Do Leto LX1II., št« 6$. V Ljubljani, četrtek 20. marca I930 Cena Din 1.— Izhaja vsak dan popo-ldne, izvzemši nedelje m praznike. — Inserati do 30 petit a Din 2.—, do 100 vrst Din 2.50, večji inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru. Inseratni davek posebej. »Slovenski Narod« velja letno v Jugoslaviji Din 144.—, za inozemstvo Din 330. — Rokopisi se ne vračajo. — Naše telefonske številke so: 3122, 3123. 3124, 3125 in 3126. PONOVNA INTERVENCIJA V SOFIJI Aretacije makedonstvujuščih — Posredovanje angleškega, francoskega, italijanskega in jugoslovenskega poslanika pri bolgarski vladi za onemogočenje rovarjenja bolgarskih komitov Beograd, 20. marca. M. Iz Sofije poročajo, da ves bolgarski tisk -zelo mnogo piše o aretacijah makedonstvujuščih. Bolgarski -listi trdijo, da je bilo aretiranih okoli 500 oseb. »Zarja« in »Dnevnik« naj energične je protestirata proti tem aretacijam. »Zarja« pravi, da predsednik Ljapčev s temi aretacijami priznava upravičenost vseh obtožb, ki so bile navedene v zadnjem času, zlasti, da se atentatorji nahajajo na bolgarskem ozemlju, »Dnevnik« pa piše, da so izvršene aretacije v veliki meri iznenadile makedonsrvujušče. Beograd. 20. marca. M. Listi poročajo iz Sofije, da je kralj Boris sprejel predsednika vlade Ljapčeva v avdijen-ci v zvezi s poslednjimi dogodki. London, 20. marca. AA. »Times« objavlja brzojavko svojega dopisnika v Sofiji, da je angleški poslanik v Sofiji Waterlo\v imel v torek -ponoven razgovor s predsednikom bolgarske vlade Ljapčevom o bolgarsko-jugoslo-venskih odnosa jih, o katerih je že govoril z zunanjim ministrom Burovom. Ljapčev je pojasnil Waterlowu ukrepe, ki jih je podvzela bolgarska vlada in dejal, da je njena želja, ustaviti delovanje makedonskih revolucionarjev. Ljapčev je zagotovil, da bo podvzel vse ukrepe za uvedbo normalnega stanja. Nadalje poroča list, da je po s etil italijanski poslanik Piacentini bolgarskega zunanjega ministra Burova in ■posredoval v enakem smislu kakor an- gleški poslanik. »Times« tudi javlja, da je pred tremi dnevi bolgarska vlada zaprla večje število Makedoncev, ki jih je smatrala za nevarne ter internirala daleč od jugoslovenske meje. Končno pravi dopisnik »Timesa«. da je jugo slovenska vlada poslala bolgarski vladi dolgo listo članov makedonskega komiteja, za katere zahteva, naj jih bolgarska vlada zapre. Ker podpirajo Jugoslavijo tudi velesile, je bolgarska vlada prišla v težek položaj in je radi tega zaprla večje število Makedoncev v trnovskem in caribrodskem okrožju. Pariz, 20. marca. »Temps« poroča o razgovoru angleškega poslanika v Sofiji Waterlo\va s predsednikom vlade Ljapčevom in pravi, da je osebe, osumljene udeležbe pri atentatih, policija zaprla in odvedla v notranjost Bolgarije. Pariz, 20. marca. AA. »Ouotidien« poroča iz Sofije, da so posetili bolgarskega zunanjega ministra Burova angleški poslanik Waterlo\v. jugosl o venski poslanik Nešić in francoski poslanik De Fain. Na sestanku, ki ga je ime! včeraj z Burovom, se je francoski poslanik De Fain interesiral za preiskavo o zadnjih atentatih ter o ukrepih, ki jih je bolgarska vlada podvzela. Nadalje poroča »Ouotidien«, da bo meseca aprila rekonstrukcija bolgarske vlade. Cankov s svojimi 30 poslanci je v opoziciji, dasi se službeno prišteva k pristašem Demokratičeskega zgovora. Predsednik vlade Ljapčev pa upa. da bo pridobil Cankova za vlado ter mu bo zato ponudil nekoliko ministrskih listnic. Sofija, 20. marca. AA. Italijanski poslanik Piacentini je obiskal bolgarskega zunanjega ministra Burova. List »Zname« piše, da je italijanski poslanik, dasi pozno, obisk vendarle izvršil kakor poslaniki ostalih velesil v Sofiji. Piacentini je obiskal tudi predsednika vlade Ljapčeva. Sofija, 20. marca. .Jugoslovenski poslanik Nešić je včeraj obiska! ministra zunanjih zadev Burova ter urgirat v imenu svoje vlade odgovor bolgarske vlade na demaršo, izročeno pretekli petek. Minister Burov .ie izjavil, da policijska preiskava še ni zaključena in da bo bolgarska vlada takoj, ko dospe policijsko poročilo, izročila odgovor. Praga, 20. marca. AA. »Cesko Slovo«, glasilo zunanjega ministra dr. Be-neša, prinaša članek izpod peresa g. Kopeckega, v katerem obsoja atentate makedonstvujuščih. Jasno je, pravi člankar. da so vsi atentati prišli iz Bolgarije in da je treba iskati edino v Bolgariji gnezdo atentatorjev. Članek naglasa hladnokrvnost jugoslovenske vlade, kar pomenja samo utrjenost jugoslovenske zunanje politike. Vladi v Sofiji je sedaj dana prilika, da pokaže svoje želje za konsolidacijo države. Balkan in Evropa pričakujeta to od bolgarske vlade. Italijansko mnenje o reški svobodni luki Kvarnerska svobodna cona se proglaša le do L 1931. — Pesimistični italijanski glasovi o pomenu reške svobodne Inke Stalin bo odstopil? Riga, 20. marca. V Moskvi se razširjajo vesti, da je bil sovjetski diktator Stalin prisiljen odstopiti. Njegov odstop so baje po-TzroPili mladi komunisti, ki so l>ili nezadovoljni s Stalinom, ker je ustavil njihovo protiversko propagando. Po drugih poročilih *n hladna poslopja v Moskvi in v Leningradu močno zastražena. Sedež sovjetske vlade je podoben vojnemu taborišču. Reka, 20. marca. Zaradi proglasitve reške svobodne cone se ie vršil včeraj v tukajšnjem gledaJšlču »Pernice« sestanek, na katerem je govoril reški poslanec v rimskem parlame&tu Baccich o pomenu kvarnerske svobodne cone. Med drugim je dejal, da je proglasitev svobodne cone samo začasna do 3L decembra 1931. Položaj, kakršen bo 31. decembra 1. 1931, bo igral veliko viogo o odločitvi, ali se podaljša obstoj reške svobodne cone. Novi režim ie smatrati kot poizkustno odredbo, ki se bo morda podaijšaJa, igpremeniila ali ukinila, če bi koristi zahtevale drugače. Svobodna cona se oprosča carinskih taks za vse blago, ki se uvaža, ostane pa v veljavi italijanska monopol Reka, 20. marca. Ob piHiki proglasitve svobodne reške cone sta podala svoje misij en je o novem režimu dva odliana fašista in sicer dosedanji direktor svobodnih reških skla-Journal de De-batsc objavlja sledečo vest: Minister zuna-nsjih zadev kraljevine Jugoslavije g. Marinković ki je nekoliko tednov bival na oddihu v Grisonskih planinah, je dospel v Ženevo, da pred sejo Društva narodov kot član sveta prouči razna vprašanja, ki bodo o njih razpravljali na prvi seoi sveta. Minister zunanjih zadev Marinković bo ostal v Ženevi do konca tedna. Lord BalSour umrl London, 20. marca. AA. Bivši konservativni nrfnfetnsfki predsednik lord Balf^ur je umrl v prisotnosti družinskih Man o v. Bolezen umrlega je trajala 18 dni. Pokojnik jje bil do zadnjega pri polni zavesti in je tekom svoje bolezni do zadnjih tre-.iutkili živo zasledoval politične dogodke. Lorda Balfourja bodo pokopali na njegovem posestvu v \Vhittingbamu na šk>*ekem. Pogreb bo v soboto. Maso zadušnico bodo brali v Tvestmiustrsk? opaJiji. Pri življenju sta sedaj le še dva bivša ministrska predsednika, Loyd George in Baldvdn. Pogreb Primo de Rivere Madrid, 20. marca. g. Včeraj se je vršil svečan pogreb generala Prime de Rivere. Ob tej priliki je prišlo do velikih manifestacij za kralja in za diktatorja. Starejši častnik je pozval množico, naj ohrani pred krsto pok. generala mir. Sluge Primo de Rivere so postavili krsto na lafeto. Pred ksto je bil oddelek kavalerijc, za njim je korakala pehota in civilna garda. Trakove krste so nisili Markinez Anido in višji generali. Za krsto je korakala kraljevska garda in člani vlade z generalom Beren-guerjem na čelu. Celokupna madridska po* sadka je tvorila špalir. Na mostu Toledu se je \ riila velika žalna parada. Množica je pri pogrebu pokazala, da je ohranila za pokojnega diktatorja velike simpatije. 100.000 frankov za „Veselo vdovo" Pariz, 20. marca. Civilni senat pariškega sodnega dvora je danes proglasil razsodbo v procesu, ki ga je naperil črnogorski princ Danilo proti filmski družbi Metro Goldwyn. Kako znano, je filmska družba izdala film »Vesela vdova«, v katerem se zasmehuje Črna gora in vloga kralja. Po daljši razpravi je bila filmska družba obsojena na plačilo sodnih stroškov in odškodnine v znesku 100.000 frankov. Pretep v sodni dvorani Rangoon. 20. marca. Tekom raprave proti "kalkutskemu županu Sengupti je prišlo pred sodiščem do krvavih spopad dv met policijo in demonstranti. Množica, ki je vedno bolj naraščala, je pričela vzklikati proti Angliji. Nastopila je policija, proti kateri so pričeli demonstranti streljati. Policija je odgovorila. Ranjenih je bilo 100 oseb, med temi 30 policistov. Tudi Nemci časte korupcijo Berlin, 30. marca- AA. Vrhovni tožilec pri vrhovnem sodišču v Leipzigu je dvignil tožbo proti nacionalističnemu ministru notranjih zadev v Thuringenu Friheju in županu Eisenachu, češ da sta denar, namenjen za policijo, uporabila v korist Hacken-kreuzlerjev. Na osnovi te tožbe je državni minister notranjih zadev Severimg ustavil nadaljno pošiljanje denarja thurioški viadL Pred odstopom avstrijske vlade? Ponoćna seja ministrskega sveta n strankami — Odločitev Dunaj, 20. marca. Glede na resnost položaja je bil sinoči sklican ministrski svet, ki je imel sejo do 1. zjutraj. V parlamentarnih krogih se smatra, da se je položaj zelo poostril. Stranke so glede spora o imenovanju direktorja zveznih železnic v oficijelnih in neoficijclnih pogajanjih zavzele svoje stališče. Seja krščansko-socijal-ne stranke je bila zelo burna ter je dovedla do tega. da se je imenovanje graškega podžupana dr. Straffele za direktorja zveznih železnic napravilo za prestižno vprašanje i rodila sporazuma med vladnimi mora pasti še danes stranke. Temu nasproti vstrajajo druge stranke večine na svojem stališču, tako da se mora računati z izbruhom težke krize. Ako bi demisijonirala celokupna vlada, bi tudi vprašanje posojila osta'.o dvomljivo. Po seji ministrskega sveta je zvezni kancler dr. Schober izjavil novinarjem, da se bo tekom današnjega dopoldneva našel izhod iz težkega položaja. Če ne bo prišlo do sporazuma, bodo krščanski socialci od poklicali svoje ministre, kar bi imelo za posledico demisijo celokupne vlade. Negotova usoda londonske konference Posredovanje za odstranitev francosko - italijanskega spora janska delegacija ne bo zapustila konference Itali- London, 20. marca. AA. Zastoj tia pomorski razoroži:vem konferenci traja dalje. Raxffovori med strokovnjaki delegacij se še nadaljujejo in je upati, da bedo razčistili marsikatero vprašanje. Danes sta kosila Macdonald in Stimson skupno. Temu sestam-ku pripisujejo neki krogi veliko važnost. MacdoTiald skuša z vsem«i sredstvi rešiti francosko-italiianski spor in čeprav ne bo velikega napredka v tem vprašanj-u pred prihodom trancoskega ministrskega predsednika, je pozval Mac don a Id strokovnjake, naj skrbno prouče tonažne številke v upanje, da se bo našla na vse zadnje vendarle kaka podlaga za kompromis. London, 20. marca. A A. Usoda pomorske razoTožitvenc konference ;e še vedno negotova. Na Italijo še vedoo pritiskajo, da se odpove pomorski pariteti s Fraaorjo. Vest, da bo i talijanska delegacija zapustila konferenco, se odločno zanika. Italija bo ostala na konferenci in odločno branila svoje pravo, ki ji je bito priznano od vvashingtonskc konference. Na drogi strani smatrajo, da je skoraj nemogoč sporaaum med štirimi državam« brez Italije. iMacdouaJd je izrecno izjavil, da bo ostala Anglija v franoosko-ita1 -jonskem siporu absolutno nevtralna. Istotako ra-nSkajo vest, da podpira vodja aaneriške delegacije Stimson francoske zahteve. Rim, 20. marca. AA. >Gioroale cfltaJfat javlja, da ie Tardiem odbil italijanski predlo«, da se vstavi nadaljno pomorsko oboroževanje do leta 1933 ter predlog, da bi znašalo razmerje vojnih ladij mod Francijo ra Italijo 9 proti 4. cJSepši xobje f?f SARGOV J 1 / KALO D 0 NT 400 ljudi zgorelo T°kijo, 20 .marca. V mestu Kirin v Mandžuriji se je pripetila strašna katastrofa. Med predstavo v tamošnjem največjem kinu je nastal požar. Od tisoč gledalcev se jih je rešilo samo 600 docim so vsi ostali našli grozno smrt v plamenih. Panika ie bila tako velika, da so se ljudje dobesedno zagvozdili pri izhodih, tako da ni bilo mogoče ne ven ne noter. Šest policistov, ki so skivali rešiti ponesrečence, je našlo smrt pod ruševinami, ker se je porušil strop in pokopal vse pod seboj. V plamenih jc našlo smrt največ žensk in otrok. Za francoske poplavljence Beograd, 20. marca. Da hi akcija za prireditev francoskega dne po vsej naši državi uspela čim boli veličastno, so bili sprejeti v pripravljalni odbor kot častni Člani predsednik vlade general /tivković. Patri i ar h Dimitrije in več članov vlade. V petek se bo v Beogradu vnMla seja vseh humanitarnih društev, na kateri se bodo določile podrobnosti za prireditev francoskega dne za zbiranie prispevkov za t>o-plavljence v južni Franciji. — Osrednja uprava UJU je danes nakazala Rdečemu križu 3000 Din za popravljence v Franciji. Obenem poziva ostale svoje organizacije, naj zbirajo prispevke v ta namen. Elektrifikacija Zagreba Zagreb. 20. marca. Danes ob 2. popoldne je bil izročen prometiu velik električni vod Zagreb-Karlovac. Zastopniki mestnega plinskega in elektičnega oddelka z mestnim načelnikom dr. Srkuljem ter direktorjem zagrebške centrale se bodo v družbi zastopnikov karlovške centrale odpeljali 2 avtomobilom v Karlovac, kjer jih bo sprejelo karlovško mestno zastopstvo. V prisotnosti predstavnikov Zagreba in Karlovca bo v hidroelektrični centrali na Ozlju prvič spuščen električni tok po novem vodu od Karlovca do Zagreba. Zvečer bo v »Gradskem podrumu« v Zagrebu slovesen banket. Katastrofalen obseg poplav v Franciji Pariš, 20. marca. Po uradnik pjdatkib je umrlo pri zadnji povodnji v južni Fran d ji 206 ofeeb. Porušenih je bilo 2693 po slopij. Poplavljenih je balo 143.000 hektar jev ozemlja. Reorganizacija borz dela Beograd, 20. marca. AA. Na predDos: središnjega odbora za posredovanje dela je minister za socijalno politiko in narodno zdravje g. Mate Drinković podpisal odlok, po katerem se mora sestava upravnega odbora in ravnateljstva javnih borz dela dovesti v sklad z zakonom o nazivu in upravi kraljevine. Namesto dosedanjih predstavnikov oblastnih samouprav določa po dva člana uprave in dva namestnika ban iz vrst trgovske, industrijske in obrtne zbornice. Namesto predsednika samouprav, okrožnih uradov, ki imajo komisarja, prideta v upravni odbor upravnik in šef računovodstva ter njuna namestnika. V ravnateljstvo se imenuje po 1 predstavnik delavske, trgovske, industrijske in obrtne zbornice. Ta odlok se mora izvršiti tekom 15. dni po sporočilu. Trockl obolel Dunaj, -0. marca. AA. >Neuc Freie Presse* poroča, da je rodbina Trockega obvestila prijatelje na Dunaju, da je Troc-ki težko bolan. Po tej vesti T ročki že dolgo časa boleha na pljučnem katarju. Zadnja 2 tedna je znatno oslabel. Ngegovi prijatelji se trudijo dobiti za njega dovoljenje za zdravljenje v Franciji ali Nemčiji. Blazna milijonarka Newyork, 20. marca AA. TukaišnM časopisi poročajo o žalostni usodri ge. Ide Fla-&ler, kj je vdova prvega industrijalca petroleja. Preganja jo fiksna ideja, da je popolnoma obubožala. Zaradi tega je zblaznela in so jo morali prepeljati v umobolnico. V resnici je ga. Ida Flagler podedovala po svojem soprogu 27 milijonov dolarjev. Sorzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA. Devize: Amsterdam 22.6S—22.14 (22.71), Berlin 13.495—13325 (13.51), Bruselj 7Č8P37. Budimpešta 9396. Curih 1094 4—1097A (1095 9), Dunaj 79631—799.21 (79731), London 274.96— 275.76 (37636), Newyork 5633. Pariz 220.54-22234 (22134). Praga 16739—168.19 (167.79). Trst 296.44-097.44 (396.44). INOZEMSKE BORZE. Curih: Beograd a1275, Pariz 20.21'2.\ London 25.12G25, Newyork 516.725. Bivadj 72.03, Milan 27-05, Madrid 64.7o. B-rlin 123.26, Dunaj 72.80, Sofija 3.745, Pra^t, 13.31. Varšava 57.90, Budimpešta 90.30, Bukarešta &0Z. Dr. Matko Laginja I V torek ponoči ie umri v Zagrebu bivS hnrmteki ban dr. Matko Laginja. Dr. Matko Lagfoja je bil rojen 10. avgusta 1852 v Klani prt Kasfevti v Istri kot sin kmetsikih staršev. Cnmnazs&o je absoiviral na Reki. Po ganmazijskfli študijah se je vpisal na pravno fakulteto zagrebškega vseučilišča. Piravo je študiral tiudtf na vse-iratiščiu v Gradcu. Ko ie položil doktora*. Je odšel v Trst, k$er ie specialno študiral trgovsko pravo. Nekaj časa Je služboval pri mestnem pog-lavarstvu v Zagrebu, po-*e»n pa pri mestnem po-sđ a varstvu v Kast-v«. Kmalu se je nastanil v Piđju, kjer ie otvoril odvetimško pisarno. T« je ostal do konca leta 1915., nakar se ie preselil v Za$?reK Za časa svojega odvetništva v Pulju se Je pokojni najplodnejc irdejstvoval na soci-ateem in gospod a rsfkem polju v prid hrvatskemu seljaštvu v Istri. Bil je doliga leta prignani voditelj istrskih seljakov. Leta 1883. je bil izvoljen za zastopnika na po-krajmskern istrslkem saboru, leta 18Q1. pa ca poslanca v diimajskem parlamentu. Po prevratu ie bil leta 1918. poverjenik Narodnega Veća za Istro. Za tem je bfl izvršen za člana začasnega predstavništva v Beogradu, potem pa za člana ustavotvorne skupseme. Meseca februarja 1920, za Časa kabineta pokojnega Stojana Pro- tiča, je bil imenovan za bana Hrvatske, Slavonije in Međimurja. Dr. Matko La«*nja se je bavil v mladosti z novinarstvom, beletristBco in zgodovino. Spisal je več rx>!itiicnih razprav. Leta 1890. je izdaJl bTošnro »Oesterreich und dne kroatisclie Frage'. Urejeval je nekaj časa »Našo Slogo« v Trstu, ki je bila svojčas edini hrvat-skj list v Istri. UredH je «rtTske hrvatske narodne pestn-i, ki so doživele tri izdaje. Osnoval in vodil je dotea leta naj-vecjS hrvatski denarna zavod v Istri >IsIrsko posojilnico« v purju. Poleg tega je izdal študije o kastavskem in vinodolskenn statutu; študije o Kastvu, o mestu in o občini ter še razne druge spise. V zagrebškem »Vdjencu< je priobčil! več novel iz istrskega življenja in komedijo iz kastav-skega življenja v čakovskem dialektu ^$ilo za ogniilo«. Delovanje dr. Matka Laginje za hrvatski narod je bilo ziasti v Istri plodonosno. Vse svoje življenje je posvetil narodnemu delu. udejstvoval se je izredno agilno in uspešno v vseh panogah javnega življenja, njemu gre glavna zashiga. da so si Hrvati v Tstri gospodarsko opomogli in da ie nacijonalna zavest med njimi zdaj tako jrloboko ukore, ninjena. Hrvatski narod položi jutri k večnemu počitku enega svojih največjih sinov. Bodi odlrčnemu možu lahka zemlja, katero je tako iskreno ljubil! Ljubljanska odgonska postaja Azil za one, ki so brez strehe, bolehni in lačni Ljubljana, '20. marca. Lani je odgnala ljubljanska odgonska postaja 819 l)udi, katere ji je izročilo policijsko ravnateljstvo v Ljubljani, deloma pa druge odgoneke postaje, zlasti Zagreb, Maribor, Celje, Rakek, Jesenice, Logatec Radovljica itd. Izmed odgnancev je bilo 41 tujih državljanov, od teh največ Italijanov, večinoma iz JuKrj^ke Bene&je. Starost odgnancev suče od par mesecev starega dojenčka na materinih prsih do 7O letnih stareev in stark. Večina odgnancev, zlasti žensk, je v najlepših letih 20 do 40. Vzrok odgona je pri moških povečini brezposelnost po lastni krivdi in kriminal, pri ženskah pa vlaču-garstvo in prostitucija. Ljubljanska odgonska iK>6tajfl na mestnem magistratu ima sedaj dva zapora: za inoške in za ženske. Ce bi služila le za od-gnance, bi za silo zadostovala. Ker pa sta tudi nekak azil za razne v Ljubljani pristojne individue, ki ne morejo nikjer dobiti stanovanja, sta često oba polna, prepolna zlasti za moške, ker prenočnje t njem do 12 in fndi ver ljudi. Dan za dnem se dogaja, da prihajajo prosit prenočišča na magistrat razni doma. ernd, ki so se vrniti iz tu$ine, a nimajo so- rodnikov, pri katerih bi našli zatočišča, in ne denarja, da bi si ga poiskali v javnih prenočiščih, hotelih ali pri privatnikih. Letošnjo zimo so nekateri prenočevali v zaporu po cele tedne in tudi po par mesecev. Pogosto se zgodi, da posije policija v pritvor ljudi, katerih domovinstvo ni dognano, da nag jih ima odgonska postaja toliko časa v zaporu, dokler se ne dožene njihovo domovinstvo.. To pa traja večkrat cel mesec in še dalje in še brez uspeha. V takih primerih je treba dotičnika sporazumno s policijo izpustiti, če ni kaj posebnega prsti njemu, in mu pomagati, da si poišče dela. Pogosto prihajajo popoldne in proti večeru bolniki iz tujih občin. ki jih radi poman Janja prostora niso sprejeli v bolnico. Tudi ti morajo prenočiti v zaporu, ker ni drugega prostora, da jih drugi dan socijalno politični urad spravi z blagotvorno vožnjo nazaj na njih domove ali domovne občine. Ta nedostatek se je letošno zimo kolikor toliko omilil z ustanovitvijo aieslne ogrevalnice. Bolehni in lačni pa bodo še nadalje odvisni od magistratnih prostorov in od ječarja, da jim bo dal toplo prenočišče in po potrebi tudi toplo jed. Povečanje stare plinarne ali zgradba nove Načrti, o katerih bosta sklepala upravni odbor mestne plinarne in občinski svet Ljubljana. 20. marca. Ker stoji mestna plinarna na mnogo vitjem kraju kot ostalo mesto, ker je obkoljeno s stanovanjskimi hišami in ker v nemali meri onediSča zrak v mestu, bi bilo priporočljivo, da se plinarna premesti v del mesta, namenjenega aa industrijo. Tudi nočni ropot vznemirja stanovalce cele okolice. Nemalo razburjenje pa povzročajo vesti o nevarnosti plinarne za okolico. Čeprav je ta bojazen neupravičena posebno glede na morebitne eksplozije pli-nohramov, vendar moramo z njo računati. Za povečanje in preureditev plinarne imamo več možnosti. V sedanji kurilnici, kartere zidovje je že v tako slabem stanju, da je skoro vsako prezida vanje združeno z nevarnostjo, da se zidovje podere, bi bil še prostor za namestitev nove retortne peči; stroški bi znašali okoli 190.000 Din. Pomagano bi nam bilo le za dve leti. Toda tndi v tem primeru bi ne imeli dovolj rezerve, če bi morali eno robortno peč ali dvoplioski generator popravljati, s čimer moramo računati vsaj vsako drugo leto za dobo 14 dni. IflVTŠ&ev tega načrta bi ne pomenila nič trajnega in rarto ne more priti v poštev. Vertikalne komorske peči se postavljajo v vseh srednje velikih plinarnah, ki oddajajo dnevno najmanj vsaj 3000 cbm plina. Te peči zavzemajo le malo prostora, ker niso postavljene v širino, temveč v vili no. Obratovanje z njimi je tudi mnogo ceneje. Za naše rannere bi prišla v poSbev peč, ki daje dnevno najmanj 4000 ebm in najree 8000 fbm plina. ViSja oddaja kot 8000 etom bi se krila z obstoječo dvopKnsko napravo, kd bi slu-žtfa torti kot radostna rezerva za bodočih 10 let čim bi pa odkla)a pfina prekoračila 8000 cbm dnevno, in to bo pred vidoma v 5—6 letih, bjdo sedanji pidnohretmi premajhni: treba bo postaviti nov plmohnun % okoti. 6000 ebm, ta pttnohram nag' bi se ne postavil v sedanji plinarni, temveč Se na kraju nove plinarne t okolici LJubljane. Iz sedanje plinarne se bo ođMoft S&b po ceveh, kt se bode takrat položile v novi plinohram, in iz tega pa po drugem vodu v mesto k odjemalcem. Oba voda bi služila pozneje, ko se plinarna premesti, kot glavna dovoda za sedanje plinsko omrežje v mestu. Ta načrt je izvršfljiv s sredstvi, ki jih zmore sedanji konsum plina v Ljubljani. 9troški za postavitev komorske peči na prostoru sedanje plinarne so proračunani na okoli 2,200.000 Din z vsem delom in materijalom. Ta znesek bi potrebovala plinarna takoj ie 1. 1931., ako ne bo mogoče z dobrimi tvrdkami doseči drugih plačilnih pogojev, na letna odplačila. Nobene težave bi ne delalo plinarni amortizacija in obreetvanje posojila v to svrho, če bo sploh potrebno posojilo pri denarnih zavodih. Po tem programu bi torej novo plinarno gradili sele čez 10 let v okolici Ljubljane, plinohram z« novo plinarno pa že čez 5 do 6 let. V tehničnem ociru ne glede na finančno stran bi bila idealna rešitev plinare ta, da se postavi popolnoma nova plinarna iiven Izubijane, sedanji prostor popolnoma inprazni in s poslopji vred proda. TivrAteT teg* načrta bi stala okoli 10 milijonov Din. Za prostor in poslopja v sedanji plinarni bi dobili po današnji ceni okoh" 2 milijona Din, tako da bi potrebovali se posojil) v znesku 8 milijonov Din, če vpoštevamo tndi plinski cestni vod pa 9 milijonov Din. To posojilo bi morah' odplačevati letno z okoh" 800.000 Din, t j. SO% letnega in kas j za plin v bodočih S letih. To pa bi bilo nemogoče. Le če bi pKnarna dobila te posojilo % nizkimi obrestmi, morda oeio bresobretU no, bi se nova plinarna lanko pričela fratRti v prihodnjih letm. Zaenkrat b! bito priporočljivo, da pasla vi plinarna vertikalno kuinoirfco peč ie v sedanji plinarni, z režjim possjjaaom pa razširi v zadostni meri pMnsfeo omrežje in s tem dvigne konsum plin« na vittao, M bo dala možnost amortizaciji veBuiilijon-sfcsga posojila, potrebnega sa zgradbo mve plinarne. O vseh teh načrtih bosta pati upravni odbor mestne plinarne in pa občinski svet. Smatramo, da je najbolje, da se kljub temu, da se nova plinarna ne bo gradila v doglednom času, odloči že sedaj, kje naj stoji in da se kupi stavbifiče čimpreje. To je potrebno radi tega, da se celotno plinsko omrežje, ki se bo v prihodnjih letih polagalo, uredi tako, da bo transport prina iz nove plinarne mogoč bez pologanja novih vodov in da se dovodi v mesto že v prihodnjih letih kolikor mogoče iz tekočih dohodkov urede. Gostovanje g« Hiib-nerja V torek je nastopil tenorist in režiser bratislavskega gledališča, g. R. Hubner kot Canio v ^Glumačiht. Njegov drugi nastop je v splošnem potrdil moje muenje, ki sem ga napisal po njegovem Cavaradossiju. G. Hubner je predvsem izvrsten igralec, ki ne le spretno kreira in močno doživlja, nego tudi sugestivno vpliva na sodelujoče. Brez dvoma je zrel umetnik; tehnična izobrazba njegvega glasu in dramatičnost njegovega petja pa nadkriJjuje naravne kvaiitete njegovega materijala, ki izdaja celo v najlepših momentih nedostatek mladostne svežo- bila rešilna posla j a pozvana v Janrz Trdinovo ulico 8, kjer se je s pline m zastrupila mlada ehrž-kinja. katero eo našli nezavestno. Pri stranki R. v Janez Trdinovi ulici je bila na poskušnjo sprejeta pred S dnevi za služkinjo lfiletna Jožica A., dom,! iz Dev. Mar. v Polju. Z
  • ek Udruženja vojnih invalidov v Ljubljani je po skoro dveletni pavzi zopet posetil zdravilišče Golnik ter vprizerii preteklo nedeljo v prid tuk. pacijentom veseloigro »Dobri stričakc. prireditev je bila zelo dobro obiskana tako, da je bila velika dvorana nabito polna. Poselili so jo v izredno velikem Številu bolniku ter j/jt. šefzilravnik in upravitelj ter vei ostali gg. zdravniki in nameščenci zavoda. — V vlogi ostrica* je nastopil predsednik dramatičnega cdseka g- Stanko Tome, ki je vlogo izborno rešil. Pa tndi ostali igralci so bili na m0!?!u — Dramatičnemu odseku na leT-era uspehu prav iskreno Čestitamo! Igro je prevedel iz nemščine g. Stanko Tome. — Vsem igralcem kličemo: Na veselo svidenje! Zvečer po seji se je vršil istotako lepo uspeli in dobro ob.skani »Celo koncerte, ki ga priredil g. ravnatelj Horak iz Kranja z izibra-nim programom Čajkovski j, Schuraann, Pop-per itd. Na klavirju ga je sprtimljala njegova hčerka gdč. Hilda. Tako so prišli ljubitelji lepe glasbe na svoj račun. Vsem prijateljem iskrena hvala! _ Zdravniške spremembe. V zadnjem času so se izvršilo tudi v krogu zdravnikov znatne spremembe. — Najprvo naj omt.nimo. da se je z novim letom vrnil s studijskega potovanja naš asistent g. dr. Franjo Radšel ter seznanil zavod z mnogimi novitetami, ki bodo zavodu v veliko korist. Istočasno pa nas je zapustil pomožni zdravnik g. dr. Jurij Čarf ter se naselil v Ormožu. Pred kratkim pa se je poslovil izredno priljubljeni zdravnik g. dr. Josip Prodan ter naslopil novo službeno mesto v Ljubljani. Njegovo slovo je bilo zelo prisrčno. Pa saj ni čuda! S svojim ljubeznivim nastopom, si kaj kmalu pridobil zaupanje vseh bolnikov, pa tudi med gg. kolegi in nameščenci je užival velike simpatije. Za vsakega je imel prijazno besedo in ga znal potolažiti, da je vsaj za hip pozabil na gorje nesrečne bolezni — tuberkuloze. Zato mu iz srca želimo mnogi sreče na novem službenem mestu. Izpraznjeni mesti pa sta bili podeljeni gg. dr. Pavli Cer-nete-vi in dr. Josipu Pečeku. Petek, 21. marca. 12.30: Reproducirana glasba; 13: Časovna napoved, borza, reproducirana glasba; 13.30: Iz današnjih dnevnikov; 17.30: Koncert radio-orkestra; 18.30: D. Herkov: Esperanto; 19: O japonski ženi predava Ja-ponka ga. Skuškova; 19.30: Dr. Stanko Le-ben: Italijanščina; 20: Hugona Wolfa večer (ob 70letnice rojstva). Solo-speve poje ga. škerlj-Medvedova; 21: Propagandni koncert Gostilničarske pivovarne d. d. v Laškem; 22: časovna napoved in poročila, napoved programa za naslednji dan. Sobota, 22. marca. 12.30: Reproducirana glasba; 13: Časovna napoved, borza, reproducirana glasba; 13.30: Iz današejih dnevnikov; 17.30: Koncert radio-orkestra; 18: Propagandno predavanje o Dalmaciji v nemškem, slovenskem in Češkem jeziku: 18.30: Dr. Ivan Grafenauer: Nemščina; 19: Delavska ura (Večer M. Andersena-Nex6-ja, prol. pisat.); 20: Prenos iz Beograda; 22: Časovna napoved In poročila; 22.15: 25 letni jubilej pevskega društva »Ljubljanski Zvon«, govori g. Vlad. Pfelfer. Poje oktet >Ljubljanskega Zvona t; 23: Napoved programa za naslednji dan. xmca Koledar. Danes: Četrtek, 20. marca t<>30. katoličani: Niketas, pravoslavni: 7. man i. Vasi* lije. Današnje prireditve. Drama: Krog e kredo. C. «'pera: zaprto. Kino Matira: Rio-Riki. Kino Ideal: Kraljica planin. Kino Ljubljanski Dvor: Ruma n č Deiurne leskam*. Danes: Piccob, Dunajska c*sia, karčič, Sv, Jakoba tng. Iz gledališke pisarne Drama Klabuodorva petđejanska igra iz kitajskega žhlieuja »Krog s kredo« s-pada med coa dramska dela, ki so imela v posledniLh seaoauh na •našem odru rrajvečii uspeJi. V dveh sezonah ;c ta pretresljiva igra "dosesjla 24 vprirorrtrav posebej ooozaajno dftaštvo m V6e p. n. ob-čimstno oa to Dopoldansko predstavo, ki se vrSi pri izredoo zaižanvh dramskih cenah. Neetroyeva burka »Utopljenca« se vprizo-ri v L>obt>aiiski drvni v soboto drve 22. t. m. ob 20. Komična vsebina, veseli kupleti in izvrstna igra naših prvih dramskih igralcev, kakor tudd obraoost celega dravirskcga ansambla, ki sodel-n^e pri te] predstavi, nam Jamčijo za prav vesel večer r IWM1anski draimi. Pred-stava se vri! ra red B, sicer veljajo obrčajne dramske cene. Opera Gostovanje dunajsJtega baleta bo v 'jub- Irianski operi v petek, dne 21. t. m. ob pot 20. Velikansko zanimanje, ki vlada ra to gostovanje, je z corrosn na sloves baletnega mojstra Leotirtjeva in -prv-ih soloplesalk d operi. V soboto dne 22. t. m. se poje v rva m onma reda D, na ter opozarjamo cenjene abonente, da ne smatrajo tega kot pomoto, ampak kot svok> redno predstavo, ker dobe vsi abonenta v ietoSnji sezoni deloma Svando dmdaku, dekw\a Carja in tesarja tndi % Betottom v obeh gtavn-ih vtogah. Bon-ton Oblike družabnega občevanja so na. svetu zelo različne. Tako iK^KEma dama v Afngltiji prva rrKKŠkemu v pozdrav, da mu pokaže, da s:a pozna in da bi ne imela nič proti, če se ji približa in jo nagovori. Pri nas pa spada k bon-tonn, da mo§ki vedno prvi pozdravi damo. Dama moi lahko da razmme»ti, ali bo odgovorila na njegov pozdrav ali ne. in stvar takrta je, če se mu nasmehne ali ne. Ce >e predstavljen dami neznan moški na njenem domu, mu mora podati roko, izven doma mu jo pa poda samo če hoče Ce pozdravi moški sedečo damo, ji ni treba vstati, Večjemu saimo v primeru, če ona pozdravi starejšo damo. Nasprotno pa moški ne sme rakoM ob-sedeti, če ga kdo pozdravi. Ce stopimo v sobo, moramo vedno pozdraviti prvi, samo v nekaterih D*i-rnerih velja izrjema, recimo če se vračamo s potovanja ali iz boinrice. nas pozdravijo prvi naši domači ali znanci. Ce je človelk kam povabloen, mora pozdraviti najprej gospodinjo, potem gospodarja, za njim odTaste rodbinske člane in končno goste po vrsti, kakor jih pozna. Ce pa mi koga povabimo, moramo iti gostu vedno naproti ter ga odvesti po pozdravai k drugim, tudi če pozma vse prisotne. Ce stopi v sobo več gostov hkrati, rih pozdrav^ domačin po vrsti in šele potem se prične predstavijame. Ce pride ta čas še ©n gost, prekine gospodinja predstavljanje in ga gre pozdravit, potem se pa predstavljanje nadaljuje. V rodbinske m krogu je treiba pozdraviti najprej starejše rodbinske člane, čeprav niso bas gostite\ri. Ob oficijelnih prilikah sc obračamo s čestitkami ali sožalijem na one. katerih se dotični dogodek najbolj tiče. Enake želje. Uradnik: Gospod šef, rad bi M na pogreb svoje tašče. — Jaz tudi. Dnevne vesti c^lahini in negovani kjerkoli se nahajate! Kot dihljaj tanka plast ELIDA pudra Vam vsaki čas napravi čudežno, baršunasto mehko kozo, ki Vam podeli milino in 1-jubkost. ELI DA PUDER — Kraljeva zahvala rezervnim oficirjem. Zveza rezervnih oficirjev v Ljubljani je prejela na udanostno brzojavko z rednega občnega zbora iz kraljevske pisarne Ni. Vel. krali a po najvišjem nalosru izjavo zahvalnosti. — Promocija. Danes opoldne sta na ljubljanski univerz-i promovirala določni ran a pravnika gsr. Mihael K r e k in Gorazd K u-šej. oba iz Ljubljane, za doktorja prava. Čestitamo! — Jugo*Ioven>ki obrtniki na Ceškoslo-raškem. Pod vodstvom predsednika beograjske obrtniške zbornice Milana Stajano-vića se je oapotilo te dni 100 jsugoeloven-skih obrtnikov na Češkoslovaško da m ogledajo razne obrtniške naprave in praski velesejem. V ponedeljek dopoldne so prispeli iz Čeških Budjejovic v Plzen, kjer #o si ogledali škodove tovarne, nekatere obrtne delavnice, nadaljevalne šole in d race strokovna ustanove. Čeekoslova5ko-jn-goslovenska liga. trgovska zbornica in mestna občina so priredile gostom na čaM banket. Iz Plzna so odpotovali v Prago. V torek opoldne je poseril vodja ekspedicije x generalnim tajnikom beograjske obrtne »hornice Dosta ni eem in tajnikom našega j»o«?lani?tva Dajieićem etaromesfcni magistrat, kjer je položil na grob neznanega vojaka venec. Gostom se je zahvalil za po. w>rnost primator dr. Baxa. Zvečer je priredil predsednik unije slovanskih obrtnikov in trgovcev J. Najraan postom na časi ban-k-eit, katerega so se udeležili mnogi poelan-ei in senatorji, odlični zastopniki feškislcva-skega obrtništva, naša konzula Bradanovic in Dajicić itd. Večer je bil v znamenju vzajemnosti češkoslovaško _ jugoslovanskega obrtništva in trgovstva. IPride! Največ}! zvočni film v nemškem jeziku Atlantik — Priprave za vseslovanski gasilski kongres. Ki se bo, kot smo že ponovno poro- čaji, vršil od 1. do 4. avgusta t 1. v Ljubljani pod visokim pokroviteljstvom Kj. Vel. kratkia Aleksandra I., so v polnem teku. Te dni jc kongresni odbor, kateremu načeluje veletrgovec g. Riaard Engelsberger iz Krivega, razposlal oficijelna vabila domačim m uiozemskim gasilskim organizacijam. Vabiieni so gasilci iz 34 držav. Po kongresnih svečanostih se bodo organizirali izleti po državi. Predvideni so izleti na Gorenjsko, na PMtvifika jezera in na Jadran. Teh izletov se bodo lahko udeležili vsi udeleženci koTSgresa. gasilcf in civSno prebivalstvo. S kongresno izkaznico bo imel vsakdo pravico do izredno znižane vožnje na železnicah in parobrodih v cela naši državi. Da se tudi naša vlada zelo žarama za ta kongres, je razvidno iz tega, da je ministrstvo trgovine in industrije naprosto tmij-sko - prometno društvo »Putnik«, naj takoj izdela podrobne programe za izlete. Doznavamo, da namerava korizorcij stadiona dati kongresnemu odboru »Stadion« brezplačno na razpolago. Je to hvalevredna gesta, katero bo znalo naše vrlo gasilstvo ceniti. Na stadionu nastopijo gasilci prvič pni nas s prostimi vajami s sekiricama. Te bodo izvajali tudi češki in bosanski gasilci. Videli bomo reševalna dela slovenskih, čeških in brvaSkih samaritank. POzrtvoval-nermi defu naših nesebičnih gasilcev in njih trudu pri ohranitvi naših domov in naše imovine se bomo oddolžfh' na ta na-čm. da jah bomo razveseli s čfrm ve-SJo udeležbo v kongresnih dneh. _ Rar^pisana poštna služba. Razpisano je mesto predstojnika pošte in brzojava v Bob. Bistrici. Prošnje je treba vložiti do 31. tm. na oblastno postno upravo v Ljubljani. — Važen poSet zdravilišča na Golnika. V spremstvu posebne odposlanke Higijenske-sa zavoda iz Ldub&jane si je danes ogledal zdravilišče za pljučne bolezni rta Golniku g- dr. Kao Wea, zdravnik kitajskega poslaništva iz Pariza. — Iz >Uradnega lista«. »Uradni list* kr. banske uprave dravske banovine št 41 z dne IS. t. m. objavlja zakon o zdravstvenih občmah. zakon o bolnicah, posiovrrik glavnega sanitetnega sveta kraljevine Jugoslavije. prav#nik za izvrševanje zakona o zaščrti avtorske pravice, pravilniJk o osta-novatvi sveta strokovnjakov gjede avtorske pravice po § 77. zakona o zaščiti avtorske pravice, iziprememoc v pravilniku za nzrvr-š e vanje zakona o dobro voTjcih in natečaj za sprejem gojencev v brodarsko podčastniško šo!o. — Razpisane slnžbe. Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagreba razpisuje natečaj za mesto pravnega referenca kategorija A položaja IV. za mesto referenta apotekarske stroke kategorije A položaja IV, za dve mesti pravnih referentov kategorije A položaja V, eno mesto referenta zdrrivrjiške stroke kategorije A položaja VI, za tri mesta uradnikov kategorije B položaja V. za tri mesta uradnikov katpgoriie B položaja VII, za eno mesto uradnika kategorije B položaja VIII, za eno mesto uradnika pisarniško stroke kategorije C položaja VI, za tri mesta uradnikov pisarniške stroke kategorije C položaja VIII, za tri mesta uradnikov pisarniške stroke kateg.v rije C položaja IX in za eno mesto služi-telja služiteljtske stroke kategorije D položaja X. Prošnje je treba vložiti do 5. aprila. Dunajska poštna hranilnica. V dravski banovina je 4000 ljudi, kn imajo svoje prihranke pri dunajski Poštni hranilnici. To so po večini manjši zneski, a vendar znašajo nad milijon dinarjev. Naši ljudje žele prati do svojega denarja flhn prej, da ga bodo vložili pri domači Poštni hraniirnici ah pa drugače prav obnaJL — Nalezljive bolezni v dravski banovini. Od 22. do 28. februarja je bfifco v dravski banovini 17 primerov tifuznih bolezni, 4 nalezljivega vnetja možganov, 144 skrlatmfce, 180 ošpic, 78 davice. o šena, 46 cnurnpsa, l krčevite odrevenelosti ki 1 odrevenelosti trtnika. — Angleški konzulat v Zagrebu sprejema prijave našiti uvoznih tvrdfc, koje žele stopil v trgovske odnosaie z arfirteškimi tovarnarji in irvozniki. — Opozorilo lastnikom motornih vozil v srozti Laško. Pregled vseh motornih vozi! v srezu Lašlco. ki je bil določen za 34. marca t L se preloži iz tehniških razlogov na S. aprila t. 1. ob isti uri in na istem kraju kot je bflo prvotno določeno. — Predavanje o veliki francoski revoluciji. Sokolsko društvo na Bledu priredi v nedelo 23. t. m. ob 3. popoldne v Sokol-skem domu zanimivo predavanje o francoski revoluciji. Predavanje spremlja nad 100 barvnih skfroptričnih slik. Predava strokovni tajnik g. Vladimir K r a v o s iz Ljubljane. Vabimo k obilni udeležbi. _ Vreme. Vremenska napoved nam obeta še vedno oblačno in deževno vreme. Tudi včeraj je bilo po vseh krajih naše države obla&no in deževno. Najvišja temperatura je znašala v Beogradu 25, v Skoplju 23, v Splitu 16, v Zagrebu 15, v Mariboru 14, v Ljubljani 10.6. Davi je kazal barometer v Ljubljani 749.1 mm. temperatura je znašala 5.3. — Janez Rupar obsojen »a 10 let težke ječe. V soboto je bil preužiirkar Janez Rupar pred deželnim sodiščem obsojen na 10 let težke ječe. Rupar je sodbo sprejel ter kazen takoj nastopil. V kazen se mu všteje preiskovalni zapor od 5. decembra 1929, tako da pride iz ječe 5. decembra \939. Rupa rja pošlfoejo v mariborsko kaznilnico. — Jožeiovo v znamenju noža. Na deželi ie včeraj v proslavo Jožef o ve ga zopet tekla kri. V b oblico so prepebaJi dve žrtvi junakov noža. Prvi je bil 48Ietna progovni čuvaj državne železnice Jakob Sojer iz Notranjih goric. Včeraj je posetil svojo ura ter in doma je bil priča prepira med starejšima bratoma. Jakob ju je hotel po-imiriti, pa je naletel stebo. V razburjenosti je starejši brat Igmac potegnil iz žepa nož in sunil brata v levo roko. Prerezal mu je žile na zapestju in Jakob je izgubd precej krvi. Sonoča so ga z vlakom prepeljali v bolnico. — Še bolj pa jo je skupil 38letni posestnikov sin France Švigeđj z Golnika. V Goricah se je spri s fanti, med prepirom ga je nekdo sunil z nožem v hrbet in ga težko poškodoval. Težiko ranjenega so včeraj prepeljali v bomico. Njegovo stanje ie zelo krptično. — Težka nesreča na prosi. Tovarniški delavec Josip tlTen iz Stare cerkve pri Kočevja je hnel včeraj god. Tako slavnost je seveda potrebno malo zaldti z božjo kapljico in zato ni čuda, da se ga je Jože malo preveč nalezel. Malce okajen ie sinoči kolovratil ob progi domov. Toda nesreča nikoli ne počiva. Nenadoma je pridrvel osebni vlak, ki odhaja iz Kočevja v LJubljano, katerega pa Hren ni sftšaL Lokomotiva je nesrečnega delavca zgrabila in pah-nUa s proge. Pri padcu je prišel pod stroj, ki mu je odtrgal levo roko. Pozneje so nezavestnega Hrena našfi drugi delavci. Davi so ga prepeljali v bolnico. f3jegovo stanje je precej kritično, ker je zadobil tudi hude notranje poškodbe. Hren je star šele 2% let fn je oženjen. Največja pomorska katastrofa potop „Tita-niča" Atlantik — Krhava rodbinska tragedija. V Te- merinu se je te dni v hiši posestnika Baraa odigrala grozna rodbinska tragedija. Bar-na, ki se je pred leta vrnil iz Amerike, se z rodbino ni razumel. Prepiri in pretepi so bili na dnevnem redu. V torek popoldme je odšel njegov pastorek J ova Francia z doma. Med tem se je pa očem zopet spri z ženo in hčerko ter začel obe pretepati. Zaklenil je vrata in skočil po sekiro, s katero je začel ženski preganjati po hiši. Njune klice na pomoč so čuli sosedi, Id so se začeli zbirati pred hišo. Nenadoma se je vrnil pastorek domov. Vodeč mater in sestro v nevarnosti, je zlezel Čez ogralo in skozi okno v hišo. Ko ga je Barna zagledal, je s sekiro v roki plainil proti njemu, pa mu je fant sekiro izvil iz rok. Barna je planil v kuhinjo dn pograbil velik kuhinjski nož. V silobranu ga je pastorek oplazil s sekiro po glavi Barna je bil takoj mrtev, mladi ubijalec pa se je sam javil sodišču. — Obsojen morilec. Pred sodiščem v Ogulinu se je te dni vršila razprava proti Mirku Štefancu, ki je bil obtožen umora kariovškega trgovca Ise Marko vica. Umor je bil izvršen v novembru 1928. Obtoženec tfer Nikola Skukan in Dane Požega, ki sta bila osumljena soudeležbe so se že lani v februarju zagovarjali pred sodečem, pa so bili radi pomanjkanja dokazov oproščeni. Ker pa je sodišče zbralo novo gradivo, se je te dni vršila ponovna razprava, pri kateri je bila Stefančeva krivda dokazana. Razprava je trajala sedem dni, nakar je bil Štefane obsojen rta 12 let težke ječe, oba soobtoženca pa sta bila oproščena. — Velik p°žar v tvornici kož v Vinkov-clh. V sušilnici volne v tvornici kož v Vin-kovcih, bi je last bratov Martooi. je nastal v noči od torka na sredo požar, ki se je naglo razširil. Gasilci iz Vinkovcev m dru. gin krajev so prihiteli takoj na pomoč, polic rja je pa obkolila tovarno, da prepreči tatvine. Po dveurnem gašenju se je gasilcem posrečilo ogecrj zajeziti. Škoda znaša okoli 30O000 Din, — Nevaren samomorilni kandidat. V rovu Petrovo okno v Zenici si je v sredo končaj itvijeoje rudar Anton Šefer. Mož se ge obesil, pred samomorom je pa v rudniku prižgal vžigalico, hoteč povzročiti eksplozijo. K sreči v rovu ni bilo plina, sicer bi bila katastrofa neizogibna. — Tras#4iia dv«b študentov v Zagrebu. Pred dnevi se je na Zrinievcu v Zagrebu pripetila težka nesreča, katere žrtev je postal slušatelj veterinarske fakultete Marko Šurkalović, Mladenič ni opazil prihajajočega tramvaja, ki ga je podrl, mu odtrgal stopalo desne noge in ga težko poškodoval na glavi. V bojnici so Šurkaloviću stopajo amputirali, toda življenje mu kljub temu niso mogli resiti. Radi poškodbe na glavi so nastale komplikacije, katerim je Surkalović kemano podlegel. Policija je uvedla preiskavo da ugotovi, kdo je zakrivil nesrečo. Očividci pravijo, da je Šurkalović sam zakrivil nesrečo. — V zagrebško bolnico so pripeljali težko ranjenega jurista Vladturir-ja Crnica iz Koprivnice, ki se je trikrat ustrelil v glavo. Študent se je v bolnici sicer zavedel toda njegovo stanje je zelo kritično. Vzrok poskušenega sainomora ra znan. Iz Ljubljane —l.i Kanigalilejska afera pred sodiščem. Organi mestnega doiiodarstvenega urada so lani ob tem času odmerili sleparske manipulacije z dalmatinskimi vinom na škodo občinske trošarine za Moste in oblastne trošarine za oblastni odbor. Ker ie igrala vlogo vina voda, je dobila afera naziv ka-nigahlejska. Dalmatinski trgovci so bili kaznovana z občutnima denarnimi globami, organ finančne kontrole, s katerega vednostjo so se vršile manipulacije, pa je bil suspendiran. Naposled Je bila zadeva izročena državnemu pravdnffštvu, ki je uvedlo kazensko preiskavo proti petim osebam. Mano-pulaoiie so se vrSfle nad dve leti, ne da bi jim prišla kontrolna oblast ua $led. Na trošarini je tela občina Moste oškodovana za prib&žno 65.000 Din. a ofefosfat odbor za cca. 15.000 Din. V sredo 56. t m. se zakUu-čj ta afera pred sodiščem. Pred malim senatom se namreč prične dopoJdtne razprava proti krivcem. —Ij Bankarsko naselje na Kodeljevem-Najslabši del sveta na Kodeljevem ie pač tisti, na katerem je skromno sem barakar-jev. Vs\ ti siromaki so bIH trdno prepričani, da ostanejo tu v Iesenivi Miicah, dokler jiim bo drago. Pa so se kruao varali Gospodar je vsej vasi odpovedal svet, ki so ga imeli barakarJJ v najemu. Do jeseni se morajo umakniti s Kodefjevega, tako se glasj kruta odpoved. Lahko s! rnisBrno, kako ?e odpoved pretresla uboge delavske družine. S podiranjem barađe bo dosti dela, a kam potem? —lj Zabavni večer Narodne Čitalnice v Šiški. V torek zvečer Je priredita Narodna čitalnica v šiški zabavni večer na Befle-vueju na čast Jožicam ki Jože tom. Prireditev, kfi de btfa zaradi soiigodnega vremena slabo obiskana, v matertjabiem oziru ni uspela, po polen pa je brl njen moralni uspeh. 36 pevcev brodeči CWaln46ni zbor, M je ta večer prvič nastopal, se je prav dobro obneset. Zasluga gre energičnemu pevovodlh' g. Novaka, kakor ruda trdn4 votfi in vztrajnosti pevcev samffih. Kratki in jedrnati nagovor predsednika g. Hitra je pokazal, da je začeia Sšenska Čitalnica oživljati. Pred rjokirugim letom je Črtahrfca osnovala javno knjižnico, ki danes že prav živahno posluje, lansko jesen pa pevski zbor, katerega člani obetajo postati sčasoma prav dobri pevci. Primeren je bil predsednikov poziv mladim pevcem, da ostanejo Čitalnici, pod katere obriljjem so se začeli pevsko izobraževati, zves*l kulturni delavca, kakor so biK Čitalnični zbori pred 30 in 40 leti. Vsak šSenčan je lahko ponosen nanjo. Zato bj ne smelo biti v šiiski hišnega posetnika in ne izobraženca, ki ne bi bd član Čitalnice. Ker se Šiška vedno bolj in boli obljuduje s Številno mladino, oživjje-nje Citaforice toplo po^dravijarno m Ji želimo lepih uspehov. —D Mladinski koncert Ljubljanskega Zvona. Ob priHkj jubieja 26Hetoace svojega društvenega delovanja bo priredili Ljubljanski Zvon tuda mladinski koncert, ki je nekako traddoijonaJeri v njegovem delu. V nedeljo dopoJdrie bo prepel ves jubilejni program naši mladini, katero tem potom vabfimo k številnemu posetu, tako da bo vefifca unionska dvorana polna hvaležne in za vse dobro vnete rniadine. Poset koncerta moramo vsakemu priporočiti, saj je program zelo raznovrsten in nadvse sfcrbno pripravljen. Jubilejni koncert sam pa se ^ši z istim sporedom v ponedeljek, dne 24. t. m. ob 20. uri v un*onski dvorani. Mladinska koncert začenja ob pol 11. uri dopoldne in se dobfi vajo sporedfi po šolah po 4 Din, za rjonedeftjkov koncert jc predtprodaja v Matični knjigarna. —lj Na ljubljanski koncertni oder v ve-ttki dvorani hotela Union stopijo v sredo dine 26. t m. za naše mesto zeJo redki gostje, koncertanti iz Amerike, to je kvintet oziroma sekstet Črncev. Na programu imajo razne zamorske duhovne ra narodne pesmi. Imajo pa rod! več šaljivih spevov, katere izvajajo izredno bravurozno. Ker je to ediini koncert pevcev črncev v Ljubljani, opozarjamo na njega občinstvo. Pred-prodaja vstopnic v Matični knjfgamd. —lj Delavski oder »Svobode< vprtzori v soboto 22. t ctl ob 20. v dvorani Delavske zbornice P. Ravanalovo žaJoigro »Grob neznanega vojakac. katero je dramaturško predela,! v šari dejanja in dve osebi režiser Bratko Kreft. Posebnost vprizoritve bodo rmizaikafoie improvizacije, ki jih izvaja na klavirji g. prof. R a n č i g a j. Predpro-daja vstopnic pri Strokovni komisiji v Dela vskj zbornici. —M Starši! V nedelio dopoldne ob pol 11. pošljite svojo mladino na koncert Ljubljanskega Zvona v Union! Cena vzporedom, kj se dobe po šolah in v Matični knjigarni, je 4 Dm. I —Jj Prodaja sena in čebule. Na prodaj sta 2 vagona suhega, dobrega sena in približno 200 kg domače čebule. Pojasnila daje mestna pristava. Cesta na Koieljevo 8. —Ij Vstopnic za slavnostni koncert Ljub Ijanskega Zvona v ponedeljek zvečer ob S. v Unionu je še dovolj na razpolago. Na prodaj so v Matična knjigarni na Kongresnem trgu. Preskrbite Sj iih ?e v predpro-daj*! —U Duštvo za raziskavanjc jam ima svoj redni občni zbor jutri ob pol 9. v bal, konskj dvorani ljubljanske univerze z običajnim dnevnim redom. Po občnem zboru bo predavanje g. Komana o hidrograf-silcm študrjah na Loškem polju. Člani in prijatelj* društva vljudno vabljeni. —lj Nadvse zabavno veselo igro Ognjenike ponovi v soboto 22. in nedeljo 23. t. m. šentjakobski gjedahski oder. Veseloigra je občinstv-u zelo ugajala. V glavnih vlogah nastopijo gdč. VVrischerjeva ter gg. Petrovac in Cuk. Poleg njih pa še gdčna. Modi-čeva, Koščakova, Bučarjeva, Pevalekova. Prediprodaia vstopnic v trgovini Miloš Kar-ničTknika, Stari trg. Med odmori bo oddajala prvovrstna tvrdka z radio - potrebščinami BAR krasne komade. Posetite predstavo! —ti "Shsba.c Jutri, na dan kulturnega fi&raa ZKD^ bo predvajan v prostorih kina Ideal najlepši film iz živijen-a eksotičnega Svalstva, velefikn »Si-mba« Ta firm si mora pač ogledati vsakdo v Ljubljani, kajti še v nobenecn doslej predvajanih naravoslov-r.*h filmov ni bilo tako očarljivo lepih slik itt tatoo napetin prizorov iz !ova na leve, slone, nosoroge, zebre razne opice, rtiče i. t d. Starši, prlpe1 «ic svojo deco — s tem fihnom ji naplavite največle veselje, obenem ji nudite z njim mnogo poučnega in koristnega. Fikn bo predvajala ZKD jutri ves dan pri predstava-i ob 4., pol 6., pol S. bi 9, zvečer. Vstopnina je izredno nizka od 2 Din dalje. Fihn je vdezanimiv n\ poučen tudi za odrasle. —H Opozorilo na avtogenski tečaj. Zavod PO Zbornice TOI v Ljuirluani opozarja mojstre in pomočnike kovinarskih strok na tečaj za avtoeensko varenje, ki se prične v ponedeljek 24. t. m- ob 8. url zautraj v kovinarski delavnici Tehniške srednje šole v Ljubljani. Prijavljenih je že precejšnje Število udeležencev. Ker pa je prostih še nekaj mest, se morejo najkasneje do petka 21. t m. prijavit! še nekateri novi udeleženci. Tečaj bo trajal do 5. aprila ter se bode vršfl coiodnevno. — Drva, premog, koks naročite pri dru-žbd »Kurivo« oa Balkanu, tel. 3434. 190n Iz Celja —c Pokojninsko zavarovanje. O tem aktualnem vprašanju bo predavaj podrav-natelj Pokojninskega zavoda v Ljubljani z. dr. Vrančić drevi ob 20. v dvorani Delavske zbornice. Predavanje se bo vršilo v okrilju Zveze privatnih nameščencev Jugoslavije, podružnica Cefltje. in v zveza z njenim članskim sestankom. Vstop k predavanju je prost vsem interesentom, a privatni nameščenci se na to še posebno opozarjajo. *c Lastniki srečk držav, razredne loterije, ki so Mi nabavi pil podnržrikri >.lut-rac v Celju, se obveščajo, da so nove srečke za žrebanje v IV. razredu že prispele in naj jih lastniM čim prej obnove, ker bo žrebanje že 8. aprila —c Povečanje trgovskih lokalov. Trgovec g. Karol Laflbner je zaprosil za obrtno-oblastveno dovoljenje za preureditev svojih trgovstofci lokalov v hiš* Samostanska ulica 4 ter za nedzidek mansarde istotam. Komisijski ogled bo danes ob 15. uri. —-c S celjskega Ljudskega vseočflišča. V ponedeljek 24. t. m. ob 20. ori zvečer priredi Jadranska straža v Cefiu v trgovski šola pod okriljem Ljudskega vseučilišča predavanje o važnosti vojne mornarice. Predaval bo učrtelj g. VTIrtor P i rn a t iz Novega mesta. Predavanje bodo spremljale skioptfčne stike. —c Občni zbor Hmeljarskega društva za Stovenljo bo v torek 25. marca (na pra/-nfk) v Roblekovi dvorana v Zalou z začetkom ob 8.30, oziroma v sAučaiu nesldepčno-sti ob 9. uri kstotam. Ko so izdelovali „Atlantik" so se vsi igralci izredno už->ve!i v svoje vloge. Pri ukrcava v >u žensk v roitoe oo-kve se etio 7.god7la maia nesreča, ki pa hvala boen ni imela bu£>ife posledic. Neki« ženska je padla v morje; nastala U seveda takoj pac&a in le jomJtva operaterja Hearyia se Je satrv-aSti. da ie s tveganjem testnega življeoja rešij žetrsko gotove smrti PomterHl moramo namreč, oa Je pri posnetkft sodelovalo amd 5000 oseb; če izimrone tedaj panika pri taki množici lrudi. je vzpostavitev reda hi minu sko-roda nemogoča. Prit* Kortner v vlogi hrome ra profesorja Tom asa je v tem farno nemo*ril>rv; n)c-sovo ime Je s tem defom postajo slavno po vtem svet«. 309585 Edgar Wallace: 19 Vrata izdajalcev — Je vaš in/timen prijatelj? Dekle je oklevajo. — Da, — je prfzrnala komčino, — l^i-chard ie moj intimeai r^ri-jalelij. — Je tako dober prijatelj, da bi storil za vas vse, kar se le da? — Ollor-byjeva je izgovorila te besede zelo počasi. Hope jo je začudeno pogledala. — Ne razumem vas... je začela. — Se imata rada? — je vprašala Ollorbvjeva in rdečica, ki je zalila dekliški obraz, je bila jaseni odgovor. Prodno je Hope premagala svojo zadrego, je detektivka nadaljevala: — Gotovo mislite, da sem še preveč pogumna in prav imate. Moram vam reči, da je sir Richard Hallovvell po mojem mnenju zelo dober človek in prositm vas, da temeljito premislite, predno ga naprosite storiti nekaj, česar bi ne smel storiti. Hope je odkimala z glavo. — Ne razumnem, kam merite, gospa Orkvrbvjeva, toda zagotavljam vas. da ne bom nikoli prosila Dioka, naj stori kaj nepoštemega. Neprijetno mi je, da imate o meni tako slabo mne>nje. — Saj ne trdim, da storite to, — je dejala Oliorbvjva. — Razmišljala sem samo in morda sem se zmotila. Zaslužila sem, da se jezite name. A'li niste nikoli zahtevali od Dicka rial!lowella dokaza lijiilbezmi, ki bi bil prav za prav zae sedel na kanape in čakal. — Kaj te novega. Hektore? — je vprašala. — Nekdo ti je sledil do postaje podzemne železnice v Tottenham Court Roadu, naprej pa ni šel. — je odgovoril Rektor hripavo. — Kakšen je pa bil? — je vprašala Ollorbvjeva, mati tega dolgonogega fantiča. — Podoben je bil tujcu, — je odgovoril fant in si mel prezebli nos. — Čakal je pred hišo, iz katere si prišla. Šel sem za mim in zato vem, da ti je sledil. Komaj sem se premagoval, da nisem počil v smeh. Ves čas sem mu bil za petami, pa me ni videl. Ollorbvjeva se je zasmejala. — Prepričana sem, da te je opazil. Saj si podoben morskemu svetilniku z rdečo lučjo. Vendar te pa potrebujem, kajti brez tebe bi ne .vedela, da me nekdo zasleduje. — Meni se pa zdi, da nimaš od mene nobene koristi, — je dejal otožno. — Cc bi si dal pobarvati lase... — Bi bil grozen, — ie dejala Ollorbvjeva in ga potrepljala po rami. — Ne beli si glave, prepričana sem, da boš še slaven detektiv. Davi sem govorila o temi z ravnateljem. K policiji te sicer ne vzamejo, ker si kratkoviden, pač ti pa preskrbe takoj službo, da bodo pisale o tebi vse novine. Verjemi mi. Novi viri vitaminov Največ vitaminov je v govejih jetrih in svežem maslu — Vitaminom nevarne snovi Znana raziskovalca vitaminov Ro* senheim in W&bster sta se začela zanimati zadnje čase za doslej še neizrab* ljene vire vitaminov. V nasprotju s splošno razširjenim naziranjem, da je največ vitaminov v sočivju, sadju, mle* ku in ribjem olju, sta omenjena raziskovalca ugotovila, da jc na pr. v go= vejih, svinjskih in ovčjih jetrih deset* krat toliko vitaminov, v svežem, dobrem maslu pa celo 200 do lOOOkrat več. Druga dva raziskovalca Bechdel in Ho* neywcll sta proučila razmerje med ko; ličino vitaminov v kravji krmi in mlc; ku dotičnih krav ter sta prišla do pre* senetljivega zaključka, da količina vi* tam nov ni odvisna od krme. temveč da sodelujejo pri njihovem razvoju neke posebne bakterijo, dalje klrrofil. solnčni žarki in doslej šc neraziskano kozmično izžarevanje. Najvažnejše je baš kozmično izžarevanje. Vse to jc v polni meri potrdil" Ka= nadec Fisdal. ki jc ugotovil, da je v Toronti v zimskih mesecih, od deccm = bra do februarja, solnčno in kozmično izžarevanje razmeroma slabo, da pa kljub temu zadostuje, da ostanejo žU valski organizmi zdravi, dočim je iz« žarevanje v pomladnih mesecih od marca do maja osemkrat močnejše in posledica jc, da se vse živali močno razvijajo. Učenjak Brown naglasa zlasti pomen kozmičnega izžarevanja, katerega pa znanost še ni raziskala. Zanimivo jc, da so se naravoslovci že davno zanimali za hiranje eksotičs nih živali v naših krajih, ker se jim je zdelo čudno, da sc počutijo slabo in da večinoma kmalu poginejo, čeprav ima= jo toplote in hrane v izobilju. Zdaj je jasno, da poginejo mnoge eksotične živali v naših krajih zato. ker dobivajo premalo vitaminov. Vitamini, katere dobivajo s hrano, jim namreč ne zado^ >čajo, kajti v tropičnih krajih je solnč; no in kozmično izžarevanje zelo močno in zato dobe živali neprimerno več vitaminov kakor pri imn. Senzacijonalnc so tudi ugotovitve raziskovalcev Evansa in Purra na polju an t i vitaminov, t. j. snovi, ki preprečijo odnosno uničijo blagodejni vpliv vitaminov. Omenjena učenjaka sta na podlagi mnogih poizkusov ugotovila, da je vitaminom najbolj ncvar= na pokvarjena mast. slanina, maslo in tudi mleko. To je zelo važno za prc = hrano otrok, kajti /daj vemo. da mora biti mleko in maslo sveže, sicer dobiva otročki organizem premalo vitaminov. Ekspedicija na Kančinčungo Te dni jc odšla v Indijo največja ekspedicija hribolazcev, ki hočejo do* seči vrh druge najvišje gore na svetu Kančinčunge v pogorju Himalaja med Nepalom in Tibetom. Kančinčunga je visoka 8580 m in pet narodov bo po svojih najboljših plezalcih tekmovalo, kdo doseže njen vrh. Skrajno naporne in nevarne plezalne ture se udeleži ita= lijanski plezalec Enrico Gaspari, več nemških turistov, med njimi Dyren= furth, Hoerlin, Wieland in Richter, an* gleški plezalec Smith, švicarski Duve= nel in avstrijski Schneider. Gorski velikani Himalaje v osrčju Azije se trdovratno otresajo plezalcev. Mont Everest, Kantoch, Nanga, Par^ bat, Devi, vsi orjaki se branijo ljudi in ne puste, da bi stopila na njihove vr* hove človeška noga. Mnoge ekspedicije so se že napotile na te gorske velikane in dosegle so znatno višino, toda nena* doma so prihrumeli plazovi in drzni plezalci so strmoglavili z njimi v pre* pade. Zdi se celo, da je kraljestvo gor* skih velikanov, razprostirajoče se v vis šini nad 7600 m, nekako začarano in da tja nikoli ne bo stopila človeška no* ga. Največji uspeh je dosegel 1. 1907 dr. Longstaff. ki se je povzpel z dvema italijanskima vodnikoma na gori Triful 7140 m visoko. Zadnja ekspedicija na gorske velikane Himalaje je bila ba= varska, ki se je morala vrniti, ker so mnogim udeležencem zmrznile roke in noge. Nove ekspedicije se udeleži tudi soproga profesorja Dvrenfurtha, ki bo ekspedicijo vodil. Pride! Nemški govoreči film Fritz Kortner — Franc m Lederer I Atlantik članek z onega sveta Magnetizer Kurso\vsky se je moral zagovarjati pred berlinskim sodiščem zaradi žalitve katoliške cerkve in njenih ustanov, posebno papeŠtva. Obtoženec izdaja list pod imenom »Der \veise Berg« in v tem listu je priobčil lani 19. marca članek, katerega ie baje narekoval potom medija sam knez Orto Bismarck. V članku, ki je izšel pod naslovom »Bismarck o bodočnosti Italije«, je bilo ostro napadeno papeštrvo in pro-stozidarstvo. Rečeno je bilo, da bodo v treh letih vse prostozidarske lože uničene. Obtoženec je v odgovoru na tožbo izjavil, da priobčuje v svojem listu vse pridige duhov in sicer podpisane. Ne sprejel bi nobenega članka, če bi ne bil prepričan, da je bil narekovan z onega sveta. Inkrimiranega članka ni pisala človeška roka, temveč duh. Zato sploh ni razmišljal o vsebini in odklanja vsako odgovornost Kljub temu je državni pravdnrk pred-. lagal, naj obtoženca obsodijo na 4 me-• sece ječe. Sodišče ga je pa obsodilo sa-j mo na denarno globo, ki znaša nekaj nad tisoč mark. Atnundsen še živi? Znani polarni raziskovalec dr. Fre-derick Cook, ki je bil obsojen zaradi sleparij s petrolejem na M let in 9 mesecev ječe, je odsedel 5 let v kaziul-nici v Leawenvor:hu. iz katere je ha nedavno pod Častno besedo iziMisjcn. Ameriški novluarj m za bri Dotikal!« da bi zvedeli kako se počuti no 5 letih ječe. 0 sebi jim ni botd pravili, pač pa je dejal, da nad A:m;ndseno:u še ni treba oboipati. Anvur.dsena je poenal zelo dobro in več tednov sta preživela >kupaj v polarnih krajih. Slavni Norvežan ga je posetil tudi v je j i. ko sc .e vračal z ekspedicije na severni tacaj l zrakoplovom \Norge«. Cook ova usoda ga je tako ganila, da je odhajal iz Kaznilnice solz lih oč:. Cook pravi, da lahko živi mož, kakršen je Asnciod&e L, \e: !et na ledu m da se bo znial rešiti tudi iz objema bele smrti. Prezgodaj je se trd'ti, da je Amondsen mrtev. Ko-r.čno je Cc*ik izjavil, da jc svet popolnoma izprome":l svoje lice. Tečaj se rpc-ra zume va s teča?em in letala krožijo okrog sveta. Cook Bdaj sam ne ve, kaj početi. Vse njegovo premoženje znaša 60 dolarjev, prijaiel.ii SO mu pomrli in tako mera na stara leta začeti vse znova. O svorj zadevi ni hotel sjovorki, ker ;e moral državnemu pravdrku svečano o bVjc bi ti. da S let ne h-- -"■.?■-ir govoril o petrolejskem škandalu v i evasu. Samo pod tem po-" go;em je hI namreč izpuščen. NOGAVICE z Ž160 M Nafbolfše, najtrajnejše. zato 13 najcenejše! Clernenceau in velika ženska. Tik pred svetovno vojno je bil Clernenceau v Kartovih Varili, kjer so mu predstavili igralko dunajskega dvornega gledališča, zelo lepo damo visoke postave. Ko je odšla, je vprašal ndkdo tigra, kako mu je igralka ugajala. — Pozmam ženske te vrste, — je odgovoril Clemenceaii. — To so dame, ki imajo zfnotraj vijugaste si opatice. V šofi. — Janezek, povej nam stavek, v katerem bo beseda cikorija. — Vsak dan pijem kavo. — Kje je pa cikorija? — V kavi, gospod učitelj. Pri kartah. — Kako? Drznete si trditi, da sem slepar? Je to žalitev ali šala? — /talrtev. — To je vaša sreča, kajti šale ne razumem. Cefir za srajce zNa/nove/ši vzorci/ A.&-E. Skabertte LJUBLJANA IZKORISTITE! Prednosti nakupa v predseriji. Oglejte dospele pomladne novosti! Kamgarni, ševioti, sukna za obleke, kostume, plašče, površnike FRANJO NOVAK Spec. trgovina snkna — Ljubljana Kongresni trg št. 15. Vsaka beseda. 50 par. Plača me lahko tudi v znamkah. Za odgovor znamko I — Na vprašanja brez znamke ne i m odgovarjamo. - Nafmanjši oglas Oii» 5-—^ ■■ i Na obroke kupite lahko \-sakov-rstno blaso s Tvvsre-dova.njem Kreditne zadruge detajlnih trgovcev, CisaJetova ulica 1. Posreduje hitro in d-iskretaio. 34.T Želodčno tinkturo preizkušeno, proti zaprtju in dru-Zrm težkočaim žek>dca priporoča dr. G. Pkco!;. tefcaoMf v Ljub-Ijaim. S7-L M O D R O C E Ia afrik močno blago Din 240.—. spodnje modroce, mreže, posteljne odeje najcenejše kupite pri RUDOLF SEVER Marijin trs 2 Zahtevajte vzorce! 29/T Stanovanje eoe soi>e s kuhinjo išče m!aC::-stost«/1163. 11« Mecesnov portal (incl. steklo in rolo), kompletno proda rvrdka A. E. Skaberne v Ljubljani. 1159 Strojni ključavničar, tadd z enoletno prakso mebamka, zmožen slov. ia aeroškesa jezika, išče stažbo. Nastop lahko takoj. Ponudbe na upravo Rsta pod »Strojni kljrttčavroča r«/l 162. Dežni plašč najnovejše fazone dobfce tudi, če nimate gotovine. Imate morda s*aro srebro ali zlato, sreb-ne brone ali zlatnike, vrednostne papirje ali itarmski' vrednote, vse Verni vzame najbolje v račun Jainčigaj, LfubHana, Tavčarjeva I. Klišeje tudi rabljene kup:irn. Navedite množino in ceno pod »klišej:«/1172 Štancarje, frezarje in čistilce (Ansntttoer) s takojšnjim nastopom in stalnim mestom za prvovrstne delavce išče ob doorj p'ači tvornica cipe'a i sandala, Bjelovar. 1169 Dame! Preglejte 6\o;o garderobo. Model klobuki po zmerni ceni. Preoblikovanje po 2S—30 Dir. Se priporoča Stemberser-R-eš. Duna-jska c 9„ drugo dvorišče. 1170 Hišo z lokalom sfi tako, da se da it.*po preurediti v poslovne prostore na prometnem kraju kupim. Ponuvj-i»e na upravo »&!ov. Naroda« >od * Zadnja cena«. 1171 Travniški mah sredstvo za njega zatiranje, varstvena znamka in sa-moizdelovalna pravica za Jugoslavijo se proda kapitalno Čvrstemu interesentu. Ponudbe pod »Massenab-sarz 3977« na anončno družbo »Herold«, Graz. Stem-pfergasse Nr. 4. Kapital se Vam podvoji v enem letu, če ga naložite pri reji srebrodlakih lisic Sejmarji .poskusite z dežnimi plašči, kamere Vam Bodi najceneje Janćigaj, Lj-ubl-jana, Tavčarjeva 1. 1173 Stjepušin UHO. Jninsla 5/ priporoCa najbolji« tambore. tiče. ftkole* ptrtitore i ostale po-trebiciee xa >va glazbala. • Odlikoraa aa pariškoj lalofbl Cjenid Iranko ZAHTEVAJTE PROSPEKTE! — IŠČEMO ZASTOPNIKE! r najboljši češki blokov! Zajamčeno čistovolnene moške in damske folagove zadnjih novosti za pomladno in letno sezijo razpošilja starorenomirana ZALOGA TVORNICE K SUKNA Siesrel * Imliof — Brno Palackeho tf. 12, Češkoslovaška. Največja izbira. * Najnižje tvorniške cene. * Majsolidnejša izvršitev vseh naročil. * Na zahtevo vzorci zastonj in poštrrne prosto. Urejuje Josip Zupančič. — Za »Narodno tiskarno«: Fran Jezersek. — Za upravo in mseratn: del lista: Oton Christof. — Vsi v Ljubljani.