclju pa pravi »iPrhn. list«, da on misli, da je poslan >za Tešitelja in vzgojitelja goriških Slovencev. — Dr. Brecelj hoče spraviti Goričane na isto stopnjo kot so Kranjci. Ali Goričani smo 50 let za iKrainjci. Trdo bo to dek). Ko se mu to posreči, nas spravi -za 50 let naprej! 501 e t p r ed K r a n j c i. To se (lepo sliši. Kdor ima tafke namene, naj bo pozdravljen med nami! Živel novi rešitelj in vagoiitelj goriških Slovencev!
Kmete za norca imeti — za to je sedaj ugoden čas. In klerikalni razkolniki jih imaio -za norca letos z »dveh strani, s stare. in nove. Na zborovanju »pri treh kronah« v Gorici so bili (kmetje, ki ni od dafteč ne vedo, kai je to: nova s-truia in stara struia. Po poti iie marsikateri teh ugibal, h katerim »strojariem«1 ga nravzaprav peljejo!
fmšeer. Rozina. Trgovsko-obrtna__
Tud» Finšger in Rozina na?i pomagata klerikalcem. In Trgovsko-obrtna v glavnem. Aili pri volitvah ne gre «a gospodarstvo T. o„ marveč za deželno gospodarstvo, in to ie hilo tako katastrofalno za našo deželo, da to oriznavaio sedaj tudi v vrstah klerikalne stranke. Trgovsko-obrtna ne postavlja kandidatov: !ka«i torei jo vlačijo sem na volilno polje! Možje, ki so gospodarili v niej, so -stopili s Političnega pozorišča. ka» torej hočeio s T. a z. v volilni borfci? Samo to: da bi odvrnili po-zorno** od katastrofalnega dež. gospodariva kam drugam. AH le ostanimo pri deželnem p-osTX)darstvu. To spada na volilno torišče! Le sem z dr. Gregorčičem in Berhiičem. da oovesia, zakal sta tako ?a*Hcer«A ^osoodarHa v deželni hiSH — Kar s* tiče Finftreria in Rozine, nismo imeli mi ž niima n*kakm stikov. Za dejanja, katerih sta obtožena, sta odgovorna ona dva- in- tisti, ki sfo bili nad njima, ne -pa kaka stranka! To nas nič ne »briga, P r i -b i;t i mo r a*n o, da i e d ok a za no po-neverienie *udiiz časa, odkar vlada v okra in ein šolskem s vetu v Go^e j dr. Pavih n, eksponent klerikalne stranke!
Z »liberalci« še vedno operirajo po Novem času. — Novi Čas pisari o »liberalcih«, ki 'postavljajo kandidate, o »liberalcih«, !ki delajo to in ono. »Soča« mu je liberalna, vse je liberallno, kar je na naši strani. 'Nasproti temu rečemo to-le: Naiš' list, ko je prešel v last Družbe, je jasno, preciziral svoije smotre. iPohtično društvo naše je objavilo svoja pravila, iz katerih se zrcalijo njega nameni. Mi nismo liberalci, liberalne stranke ni nikake na Goriškem — Novi Čas operira v liberalci le v svoje nečedne namene, da bi oplašil volilce. Lllberalcev ni pri nas — 1 i 'b e r a 1-ce naj išče Novi Čas v star i struji S. L. S.!
»Kdo bo plačal onih 150.000 K, ki manjkajo v kaši«, vprašuje »Gorica« z dne 21. junija. Vprašanju je dala tak odgovor: »Ali ne ravno naiš kmet v Goriškem okraju.* Na to vprašanje in na tak odgovor naj sledi to pojasnilo. Nestrpno pričakujemo obravnave pred kompetentno oblastnijo t. j. pred porotno sodmjo. Tam se •zadeva vsestransko pojasni, da ne bode več strašila po deželi. Od gotove strani se trdi, da primanjkljaja ne bode plačal ravno naš kmet, ampak n a š e u <č i t e 1 j s t v o. Kako pa to? Cujte, ljudje 'božji! Modra glava jo je stuhtala in sicer ona glava, ki moli kakor prazen klas na njivi tako visoko v okrajnem šolskem svetu v Gorici; vsakdo v deželi jo dobro pozna. Tako-le jo 5e stuhtala: V okraju se je bila upeljala dra-ginjska doklada za potrebnejše učiteljsko osobje v znesku 10 tisoč kron. Primanjkljaj, katerega ni zakrivilo učiteljstvo, naj plača pa ono in sicer tako, da se mu je vzelo že za tekoče leto 5 tisoč kron; t. j. postavka se je <že za letos znižala na polovico. Tako in podobno se bode postopalo toliko časa, dokler ne bode pokrit primanjkljaj, katerega ni zakrivilo učiteljstvo. Ono naj bode tisto jagnje, ki nosi grehe drugih. Po kateri morali, se postopa? To je krivica, ki kliče po maščevanju!
Novostrujarska okrožnica proti dr. Gregorčiču. — Novostrujarji so pred kratkim časom razposlali po deželi na svoje somišljenike Okrožnico, drobno pisano na treh stranehvelike pisemske oblike, naperjeno proti dr. Gregorčiču. »Gorica« pravi, da dcMijo dr. Gregorčiča raznih političnih grehov iz preteklih, sedanjih in deloma bodočih časov. — Že mogoče, da tudi bodočih, ker v novem deželnem zboru se on zveze zopet z laškimi liberalci, ako pride vamj' dosti njegovih kandidatov. In potem bi se množili Gregorčičevi politični grehi. — Včasih je samo »Soča« naštevala Gregorčiču politične grehe, sedaj jih vidijo že tudi v vrstah S. L. S. same. »Soča« je vsekakor pomagala k spoznanju velikih Gregorčičevih političnih grehov tudi v klerikalnih vrstah.
Kako je sestavljeno vodstvo S. L. S. na Goriškem? — Vodstvo šteje 10 članov: dr. Gregorčič, prof. Ivan Bertbuč, župnik Blaž Grča, prof. Andrej Ipavec, posestnik Miha Marinič, ti so starost r u j a r j i;, vikar Jože Abram, primarij dr. Brecelj, svečar Jernej Kopač, dekan Murovec, ti so no v o is trn j.ar ji. »Gorica« pravi, da v vodstvu S. L. S. ni edinosti. Zato pa mora biti tu posredovalec med obema strugama, in ta je: poslanec Fon!
»Gorica« o »orlih«, — »Gorica« pripoveduje, da so dobili »orli« v Gorici pred 4 leti preddvorano v »Centralu« v najem za telovadbo. Prihajali 'so in odhajali, kadar so hoteli, ko je bilo treba plačati -najemnino »Centralni posojilnici«, pa ni bilo denarja. »Centralna« je čakala in čakala, ali denarja od nikoder. Za razsvetljavo so porabili na mesec do 30 K. Kdo bo plačal? »Centralna« je morala plačati, »orlici« niso hoteli nič plačati. Tako je bilo mesece in mesece in več let zaporedoma. »Orli« so delali v preddvorani in dvorani kar so hoteli, polbili so danes šipe, jutri svetilko, polomili vrata itd. Stroškov vedno več, plačila nohenega. — In tako se je zgodilo, da je »Centralna« nekega lepega dne vrgla »orle« izpod svoje strehe. Novostrujarji so radi tega strašno hudi •na staroatrujarske gospodarje P"i Centralni in pripovedujejo po deželi, kako so starostrujarji ven vrgli iz »Centrala« no-vostrtrJarsRe oriiiče!
Narodna obramba.
Možka in ženska podružnica Ciril-Metodove družbe v Gorici priredi kakor že naznanjeno v sohoto, dne S. julija Glrll-Metodov večer v prostorih pri »zlatem jelenu« v Gorici. Začetek ob 8. uri zvečer. iNa vzporedu je petje raznih slov. pevskih društev, koncert vojaške godbe, cvetlični semenj, prosta zabr.va itd. itd. Vstopnina 50 vin. Naše vrle gg. odbornice so si nadele to hvaležno nalogo, da bodo nudile slav. občinstvu najrazličnejše pecivo in sicer za prav cen denar. Vse one prijatelje te naše prepotrebne družbe, ki mislijo kaj podariti, se utljudno obvešča, da sprejema vsakovrstno pecivo, cvetlice itd. g. predsednica Marija Kopač, Gosposka ut. 25.—
DOPISI.
Iz ajdouskega okraja.
V Sv. Križu se je vršila d.ne 15. t. m. slavnost šolske mladine po lohjavilenem vsporedu točno in gladko, kar je treba posebno povdarjati pri takem nastopu. Na okimčanem igrajskem dvorišču je bilo vse v izastavah, katere je posodilo naše županstvo. Oder je posodilo domače »Bralno društvo« in C. >M. podražnica, zaveso pa društvo »Edinost« v Ajdovščini. Vsem tern, kakor tudi drugim, ki so na kak način pripomogli, da se je slavnost izvršila tako v redu, se izreka lepa zahvala. Vspo-red, obsegajoč dvajset točk, je izvajala šolska mladina v polno zadovoljniost nad 3 ure z vso neumomostjo pod vodstvom in sodelovanjem, spremljevanjom ma glaso-virju neutrudnega učMelija Leopolda Paljka. Vdeležba je foMa res mnogoibrojna in sicer polnoštevitna iiz domaČe občine, (ako ne štejemo par zagrizen cev); častno so se odrzvate sosednje občitne, posebno Brje, Od koder je krajni šolski svet s šol. voditeljem g. Možino privedel nad 60 učencev in učenk, da so se udeležili mladinske veselice, kakršnih se vidi le redkoma. Na malo katerej šlavnosti se vidi toliko gg. učiteljev od 'blizu in daleč, n. pr. iz Soil-kana, Oornberga, Vogrskega itd. Izvrševanje vsporeda je motilo nekoliko le dvoje «n sicetr hurja, ki je precej pihala in pa prevelika radovednost rnnoigobnojnega ob-, činstva. Nastopivša mladina je žela vsestransko priznanje in pohvalo. O posameznih točkah ne bomo .govorili, ker bi 'bilo poročilo predolgo. Omenjamo le na sploh, da so oihroei lepo deklamovaili, še lepše igrali, a najlepše pel: in telovadiili. Tudi gmotni -uspeh je bil lep kijuhu nizki vstopnini; s preplačii so se odlikovale družine gg. -Mrevljetov. Gospica Valičeva in Bo-netova -sta pripomogli tudi h gmotnemu uspehu. Hvala jim! G. učitelj Leopold Paljk ie poka-zal, kaj zmore veščak z dbllnim trudom; nele starši, ampak tudi splošno •se mu je izražalo prizinanje, ki ga je .zaslužil v polni meri. Le tako naprej v blagor naši mladini!
Gospodarske vesti.
Avtomobilska poštna zveza Gorica, Vipava, Postojna, ki se otvori s 1. julijem t. 1. je v vsakem oziru velike važnosti za razvoj obrti in trgovine in za pomnožitev tujskega prometa. Redna avtomobilska vožnja je znamenit in ^Oreben napredek, ki zelo povzdigne ves promet v Vipavskem, gospodarsko močnem in razvitem okraju. Avtomobil bode.odhajal iz (Postojne in Gorice zjutraj ob 6. uri in popoldne ob 4. uri. Prihajal pa bode v Postojno in Gorico dopoldne ob 10. uri in zvečer ob 8 uri. Križišče avtomobilov bode Vipava, kamor bodo prihajali avtomobili dopolud-ne in popoludne   ob 6. uri.
Živinski trg. — V četrtek je bilo na ižvinskem trgu v Gorici 355 glav goveje živine in 420 prešičev.
Svilodni trg. — Ho včeraj je bilo tehtanih svilodov 7071 kg; povprečna cena K 3.44.
Sokolski vestnik.
Telovadno društvo »Sokol« v Gorici
se udeleži zfeta T. S. Z. na Opčine ter se-odpelje ob 12'07 m % drž. kolodvora. Od-•bor poživlja vse člane, da se istega v največjem številu udeleže. — Na zdar!
' Goriški. Sokol je Iimel   v torek   jako dobro obiskan živahen izredni občni abor.
Šlo je za prodajo zemljišča, kupljenega iza Sokolski Dom. Ogromna večina je sklenila, da se onega zemljišča ne proda.
ZSet T. S. Ž. na Opclnah, — Jiutri se vrši ta veliki dan, pratznlk vseh Sokolov, tudi kot proslava zmage tnžaških Slovencev. Vsi, ki Sckolstvo ljubijo, >naj se tega manifesta "jadranskih Sokolov udeleže. Tam bodo videli vspehe vstrajnega in smotrenega sdkolskega dela, tam bddo videli uzorce! Tam bodo videli jasno cilj, smer in metodo! Na zdar!
Kolesarska zveza.
Kolesarsko društvo »Danica« v Gorici
priredi preneseno slavnost in tombolo na 20. julija t. il."s še obširnejšim programom tet drmštveno cestno dirko Ronki-Gorica in prvikrat priredi č.enski oddelek cestno dirko Mifen-Gorica. Prodane kartele iza tombolo so veljavne za gori navedeni dan. Natančen program prireditve se v kratkem objavi.
Razne vesti.
Črne koze na Reki. — Reka 27. Včeraj zvečer sta v neposredni bližini epide-mičnc bolnice zopet dve osebi oboleli za črnimi kozami.
Državnih uslužbencev je v Avstriji 403.351. Plače njihove znašajo na leto 1010 milijonov; torej več nego tretjina vseh državnih dohodkov!
Dva avtomobila sta trčila na Seme-ringu drug v drugega. V enem je bil trgovec VVatzel z Dunaja, v drugem neki Brigeman iz Berolina. Zgodilo se je to vsled krivde Brigemanove, ki se je po navadi v Nemčiji obrnil na desno. Gospa Brigemanova in šofer sta težko poškodovana.
Brez dopusta. — k Celovca poročajo, da je postnim uradnikom vsled velikih upravnih troŠkov odvzet dopust za letos. Kdor hoče na dopust, mora dati namestnika in ga sam plačati.
Škoda v srbskem gospodarstvu vsled vojne. -~ Kakor poročajo iz Beograda, srbsko poljedelstvo ni trpelo mnogo vsled vojne. Iz onih delavcev, ki so ostali doma, so bile organizovane leteče kolone, ki so obdelovale opuščena polja. Najmanj je posesjamega do 70 odstotkov za 'leto 1913., samo največ je namesti! pšenico sirk, skladišča pa imajo dovolj zaloge, tako da ne bo zmanjkalo kruha. Seveda se ne smejo odvažati večje količine. Hujše je prizadeta živina. Do 80000 goved se je porabilo v vojni, od teh jih je poginilo 20.000. No, mesa ne manjka, ker je na razpolago v ideželi mnogo svini. Industrija je trpela močneje, ali v Srbiji je še malo tovarn. Dve predilnici v Beogradu zapo-slujeta samo ženske. Klavnice so morale najeti vnanje delavce. Največja gospodarska škoda obstoji v tem, ker se je izgubilo mnogo ljudi. Od prebivalstva 3 milijonov ie gotovo 42.000 ljudi ali skoro jeden Jn pol od sto ubitih in ranjenih. Finartcijelno je Srbija srečno prebila vojno, akoprav je oskrbovanje vojske stalo od 13. septembra 700.000 do 800.000 frankov na dan ali v vsem skupaj 180 miliionov frankov. Vse se je izplačalo in navzlic temu je zlato narodne banke, okoli 80 milijonov framkov, ostalo nedotaknjeno. Srbija je bila pripravljena za vojno in je v ta namen zbrala denar. Prebitki monopola za zadnja štiri leta so znašali okoli 60 milijonov frankov; tako je bilo z gotovinb v blagajnah za vojno na razpolaganje T50 milijonov. Uprava fondov je prepustila državi 18 milijonov frankov, katere je vzela v Parizu. Nadalje je dobila Srbijn v aprilu 1913. posojilo 40 milijonov frankov od pariške grupe francosko-Jsrfrske franke. Končno dohaja še redni proračunski kredit vojnega ministerstva 30 milijonov irt 144 milijonov frankov, katere je Odrbrila skupščina kot izredni kredit.
Zenitna ponudba.
Uradnik IX. pl. r. in hišni posestnik, vdovec, 40 let star, z otroci, bi se takoj poročil z gospodično ali vdovo
s premoŽenjem. Samo resne ponudbe s sliko naj se dopošljej« na upravništvo  »Soče* pod
„FIRMIT".
(Asbasl - cementni skriljevec).
(Dalje,) Barvna vstrajnost umetnega skrlljevca.
Umetni iskriljevec (ašbost-ceme-Ktni skriljevec) ije postal dandanes že (Vbče priljubljen >matefjal za prikrivanje streh. Razširil se je pa tako naglo radi tega, (ker se njegova uporaba. <ip3?xo. izjtfaLuj.e. f .,...•„,.,.., Prednosti, Jčilin"hu'd!^ilirfe^ht4>1ml^« jevcemi pokrita streha, so povsod do>brio znane in razni časniki so Jih že po vrednosti ocenili v obširnih člankih.
Kdorkoli izbira materjal za pokrivanje streh, poloti se Najraje umetnega sknftev-ca, ker je varen proti nevihtam, nepredo-ren, lafaek, slabo prevaija gorkolo in ne potrebuje nobenih poprav. To so pač <take lastnosti, ki ga priporočajo vsakomur.
S poSetka je bil večji del strokovnih interesentov umetnemu skriljeveu nasproten.
NaSa obrtnija pa ni počivala, dokler ni izumila novih tedetokov, s katoriini je zadoščeno stavbarskim zahtevam,
Firmitove tovarne, , zadruga z omej. zavezo v Weissen'bachu ob Triestingi (na sood. Avstrijskem)^ so zastavite vso svojo skrb posebno v to, da so izdelovale nasičeno barvan skriljevec, kateri trajno oh^-rani svojo prvotno barvo.
Do sedaj se je res godilo, da so z umetnim skrilavcem krite strehe po učinku solnčnih žarkov in vremenskih vplivih naglo 'poblddevale.                           ; -.   •.*•
Glavni vzrok pobledevanja je asbest, ki se nahaja v površini skriljevca; on po-dekiie skriljeveu bledo lice.
Firmitove tovarne pa so uvedle tak mičin izdelovanja, po katerem je omenjena nepriličnost odstranjena.
Kadar se izdelujejo skriljeve plošče, paizi se namreč na to, da ne ostajajo v zgornjih ploščnih plasteh asbestova vlakna (niti). S tem se doseže, da ne more asbest odločno vplivati na barvo firmitovih plošč.
Zato je tudi lahko razumeti, zakaj ne pobiedeva firmitni skriljevec tako. kakor mnogo drugih izdelkov iz umetnih skril-jevcev, marveč ohrani trajno svojo nasičeno barvo.
Ta okoliščina je že mnogostransko priznana in zato se je nadejati, da polagoma minejo vsi predsodki, ki jih še imajo proti umetnemu skriljeveu.
FirtmMni skriljevec se izdeluje v naravno, sivi črni in rdeči barvi; firmitove fovarne. zadr. z o. z. v Wei»ssertbachu ob TriesHnol nrnv rade ustrezajo brezplačno 7 dotičnimi uzorei.
ilamss zalogo In zastopstvo za Lor!Sho Ima
G. Gregarifc, v Gorici   Ozka ul 1.
Odgovore! amhtflt fn lzdi]itel| IvanKavCK r Oorkl.
TW«: »Oorilka Ttokimta« A. OiliUek (odgov. J. P»b*l«>.
Zal*e*~: Draib« n izdaftnje Hrtov »Scčmc In »Primorec*.
Mali oglasi.
lajausjla jrtiloJMM atue 60 ?li. Ako J« oglu ofeMtaiJIt u nSua u ?Mko bettdo S rti. Itfrri»rm«}le UierirM]* u tvorce te obrttike.
KaUko ]• uaojfib trgovcav la »bitadtov v Gorici, katorflk oa doAU (tu mIo t mMtu) nlhta ot poni«, k« •tkjor «¦ taMritaJo. Škodi nI aajhai.
Prnffo QQ 1 nov in 1 rabljen pisalni stroj m 1)110 ao pod telo ugodnimi pogoji. Pojasnila daje upravništvo.
finChnitiAna z muzikalično izobrazbo dobi v UU&pUUlUlld Gorici dobro in stalno službo. Kje, pove naše upravništvo.
Slavnemu občinstvu uljudno   naznanjam, da sem Zaprl
podružnico v   Gosposki ulici.
Izgotovljene obleke za   gospode in otroke prodajam sedaj edino le v
CORSO VERDI št. 11
(nasproti Izvoznemu trgal.
Z odličnim spoštovanjem
I. Felberbaum.
e^sg^as^a
VgSžMj
, vrelec Dlitttlsnt nunisn* pUaSa s  obilno ogljikov*
| kislino. Poapeinje prebavo la Umeno »novL___________
Zel* koauntrlrM mtdlolat-
.........,,Priporo61JW prt
ilelodonemkaUrm,
m.      ¦       aronUnemlelodenaukatan,
Štora ««&«»
*             trdini, zlattoi, tnoroumen*.
Zdravilen vrtlto aajy«6J» vieblne tvoja vrata. Zlasti uporaben pri kroničnem 6re«
.   Najmočnejši prirodni vrelec magneziju« glauberske soli.
Ualoga:* Seppenho(er - Gorica.
Trgovska hiša
na Gorenjskem v zelo prometnem kraju, stoječa ob križišču glavnih cest, prikladna za vsakovrstno trgovino, tudi za zasebno bivanje
214 -s     se proda
vsled premenitve življenskega poklica pod
lastno ceno.
Naslov pove uprava tega lista.
Slooeacl!
Podpirajte in poslužujte se
Prve slovenske brivnike
v Gorici, Gosposka ulica štev. i (nasproti foata).
Postrežba solidna in snažna. Za obilen obisk se priporoča
FRAN NOVAK, brivec in lasnlfiar.
praktičnega v zemljeknjižnih zadevah tet;
veščega slovenskega in nemškega jezika
sprejme
odvetniška pisarna Dr. Mat. Preinerja
in dr.  Frana Bručiča v Trstu,  ulica
Nuova 13, II.
Ustop In plaCa po dogovora.
211—3 '                                                                 ¦       - ¦
Hotb sIot. Mvnica t Gorici
Slav. občinstvu uljudno naznanjam, da sem otvoril v Oorici v Ozki ulici Štev. 1 novo
higienifao brivnko.
Zagotavljam točno in snažno postrežbo ter se priporočam za obilen obisk
Ludovtk Cotor,
215—5                                        brivec.
Letovišče
Bohinjska-Bistrica Bohinjsko-jezero
v Triglavskem pogorju, na progi državne železnice Ture-Adrija, l1/* ure oddaljen od Gorice. Alpska klima,
izborna voda, ugodne zveze za zlete in gorske, ture. Stanovanja v gostilnah, vilah in privatnih hišah. — Zmerne cene. —
Prospekte in informacije: Prometno društvo v Bohinjski Bistrici
C. kr. priv.
kroji
Strokovna krojačnica za izdelovanje oblek za vsaki stan, po najnovejšem kroju. Največja zaloga blaga in gotovih oblek. Podpisani priporočam si. občinstvu, da si ogleda mojo bogato zalogo. Prepriča naj se vsakdo sam, da vdobi edino v moji trgovini dobro in najceneje blago na meter, kakor tudi gotove obleke za gospode, dečke in otroke.
M. POVERAJ
Gorica, Travnik štev. 5.
Zobozdravnici in zobotehnlški atelje
Dr. I. Eržen
GORICA
Jos. Verdi tefealllCc Iteo. 37.
Umetne zobe, zlato zobovje, zlate krone,
zlate mostove, zobe nakaučukove plošče,
uravnavanje krivo stoječih zob. Plombo
vsake vrste.
Ordtalra o soojem atellelo
od 9. ur« dop. do 5. ure pop.
od priprostik do najfinejših se
priporoča   flosp.   trgovcem  in ,
slav. občinstvo.
Cene  primerno nizke,
Frane (epar,
tovarna slamnikov
v Stob, pošta Domžale | pri Ljubljani.
Krasna hiša
v koji je sedaj gostilna in trgovina, pripravna za vsako obrt, trgovino ali kavarno, na najprometnejšem kraju v Kranju na Kranjskem, se zelo ceno proda
Hasloo poofc aaSe apraoalltoo.
Čitajte v Vašo lastno korist!
V današnjih   težavnih   razmerah   zamorete   obogateti   le  s   srečko! TURŠKA SREČKA je v to svrho prva in najpriporočljivejša srečka,
ker ima Sest žrebanj vsako leto, ker znašajo glavni dobitki vsako leto
400.000, 400.000, 400.000,
200.000, 200.000, in 200.000
zlatih frankov, ker vsaka srečka mora zadeti najmanj
400 fi-.ikov, ker je tedaj zanjo izdan denar, varno
naložen kot v hranilnici, POZOR! Prihodnje žrebanje se vrši 1. avg. 1913! Po žrebanjih izhajajo slovenska poročila
ker igra še dolgo vrsto let in ob-<l;ži kupec po izplačilu kupnine trajno igralno pravico brez vsakega nadalj-nega vplačevanja,
ker znaša mesečni obrok samo 4 K 75 vinarjev, in
ker zadobi kupec že po vplačilu prvega obroka izključno igralno pravico. Glavni dobitek 400.000 frankov. vzdignjenih Številkah!
VAŽNOT Snemajoiritadi  priglasila["'k"nakupu srečk avstrijske  državne loterije! Natančnejša pojasnila pošlie vsakomur brezplačno
teike   industrijske   banke slavno  zastopstvo v Mubijani.
Sprejmejo se provizijski zastopniki pod ugodnimi pogoji.             i\i—6
F. P. Ifidic Si Rornp., uumum
tooarna zarezanih streSalkoo ponudi v vsaki poljubni množini doolno zarezani
strešnik-zakrivač
:- s poievno obrezo in priveznim nastavkom. -:
Brez odprtin navzgor! — Streha popolnoma varna pred nevihtami!
:. Najpreprosteje, najcenejše In najtrpeinejie kritje streh sedanjosti. <
Na željo požljemo takoj vzorce in popis.                   .    Spretni zastopniki se sprejmejo.
Stotine tdrftvniSkih potrdil
potrjuje, da se uretralna
k soženja,   prostatitis,   ture-
* trtiasJ in meh. kataijHko-
»dravijo a
fennlcf! Casile
KonL?ti Gasile urejajo uriniranje, ne da bi bilo treba rabiti zelo nevarnitt oovk (šilinge) popolnoma odpravljajo in ublazujejo peCenje in pogosto uriniranje; edini- korenito ozdravijo mrtrcdna zoienja (prdatatitiB, nietritfe, eiatttfe, menurne katarje, kamen, nesposobnost sa *a-državanje urina, sluzaste tokove itd. — Skatlja konfetijev Casile K 4—.
Iorubin Casile, najboljše protisifihtiCno m poiivljftjoCe kriCistUno sredstvo, ki se uporablja s uspebom proti sifilidi, anemiji, impotenoi, kostoboli, ishias, vnetju 2Iež, poltnim madežem, izgubi semena, poludjam, spermatoroi, storili-teti, neurastenlji, energičen razkrojevaleo uri-nove kiseline itd. — Steklenica Jorubina Gasile E 3 50.
Vbrteganes Gasile zdravi beli tok, akutne in kroniCne katarje, vaginitis, .uretretis, endo-metritis, vnetje in izpad maternice itd, — Steklenica vbrlzganca Casile K 5*50. Kdor želi večjih pojasnil, tiskovin itd. naj naslovi dopis na lekarno Serravallo za g. Casile Trst, ki poda odgovor z obratno poŠto zastonj in z vso rezervo. Priznani medicinalni izdelki GASILE se prodajajo v vseh akreditiranih lekarnah. — V Gorici v lekarnah Cristofoletti m Tromba.                     6—1
Karal Draščik
v GHiei sa Itru v (lutii Uti)
svršnje naročila vsakovrstnega tudi najfi-nejega peciva, tort«, kolače za birmance in poroke, odflikovane velikonočne plnce itd. Prodaja različna fla« vina 1» llkarfa na drobno ali v originalnih butelkah Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogo-brojna naroČila ter obljublja solidno postrežbo
¦**• po Jako zmernih cenah. **•
Gradbena kulturnotehniCna in zemljemerska pisarna
Ing. Skoberne & Ing. D. Gustinčič
Telefon 16-81.            Trst  Via  ZOltta  9.            Telefon 16.81.
Konstruktivna, podjetniška in izvedeniška  pisarna za vsa v gradbeno, kultumotehnično in zemljemersko stroko spadajoča dela, kakor n. pr.: izvršitev del in' načrtov za ceste, mostove,   železnice,  vodovode, uravnave voda,  osuševanja in  namakanja poljedelskih zemljišč, izdelovanje 1 georaeterskih načrtov za zemljeknjižne odpise in prepise delitve skupnih zemljišč, ponovitve meja itd. Tehnična izvedeniška mnenja in nasveti. — Cenitve zemljišč in drugih tehničnih predmetov. — Vedno točna izvršitev!
181-8
Anton Fotatzky v Gorici
nulednlfe Jo& Teinfn.
Nt irell BaStelJa 7. TRGOVINA M DROBNO IN DEBELO.
Na]oeie]e MpavalHa ilnaerikeg« la IrtbiH«
¦las* tar tfcaala, preje li alti].
POTRHBŠOINB
n piur^ci, Mlin ii popstRlki.
Najboljše Sivanke sa Bivalne atroje.
POTREBŠČINE
ga krojaU in fooljarjt*
Svetinji««. — Bolni venet. — MaSne
knjillee.
lišna obuvala sa tsb letne čase.
Poaabnoatt
Suma n nlnjavi, Iravi ii detilji.
Najbolje oFfcrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce po aejmih In trjih ter na daieU.    •    ot    °
l
Prvo Vacuum goriško čistilno podjetje
Gorica, Via Ascoli št 20.
Priporoča se za čiščenje novih stavb, javnih uradov, gledišč, cerkev, šol, sanatorjev, hotelov, kavarn, restavracij itd. -^ Pri privatnikih: osnaženje prahu na hišnih opravah kakor: strop, stene, preproge, zavese, pod, oblazinjeno pohištvo, draperije, postelje itd. — Nama-zanje in poliranje parketov ter čiščenje sip. — V shrambo se sprejema preproge proti mesečnemu plačilu in po zelo nizkih cenah. 109-39     Poslnži se s proračuni in prospekti.
i
i i
Kupujte samo dvokolesa „CČliCE** inMHItsnaMy
ki so uajboljši francoski sistem in najtrpežnejše
vrste bodisi za navadno rabo ali za dirke. Šivalni stroji Original UlCfOlta  so najprak-tičnejši za vsako hišo.  Isti  služijo  za vsakovrstno Šivanje in Stikanje  (vezenje). Stroj
'teče brezšnmno in je jako-trpežen.
Puške, samokrese, slamoreznice in vse v to
stroko spadajoče predmete se dobi po to- ¦
varniški ceni pri^tvrdki
Kerševani & Čuk
GORICA, n Stalim trn it. 9.
Glavna zaloga
Palma podpetnikov
A, Drufovka Gorica, Raštalj 3,
Zaloga usnja.
mm )
A. vi. Berini
Gorica, Šolska ulica št. 2.
udika zaloga = = oljkinega olja
prve vrste njiiljii. tvrik iz litri, Dalniciii. MilffH^larffte Ifee
a prodajo na drobno in debelo.
Prodaja na drobno: Kron —'96,1*04 112
120, 1-28, i-36, 1*44, 1*60. i'80, 2'-, 240
za luči po 72 vin.
------    Na debelo eene ugodne.    ------
PoSilja poštnine prosto na dom. Posodo se pušča kupcu do  popolne   vporabe olja; po
vporabi se spet zameni s polno. Pravi vinski  kis in navaden. Zaloga ---------------mila in sveč.-------------_
IZIDOR NANOT
autorizouana staubena turdka
$ (gorici ulica Adelaide Ristori štev. S
se priporočata p. n. občinstvu za vsa
stavbena dela. Izdelujeta vsakovrstne
načrte,   proračune  in   kolavdacije   po
najnižjih cenah.
•^ «>>L_ «>s~ «>l. •>L_
Ljubi   moj kam greste?
k BATJEL-U
Hy Gorico Stolna ulica 24 '
po novo dvokolo, Micka po Šivalni nstroj, Jo2e po "gramofon in TinCe po kmet. stroj. Tam je  velika zaloga  In mehanična   delavnica. Prodaja na obroke. Ceniki franko.
[ Lekarna Cristofoletti j
t              v Gorici.              t
J ŽELODČNE KAPLJICE J
i znamko »v. Antona Padovantkega.         4
Zdravilna moč teh $ kapljic je neprekosljiva. — Te kapljice vredijo redno prenavljanje, Če se jih dvakrat na dan ' po jedno Žličico popije. Okrepe pokvarjeni že- \ lodec, store, da zgine < tv»r8tven« zn»»k.). j kratkem času omotica in životua lenost (mrtvost). Te kapljice tndi store, da človek raji je. •
Cena steklenici 60 vin.      J
jeva pijača iz kine f
najbolj§i   pripomoček    pri 2 zdravljenju s trskinim oljem. -
m
Cene zmerne.
\ Ena steklenica stane 1 krono 60 vin. J
*                                            a
:=>             VfilBkOflSfllC,   za   vsakega   posestnika   senožeti   neutrpljive
dalje:
»Cor«
ter grabile in ObraLalfjHlL za seno, čistilne in navadne mlatilnice, slamoreznice, vratila, motorje, stiskalnice za seno in sadje in sploh vse
<sj druge poljedelske stroje priporoča v največji izberi ter po znano najnižjih
—\ cenah edina domača tvrdka te stroke na Kranjskem
FR. STUPICH V LJUBLJANI
Marije Terezije cesta št. 1«
iS HaloeCi* ZalOfia Orodja IB leleznlne ter stavbnega materijaia. fSJ Krasno ilustrovani slovenski obsežni ceniki na željo vsakomur brezplačno na K24                                                                 razpolago.                                                                   m
m
Ljidsljanska kreditna banka podružnica v Gorici
Centrala
HabllaHa, podružnice: celfe telopec, Sarajeoo, SpHt, Trat.
Vloge na knjižice po 4V|o* v tekočem računu po dogororu. Nakup in prodaja vredndfltilife papirjev, vseh. vrst deviz-vahit. Borzna naročila. Promese za vsa žrebanja.
Delniška glavnica K 8,000.009. Rezervni  zakladi E 1,000.000.
Vnovčenje kuponov in izžrebanih vrednoetnih papirjev.
Eskont menic.
Stavbeni krediti.
Predujmi na vrednostne papirje;
Srečke na obroke.
Sprejemanje vrednot v varstvo in  oskrbovanje.
Shfes.
Nakazila v inozemstvo.
Kreditna pisma.