Naročnina mesečno 25 Din, za inozem* etvo 40 Din — ne* deljska izdaja celoletno 120 Din. za inozemstvo 140 Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul.6/UI Telefoni uredništva: dnevna služba 2050. — nočna 29%, 2994 io 2050 Z nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Ćek. račun: Ljubljana št. 10.650 in 10.349 za inserate; Sarajevo štv. 7563, Zagreb štv. 39.011. Proga-Duna j 24.797 Uprava: Kopitarjeva 6, telefon 2992 izhaja vsak dan zjutraj, razen pondeljka in dneva po prazniku V zagati Kam koraku naša kultura, in kaf.^vori njeno bistvo? Menda človeštvo šc nikoli ni tako vneto razpravljalo o tem načelnem vprašanju kakor sedaj. Zdi sc, da jc Amerikancem šc naj« ' lažjo smatrati sodobno, tehniško civilizacijo za nedvomen napredek. Tako sklepa S. Bent v svoji zanimivi knjigi o »strojnem človeku« (Ma-chino inadc man.) Stroji, pravi, ne zasužnijo, temveč oprostijo človeka, ker mu olajšajo boj za obstanek. Avtor svari samo pred »tovarniškim«, šah Ionskim mišljenjem, onim povprečnim svetovnim nazorom, ki ga osvoji posameznik pruv tako lahko, kakor natakne gotovo oibleko. Namesto temeljite izobrazbe, resnega študija se zadovolji množica s površno dnevno modrostjo v poljudni izdaji pa jo potem oddaja še naprej ... Torej uvideva celo Ameriknnec to nevarno mehanično površnost. Kar se tiče stare Evrop je že davno prestala povojno navdušenje nad junaštvom in močjo mlade Amerike, točneje povedano Zc : ionih držav. Slednje naredijo •pošasten vtis na sodobne evropske potovalce kot dežela, kjer je človeška osebnost obupno podjarmljena navidezni zunanji udobnosti, kjer služi vsa kultura /golj mehaničnemu izboljšanju vsakdanjega gmotnega življenja. V svoji novi knjigi (Scenes de la vic future) svari Georgcs Duhamel Francijo in Evropo pred Ameriko kot grozovito sliko njune lastne bodočnosti. Stari svet hiti posnemati novi, in sedanja Ncw York jm Ohicago za žalostna napoved cvropskcgu življenja 7 prihodnjih desetletjih. Resnična kultura hoče poglobljenja luševnega življenja in misli na splošni blagor. Zunanja mehanična kultura v nasprotju z njo lahko služi enako slabemu ali dobremu. Sodobno človeštvo je navdušeno samo zanjo, in njen razcvet Ih> pomenil vesoljno inaterielno suženjstvo. V svetu lire/, kulture duhu sc prav lahko zlorabi v sebične, hudobne namene sleherna nova tehniška iznajdba. Dočini je slonela stara francosku, oz. evropska kultura na osebni prostosti, spoštovnnju do posameznikovih pravic, pomeni Duhamelu Amerika zatiranje osebnosti v imenu »javne morale«, kakor jo utneva povprečna ja.vnost. Če so prepovedali Amerikan-com zakonskim potoni piti vino, sc bo lahko razširilo sčasoma to javno varstvo tudi na druga področja zasebnega življenja, in Duhainel nam slika pretirano žolčno sliko bodoče Amerike, ki jc šc najbolj slična sovjetski idealni komuni. Kakor postane nevračunljiv vina vajen pijanec tako tudi Amerikanec pod vplivom ma-tcrijalnc kulture, ki jc namenjena saiho pridobivanju denarju. Na sprehodu in avtomobilskem izletu so Amerikanci vedno zatopljeni v svoje številke, mrko računajo in niso več gospodarji lastne du.šcvnosti: postali so sužnji enoličnih vsakdanjih kupčij. Ameriška osebna podjetnost jo slična drvenju avtomobila, ki lic uboga krmila in sc nc more več ustaviti. Ti ljudje sploh niso v stanju vsaj za trenutek prekiniti obupnega lova za denarjem, da bi -lenarili«, to je, da bi mislili o smislu življenja ali sanjarili. Stara evropska kultura, četudi je slonela na istih načelih, je vendar v pošte vat« osebna nagnenja, ameriška pa osebnost zatira. Duhanicl ni do kouca dosleden v svoji mržnji do materijalne kulture. Lev Tolstoj je dolga leta trpel v »lastni graščini«, ki jo mu ni pustila družina razdeliti kmetom, in beg iz go-spodskega življenja jc naposled povzročil njegovo smrt. A Duhamel sc nc mara odreči evropski udobnosti, čeprav pobija ameriško mc-haničnost. V nc\vyorškem velikem hotelu se z grozo spominja moskovskega »Doina znanstvenikov«, kjer sc vsako jutro postavijo priletni profesorji'v dolgo vrsto pred edinim skupnim umivalnikom. Toda kot pristni Francoz hrepeni Duhamel po neki sorazmernosti, notranji ubranosti, noče, da bi postal človek suženj potrebnih mu predmetov. Plaši sc brezdušne točnosti množinekega življenja. Sovraži nabito polne dvorane, kjer uživa množica kinematografske In gramofonske konzerve namesto prave umetnosti. Naj si iztrga človeštvo iz pošastnih krempljev neizprosne mehanične civilizacije vsaj malo prostega časa, vsaj trenutek za tvorno »lenobo« v korist lastne duše vnos/ti! Duhamel zahteva ozdravljenje sodobne »samo navidezno krščanske« kulture. Hoče, da bi postala res blaga in gojila samo ona odkritja, ki kažejo pot k boljši bodočnosti. A njegova |«> skušnja določiti pojem »blagosti« in »dušev-Jiosli«, nc obrodi nobenega sadu. Nc ve niti, (K) kateri poti bi bilo mogoče omiliti življenjski boj ln odvzeti uspehom niatcriclne kulture njih nevarnost za dušo. Razume samo, da jc staro geslo »naprednost« obledelo in postal« otroška Igrača. Ne bom govoril, koliko se strinja Duhamc-lova Amerika z resnično. Saj vemo, da ima tudi novi svet svoje duševno življenje in šteje |>o?eg bogataSev dosti revežev, ki prav malo fmajo od „Manjšinska vprašanje v Italiji sploh ne obstoja Značilne izjave pretehta Dompiarija a Rim, 20. oktobra, ff. Dne 18. t. m. je imel v Gorici pred najvišjimi vojaškimi, civilnimi in cerkvenimi oblastmi prefekt Donipieri ob priliki instalacije nove deželne oblasti pomemben govor, katerega je brez dvoma smatrati za oficiel-no iojavo režima samega. Govor je bil tem važnejši, ker so bili navzoči sami odličnjaki, divizijski general Bobbio, goriški župan Bombi, deželni fašistični tajnik Avenanti, načelniki sodnih oblasti, milice, financ, direktor »Piccola* iu direktor >PopoIa di Triesrtec, župani idrijski, tolminski, ajdovščinski, kanalski, bovški, komenski in drugi ter pred stavi-telji kulturnih društev. Prefekt je v svojem dolgem govoru omenil razne incidente v Julijski krajini in izjavil: .[■Motijo se tisti, ki bodisri v dobri veri ali pa z zlim namenom hočejo ustvariti manjšinsko vprašanje, katero enostavno ne obstoja, zakaj Italija, čeprav je izšla iz vojne kot zmagovalka, ee ni povečala nn tuj račun, ampak je skromno ostala v lastnih geografskih mejah, v mejah, ki so skoro popolnoma enake enim, ki so zarisane v atlantih rimskega časa. Čeprav je tekom zgodovine kakšen soseden narod vdrl skozi Alpe, tvorec tu ali tam kakšen pas, ta pojav nima nobene važnosti. Naš polotok je poznal ie druge vpade in jih je znal premagati. Cvetoča dolina Pada je popolnoma absorbirala langobardskega vpadnika ter se je vedno kljub neprestanemu križanju plemen in navad ohranila čista kot zlato. Primera z državami, ki so nedavno izginile, ni točna. Avstrogrska monarhija je bila naroden mozaik, v katerega se je srbski bajonet znal spretno zapičiti. Fevdalno tradicije, ki se dajo zasledo- vati gori do frankfurtskega državnega zlx>ra, ako *he naravnost v srednjeveško zgodovino Nemčije, so bilo avstrijsko cesarstvo spremenile v kaos. Italija je pa v najodličnejšem smislu unitari»tična država, ki ne more trpeti narodnostnih problemov, ki še danes pretresajo druge države, k sreči pa ne zadevajo našo domovine. Zato je aksiom, da mora pouk pri nas biti povsod italijanski, kakor mora biti italijansko vse, kar se tiče javnega prava in javnopravnih zadev. S tem, da se držimo takih načel, delamo v interesu drugorodcev samih, ki bi brez temeljitega znanja narodnega italijanskega jezika, ki ga moro dati samo šola, živeli v infe-rrornih pogojih, ker bi bili iaključeni od javnih služb in nalog ter sploh v življenju zapostavljeni. Obrekovali so nas v inozemstvu, češ da Slovane preganjamo, da so oropani vseh pravic in naravnost izobčeni iz javnih služb. Ničesar ne more biti bolj neresničnega. Slovanski tisi; uživa v Gorici celo preveč svobode, celo toliko, da more izigravati zakone. Javne službe so odprte vsem poštenim ljudem, ki ljubijo italijansko domovino. Me dnami sedi odličen slovenski gojilec sadja, ki ni vpisan v fašistično stranko; tudt v advokatskem svetu, ki v Italiji izreka sodbo v imenu kralja, sedi Slovenec, dasi tudi on ni vpisan v fašijo. Ti dve stvari, ki sta se zgodili med mojim kratkim vladanjem, sem omenil, ne zato, da bi pozabil prejšnje. ampak zato, da naglasim, da bodo sledili enaki slučaji, kakor hitro se v deželo povrne mir. Vi novi upravniki provincijo pa boste elejko-prej kazali enako skrb za vse, enako razdeljujoč bremena in ugodnosti zato, ker ne obstoja razlika med državljani italijanskega iiokoljenja in med državljani slovanskega plemena, ker imajo vsi enake dolžnosti in enake pravice v naročju domovine. Naj zaupajo in imajo pogum vsi dobri, jiastirji pa naj ponavljajo krščanski opomin. Morali pa se bodo sramovali sami pred seboj, četudi bi ušli pravici, zarotniki, ki zahrbtno ubijajo ponoči in njihovi še bolj podli mandatarji, na katere pada kri žrtev in odgovornost ra to, če se stvari poslabšajo.*: Prefekt je nato proslavljal fašizem in navajal Nemčijo, kjer da fašistična misel zmaguje. Opozarjal je na Bolgarijo, ki je prišla po kraljico k italijanskemu narodu. Italija je ostala močna tudi po spraviš Cerkvijo. Nato je prefekt nadaljeval, oziroma končni svoj govor s sledečimi besedami: >I)anes Italija ni samo velik narod, ampak tudi največji katoliški narod sveta, zato je logično, da se mnogi narodi obračajo nanjo. In zalo se sprašujem: Ce daljni narodi iščejo Italijo, zakaj ne bi boljše razumel lastni interes kakšen sosed, ki izpoveduje katoliškega duha. Zakaj obrača svoj pogled drugam, namesto da bi g;i usmeril proti RimuiV (To zadnje bedasto vprašanje bi si bil gosp. prefekt Donipieri, ki si je liolrl s leni govorom ohranili svoj |>oloži;j, katerega goriški fašisti pridno žagajo, lahko prihranil. Na vsak način pn se za predstavnike osrednje vlade kaj malo spodobi govor, ki ne bo |>omiriI ne Slovanov v Pri-inorju ne inozemstva. Ta govor le potrjuje, da v Italiji obstoji slovanska manjšina, kateri ee 7. naj-brulalnejšimi sredstvi odrekajo njene narodne pravice. — Op. ured.J Pred važno upravno spremembo v Italiji? Fašizem na amiku — Popolari pritegnjeni k sodelovanju Pariz. 20. oktobra, as. Francoski tisk objavlja senzacionalno vest, da stoji Italija neposredao pred važno upravno spremembo, katere dalrkosežnost se vnaprej se ne tla raz videti. Po :>L'0cuvruc. ki je dobil po svojem zatrdilu vesti iz najzanesljivejšega Tira, hoče Mussolini, ki vidi nezadržljiv pro- tem. da horo pritegnili v koalicijo politike bivše krščanske demokratske stranke popolaror. to jc stranke, katero je sam razpustil. Zato si je baje zagotovil aktivno pomoč Vatikana. »L'Oenvre« trdi. da sta potrdila njegoTe Testi bivši italijanski zunanji minister, grof Sforza, kakor tudi bivši vodi- pad fašistične moči, zasigurati svojo vladavino s I teli levega krila popolaroT. Engcnio Fcrara. Flandin o trgovski politiki Francije Bukareit, 20, okt. p. Francoski trgovinski minister Flandin je dal izjavo, v kateri omenja, da želi Francija pomagati vsem agrarnim državam in zasleduje v svoji trgovinski politiki cilj, da kupujejo narodi agrarnih držav kar največ blaga od industrijskih držav. Na vprašanje časnikarjev, ali bo Francija napovedala gospodarsko vojno Sovjetski Rusiji, jc g. minister odgovoril, da namerava Francija izvesti svoja prejšnja načela, katere ie ic cestokrat nagiasila na sejah Društva narodov, ko želi, da se eliminira vsaka nepoštena in nelojalna konkurenca v trgovskem življenju. Na druflo vprašanje, da-li je posetil Bukarešt, da kupi žito Za Francijo, jc minister Flandin odgovoril, da se Francija ne bavi z žitno trgovino. V kolikor pa bi Francija želela kupiti žito, bo to naredila na drugi način in ji ni treba sklepati konvcncij. Polnoletnost Otona Habsburškega Habsburžani mu prisegajo zvestobo — Akcija madžarskih legitimistov Budimpešta. 20. oktobra, as. »A Regelv poroča: Ker bo cesar in kralj Oton 20. novembra t. I. 18 let star in bo s tem dosegel polnoletnost in pravico za vodstvo habsburškega doma, je cesarica Žita poslala zaupno okrožnic^ vsem članom habsburškega doma, da naj vrnejo prisego zvestobe, ki je priložena okrožnici, podpisano njej nazaj. S to zaprisego priznajo podpisanci Otona za glavarja habsburškega doma, mu kot takemu prisežejo zvestobo in se zavežejo, truditi se z vso močjo za to, da se restavrtra vladavina Habsburžanov. Kakor poroča časopis, so odgovori na to okrožnico večinoma že v roki ekscesarice Zite v Steeiiockerzee-lu. Bivši avstrijski nadvojvode so brez izjeme podpisali zaobljubo. Nasprotno pa so se nadvojvode, ki bivajo na Poljskem z nadvojvodo Karlom Štefanom na čelu odločno izjavili, da ne bodo podpi- sali take zaobljube zvestobe. Nadvojvodi Friderik in Jožef, ki sta madjarska podanika, sta se odtegnila podpisu v vljudni obliki. Nadvojvoda Jožef sc je pri tem postavil na stališče madjarskega zakona. Kakor je zvedel časopis, je vodstvo madjarske legitimistične stranke sklenilo, prirediti 20. novembra, ob priliki Ofonovega rojstnega dne veliko slavnost in Otonu poslati vdanostno izjavo. Dno 19. novembra bo v Budimpešti veliko zborovanje, katerega se bodo udeležili vsi madjarski legitimi-stični voditelji z. grofom ' Albertom Apponyij«m na čelu. Prihodnjega dne se bo čitala v cerkvi sv. Matije svečana sv. maša, ki jo bo bral najbrže madjarski primas, kardinal Szeredy. Zvečer se vrši slavnostni banket, na katerem bo voditelj legitimistov obrazložil stališče svoje stranke glede polnoletnosti Otona Habsburškega. uspehov matcrijaluc kulture. Veliko pomembnejše je dejstvo, da avtor ne ve, kako bi se mogla spremeniti sedanja brezdušna civilizacija v ■ pristno-človeško«. Glavna osebnost Duhamclo-vili znanih romanov, njegov junak Salavin, jc sklenil postati svetnik: ta poklic« sc mu jc j zdel najbolj primeren in človeka vreden. Na temelju strokovnih pripomočkov si je sestavil skrbno izdelan življenjski načrt. Vedno mu jc bil zvest, doživel veliko trpljenja, uničil svoje družinsko življenje in naposled podlegel pljučnici, ker je po vzgledu sv. Martinu kot »pravi svetnik« revežu na ulici velikodušno dal lastno toplo obleko. Ali si je s tem vsem pridobil svetost? Seveda nc. Mukoma je ponavlja! ikrbno zabeležena dela svojega vzornika, a se ni mo" |K)lom vaj dvigniti do one navdušene ljubezni, i ki jo popisuje apostol Pavel v krasnem 13. po- glavju prvega lista Korinčanom in brez katere nc more biti prave svetosti. Kakor svojemu Sa-lavinu, ponuja zdaj Duhamel vsemu svetu: Bodite neodvisni in blagi, ker bo i>otem lažje. In prijetnejše vaše življenje! A kakor posameznik, sc utegnejo, tudi narodi spremeniti su-mo pod vplivom navdušeno ljubezni, ki jim lahko predoči pravi smisel in namen tega življenju, katera pa kli jc samo in edinolc iz vere. -Med trnje vscjnno seme so tisti, ki besedo slišijo, pa sc jim vrinejo svetne skrbi in zapeljivost bogasiva ter besedo zaduše, da ostane brez sadu.« (Prilika o sejavcu, Evangelij po Marku IV., 19). Duluiinclova osuplost na koncu njegovih duhovitih, pristno francoskih izvajanj je dokaz, do ni izven ovangeljskc Resnice nobenega odgovora nn najbolj pereče vnra Janje sodobne kulture. Mažuranič razrešen Belgrad, 20. okl. AA. Z ukazom Nj. Vel. kralja je bil uit predlog g. predsednika mini-sirskega sveta g. dr. 2elimir Mažuranič, minister na razpoloženju, razrešen svoje dolžnosti. Nov zakon Brlgrad, 20. okl. AA. Nj. Vel. kralj je na predlog predsednika ministrskega sveta in ministra za notranje zadeve predpisal in proglasil zakon o izpremembah in dopolnitvah k zakonu o notranji upravi. Kolonizacija južne Srbije Belgrad. 20. oktobra, z. Ministrstvo za socialno |>olitiko je v dogovoru s poljedelskim mini-sir&tvom bavilo na račun reparacij premične hišice, ki bodo služile kolonistom v južnih krajih naše države. S kolonizacijo se prične deloma že letos, največ pa v prihodnjem letu. V okolico Dojrana, Struge, Ohrida, Radovišta, Kočan in Carevega Sela, se bo naselilo okoli ."iflOo družin. Bukareška konferenca Bukarešta. 20. oktobra, p. Tu se nadaljuje agrarna konferenca. Delalo se je v posameznih sekcijah. Nekatere so svoje delo že končale, druge pa ga bodo še nadaljevale. V drugi sekciji, kateri predseduje naš delegat g. Stojkovič, so razpravljali o vprašanju zelenega kredita. Sklenilo se je, da se skliče v prvi polovici novembra v Varšavo konferenca vseh prisotnih držav, ki naj reši finančna vprašanja. Tretja sekcija jc razpravljala o vprašanju pšenične krize in se je priporočalo, da se sklepajo trgovske pogodbe med evropskimi državami. Četrta sekcija je reševala veterinarsko vprašanje in je svoje delo tudi končala. Peta sekcija proučava vprašanje vnovčevanja poljskih pridelkov, svoje delo bo še nadaljevala. Častni doktorji bukarešhe univerze Bukarešta, 20. okt. AA. Hadoi poroča: O priliki proslavo desetletnice, odkar je bila ustanovljena univerza v Cluiju. so bili imenovani za doktorje Honoris Causa, Nj. Vel. kraljica Marija, grof Sainte Aulaire, prof. Roset, bivši dekan medicinske fakultete v Parizu, Scotus Viator, znani publicist, italijanski profesor Rartelli, ameriški državljan \Vhite in češkoslovaški opat Zavoral. Prijateljstvo med Italijo in sovjeti Zngreb. 20. okt. p. L leti poročajo, da jc bila v ladjedelnici' v Tržiču pri Jrstu spuščena v morje sovjetska motorna ladja »Vlndivostok«. Ob tej priliki j< imel epvjcteki konzul v Trstu daljši govor, kjer je govoril o prijateljskih zvezali med Itali jo in Sovjetsko Rusijo, ki bodo omogočile gospodarsko sodelovanje obeli držav. Kralj Zogu resno bolan? Dunaj. 20. oktobra, p. Iz krogov tukajšnjih albanskih emigrantov se doznavn, da so novi član: albanske kolonije prejeli vesti iz Tirane, v katerih se zatrjuje, da jc Ural j Zogu na smrtni postelji. Njegovi stari bolezni jetiki, sc je pridružila še sladkorna bolezen. Dunajska vremenska napoved. Milo j**e»*»ko vreme bo trajalo dalje. Zagrebška vremenska napoved. Pretežno "Mačoo, ic precej st*liv Cerkev noče umreti! »Bezboinik , št. Iti je razburjen, ker uoče Cerkev umreti . Še Lenin je pravil: ■sKomur sledi mladina, la bo ukazoval v bodočnosti \ >V Rjazanskeui okmju prirejajo verska društva mladinske koncerte, knjlž. večere in plese z godbo ter otvarjajo izobr. krožke. Hristomol (kristjunska omladiua) vedno bolj ogroža revolucijonarno mišljenje mladega pokolenja. Njegovi voditelji napenjajo vse sile, da bi zvabili v svoj tabor j>ri mladini priljubljene tovariše pa magari iz Komsomola samega (komunistična omla-dlna). Trebjf'je povedati, da to delovanje, vsaj v lijuzaiiskem okraju, ni vedno brezuspešno! Ali smemo to trpeti ?т Proti Hristomclcein se izredno strogo postopa. Pravtnko proti profesorjem, ki jih imajo na sumu. Od njih zahtevajo poleg marksistavske še znanstveno kvalifikacijo. V Saratovu, prestoliei dolenjega Povctžja, predilniškem ia mlinskem industrijskem središču, so priredili čiščenje univerze Černišev-skega (saratovskega rojaka, utemeljitelja ruskega socializma) v navzočnosti večtisočere množici', ki jo zabasala poleg največje predavalnice tudi vse vhode in stopnišče. Kakor jata psov, piše poročevalec, •so se zaganjali vprašujoči v profesorje z vprašanji vseh barv in stopinj človeške podlosti.« Mladeniči so vlekli iz žepov papirčke in pripominjali besede, ki so padle v zasebnem razgovoru, na sprehodu ali med kosilom. Obveznim vprašanjem o verskem prepričanju, razmerju do marksizma i. t. d. so sledila druga še bolj neumna. Višek mičnosli je pomenil nastop u^dsadnice medicinskega nadzorovalnega odbora, ena izmed .služkinj v univerzitetnem po-, slopju. Zakadila se ie v kirurga, ki vodi žensko kliniko: Dolgo sem gledala, a zdaj ne bom molčala. Dnevno mu pripeljejo naše kmečke ženske, }>a jih reže in reže vedno naprej. Vsaki je izrezal sečni mehur, pa vendar sami veste, da jih rabijo. Saj sem ga videla, kaj vse počenja. Dvojna očala vedno nalakne pri vsaki operaciji. Če ničesar ne vidi, kako naj bo potem za profesorja? Pa še to moram |>o\edali. dragi sodrugi, da je prav buržuj-ske steklene omare naroČil za svojo kliniko. Tako se zapravlja naš narodni denar! Ta nastop je povzročil nepopisno veselje. Vsa dvorana se je dobesedno držala za trebuh. Drugi profesor na vprašanje, ali ni so;-ialno dvomljivega pokoienja, je preprosto odgovoril: Jaz sem istega jiokolenja kakor N. O. Černiševski, čigar ime nosi naša univerza. Hazlika je samo ta, da je bil njegov oče prota, moj pu preprosti vaški župnik.т Občinstvo je sprejelo lo izjavo z burnim ploskanjem, in se dolgo ni moglo pomirili. Drugi profesor je odgovoril: :Očitajo mi. da se ne udeležim nobenih volitev. Samo enkrat v življenju sem volil in sicer po prevratu, kadar .-o sklicali ustavotvcrno skupščino. A še to so ra/.podili. Čemu bi zdaj volil, ko vse volitve ničesar ne izpremenijo. Tretji profesor je prinesel zvezek Heinejevih pesmi: Ta pisatelj pravi obmejni jx>li-r.iji: .Moje kovčege boste lahko prebrskali, a glave ne morete!' To knjigo sem si izposodil iz naše uni-verzitetske knjižnice. Kar zaprite jo, če žali ta izjava oblasti! A nima nobenega pomena mi očitali, da sem v duši zoper sovjete,- Zoj>et je izbruhnilo navdušeno ploskanje. Pobesneli rektor je prekinil S*'ščenje, češ da se je izcimilo v protisovjetsko demon-r.tcijo. Menda je imel prav. Kmalu je bil ix>klican y Moskvo, kjer so mu priporočili, naj ne priredi nobenega javnega čiščenja več, iar. Sedem delavk, pi so bile zajioslene v bližini ognja, so kakor žive baklje pohitele na ulico. Prenesli sc- jih v boklišiiivo, lodu jo uiaio upanja, da bi okrevale. Belgrad, 20. okt. ni. Včeraj so imeli svoja zborovanja v Smederevu in nato v 1'ožarovcu ministri l'zunović, Kuinanudi in dr. Švrljuga. V Požarovcu se jim je pridružil še zunanji mi-' niFter dr. Marinković, ki je po svojem govoru o gospodarski krizi podal tudi zanimivo izjavo j o splošnem mednarodnem in zunanje politic-! nem položaju naše države. Hekel je: >Zdi se, da krožijo med ljudstvom glasovi, ki ustvarjajo nemirnost * ozirom na to, kaj vse bi lahko bilo. Vi veste, da je zunanji položaj naše države težek, ker imamo mi 7 sosedov, to je več kakor katerakoli druga, evropska država, ruz-ven Nemčije. Mi smo stočesno balkanska in srednjeevropska država. Karkoli se zgodi na Balkanu ali v .Srednji Evropi, vpliva takoj na naše najbolj življenjske interese. To jc položaj, i ki sili naše ljudstvo, da budno spremlja vse, kar se godi v svetu in doma, vlada pa, da vodi oprezno in modro politiko miru. Položaj v Evropi danes v resnici ui rožnat, v raznih drža- vah se pojavljajo radi tega težke gospodarsko krile. Kot usojeno je, tla gre ljudem ta neke spremembe, da gredo tja, kamor pametni ljudje ne bi smeli iti, kot kažejo razne struje, ki dajejo povod velikim skroem. četudi se mora s tem računati, vendar lahko povemo, da ni nobene stvarno nevarnosti za mir, kajti vsi, ki so nezadovoljni z obstoječim stanjem, in ki bi mogli ogrožati mir, so na splošno srečo daleč od tega, da bi mogli doseči kak uspeli, da hi ogrožali mir. Silo, ki mir in obstoječe stanje v Evropi branijo, so Se vse preveč močne, da bi si kdo drznil izpostaviti sc tej nevarnosti, da bi rušil mir in ustvaril šc težji položaj, kot jc danes. Lahko vas uverim, da vlada o vseh teh težkočah v zunanji politiki zelo trezuo računa in da bo neprestanu in dosledno vodila politiko miru in da bo znala čuvati mir, ki je naši državi potreben, nc samo danes, temveč še dolgo let, da se lahko razvija kakor ji je treba.« Anglija oh drži mandat nad Palestino Ustanovljen bo zakonodajni svet z imenovanimi člani London, 20. okt, AA. Vlada je priobčil«. politično deklaracijo, v kateri izjavlja, da bo upravljala Palestino v zmislu mandata, kakor ga je potrdil Svet Društva narodov. Vlada poudarja v tej zvezi, da se ne bo mogla ozirati na intervencije židovskih voditeljev glede emigracije in glede podeljevanja zemlje, kakor to žele razne sekcije zio-nisličnega javnega mnenja. Ravno tako pa tudi ne bo mogla upoštevati onih želj arabskih voditeljev glede ustave, ker bi s tem vlada zašla v položaj, da bi ne mogla v enaki meri izpolnjevati svojih cbvez napram židovskemu in nežidovskemu prebivalstvu. Naloga vlade je, da zaščiti interese obeh delov prebivalstva tako, dn bo njeno delo v skladu z mandatnimi obvezami. Navzlic temu pa bo vlada ustanovila zakonodavni svet v zmislu London, 20. okt. A A. Letalski poveljnik King-ford Smith, ki je včeraj srečno zaključil svoj čudoviti polet v Avstralijo, je prejel ogromno čestitk. Izjavil je. da je to njegov najboljši polet. Letel jc z letalom »Avroavian«, ki je razmeroma majhen, s hitrostjo 110 milj na uro. Prvi mu je čestital k sijajnemu uspehu Hinkler. Časopisje priznava tudi velik uspeh letalskega poročnika Hilla, ki je dospel na otočje Timor še prej kot Kingsford Smith. Slednji se je srečal na otoku Timor z llillom in pravi, da se je letalo Hilla prevrnilo, tako da se je zlomil propeler. Smith je ponudil Hillu, da se vrne z letalom v Singapur. Od tam bi pripeljal s seboj ljudi, ki bi Seja širšega odbora UJU Stališče UJU k predstoieči revizvi uradniškega zakona Zopet sloga v UJU Belgrad, Jt). okt. iu. Včeraj in danes sc jc vršila tukaj seja širšega odbora UJU. Razprav Ijalo se je o sledečih vprašanjih: 1. Poročilo o delu uprave, 2. koraki, kutere jc potrebno storiti za osijruranjo matenjelnega polož-aja wV4iei)stvu, V formiranje sekcij po banovinah, 4. tisk, 5. odreditev kreditov za izplačilo predsednikom sekcij zu potovanjn nn seje izvršilnega odbora, 6. predlogi in vprašanja posameznih članov. Seji so prisostvovali vsi člani izvršil neg« odbora iu j>redstavniki sekcij i/. Belgradu, Zagreba, Sarajeva, Splitu in Ljubljane. Ljubljansko sekcijo sta zastopala predsednik g. škulj in urednik »Učiteljskegu tovariša« g. Dimnik. V vseh navedenih vprašanjih je bil dosežen po-[x>ln sporazum. Razpravljalo se je nadalje o stališču UJU k predsloječi reviziji uradniškega zakonu. Posebno pozornost so posvetili vprašanju uredbe o razvrstitvi, tla se ne bi zopet zgodilo ono, kar se je zgodilo z zadnjim uradniškim zakonom, v katerem so bile izpuščene nekatere stroke učiteljstva. K temu vprašanju sv: bo izdelala spomenica, katero bodo predložili prosvetnemu ministru in ostalim merodujnim faktorjem. Sprejet je bil predlog, da stopi Udruženje v najtesnejšo zvezo z uradniškimi zvezami in da z njimi stalno sodeluje v pogledu materijelnili zahtev. Sklenilo se je nadalje, da se zaprosi g. prosvetnega ministra ob priliki obiska za skorajšnjo objavo splošnega pravilnika zakona o narodnih šolali, dn sc bodo tako rešila vprašanja, ki se po odredbah zakona ne morejo izvesti. Sprejet je bil .soglasen komunike,-ki sc glasi: Glavni odilior UJU se je sestal 19. in 20. oktl 19*4) v Belgradu k svoji seji iu poslušal predvsem poročilo predsednika Rabrenov&ea, ki je z ozirom na stanje v IJJU po zadnji glavni skupščini dal nu razpolaganje svoj in položaj članov izvršilnega odbora, ravno tako je podal predsednik belgrajske sekcije Milan Popovi«? posebno pismeno ostavko na uredništvo sNarodne prosvete«. Nato je .po razpravi in predlogih med predstavniki vseli petih sekcij z ozirom na razmere v ud nižanju ter v interesu nnduljnu ureditve in pravilnega delovanja bilo soglasno sprejeto sledeče: 1. glede dogodkov na zadnji skupščini, ki so skalili iovnri.-ke odnosu j c ■* organizaciji, sc izraža splošno potrebo, tla se v UJU to ne ponovi več. V tej smeri se poživlja vse učiteljstvo enako iu ves stan, ki inu je UJU najjučje jamstvo zn ohranitev in razvoj učiteljske zavednosti in učiteljskega socialnega polo-žaja. 2. Vsemu učiteljstvti sc polaga na srce ne le. du ostane v milni veri in privrženosti napram UJU, murvcč, tla se v dobro nojmujočeni interesu enotne narodno prosvete iz vseli stanov združi v enem. tudi tisti, ki so bili doslej izven skupne organizacijo. S tem namenom predaja glavni odbor v pozabljanje vse omenjene dogodke jio zadnji skupščini, ne želcč, da sc ponavljajo mo menta no nastala nusprotstvu ali raziKin v ргиц|ineznih delih organizacije, slasti vodstva. Delati je dalje z vsema silami na to, da sc organizacija ozira na razmere in potrebe Churchillove deklaracije iz leta 1922. Zakonodajni svet bo štel med svoje člane visokega komisarja, deset uradnih članov in 12 neuradnih. Poljedelstvo bo skušala vlada pospeševati sistematično. Zaenkrat ni mogoče predvideti, kdaj naj se znižajo izdatki za obrambo. Vlada izraža željo, da bo došlo do sodelovanja med njo in voditelji Židov in Arabcev, samo tako sodelovanje lahko omogoči Palestini nov razvoj. Vlada zahteva od Arabcev, naj priznajo dejstva, od Židov pa, naj računajo z nujnostmi, lako da eni in drugi pristanejo na gotove koncesije glede idealov neodvisnosti. Vlada pa mora odkloniti vsa separatistična stremljenja, ki se pojavljajo v gotovih židovskih krogih. V 10 dneh iz Londona v Avstralijo Smith je potolkel Hinklerjev rekord za 5 dni poškodovano letalo popravili. Hill je ponudbo odklonil. Smith je nadalje dejal, da je letel Hill v mnogo slabših razmerah. Kingsford Smith, Hinkler in tlill so vsi Avstralci. Leteli so z angleškimi letali. London, 20. okt. as. Kingford Smith jc včeraj ob 2 po avstralskem času dospel v Port Darwin. Ker je pričel svoj polet 9. oktobra ob pol 7 zjutraj angleškega časa v Croydonu in je dospel ob pol 7 angleškega časa v Port Darwin, je končal polet iz Anglije v Avstralijo v desetih dneh. Doslej je veljal rekord letalca Hinklcrja, ki je rabil 15 in pol dneva. vseli delov enako in enakopravno, istočasno sc daje priznanje zaslužnim delavcem v preteklem lOlctjii življenju organizacije. 5. Nu poti la gi navedenega sc izjavlja, tla mora biti jioložaj predsednika udruženja i/.vcn razprave, tako v sedanjih in v vseh drugih prilikah, zato jc tudi sedanja osebnost predsednika nesporna. Dosledno temu ostnnč tudi izvršilni odbor v funkciji do prve redne skuiiščrnc. Z ozirom na željo učiteljstva se ugotavlja še sledeče: ker jt: predsednik upokojenec, bodi podpredsednik aktiven učitelj. Predsednik sekcijo ne more biti urednik Stantn skega glasila«, predstavnik udruženja za vzdrževanje zvez z internacionalno učiteljsko zvezo more biti tudi osebu izven izvršilnega odbora, nadalje da se organizira tajništvo kot stalna pisnrjiu s popolno eksped it iv nost j o, da sc sedanji izvršilni odbor za vodstvo glavnih poslov organizacije in urejevanja lista razširi čez .predsednike vseh sekcij, za kar se. mora sprejeti poseben pravilnik. Po sprejemu teli konstatac.ij izraža glavni odbor svoje zadovoljstvo, da sc jo vrnila v udruženje popolna solidarnost in mir ter želi. da sc na tej osnovi krepi organizacija tudi liuprej in ostane vedno izven vsakega vpliva. S tem je nastala nova doba v organizaciji. Tekom 10 let ni bil glavni in ir/.vršilni odbor nikdar v takem soglasju kakor danes. Na podlagi tega je bila sprejeta resolucija. jGUuvni odbor je izvolil za drugega podpredsednika g. Milana Cvijoviča iz Belgrada, za glavnega urednika »Narodne prosvete« g. štelalioviča iz Belgradu^ za predstavnika v mednarodni zvezi g. Tilnemira Kostiču. učitelja v Belgradu, dočiin so ostali funkcionarji ostali isti. Član izvršilnega odbora g. Danilo Mila novic je podal ostavko. Na njegovo mesto jc izvoljeni g. Vasic. Uredniški odbor : Narodne prosvete« tvorijo gg. predsednik Rabrenovič, Pavlo Flore, Milan Popov i č, Štefan Tin t or in oba urednika. Zaprta opozicija Varšava. 20. oktobra, as. Opozicijska jGazet-ta \Varszawskat objavlja danes statistiko, po kateri je vlada zaprla nad 00 članov razpuščenega sejnin, ne vštevši one voditelje opoziicje, ki jili je že preje zaprla. 800 km na uro Berlin, 20. okt. as. Po poročilih be linske »Montagpcst« izdelujejo Junkirsovc tovarne v Wes.tau-u stratosfersko letalo, ki se bo gibalo v višini 11.000 m in bo doseglo hitrost 800 km na uro. To znači, da bo letalo prevozilo progo Berlin —Pariz v pičli uri. Začasno se o konstrukciji novega aparata strogo molči. Planinska koča „Cozzi" Videm, 20. okt. AA. Včeraj je bila pod Triglavom otvorjena planinska koča »Cozzi«. Slavnost i so prisostvovali mnogi planinci in zastopniki planinskih organizacij iz Julijske Benečije planinski organizacij iz julijske Benečije. Konliscirano pastirsko pismo Varšava, 20. okt. as. V boju med poljsko vlado in vzhodnogališki'm Ukrajinci je lvovska policija konfisoicala danes pastirsko pismo griko-unijatskih škofov, katerega pripisuje nadškofu Szeptyckcmu. Pastirsko pismo sicer obsoja vse ilegalne boje, ki so jih napovedali Ugrajinci, graja pa zelo jasno ukrepe poljske vlade in njene re-presalije. Govori dalje o krivici pri aretacijah nedolžnih ljudi, o zatiranju ukrajinskega naroda in označuj* varšavsko vlado kot machiavellistično nositeljico moči. Poljska vlada je dala nekatere voditelje grško-unijatske cerkve aretirati, ker jim očita, da vplivajo na .ukrajinsko prebivalstvo na kazniv način, tako da se obrne s soviažnimi nameni proti vladi. Poroka kralja Borisa Kini, 20. okt. as. Prijirave za poroko bolgarskega kralja z italijansko princešinjo so končane. Dame, ki se bodo udeležile poroke, bodo morale nosili zaprte obleke. Tujci bodo smeli prisostvovati poroki. Đober gospod, položaj v Franciji Pariz, 20. okt. as. Včeraj je imel ministrski predsednik Tardieu v Dellu pri Bellfortu velik govor o gospodarskem položaju Francije. Izjavil je, da je francosko gospodarstvo popolnoma zdravo. To se razvidi iz naraščajočega zlatega kritja, iz visokega števila hranilnih vlog pri bankah, iz zelo dobrega položaja francoskih državnih papirjev kakor tudi iz malenkostne brezposelnosti. Dne 1. januarja t. 1. je bilo v Franciji le 1000 brezposelnih. Revoluci'a v Braziliji Porto Allegre, 20. okl. A A. Revolucijonarci so razglasili, da so zavzeli glavno mesto države El Spi rito Santo.. S leni so ločili lojalno državo Bahia od osrednje v lade. New Vork, 20. oklobTa. as. Revolucionarji v Braziliji so po zadnjih vesteh res zavzeli mesto llacarara. Vstaši trdijo, tla so zavzeli tudi meslo Viotoria ler da so s tem dobili v roke vso obalno pokrajino. Revolucinarji so obkolili mesto Floria-nopolis in preprečili dovoz hrane. V Turčiji je zmagala nacionalna stranka Ankora, 20. okt. AA. Občinske volitve 90 bile povsod v znamenju zmage nacijonaine stranke, ki je takislo zmagala v Stambulu. V devetih okrajih Slambula je dosegla stranka večino. Liberalna slranka je dobila v Stambulu le eno tretjino glasov. Naeijonalna stranka je zmagala v 27t> mestih od 502 mest. Belgrajske vesti Belgrad. 20. okt. AA. Minister za socialna politiko in narodno zdravje g. Nikola Preka jc sprejel dopoldne v svojem kabinetu zastopnike zveze bančnih uradnikov in nameščencev kraljevine Jugoslavije iz Zagreba, in sicer predsednika zveze Branka Stola in člana izvršnega odbora Petra Vilderoviča ter predsednika pokojninskega zavoda za privatne nameščence v Ljubljani Vrtovca. Zastopniki so prosili ministra, naj bi bil zakon o pokojninskem zavarovanju, ki velja samo za Dalmacijo in Slovenijo, razširjen na vso državo. Gospod minister je obljubil, tla bo to vprašanje proučil v najkrajšem času in da bo nato odgovorii na njihove želje. Belgrad, 20. okt. m. Za suplenla prve državne gimnazije v Ljubljani je bil imenovan g. Repovš, za suplenla moškega učiteljišča v Mariboru gosp. Joško Trobaj. Zagrebške vesti Zagreb, 20. okt. p. Mestna občina je na Izredni seji sklenila kupili Pongrncov dvorec, ki bo dan 1111 razpolago Nj. V. krulju in kraljevskemu domu. Jutri odpotuje posebna deputacija 7. županom tir. Srkuljeni 1111 čelu v Belgrad, dn prosi za avdienco pri Nj. V. kralju in da ga obvesti o sklepu občine. Zngreb, 20. okt. p. Cene krulili so 4.50—3.50 dinarja za kilogram. Zagreb, 20. okt. p. V Zagrebu sc zadnji čas širi nalezljiva bolezen šari ah, posebno med otroci tlo 14. leta. Po vesteh iz Splita sc je tudi tam zelo razširila istu epidemija. Katoliška zveza za študij mednarodnih vprašanj O tem predmetu je predaval univ. prof. dr. Fabijan na snočnjem prosvetnem večeru. Uvo loma je omenil, tla se katol. inteligenca in dijaštvo že zavedata važnosti študija mednarodnih vprašanj. Študij teh vprašanj in sodelovanje pri reševanju teh nalog pa jc važno tudi za delo PZ, ki je tudi odvisno od tokov mednarodnega življenja. Predavatelj je dal nato nekoliko podatkov o Katoliški zvezi za študij mednarodnih vprašanj. .Slovenec je že pred dvema letoma o tej organizaciji in njenih kongresih poročal. Natančen opis Zveze in njenega dela pa vsebuje članek msgr. Beaupinu. enega izined ustanoviteljev Zveze v »Času« 1929/30, sir. 172-182. Podčrtal je misel, dn so polog nevtralnih mednarodnih organizacij potrebne kato'ffškc organizacije. Neprecenljive so vrednote, ki jih vprav katolicizem vsebujo za pravilno presojanje iu uspešno reševanje mednarodnih vprašanj. Za katoličana je delo pri teh organizacijah v prvi vrsti apostolat. Dalje je poudaril, da katoličani radi sodelujejo z vsemi organizacijami. če niso načelno ali dejansko trajno sovražno katolicizmu. — Opozoril jo, da je študij mednarodnih vprašanj in delo pri njihovi rešitvi silno važno za narodno prosveto in vzgojo (pri m. problem družine). Končal je z ugotovitvijo, da so vprav katoliške prosvetne in vzgojne organizacijo največjega pomena za narod in državo, ker ohranjajo in pospešujejo v nurodu najboljše lastnosti državljanov. II. Prosvetni dan je zbral nocoj prijatelje prosvetnega dela k zanimivemu predavanju, ki jo bil informativnega značaja. Zelja se je izrazila, tla bi se naši kulturni delavci večkrat zbrali k takim posvetovanjem, ki bi bi gotovo blagodejno vplivala 1111 sodobne probleme. Večer se je vršil v dvorani Akademskega doma. Hmelj tec, 20 okt. as. Ob mirnem razpoloženju se je kupUvalo liespieuienjeno po 330-000 Kč. 25 tet za svoje Iarane Primakovo nastal sedaj njihov župnik. Vse se ruduje, vse mu častita! In to po pravici. Stavnost 15 letnice hrambe Belgrada i KdoJe rf,20Ča,an ® »Jutro« (19 okt.) na uvodnem mestu Svečanosti na univerzi in na Kalimegdanu Glejte, 23 let žc pastirujc v iej gorski fari tcleč. g. Anton Plešič /, nezmanjšano gorečnostjo tako vspešno in plodovito. Delo 23 lel vzornega pslirovanju je vreod vodstvom predsednika belgrajske občine g inž. Milana N e š i ca. Za deveto dopoldne je bila napovedanu ko-memorativna seja v veliki dvorani nove univerze. Ker pa je bilo pričakovali silnega navala množic, je odbor izdal le določeno število vstopuic. Velika dvorana se je še pred deveto popolnoma napolnila, dočim je morala ostati večtisočera množica pred univerzo. Točno ob devetih je otvoril belgrajski župan inž. M. Nešič sejo in pozdravil zastopnika Nj. Vel. kralja Aleksandra div. gen. P e k i č a , zastopnike kraljeve vlade ministra pravde dr. Milana S r s k i -6 a, ministra javnih del Filipa T r i f un o v i ć a in ministru za šume in rude inž. Dušana S črneča, diplomatski kor, pomorskega admirala gowp. Wickerhauserja. zastopnike generalštaba in drugih javnih in državnih uradov ter naposled preživele branilce prestolnice iz lela 1915. Uvodno se jo spomnil junakov, ki so padli braneč vhod v srbsko državo ler naglasil predloge sodišča mesta Belgrada odboru belgrajske občine v zvezi s lo svečanostjo. Za njim je govoril jradžupan presto-lice dr. Miroslav S t o j a d i n o v i ć, ki je očrtal zgodovino mesita Belgrada in njegov velikanski pomen v borbi srbskega naroda za svojo svobodo. Profesor vi&jo vojne akademije brig. general V. M a k s i m o v i <5 je prikazal navzočim položaj srbskih čet v obrambo prestolnice v dnevih od 0. do 9. oktobra leta 1915. Za tem je, župan inž. Nešič zakljubčil svečano sejo s pozivom, da navzoči za-kličejo slava junakom, ki so padli. Navzoči so sloje z gromkim: slava junaeima počastili padle junake. Po svečani seji se je razvil izpred nove univerze proti Gornjemu gradu na Kalimegdanu veličasten sprevod, ki so ga otvorili štirje uniformirani preživeli branilci Belgrada z dvignjenimi jugoslovanskimi zastavami. Tem je sledila vojaška godba, za katero je stopal občinski odbor mesta Belgrada na čelu 7. županom inž. Nešieem. Za predstavniki mestne občine so šli zastopniki kr. vlade, zastopniki diplomatskega zbora, zbor generalov, nakar so sledili častniki, ki so bili na čelu obrambe prestolnice. V sprevodu so korakali invalidi in preživeli branilci, dalje četa Sokolov, skavti, narodna Odbrana, kolo srbskih sester, za tem i>a vsa ostala množica. V sprevodu je korakalo nad 10.000 ljudi. . Ves sprevod je kreniil na utrdbo Gornjega gradu In se tam ustavil in razvrstil. Na prostranem prostoru so je razmestila tiaočglava množica. Čisto spredaj jo bil nameščen zasilen oltar, okrog katerega so stali pravoslavni svečeniki. Na slavnostni tribuni so se pojavili zastopniki kr. vlade ministri dr. M. Srskic, inž. D. Semec, Filip Trifunović, poslanik poljske, francosko iu češke države, vojni atašeji ameriških zedinjenih držav, češke, romunske, poljske iu francoske države, belgrajski župan inž. Nešič, zastopnik belgrajskega nadškofa dr. Rodiča prof. dr. Vlašić in drugi odlični zastopniki civilnih oblasti. Malo pred enajsto je dospel na slavnostni prostor zastopnik Nj. Vel. kralja gen. Pekić in pa-trijarh Varnava. Točno ob enajsti jc najmočnejša belgrajska sirena zatulila v znamenje spomina padlim junakom. V prestolici je za tri minute obstal ves promet. Tramvaji so obstali in avtomobili. Vsakdo, ki jo zaslišal 1ulenje sirene, kateremu je sledilo zvo-nenje vseh belgrajskili cerkva iu pisk siren vseh belgrajskih tovarn in ladij v savskem in donavskem pristanišču, je za tri minute obstal na svojem lncslu in obmolknil. Na slavnostnem prostoru samem je vojaška godba zaigrala molitev, dočim je četa pešcev izstrelila častno salvo. Po triminutnem molku se je začel cerkveni obred, ki ga je izvršil v svečanem ornatu patriarh srbske pravoslavno cerkve Nj. Svetost Vamava ob asistenci strumiškega episkopa Benjamina in številne pravoslavne duhovščine. Med obredom sta od-pevala dva srbska cerkvena zbora. Visoko v zraku je brnelo osem vojaških letal, ki so krožila nad zbrano množico. Eno izmed njih sc jo spustilo čisto nizko in spustilo na tribuno venec svežih rož. IV) končanem obredu je govoril v imenu preživelih branilcev prestolnice (načelnik štaba Odbrane Belgrada, polkovnik v p. Milutin Lazarevič, v imenu petrijarha Varnave pa prota Milrvoj Petrovič, župnik sabornc cerkve. S lem jc bila spominska slavnost končana. Isti dan ob devetih po se vršila predavanja o legendarni brambi Belgrada ]ki vseh srednjih, strokovnih in osnovnih šoinh, kakor (udi po vojaških garnizijah. Popoldne ob treh sc je vršila v narodnem gledališču zastoj neka ljudska predstava. Zvečer ob sedmih jc belgrajska radio postaja oddajala govor polkovnika v p. M. Lazarcviča o brambi Belgrada. Obsodba radi kritike borovniškega Sokola tipi aparatov in kako se najbolje zalepi film. V nedeljo 26. oktobra bo ob 9 dopoldan v beli dvorani hotela Union občni zbor SK Ženske zveze z običajnim dnevnim redom. Društveni koledarček izide v začetku prihodnjega meseca. Prinaša zelo aktualno tvarino. Služil bo vsakemu društvenemu delavcu kot nujno potreben pripomoček pri društvenem delu. Prinesel bo tudi popoln seznam prosvetne organizacije. Cena koledarčku je 10 Din in se naroča pri Prosvetni zvezi, Ljubljana, Miklošičeva c. 5. Načrte za zastave in prapore je dala izdelati centrala. Načrte je izdelal arhitekt g. ing. Ivan Pengov. Posrečilo se je arhitektu doseči enotnost praporov, vendar si bo lahko društvo z ozirom na finančne možnosti nabavilo tudi dragocene ši prapor. Nastavek za vse zastave prosvetnih društev bo enoten. Isti arhitekt jc izdelal tudi osnutek za nove društvene znake, kateri bodo v kratkem vsem društvom na razpolago. Ivan Pregelj: Izbrani spisi Založba Jugoslovanske knjigarne izdaja v izredno okusni opremi izbrane spise Ivana Preglja, prvega med živečimi slovenskimi pripovedniki. Njegove zgodbe, ki dihajo posebnost naših krajev in izžarevajo moč kremenitega značaja, imajo svoj vir in svoj iztok v globoki vernosti, v ljubezni do Boga, do sočloveka, do družine, do domovine. Neprecenljive zaklade iz neizčrpnega bogastva življenja je zajel Pregelj v krasne vzore, ki jih postav-vlja pred te, čitatelj: zabavno pripovedujoč Ti mikavne povesti, uči Te najvišje modrosti življenja. Visoka je vrednost niečovih spisov zate, čitatelp pridno segaj po njih, nahranil se bos in obogatel za vse življenje ob tem modrem učitelju. Ljubljana, 20. okt. Pred sodnikom-pocdinccm tukajšnjega deželnega sodišča sc je pri |>olni dvorani vršila danes razprava proti gosp. Josipu R o z m a n u bivšemu kaplanu v Borovnici pri Ljubljani. Gospodu kaplanu očita obtožnica, da jc t. prigovarjal staršem, mladini ter odraslim članom bivšega telovadnega drufitva »Orel«, naj svojih otrok nc pustijo vstopiti v društvo »Sokola kraljevine Jugoslavije«, odnosno, naj v »Sokolacne vstopijo in tamkaj nc telovadijo, če so že pristopili, ker se on z vzgojnimi načeli »Sokola« nc more strinjati. Tu,m tla se nihče ne nauči pridu, ker sc vrši telovadba na neprimeren in pohujšljiv način. 2. Da je pri-rejul vsak četrtok v prostorih »Prosvetnega društva« sestanke kmetskih fantov, kjer jim je razlagal sveto pismo, pri čemer so sc vsi ti sestanki vršili brez predhodnega dovoljenja pristojne upruvnopolicijskc oblasti. Zakrivil naj bi bil s tem prestopku in sicer ad 1. po členu 4. in ad 2. po členu 9. zakona o zaščiti javne varnosti m reda v državi. Obtoženec v svojem pismenem zagovoru poudarja, da sc je v tem pravcu udejetvovel le [K> svoji službeni duhovniški dolžnosti, ker se z vzgojnimi načeli »Sokola« v Borovnici ne moro st rim jati. češ, da se je vršila telovadba ob času popoldanske službe božje in da so dečki z deklicami telovadili skupaj, pri čemer so bili dečki v spodnjih hlačah, deklice pa v telovadnih hlačah. Glede očitka ad 2. pa obtoženec v svoj zagovor navaja, da jc prirejal sestanke kmetskih fantov v prostorih Prosvetnega doma v izobraževalne svrhe in da jih ni prijavljal, ker jih ni smatral za takšna zborovanja ali shode, ki dri jih bMo treba prijaviti. Glede kritike rSokola« naglasa, da je z njo samo grajal nedostatke »Sokolske« organizacije v Borovnici. Kot duhovnik bi nastopil proti slabi vzgoji, naj bi sc vršila kjerkoli. Priča Drašlcr Franc, starosta borovniškega »Sokola«, ne izpove v bistvu nič pozitivnega, kar bi moglo obremenjevati obtoženca. Vse, kar očita obtožnica gosp. kaplanu, jc samo slišal od drugih. Izpoved druge priče, učitelja M i' h c I č i ču Antona, odbornika borovniškega »Sokolu«, ee jc odlikovala po svoji stvarnosti. Pričal je s stališča pedagoga in je izjavil, da se sam nc strinja s tem, du dečki in deklice telovadijo skupaj nezadostno oblečeni. Nc sumo deklice, tudi odrasla dekleta so telovadila v triko-hlučkah skupaj s fanti, kar se mu ne zdi pravilno, ker so za dekleta predpisana krila. Zagovornik dr. S t a n o v n i k : »Ali sc vam nc zdi, da jc sedanji načelnik »Sokola« \ Bo- Trije podtaknjeni požari Zločinec pobegnil. Krško 19. okt. 193(1. V petek zvečer od 17. na 18. tm. jc prebivalstvo okoliec Bučke grozno presenetilo, do se v bližini nahaja zločinski požignlcc. To noč je ogenj dvema vpepelil doiuovje z gospodarskim poslopjem, pri tretjem pu se k sreči požigaleti ni njegovo započetje posrečilo. Vsekakor je pa dokazano, da jc bila zločinska roka ena in ista. Ob 7 zvečer je začelo goreti pri posestniku ŽcJezniku Janezu i/, vnsi Zaboršt št. 2. kateremu jc požar kljub hitri |>omoči domačih pn silccv do lal vpepelil hišo in vse gospodarsko poslopje. Žcleznik ima škode čcz 70.000 Din. Revež jc pu tem večji, ker ni bil nič zavarovan in tako je pred bližajočo sc zimo ostal brez vsega imetja, ostale so mu le gole roke in bedna družina. Ko so sc gasilci vračali od tega požara rovnici premlad fant in da nc u/Jva prave avtoritete?« Priča : »Če hočem biti odkritosrčen, moram priznati, da jc premlad in da ga nc poslušajo dovolj.« V nadaljnjem jc priča šc izpovedal, du so se starši pritoževali radi skupne telovadbe in nezadostne obleke. Po prečita Tli Ii izjavah, ki so jih |>odulc nred preiskovalnim sodnikom zaslišane priče in ki ne vsebujejo nobenega posebnega obtežiliieg«. matcrijala, je povzel besedo zagovornik dr. Sta nov n ik: V svojem izčrpnem zagovoru je predvsem naglasil, da morajo biti v društvenem življenju spoštovana tudi versko-nioralna načela i.n se jc pri tem skliceval na znano izjavo Nj. Vel. kralja: »Človek mora biti veren. Človek brez vere jc kakor žival.« Skliceval se je šc posebej na izpoved priče Mihclčiča, ki da je potrdil, da jc bila kritika obtoženen upravičena. »Gospodje! Izpoved priče jc resna. ka"jti on jc pedagog, učitelj in jc kot tak obsodil delovanje borovniškega »Sokola« pod sedanjim vodstvom.« V nadaljncin sc jc dr. Stanov n i k opiral na izjave prič, Orlu«, katerega jc neki »Sokol« brcnil, nakar je ta izstopil.« Sodišče je ta predlog zavrnilo in razglasilo sodbo, na |>odlagi katere sc g. kaplan Josip Rozman zaradi prestopka zakona o zaščiti javnega reda državi obsodi za I. del obtožbe nn t teden zapora in 300 Din globe, za II. del obtožbe pa se oprosti, ker sc zadevni člen v zakoniku ne more tolmačiti lako, dn bi bilo treba prijaviti pristojni oblasti brez izjeme vse sestanke, ki sc kjerkoli vršijo. okrog 8.30 zvečer, sn spolom opazili, dn je ogenj tudi podtaknjen pri posestnict Mariji Rupar iz Jerman vrh«. Svetlikanjc pri IlujKir-jevi hiši, jo budne gasilce lakoj opozorilo na pretečo nevarnost. V nesreči jc bila sreča, da so požrtvovalni gasilci požar v kuli zadušili. Eno uro in po! pozneje t. j. ob 10 zvečer, se jc pn rdeči petelin pokazal nad poslopjem ivosestnikn Antonu Mlakarja iz Slarc Bučke. Tc mu revežu jo do lal ponorelo vse gospodarsko v vrednosti nad 30.000 Din, kar jc krito le s 3000 Din zavarovalnine. Kak strah jc ta večer preživljalo prebivalstvo tc okolico, nuni ni trebn opisovati. Zahvaliti sc pa imamo našim dobrini in \ službi vestnim orožnikom, katerim so je posrečilo takoj druei dan storilca izslediti. Zločine c je pa zadnji trenutek pobegnil. Pobeg jo lo začasen in bo kmalu prišel v roko pravice. - PEUE - ođ«trn»i inko' in l>r<>7. nlcdn „Cr*me Orlcnl* "oblvn Bi; v loknrnali. gorUali In parfnmnrljnli. Zalo gu: »Cosmocliomin, Zagreb, SuiiCiklasuv« 23. Tolotoa 4'J-» »Jutro« (19 okt.) na uvodnem mestu prinaša notico, ki jo ie označilo kot dopis iz Sofije, da v Bolgariji vlada veliko razočaranje, ker je papež dovolil zakon kralja Borisa s princezinjo Ivanu samo pod pogojem, da bodo vsi otroci katoliško vzgojeni, la vest naj bi izzvala v »nardnih masah« silno inučen vtis, »ker se s tako rešitvijo papeža Bolgarom za vedno jemlje nacionalna dinastija, ki ne bo jjravoslavne vere in se ovira tesna spojitev kraljevskega doma z narodom.« Mi bi k Iej »Jutrovi« lamentaciji pripomnili, da v Bolgariji radi papeževe rešitve ne vlada prav nobeno razočaranje. Prvič zato ne, ker Bolgari čisto dobro vedo, da njihova ustava nikjer ne pravi, da bi morali kraljevi olroci biti pravoslavne vere. Bolgarska ustava predpisuje pravoslavje le za vladajoče kralje. A so kljub temu imeli že dva vladarja, ki nisla bila pravoslavna. Drugič so že davno pred zaroko kralja Borisa tudi Bolgari vedeli, da papež še nikdar ni dal dovoljenja, da bi sc iz zgolj katoliških ali mešanih zakonov smeli otroci drugače vzgajati kot le v katoliški veri. Od tega pravila tudi kraljeve družine niso izvzete, ker Cerkev smatra vse duše za enakovredne. To je zgodovinsko izpričana resnica, za katero je Cerkev žc cesto trpela tudi preganjanje, a ni odstopila od nje. Naj spomnimo samo na kolinskega nadškofa Droste-Vischeringa, ki je 1836. leta nastopil javno proli pruskemu zakonu iz 1. 1803, ki je za otroke iz mešanih zakonov predpisaval vero očeta. Nadškof jc pričel javno pridigati, da odredba kraljeve pruske vlade nasprotuje kanonskim predpisom Cerkve. Pogumnega nadškofa so seveda prijeli in zaprli v trdnjavo Bindei], toda slovesen protest Gregorja XVI. je dvignil vse nemške katoličane. Kralj Friderik-Viljem IV. je končno dal cerkvi popolno svobodo. Tako je s temi rečmi in je prav, da jih vsa) katoličani poznamo, da ue bomo razočarani, ker so nas (»tegnile lendenciozne agence ali da nam vsaj lastnega razočaranja ne bo trebn podtikati drugim. Odgovor „Piccotu" Kaj si »Piccolo« vse izmisli! Na svojo in vseh, ki me poznajo, veliko začudenje sem čital v :>Slovencu< št. '233 z dne 11. oktobra v rubriki »Slovensko ljudstvo na Vipavskem«, kjer citirate >Picoolova' izvajanja o vrlijioljskeni umoru, svoje ime, kjer trdi »Pdccolovc dopisnik, dn so me videli na dan umora v Gorici Izjavljam, da sem po svoji preselitvi pasiral italijansko mejo samo enkrat, in to decembra leta 1928., ko sein se /. rednim italijanskim potnim listom nahajal nekaj dni v Vipavi po gosjiodarskili opravkih, Vest, da sem bil kritično soboto v Gorici, jo docela izmišljena in zlagana in lahko sviij alibi s 100 pričami dokažem; lansirana pa je v svet 7. očividnlm namenom, da se zločinu poda politično obiležje. Gospodje pri »Piccolu« so po|>is moje osebnosti kar prosto prepisali iz rubrik »Piccola« iz lela 1925., ko so me po njih mazali. Zdaj jim k natolce vanju slovenskega življa zopet prav pride. Ivan tavrenčič. j.oseslnik v Zg. Sv. Kungoti — bivši župan ua Vrhpolju pri Vipavi. PARIŠKI 1 HI ШШ 'N DUNAJSKI MODELI v plaščih in oblekah za dame dospeli pri FRAN LUKIC, Ljubljana, Stritarjeva ul. 9. Ogromna izbira! Brezobvezen ogled! Kranjska gora pred zimo Leloviščarji so odšli, le šc neknj jih jioliaj-kuje po ulicah kakor za spomin. Življenje gre zopet naprej kot nekdanje dni. Tisti, ki so spomladi svoje hiše dozidali, jih zdaj znotraj stiažijo in se vanjo selijo; oni. ki so jih prejšnjo leto postavili in sc žc pred letom ali spomladi v njih nastanili, jih zdaj zunaj cedijo. Za enkrat je prepovedano zidati nova poslopja, dokler ne bo regulacijski načrt narejen, pregledan in potrjen. Kranjska gora bo vsled novih modernih stavb precej izgubila na svoji domačnosti in ljubkosti. Seveda varnejše proti ognju so strehe iz opeke in trdnejše so zidane hiše. Toda lepše so (iste prvotne kranjskogorske hiše, spodaj zidane, zgoraj lesene, s skodljami krite in z gankom . polnim pestrega cvctja. l'a kaj hočemo, čas zahteva tudi svoje. Cesla na Vršič, ki jc občinska ccsta I. reda, je po skrbnosti g. župana popravljena in mostovi trdno postavljeni Le drugi most, ki vodi čez Veliko Pišenco, potrebuje še vešče roke in bogate mošnje. A upajmo, da bo prihodnje leto tudi to doneslo. — Tam gori, lakoj onkraj tega mostu, zasaja podjetna sestra v. juga na svelu, ki ga jc kupila drevesa za park, ureja pota ter postavlja utico iz bresovega lesa za oddih in razgled na Razorjevo skupino, vmes pa namerava sčasoma zidati primerno poslopje za svoje namene. In tam onstran Save pod karavankami, kjer je kupila ljubljanska družba >Union-c veliko zemljišče, sade po bregovih macesne in smreke, po hribčku tik nad Savo pa celq srebrne smrečice. Komaj čakamo, da se bo ondi dvignil impozanten hotel, ki bo k nam prinesel še več življenja. Če se greš ob lepem jesenskem pojioldoevu solnčit m sprehajat na Robe pod Karavanke, se čuiš, koliko cvetlic klije iz zemlje in cvete: la-puhi, marjetice, sleči, svedrci, zvončice in drugo. Kakor spomladi. Čc so pa ozreš kvišku, je žc jesen tu: bukve rumonijo, listje jiolagoma odpada, niecesni vrh gore že blede, v nižjih lagali so pa še lepo zeleni. Pravijo pa, da morajo meecsnove igle pasti na kopno, nc na sneg4 Torej jc še zima daleč. Bog dajl Velik revež ohraden M Sobota, 19. okt. Mančcca Ivana iz Gančnn jc zadela velika nesreča. Potreboval jc kravo, radi tega jc prišel nn zndnji sejem, ki sc jo vršil v M. Soboti. V denarnici je imel 3.700 Din. Na sejmišču jc nekaj časa hodil senitortj«. Meti tem jc nekaj kupil. Seže v žep po denarnico. Stresel sc jc in preblcdcl. Žep jo bil prazen. Z mrzlično naglico jo jirciskal vso okolico, toda denarnice ni bili nik jer. Kako mu je izginila iz žepa. nc ve. Po vsej priliki je postal žrtev žeparja. tzgulKi denarja je za moža velik udarec ker jc velik revež. Nima niti grude lastne zemljo, preživljati pa mora slepega očeta, ženo in četvero ti r«»buč dccc. Izgubljeni denar jc bi' njegovo edino IrogastVO. Dobil ga je zn krnvo. ki jo je nekoliko prej prodal. Sedaj nima ne krave, nc denarja. Mostna usod* '«■ vzbudila sulošn« sočuti« Kaj pravite ? Javno vprašamo filmsko cenzuro: Por sod na svetu je poslavljata :a filme cenzura, ki sodi o moralni primernost filmov in jili v slučaju, da niso priporočljivi, kol lake izloči ali vsaj označi ca ne/>rinimie ;n mladino. Tudi v Ljubljani imamo r.easurni sosvet, kateremu so podvriene v cenzuro predstave ljubi jonskih kinov. Javno vprašamo gospode, ki /sestavljajo omenjeni cenzurni sosvet, kako vri e svojo ciolinost. da je priiel t) javnost film, kakor je (!re h i olelov-z, ki tja daje kino Ljubljanski dvor in je docela dostopen tudi mladini, čeprav vsebuje vse prej e kot za doraičajoio mladino primerne prizore. — Dalje se v kina Matici pred raj a t/ororeči film Cillti , ki je po reklamnih besedah Jutra< najrazkošiiejšu filmska opereta**. Smatramo, da s<> ludi laki filmi, kjer ntmtopajo deselorice nupot iia »Siemer et Co.*< (MUncheu), vAmtliches-Baverischesrcisebiro«. Frankisch-TliUringischesrei-sebiro- (Coburg) polrojil,, kar jasno dokazuje, da v Nemčiji raste simpatiziranje z našo »malo Svico<*. Zdravnikov je bilo 317 (328), državnih uradnikov 208 (523), otrok pod 10. letom 84 (1012), Klub očitnemu napredku so občutili na peri-ieriji ležeči podjetniki precejšcn primaukljaj na dotoku tujcev, kar ima vzrok 11a povečanju ob jezeru ležečih hotelov. Ker se bo s prihodnjo sezijo z dograditvijo Park-llclela in hotela Toplice povečalo število sob za 200 do 300. se bo ta nedostatek še povečal V prvi vrsti trpi F°d koncentracijo tujcev v obližiu glavnega življa_(Park-Hotela, Toplic, Rečica (Triglav, Evropa. Zaka). ki bi imela edino rešitev v tem, da se ob športnem štadionu v Zaki na vznožju Osojnice zgradi velik športni hotel s celoletnim obratom. Uresničenje sedaj projektirane žične železnice na Podkluko, ki bi imela svoje izhodišče v Zaki ter dograditev športnega štadiona, skupno z letos zgrajenim hangarjem za dirkalne in športne čolne, bi blagodejno vplivalo na razvoj tujskega prometa na Rečici. Za zgraditev športnega hotela v Zaki potrebni kapital je bil ponuden od dveh inozemskih, žalibog ne od tu-zeinskili finančnih skupin. V koliko so tozadevna pogajanja uspela, bo pokazala bodočnost. Ker bi imela izvedba te akckije največji vpliv ua razvoj zimsko-športne sezije 11a Bledu, upamo, da bodo merodajni faktorji pouudeno jim finančno pomoč sprejeli. Z asfaltiranjem glavnih prometnih cest, ki ga financira banska uprava, bo pomagano ponovnim pritožbam tujcev nad neznosnim prahom oziroma blatom. Neizogibno potrebna je zgraditev večjega števila javnih stranišč, ki se bodo morala zgraditi še v teku zgraditve prepotrebne kanalizacije, ki je pred uresničenjem. Lepo bi bilo, naravnost nujno je, da končno ludi našim najmlajšim gostom posvetimo nekoliko pozornosti. Vsa svetovna letovišča imajo igrišča za otroke, kjer se mladina lepo razigra 111 razvedri po svoje. Na to se je pri tem hitrem razvoju Bleda popolnoma pozabilo in ie mladež prisiljena igrati sc v zdraviliškem parku kjer v veliki meri moti izvajanja zdraviliških koncertov in skrajno nervira odrasle goste. Temu nedostatku bi lahko odpoinogli s tem, da se spodnji tenis prostor ob zdraviliškem domu končno vendar preuredi v ta namen. Ne vemo v koliko sc bo to zimo na Bledu n peljala zimsko športna sezija, toda /.a prihodnje loto «0 določene naslednje privlačnosti za tujce: t. Internacionalne in držuvno prvenstvene veslaške tekme, ki bodo nekakšna izkušnja zu Evropski šampjonat leta 1932. Ker ima Bled po i/ikiišnjah letošnjega šampjonata v T.iegeu mi \sak način prednost pred tovrstnimi prireditvami 11a rekah, je »Jugoslovanska veslaška zvezd« po/vnla SK Bled naj pristane nn to, do sc zgoraj omenjeni šampjoiliit priredi nn Bledu. Porok, <1(1 bo Bled |wipolnoinn odgovarjal potrebam veslaškega šampjonata leta lOV jc mrllforonhin. za vsukega tekmovalen enakovredna hrrzstrujua voda ter r velikimi žrtvami (231.000 Din) občine Bled zgrajeni hangar, ki je glede svoje prostornosti (prostor za 34 osmereev po 2"* 111 dolgih) največji v .1 ligo-dlaviji. — 2. Zastofuran je internacionalni tenis-turnir. dve konjski d'urtki prve prireditve te vrste na novo dograjenem stadionu SK Bleda, in večje število plavnškili, nogometnih im lahtko-atletskih tekem. — 3. Običajna vsakoletna be-neAk« noč in razsvetljava se lx> vršila s (Ivojeiiiin efektom zadnji (lun internacionalnih veslaških tekem, katerih termin l>o padel sredi juliju prihodnjega letn z ozirom nn interna-č.kmalni veslaški Mimpjonut leta 1931 v začetku avgusta v Purizu. Ko vsa driica letovišča spe in se /ovijajo ▼ liktflno jesensko mejflo. bije nn Blcdm novo življenje, trdo Življenje delovnih rok, ki naj ustvari« z« drugo leto še več i« tujski ru/mali knkor doslei. Naša spomenica jugoslovanski . ' " javnosti -oniioic i Gospod urednik! Slovenec« je vedno bil naš najboljši prijatelj, ki nas je branil, ko so drugi listi prinašali o nas dopise, kateri so nam rezali v srce in so ranili lia.šo nui'odlio dušo. Prepričan sem, tla tudi teli vrstic ne zavrnete. Za vsako besedo (»revzeanam |K>polno odgovornost. i Od časa do času objavlja »Jutro« iz Dobi je 1 Lendave dopise, ki me silijo, da Se v imenu vse- | ga našega ljudstva obračani na jugoslovansko : javnost. K temu me šili ljubezen do domovine, do rodne grude in do svojega naroda, katerega mnogi tako krivično sodijo. Besede, ki jili zapi- j šem, so trpke, tod« resnične. Sicer pa naj govore najprej dejstva. Ha/tfov-arjal seni se z učiteljem, ki jc prišel kmalu po prevratu k nam iu sedaj odhaja, i Kdo pride nu Vaše mesto?« sem ga vprašal. Zasmejal se je. -Kazensko bodo enega premestili. Parkrat je bil suspendiran. sedaj je zaprosil zu to mesto, češ. za Prekinurje bom dober.« Druga /godba: Neki tovariš je bil v Ljubljani nu nekem učiteljskem tečaju. VpiMŠal sem ga. kako se 11111 je dopadlo. F, le pustit Ko sem se tovarišem predstavil in sem povedal, da sem i/, Prekmurja, so se me -izogibali, kakor da sem gobn v.« Tretja zgodba: Na iv;kein« vlaku sla se našla osa-luczuili evropskih državah radi splošne gospodarske depresije x precejšnji meri i*idl«. Tako vsaj |>oročujo službena glasila za tujski promet v |)osaiiuv.nili državah iu pa dnevno časopisje. Nasprotno pa v naši državi lahko zabeležimo viden 1 к» ras tek števila obiskovavcev. Ta pojav je delno razumljiv, ker Jugoslavija do nedavna ni bila skoraj nič v svelu po svojih na ravnili lepotah (izjemo dela v tem oziru le severozahodni kos kraljevine — Slovenija.) Inozemstvo jo jc šele začelo spoznavati in priznavati. I\ temu so \ odločivni meri pripomogli informativno-rek lani« i članki o naši zemlji in njenih le|K>tali v hljejn, ev ropskeni strokovnem in dnevnem časopisju. Društvo Putniik« je. pruv-tako mnogo storilo za napredek in razvoj našega tujskega prometu. Ne smemo pozabiti na posamezne službene strokovne revije (»Jugo-sloveuski turi/um«), ki \ polili meri vrše »\ojo dolžnost. Poleg nekaterih krajev Sloveinije. ki imajo dane* že iiieilnurodii.i letoviški renome. jc najbolj znanu v inozemstvu in zato tudi iiajživah-nejc obisk«na Dalmacijo. Tu naj opozorim na zelo \ažen nedostatek nekaterih naših letovišč, ki ga jc |va v blažji meri mogoče tudi jKisplo-šiti. Mi danes še nimamo potrebnega števil« hotelov, peirziraiatov in privatnih stanovaliiskili hiš, ki bi v vsem odgovarjale sodobnemu kom-lortu in n (>olni meri zadovoljile razvajene evropsko goste. V tem iioglcdu bomo morali čini preje napraviti velik korak naprej in tujcem preskrbeti dovolj iu moderno opremljenih iu /. vsemi privlačnostmi našega času orguni/.i-ranill hotelov. Z olajšavami \ zakonu o hotelih je tmli kral jevska л laotrob-riega kapitala. Nedavno je eden snbskili publicistov' v član kil o tem problemu svetoval, da bi državna lij|K>te!sanui liunk« malini jiodjetni-k1је. Zelo važen faktor pri razvoju tujskega prometa je izdatna in smotrna propaganda. Te je pa pri nas dalee premalo. Vzrok je zopet', vsaj glavni, v pomanjkanju 1'jnatičilili sredstev. Ali ni naravnost prenizka vsota t,000.000 Din, ki jo letno izdamo /a celokupno tiijskopromet-no jiropagiindo' Saj vendar posamezna evropska mesta trosijo ua leto samo /.a |>ropagairli-stiene svrlie svojega mesta daleč večje zneske (11. pr. Dunaj do lO.OOO.OOO Din). Ravno danes zborujejo v Vrnjački banji zastopnika društva -Putniik«. Na tej jesenski konferenci se ima rešiti več aktualnih problemov. V prv i vrsti 1ч> na tej konferenci določen program tujsko-prome-tne propagande za nastopno leto. Putndk« namerava izdati serijo informativnih brošur, organizirati fotografsko in časopteiio-|»iiblicistično reklamo, prirediti posebne razstave v inozemstvu in rešiti še več drugih notranjih društvenih vprašanj. Ob koneu nuj omenim še. da smo dobili posebno turistično ladjo »Kraljico Marija«, ki bo zelo dobrodošla za posamezne večje skupne ekskurzije in potovanja. P. Pri ljudeh, ki so pobiti, utrujeni, nesposobni za delo, povzroči naravna ^Fraiu-.Fo-se!< grenčica prosto kroženje krvi in zviša zmožnost za misli in delo. Vodilni kliniki dokazujejo, da je »Franz-.IospI-: voda odlično vrednosti kot sredstvo za odprtje erev pri duševnih delavcih, slaboživčnih in ženskah. Franz-Josef« grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijali in špecerijskih trgovinah. Prekmurci? Zakaj je veljala naša krajina /.a Sibirijo in se je skoraj vsakdo branil, da bi bil sem prestavljen? l ovedul bolli, v čem tiči v/.rok Vse to so zakrivili tisti, ki so nas raziki-ičali. da smo Macl-žaroni, hinavci, prevratni elementi itd. Da, tisti so krivi, ki so pošiljali v ljubljanske napredne liste: »Jutro«, Jugoslovana« itd. dopise, v katerih so nas predstavljali javnosti kot separatiste, nczudovoljncže — v katerih so pisali od uas sploh vse, samo dobrega ne. Slovenska javnost je eitaln vse to in nas je nu podlagi tega obsodila. Kaj smo storili mi? Branili smo se. Z narodnimi prireditvami, s protesti v »Slovencu«, »No-vinalj« itd. smo dokazovali in dokazujemo, da smo zavedni Slovenci in Jugoslovani, da ljubimo svojo slovansko domovino in svojega milega vladarja ter da hočemo vedno biti narodni stražarji na mej! Kaj jc p :u >galo vse to? Nič. Lendavski dopisnik -)iiti" .-e vedno vidi v nas ^separatiste« (»Jutro«, 'i. \. vT-n I/ D. Lendave t) in v Jugoslovanu« s:- i-c-o trdi, d« je narodna zavest jindlu za najmanj sto odstotkov« '»Jugoslovan«, 24. VIII. |4"0. Prekmurje v nacionalnem oziru«). f loveku se dozdeva, da nam liočejo neka-terniki s silo vbiti \ glavo misel, da smo res ' taki, /a kakršne nas imajo. Pri vsem tem trdijo ! o Sebi. da so narodni delavci. 1 Ali je tako pisanje narodno delo? Ako ti liekatorniki misli jo, da je, potem na i le še na- 1 dalje pišejo, še več naj pišejo. Itn/kričijo naj . nas, du smo že prave zverine, ker bo to vzibii- ' jalo še večjo pozornost. Mi pa tudi pri vsej 11 tem ! ostanemo, kar smo sedaj: Slovenci, Jugoslovani, domoljubi iu stražarji na severni meji. Prepričan sem, du nas bodo nekuterniki tudi ! v bodoče črnili s svojimi dopisi. Nuj jim bo, I ako brez tega ne morejo živeti. Vso javnost pu i prosim, naj nas ne sodi po takih dopisi«, ker so brez podlage. Kdor živi med nami in ima src.- za narod, |>riizna, du je naše ljudstvo »dobro ko kruli« in 11111 uiti 11« 111 i sol ne pride, da bi sc vdajalo kakemu prevratnemu stremljenju. Kolenc Franc, urednik »Novin«. Nov vodovod na pohorskem Tiniu Slov. Bistrica, )•'». oktobru. Letošnja jesen jc našo slovenjobietriišiko ravnino napolnila 7. vodo. da je bil« liki jezero, v katero se jc ogledoval Veliki vrh s Sv. Tremi kralji z belo snežno kapo. Jesensko solnce je posumilo jezero in sto|iilo snežno kapo... Ob jesenskem solncu so prejšnjo nedeljo oeinkanili cevi ■/ notranjo lučjo 2.50em je dolg 280 m s padcem "■> 111 .V ventil»ki komorici jc še izpraznilna in odtoemi cev, ki služita z« izpraznjen je re-zervoara, kadar ga čistijo. Kapaciteta vodovoda je 15 I 11« minuto, to je 900 I vode v eni url. Na vasi pri osnovni šoli sta dve avtomatični pipi z lijakom in (betonsko korito za napajanje živine. II koncu je g. župnik prečita! pismeno čestitko okr. načelnika g. dr. Hi čina, ker je bil osebno zadržan. Obenem se je zahvalil g. župnik Iш 11.-»ki upravi, Zdravstvenemu domu in občinskemu огИкми ter oosostnici Neži PI i. beršek, ki jc z uvidevnostjo odstopila studence za odškodnino 1501) Din ter |x>vnbil goisle n« skupen obed v žnpnišee. Med vso slavnoetjo so igrali domači godci. Zbesnelec v reševalnem avtu Prebivalstvu vzhodnega dela ljubl'anske okolice je še v spominu strašen pokolj na Studencu, ki so ga pred več tedni izvršili trije pijani hrvatski delavci. Skoraj prav tak |x>kolj bi se bil kmalu izvršil v nedeljo ponoči v Sostrem. Domači fantje so se pozno zvečer, pod vplivom zavžitega alkohola stepli in se spopadli z noži. Nekdo je sunil 26 letnsga hlapca Franceta V. z nožem v lice. Ranjenec je naravnost zbesnel. Rjul jc in kričal, tako, da so ga treznejši možje med njimi tudi njegov gospodar, komaj zadrževali, da ni v svoji zbesnelosti iu pijanosti povzročil kakšnega zločina. Poklican je bil reševalni avto iz Ljubljane, na katerega so naložili moža. V avto je prisedel tudi njegov gospodar. Ranjeni je bil v avtu sprva miren, nato pa je pričel celo v avtu besneti in razsajati, tako, da so ga morali reševalci zvezati in ga zve-j zanega oddati v bolnišnicp. Do jutra se je že streznil in pomiril. Njegova rana ni nevarna. Natvečle izbiro kuhinjske posode aluminijaste ter emajlirane od najceneje do najdražje in sicer sive. rujave. modre i. t. d. nudi edino le. tvrdka z železnino STANKO FLORJANtlC Liubiiano sv. petra cesta 35 Koledar Torek, 21. oktobra: Uršula, devica. Osebne vesli —Bivši duhovnik lavantinske škofije, sedanji popularni župnik na Celinju, preč. g. don Ivo Kotnik, je imenovan /.a ravnatelja nadškofijsko pisarne v Baru in tajnika uadškofije du-kljausko-barske, primasije srbske. — Himen. V nedeljo zvečer je poročil stolni kanonik gospod doktor Fran K i m o v o c gosjx>dn novinarja abs. j ur. Vladianirja S vete k a in gospodično Puvlo B u <1 i 11 e k , učitelj ivo v Kranjski gori. Novoporočencem« želimo obilo sreče! = Himen. Gospod župnik Košir ie danes j)oročil v župni cerkvi na Jezici pri Ljubljani gospodično Julijo Saje z gospodom Loške Jankom, notarskim uradnikom in obče priljubljenim Radio citrašeni iz Kranja. Prav izkrcuo čestitamo! Mala kronika ir Gospo«! minister dr. Anton Korošec so je te dni mudil 11a otoku Koločepn, ki je oddaljen 25 minut od Dubrovnika. Ta otok jo zna,n po svojih izrednih nuravnih krasotah in po svoji izredno pestri južni vegetaciji. Gosp. minister se je nnd te.mi lepotami tako navdušil, da je obljubil v nekolikih <1 neb zopet obiskati ta krasni otok z zagrebškim nadškofom, v najkrajšem času pa priti sani tja na oddih v jien-zi.jon »Knlamotn«, ki je last našega poznanega akad. slikarja majorja v penziji g. Rudolfa Marčič-a. Genernl Tripković odpotoval. Dosedanji divizijski poveljnik v Ljubljani general Sava Tripkovič je včeraj ob pol 10 dopoldne odpotoval i/. Ljubljane na svoje novo službeno mesto v Belgrad. Na kolodvoru so se zbrali skoro vsi naši dostojanstveniki, med temi vršilec dolžnosti bana dr. Plrkuiajer, brigadni general Drag. 1'opovič, mestni župan dr. Puc, zastopnik knezoškofa generalni vikar Nadraii, vsi konzuli in mnogi drugI. General Tripkovič se je od vsakega jKisebej poslovil, gospa štabnega načelnika polkovnika Vllličevifa pa mu je poklonila krasen šopek. Med sviranjeni godbe sp je vlak ob prisrčnem pozdravljanju veoh z generalom odpeljal. Novi poveljnik dravske divizije, general-šlabni general Jovan Veselinovifc dospe v Ljubljano 25. t. 111. ~k Gradbena rokodelska šola ua Tehniški srednji šoli v Ljubljani. Vpisovanje v lil. razred se vrši v petek 81. t. 111. Itedni pouk ee bo pričel v ponedeljek 3. novembra. Vir Narodua odbrana v Mariboru razpošilja te dni posameznim šolam brošuro o Koroški. Naslovniki «0 tem potom naprošajo, da naj ne vračajo brošur; ako nimajo dveh dinarjov za brošuro na razpolago, nuj brošuro naprej prodajo. ftopek zrelih in še cvetočih jagod jc natrgal zadnji dan trgatve v vinogradu na tindovi peči 17. t. 111. osemletni Stanko, sinko znanega vinogradnika Franceta Kerinu ud Sv. Križa pri Kostanjevici in nam jih poslal z lepimi pozdravi. Vrlemu nabiralcu in pošiljalcu vračamo jiozdrave, obdržimo pa s hvaležnostjo lopi šopek za spomin malega Kerinn in Gadovo peč. ~tc Kranjsko učiteljsko društvo bo zborovalo v soboto dne 25. t. 111. ob Iričetrl ua 9 v osnovni šoli 11a ^Pungratu^ v Kranju. •k Prepovedan tisk. Minister notranjih zadev je prepovedal uvažati v našo državo letni almanah za leto 1930 »Ktliuopoliitisclier ALma-naeh. Ein Fiihrer diirch dic europiiisclie. uatio-nulistiscllc Bcvvegung, Leipzig«, ker tciidciivuu riše razmere v naši držuvi. if Zopet otrok pri sluinoreziiki. Dveletni G listič, rejeuec pri |>osestiiici Ro/.aliji Drčarjev i v Gradišču, občini Spodnje Koseze, jc, te dni igral blizu slauiorcznicc in seveda vtaknil ročico v stroj. Ta 11111 je odtrgal tri prste na desni roki Zdravi se v ljubljanski bolnišnici. ir 0 kontroli mleka je napisal prof. dr. Ferdo Kom, direktor drž. veterinarskega zavoda v Ljubljani zelo važno razpravo. Znano je, da se okuži človek, pred vsem seveda mali otroci 7. mlekom tuberkuloznih kruv. ravno tako tudi povzroča človeške bolezni mleko, katero izvira od krav, ki eo kužno izvrgle (abortus Infec.) ali katere imajo razna vnetja vimena. V kravje mleko zaidejo lahko povzročitelji nevarnih človeških kužnih bolezni kol bacil vročinske bolezni (tifusa), griže, osc-pnie, kolere 1. dr. V obrambo zoper Ia okuženja priporoča avtor UHtanovitev posebnih zadrug za proizvajanje •zdravstvenega mlekac, kakor sc je lo 11a Nemškem že prav dobro obneslo. Zadeva se bode obravnavala tudi v »Kmetovalcu* in imajo pri izvedbi kontrole pred vsem veterinarji veliko vlogo. ir Nova kjisa. V založbi profesorskega zbora juridifne ГакиНсЈе v Ljubljani jc pravkar izšel VII. Zbornik znanstvenih razprav v obsegu 1Л5 lisk. pol s sledečo vsebino: Univ. prof. dr. Alcks. Billmovič: Racionalizacija; univ. prof. dr. Melod Dolenc: Pravni institut Kluuscl des allgemeinen Landschadenbundea< v slovenskih deželah; univ. prof. dr. Viktor Korošec: Sislematika prve he.tit-ske pravne zbirke (K Bo VI 3); univ. prof. dr. Rado Kušej: Katoliška cerkev in njeno pravo v povojni dobi; univ. prof. dr. Stanko Lapajne: Spori j o osnovnih pojmih prava zastaranja; univ. prof. I Aleks. Maklecov; Osebnost zločinca v modernem j kazenskem pravu .s posebnim ozirom na kazenski zakonik kraljevine Jugoslavije; univ. prof. dr. A. Ogris: Delniške družbe dravske banovine v desel-letju 1919—1028. — Dobi in naroča se pri založniku za 40 Din in v ljubljanskih knjigarnah za 48 Din. * Nove jaselee. Podpisana prodajalna obvešča vse eventuelne reflektante, da je prejela veliko izbiro krasnih jaselc s hlevč-i kom in brez njega. Na razpolago so večje kompletne skupine, primerne za cerkve in kapele. Potem manjše in'av lične za domove. Dobe se tudi posamezni hlevčki, ]>a-stirji, ovčfce in kamele. Blagovolite si ogledati v prodajalni KTD H. Ničmanovi v Ljubljani, Kopitarjeva ul. 2. ir Voščene oltarne sveče vseli vrst. ivitke, svcčico za božična drevesen, nagrobne lučice, sveče za hišno rabo, kadilo itd. priporoča svečama »Pax«, Ljubljana, Celovška cesta 14. ir »Pošljite nam še srečk Doma služkinj. V našem kraju so vse razprodane.« Tako nam pišejo od marsikod. — Ali si si jih ti žc omisli! vsa.i par-.' ir Moški zbori 1 Kako boste na praznik Vseh svetnikov najprimernejše počastili spomin Vaših mrtvih tovarišev-pevcev in drugih znancev? Najlepše pač, da jim zapojete na grobih pretresljive nagrobnice, ki Vam jih nudi Maroltova zbirka. Pcsmarica obsega 20 najlepših nagrobnic domačih in tujih skladateljev in je izšla v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. Cena vezanemu izvodu ie 20 Din, broširanemu 16 Din. Ljubljana Dve profesorski družini - zastrupljeni z gobami Ljubljana, 20. oktobra. Dve profesorski družini v Ljubljani je danes zadela težka nesreča. V bolnišnico sa zaradi za-s trupi jen ja z gobami prepeljali prof. dr. Franca št urina, docenta francoščine na univerzi, njegovo ženo Slano, dve hčerki, sina in služkinjo ter dr. Janka Gregorina, profesorja francoščine na realki, njegovo ženo, hčer, taščo in služkinjo. Obe prijateljski družini, ki stanujeta na Bleiweieovi cesti Prosvetni teden Prvi dan je predaval univ. prof. dr. M. Sla-v 1 č o Mednarodni zvezi duševnih delavcev. Ta zveza pospešuje, ščiti in brani idealne Ln materialne interese duševnih delavcev, t. j. takšnih delavcev, ki v svojem življenjskem poklicu deluje o pretežno na podlagi svojih intelektualnih sposobnosti. V posameznih državah so ustanovljene državne ali narodne zveze duševnih delavcev, V Ljubljani je sekcija »Jugoslavenskega saveza umnih radnika«. Pri ljubljanski sekci i so tale društva: 1. Združenje visokošolskih naHavnikov, 2. Ljubljansko zdravniško društvo, 3. Pravnik, 4. Združenje jugosl. inžen. in arhitektov, 5 .Združenje železn. činovnikov Jugosl., 6. Društvo slovenskih sodnikov, 7. Društvo poštnih, konceptnih in tehničnih uradnikov, 8. Odvetniška zbornica, 9. Profesorsko društvo, 10. Društvo drž pisarniških uradnikov, 11, Društvo finančnih konceptnih uvad-uradnikov, 12. Društvo duhovnikov »Vzajemnost«, 13. Jugosl. udruženje novinarjev, 14, Slomškova družba, 15. Društvo slov. kn.uevnikov, 16. Zdravniško društvo v Mariboru. Državne zveze pošiljajo svoje delegate (1—5) v Mednarodno zvezo duševnih delavcev, ki obstoji od 1923. 1. in h kateri je pristopila jugoslovanska zveza 1925. le. Ti delegati izvolijo upravo in tainišlvo Mednarodne zveze. Sedež zveze je tam, kjer je glavni tajnik. Dozdaj je glavni tajnik Parižan, zato je sedež zveze v Parizu. Državne zveze skušajo doseči svo; namen s propagando in z vplivanjem na državno zakonodajo. Meddržavna zveza pa se uvel avlja pri Društvu narodov v Ženevi in pa pri Mednarodnem uradu dela v Ženevi s tem, da skuša uveljaviti pri teh korporacijah načela, ki se sprejema:o na kongresih Mednarodne zveze duševnih dclavcev. Zadnja dva kongresa sta obravnava'a zlasti tele predmete: 1. Varstvo znanstvene lastnine, 2. Pogodba za intelektualno delo, 3. Varstvo avtorske pravice pri mehaničnih reprodukciish 4. Brezposelnost glasbenikov, 5. Socialno zavarovan:e, 6. Nelegalno zdravljenje, 7. Dopust duševnih delavcev, 8. Redukcija delovnega časa za industrijska podjetja, 9. Strokovna kodifikacfa 10. Nume-us clausus ni primerno sredstvo, 11. Uvedba strokovnih borz dela, 12. Zgodovina naj se uči v vseh državah oh:ektivno, ker je to za mir potrebno. V Jugoslaviji deluje aktivno pri Mednarodni zvezi ljubljanska sekcija. Belgrajska sekcija se je 1. 1925 in 1926 živahno udejstvovala, v zadnjih letih je predsednik sekcije jako zaposlen, a še ni našel naslednika, da bi ga nadomestoval. V Zagrebu pa še sploh n!majo sekci'e Prihodnje leto bo najbrž kongres v Belgradu, da se tudi jugoslovanska zveza okrepi in razširi. Našim aevcem Pevsko društvo »Ljubljnnn« vabi vse, ki imajo /.možnost, in veselje do petja. K telil ti /boru sprejeti se morejo le toki. ki bi z vestnim sodelovanjem in točno udeležbo pevskih voj mogli zagotoviti pri zboru resno in s m o-Ireno delo. Cas pristopa je do koncu tega meseca, in sicer ob ponedeljkih in četrt k i h ob 20 v društvenih prostorih v ,*Ljud-skcni Domu«. — Odbor. Kaf bo danes 7 Drama: Zaprta. Opera: »Hasanaginica«:.Red D. Nočno službo imajo lekarne: Mr. Leustek, Resi jeva cesta 1; Mr. Bohinec, Rimska cesta 24 in dr. Stanko Kmet, Dunajska centa 41 (Sv. Krištof). © Predavanja vseuč. prol. dr. Andreja Goearja. Vseuč. prof. dr. A. Goear je poleg rednih predmetov napovedal za zimski semester 1930-31 še predavanja: Sociološke in ekonomske osnove moderne druiabne reforme. Ta predavanja so javna (collegium publicum) ter se bodo vršila vsako sredo ob 18 v zbornični dvorani univerze. Pričelek bo v sredo 22, t. m. 0 Kino in film. Eno najbolj uspešnih kulturnih pridobitev je brezdvoma kino. Dnevno ga obiskujejo milijoni in milijoni. Vsled njegove konkurence preživljajo največje oppre po Evropi in i Ameriki težko krizo. S strahom gledajo umetniki v svojo bodočnost, Tudi katoliški krogi v Franciji in Nemčiji in po drugih državah so se zaceli zadnje čase zanimati za to panogo kulturnega udejstvovanja. Primerno je, da se na današnjem sestanku, ki bo drevi ob 8 v Akademskem domu, Miklošičeva 5, tudi ml ozremo nn lo panogo prosvetnega udejstvovanja. Nekaj misli o tilmu bo povedal g. dr Rajko Ložar. g. Bogomil Hrovat bo odgovoril na vprašanje, kakšen naj bo kulturni film. O dosedanjem delovanju PZ v tem področju pa bo poročal g. Ivan Pivk. Na sestanek vljudno vabimo starešinstvo, duhovščino, zastopnike staršev in učiteljstvo. © Pogreba pok. Gvozdcna Pantcliča so se udeležili v nedeljo dne 1Q. t. m. poleg dostojanstvenikov, ki so bili objavljeni v včerajšnjem »Slovenskem listu« tudi pomočnik finančnega .direktorja g. Bajič, finančni nadsvetnik g. Susec poleg številnih drugih zastopnikov direkcije. © Seja občinske uprave. V četrtek dne 23. oktobra se vrši ob petih popoldne v univerzitetni zbornici seja ljubljanske občinske uprave Na dnevnem redu so prav važne točke. Tako prosi splošno limloželezniška družba za prevzem garancije za gradbeni kredit v znesku 15 m.ljonov za zgradbo proge St. Vid - Vič. Da je se bodo določili pogoji za 6% gradbeno posojilo splošne maloželezniške družbe morfm občim v znesku 16.240.600 Din. Mestna občin,i p'e vzame dalje garancijo v znesku 2 miljona Din za u.ez obrest.lo posojilo za postavitev zasilnih stanovanjskih hišic. Kgovsko bolniško in podporno društvopro« za garancijo stavbnega kredita v znesku 1.600.000 D za zgradbo sanatorlja. Občinski svet bodali« sklepal o nakupu sveta za zgraditevnovo plinarne, o zgraditvi nove šolske poliklinike in o zgraditvi nove šole za Bežigradom. «a nnevnem redu so še druge točke finančnega poročila in pa poročili gradbenega ln personalnopravnega odseka. Po javni seji ee vrši tajna seja št. 5, sla nabirali v nekem gozdu blizu Ljubljane gobe U amaterskega veselja, ki jia se je nad obema družinama maščevalo. Danes opoldne sta obe družini pripravili gobe za kosilo in jih zavžili. Že popoldne so se pojavili pri obeh družinah krči in vsi člani obeh družin so prijeli bruhati. S privat-uim vozom so bili vsi člani obeh družin prepeljani v bolnišnico, kjer jim je bila takoj uudena zdravniška pomoč. Upati je, da slučaj no bo zahteval smrtnih žrtev, čeprav je zastrupljenje prav težko. O Podružnica »Sadjarskemu in vrtnarskegu društva« v Ljubljani priredi predavanje o okra-sevanju grobov v sredo, 22. tm. ob 20 zaradi skiootičnih slik na univerzi v dvorani mineraloškega instituta, ld j r v pritličju na lovi strani. Predaval bo znani umkovnjak g. inž. Ciril Jeglič. Vstopnine ni iu dobrodošli so nam vsi interesenti, O Ruskim emigrantom. 26. t. m. ob 16 v ruski akademski menzi (Št. peterska vojaSnka) se bo vršil ustanovni občni zbor ruske kolonije na podlagi novih pravil, odobrenih od g. ministra notranjih zadev, Na občni zbor se vabijo vsi ruski emigranti obojega spola, ki so dovršili 21. leto in ki stanujejo v Ljubljani in okolici. Ker drugega občnega zbora ne bo, prosimo za čim večjo udeležbo. 0 Razpisana izdelava oblek za gasilce. Mestno načelstvo ljubljansko razpisuje dobavo zimskih oblek, oziroma uniform in suknjičev za poklicne gasilce. Pravilno ojiremljene ponudbe je vložiti do 25. I. m. v mes'nem gosjvodarskem uradu. soba žl. 12, kjer se dobe tudi vea potrebna pojasnila. © Zagonetna smrt in obdukciia. Včerai dopoldne je bila v mrtvašnici ljubljanske bolnišnice izvršena obdukcija v neki zagonetni zadevi. Služkinja Anica Kovač ie bila svoj čas v službi v Zagrebu pri nekem mesarju. Tam pa je vladala taka nesnaga in so posli dobivali tako pokvar'eno hrano, da je obolela in odšla domov. Morala pa je v bolnišnico, kier ie kmalu nato umrla. Pred smrtjo je še izjavila svojo domnevo, da se ie najbrže zastrupila s pokvarjenim mesom -Včeraj dopoldne se je na zah'ev'o državnega prp.vdništva vršila obdukcija. Prvotno so domnevali, da je biln Kovačeva zastrupljena s slabim mesom Obdukcija pa ni dognala n'Cesar in »o bili gotovi deli fioslani na bakteriološki zavod, naj ta dožene, za čim je Kovačeva prav za prav umrla. © Preiskava o morilcih v zagati. Vse dosedanje in navidezne sledi, ki naj bi vodile za morilci carinika Panteliča, 9<> se izkazale za neprave, kljub temu, da jih je jx)licija natančno preizkusila in proučila. Sedanji položaj te preiskave je prav tak, kakor je bil v petek zvečer, pol ure po umoru. Razen op;sa naj>adalcev nima policija pray ničesar v rokah, kar bi kazalo sled za njimi. Mo^-rilci so tako vešče in skrbno zabrisali vsako sled za sabo, da bo vsako nadalinje poizvedovanje skoro toliko, kolikor brezuspešno. Ljubljanska j>oli-cija bo morala pri tej zadevi сакаЧ le na gol slu-: čaj, ki naj bi la zagoneten zločin razjasnil. Vse dosedanje ogromno delo, trud in ipori policije, da bi prišli zločincem na sled, pa so bili brezuspešni. © Umrli v Ljubljani v času od 6. do 17. t. m.: Marija Grčar. zasebnica, 88 let, Vidovdanska c. 9; Lovro Pečenik, sodni oficijai v p., 73 let, Flori-janska ul. 27; Marija Gosti, hči primarija, 22 let, Poljanski nasip 22: Josip Selan, žel. nadspre.odnik v p., 84 let. Cerkvena 15; Marija Pavčič, bivša služkinia. 73 let, Sv. Petra c. 80; Marija Pok. žena gostilničarja, 72 let, Opekarska c. 20; Neža Stanko, žena tob. delavca, 56 let, Cernetova ulica; Ana Šavs, zascbnica, 81 kt, Cesta na Loko 20; Frančiška Novak, zasebnica, 56 let, Bežigrad 2; V bolnišnici so v istem času umrli: Miliutin Murnik, meslni revež, 28 let, Florijanska ul. 28; Josip Fe-renček, trg. f>otnik, 50 let, Moste; Slava Gernek, hči mlinarja, 4 mesece, Pšata 22; Milan Benko, sin delavca, 4 mesece. Dolnja vas; Ivan Fistrič, sin delavca, 3 mesece, Črnuče; Stanko Tršinar, sin služkinje, 3 mesece, Brina vas pri Mokronogu; Anton Satnod, žel nadsprevodnik v. p., 54 let, Zvonarska ul. 13; Ivan Kavčič, žel. skladiščnik, 48 let, Terneieva e. 49; Matija Skiber, jx>sestnik, 67 let. Komama vas; Ferdinand Učaksr, sin ple-taria, 5 mesecev, Depala vas; Marija Vidmar, žena delavca, 41 let. Jarše; Vinko Kristan, rudar, 30 let, Koseze; Ivan Gačnik, čevliar. 63 let, Rožna dolina 4; Alojzij Rot sin orpanista, 3 mesece. Št. Janž; Ivan šemerl. elektromonter, 20 let, Lesce; lanez Lo^ar, ix>sestnik, 38 let, Grahovo pri Cerknici: Edgar Salamon, sin poslovodje, 5 mesecev. Glinška ul. 7; Reza Dra'rar, mestna uboga, 80 let, Japljeva ul. 2. 0 Nesreča otroka. Oveletna Desanka. hči davčnega kontrolorja Ivaniča na Rimski cesti 3 se je v nedeljo popoldne igrala doma in ie pri tem padla na Ma. Poškodovala se 'e močno na glavi. Prepeljana ie bila v bolnišnico. © Našli eo se ključi, štirje majhni in trije večji ob potu na Golovcu. Dobe se v upravi našega lista. 0 Vsega priporočila vreden akademik bi si v težkem gmotnem položaju rad pomagal z instruk-ciiami iz realno-gimnaziiskih predmetov. Prijave se sprejemajo v uredništvu. Doba otrok se nazivlje naše stoletje. Negujte svoje otroke z najboljšim sredstvom te dobe, z lahkim milom za otroke Paracelsus. - To milo čuva in ščiti kožo in zdravje Vašega miljenčka. - Zahtevajte ga izrečno v lekarnah, drogerijah in parfumerijah! Borovnica V četrtek je v Deutsch Landsbergu v Avstriji umrl svoječasni orožniški stražmojster v Borovnici g. Kari Koppitz, ki je v Borovnici služil 6 let, od 1912 do 1918. Radi svoje korektnosti je bli še dokaj priljubljen, a še bolj pa njegova soproga radi svoje uslužne dobrosrčnosti. Po prevratu so je preselil v Avstrijo. Agrarna reforma. Pri izvajanju določb agrarne reforme so gruščaku v Bistri g. Galletu odvzeli odvišno zemljo, kar je je bilo več kot 75 ha, katera količina njemu prietoja. Prizadeti se je pritožil na ministrstvo z motivacijo, da rabi to zemljo za vzdrževanje svojega patronata nad vet faranii. med njimi tudi Borovnico. Toda ministrstvo je pritožbo odbilo. Sedaj bodo zemljo razdelili med poljedelce borovniške občine, ki se bavijo s poljedelstvom, a nimajo prav nič svoje zemlje in med liete, ki Imajo številu članov svoje družine sorazmerno premalo zemlje Maribor General 2. Stanisavljevič odhaja Maribor, 20, oktobra. 14. junija lanskega leta je prišel v Maribor in prevzel posle mariborskega mestnega poveljnika. Vojak po vsem svojem bistvu odlikujoč se po evropsko široki naobrazbi, ljubeznivosti ter strogi pravičnosti in odkritosti. Generalštabni general Živko Stanisavljevič, eden izmed najsposobnejših ter najodličnejših naših generalov, je na mah ter z vso žarkosljo svojega vojaško svetlega značaja in živahnega temperamenta vzljubil našo zemljo,, naš rod in naše ljudstvo. Vsi, ki so imeli čast, spoznati njegovo plemenito naluro, so mu to popolno vživetje v naše življenje vračali s hvalež- □ Prijatelji francoskega jezika in francoske kulture so se v nedeljo zvečer v lepem številu zbrali k predavanju prof. R. Warnierja iz Zagreba, ki se je vršilo v dvorani Prosvetne zveze na Aleksandrovi cesti 6. Uvodoma je odličnega predavatelja jiozdravil v imenu tukajšnjega francoskega krožka prof. F. Gasparin. Prof. VVarnier je nato v enournem izčrpno ter zanimivo podanem predavanju prikazal historijat in razvoj francosko kolonizacije, ki je danes po svojem obsegu na drugem mestu in ki je največjega gospodar- j skegii ter kulturnega pomena za kolonizirane po-| krajine (promet, šole, bolnišnice itd.). Lepe slike, I ki so ponazorjevale predavanje, pa so med drugim tudi kazale ostanke rimske kolonizacije v Alžir-ju, Tunisu in Maroku, kar priča o intenzivni kolo-nizatorni sil starih Rimljanov. Predavanju je pri-sostovalo zlasti veliko dijaštva in pa številno članstvo francoskega krožka, ki je zanimiva predava-teljevn izvajanja sprejelo s toplim aplavzom. □ Prodaja divjačine na mariborskem trgu. Na stojnici Slovenskega lovskega društva se je na sobotnem trgu prvikrat prodajala divjačina in sicer: zajci po 35 do 40. jerebice po 15, fazani po 35r žive karpe pa po 22 Din. □ Pri nedeljski tomboli narodnih železničarjev so poleg tistih, katerih imena je objavil že včerajšnji »Slovenski list«, še zadeli: upokojeni železničar Štefan Zobnik 1000 kg premoga; trgovski pomočnik Viktor Jamšek 50 kg moke, isto množino moke sta še dobila mesar Bartolomej Fi-dler in železni carjeva soproga Marija Kancerjeva. П Hvalevredna sprememba v našem obmejnem prometu. Doslej ni bil mogoč vstop ter izstop pri avstrijskih vlakih v Št. Ilju. Prebivalci iz šent-iljske okolice so morali do Maribora in potem z našimi vlaki nazaj v Št. llj. Seveda ni bila to baš prijetna stvar. Zato so se prizadeti prebivalci obrnili na pristojno mesto s prošnjo, da bi jim bil na šentiljski fiostaji omogočen vstop in izstop tudi pri avstrijskih vlakih. Končno sc je zadeva rešila v prid jirizadetemu obmejnemu prebivalstvu in sicer v tem smislu, da smejo odslej vstopati in izstopali potniki pri avstrijskih vlakih tudi na šentiljski postaji, vendar si morajo pri tu-kajfcnjum obmejnem komisarijatu oskrbeti tozadevno predhodno dovoljenje. □ lz gledališča. Drevi prva repriza pretresljive povojne drame angleškega pisatolja Manglia-ma »Sveti plamene. V četrtek pa se jKmovi klasična Shakespearjeva drama »Sen kresne noči t. Sodeluje ves ausambl, celotni orkester in zbor. □ Smrtna kosa. Umrla je hčerka medičarja in svečarja Berta Venko, Vojašniška ulica 3. Pogreb jutri ob 15 iz mestne mrtvašnice mi magda-lensko pokopališče. □ V Ljudski univezi predava v petek dno 24. I. m. prelat dr. K o v a č i č o svojih spominih na koroški plebiscit. □ Tudi četrtega imajo na varnem, namreč od znane vlomilske in tatinske družblce, o kateri smo že v petkovi številki poročali. Na podlagi tiralice, izdane po tukajšnji policiji, so v Celju aretirali 29 letnega .Franca R., brez stalnega bivališča in brez posla, ki je osumljen, da je sodeloval pri vlomih v Krčevini in sicer v stanovanje Vertniko-ve, nadalje pri krovnem mojstru Benku in pa v tukajšnjo Borzo dela. Aretiranec je bil že trikrat jiredkaznovan radi tatvine in sicer enkrat na tri leta zapora, drugikrat jw na dve leti ter je še-le pred nedavnim prišel iz prisilne delavnice. Prepeljali so ga v Maribor in so se zasliševanja nadaljevala v smeri napovedanih razkritij. □ Čudne zadovščine v ozadju. V Slovenski ulici pred mestno oskrbnišnico so našli včeraj ob dveh zjutraj delavko Ano K. v nezavesti na tleh. Stražniiiu je pripovedovala, da jo je neki A. F. v Slovenski ulici dejansko napadel ter ji prizadejal s pestjo tako močne udarce, da se ji je vlila kri iz ust in se jc zgrudila v nezavesti na tla. Prepeljali so jo na njen dom. A. F. pa bo imel še posla s policijo. Ana K. je izpovedala, da se z navedenim A. F. dobro poznata. □ Nezgode. 25 letna služkinja Ljudmila Zemljič je pred Betmivsko 43 padla s kolesa in si je pri padcu zlomila desno roko; razen tega je zadobila tudi j>oškodl>e na obrazu. — 28 letni no-sač Tomaž Vidovič pa je v hrib grede spodrsnil 1рг se zrušil pod težo bremena. Pri padcu si je zlomil desno nogo. Oba ponesrečenca so prepeljali v tukajšnjo splošno bolnišnico. □ Varnostna bilanra včerajšnjega dne: 17 prijav radi običajnih prestopkov ter eua aretacija. .Mihec je namreč velik ljubitelj ilahtne kapljice; natre.ikal ee go je do nespodobnosti, nato pa ro-tMintil in brundal da je šele v zatišju in območju Grafovih celic utihnil ter se pomiril. Le k celic ... П Ogenj Je nastal včeraj ob 2 popoldne v prostorih tvrdke »Arbelter« v Drnveki ulici. Iz nepojasnjenih vzrokov so ee vnele cunje in drugo nostjo ter spoštovanjem. Vsepovsod je bil: z iniciativo, nasvetom in rodoljubno gorečnostjo. In si je pridobil v vseh krogih tekom svojega šestnajst in pol mesečnega poveljnikovanja obče simpatije, ki so se odražale v veliki priljubljenosti in ugledu. Generalštabni general živko Stanisavljevič je po rodu iz Valjeva. Posvelivii se vojaški karijeri je dovršil najprej belgrajsko vojno akademijo, nato pa višjo vojno akademijo ter generalštabno šolo. Že kot mlad častnik se je odlikoval f» svoji absolutni zanesljivosti, vestnosti in bogatem talentu. Vse to in pa pristne vojaške vrline so ga usposobile za važne funkcije in uloge v vojski. Med svetovno vojno je bil načelnik brigadnega štaba v vrhovni komandi, pozneje pa načelnik štaba šumadijske divizije, ki je ob sodelovanju francoske divizije prebila solunsko fronto. Po f>revra-tu je postal načelnik štaba bosanske in vrbaske divizije ter pozneje zagrebške armijske oblasti, nakar je prišel za načelnika fioročevalnega oddelka v glavnem štabu v Belgradu. Nato je bil premeščen v Maribor. Z vso vnemo in živahnostjo se je lotil z njemu lastno temeljitostjo študija naših obmejnih razmer in postal vzoren pobudnik za mnoge hvalevredne narodnoobrambne in tudi siceršnje iniciative. Mariborčani ne bodo tega nikdar pozabili Vzporedno z vsem tem pa je šlo plodonosno delovanje generala Zivka Stanisavljeviča na torišču publicistike ter vspešnega in odličnega reševanja raznih strateških, taktičnih ter drugih vojaških problemov in nalog Mestni poveljnik general Živko Stanisavljevič odhaja te dni iz Maribora na novo službeno mesto vršilca dolžnosti poveljnika vardarske divi-zijske oblasti. V sredo zvečer mu priredijo častniki mariborske garnizije v veliki dvorani Narodnega doma prisrčen jx>slovilni večer, ki se ga bodo udeležili tudi številni prijatelji in znanci generala Živka Stanisavljeviča. Gospodu generalu želimo ob tej priliki na novem službenem mestu najlepših vspehov, napredovanja ter skorajšnjega zopetnega svidenja v Sloveniji. Zdravstvujte, gospod general! blago, vendar se je posrečilo gasilcem ogenj jxv gaeiti in preprečiti nevarnost- večjega požara. □ Likof na Pohorju so obhajali v nedeljo ob priliki dovršitvo surove šlavbe »Počitniškega doma« magistratnih uslužbencev. Ob tej jnriliki je pozdravil vse navzoče delavce iu goste predsednik zadruge nadsvetnik inž. Čeme, nakar je sledila lepa in j»risrčna domača svečano«* z godbo in petjem. □ Napad pri helem dnevu. V Voseku so neznanci napadli 18 letnega posestniškega sina Maksa Horvata ter mu s topim orodjem prizadejali težke poškodbe na glavi in |io čelom telesu tako. da so ga morali prepeljati v mariborsko bolnišnaoo. Horvatovo stanje je zelo resno. Za storilci poizvedujejo. □ Za mokro vreme samo KAR0-CEVLJE Maribor, Koroška 19. Mariborsko gledališče Torek, 21. oktobra ob 20: SVETI PLAMEN, ab A. Kupom. Sreoa, 22. oktobra. Zaprto. Četrtek, 23. oktobra ob 20: SEN KRESNE NOCI. Ab. C. Kuponi. Slovenjgradec Imenovanje ulic. Tudi pri nas se je vendar enkrat rešilo vprašanje ureditve uličnih imen. Pretekli petek se je vršila v obč. pisarni javna anketa, katero je sklical g. mestni župan in na kateri so bila predlagana imena, po katerih naj se ix«ameziie ulice imenujejo. K anketi so bili j»ovab-ljeni obč. možje, zastopniki vseh oblastev in uradov, društev in jjosamezni interesenti. G. župan dr. Al. Bratkovič je prosil, naj navzoči podajo svoje predloge. Na to predlaga, da naj bi se cesta, iti pelje skozi mesto, ne delila na tri, temveč samo na dva dela: od tovarne meril do mosta, kjer se odcepi ena cesta na Podgorje, na en del, in od tega mostu naprej proti postaji na drugi del, kar je bilo sprejelo. Na predlog g. Eiletca, pošt. upr., so imenuje prvi del vPrinca Andreja cestac. za kar bo treba dovoljenja kabinetne pisarne. Drugi del te ceste proti jxistaji se predlaga za »Celjsko cesto«. Od mostu pri Vovku do mostu na Stari trg >Trstenjakova cestae in od gostilne Ulbing proti Podgorju pa »Podgorška cestac. Ulica od pošte do osnovne šole »Ciril Metodova ulica« in od osnovne šole naprej do Schulerja pa >Cankarjeva ulica«. Cesta mimo Sokolskega doma do sejmišča »Sokol-ska ulica«, ulica mimo Eicholcerja do Gdntherja t Jurčičeva ulica«, ulica od Pototschnikove hiše do Gollovega >šteklnac »Slomškov trg«, ceeta od Schulerja do Cerkvene ulice »Prešernova ulica, od hiše mizarja Kralja mimo Šantina do Pototschnikove tovarne »Pohorska cesta«, pešpot med župno cerkvijo Ln cerkvijo sv. Duha mimo meščanske šole proti postaji do Sibilove hiše »Kolodvorska jx>t«. Cesta od župne cerkve mimo ubozne hiše in Gollovega »šteklna« proti Eicholcerju »Vrtna ulica«, dosedanja Cerkvena ulica s podaljškom proti železniškemu prelazu se pa imenuje »Meškova ulica«. Ulica od Gajška mimo žole do mostu pri sejmišču »Šolska ulica«, cesta od Tirška mimo bolnišnice do Pototschnikove tovarne »Gospiosvetska cesta«, pot od mostu pri Pototschnikovi tovarni za Mislinjo »Obrežna ulica« in pot od dr. Harpfove hiše čez polja do Gabronove vile »Gozdna pot«. S tem so dobile vse cesto in ulico svoj& ппсгш, kelcro ps še niso končnoveljavno določena, ampak samo predlagana, končnoveljavno besedo pri teh imenih bo imel še občinski zastop in kr. banska uprava, pri prvem slučaju pa, kakor že prej rečeno, še kabinetna pisarna. Dražba razslavljenega sadja se je vršila v torek ob pol 9 dojx)ldne. Razstavljeno sadje se je razdelilo na osern približno enakih delov, ter je bilo povprečno cenjeno na 165 kg. En kg sidja se je prodal za povprečno po 4.50 Din, dočim je neki Kujjec ponujal o Din za kg, ako bi se sadje prodalo pod roko ne pa na licitaciji. Nogo si je zlomil. V bolnišnici je bil sprejet Ivan Lazar, učitelj iz Ccrneč. ker je 13. t. m. okrog 9 zvečer z železniškega mostu 15 metrov globoko v strugo potoka Meže, ter si pri tem zlomil desno nogo v bedru, kjer ga je 14. t. m. proli jutru na bregu jiotoka našel progovui obhodnik, ki ga je s pomočjo desetarja Nadleva spravil z vozom na nje- !ovo stanovanje v Cernete. Poklicani zdravnik dr. oško Erat iz Dravograda je odredil prevoz v slo-venjgraško bolnišnico. Nov trotoar dela pred svojo gostilno tukajšnji gostilničar Ivan Debelak. Je še par trotoarjev, ki bi jih bilo dobro nadoine»titi z novimi in priklad-nejsimL manifestacija v Celju Praznik krščanske zadružne In prosvetne misli Celje, 20. oktobra. Včerajšnji dan ostane neizbrisno vklesan v zgodovino najmočnejše celjske zadruge, Ljudske posojilnice, ter celjske krščanske prosvetne organizacije Blagoslov palače Ljudske posojilnice, naj-monumentalnejše in estetski uajvzornejše stavbe mesta Celja, tvorbe slovenskega genija, ter obenem otvoritev nove veličastne gledališke dvorane v tej palači je bila mogočna m iskrena manifestacija zdravih slovenskih gospodarskih in kulturnih sil. Ze na predvečer v soboto 18. oktobra je bilo mogočnost slavija slutiti. Prvikrat je zažarel križ vrh palače v žareči luči obeh svetilk in reflektorjev. Več sto oseb broječa množica jc opazovala prizor. Na strehi palače je svirala fanfara celjske železničarske godbe, na balkonu II. nadstropja palače pa je pod vodstvom svojega jievovodje zapel moški zbor KPD v Celju dve pesmi. Niz svečanosti v nedeljo 19. oktobra jc pričel s škofovo sv. mašo, ki jo je ob 8 zjutraj v celjski opatijski cerkvi daroval sam vladika lavantinski msgr. dr. Andrej Karlin. Službi božji je prisostvovala ogromna množica ljudstva z vzorno zbranostjo. Na koru je prepeval slovenske pestni mešani zbor KPD, kar je bilo za Celje posebnost. Po sv. maši so množice zalile obširne prostore nove dvorane v palači. Kljub veliki obsežnosti dvorane je bila premajhna. Malo pred 9 je vstopil v dvorano, v katere pročelju je stal okrašen kip kralja Aleksandra, vladika lavantinski. Knezo-školu so sc najprej predstavili došli predstavniki. Bili so med drugimi navzoči celjski okrajni načelnik dr. Hubad, celjski mestni župan dr. Goričan, komandant mesta polkovnik Purič, komandant 39. pešpolka polkovnik Kostič. mestni podžupan dr. Ogrizek, celjski okoliški župan Mihelčič, državni tožilec dr. Rus, celjski opat Jurak, celjska duhovščina in zastopniki kapucinskega samostana ter misijonske hiše. glavni tajnik ljubljanske Prosvetne zveze Zor, naoelstveni ravnatelj Zadružne zveze v Ljubljani Gabrovšek, zastopnik generalnega ravnatelja Zadružne gos|x>darske banke dirigent Jeglič in drugi. Po medsebojnem pozdravu je vladika pristopil k zasilnemu oltarčku in pričel se je obred blagoslovitve. Mešani zbor KPD jc najprej odpel himno Kristusu Kralju, ki jo je skoniponiral skladatelj Mihelčič. Knezoškof je nato ob veliki asistenci duhovščine odpel blagosloviIne molitve, nato pa se v procesiji podal pred palačo, kjer je blagoslovil križ na pročelju stavbe. Dalje je šla procesija v poslovne prostore Liudske posojilnice in načel-stveno pisarno, odkoder se je vrnila zopet v dvorano. K zaključku blagoslovitvenega obreda je mešani zbor odpel himno »Povsod Loga«. Neposredno nato je sledil prosvetni tabor. Prvi jc govoril načelnik Ljudske posojilnice prof. Anton Cestnik, ki je naglašal, da Celjani, ki stojijo na stališču pozitivne krščanske vere, obhajajo dan veselja, ker se jim jc izpolnila dolgoletna želja, da dobijo katoliška kulturna društva svoj lastni dom. Naglasiti moramo takoj svoje prepričanje, da s tem, ker se držimo krščanskih načel v zasebnem in javnem življenju. najbolje služimo svojemu rodu in svoji domovini. Kajti veren narod je moralen narod, je zdrav in krepak narod. In dokler smo Slovenci verni, se nam ni bati pogina. Vera pa je podlaga tudi močni, srečni Jugoslaviji. Veren katoličan je vedno dober državljan, kajti sam Kristus mu naroča: -Dajte cesarju, kar ie cesarjevega... In apostol Pavel nas opominja: Bodite podložni oblasti! Zato se tudi ob tem slovesnem trenutku, ko smo blagoslovili svoj dom, spominjamo svoje ljube Jugoslavije, katere zvesti sinovi smo in hočemo ostati, da bi postala močna in slavna, spominjamo pa se tudi svojega viteškega vladarja Nj. V. kralja Aleksandra, ki mu kličemo: Bog ga naj živi! (Trenetično ploskanje.) Prosim Vas tudi dovoljenja, da smem v imenu vseh poslati sledečo brzojavko: Maršalat kraljevskega dvora, Belgrad: »Ob veliki udeležbi ljudstva blagoslavljamo danes v Celju nov zadružni in prosvetni dom. Misli nam uhajajo v našo prestolico Belgrad. Prosimo, da blagovoli Nj. V. kralj Aleksander sprejeti izraze naše najgloblje vdanosti in neomejne zvestobe z zagotovilom, da bomo v tem domu vedno delovali v blagor naše ljube domovine Jugoslavije in dobrobit prejasne kraljevske hiše.« Vsa dvorana je vstala in navdušeno vzklikala kralju in kraljevskemu domu, orkester pa je od-sviral državno himno. Končno se je gospod načelnik toplo zahvalil arhitektu g. Plečniku, g. inž. Suhadolcu, g. tehniku Zrimšku in stavbeniku Golograncu. Govor načelnika je ponovno prekinilo odobravanje, ki je ob koncu naraslo v orkan navdušenja. Nato je govoril ravnatelj g. Fr. Gabrovšek o predmetu: Zadružništvo temelj ljudskega blagostanja. Tehtne misli, ki jih je razvil v svojem govoru, so vredne, da jih (»natisnemo za širšo javnost ter bomo govor prinesli v eni prihodnjih številk. Tudi njegov govor je bil sprejet z velikim odobravanjem. Sledil je govor urednika Frana Terscglava. O. Tcrseglav jc govoril z njemu lastnim'temperamentom in samoprepričanjcin. Njegova izvajanja o smernicah prosvetnega dela so bila ponovno prekinjena s klici odobravanja in ploskanjem. Govor je prinesel včerajšnji »Slov. list« v ekscerptu. Z govorom g. Terscglava je bil prosvetni tabor okoli tri četrt na II zaključen. Kakor pri blagoslovitvi lako je bila tudi med prosvetnim tabbroni dvorana natlačeno polna. Taboru so prisostvovali tudi predstavniki. Ob II se je vršila glasbena matineja. Salonski orkester |)od vodstvom g Z. Lenardona je ob živahnem odobravanju odigral Rožančevo »Slavnostno koračnico«, intermezzo iz Parmove »Ksenije« in potpourri iz Smetanove »Prodane neveste-. Akustika dvorane je prišla tu do polnega izraza. Glas odmeva enakomerno po celi dvorani. Po nastopu salonskega orkestra sc jc dvignila železna zavesa gledališkega odra in izpod nje je za-valovila krasna plišasta oderska zavesa, tu je prosvetni tajnik g. Peršuh prečital došle pozdrave Pevske Tvfze v Ljubljani, Kmetske posojilnice v Konjicah. Zadružne gospodarske banke v Ljubljani in nadškofa dr. |e*liča. Brzojavka g. nadškofa je bila sprejeta z viharnim navdušenjem. Njegov pozdrav se glasi: »Čestitam, da Ljudska posojilnica dobro stoji, se mogočno razvija in si je mogla sezidati lepo palačo, namenjeno ne le za denarne zadeve, ampak tudi za prospeh krščanske kulture v Celju. Jeglič, nadškof.« Potem je dvorana |x>zdravila lepo skupino pevcev KPD v Celju. Pod temperamentnim vodstvom g. kaplana Zatošnika je zbor s presenetljivo dovršenostjo v intonaciji, dinamiki, izgovarjavi in interpretaciji odpel 6 pesmi. Z glasbeno matinejo je bil dopoldanski pro-gram končan. Kljub temu, da jc trajal cele tri ure brez znatnejšega odmora, mu je publika sledila z veliko pozornostjo in zadovoljstvom. Opoldne je bilo prirejeno kosilo za povabljence, med katerim je bilo izrečenih več uapitnic. Med drugimi je kot prvi nazdravil g. knezoškofu načelnik g. prof. Cestnik. G. knezoškof se je g. načelniku toplo zahvalil. Navdušeno je bila sprejeta beseda urednika g. Terseglava, ki je poudarjal zasluge slovenske katoliške duhovščine za kulturni jjrejiorod našega naroda. Popoldne okoli 3 so sc začele proti novi palači zgrinjati znova velike množice ljudstva, da prisostvuje otvoritve gledališkega odra in slavnostni predstavi. Pred predstavo bilo dobiti niti vstopnice za stojišče. Publika j napolnila dvorano iu balkon do zadnjega kotička. Prireditelji so imeli mnogo težav, ker niso mogli zadovoljiti z dežele došli h udeležencev, ki pa so bili na pravočasni nakup vstopnic ponovno |X)tom našega lista opozorjeni. Točno ob pol 14 je dospel v spremstvu svojega tajnika msgr. Unteka in načelnika prof. Cestnika tudi prevzvišeni vladika lavantinski. 1 red-sednik Gledališke družine KPD g. Marjan Maroit je nagovoril kuezoškofa iu publiko s prav lepimi besedami. Originalna beseda predsednika Gledališke družine je bila sprejeta z velikim navdušenjem. Po uvodnem godbencin komadu, ki ga je odigral salonski orkester, ki je sviral tudi med odmori, se je odgrnila zavesa in pred publiko je vstala prva scena novega odra, Borštnikova soba za Finžgarjevo »Našo kri«. Vso inscenacijo je za »Našo kri« mojstrski oskrbel gledališki slikar Va-clav Skružny ml. Posebno učinkovita je bila scena na vasi. i a kopica barv in plastike je ustvarila za Celje nekaj jjovsem novega. Ansaitibl Gledališke družine je |>od vodstvom upravnika in režiserja g. Ivo Peršuha nastopil slo-ro polnoštevilno, nastopilo je 45 oseb. Pokazal je ogromno dela in volje za resno stvarjan.e na odru. Publika je sprejela »Našo kri* z velikim navdušenjem. Upravnik g. Peršuh je dobil lavorov venec. Preroške besede (drama je bila že pred vojno izšla v tisku) v IV. dejanju, nanašajoče se na zedinjenje južnih Slovanov, so bile sprejete z aplavzom pri odprti sceni. Posebno dolgotrajno odoora-vanje je sledilo lil. dejanju, ki je bilo gotovo na višku. Sijajno se je obnesla čeprav še ne popolnoma dovršena oderska razsvetljava, ki je delo instalaterja ljubljanske opere g. Pohlina in celjske mestne elekirarne. Gospod Pohlin, ki je oderski Aioj-ster ljubljanske ojjere, je vodil med predstavo tudi vse tehnične posle na odru. Zvečer se je zbral ves ansambl v hotelu »Evropi« k animiranemu družinskemu večeru, na katerem sta govorila predsednik in upravnik Gleda- , liške družine. Tak je bil tedaj naš včerajšnji dan v Celju. Lep je bil in upanje budi, da bo nova dvorana ob božji pomoči postala najvažnejše celjsko kulturno torišče. Celje 0 Združeni celjski inoški zbori nastopijo prihodnjo nedeljo pri proslavi češkoslovaškega narodnega praznika: zato imajo skupni pevski vaji v sredo, dne 22. oktobra, in v petek, dne 24. oktobra, vsakikrat ob 8 v I. nadstropju Narodnega doma. Pridite vsi in točno! er Na splošno zahtevo ponovi Gledališka družina KPD v Celju Finžgarjev igrokaz sNa-ša krit v soboto, dne 25. t. m., ob 8 zvečer. Ponovitev prihodnjo nedeljo ni mogoča, ker sc vrši (к>poldne v Narodnem domu proslava češkoslovaškega osvobojenja. pri kateri sodeluje tudi Katol. prosvetno društvo. Vstopnice za soboto zvečer sc bodo dobile od jutri dalje v Slomškovi tiskovne zadrugi. Udeležencem u dežele iiriporoč-amo, da stopijo v stik z avtobusnimi podjetji in se pripeljejo z avtobusi, da jim ne bi bilo treba v Celja prenočiti. Na vsaK način naj |»a izvenceljski udeleženci kupijo vstopnice v predprodaji, ker nc moremo garantirati, du jih na večer predstave še dobijo. Kranj Pitstanj Povodnji. Ze dvakrat je tudi pri nas bila po-vodeni;. Bistrica je z vsemi dotoki v prvih popoldanskih urah prestopila strugo in poplavila vse, zlasti Lesično in Staritrg. Naj) ra vil a je precej škode, ker je odnašala 7. njiv še nespravljene poljske pridelke. Trgatev. S trgatvijo so že končali. Večinoma so zadovoljni s pridelkom; več so ga dobili ko lani, edino močen in hud ne bo tako kot lanski. Pa saj je |>rav. Bodo vsaj ljudje Ireznejši in pametnejši in fantom tudi ne bo dajal toliko korajže za pretepanje. A eno je, kar teži naše vinogradnike: Vina imajo dosti — a kam z njim. Doma ne smejo spiti vsega, kajti kje dobiti denar za davke in drugo. Prodati ga tudi ne more, ker ga nihče ne kupi. Kupujejo ga edino le domači gostilničarji, pa še ti bi ga radi dobili skoro napol zastonj. Olepševalno društvo. Mnogo društev že imamo pri nas, a enega še zelo pogrešamo. Olepševalnega«, da bi skrbelo malo za olepšanje uašega zgodovinsko znamenitega trga. Vodnjak sredi trga nikakor ni v okras trga. Občinska hiša s pranger-jem vred tudi leze. Najbolj pa bode v oči prostor pod cerkvenim zidom. Tujec, ki gre mimo. ne ve, ali je tam -»muzej za stare vence in ovenele rože-ali pa >javno smetišče«. Samo malo več dobre volje. Avtobus. Ravno zdaj je |>oteklo eno leto, odkar se je naš »Urwald« spojil s svetom. Zato je 1 »oskrbela celjska mestna občina. Avtobus, ki vozi iz Celja pod Pilštanjem v Podsredo. je res velika dobrota za naše kraje, samo malo predrag je. Ko bi se dali celjski mestni očetje malo zglihati — pa bi še več zaslužili. Društveno življenje. Kaj pa naši igralci? Ali nam čez zimo ne IhkIo preskrbeli nič razvedrila? HUoda bi bilo zakopati take igralske talente- Is občinske seje dne 17. oktobra 1930. Pretekli petek zvečer je bila redna seja občinskega odbora. Bila je prav zelo zanimiva in zabavna. Vendar pa je debata ostala na višini dostojnosti. Zadeva glede razširjenja in ureditve bano-vinske ceste med hišo g. Kumra in med »Delavskim domom« se je rešila tako, da bo v to svrho stavila banovina v svoj prihodnji prora8un znesek Din 106.500. — G Hlebš, trgovec in tržni nadzornik, je odstopil. Na njegovo mesto je bil soglasno izvoljen g. Fr. Berjak, ki bo izvrševal tržno nadzorstvo s pomočjo ekonoma. Ob priliki sestave banskega proračuna je »Jugočeška« obljubila plačati v fond za zidanje nove šole 100.000 Din. G. župan je predlagal, da se »Jugočeški« sedaj ta Iribut predpiše, kar se seveda sprejme. — Nekdanjo »kasarno« je spomladi izlicltiral g. Fr. Sire. Med kasarno in hišama g. Sirca in g. Gabrča pa so še majhen del zemlje, glede katerih še ni defi-nitivno določeno, ali naj bodo javni ali zasebni. G Sire jc prosil občino, da ona intervenira. Proti temu pa se je odlečno uprl dr. Beno Sabothy, češ, da je občina že dvakrat delala g.»Sircu v prilog, sedaj pa ne bo več posredovala v sporih, ki so čisto privatnega značaja in ki tangirajo samo oba soseda g. Sirca in g. Gabriča, drugega pa prav nobenega. G. prof. Watzl in g. R. Jeglič sta stavila skupen predlog, da občina ostane pri starem sklepu. Predlog ni bil sprejet. Pač pa je bil sprejet predlog dr. šemrova, oba prizadeta mejaša poklicati v teku 8 dni v obč. pisarno in naj se tu napravi na podlagi izjav uradni zapisnik. Istotako je bil sprejel predlog obč odbornika dr. Šilarja, naj občina ukrene takoj vse potrebno, da se svet pred -.kasarno« izbriše iz seznama javne imovine in vpiše med privatno imovino. To poglavje je v dvorani povzročilo precej glasno debato. Ugodilo so je prršnji g. Ivana Zabreta, da se mu odstopi nekaj obč. sveta na Jelenovem klancu, katerega bo on porabil za povečanje vrta, obenem pa bo razširil nevarni ovinek. I. Krelj prosi za nakup obč. svela, ki se nahaja sev. in juž. od pograde pristave g. Kumra ob Savi, katero je Krelj kupil. Na teh obeh delih obč sveta ie imel g. Kumer servi-lutno pravico vožnje. Krelju se odstopi in proda ves obč. svet sev. od pristave, južno od pristave pa le v širini 2 ni od sedanjega zidu po 5 Din za kvadr. meler in pod pogojeni, da Krelj odstopi od servitute na preostalem zemljišču in umakne vogal. — Ker v ljudski šoli ni telovadnice, morajo otroci osnovnih šol telovaditi v sokolnici. Zato bo občina plačevala' »Sokolu« 1000 Din mesečno za slrcške in odškodnino. Ta sklep velja za 3 mesece, pozneje se vstavi v proračun. Ugodi se prošnji g. Jožefe Lampret, da sme napraviti med hišo g. šu-mijeve in g. Belčeve provizbričen kiosk ali paviljon za določeno dobo let v svrho prodaje tobaka. Odobri se nastavitev nove. t. j. tretje pisarniške moči v občinski pisarni, in sicer v osebi g. Jela Mohorja z začetno mesečno plačo 1600 Din. Delo v obč. pisarni se je toliko povečalo, da dva uradnika ne moreta zmagovati — Avtobusnemu podjetniku Fr. Paaru se dovoli zaprošena nova koncesija za prevažanje potnikov. V domovinsko zvezo občine Kranj je bilo sprejetih več oseb. G. Fr. Gorjanc je zaprosil, da se mu dovoli otvoritev nove kavarne v holelu »Stara pošta« Občina otvoritvi ne ugovarja. — Kr. banska uprava je stavila občini lermin, da se imenuje ali uredi do 31. decembra t. 1. Ker pa je spričo tolike stavbne živahnosti in delavnosti v tako kratkem času nemogoče, je g. župan zaprosil bansko upravo, naj termin prolongira do 31. dec. 1931 in predlagal na seji, naj se izvoli poseben odsek za proučava-nje. Dr Sabolhy predlaga v ta odsek g. župana Pirca, g. Šavnika in g. Točka. — V odbor »Dijaške kuhinje« se na predlog prof. Watzla izvolijo sedanji odborniki g. Kumer, g. Peterlin in g. svetnik Gregorc. — Kot zadnja točka se je obravnavala zadeva tovarne »Vulkan«. Interes »Vulkana« je zastopal g. Sire. Docela nasprotno stališče pa je zavzel obč. odbornik g. dr. Beno Sabothy. Posredujoče stališče je zavzel g. dr. Šemrov. G. Sire je nato svoj predlog umaknil in se pridružil predlogu g. dr. Šemrova, ki ga je nato občinski svet tudi sprejel in ki se glasi: Mestna občina principijelno dovoljuje zamišljene iu projektirane naprave pri tovarni »Vulkan«, obenem pa naj strogo zaklavzulira svoje zahteve, ki naj se striktno formulirajo. Izvoli naj se odsek, ki bo proučil vse akte, ves po-j ložaj in v teku 8 dni na prihodnji plenarni seji, ki se bo vršila radi te zadeve prihodnji petek zvečer, poročal plenumu, ki naj odloči nadaljnje postopanje V ta odsek so bili izvoljeni gg. juristi dr. Šilar, dr. Sabothy in dr. šemrov, nadalje pa še I g. Fock in g. Peterlin. — Prihodnja seja obč. sveta j bo v petek. Važno sredstvo pri razširjanju izobrazbe ' so ljudske knjižnice. Praznota zeva pa najbolj i pri širokih delavskih masah. Krščansko-social-I nn miselnost je ustvarila v Kranju delavstvu j priporočljivo lej»o in udobno hišno ognjišče. Te dni pa se je otvorila v »Delavskem domu« j knjižnica, ki razpolaga s precejšnjim številom j novi h knjig poleg starejših. V novi moderno ■ urejeni knjižnici, ki je namenjena zaenkrat samo članom liišc »Delavski dom«, je zbrana vsakovrstna literatura, s katero razpolago danes knjižni trg in tiskovne založbe. Poslovne ure knjižnice so vsako nedeljo dopoldne od 11 do 12. Smoter knjižnice je pač na dlani ležeč in dovolj evidenten, dati namreč delavcu pravtako kot telesno oskrbo potrebno duševno hrano, v pouk, zabavo in razvedrilo. Pedngoško-didaktični vidik te nove institucije pa bodi vodilen motiv, ki ga je treba dosledno zasledovati. Berite! »Prosvetno društvo« v Kranju po-lagu ogromno važnost na dobro, moderno in zadostno opremljeno knjižnico. Za jesensko-zimski čas, ko je knjigo dobrodošla prijateljica, je društvo zavedajoč se velikega poudarka, ki leži -v bogatem zakladu knjižne izobrazbe, popolnoma preuredilo in izpoj»olnilo svojo knjižnico, ki posluje ob nedeljah po deseti maši. Pričakujemo, da bodo člani kot prijatelji društva :izkoniščali lepo priliko in posegli za užitkom, ki ga daje dobra knjiga. Avtobus Kranj—Ljubljana. Vsled velikih i poplav je moral veliki vSaurer« avtobus pre-kiinilii vožnjo, ker jc pretežek, ter bo na mesto tega zopet obratoval redno manjši avtobus, direktno samo iz Kranja v Ljubljano in sicer •dalno po sledečem voznem redu: odhod iz Kranja pred cerkvijo ob pol 9 zjutraj in 1.15 r>opoldnc. Odhod iz Ljubljane ob 12 ojx>ldne in pol 7 zvečer. Voanc cene ostanejo iste, samo dn sc ne IkhIo več izdajale nove blok karte. 0|»o-/arju sc |)ii kranjsko občinst\o, du na j sc poslužuje sumo tega direktnega voza iz Kranja v Ljubljano, drugače bi bilo primorano podjetje za stalno prekiniti to progo, katera se more vzdrževati samo, če občinstvo iz Kranju te avtobusne vožnje z obilnim obiskom podpira .in omogoči. Informacije sc dobe v pisarni podjetju na dvorišču hotela .Star« pošta«, tel. 70 Redne \ožnjc pričnejo \ četrtek ali pa v petek. Ptuj Dosedanji kaplan Jožef Rupar je prestav. Ijen iz Ptuja v Hoče. Za kaplana v Ptuju je nastavljen g. Ignacij Grobi j a r. Mesto vikarja v Ptuj u ostane nezasedeno. Pretekla nedelja ni mogla zunaj biti bolj pusta in dolgočasna. Zato so še žeparji preleni v svojem poklicu v takem ozračju, paragrafi se svetijo v neoskrunjenosti. Solne ves aan ni moglo pokukati, jesenski oblaki so ves dan stražili prav nizko nad mestom. Niti vetrovi niso godli, da bi bila otožnost pestrejša. Ali brez jesenske jx)ezije vendar nismo bili. Na vogalih so se ustavili koslanjarji, otroci pa pridno razumeli njih jjoldic. Kaj se boste Kranjci uapihavali s svojimi šiškami, a pri nas imamo pravi domači »maroni« v katerega rad ugrizne tudi ženski svet, kak gospod pa v žepu previdno stiska umazano-bel škrnicelj. Srečne lastnike vinogradov so izvabile gorice, da preračunajo in po-kusijo njih darove, brezdomci in preprosti pa so popoldne napolnili gledališče in mestoma s strahom in tihim obsojanjem spremljali predavanje o verskem preganjanju v Rusiji. Da je jesen iii mraz, je človek že dopoldne lahko opazil pri francoskem predavanju o Alžiru, kjer gostov ni bilo ravno natrpano; joj če bi ne bilo študentovske oaze! Ampak se motite, če mislite, da se ne bomo razgibali. Se prav kmalu se bomo! Saj vendar že listje rumeni. In da bi samo pri nas pozabili, da obstoji tudi ples, veselice...?! Dve nesreči — ena smrtna. — Tam pri Št. Vidu, v Lancovi vasi. Mladi Voglar Mirko, sin kočarice, se je obesi! na tovorni avto nekega mariborskega trgovca. Seveda ga trgovec ni opazil, ker se je otrok prislinil od zadaj. Kar na enkrat so mu odpovedale roke, in že je ležal na tleh. Mladi »plezalcc« se sedaj zdravi v bolnišnici, ker se je močno pretresel. Morebiti drugič ne bo šel več na led! — Težji in obenem smrtni pa je drugi slučaj. 60 let stari najemnik Jurgec Franc iz Pod-brežja je šel ix>sekat drevo in pripravit kuriva. Pa je eden od orjakov imel že premajhno stojnost in padel na starčka. Drevo ga je podrlo in mu s svojim pritiskom jirizadelo težke rane. V bolnišnici je nesrečnež j>o dveh dneh umrl. Da bi sedaj užival mir na rogozniškem pokopališču. Graditev nove hiše. Pri nas pravzaprav mnogo ne zidamo. Kakor da sjiimo spanje s starinami v našem muzeju. Zato smo ponosni na vsako spremembo v tem oziru, ki pokaže, da je še življenjo v nas. V ponedeljek bi se moralo pričeti z delom za hišo, ki jo bosta na Novi cesti jiostavila g. Nacko Potrč in sestra Marija. Do jeseni naj bi bila že pod streho, pravijo. Šoštanj Začetek gospodarskih tečajev v Slomškovem domu. Meseca novembra bo otvorila kmet-sko nadaljevalna šola svoj 3. in gospodinjska šola svoj 6. tečaj. Zanimanje za te kulturno važne ustanove je tako veliko, da se priglašajo učenci in učenke celo iz drugih far. Je to popolnoma razumljivo, če pomislimo na uspehe, ki sta jih ti iz-ubraževalni šoli dosegli s prejšnjimi tečaji. Krasni izdelki na zaključnih razslavah so pokazali, da se pri pouku ni gojila samo teorija, ampak se je tudi v praktičnem oziru veliko storilo. Iz teh razlogov lahko pričakujemo, da bosta tudi predstoječa tečaja dosegla uspehe, ki so v korist gojencem in gojenkani in pa v Čast in ponos vodstvu teh šol. Šahisti so otvorili svoj turnir. Pretekli teden so šoštanjski šahisti otvorili svoj turnir. Odigrane partije so končale večinoma z zmago favoritov. Nekatere igre so bile kombinacijsko zelo lepe in so nudile dobeV šah. — Prognoze so letos zelo nejasno in negotove, ker sodeluje na turnirju nekaj novih, močnih šahistov. Zdi se na, da se bodo tudi to pot prerili v ospredje lansKi zmagovalci. Sigurno bodo napeli vse sile, da bodo zasedli vsa boljša mesta na tabeli. Ker vlada za turnir v mestu veliko zanimanje, bomo o njegovem poteku od časa do časa poročali Osebna vest Na tukajšnjo meščansko šolo je nameščen g. Ivan Thenerschuh. Čajanka Rdečega križa. Krajevni odbor Rdečega križa bo priredil 8. novembra svojo drugo čajanko v prid revni šolski deci. Prireditev, ki se bo vršila pri pogrnjenih mizah, je združena z bogatim pevskim programom. Odbor je pridobil za to priliko bivšo članico zagrebške opere gospo Anko dr. Bodaličevo. Zapela bo več skladb modernih komponistov. Nastopili pa bodo tudi domači pevski zbori z revijo narodnih pesmi. — Pričakujemo, da si bo prebivalstvo pravilno tolmačilo pomen in namen prireditve, da jo bo poselilo v čim lepšem številu I Poroka. V četrtek 16. I. m. se je v ljubljanski frančiškanski cerkvi jioročil tukajšnji zdravnik gosp. dr. Stane Medic z gdč. Maro Zalarjevo iz Ribnice, čestitamo! Osebna vest. V Delnice je premeščena gdč. Darinka Brkovičeva, učiteljica na naši meščanski šoli. Murska Sobota Zidanje nove bolnišnice. O novi bolnišnici, ki je za vso Slovensko krajino neobhodno potrebna, smo že mnogo pisali. Kakor doznavanm, jo bodo v bližnji bodočnosti res začeli zidati. Te dni bo komisijonclni pregled stavbišča. Nova hiša. Ob Kolodvorski ulici bo te dni dogotovljena nova hi'ša g. trgovca Gašparja. V liiši sc otvori nova trgovina. Osebna vest. V Beltincih sc jc poročil g. šprager Ferdo, šol. upravitelj z go. Rozo Irgo-ličevo, učiteljico pri Sv. Miklavžu pri Ormožu. Obilo sreče! Zborovanje Agrarne zadruge. V nedeljo se vrši v Čreusovcik veliko zborovanje- Agrarne zadruge. Ta zadruga igra odločilno vlogo pri reševanju agrarnega vprašanja in je z odločnim nastopom mnogo interesentov rešila gospodarskega propadu. Odlikovana sestra. Srezki načelnik, g. Gašper Lipovšek, je izročil s. Adelburgi, prednici sester v tukajšnji bolnišnici, red Sv. Save V. razreda, s katerim je bila odlikovana za požrtvovalno delo med bolniki. S. p rod niča je dolgo vrsto let_stregla bolnikom z nalezljivimi boleznimi in sicer z občudovanja vredno požrtvovalnostjo. K odlikovanju ji iskreno čestitamo. Preska-Medvode Pokojni g. car. blagajnik Gvozden P a n t e • 1 i č je stanoval že par let v Vašah pri Preski v hiši mizarja g. Tomaža Hafnarja. S svojo gospo in s sinčkom Mirkom je živel v prav srečnem zakonu. Blaga družina je bila obče zaiaina po vsej naši župniji. Vsakdo je poznal ljubeznjivega, zgovornega gospoda. Ni je bilo društvene prireditve, še tako male, dn je ne bi obiskal g. Pantelič s soprogo in ljubkim sinčkom. Tudi naš razprodajalec nedeljskega »Slovenca« Joško toži, da je izgubil svojega rednega odjemalca. Vse nas je potrln bridka i/guba in sočuvstvujemo z nesrečno gospo. Jesenice Prihodnjo nedeljo, t. j. 20. t. m. ponovi diamski odsek Krekovega prosvetnega društva tako sijajno uspelo veseloigro :,Radikalno kuro< s petjem. Da si bo mogoče predstavo ogledati tudi okoličanom, bo pričetek iste popoldne ob pol 3. Novo mesto Grudbeno gibanje. Tukajšnji trgovec g. Josip Kobe, ki je prizidal k svoji hiši na Trgu kraljeviča Petra na vrtu nad Krko ličen prizidek z elegantno teraso, bo napravil na prednji strani hišo še lep trgovski lokal. — letotako bo tudi g. Murn v Kandiji v svoji stari hiši uredil trgovski lokal. Trbovlje Veliki avto podjetja Arzerišek radi temeljitih popra vili ne ibo v ozil štiri dni, ter ga bo nadomeščal mali. avtobus, kar naj vzame občinstvo nu ZJlUlljc. Za detektiv« sc je izdajal. Po Trbovljah se je večkrat klatil dobro oblečen možakar, domu k Hrastnika, ki sc je izdajal za detektivu dravske banovine, ter več ljudi zu razne svote opeharil. Da je imel še več uspeha, je ljudem ■aatvezil, vsem videzu i/boren.« Pripomnimo, da so vsi župijuni /. zvonom prav zadovoljni in veseli. Zato vsem cerkvenim pradstojništvom Zvonarno v št. Vidu toplo priporočamo. Kočevje Rakek Upravnik carine g. Zrpič Žarko je prestavljen iz Rakeka za upravnika v Split. Na svoje novo mesto odide 15. t. m. Prestavljen je iz Rakeka tudi carinik Borivoj Kuteršič v Belgrad. Prošnje ш podporo pri napravi modernih gnojišč so vložili iz naše občine samo trije prosilci. Banska uprava je vse tri prošnje ugodno rešila. Komisija, ki si bo ogledala prostore, kjer mislijo graditi ti trije prosilci gnojišče, bo prišla 29. t. m. V Planini, ki leži čisto ob italijanski ineji, se je osnoval odbor z g. županom Sicherlom na čelu, za postavitev droga z državno trobojnico na meji, kakor so to storili pred kratkim v Hotederšiei. Odbor upa,da bo mogel drog z zastavo postaviti že drugo leto. Prijavno pole za zgradarino se dobe v občinski pisarni. Čas za prijavo je do konca meseca ak-tobra. Blejska Dobrava Naša gorenjska vas ima sedaj že 78 hiš. Po zadnjem štetju je domačinov 498; med temi 230 moških, 268 žensk. Od teh je 7 žensk nepismenih in 2 moška. So I o obveznih otrok je 92; od teh obiskuje domačo šolo 71 otrok, na Jesenice pa zahaja 21 šolarjev. Domača šola je odrnstla potrebam, premajhna jo in samo euorazredna. Odločeno je. da se zidu nova, dvorazredna šola. Tovarna (Kranjska industrijska družba) je sicer darovala svet za šolo, a ni denarja, da bi se postavilo novo šolsko poslopje, ki je lako zelo potrebno. Stavbno gibanje je zelo živalmo. V zadnjem času je zrastlo sedem lepih, novih hiš, ki bodo v ponos iu kras Blejski Dobravi. Vse kaže, da bo, sčasoma zvezana vsa Blejska Dobrava z mestom Jesenice. Naša tovarna (»Kranjska industrijska diuž-bac) za elektrode in nnode je prestala krizo, odkar jo je kupil gesp. NVesten. Pod novim, spretnim vodstvom gosp. direktorja dr. Viktor Somogyi-Sudovec in gesp. inženjerja Ciril Rekar je. tovarna zopet pničela obratovali s polnim pogonom. Oba sta Jugoslovana in vsled svoje obzirnosti i« razsodnosti zelo priljubljena pri delavshu. Doslej je bilo vodstvo tovarne v rokah Nemcev in liali-janov. V zadnjem času je bilo na novo sprejetih v tovarno okrog 50 delavcev. Sedaj zida tovarna modem laboratorij, v kratkem pa namerava pri-zidđti še eno delavnico, kjer bo zaposlenih še kakih 100 delavcev več. Zaposleni so v tej tovarni predvsem domačini, a tudi mnogo iz Zasipa. Go-rij, Javorika, Žirovnice in Bohinja. Letoviščarji in izletniki — posebno dijaštvo — obiskuiejo in z zanimanjem pregledujejo to tovarno elektred in anod, ki je edina te vrste v Jugoslaviji in izvaža svoje izdelke v vse evropske države, kjer je takih tovarn prav malo. — Izletuiki in letoviščarji se pa neredko pritožujejo, da imamo slabe ceste okrog Blejsko Dobrave. Merodajni krogi, ki so odgovorni za popravo naših cest, bedo morali prej ali slej upoštevati in rešiti te pritožbe. Himen. V soboto zvečer, dne 18. t. m. sc je poročil v Kočevju g. Srečko Kajfež. Bilo srečno. Lovci pridno izrabljajo dneve, ko ni dežja. V nedeljo so že na vse zgodaj odhajali iz mesta. V eni gruči jih je bilo čez sedem, na drugi strani po dva, trije. Tudi vaški lovci ne zaostajajo. Marsikdo koraka že ob 7. domov z ustreljenimi zajci na hrbtu, pa se potem zopet vrača v drugo smer. Prav tako poči večkrat kak strel okoli rudnika na ; dnevnemu kopu, posebno ob sobotah in nedeljah, ko praznujejo rudarji Na žalost pa nc postanejo žrtev lovske strasti samo dolgouhi zajčki, nego. tudi vse mačke, ki se zanimajo v toliki meri za zajce, nego bolj za miške, ki delajo veliko škodo po njivah. Vsekakor bi bilo dobro, ko bi lovci to upoštevali. Popravek. Dne 4. t. m. jc ^Slovenec« poročal . da si jc neka mlada delavka iz Mlake, zaposlena v tekstilni tovarni v Kočevju,, hotela vzeti življenje, ker je kupila en par čevljev na tuje ime in da je zato izpila večjo množino jodove tinkture. K temu pripominjamo, da dekle .ni hotelo izvršiti samomora, pač pa si jc vse preveč vzela k srcu, ker jo je mati kregala. Ko je prišel zdravnik, ie le-ta ugotovil, da ima deklica hude srčne krče, ker bo-kha na srčni hibi. Zauživala pa je le zdravila. Št. Jernej na Dolenjskem Sprememba voznega reda. Avtobusno podjetje »Taprak je spremenilo vozili red v toliko, da odhaja avtobus od 15. t. m. iz Novega mesta ob pol sedmih zjutraj, iz St. Jerneja ob sedmih, in prihod v Brežice ob osmih. Tako inmmo boljšo zvezo z Ljubljano in z Zagrebom. Knjižnica Prosvetnega društva v Orehovici je odprta vsako nedeljo od 10—12. Za malenkostno odškodnino dobi vsak primerno čtivo. Knjige Kat. prosvetnega društva v št. Jerneju pa se izposou-jejo vsako nedeljo pred in po deseti maši. Vabljeni I Pričel sc je obrtno-nadaljevalni tečaj, ki bo trajal do meseca maja. S prihodnjim mesecem pa ee otvori trimesečni kmetijsko-nadalje.vaVni teča>:. »Slovenec«, dosedaj samo nedeljska izdaja, se prodaja v trafiki g. Roliha. Ker bo odslej mogoče dobili »Slovenca že po prvi sv. maši, bo gotovo vsakdo rad segel po njem, saj bo za 2 Din imel dovolj branja za ves dan. Sveti Miklavž ua Gorjancih nas vabi, da ga še enkrat obiščemo letošnje leto. Radi se bomo odzvali k njemu prihodnji četrtek 23. t. m. ob 9 bo sv. maša, ki se bo brala v zahvalo za prejele dobrote. Ker te po navadi na njegov god že preveč mrzlo in sneg, najbrž takrat ne bomo mogli romati gori, zato se mu bomo pa že sedaj priporočili, naj nas takrat primerno obdaruje. Kakor kaze, bo vreme ugodno in gotovo tudi udeležba ne bo pičla. Tudi lovci nameravajo ta dan poizkusiti svojo srečo in če bodo res kaj vlovili, bomo imeli pa za »priboljšek:. , , Novo trgovino z usnjem In čevlji je oapn v hiši g. Durjave g. Rus. Redkost za pozno jesen so vijolice, ki lepo tVelo in duhte na vrtu g. šol. upravitelja K Goloba. Podruiui cerkvi Matere božje v Šmarju je darovala pokojna Marija Sotlar vse svoje imetje Na dražbi je bila prodana hiša, njiva in vinograd za 13.200 Din. Ljutomer Voz za vozom, otovorjen s praznimi In polnimi Sodi, se pomika po ljutomerskih cestah iz Slamnja-ka, Cubra, Gresovraka... Ta teden se vrsi trgatev v ljutomerskih goricah. To je veselje. — z žalostjo obonem. V ua dopust, cele.družine so pri zidanicah, tujci iz Avstrije, ki imajo vinograde v ljutomerski okolici, prihajajo med nas Noči so oživele po vrhovih. Pa pravijo nekateri, da je bilo nekdaj ob trgatvi бе vse bolj veselo... . Blagoslovitev nove zastavo Marijine družbe izvrši prihodnjo nedeljo, dne 19. t- ni., g. kanonik Casl iz Maribora. Po sv. opravilu sestanek dekanijskih in sosednih Marijinih družb vMIoliskem domu. Popoldne po večernicah ponovi Prosvetno društvo igro -Zaklad«. Vabljeni. Vič Godbeni odsek Prosvetnega društva sporoiu, da sprejme v svoj odseg več mlajših fantov. Intere-sentje naj sc juvijo ob ponedeljkih, četrtkih in petkih od 8 do 10 zvečer v godbeni dvorani Društvenega doma. Reguliranje tržnih cen. Nujno bi bilo potrebno, da merodajni faktorji uvedejo tržni cenik, ki naj se prilagodi razmeram, ker so nekateri pridelki izredno dragi, ter cene presegajo v veliki večini ce-. ne, ki so.v veljavi na ljubljanskem trgu. Adaptacija trgovskega lokala. Posestnica in mesarica ga. Gutnikova preureja svoj lokal na Tržaški cesti. Ga. Gutnikova uživa sloves kot izredno reelna obrtnlca. S tem bode viška promenada pridobila nov lep lokal. Odstranite vodnjak. Na cesti na Brdo stoji sredi hodnika vodnjak, ki pa sedaj ni več potreben, ker jo na tej cesti že napeljana vodovodna cev. Prosimo lastnika g. Knezu, da čim prej ukrene vse potresno. Zidani most Podjetje »Slograd «iz Ljubljane, ki je prevzelo eksekueijska dela pri novem železniškem mostu, koplje materijal ua hribčku med Radečami in Zidanim mostom. Dobilo je že tudi več strojev. Materijal misli baje voziti z lastnim strojem. Sploh vsa priprava kaže, da bo šlo z delom hitro naprej, če bo le ugodno vreme. Letina je v splošnem zadovoljiva. Samo sadia pogrešamo. Le malokje so ga nekoliko shranili za zimo. Dočim pa na jabolčmk niti ne pomislimo. Tudi grozdja, ki je povečini od brajde, ni mnogo. Letos pač tie bomo prebili zime pri dobro zakurjeni peči in božji kapljici na mizi. Zadovoljiti se bomo morali samo s toplo pečjo; hvala Bogu, da vsaj to še imamo. Slovenska Bistrica Za novo osnovno šolo. Ker dosedanja stavba osnovne šole ne odgovarja pedagoškim, niti zdravstvenim predpisom, je krajevni šolski odbor že pred letom vposlal načrt za osnovno šolo ministrstvu v cdobrenje. Isto ga pa ni odobrilo, ker zahteva najmodernejšo šolo ler izdalo nalog, da se naj izdelajo novi načrti po zahtevah ministrova Ker pa ,ie vsled te"a povišan proračun za stavb), je izvolil krajevni šolski odbor tričlansko deputa-cijo, da izposluje od banske uprave, kakor tudi od države same znatno podporo, ki je sicer tudi predvidena v novem šolskem zakonu. V odboru so gg. Miloš Tajnik, Dol. upravitelj, dr. Bošljau Schau-bach, mestni župan in dr. Jagodic, okrožni zdravnik. Ljubljanico gledališče Drama. Začetek ob 20 zvečer. Torek, ,21. oktobra: Zaprto. Sreda, 22. oktobra: RAZBOJNIKI. Red C. Četrtek, 23. oktobra: PRAVLJICA 0 RAJSKI PTICI. Red B. Opera. Začetek ob 20 zvečer. Torek, 21. oktobra: HASANAGINICA. Red D. Sreda, 22. oktobra: Zaprto. Četrtek, 23, oktobra! VESELA VOJNA. Red E. li društvenega živtfenie Izredni občni zbor podružrice SPD r Črnomlju bo v nedeljo, dne 9. novembra t. I. ob 14 v Črnomlju pri Lackneriju: ob nesklepčnosti pol ure kasneje, z dnevnim sporedom: Odstop dosedanjega in volitev novega načelnika. Prosvetno drultvo Krakovo-Trnovo r Ljubljani sjjoroča, da je za drevi napovedani prosvetni večer radi tehničnih ovir odpovedan. — Odbor. Poizvedovanje Izgubljeno. Od Podboršta do Črnuč sc ie 17, l. in. iigubilu vozna plahta. Prosim na.ditelja, da jo izroči proti nagradi v gostilni Villan u» Črnučah. Vzorne knjige iz Naše domače nabožno slovstvo se je od nekdaj ponašalo z vzornimi, lepimi deli. Po vsebini skrbna in po obliki mikavna je bila slovenska nabožna knjiga vsekdar; zato ni prav nič čudnega, da se je tako razširila med našim ljudstvom ter mu postala zdrava in bogata duševna hrana. Med najboljšimi in najtoplejšega priporočila viednimi slovenskimi nabožnimi knjigami, ki imajo tnako vrednost za duhovščino kakor za vsakega drugega, po božjih resnicah hrepenečega človeka, so vsekdar knjige dr. Mihaela Opeke. Nepogrešljive so v knjižnici vsakega duhovnika, ki bo iz njih črpal dragoceno gradivo za svoje pridige, prav tako pa so potrebne vsakomur,, ki se hoče zamisliti v resnice, skrivnosti in lepote naše vere, pa tudi v težka vprašanja naše-ga vsakdanjega življenja. Pri tem je treba omeniti, da je napisal dr. Opeka svoje knjige s širokim obzorjem modernega človeka in v tako krasnem slovenskem jeziku, da predstavljajo v vsakem pogledu bisere našega nabožnega slovstva in v ničemer ne zaostajajo za podobnftni nemškimi knjigami. Nasprotno, odlikuje jih celb taka klena originalnost, da so baš radi nje še mnogo pomembnejše za nas nego tuje knjige. Opekova dela so: »Brez vere. — Devet govorov o neveri.« — »Za resnico. — Osemnajst obrambnih govorov.« — S tema dvema knjigama je podana apologija vere. »O dveh grehih. — Trinajst govorov za morale.« — »Začetek in konec. — Petnajst govorov o življenju naSega časa.« — »Velika skrivnost. — Sedemnajst govorov o zakonu.« — To so knjige, KTD Učbenik angl, jezika (Sestavil J. M. — V Ljubljani, 1930. Založila Jugoslovanska knjigarna.) Naposled smo Slovenci dobili svoj prvi učbenik angleškega jezika, ki odgovarja popolnoma našim poliebam in je z jezikovnega vidika skrbno, točno, za učenca angleškega jezika pa kar inoči prikladno, sijajno uporabno delo. Važnost znanja angleškega jezika postaja za ilas Slovence vsak dan večja. Ne le radi razširjenja našega kulturnega zanimanja za angleški svet, ampak tudi radi vedno večjega razmaha naše izvozne trgovine in vedno novih petreb naše uvozne trgovine nam je znanje angleškega jezika zmerom večje važnosti. Ne nazadnje pa izpolnjuje novi Učbenik angleškega jezika zelo občutno vrzel v organizaciji našega izseljevanja, ki -je šc vedno ponajveč usmerjeno v dežele, kjer je zna-nie angleškega jezika skoraj neobhodno potrebno. Z izidom tega učbenika je torej ustreženo v največji meri ne le tistim, ki sc zanimajo iz ambicije za angleški jezik in za angleško kulturo — ih že teh je precejšnje število med nami — marveč tudi prav nujnim praktičnim potrebam našega naroda v trgovskem in izseljeniškem oziru. Največje hvale vredno je dojstvo, da nam jc založnica dala s tem učbenikom ne le zelo potrebno, marveč tudi potrebam v polni meri in v vsakem pogledu docela odgovarjajočo knjigo, ki se more enako pohvaliti tako s strokovnega kakor Iudi s praktičnega stališča. Razdelitev snovi je sledeča: Glasoslov-j е (Splošno, Glasovi v zvezanem govoru, Pravopis, Ločila); Oblikoslovje (Člen, Samostalnik, Sklanjatev, Pridevnik, Zaimek, Števnik, Gla-:-gol, Pomožni glagoli, Pomanjkljivi glagoli, Obra-: zec angleške spregatve, Predlog, Prislov, Veznik, •Medmet).' Po tej slovniški snovi, ki je kar moči pregledno in nazorno obdelana — pri tem moramo omeniti praktično in točno transkripcijo izgovar-jave — in ki učenca seznanja nc le i. osnovnimi pojmi jezika, marveč ga opozarja tudi na vsako pri učenju jezika velevažno, dasi malenkostno podrobnost, vsebuje knjiga še posebno važno poglavje: Ameriška angleščina (Splošne pripombe, Razlike v izgovarjavi, Razlike v pravopisu, Ameriški besedni zaklad), ki bo najbolj dobrodošlo izseljencem v Ameriko, pa tudi vsakemu, kdor se z jjubeznijo zanima za ameriško slovstvo, ki je prepojeno z amerikanizmi. Skrbno in s popolno transkripcijo izgovarja-ve pod besedilom so sestavljene vaje, ki bodo VČencu angleškega jezika dragocen pripomoček do hitrega in točnega znanja, zlasti ker so opremljene s popolnim slovarčkom, ki obsega vse v vajah nahajajoče se angleške besede. Skratka, prejeli smo kn igo, ki smo nanjo že dolgo čakali in podjetni založnici, ki nam je darovala v vrsti jezikovnih učbenikov in slovarjev že mnogo potrebnih in dobrih sredstev za učenje tujih jezikov, moramo biti za to najnovejšo knjigo prav posebno hvaležni. ki obravnavajo najpotrebnejša vprašanja družbe. V lesni zvezi z gornjimi knjigami pa »o šc sledeče:, »O ljubezni." — Dvunast samaritanskih govoicv.« — »Kam greS? — Sedem govorov o božjih klicih.« — »Vstajenje duše___Petindvajset govorov za prerod,« Svoj poseben pomen pa imajo knjige: »Mesto na gori. — Štirinajst govorov o Cerkvi.« — »Zgodbe o človeku. — Dvajset govorov za smer živjjenja.« — »Žena s Solncem. — Štirinajst govorov o Mariji.* — »Božji dnevi. — Štirinajst govorov za življenje s Cerkvijo.« — »Večna knjiga. — Deset g^voirov o Sv, Pismu.« — »Memento homo. — Petnajst govorov o' molitvi, delu in misli na smrt.«--»Studenci žive vode. — Štiriindvajset govorov o sv. zakramentih.« — »Odrešenje. — Sedem govorov o Jezusovem trpljenju.« — »Jagnjc božje. — Dvajset govorov o daritvi sv. maše. Krona te dragocene zbirke pa je poslednja knjiga »Kralj vekov«. — Trinajst govorov o Bogu.« To je ogromno »radivo verske vsebine, ki bo v času katoliške akcije prišlo prav pridigarju, premišljevalcu in laiku, ki hoče svoje notranje življenje poglobiti. Pri tčj priliki naj omenimo iz založbe prodajalne KTD še nekaj knjig, ki so toplega priporočila vredne: A. Č a d e ž : Most v življenje. — J. Vole: Roka božja. — Dr. A h č i n : Skrivnosti Marijinega življenja. — 'Г e r a š : Za visokim ■ ciljem — in mnogo lepih molitvenikov. Dr. I. Dornik: Juta (Krslna predstava v mariborskem gledališču.) "Juta« je samo fragment; to smo že zadnjič zapisali. Dopolnjena, izklesana ter UTavnana bo predstavljala dramsko delo, odlikuj oče se po izredno posrečeno izbrani ler vešče obdelani historični motivnosti, pesniško epskem zaRiba pri glavi smrdi,< to ponavljamo še enkrat I Nedeljski šport Prazna so bila v nedeljo nogometna Igrišča v Ljubljani. Na programu so bile v Ljubljani drugorazredne, rezervne in pa ena sama prvenstvena lekma. Grafika — najmlajši prvorazredni klub, je pomeril svoje znanje a prvakom. Nastop Grafike je bil uspešen, kakor dosedaj še vse tekme. Rezultat 3:0, je zelo časten iu tudi zaslužen, Nasprolno je pa moštvo Ilirije zaigralo eno najslabših iger v sezoni. V drugem razredu je presenetil Korotan, z zasluženo zmago nad Slovanom. Korotan je dosedaj odigral še vse tekme z. uspehom, vendar najtežja naloga ga še čaka. v tekmi 7. Jadranom bomo presodili znanje mladega kluba. Bolj živahna je bila seveda v Mariboru »der-by«-tekma med Mariborom in Rapidom. Zmagal je zopet Maribor, ki je imel v vseh točkah boljše igralce. Rapid prihaja počasi v staro formo. Rezultat 4:1 je .mogoče malo previsoko izražen. V Mari-boru kakor tudi v Ljubljani so sodniki zadovoljili. " Vroče je bilo v tekmah za državno prvenstvo, kar ni čudno, -aj odločitve ni bilo treba čakali še nikoli do sedmega kola. Pa tudi to pot se ni odločilo, kdo bo odnesel zmago, |>ač j>a so štirje klubi, ki so dosedaj vodili z enakim številom točk, končno ločeni. Na vodstvu sta ostala BSK in Concordia, tnko da bo najbrže padla odločilev šele na zadnji tekmi. Malo več upanja na končno zmago ima sicer Concordia, ki bo vse igre ierala od sedaj na lastnem igrišču, kar jc gotovo velika prednost. Vodilna kluba sla zopet dosegla neodločene rezultate. Concordia jo igrala v Belgradu z Jugoslavijo 2:2. BSK i>a v Sarajevu s Slavijo 0:0, v tej tekmi je pa radi ne-srečnega slučaja zgubil dobrega igralca, ki si jo zlomil nogo. To je že drugi slučaj, da si ie igralec belgrajskih klubov zlomil nogo. Toliko poškodb kot letos, v tekmah za državno prvenstvo še ni bilo. V Osi joku je Hajduk po lepi igri zmagal z. 2:0. Vse tekme so vodili zadovoljivo domaui sodniki. Prihod treh katastrofo U 101 preživelih na letališč če v Crovdou. Strašno katastrofo zrakoplova U 101 preživeli: Disley. Cook in Savorv so se šele zdaj toliko pozdravili, da so mogli nastopiti i>otovanjo v domovino. Prepeljali so jih v letalu London, kjer so bili kljub svojim težkim poškodbam srečni, da so mogli zopet objeti svoje domače. Evropski Hollywood Prvi hrvatski zvočni film V Joinvillcu pri Parizu se nahaja studio filmske družbe Paramount, ki ga prav lahko imenujemo evropski Hollywood. V šestih mesecih svojega obstanka je izdelal že celo vrsto filmov in mirno se lahko ceni letno produkcijo na 90 večjih in okoli 50 manjših zvočnih filmov. TT zvočni filmi sc proizvajajo v 13 različnih jezikih, kar je res pravcati rekord. V podjetju je stalno zaposlenih 250 umetniških sil. Na čelu podjetja jc Robert Kane. Dosedanji zvočni filmi so bili izdelani v francoskem, nemškem, poljskem, švedskem, španskem, italijanskem, holandskem in v ruskem jeziku. Izgotavljajo pa se zvočni filmi v ma-djaTskem, češkem, hrvatskem, portugalskem in romunskem jeziku. Hrvatski zvočni film bo popoln zvočni film z najmanj šestimi dejanji. Kaj predstavlja tako ogromna produkcija z ozirom na denarne izdatke, si lahko mislimo, če pogledamo na ameriško filmsko industrijo, ki kot najmočnejša na svetu izdela na leto samo 60 do 70 zvočnih filmov. Pomi- sliti moramo, da jc produkcija zvočnih filmov zvezana s silno kompliciranimi tehničnimi tež-kočami, kar seveda šc bolj poveča izdatke. Robert Kane je izkušen filmski podjetnik. V začetku jc delal v Hollywcodu, nadaljeval jc v Ne\vyorku, odkoder je lani prišel v Pariš, do dna prepričan, da se bo njegovo podjetje v Evropi izplačalo Vzel je v zakup obe Gaumontovi filmski podjetji in angažiral umetnike in tehnike z vseh delov sveta. Pozneje sc jc podjetje združilo s Paramounlo-vim podjetjem. Joinville jc postal pravcat Babilon, kar sc namreč tiče jezikov. Tu so zastopniki vseh evropskih dežel, bodisi kot stalni nameščenci ali pa kot gostje ob priliki snemanja kakega filma. 2e trinajst evropskih držav ima svoje narodne zvočne filme, ki ro bili vsi izdelani v Joinvilleu. Načelo Fa;-amountovega filmskega podjetja je: Kvaliteta v kvantiteti; izdelati čim več in čim boljših lilmov. Zene kot rablji v sovjetski Rusiji Med rablji čeke v (kleši je tudi mnogo žensk, izmed katerih jih je precej, ki imajo komaj 16 let. Med temi bi omenili invem Olge Gorškove in Lidije Parohove. Opravljata prav isto delo kakor moški in dobivata za to delo ieto plačo. V opravičilo moškega stanu moramo navesti. da ženski rablji bolj mučijo svoje žrtve kakor pa moški. Posebno vlogo med ženskami, ki so prevzele službo rablja v čeki v Odesi, je igralo dekle. Vera Grebenjukov jk> imenu, ki so jo boljše vi ki imenovali Doro. Vera Grebenjrtova je bila stara komaj 20 let, velika, vitka, blondinka in pravilnih potez na obrazu. Bila je iz aristokratske rodbine in so ji domači preskrbeli odlično izobrazbo. Govorila je perfektno angleško in francosko. Kot hči polkovnika je imela dostop v boljše kroge, kljub temu pa si je izbrala poklic rablja in je v tem svojem poklicu pokazala toliko spretnosti iu nečloveške grozovitosti, da so se ji vsi čudili, še celo boljševiki. Osebe, ki so stale Grebenjukovi bližje, so povedale, da st je smrtno zaljubila v preiskovalnega sodnika čeke, Masalekega po imenu, in da jo je ta pregovoril, da se je posvetila temu strašnemu poklicu. Iz neumne ljubezni do tega moža je zatajila v svojem srcu ves človeški čut in hladnokrvno opravljala svoj strašni posel. Ko so starši zvedeli za ta korak svoje hčerke, so jo takoj spodili od doma, nakar se je preeelila k Moealskemu. Večino dneva in noči je prebila Vera v poslopju čeke, kjer je opravljala svoje delo. Pogosto pa jo Je bilo videti tudi na cestah, toda vedno le v družbi z .Mnsalskim. Zelo rada je nosila moške obleke. V svojem prostem času se je najraje mudila v nek J kavami. Oblačila se je ravno tako kakor Mosalski, po najnovejši modi in cela Odesa jo je kmalu poznala. Iz kavarne se je navadno podala zopet v Peko. O grozovito®) i (irebejijuikove pripovedujejo cele legende. Bil« je zver v človeški podobi in v največje zadoščenje ji je bilo, če jc mogla mučili svoje žrtve. Da si bolijo predstavimo sliko njenega dela, naj navedemo, da je v dveh mesecih in pol svoje strašno službe osebno ustrelila 700 oseb, z drugo besedo tretjino vseh ljudi, ki so rdh spravili na drugi svet cmtali rablji čeke. Ko чо boljševiki morali prepustiti Odeso De-nikimu, je ostala VeTa še vedno tam, prepričana, da »e ji radi tako ;slavuie< preteklosti ne more ničesar zgoditi. Toda dva dni nato so jo agonije Deni-kinove prntižpiijcmaže aretirali in jo močno zastraženo v zaprtem avtomobilu prepeljali na ]x>Iicijo. Ko je prebivalstvo Odeee zvedelo za njeno are ta- j ci(jo, se jc zbrala pred policijskim uradom velika množica ljudi, ki so zabtovnli, naj ee jim izroči 1 Vera Grebeaijukovn, da Jo bodo 1 rnčati. Nastopiti je moralo vojaštvo, M je rnzgnalo množico. Ker pa so se [»ogosto ponavljali poskusi od strani ]»rebi-valčtva, da bi to zver e ftiVo iztrgali policiji in jo potem linčali, eo jo prepeljati v neko jetnišnico, kjer so jo zaprli v celica Posrečilo pn se ji je, da je kmalu nato pobegnile iz ječe. 14 dni pozneje pa je btla ponovno aretirana in prepeljana т jetnišnico. Tudi to Dot ni ostal« doleo tam. Kmalu nato jo je vojaško sodišče obsodilo na smrt na ve-šalih. Svoje strašno življenje je končala na dvorišču jetnišnice. Toda še tedaj, ko se ji je približal trenutek smrti, ni pokazala nobenega strahu in je s smehom na obrazu stopila pod vešala... Trgovina brez osebja V Ameriki kajpada. Neka velika modna trgovina v Ne\vyorku je uvedla v svoje poslovanje racionalizacijo in poziva ženski svet v svoje prostore z^geslom: »Izbirajte in pomerite obleko sami.< Ko vstopi dama v trgovino, je nibče ne pričakuje, ker v trgovini sploh ni osebja. Obleke vise v dolgi dvorani in na vsaki obleki je napisana cena. Poleg te dvorane pa je prostor, ki je razdeljen v posamezne zaprte prostorčke z ogledali, kjer imajo dame priliko pomeriti obleko, ki so si jo izbrale. Če jim je všeč, zavijejo obleko v pripravljen zavitek in na blagajni plačajo račun. Kontrolo nad kupci vodi ena sama ženska, ki sedi na galeriji. Ako ta opazi, da ravnajo odjemalci preveč grdo /. blagom, pritisne na električni gumb in na zidu se pojavi napis, ki poziva odjemalca k redu. Obleko, ki pa odjemalki ni všeč, mora sama obesiti nazaj, kjer jo ie dobila. Za komodne ženske je seveda to jako neprijeten posel, toda zato je cena oblek v tej trgovini mnogo nižja, kakor pa v drugih. Najdražja obleka stane 10 dolarjev, toda tudi za en dolar se dobi precej dobra obleka. Amerika proti nebotičnikom Malo čudno zveni ta naslov, vendar odgovarja resnici. Kdor hodi v tem času splošne gospodarske krize po newyorških ulicah, bo opazil na mnogih lokalih in pisarnah zapisano, da sc odajo v najem. Posebno napredujejo v tem oziru nebotičniki, kjer je na ducate nadstropij popolnoma praznih. Trgovska zbornica se je pred kratkim na svoji konferenci bavila s to »krizo nebotičnikov«. Na tej konferenci je bilo dvoje deljenih mnenj. Manjšina, ki so jo predstavljali skoro sami arhitekti, je bila še za nadaljno graditev nebotičnikov in jc bila mnenja, da se le na ta način pokaže nadmoč Newyorka nad Chica-gom. Večina pa jc v zelo ostri obliki nastopila proti »kultu nebotičnikov«. V splošnem pa je ta konferenca izvenela v geslo, naj bo že vendar enkrat konec te reklame z nebotičniki. Nc gre več, da bi sc šc naprej gradile visoke stavbe do neba, ki nimajo prav nobene prednosti pred nizkimi. Naj se grade raje delavske kolonije, kajti razmere v starih delih Newyorka vpijejo v nebo. — Listi so zelo mnogo pisali o tem nenavadnem stališču trgovske zbornice. Neki večerni list piše: »Kaj pomagajo ogromne in visoke stavbe, če pa nihče noče v njih stanovati. «Nazaj k tlom» naj bo od sedaj naprej parola za graditelje.« V središču Newyorka se tudi čujejo govorice, da so se vodilni bankirji odločili, da ne bodo nikoli več stavili na razpolago svo- Kardinal Franc Ehrle, vatikanski knjižničar in arhivar, je obhaijal dni svoj 85. rojstni dan. čani tako postajo v višini 4300 metrov v pogorju Colorado. Italijani so leta 1806 zgradili slično postajo na Monte Rosa v višini 4565 metrov. Na Mont Blancu je v višini 4367 metrov tudi tak observatorij. Vse te postaje ! pa zaostajajo za novo postajo na Jungfrau, : to pa radi tega, ker so dostopne le izkušenim hribolazcem. Nova postaja na Juugfrau je spojena z dolino po žični železnici in omogoča, da se lahko 16 učenjakov naenkrat bavi z znanstvenim delom. Dva dni pred revolucijo v Braziliji. Parada brazilske konjenice na dan praznovanja neodvisnosti v Rio de Janeiro. Dva dni nato je pa izbruhnila revolucija in sedaj divjajo hudi boji skoro po vsej Brazijili. jega denarja za graditev nebotičnikov. Iz tega lahko sklepamo na vzroke, iz katerih je mnogo načrtov za graditev nebotičnikov splavalo po vodi. Tako so nameravali graditi 50 nadstropni nebotičnik, mesto katerega bodo sedaj v Bronxu zgradili 50.000 delavskih stanovanj. — Na ta način mislijo nekoliko omiliti Astronomska postaja v višini 3457 m Na .lungfrau so v višini 3457 metrov zgradili novo znanstveno postajo, ki je opremljena z vsemi modernimi pripravami 7.a astronomijo in fiziko. Stroški za graditev in nabavo vseh aparatov so znašali do sedaj 800 tisoč švicarskih frankov. To vsoto so zbrali s prostovoljnimi prispevki nekaterih bančnih zavodov in znanstvenih ustanov vsega sveta. Prvi prispevek je dal glavni ravnatelj žične železnice, ki vodi na Jungfrau. Mnogo zaslug pri gradnji te postaje si je pridobil profesor Alfred de Quervain, ki je tej ideji posvetil večino svojega življenja in vse svoje imetje. Pri tej priliki naj omenimo, da imajo Ameri- - ' * Pr»e voHtrc v Turčiji. V Turčiji so sc prvič vršile- volitve. Po .lUiuibuiskiii ulicah so se pomikali propagandni sprevodi obeh strank, ljudske stranke in novo ustanovljene liberalne stranke, in so z lepaki, zvočniki in javnimi nagovori pridobivali volivce. Lekarnar vvtogi zdravnika V Berlinu ee je pred kratkim pri nekem zdravniku zdravil neki pacijent. Zdravnik mu je napisal recept za zdravila in pacijent je Sel v lekarno, kjer pa ni dobil predpisanih zdravil, Lekarnar mu je dal neko drugo sredstvo, ki da je ravno tako dobro kakor ono, ki ga je predpisal zdravnik. Lo srečnemu slučaju se ima pacijent zahvaliti, da ni uporabljal onega zdravila. Po trditvi dotičnega zdravnika je bilo zdravilo za bolnika smrtno nevarno, v najboljšem slučaju pa bi za dolgo časa zavleklo ozdravljenje. Zdravnik in pacijent pa sta bila toliko človekoljubna, da nista proti lekarnarju vložila tožbe, ki bi slednjemu prinesla mnogo sitnosti. — Lekarnarji nc smejo zdraviti, tako je namreč odločilo višje berlinsko sodišče. V Berlinu se je pripetilo že več takih slučajev, da so lekarnarji posegli v zdravniški delokrog in vsiljevali svojim odjemalcem : zanesljiva« zdravila. Radio Programi Radio-LiubUana t Torek, 21. oktobra: 12.15 Plošče (dunajska in slovenska glasba). — 12.45 Dnevne vesti. — 13.00 Cae, plošče, borza. — 18.00 Radio orkester. Klavir in harmonij, Ha\vai-jazz. — 19.00 Prof. Fr. Pengov: Solnčna energija in nje vporaba. — 19.30 Dr. Ivan Gralenauer: Nemščina. — 20.00 2ena v svetovni literaturi, ga. Bartolova. — 20.30 Pester večer ra- • dio orkestra. Celo-solo. Trobenta-solo. Klavir in harmonij. Ha\vai-janzz. Saxofon-duet. Violina-solo. Flav-ta-solo. Sreda, 22. oktobra. Opoldanski spored odpade. 18.30 Plošče. 19.00 Dr. Nikolaj Preobražeo-sky: Ruščina. 19.30 Reymond: Kmetje, prof. Tine Debeljak. 20.00 Dr. M. Natlačen: O Carigradu. 20.30 Samospevi oper. baritonista g. Pavla Grbe. 21.00 Griegov večer, izvaja radio orkester. 22.00 Časovna napoved in poročila. Dragi programi i Sreda, 22. oktobra. Belgrad: 12.45 Narodne na kitaro, 17.30 Koncert radio kvarteta. 20.30 Večerni koncert radio kvarteta. 21.30 Koncert ge. Zlate Djundjenac, čl. beogr. opere. 22.15 Narodne na tamburico. — Bu-dapest: 12.05 Koncert, 17.30 Koncert. 19.15 Ogrski narodni napevi. 20.00 Lisztov večer: operni orkester; nato ciganska glasba. — Milan: 19.30 Lahka glasba, nato jazz orkester, 20.30 Prenos operete. — Praga: 19.20 Prenos opere iz nem. gledališča. — Langenberg: 20.00 Večerna (glasba, 20.50 Simfonični koncert. — Rim: 20.35 Simfonični in vokalni koncert. -— Berlin: 21.10 Koncert. — Katovice: 16.45 Plošče. 19.15 Glasba. 20.30 Koncert solistov. 21.35 Koncert. — Toulouse: 18.55 Popevke. 20.00 Simfonični koncert. 20.30 Operetna glasba. 21.00 Koncert. --- M. Ostrava: 12.30 Koncert orkestra. 19.00 Narodne pesmi. 19.15 Prenos iz Prage. — Leipzig: 16.30 Popoldanski koncert. 19.30 Pravljične pesmi. 21.10 Plesna glasba. Industrija hrastovih frizov v Sloveniji Mlada industrija hrastovih frizov v Sloveniji se v poslednjem času — ako izvzamemo letošnjo krizo — krepko razvija, V ostalem je produkcija 'rizov nekaj stalnega, kajti pri stavbah se v novejšem času rabi za pod skoro izključno le par-kete — predvsem hrastove. — Žal intenzivnost produkcije najbrž ne koristi dosti našemu produ-centu — v mislih imam seveda malega producenta — bodisi, da v fabrikaciji frizov nima iskušenj, bodisi, da ne zna napraviti sebi ugodnih trgovskih zaključkov. Slovenski hrast ima napram zelo cenjenemu slavonskemu hrastu to hibo, da nima tako fine strukture in da je nekaj težji, zato pa je mnogo trši in radi tega bolj trpe. en. Za purkete se da izvrstno vporabiti in se fubrikacija Irizov izplača ludi zato, ker pri nas nimamo tako lepo rašcenih in tako visokih hrastov, kakor v Slavoniji, kjer porabijo lepše blago za pariško in be.gijske deske. V Sloveniji izdelujemo hrastove frfze običajno v sledečih merah: dolžine od 20 do 95 cm in od 1 m naprej, širine od 44 do 13 cm in debeline največ 27 mm, ponekod tudi 25 mm. Te mere mora izkazati blago v suhem stan u, torej mora biti svež les rezan s predpisan mi nadmerarrti, v dolžini 2 cm, v širini 5 mm in v debelini 2 mm. — V poštev pa prihajajo pri nas le kratki frizi ker imamo premalo hrasta, ki bi kvalitativno odgovarjal pri dolžinah nad 1 m zahtevam kupca, radi česar se ti poslednji — tako zvani dolgi frizi — producirajo le v neznatnih količinah. Rezanje no angleške mere se pa pri nas ne izplača, ker kupujejo Angleži le prvovrstno slavonsko blago. Kvalitativno se cd Irizov precej zahteva (pri nas jih kvalificiramo skoraj samo po dunajskih borznih predpisih, v kolikor so predpisi lju-bljan-ske borze za blago in vrednote pomanjkljivi); imeti smejo le majhne, dobro zaraščene, ne izpadajoče grčice, tako zvane »Perlastchen«, ne smejo biti razpokani, ne sinejo imeti sredi ležanja (»Lager-flecke) itd. Izdelani morajo biti ost orobo, pravokotno očelieno. Delimo jih v prvo, drugo in tretjo vrsto. Dunajske borzne uzar.ee določa'o precej točno, kakšne zahteve smemo staviti na posamezno vrsto. Spričo točnih in strogih predpisov pa je naravnost čudovito, kako lahkomišljeno sklepa naš podeželski producent kupčije v hrastovih frizih, o čemer bi nam vedeli marsikaj povedati prav vsi eksporterji lega blaga. Ker sklepajo naši izvozniki s producenti kupčije večinoma le na podlagi od-nosno po uzancah inozemskih naročil, ki so vedno zelo precizua je primoran ludi s svoje strani zahtevati od producenta, da se teh določil čim bolj drži. Posledice so često tragične za producenta, a prav tako neprijetne za našega izvoznika, ki mora radi podobnih zadržkov ponavadi zaprositi za podaljšanje dobavnega roka. Najmanj, kar trgovec v tem slučaju zgubi, je zaupanje inozemskega kupca v njegovo točnost, kajti raznim opravičilom skoro nihče preko meje nc verjame. Tudi one tvrdke, ki kupujejo za svoje skladišče in ki največkrat prevzemajo izgotovljeno količino tale quale, niti zda-leka toliko ne proiitirajo, kot bi, če bi mogle prevzeti pri svojem producentu lepo zmanipulirano in sortirano blago, pri čemer bi si prihranite vse stroške dolgotrajnega prevzema, ki si jih sedaj tudi pri nakupu tale quale ne prihranijo, kajti blago je treba končno le prevzeti, če ne na licu mesta, pa na domačem skladišču ter sortirati; lepo sortirano in manipuliruno blago na licu mesta pa bi se lahko takoj odposlalo v inozemstvo z malci)k9stnjmi stroški. 1 oda ludi kmet od prevzema tale quale nima dosti haska ker sprejme slej ali prej vsako ceno. Morda zato, ker sam sebi ne zaupa in nima korajže zahtevati kvalitativnega in kvantitativnega prevzema, ali pa misli, da je bolj lokav od kupca. Kako derutne postanejo cene pri slabo pro-ducirancm in sortiranem blagu, priča sledeči resnični primer: Trgovec je kupil pri producentu nekje na Dolenjskem vagon hrastovih frizov ter se za kvaliteto pogodil na 70% prve vrste in 30% druge IZKAZ O STANIU NARODNE BANK*; z dne 15. oktobra 1930. (Vse v milj. Din; v oklepajih razlika v primeri z izkazom 8. oktobra.) — Aktiva: kov. podlaga 290.0 (— 28.0), tečajna razlika 915.2 (—98.3), posojila: menična 1.296.0, lom-bardna 244.8, skupaj 1.540.9 (+ 7.0); pasiva: bankovci v obtoku 5.511.2 (—140.3), drž. terjatve 68.4 (+11.2), obveznosti: žiro 797.9, razni računi 175.7, skupaj 973.0 (+10.3); ostale postavke pa so neiapremenjene. Padec dolarskih papirjev. Že smo imeli priliko napisati, da padec naših dolarskih papirjev ni bil osamljen, pač pa da so padli vsi papirji inozemskih držav na newyorški borzi. Ob tej priliki navajamo še iz »Frankfurter Zeitung« tele podatke 0 izpremembah v drž. kreditu na podlagi notacij newyorške borze. Z oziroro na donos na podlagi tečaja v Newyorku je bila 1. 1928 Jugoslavija na 19 mestu, torej na zadnjem, še za Bolgarijo, danes jc pa prišla na 16. mesto in je pustila zadaj Bolgarijo, Estonsko in Poljsko ter sc zelo približala Nemčiji ter Grčiji, za Italijo za ostaja le za eno točko. Italija je na 15. mestu. Pisec razprav navaja o tečajih evropskih posojil na newyorški borzi tele podatke: prva številka pomeni tečaj v začetku oktobra, druga pa 11. oktobra. Bolgari;* 80 —66. Finska 95—89, Poljska 84.50—73, Jugoslavija 95.50 — 86, Argentina 97.25-90, Brazilija 75.125—57, Peru 91—72.125, Urugvaj 93.75—86.25, Avstralija 84—80. Nove deln. družbe. V Odzacili so ,te osnovala d d AVeitzenlcld i drug, katere ustanovni obrni zbor' je 25. t. m. — Nadalje je odobreno osnovanj d d --Banka Morava« v Budjnnovcu. Glavnica znaša 1 milj. Din, razdeljenih v 1400 delnic po 1000 Din nom.; emis. tečaj 1010 Din. Rok zn vpis 20,—30. nov., ustanov, občni zbor 18. decembra t. 1 . Onozoritcv na dopolnilni artogeneki tečaj. Zavod PO Zbornice TOI ponovno opozarja, da se prične v četrtek ob i! Zjutraj, v livarni tehniške srednje šole v Ljubljani avtorski tečaj za dopolnitev že izvežbanih varil'- v. lecaj bode trajal . dni celodnevno. Predaval bo mžeujei-Tvorce za dušik v Rušah g. Ing. Leo Knez. Praktične va.,e pa bode vodil varilni mojster iste tvonuce ^ DjunikovK Prostih je samo malo število mest Kdor se še n prijavil, naj to stori nemudoma osebno pri zavodu PO Zbornice TOI n.ed uradnimi urami Lo. izjemoma se bodo sprejeli po razpolozljivo-st, prostora prijavljene! ob otvoritvi t« caja. Opoioritcv radi brezplačnih popra;" na avto-genekom tečaju. Zavod PO Zbornice TOI ponovno opozarja iutef-esente, ki ima,o kake komp c.rano pokvarjene avtomobilske alistn^delpaUkake druge predmete, da jih »prejema zavod brezplačno v popravilo, ki ie bode izvršilo v specminem, lečaju za dopolnitev žo izvežbanih varilcev l»d strokovnim vodstvom lnfenjerja in varilnega niojstra-sp£ ck,listu. Predmete je dostaviti naJkaeneje do četrtku '23. t. m. v livarno Tehniške srednje sole v Ljubljani. Izjemoma se bodo sprejeli taki predmeti samo še do soboto 25. t. m. vrste blaga, Določen je bil ludi dobavni rok, Ko je dobavni rok potekel, je vprašal trgovec producenta, če so Irizi pripravljeni za prevzem, toda izkazalo sc je, da jih še polovica ni pripravljenih. Bilo je treba čakali še poldrugi mesec. Ko je bilo končno vse pripravljeno, jc odposlal kupec svojega prevzemalca na lice mesta, da Irize prevzame. Rezultat prevzema, ki je bil popolnoma korekten, pa je bil, da se je moralo — po kulantnosti kupca, ki bi bil to blago lahko zavrnil — vse polno frizov, katere je producent smatral za prvovrstno, vreči med drugovrstno, iz druge vrste pa zopet velika množina v tretjo vrsto, kar se je — mimogrede povedano — prevzemalo na omenjeni podlagi 70% za prvo in 30% za drugo vrsto lc kot prešlevilno blago 20% ceneje kot zaključeno na gornji bazi. Pri točnem računskem nastavku se je izkazalo, da znaša realna cena na rečeni bazi za prevzete frize povprečno komaj nekaj čez 800 Din za kubični meterl Ko je bilo blago, ki se jc imelo odpremiti vezano z žico, naloženo, se je pa zopet izkazalo, da je vezava absolutno nezadostna in bi se vsi frizi, predno bi prišli na namembno postajo, raztresli. Za ponovno vezanje so nastali zopet stroški v višini ca. Din 1000. Drugi primer je čisto enost- ven: kupec je prevzel celo partijo po ceni 850 Din za kubični meter. Morda vsled razočaranj s prevzemi? Sicer je pa tudi verjetno — in to zelo, — da je imel tudi kupec prav. V obeh navedenih slučajih pa se ustvarja med producentom in kupcem-trgovcem napeta atmosfera nezaupanja in sumničenja. Tako mi l'e rekel neki sicer zelo korektni producent, da se z izdelovanjem frizov ne bo več bavil, ker s« mu odjeda s šikanami pri prevzemu ves njegov zaslužek. Delal bom raje navadne neobrobl ene diske, je dejal — tam sem siguren, da me nihče ne bo mogel ogoljufati. Neglede na to, da v sledn:o njegovo trditev niiti ne verjamem, pa je mož s temi svojimi besedami čisto naravnost priznal, da se na hrastove frize sploh nc spozna. V prvem zgorai omenjenem slučaju, ki ie boli konkreten, kupec od odbitkov, ki jih je povzročil producentu, ni imel abfolutno nobene koristi, ker ono blago, ki mu jc bilo prezentrano, nikakor ni mogel izvoziti. Da pa ie slrogost na mestu, bo vsakemu takoj jasno, ako povem, da je bil neki tvrdki vagon hrastovih frizov, ki jih :e prevzela pri producentu, nn katerega se je kolikor toliko že zanašala ter temu primerno prevzem ni bil dokaj strog, stavljen od prejemnika v Italiii na razpolago, ker je bilo vmes nekaj cerovih komadov! Cerov les je brezpogojno izključen. Mesto vzajemnega sodelovanja raste, kot rečeno med kupcem in produccntom čedalje "večje nezaupanje in morda v predpostavki, da so goljufani skušajo v poslednjem času nekateri producenti zavajati kupce v zmoto z nairaznovrstn«:šimi triki. Mislim vsled rečenpga, da je že skrajni čas, da se mnenju gotovih kregov. češ, da bi producent pri pravilni manipulaciji in kvalifikaciji hrastovih frizov utegnil začeli spoznavati realno vrednost svojega blaga, energično napravi konec. Tako mnenje je pogrešno za producenta, trgovca in za narodno premoženje. Bojazen, da bi utegnil potem producent z lahkoto prodajati svoje blago direktno v inozemstvo, ie smešna in so posamezni morebitni slučaji brezpomembni. Za trgovanje z inozemstvom je treba aparata, n->5 po:leželtki producent pa aiti, nc bo, niti ne more najemati dragega uradništva — da bi mu skoro celo leto poležavalo. V kolikor pa bo v danpm slučaju <-eno svojemu izboljšanemu blagu morebiti „dvignil — a tega prav gotovo niti ni treba — pa bo na drugi strani prihranil trgovcu nešteto sitnosti in zamudo časa, ki je, kot lo tako radi rečemo tudi zlato. V prihodnjem članku bom navedel nekaj pri-irerov težav,' s katerim se imajo boriti naši izvozniki hrastovih fnzov z želio, da se vsa n<*t>otrebna sumničenja med trgovcem in producenlom odpravijo, Br. Borza Dne 20 oktobra 1980. DENAR Danes javlja Curih nekoliko višje tečaje iu ravnotako so tudi pri nas tečaji bili danes čvr-stejši. Promet jo bil prav znaten, zlasti pa v de-vizi Newyork, katere je bilo zaključene nad dva milijona Din. Privatno blago je bilo zaključeno le v devizi Trst, dočim je vse ostnle izključene devize dala Narodna banka. Ljubljana. (V oklepajih zaključni tečaji.) Amsterdam 2270.50- 2270.50 (2273.50), Budimpešta 98fi.4(i-989.46 (987.96). Berlin 1342.25—1345.25 (1343.75), Bruselj 787.52 bi., Curih 1094.40— 1097.40 (1095.90), Dunaj 794.95-797.95 (796.45), London 274.02—274.82 (27442), Newyork 50.255-56.455 (56.855), Pariz 221.62 bi., Praga 167—167.80 (167.40), Trst 294.30—296.30 (295.30). Zagreb. Amsterdam 2270.29—2276.29, Berlin 1342.25-1845 25, Bruselj 787.52 bi., Budimpešta 980.46-989.46. Curih 1094.40—1097.40. Dunaj 794.95-798.95. London 274.02—274.82, Nevvork 56.255-56.456, Pariz 220.02—222.62. Praga 107— 167.80, Trst 294.57—296.57 — Skupni promet brez kompenzacij je znašal 14.4 milij. Din. Belgrad. Amsterdam 2270.50—2276.50, Berlin 1342.25—1845.25. Budimpešta 986.46—989.40, Curih 1094.40—1097.10. Dunaj 794.95—797.05, London 274 02—274.82, Newyork 56.255 —56.455, Pariz 220.62-222.62, Praga 167—167.80. Milan 294.20—296 20. Stockholm 15.1363—15.1763. Curih. Belgrad 9.12S0. Amsterdam 207.46. Atene 6,65. Berlin 122 75. Bruselj 71.85. Budimpešta 90.20, Bukarešt 3.0625. Carigrad 2.44. Dunaj 72.69. London 25.045, Madrid 51.75, Neuvork 515.35, Pariz 20.23, Praga 15.285, Sofija 3.73. Trst 26.9825. Varšava 57.70, Kopenhagen 137.80. Stock-hoLhi 138.35, Oslo 137,80, Helsingfors 12.975. VREDNOSTNI PAPIRH V zvezi s preokretom nn trgu dolarskih papirjev, ki so začeli ponovno se dvigati, so tudi pri nas tečaji državnih papirjev začeli naraščati in dosegli za vojno škodo n. pr. že prav znatno višino. Med bančnimi papirji so bili običajni zaključki v delnicah Poljobanke, Praštodione iu Zemaljskc banke po nelzprenienjenih tečajih. Industrijski papirji beležijo promet v Slaveksu. nadalje se jo učvrstila DubrovaČka. Prav znaten pa je bil promet v delnicah Trboveljske, ki se je ponovno učvrstila. Ljubljana. 8% Bler. pos. 92 bi., 7% Bler. pos. 84 hI., Coljska 160 den., Ljublj. kred. 122 d., Pništedionu 925 den., Kred. zavod 170—180, Vevče 124 den., Stavbua 40 den.. Sešir 105 den.. Ruše 280-300. Zagreb. Drž. pap.: 7% inv. pos. 88.25 bi., agrari 54 bi., vojna škoda ar. 434-435 (435), 12. 434 -435.50 (134), srečke Rdeč. križa 52 bi.. 8% Bierovo pos. 91— 92 (92). 7% Bler. pos. 82.50—83 (82.50. 83), 7% pos. Drž. hip. banke 82—82.25 (82, 84), pos. m. Zagreba 72 bi., tob. srečke 32 b., Najslavnejši luksuzni avtomobil sveta z novimi scnzacijonalnimi izpopolnitvami, Bkick 1931, je osemcilindrski avto! ^TRSTA ljudi, ki kupujejo Buicke in število prodanih Buickov postavljata ta auto izven konkurence med vozovi njegove cene. In res leto za letom proda Buick več ko dvakrat toliko kakor njegov najhujši konkurent. In povsod si najodličnejše osebnosti v kraju one, ki diktirajo „ton", izberejo rajši Buick kakor katerikoli drugi vozi In zdaj — po 27 letih vodstva — pride Buick na dan z najeen-zacijonalnejšim izmed vseh dosedanjih Buickov: z Buickom 8. Tri leta so ta novi Buick preizkušali na preizkuševalnem terenu General Motors in napravili iz njega ,,Der-nier eri" avtomobilske industrije. Njegov močni 8 cilindrski motor je zmožen vsega, kar sme zahtevati od stroja. S tem avtom je družba General Motors obenem uvedla dve pomembni novi izpopolnitvi: sinhro-nično gonilo in regulator za temperaturo olja, kar dela vožnjo rahlo in lahko ter varno na vseh vrstah ceet v vseh okolnostih. Morate ei ogledati ta voz, preizkusiti ga na vožnji. Domenite se še Pet važnih točk. 1. Osemcilindrski. zgoraj krmiljeni voz, ki so ga tri leta preizkuiali na preizkuievaliiču družbe General Motora. 2. Sinhronična transmisija. Tiha in rahla hitroatna prestava. 3. Regulator za temperaturo , , v. olja, ki uravnava toploto j danes Z nastm zastop-olju tako, da teče motor nikom. rahlo in gladko prav tako [ v vročini kakor v mrazu. I 4« Leto za letom proda Buick ' več ko dvakrat toliko voz kakor njegov najhujai konkurent. 5. 88% lastnikov Buickn kupijo spet Buick. kadar si ! zaželc novega voza. GENERAL MOTORS » s CONTINENTAL S. A 6% begi. obv. 73.50—74.50. Bančne delnice: Kavna gora 75 den.. Hrvatska 50 den., Katolička 30— 42, Poljo 56 - 50.50 (56), Kreditna 97—101. tJnion 191 — 193, Jugo 78-79, Lj. kred. 122 den., Medju-narodna 67 den., Narodna 8000 -8300, Obrtna 36 den., Praštediona 924-925 (924), Etno 135-145, Srbska 188-189, Zemaljska 130—132 (132). Industrijske delnice: Nar. šum. 25 den.. Guttmann 132 —150, Slaveks 56—58 (57), Slavonija 200 den., Našicc 1100 den., Danica 100—110, Pivara Sar. 185 den., D rn v a 205—230. Sečerana Osjek 295-305, i Nar. ml. 20 den., Osj. ljev. 190 den., Brod. vag. 80 j —87.50, Union 120—140, Vevče 124 den., Isis 43 —46, Ragusea 404—410 (400, 405), Oceania 200 <1., 1 Jadr. j)lov. 560 -010, Trboveljska 366—370 (363, j 365, 365.50, 366). Belgrad. inv. pos. 87.25—87.50 (35.000 i Din nom.), agrari 55 den., vojna škoda 144.25—447 I (2200 kom.), 12. 457.50—462.50 (5900 kom.), Tob. j srečke 25 den.. 7% Bler. pos. 87 (1000 dol.), 7% pos. Drž. lup. banke 83—83.25 (18.000 dol.). Dunaj. Podon.-savska-jadran. 88.22. Wiener i Baiikvercin -17.45, Creditaustalt 42.20, Escompte-ges. 158.50, Union 23.55, Aussiger Chemische 103, Ruše 34, Guttinann 10.50. Alpine 20.10, Trboveljska 45, Leykam 3.95, Rima Murtinv 72.25. Žitni trg Ljubljana. (Vso samo ponudbe, slov. post. dob. proinpt.) Pšenica 80/81 kg. 1%, 215—217.50, 79/80 kg, 2%, 205—207.50, 78/79 kg. 2%, 190— 192.50. rž 72 kg, 2%. 157.50-160, ječmen 69/70 kg pivov. 205.50-205, oz. 00/67 kg. 170—172.50. koruza baf. 162.50—165. okrogla za mletev 185 do 187.50, umetno suš. ml. v ozn. 150—152.50, nav. vozn. 155—157.50, času prim. suha 127.50—130, oves bar. 1110—192.50. moka Og vag. lil, 350—355. Budimpešta. Tendenca čvrsta, koruza slabša. Promet miren. Pšenica okt. 14.95—14.96. zaklj. 14.95—14.96, marec 16.02-16.08. zaklj. 16.02— 16.03, maj 18.81—16.82, zaklj. 16.31—10.32, rž okt. i 8.40. zaklj. 8.40—8.45, marec 9.35, zaklj. 9,35—9.37, I-koruza maj 12.22-12.32. zaklj. 12.28 -i2.20, tranzit maj 10.50—10.60, zaklj. 10.r>3—1<»59. Les Na ljubljanski borzi je bilo zaključeno: 3 vagone bukovih drv, 2 vagona ogliu in 1 vagon mešailib drv. Povpraševanje jo za smrekove deške, -1 ni. 12, 18, 24, 28. 33, 38, 48 mm, za buk. pragove 2.20, 2.60 m, Sir. 27, 28. 29 cm, dob. 16, 17, 18 cm, za bukove hlode 2.20—4.40, zn hrastove remeljne 50X50, 0.43, 80X80, za hrastove hlode 2.30. premer v sredi 19—31. cm, za 1 vag hrastovih plohov od 40 mm dalje, za- 300 m4 bukovih plohov od 50 mm naprej, 2—4 m od 20 cm naprej. 800 m" bukovih plohov nar. neobr. 30, 38. tiO. 70, 80, 100, 120. 160 mm sir. od 18. oz. 20/27 cm dalje, za bukove irize parj. 30, 35, 10, 45, 50, 55, U) cm, sir. 5, 6, 7, 8 cm dcb. 27 nun. Hmelj Savinjska dolina. Povpraševanje po štajerskem hmelju še vedno traja in sc plača že po 10 do 15 Din za kg Producenti iinnio v rokah lc še nekaj partij, skupno kakih 200 nisi. hmelja, katerega pa dobro držijo in zahtevajo višje cene. Inozemski trgovci počasi odhajajo. Vojvodina. Letošnja hmeljska sezona se )xj-časi bliža koncu. Prodano je tri četrtine prideika po ceni 5 do 10 Din za kg. Preostalo blago pa hmeljarji dobro držijo in zahtnvajo višje cene. ('eškoslo\aška. Zadnji čas je bila prodaja hmelja nekoliko živahnejša iu je v žateškem okraju že prodanih 60.000 uist. hmelja. Cene pa so ostale precej neizpremenjene ter se plača zn ža-teški hmelj 10 do 17 Din, zn uštetski 10 dn 15 Din in za dubski ter ostali češki hmelj 8 do 10 Din zn kilogram. Nemčija. V preteklem tednu je bila hmelj*kn kupčija jako živahna in so bih- prodane znatne množine letošnjega hmelja. Cene so bile sledeče: za haHerlauski hmelj H—27 Din. za \viirteinber-ški 23 do 26 Din, za gorski lo rio 18 Din in za ba-denski hmelj 14 m5 Л Din. Oglaal nad devet vrstto ee računajo više. Za odgovor tnamkol — Na vpraianja brea znamko na odgovarjamo. IB »ШТЈЕЗ Ћ Trgovski pomočnik mlad in vojaščine prost, želi mesta v trgovini z železnino, špecerijo ali za skladiščnika. Gre tudi na deželo. - Službo nastopi lahko takoj. Ponudbe na upravo pod št. 12.077. Strojni ključavničar vojaščine prost, dobro iz-vežban v vseh v to stroko spadajočih delih, vešč tudi strugarstva — i S če stalne službe, najraje v mestu ali v bližini. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 12.073. Pošten služabnik, Slovenec, priden, z dobrim spričevalom — želi stalno službo kjerkoli v zavodu, bodisi denarnem ali šolskem, po možnosti tudi pri kaki tvrdki. Razume voditi vsako večje gospodarstvo, ker je vešč v vseh kmetijskih panogah, je jako priporočljiv;, inteligenten in soliden. Nastop službe po dogovora in najraje kje v Sloveniji. Naslov pove uprava lista pod »Abstinent mirnega značaja« 11.435. tlužbodobe Kovaškega vajenca sprejmem pod ugodnimi pogoji, stanov, in hrana v hiši. M. Klun, Kočevje. Čevljarskega vajenca sprejmem takoj z vso oskrbo. A. Mulej, modna čevljarna, Jesenice 134. Šivilja sprejme dve učenki. Naslov v upravi »Slovcnca« pod št. 12.000. Poštena deklica ki zna nekoliko kuhati, šc išče k mali družini. Mesečna plača 400 Din. Nastop takoj. Ponudbe naj se pošljejo na: Zora Petrovič, Ruma, Aleksandrova 128. Korespondentinjo začetnico — perfektno v nemščini in stenografiji, se išče. Event. tudi starejšo moč za par ur dnevno. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 12.081. čevljarski pomočnik dobi takoj delo. Oskrba v hiši. Kot, Tržaška cesta, Stan in dom. Učenka pridna in poštena iz kmetske hiše, se sprejme v večji trgovini mešanega blaga na deželi. Josip Rudnimi, Krškavas-Breiice. Žagarja za vodno žago iščem. — Peklaj Marija. Podgrad 24, Dol pri Ljubljani. Hotelsko sobarico z dobrimi spričevali, veščo nemščine, sprejme hotel Štrukelj. Denar Družabnika sprejme večje, rentabilno industrijsko podjetje na bivš. Štajerskem v svrho povečanja obrata. Raz-ven mesečne plače ludi visok delež na dobičku. Potreben kapital 250.000 Din, ki se zemlieknjižno zavaruje. Ponudbe pod »Keramična industrija« št 12019 na upravo lista. Pletiljo izurjeno, posebno v pletenju nogavic, sprejmem takoj. Plača od komada, hrana in stanovanje na razpolago. — Istotam se sprejme pridna učenka. Dopisi n* podružn. »Slovenca« Celje pod »Izurjena pletilja«. Zaslužek Glavne in potujoče zastopnike iščemo za vse banovine in mesta za prodajo nekaterih dobroidočih predmetov. Plača in provizija zasigurana »Privre-da« Rige od Fere br. 14, Beograd. šoferska šola prva oblast, konc., Ca-mernik, Ljubljana. Dunajska c. 36 (Jugoauto). — Tel 2236. Pouk in praktične vožnie. I Okrasite sobe , z reliefnim vezenjem. Sami jih lahko izdelate, ker Vam nudim pouk brezplačno. Lindič, Ljubljana, Komenskcga 36. Stanovanja Isc SCO sc družabnih za večje dobro idoCe podjetje v Sloveniji v stavbni in železno konstrukcijski stroki ter vodovodni inštalaciji. - Prednost imajo gg. inženirji, kateri sc zanimajo za tako podjetje, ali pa dobro izurjeni delovodje v tej stroki. - Znesek kavcije po dogovoru. - Ponudbe naj vlagajo samo resno misleči ponudniki, kateri reflektirajo na trajno in pošteno eksistenco. Cenj. ponudbe na oglasni od-d»lek »Slov.«, podružnica Jesenice, pod: Družabnik. Čitajte in širite »Slovenca«! Stanovanje 5 sob in pritikline, sc odda v bližini Krekovega I trga. Naslov pri upravi »Slovenca« pod 11.917. Prazna soba lepa, solnčna, 1. nadstr., se odda. Plcteršnikova 24 (ogled od 2—3 pop.). Brezplačno sprejmem mirno, pošteno sostanovalko proti mali pomoči v gospodinjstvu. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 12.040. Kratek glasovir nov sc takoj proda tudi na obroke. Fotomeycr, Maribor, Gospodska 39. Klavirji! Zaloga in izposojevalnica prvovrstnih klavirjev. — Strokovnjaško popravilo in uglaševanjc. — Nizke cene, tudi na obroke. — Tovarna klavirjev WAR-B1NEK, Ljubljana, Gregorčičeva 5, Rimska 2. + Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijate- ljem in znancem tužno vest, da nas je po kratki, mukepolni bolezni dne 18. oktobra ob 12 opoldne za vedno zapustila naša nadvse ljubljena hčerka in sestra, gospodična ANICA KOVAČ trgovska pomočnica Pogreb se vrši 20. oktobra ob pol 5 popoldne iz splošne bolnišnice k Sv. Križu. — Maše zadušnice se bodo brale pri Sv. Duhu in v Dragi. Ljubljana-Sv. Duh pri Krškem, dne 19. oktobra 1930. ŽALUJOČI OSTALI. Sprejemamo sposobne ljudi za prodajo »Slovenca« v kolpor-taži po Ljubljani. Zaslužek zagotovljen. Oglasiti se v upravi »Slovenca«, Kopitarjeva 6, pri propagandnem oddelku v II. nadstropju Posestva Kupimo Hiša v Ljubljani, Stroj za mletev barv enodružinska ali parcela malo rabljen, sc kupi. — se kupi. — Pondubc na Istotam se prodajo dobro poštni predal 338. Prodam hišo ohranjeni mizarski stroji. Strojno mizarstvo Andrej Kregar, Št. Vid nad Ljub Vrednostne papirje radi druž razmer, obstoječo iz 5 sob, kuhinie in pritiklin. Cena 90.000 dinarjev. Nadaljnje infor- „ ........ macijc sc dobe pri last-1 ?refk.e- obIl«a<:4e. delnice niku Antonu Vrhovcc.1 hupu|c, «P«vn.itvo »Mcr- Dravlje št. 2, p. Ljublj. L'.ubl'*"?' ,štlc"b"r' _____!__- gova ulica 6/11, tel. 30-52. Enonadstropna hiša popolnoma nova, poleg icp vrt in velika njiva, tik glavne ceste, deset minut od postaje in cerkve, naprodaj. Cena Din Vsakovrstno zlata kannlF po naiviJiih cenah 55.000. Na,lov" pri upravi ™ К^ГГ lista pod št. 11.8%. letnega fantka odda za svojega. — Lep otrok, bele polti, dobro razvit in zdrav. Anton Čižič. Jamno, pošta Bed-nja, Hrvatsko, Le premislite! Za pijačo in nikotin gredo tisočakil - Z »Avina-lom«, ki stane 220 Din, in »Nikoprostom«, ki stane 76 Din, sc odvadite pijančevanja in kajenjal ,— Pohvalna priznanja -na razpolago. — Razpošilja Lindič, Ljubljana, Komep-skega 36. SLOVENCA » ■■ ..„„„шшчШНШПН I Prodamo Avto Essex 1 5 sedežna limuzina ugodno naprodaj. Auto-taksi Peter Šteblaj, Hotel Slon Kurivo drva, različni premog, vse i v suhem stanju, nabavite 1 po solidnih cenah pri tvrdki Anton Brccelj, Maribor, Koroška cesta 49. Čista domača svinjska mast kg 19.— Din dokler traja zaloga v delikatesni trgovini K. JARC, Dunajska 9 »Pri Turistu«. Prodamo! Eno kočijo. Coupec in lovski voz (Landager) v dobrem stanju. VpraSati pod Šifro »L. F. 64« na upravo »Slov.« Maribor. Puhasto perje kilogram po 38 Din rax-pošiljam po povzetju nal-mani 5 kg • Potem (isto belo gosie kg po 130 Din in čisti puh kg po 250 D. L Brozovič, Zagreb, llica 82. Kemič čistilnica perja. III.a za obijanje kratke za mizarje oblane za pode prodala po zelo nizki ceni »Iliri|a«, Dunajska c. 46. Telelon 28-20 io 25-95. Razno pohištvo vsled selitve naprodaj. -Moste, Zaloška cesta 65. Ford avto poltovorni, davka prost, pokrit, v jako dobrem stanju, deluje brezhibno, proda poceni Petrič, Dunajska c 31, Ljubljana. Pisalni stroj Continental, zelo dobro ohranjen, se poceni proda. Naslov v upravi pod št. 12.082. Prodam stroj za izdelovanje zidne in strešne opeke. Dela 800 do 1000 kom. na uro ter je v popolnoma dobrem stanju. Naslov v upravi pod št. 12.071. MED. UNIV. DR. BERNARD JIRKV zdravnik naznanja, da bo pričel svojo prakso izvrševati dne 2^. oktobra 1930 v Ljutomeru in bo tudi ordiniral za zobne bolezni. Pridobivajte novih naročnikovi Autotaksi M Novo mesto- Kandlia Telelon št. | y Nn) oot| poSteno Vas postreže z zimskimi oblačili J.Macek Ljubljana, Aleksandrova cesta 12 Dvokolesa motorji, šivalni stroji, otroški in j igračni vozički, pnevmatika, posamezni deli. Velikn izbira, najnižje cene. Prodaja na obroke. Ceniki franko. „T R I B U X A" F. B L., tovarna d v oko les in otroških vozičkov LJUBLJANA. Knrlovška cesta Štov. 4. II Radio Pozor! 5 ccvni radio, prvovrsten, s priklj. na omrežje in s zvočnikom, ugodno prodam. - Naslov v upravi pod št. 12.037. I! Obrt Slike za potne liste itd. najceneje v iotoatc-llolynski, Dunajska Ijcju cesta 6. Ovcsin Koruzo kupile nn lrrne|« D rt tvntk A. VOLK, LJUBLJANA Itnlieta res t a it Veletrcotin« « tilom Jnserati v-Slovencu- imajo največji uspeh■ PLETILJE (STRICKERINNEN) Zahvala. V naši težki bolesti zaradi izgube našega nadvse ljubljenega, nenadomestljivega soproga, očeta, brata, strica in svaka, gospoda TOMAŽA PUCONJA izrekamo tem potom vsem najprisrčnčjšo zahvalo. Posebno pa sc zahvaljujemo častiti duhovščini od Sv. Magdalene, kakor tudi cerkvenemu pevskemu zboru, pevskemu društvu »Zarja« za žalostinke, železničarski godbi »Drava« za žalne koračnice. Zahvaljujemo se tudi vsem društvom za prekrasne vencc, vsem darovalcem cvctja, kakor tudi vsem onim mnogoštevilnim, ki so sc udeležili pogreba. Bog plačaj! — Pobrcžjc pri Mariboru, 20. oktobra 1930. Žalujoči ostali. vešče v izdelovanju samo boljšega blaga iz mojega materijala iščem. — Samo prvovrstni izdelki na Flachmaschine« pridejo v poštev. Začetek izdelave v mesecu decembru. Ponudbe z vzorci prinesti dne 27. okt. v hotel Union, Ljubljana, od 9—12 in 14—16. SALDA-KONTE ŠTRACE - JOURNALE ŠOLSKE ZVEZKE - MAPE ODJEMALNE KNJIŽICE RISALNE BLOKE ITD. NODI PO IZREDNO UGODNIH CENAH KNJIGOVEZNICA JUGOSLOVANSKE TISKARNE ' PREJ K. T. D. v LJUBLJANI KOPITARJEVA ULICA 6 IL NADSTROPJE Ш* s^gi HS^SS *> fesi** oаУSmo J»JG ..os ea • SO e-ao -• * — p »v; asjrsRg 0 N . ± J« d ° , 12 ^opl du 1 1 g 13-5 чи N CO s .a i" d * 2 e JJ Q 1° -rf jj 1 3ud" B«/> s fiH;« I 16 Hans Dominik: Moč treh Roman iz leta 1950. Množica, ki je liki črn rob obkrožala Solentsko obalo in pečine, je pela sama od sebe staro pesem. No menej so za vso politično napetost, so priromale sem množice, da vidijo športno prireditev. Toda pogled na nepremagljivo angleško brodovje jc dal povod za la naravni izbruh patriotskega čustva. Spretno je znala vlada vpostevati to čuvstvovanje množice in st1 obenem prepričati o bojni pripravljenosti zračnega brodovja. Prepevhnju, mahanju z robci in klobuki ni bilo konca ne, kraja, dokler je bilo opaziti zadnje letalo. Potem ... je prav tako mahoma, kakor se ,je pojavilo, brodovje zopet izginilo. Od Yarmoutha do Atlantika, od Orkneyskih do Kanalskih otokov je stalo zopet nad obalo nalik sklenjenemu rovu sršenov. Pripravljeno, da napade in uniči s strupenim želont vsakega nasprotnika na vodi in v zraku. Del obale je pustila množica praznega. Tu so stale zračne jahte, v katerih so dospeli k prireditvi odlični člani prirediteljskih klubov. Tam, težka in široka jahta radže1 iz Hankure, bogata na okraskih in sveteča se liki zlalo. Nekoliko metrov oddaljeni čudoviti zrakoplovi Norfolkov, Sommersetov, Cecilov in mnogo drugih. Sredi vseh leh potegnjeni trup jahte iz aluminija. Pripadala je četrtemu lordu britske admiral itete, njegovemu gospodu lordu Horacu Mait-landu iz Maitland Castle. • indaki princ. Lord Horac Maitland je upravljal v svoji službi zračno bojno brodovje. Bil je član predsedstva >Im-perial Aero kluba in v veliki sprejemnici njegove jahte so se shajali vsi ti plemenitaši po rojstvu in denarni mogotci, katerih zrakoplovi so pokrivali polje. Jahtina »prejemnica je nudila po velikih zelon-skih zrcalih prost razgled na tri strani. Samo četrta stena je bila masivna. Dvoje ozkih duri je vodilo v zasebne in poslovne prostore zrakoplova. Na srednjem delu stene se je nahajala skupina palm in list-natic. Ogromna levja glava iz težkega brona je bila pritrjena v prsni višini na steni in metala curek sveže vode v školjko med palmami. Med njimi so bili razvrščeni stoli in mize. Tu je sedela gospodarica jahte lady Diana Maitland v krogu svojih obiskovalk. Gospodje so prišli brez izjeme vsi v klubski obleki, prav tako je imela tudi lady Diana športni jopič aerokluba na sebi. Vitka in šibka je izgledala njena mladostna postava v kratkem krilu in tesni jopi iz mornariško modrega platna. Z napeto pozornostjo so tudi gospe sledile dogodkom v zraku, s posebnim zanimanjem ladv Diana sama. Vedno znova je nastavljala daljnogled, da ji ne bi ušla nobena posameznost. Njene temne oči so žarele od razburjenja. Lahka rdečica je pokrivala njena lica. Vse je drgetalo v njej, kakor da bi se sama udeleževala tekem tam gori. Kdor jo je opazoval, je lahko ugotovil, da njena čud in narava nista angleški, da ве ni zanimala le kot žena zračnega ministra za te prireditve, ampak da se je močneje veselila teh razburljivih bojnih iger radi svoje drugačne narave, kakor gospe niene okolice, ki so pri svoji tezk i sngl esk i krvi tudi tu ohranile običajno hladnost. Zadnja letala angleške vojne sile so izginjala na obzorju. Vsi gostje so vedeli, da se imajo za pravkar gledano predstavo zahvaliti lordovim odredbam, in niso prikrivali svojega priznanja. : Sijajno,« je renčal Komodor Morison, škoda, da ni bilo Američanov tu. Premislili bi sc potem, da bi začeli z nami.c ^Američani ne bodo prišli, je pripomnil suho Mr. Pykett, avstralski kralj bombaževine. Stavimo, da pridejo?« mu je vpadel viscount Robarts v besedo. Grof William Robarts, ki ni nikdar izpustil priložnosti, da ne bi tvegal stave. > Jaz vendar mislim, da ne,, je menil mr. Pyketl. Grof je izvlekel uro. 5 Deset funtov na to. da bo prvo ameriško letalo v petih minutah tu.« Lord Horac Maitland je stal tik ob njem. Ostro začrtane poteze njegovega gladko obritega obraza so zadrgetale. Poznal je Ameriko in Američane. Danes je bil blizu štiridesetih. Že tri leta nosi lordski naslov in z njim zvezane dohodke. Toda lordski naslov je dobil nepričakovano radi cele vrste smrtnih slučajev. Prejšnjih deset let je živel kot priprost g. Clinton v Združenih državah. Nič kaj premožen. Primoran, da plava v toku življenja in se bori za obstanek. Takrat, pet let je zdaj od tega, je oženil Diano, ki je bila slavna pevka v chikaški glavni operi, živel z njo še dve leti v Državah, dokler mu ni pripadlo plemstvo. Prinesel je s seboj na položaj angleškega plemiča življenjsko izkušenost ameriškega trgovca. Ni čuda. da je kmalu igral vlogo tudi v političnem življenju in razmeroma mlad vršil službo admiralskega lorda. Za Jugoslovansko tiskamo v Liubljanl: Karel Cot. izdajatelj: Ivan Itako v ee. Urednik: Franc Rremiar.