NAPOVFTV/A LKTO 1991 i• PROGRAM SSkl: ™. I • NESREČE PRI . KRIŽANKO Jelovica po razpadu Jugoslavije in centraliziranosti To je maketa hiše Darja iz letošnjega novega programa devetih montažnih hiš. Maketa je bila predstavljena na sejmu Constructa v Hannovru v prvi polovici februarja. Ker pa ima Jelovica v zadnjem obdobju, kar dober izvoz in prodajo hiš v Zahodno Nemčijo in tudi v Avstrijo je pričakovati, da bodo nove montažne hiše še našle dodatne kupce. in kako sedaj naprej? Jugoslovanskega trga, ki je Jelovici pomenil kar tri četrtine tržišča^ni več. Tudi države ni več. In še marsičesa ni več, kar je bilo značilno za dolgoletno socialistično obdobje in čase samoupravljanja. V času streznitve, ki je zajela vso našo državo in ko smo morali vsi bolj ali manj priznati, da smo živeli dolga leta preko svojih z delom pridobljenih z/nožnosti in ko je vse več ljudi na cesti, je tudi v Jelovici prišlo do temeljitih analiz, označimo jih lahko le z enim samim vprašanjem: in kako sedaj naprej? 3|%oglavilno usmeritev je se->|}J veda dal razvoj razmer pri nas in seveda dejstvo, daje Slovenija samostojna država in da so vsi ostali trgi postali tuji trgi. Na teh osnovnih izhodiščih je bilo pripravljeno gradivo, ki ga je vodstvo označilo z delovnim imenom Spremembe organiziranosti v Jelovici. To gradivo v celoti objavljamo na notranji strani glasila prav tako pa tudi organigram. Za podrobnejšo obrazložitev pa smo prosili direktorja Jelovice Stojana Žibcr-ta. - Prvo vprašanje, ki se poraja kar samo po sebi je seveda o tem, kdaj bo Jelovica začela delovati po tej organizacijski spremembi? "Spreminjati bomo stvari začeli takoj v začetku marca. Po mojem mišljenju bomo potrebovali 2 do GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA JELOVICA LESNA INDUSTRIJA ŠKOFJA LOKA LETO XXI št. 1 MAREC 1992 W JELOVICA -------1 IVANA T ■*» 1- Ha 4. redni ieji delavikecpz ii/ela dne 17.2.1992 je M za direktorja podjetja $eLicaJ3, Škofja rdnka za Štiriletni mandat dtuj lasno imenovan g. Stojan Sike rt, dipl. oec. 3 mesece, da bomo predvidene spremembe izpeljali in da bodo vsi postopki začeli teči tako kot smo predvideli. Tako sem prepričan, da bo v začetku maja celotno podjetje reorganizirano. Zgodi se lahko le, da bo kakšen segment ostal še na starem principu delovanja, vendar le za to, ker na silo stvari le ne kaže spreminjati." -Marto pomeni, da boste imeli predvsem kadrovske težave in pač ne boste zmogli dati ustreznih ljudi na vsa ključna mesta? "Osebno mislim, daje v Jelovici v večini primerov dovolj ustreznih ljudi za naloge, kijih predvidevamo. Za nekatera dela pa bomo morali najti vodilne delavce od zunaj, saj jih nimamo dovolj. Posebej za te odgovorne kadre se je v preteklosti premalo skrbelo. Upam le, da bomo uspeli pridobiti nekaj teh ljudi. Že sedaj pa lahko rečem, da bomo zaposlili le take, ki naj bi prinesli nova videnja in znanja. Seveda pa pomeni tudi, da nihče od imenovanih vodij ne bo imel privilegija na svoje delovno mesto. Vsak bo moral dokazati, da je zaupanje opravičil. Torej nekako po principu - vsakemu dati možnost, če pa jo bo izkoristil je odvisno predvsem od njega samega." - Zakaj je bila ta reorganizacija potrebna. Mar je vzrok temu le to, da (kot smo zapisali uvodoma) je razpadlo jugoslovansko tržišče in samoupravni sistem? "Pri tej reorganizaciji, ki smo jo pripravili na našem kolegiju, v dragi fazi pa še s pomočjo Zavoda za produktivnost, je bila poglavitna ugotovitev. Jelovica je eno redkih podjetij s tako centraliziranim načinom dela. Predvsem pa v tujini tako velikih podjetij ne poznajo, saj so neučinkovita in težko obvladljiva. Tako je sedaj praktično vsak svoje odgovornosti prelagal na drugega in v celoti gledano je za vse odgovoren le glavni direktor. Zato je potrebna reorganizacija pri kateri bo vsak vodilni imel svojo funkcijo odločanja in pa kar je najvažnejše tudi odgovornosti. Le tako bo mogoče priti do dobrih rezultatov. Sedaj se vsi dobri izgubijo v povprečju, po novem naj bi bili vidni in tudi boljše nagrajeni. Še bi lahko našteval, vendar je v obrazložitvi že nave- denih veliko teh izhodišč." - Prihodnost Jelovice bo seveda narekoval tudi trg. Jugoslavije ni več, po vseh republikah pa stojijo poslovalnice Jelovice. Kako bo stemi v prihod nj e? "Vse te poslovalnice smo z ustreznimi papirji uredili kot samostojna podjetja v matičnih državah in v njih ima Jelovica svoj delež, kije skoraj povsod 99 odstoten. Tudi v ustanovitvi teh podjetij piše, da so dolžna prodajati blago in izdelke Jelovice. Težave so seveda velike, vendar sem optimist, saj ta vojna ne sme večno trajati. Vendar moram povedati, daje v decembru bila prodaja v vseh republikah že kar25o odstotkov prodaje v naši državi, v januarju pa še vedno 150 %. Ker naše blago južne države potrebujejo sem prepričan, da bo tudi v prihodnje prodaja v te kraje še šla. Vendar je v tem trenutku problem pokrivanja. Prodaja tja namreč gre le po principu blago za blago. V južnih republikah pa zelo težko dobimo blago, ki bi ga mi potrebovali. Vendar mislim, da se bodo sčasoma tudi te stvari uredile in bo ta trg začel delovati. Pri tempa moram povedati, daje naša osnovna strategija po vojni le spremenjena. Struktura prodaje se bo morala spremeniti v naslednjih 4 letih. Zahod bi moral pokupiti 50 procentov ne še proizvodnje, četrtino pa naj bi pokupili na našem nekdanjem jugu. No in temu smo že začeli podrejati našo prodajno politiko z vse intenzivnejšim nastopom na tujih trgih." - V ta okvir nedvomno sodi prvi samostojni nastop na sejmu Contracta v Hannovru? "Res je. Jelovica je prvič sama nastopila na tem sejmu. Prej smo nastopali preko velikih sistemov, kot sta bila Lesnina in Slovenijales, pa vemo, da obema pojema sapa. Zato smo šli sami in moram takoj povedati, da smo bili pravo odkritje in predmet velikega zanimanja tako med kupci kot tudi ostalimi razstavljalci. Kar niso verjeli, da znamo v Sloveniji delati tako stavbno pohištvo in montažne objekte. Kaj vse bo prinesel ta nastop je seveda preu-ranjeno govoriti. Naročila za prve vzorčne izdelke že imamo, dobro pa vemo, da bo pot za povečanje izvoza dolga in zahtevna. Zato bomo krepili svojo iz- vozno-uvozno službo. Pri tem pa moram povedati, da nimamo v načrtih odpirati predstavništev, saj jih nismo sposobni vzdrževati in plačevati. Zato bomo bolj a vse te in še dinge spremenjene pogoje poslovanja je potrebno reagirati s celo vrsto konkretnih ukrepov, pa tudi s t.i. "sistemskimi" ukrepi. Eden od takšnih ukrepov je tudi organiziranost Jelovice. 2. Kakšne spremembe? Osnovna značilnost sedanje organiziranosti Jelovice je njena centraliziranost, kar pomeni, da so nekatere funkcije (trženje, proizvodnje, razvoj, vzdrževanje, itd.) organizirane centralno. Takšna centralna organiziranost je v tržnih pogojih poslovanja |X)vscmneustrezna, saj sc rizik in odgovornost za poslovne rezultate nahaja pri vodstvu podjetja, ki pa ob tolikšnem številu programov -slabem funkcioniranju vodenja v širšem pomenu besede in kompleksni problematiki posameznih programov, ne more detaljno spremljati in nadzorovati posameznih naročil, ne more spremljati in celo ne vplivati na nastale stroške, itd. Slabost centralne organiziranosti je tudi odsotnost pozitivnih motivacijskih vplivov na zaposlene, saj se tudi tisti pozitivni napori do katerih sicer pride, kaj zlahka iz- prisolni na sejmih in preko tujih zastopnikov. Sicer pa bo moč o tem pisati v naslednjih številkah, ko bodo rezultati bolj otipljivi." J. Čadež gubijo v sivem povprečju. Zato je temeljna značilnost spremenjene organiziranosti Jelovice decentraliziranost. To pomeni, da se bodo oblikovale Strateške Poslovne Enote (SPE) v obliki Profitnih Centrov (PC). Jelovica bo tako imela obliko korporacije, saj v vsebini delovanja sploh ni bistvenih razlik med PC in podjetjem. Prednosti SPE so: - agresivno trženje - zniževanje stroškov - večja motivacija zaposlenih - jasna odgovornost za poslovne rezultate To pa so liste stvari, ki jih je kot slabosti opaziti pri sedanji organiziranosti Jelovice. V prehodnem obdobju bodo skupne službe še obstajale, v končni fazi pa nič več, saj sc bodo vse funkcije izvajale tudi fizično v vsaki SPE posebej, v eni SPE tudi za drage SPE ali pa z zunanjimi storitvami. V kolikor se skupne službe ne bi porazdelile po SPE, bodo postala manjša podjetja. Vodstvo korporacije bo imelo majhno število ljudi in bo izvajalo predvsem naslednje naloge: - strateško planiranje V KRATKEM V JELOVICI Nova organiziranost 1. Zakaj spremembe? Pogoji poslovanja so se za Jelovico v zadnjem času močno spremenili, saj se zman jšuje tržišče v bivši Jugoslaviji, kamor je Jelovica prodala večino svojih izdelkov, v posledici tega pa je potrebno zmanjševati proizvodnjo, povečujejo se zaloge, stroški poslovanja pa so tako še večji kot so bili, se čimer se konkurenčnost Jelovice še dodatno zmanjšuje. Potrebno je najti nova tržišča, še zlasti v tu jini. Tu ni prezreti tudi težkih pogojev poslovanja, saj Slovenija zlagoma preha ja v gospodarski sistem, v katerem postajajo prevladu joče zakonitosti trga, ki Jelovici velevajo agresivno in uspešno prodajo in ne več pretežno "distribucijo" kot dosedaj. JCtOVIGA - investicije - najemanje in plasiranje finančnih sredstev - kadrovanje V osnovni proizvodnji se bodo oblikovale 3 SPE; pri čemer njihova imena še niso znana: - Primarna - Stavbno pohištvo - Montažni objekti Pri takšni opredelitvi so upoštevani vsi kriteriji za oblikovanje SPE od dejstva, da gre za tehnološko zaključen proces, do ustrezne informatike. Vodstvo SPE je v celoti odgovorno za poslovni rezultat, zato se v SPE izvajajo tudi vse funkcije kot v podjetju, takšna pa so tudi pooblastila in pristojnosti vodstva. Kot rečeno naj bi skupne službe, ki jih je možno imenovati tudi poslovni servis, v prehodnem obdobju ostale še na nivoju korporacije, saj je njihov takojšen prenos na SPE neizvedljiv zaradi pomanjkanja ustreznih lju-di,znanja in sposobnosti, prostorov, itd. Ena od temeljnih značilnosti spremenjene organiziranosti Jelovice je tudi podjetniško delovanje podjetja kot celote in posameznih delov. SPE so oz. bodo tako organizirane, da bo vodstvu in zaposlenim mogoče in celo potrebno podjetniško delovati. SPE pa ne predstavljajo podjetja v celoti, saj ostanejo še nekatere dejavnosti, kijih teorija in praksa imenuje stranske dejavnosti. Za te dejavnosti je potrebno zagotoviti vse pogoje, da sc v čim večji meri organizirajo izven Jelovice. Z oblikovanjem takšnih podjetij se daje možnost podjetniškega delovanja tudi zaposlenim v teli dejavnostih. Poleg lega se na ta način ohranijo delovna mesta, če bodo zaposleni uspešni, kar bo odvisno predvsem od njih samih, pa bodo tudi več zaslužili. V Jelovici bi se kot podjetja stranskih dejavnosti lahko organizirala trgovska podjetja po Jugoslaviji, trgovina SLO, AOP, Restavracija, Transport, Varnost, Čiščenje, Remont in Žaga Cerklje. V prehodni fazi in zlasti tam, kjer ustanovitev samostoj- nih podjetij ne bi prinesla takojšnjih finančnih efektov, se bodo te dejavnosti organizirale kot PC. Ne nazadnje pa ni prezreti, da je velik del podjetij v Škofji Loki, njeni okolici in po Sloveniji že organiziran v globalu tako, kot je predsta vljeno zgoraj terda so njihove izkušnje, predvsem pa rezultati dobri. Za dobre ali vsaj boljše rezultate od sedanjih pa je gotovo zainteresiran vsak, ki je zaposlen v Jelovici. Pri tem nikakor ni prezreti da:"Uspcjo le dobri. Dober pa je tisti, ki je boljši od drugih." Janez Kovačič JELOVICA n Poslovni servis Podjetja strankarskih dejavnosti 1 nz 1 VODSTVO Stavbno pohištvo j Jelovica Dom MO j Obles - Primarna j L Stratelki poslovni -Finančno gospodarsko področje - Trgovinska podjetja vYU -Prodaja - prodaja, izvoz -Prodaja - izvoz - Prodaja - skladišča načrt - Finance - ostala prodaja - skladišča - Plan analize • Računovodstvo - Trgovina SLO ■ skladišča -AOP -Nabavo - Kadrovsko splošno - referenti področje - Restavracija ■uvoz - Kadri - Splošni posli - Transport ■ skladišča -Stroškovna analiza -Stroškovna analiza - Stroškovno analiza - Plant inženiring - Varnost - Investicijski razvoj - Čiščenje - Razvoj -Razvoj - Razvoj - Delavnice - Energetika ■ Razvoj izdelkov - Tehnologija • Razvoj, tehnologija - Razvoj in tehnologija - Laboratorij - Remont -Marketing L Žaga Cerklje -Proizvodnja ■ Op. pr. dela -Proizvodnja ■ Op. pr. dela - Proizvodnja - Op. pr. dela ■ Raziskave ■ Obrat 1 ■ Montažni objekti -Žage - Propaganda — Zagotavljanje kakovosti ■ Obrat 2 ■ Montaža in servis ■ Vzdrževanje - Sušilnice - Prirezovalnica - Vzdrževanje - Brusilnice - Vzdrževanje - Kontrola kakovosti -Kontrola kakovosti - Kontrola kakovosti Sitma. Kttht or-pattziraKdfti (Jehu-foe ■ Vhodna kontrola ■ Tekoča - Končna UKREPI ZA USPEŠNOST JELOVICE DS je že sredi leta 1991 sprejel smernice razvoja podjetja, katere opredeljujejo strategijo delovanja ne glede na trenutne razmere. Da pa se bo Jelovica sploh lahko razvijala kot izhaja iz smernic, mora preživeti krizno obdobje po izgubi za Jelovico tako pomembnega "jugoslovanskega" trga (ca 65% celotne prodaje). Kratkoročno (v letu 1991) moramo realizirati predvsem naslednje cilje in ukrepe: - reorganizacija z naslednjimi značilnostmi: • decentralizacija • lociranje večjega dela odgovornosti in kompetenc na nivo strateških poslovnih enot • zvišanje motivacije • skrajšanje časa za pretok informacij • racionalizacija poslovanja in s tem večja konkurenčnost na trgu - dvig produktivnosti predvsem skozi odpravo ne nujno potrebnih opravil, analizo obstoječih količinskih normativov in racionalnejšo organizacijo poslovanja - organizacija podpornih služb na tak način, da bodo (prisiljene) zna- • ten del prihodkov ustvarjale izven Jelovice - razrešitev problemov v zvezi s kapacitetami kosovne proizvodnje - preveriti potrebnost proizvodnje obstoječih programov na vseh lo JELOVICA kacijah in možnosti za zdmžitev dveh ali več obratov (npr.: obrata 224 in 229) - prehod na "evropski" delovni čas najmanj za zaposlene, katerih delo ni neposredno vezano na proizvodnjo (7.00 - 15.00 ali 7.30 - 15.30) - analiza stroškov poslovanja (direktni in indirektni) ter sprejetje ukrepov za znižanje le-teh - izdelava analize vrednosti po izdelkih - prilagajanje obsega proizvodnje prodajnim možnostim podjetja - obseg investicij in vzdrževalnih del skrčiti na minimum - problematiki v zvezi s slabim izkoristkom naše osnovne surovine-lesa, posvetiti večjo pozornost oz. takoj ukrepati vključno z določitvijo sankcij za neupoštevanje dogovorjenega -usposobitev proizvodnje za izvoz na zahodni trg (od razvoja, ureditve dokumentacije, spiska potrebne dodatne opreme, do šolanja kadrov in zagotovitve brezhibnega dela) - razvoj novih programov (ne nujno s področja stavbnega po-hištva)Jcaterih proizvodnja bo možna z obstoječo tehnologijo - izoblikovanje realnih kriterijev za ocenjevanje uspešnosti zaposlenih, ki bodo skupaj s kriteriji iz kolektivne pogodbe zagotovili objektivno opredelitev tehnoloških viškov - diverzifikacija ponudbe za domači trg (višji in nižji cenovni razred) - obdelava slovenskega trga za prodajo dopolnilnega programa - intenziviniranje obdelave ino-trgov (nujno prekvalificirati najmanj enega inženiija lesarstva v komercialista) - dvig kakovosti komuniciranja s potencialnimi kupci (krajši odzivni časi, poenostavitev kalkulacij...) - izdelava projekta za proizvodnjo ostrešja za montažne hiše - izobraževanje zaposlenih (na vseh nivojih) - dodatno stimuliranje zaposlenih, ki direktno vplivajo na pridobitev novih poslov (aktualno: prodaja "jugo blaga" v Sloveniji) Navedeni cilji in ukrepi niso rangirani po pomembnosti, saj nam samo realizacija vseh zagotavlja preživetje tega kriznega obdobja in omogoča razvoj kot izhaja iz že v letu 1991 sprejetih smernic. v.d. direktorja podjetja Stojan Žibert, dipl. oec. JELOVICA PRVIČ NA SEJMU V HANNOVRU Zmanjšanje prodaje stavbnega pohištva v sosednje republike nas sili v hitrejšo preusmeritev prodaje na evropska tržišča. Tržišča Z-evropskih držav, kjer je razvito tržno gospodarstvo, pa so zelo zahtevna. Na njih se srečujemo še z mnogo močnejšo konkurenco kot doma. Zato smo v Jelovici pripravili posebej izbran proizvodni program oken s senčili in vrat, ki ga najprej predstavimo na mednarodnem sejmu CONSTRUCTA v Hannovru od 7. - 12. februarja t.l. aj naštejem le nekaj kvalitetnih izboljšav oz. razširitev našega proizvodnega programa: močnejši profil okna, izboljšana površinska obdelava z debcloslojnim brezbarvnim premazom, vidni sloji lesa nespoje-ni, odkapni profil ščiti celoten spodnji prečnik, specialna izolacijska stekla, okna polokrogle in trapezaste oblike; kvalitetno obmšena polkna z estetsko oblikovanim okovjem rustikalnega izgleda in debcloslojnim premazom s fiksnimi ali gibljivimi lamelami. Izgled razstavljenih notranjih vratnih kril popestrijo razne okrasne letvice, vzorci na steklu, lesene mreže in estetsko oblikovane kljuke; poleg lakiranih pa so tudi belo lužena krila. Tudi nova masivna drsna vrata PAL-MES razstavljamo v Hannovru. Čeprav je na sejmu le en exponat vhodnih masivnih vrat, pa zalo le-ta lahko ponudimo v številnih variantah (različna polnila, vzorci na steklu, lesena ali kovinska okrasna mreža, z enim ali dvema lokoma ali pa z ravnim izrezom. Vsi razstavljeni izdelki in njihove variante so prikazani v lično izdelanem trojezičnem prospektu (nemščina, angleščina in italijanščina) lastnega designa. Na soliden poslovni partner. Razstavni prostor, urejen po projektu agencije KRES Ljubljana (opomba: tudi sejemski kriteriji so zelo strogi), dopolnjuje razstava fotografij fasad g. Tomaža Lundra, ki nam jo je brezplačno posodil. Slovenija pa je prikazana z zbranimi prospekti naših turističnih krajev. Od slovenskih Estetsko oblikovana belo-lužena vrata - rezultat razvoja naših delavcev. Ta izdelek in tudi drugi bodo to pomlad iskali kupce po vsej Z.Evropi sejmu je predstavljena v obliki makete na vrtljivem podstavku stanovanjska hiša DARJA iz letošnjega novega programa 9-ih hiš. Moderno oblikovanje, sodobno načrtovana zasnova in okolju neškodljivi materiali so značilnosti hiš Jelovica 92. Za hiše in objekte je oblikovan novi prospekt prav tako s troje-zičnim tekstom. Na sejmu sodeluje tudi predstavnik firme DTH iz Tuningena v Nemčiji, ki ima ekskluzivo Jelovice za prodajo na nemškem trgu, saj seje že do sedaj izkazal kot zelo uspešen in firm razstavlja le še LI KO Vrhnika. Kljub številnim težavam in problemom brez pomoči državnih institucij, ampak obdobnem timskem delu vseh pristojnih služb in delavnic upam, da je Jelovica dobro predstavljena na mednarodnem sejmu in da bodo stroški sejma in naša prizadevanja poplačana z novimi izvoznimi posli. Kvaliteta izdelkov, kratki dobavni roki in konkurenčne cene pa bodo najboljša reklama za bodoče posle. 4 ________ jEiovicn Pogum je potreben za to, da lahko svoje izdelke ponudiš najzahtevnejšim kupcem po vsem svetu. Le tako lahko upaš, da bo kakovost na ustrezni svetovni ravni. Spreten pa moraš biti zato, ker se spremembe dogiflajo čedalje hitreje. HITROST in PRILAGODLJIVOST izdelave sta ADUTA za bodočnost. Marinka Berčič Ta posnetek je iz letošnjega sejma stavbnega pohištva Constructa v Hannovru. Kolje že v tem časopisu zapisano se ga le letos prvič udeležila tudi Jelovica. Opravljenih je bilo vrsto razgovorov in pričakovati je, da bo prinesel ta nastop tudi več izvoza. Sicer pa o tem sejmu več v naslednji številki. Gasilci ne počivamo Zastavili smo novo leto 92 z novim vodstvom v gasilskem društvu Jelovica in čeprav smo v težkih časih, smo se resno lotili dela. Tako smo ž,e v prvem mesecu imeli sestanek upravnega odbora in operativnega štaba, ter navezali tesnejše stike s pobratenim GD Sele na Koroškem. Vsak stroj v lakirnici mora biti opremljen s šobami za gašenje s C02 Organizirali smo tudi prvo preventivno taktično gasilsko vajo z obravnavo lakirnic v našem podjetju. Ve sc, da so lakirnice eno najbolj ogroženih področij za nastanek požara in to lahko katastrofalnega, zato smo se zbrali operativni člani, terna licu mesta v vseh lakirnicah pregledali vsa razpoložljiva sredstva za gašenje, ter tudi ugotavljali, kakšen naj bi bil najbolj učinkovit pristop za uspešno akcijo gašenja in tudi reševanja. Čeprav imamo lakirnice ščilcnc tudi z avtomatskimi napravami na C02 (ogljikov dioksid) pa brez dobrih in usposobljenih gasilcev ne bo šlo, zato so take gasilske vaje še kako potrebne. Anton Čemažar Takole so pripravljene polne jeklenke (C()2) za slučaj požara v lakirnici vrat. Lakirnica oken - tudi tukaj je treba upoštevati skrajno varnostne ukrepe zaradi velike količine lakov movicn anmmmnnm: iiljhiHli.1' ■____________________________________________ _________________________________' f TRG IN NAŠI IZDELKI PREDVSEM IZVOZ JE REŠITEV Jesti je treba vsak dan. Da bi si to omogočili, moramo čim uspešneje prodati to, kar smo sposobni proizvesti. Pota, ki smo jih mukoma utirali skozi labirinte nenadejanih začasnih in trajnih tržnih blokad, da bi si vendarle ohranili del prodajne in proizvodne aktivnosti, so bila in so še vedno trda. Tako kot večina slovenskih podjetij, tudi naše najbolj uničuje izgubljanje jugoslovanskih trgov. Vedno znova se nam ponavlja vprašanje, kam prodajati in s kakšnimi pogoji. v e vedno, kot smo že večkrat zapisali, bomo poskušali čimveč prodati na našem bivšem YU trgu, čeprav se tu še srečujemo z velikimi težavami zaradi blokiranega plačilnega prometa. Naše proizvode lahko prodajamo le po načelu blagovne menjave. Problem je v tem, da je vedno manj izdelkov, ki so pa vedno dražji, kijih še lahko prodamo na našem slovenskem trgu. Tudi vlada BiH je tako kot že prej Srbska, uvedla ukrep o prepovedi prodaje mnogih izdelkov v ostale republike (mleko, žito, meso, les, ivcrice, itd.). Ker smo si zadali cilj, čimbolj povečati izvoz na ostale zahodne trge, so naše aktivnosti potekale tudi v tej smeri. Naše izdelke smo ponudili mnogim potencialnim kupcem v Italiji, Avstriji, Franciji, Nemčiji, Belgiji, itd. Z nekaterimi od njih (Italija, Nemčija) smo imeli že prve raz- širili tudi ponudbo doma. Po dosedanjih izkušnjah imamo veliko možnosti plasiranja notranjih vratnih kril. Pri plasiranju oken bo šlo počasneje, vendar so prvi stiki že narejeni. Ker bomo rezila za proizvodnjo izvoznega okna (68 mm profil) dobili šele konec februarja, je realno Pestra ponudba kvalitetnih izdelkov Jelovica, ki so novost in naj bi odprla nove prodajne poti Polokrogla okna s polkni bodo krasila tudi naše nove stanovanjske hiše govore. Izdelali smo jim vzorce in lahko pričakujemo, da bomo posle, če jim bo kvaliteta odgovarjali, tudi realizirali. Količine so namreč zelo zanimive. Firmi SILCO v Avstriji smo že v lanskem letu izvozili manjšo količino naših izdelkov SP, ki jih je kot eksponate razstavila v svoji trgovini. V februarju mu bomo ponovno izdobavili manjšo količino. Vrednost ni velika, toda kdo ve, mogoče bodo kasneje naročila pogostejša in večja. V januarju smo dobili prvo letošnjo naročilo za vhodna vrata. Z g.Kneipom se dogovarjamo že dve leti in kupoval je le po nekaj komadov vhodnih vrat. Sedaj pa jih je kupil 233. Vhodna vrata so različnih izvedb (različna polnila, srckla, stopnja, količina dobave) in bomo z njimi lahko pope- pričakovati prve količine konec marca ali v začetku aprila. V Nemčiji imamo potencialnega kupca, ki sc zanima za letni nakup oken 6.000 - 15.000 komadov. Potrdil nam je že izdelavo in sprejel okvirno ponudbo. Dogovoriti sc moramo še za vzorčno količino in potem bomo dobili po vsej verjetnosti tudi naročilo. Za italijanskega kupca smo izdelali vzorec okna v skladu z njegovimi zahtevami, vendar naročila še ni. Vedeti moramo namreč,da bomo s povečanim deležem našega izvoza morali nekomu drugemu izpuliti prodajo na teh trgih, kijih že ima. To pa ne bo enostavno in lahko. Boj za nove trge bo težak in postopen. Jožica Bergant DAVČNA NAPOVED ZA LETO 1991 V pomoč tistim, ki boste plačali davek Do 31. marca letos bomo morali vsi, ki prejemamo dohodke, oddati pristojni davčni upravi davčno napoved oz. oddati napoved dohodnine. Med vire dohodnine spadajo: osebni prejemki, dohodki iz kmetijstva, dohodki iz dejavnosti, dohodki iz kapitala, dohodki iz premoženja, dohodki iz premoženjskih pravic. Vse te prejemke moramo v davčni napovedi navesti v bruto zneskih. Od tako zbranih bruto prejemkov odštejemo prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, prispevke za zaposlovanje in prispevke za zdravstvo. Vse skupaj imenujemo tudi prispevki za socialno varnost. o spremembi Zakona o dohodnini v decembru lanskega leta sc od bruto prejemkov odštevajo tudi posebni prispevki, ki jih moramo plačevati po zakonih. To so posebni prispevki, namenjeni za solidarnost v primem poplav, vojne škode itd. Razlika med bruto prejemki in navedenimi prisjrevki nam da osnovo za dohodnino. Sedaj pa pridemo do (za vse nas) najpomembnejšega dela davčne napovedi, kjer je možno po določbah Zakona o dohodnini zniževati njeno osnovo. Le-to pa je možno v naslednjih primerih: A) zmanjševanje osnove dohodnine do 10% njene osnove: 1. za zneske sredstev, vloženih v nakup dolgoročnih vrednostnih papirjev; 2. za zneske reinvestiranih dohodkov od dolgoročnih vrednostnih papirjev; 3. za zneske, porabljene za reševanje stanovanjskega problema zavezanca; 4. za zneske, vložene v gradnjo malih hidroelektrarn, v varstvo okolja in varčevanje z energijo; 5. za sredstva, vložena v obnovo kulturnih in zgodovinskih spomenikov; 6. za zneske, vložene v nakup zdravil, zdravstvenih in ortopedskih pripomočkov ter v zdravljenje in rehabilitacijo v zdravstvenih zavodih in zdraviliščih; 7. za zneske sredstev, vložene v izobraževanje ob delu; 8. za zneske sredstev, namenjenih za znanstveno in razvojno dejavnost; 9. za zneske sredstev, ki smo jih porabili za nakup knjig in učnih pripomočkov s področja umetnosti, znanosti, kulture, izobraževanje in vzgoje ter športa; 10. za zneske sredstev, plačanih članarin političnim strankam in sindikatom; 11. za zneske prostovoljnih denarnih prispevkov in vrednost daril v naravi za humanitarne, kulturne, znanstvene, športne, ekološke in religiozne namene; 12. za zneske sredstev, vloženih v nabavo, rekonstrukcijo in modernizacijo osnovnih sredstev, zmanjšanih za višino sredstev znižane osnove pri davku iz dejavnosti; B) osnova za dohodnino se zmanjšuje za celotno dovoljeno višino davčne oljašave: 1. za plačane samoprispevke; 2. invalidom s 100% telesno okvaro se prizna letni povprečni osebni dohodek na zaposlenega v Republiki Sloveniji v letu 1991 - v nadaljevanju popr. OD 1991 (po prvih izračunih bo ta znesek nekaj višji od 200.000,- SLT); 3. Osebam, starejšim od 65 let, se prizna 8% popr.OD 1991); 4. za vzdrževane družinske člane (otroci, posvojenci, vnuki, zako- nec, starši zavezanca) se prizna: - za prvega 8% popr. OD 1991 - za drugega 10% popr. OD 1991 - za tretjega 12% popr. OD 1991 - itd. za vsakega naslednjega za 2% več; 5. če se otroci izobražujejo na srednji, višji ali visoki šoli v kraju izven stalnega bivališča, se olajšava iz prejšnje točke poveča za 4%; 6. če je otrok moten v telesnem in duševnem razvoju, znaša olajšava 20%, če pa je trajno nezmožen za delo pa 50% popr. OD 1991. Podatke o osebnih prejemkih in prispevkih iz tega naslova vam bo pripravilo podjetje in jih boste prejeli v drugi polovici februarja. Za ostale boste morali poskrbeti sami. Upam, da ste pridno zbirali račune za uveljavitev davčnih ol-jašav. Lc-tch vam pri davčni napovedi ni potrebno prilagati, le hraniti onec lanskega leta pa smo organizirali program izpopolnjevanja osebja v poslovalnicah in predstavništvih. Namen seminarja je bil predvsem pokazati načine in pomembnost tržno usmerjenega pristopa, pa tudi poznavanje finančnega in psihološkega vidika poslovanja. Povdarck na seminarju je bil dan uspešnemu komunici ran j u, obravnavane so bile predvsem naslednje teme: - delo prodajalca in potrebne sposobnosti in osebnostne lastnosti, znanja in spretnosti, ki so potrebna za uspešno delo jih morate še eno leto po končnem roku za oddajo napovedi dohodnine. Predložiti morate le dolgoročne vrednostne papirje, da jih bo davčna uprava žigosala. Prav na koncu naj vam dam še majhen nasvet. Oddajte svojo davčno napoved 31. marca 1992, ko je zadnji dan za njeno oddajo. Najbolje bo to storiti po pošti v priporočenem pismu, saj bo dru-gače velika gneča na davčni upravi (morate pa imeti dokaz, da ste davčno napoved do roka oddali - kazni so visoke). Glede na to, da sc bo takrat na davčnih upravah nabralo precej papirja, lahko pričakujemo odločbo o odmeri dohodnine v roku enega meseca. Po prejemu odločbe pa imamo zopet 30 dni časa za plačilo eventuelne razlike. V tem času bo pa tudi inflacija naredila svoje. Vinko Ušeničnik - obravnavana je bila problematika komuniciranja - beseda pa je tekla tudi o novih pravilih obnašanja oz. liku prodajalca v spremenjenih tržnih pogojih. Seminar pa je predavatelj Bokal Stane, strokovnjak za komunikativno dejavnost, popestril z vajami oz. testi. V sklopu seminarja je bil organiziran tudi razgovor udeležencev seminarja z najodgovornejšimi delavci podjetja, kjer je bilo izpostavljeno vrsto problemov, na katere dnevno naletijo pri svojem delu zaposleni v poslovalni- MED UKREPI ZA BOLJŠO PRODAJO Izobraževanj e naših trgovcev Glede na spremenjene pogoje gospodarjenja se spreminjajo tudi potrebe po dodatnem usposabljen ju delavcev. Za posamezne sredine nameravamo v bodoče organizirati "tematske programe" tudi v podjetju. Nekaj takih programov smo v preteklosti že izpeljali n.pr. za delavce, ki delajo pri sušilnih napravah, za delavce, ki delajo na področju kontrole kakovosti, za obratovodje itd. movicn LL!........g ■■'iiiii.lliii.'.,!,,..______________________________________________________ _ 7 cah in predstavništvih. Razgovor je bil vsekakor koristen, kajti ti delavci imajo le redko priložnost priti v stik z odgovornimi delavci za posamezna področja že zaradi lokacijske oddaljenosti. Skupno pa je mnenje, da bi se dalo marsikateri problem z malo več dobre volje hitro rešiti. ipd. Seveda pa s tem izobraževanje še ni zaključeno. Že v mesecu marcu ponovno načrtujemo za isjo skupino enodnevni seminar z eno samo točko "pristop h kupcu". V nadaljevanju pa bi bilo koristno dopolniti znanje zaposlenih promociji podjetja. Prav to slednje: prodor na zahtevna tržišča in promocija firme v širšem proštom je tisto, kar bo nam pomagalo preživeti.... In prav na koncu naj povzamem misli prof. Juvanca v zvezi z oblikovanjem nasploh, takole pravi: "Že res, da lepota za življenje ni nujno potrebna, pa vendar je prav zaradi nje življenje več vredno." Nada Slovnik Drugi del seminarja sta valili sodelavki Berčič Marinka in Čebulj Albinca, ki pa zaradi pomanjkanja časa nista mogli obravnavati vseh tem, ki so bile predvidene s programom seminarja, ampak sta imeli z udeleženci le krajše razgovore o predstavitvi oz. reklamiranju izdelkov, pretoku dokumentacije, ovedala nam je, daje žal pri nas še vedno preveč ukoreninjena miselnost, da je oblikovanje le površna površinska preobleka izdelka. Iz njenega predavanja pa je vela prepričljivost, da dober izdelek nastane le, ko skupina različnih ustvarjalcev z medsebojnim vplivanjem ustvarja in nadgrajuje izdelek in mu na koncu poišče ter doda "nekaj več" in ga s tem dvigne nad nivo ostalih izdelkov enake v naši trgovski mreži z znanji iz komercialnega področja, ker ima večina teh delavcev tehnično strokovno izobrazbo in tako dobro poznajo naše izdelke, težave pa imajo s poznavanjem določenih pojmov, ki nastopajo v prometu blaga in storitev. Ž.S. tehnične in tehnološke kakovosti. In tisto "nekaj več" je g. Bertokova vsekakor dosegla na prikazanih izdelkih iz pohištvenega programa MANTA, MAK, ZLOŽLJIVI JEDILNI GARNITURI IZ LEPLJENEGA LESA in v mednarodni areni nagrajeni OTROŠKI POSTELJICI. Oblikovno dorečen, uporaben in kakovosten izdelek si lažje utre pot na trg in hkrati pripomore k - direktor nas je seznanil s potekom priprav na reorganizacijo podjetja in z razvojem Jelovice v bodoče. Program dela za leto 1992 s kratkoročnimi cilji in predvidenimi ukrepi bo v kratkem posredovan delavskemu svetu. - težave v podjetju so povezane s trgom na področju bivše Jugoslavije, prodor na zahodno tržišče je izredno težak. - direktor ocenjuje, da njegovi sodelavci svoje delo korektno in strokovno opravljajo. Zunanji sodelavci so vključeni, ker posedujejo specialna znanja (primer v Jelovici nimamo visoko specializiranih organizatorjev). - v Jelovici je še vedno prisoten problem prezaposlenosti; ob nezmanjšanem obsegu proizvodnje bi zaradi konkurenčnosti ne smeli imeti več kot 750 - 800 zaposlenih. Presežki se bodo reševali na podlagi programa razreševanja presežkov delavcev. - problem v Jelovici je slaba izobrazbena struktura zaposlenih. - nekatera vprašanja oziroma mnenja so sc nanašala na politi-ko oz. strategijo vodstva podjetja in na preteklo delo nekaterih vodilnih delavcev. Direktorje predlagal, da taka vprašanja postavimo delavskemu svetu oziroma razpisni komisiji, kije te podatke gotovo preverjala. - delavce je zanimalo, kaj bo z izplačilom stroškov prevozov na delo - ali sc bodo res ukinili. Direktorje razložil, da bo podjetje ravnalo v skladu s kolektivno pogodbo in bo prevoz plačan. Lahko se bodo ukinile mesečne vozovnice, vendar bodo delavci na-mesto tega dobili dejanske stroške povrnjene v denarju. PREDAVANJE DIT JELOVICA Vloga designa v lesarstvu Leto 1991 smo v DIT-u Jelovica zaključili, po udeležbi sodeč, z najzanimivejšim predavanjem doslej. Mednarodno uveljavljena oblikovalka g. Biba Bertok, d.i.a. nam je predstavila industrijsko oblikovanje v lesarstvu kot specifično umetniško zvrst. IZ SINDIKALNE AKTIVNOSTI Sindikat je spraševal za vas Sindikat je na podlagi vprašanj, ki so jih delavci v pismeni obliki naslovili na vodstvo podjetja, poiskal odgovore pri direktorju. Dogovorili smo se, da sindikalni zaupniki posredujejo odgovore skupinam delavcev, ki so ta vprašanja zastavili. Glavni poudarki so naslednji: Sindikat je na svojih sestankih obravnaval - delavci, ki so v mesecu decembru zaradi čakanja v novembru prejeli osebni dohodek, ki je bil nižji od 7000 SLT, so dobili razliko do 7000 izplačano. Tak sklep je bil sprejet skladno z dogovorom z vodstvom podjetja o določeni pomoči delavcem z najnižjimi osebnimi dohodki. - v mesecu januarju je bil uveden kolektivni dopust v okvini letnega plana delovnega štaba, kar je skladno z zakonom o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja ter s kolektivno pogodbo lesarstva in podjetja Jelovica v pristojnosti direktorja. Kolektivni dopust v letu 1992 bo še 26.6 ter od 28. do 31.12. - sindikat je obravnaval predlog sklepov o uvedbi dela s skrajšanim delovnim časom v februarju in marcu. Vodstvu predlaga, da preveri, če je možno s prerazporeditvami delavcev reševati problem nadurnega dela, ki se pojavlja na nekaterih delovnih mestih (npr.: prototipna delavnica). - s 1.2.1992 bo pri sindikatu za šport zadolžen Ahčin Andrej. Dosedanji vodja športnih sekcij Jože Habjan je zaprosil za razrešitev s funkcije, ker bo njegovo delovno mesto v Gorenji vasi. Gibanje osebnih dohoakov v Jelovici Sindikat spremlja gibanje osebnih dohodkov v Jelovici v primerjavi z izhodiščnim OD po splošni kolektivni pogodbi za gospodarstvo in v primerjavi s povprečnim OD gospodarstva. Navajamo nekaj podatkov za zadnje mesece leta 1991: - izhodiščni osebni dohodek v Jelovici je bil v primerjavi z izhodiščnim OD po splošni kolektivni pogodbi v mesecu septembru za 8% nižji, v oktobru za 19% nižji, v novembru za 24% nižji, v decembru pa je bil nižji za približno 30%. - če primerjamo povprečni osebni dohodek v Jelovici s povprečnim osebnim dohodkom v gospodarstvu, ugotovimo, da je bil povprečni osebni dohodek v Jelovici v septembru za 2% višji kot v gospodarstvu, v oktobru je bil nižji za 11% in v novembru nižji za 21% in znaša za Jelovico 11175 SLT in za gospodarstvo 14167 SLT. V decembru je bil povprečni OD v Jelovici 13146 SLT, podatkov o povprečnem OD v gospodarstvu pa za december še ni. Če predvidevamo približno enak porast povprečnega OD v gospodarstvu kot je porast drobnoprodajnih cen in življen-skih stroškov (ca 15%), v Jelovici še vedno zaostajamo za gospodarstvom podobno kot v novembru. Pogoji za delovanje sindikata v podjetju v letu 1992___________________ Sindikat je z vodstvom podjetja dosegel soglasje glede zagotovitve materialnih pogojev za svoje delo v naslednjem: - skupno število plačanih ur za sindikalno delo v letu 1992 znaša 1140 ur, ki so enakomerno porazdeljene po koledarskih mesecih, kar pomeni 95 ur mesečno. Približno polovico ur bomo porabili za delo profesionalnega sindikalnega zaupnika s sedežem v Jelovici za nekaj ur dnevno, o čemer se še dogovarjamo na območnem sindikatu za Gorenjsko, kjer nam pomagajo pri iskanju ustreznega človeka za naše potrebe. - Podjetje bo sindikatu zagotovilo obračun članarine za člane sindikata, blagajniška opravila in vodenje blagajne vzajemne pomoči. - podjetje zagotavlja sindikatu za njegovo delo uporabo prostorov in sicer sobo št. 26 v poslovni stavbi montažnih objektov. Obveznice...._______________ Predstavniki sindikata smo se ponovno obrnili na vodstvo podjetja z zahtevo po izplačilu obveznic, ki so že zapadle v iz-plačilo.Direktor nam je razložil, da je glede na finančno situacijo v podjetju izplačilo v celoti nemogoče. Znesek predstavlja približno tri neto plače Jelovice. Terjatev delavcev iz naslova OD ne preneha. V januarju mesecu bi bilo možno nek del izplačati, vendar se je vodstvo odločilo namesto tega raje povečati plače za december za 15%. Sindikat je s tem soglašal, saj tako izplačan denar pomeni istočasno tudi večjo osnovo za osebni dohodek v bodoče, ko bomo prejemali nadomestilo za čas čakanja na delo in je tako za delavce boljše. Obveznice, izdane v letu 1991, gredo v osnovo za izračun dohodnine. Če se bo pokazalo, da bi zaradi tega dela dohodka morali plačevati razliko med akontacijo in obračunanim davkom, bo do- ločen del obveznice izplačan. Direktorje povedal, da se je pozanimal in izvedel, da bomo lahko te obveznice uveljavljali kot davčno olajšavo po 7. členu zakona o dohodnini v okviru možnega 10% zmanjšanja osnove in dohodnine. Natančna navo-dila o tem boste dobili pravočasno. Kolektivna pogodba_____________________________________________ Na pobudo delavskega sveta in skladno z določili kolektivne pogodbe podjetja Jelovica potekajo aktivnosti v zvezi s spremembo kolektivne pogodbe podjetja v členih, ki se nanašajo na določanje trajnih presežkov v podjetju. V obstoječi pogodbi kriteriji niso razdelani tako, da bi lahko posamezne delavce točkovali in na ta način bolj objektivno ugotavljali presežne delavce. V postopku priprave gradiva sodeluje tudi predstavnik sindikata z namenom, da se zagotovi pretok informacij med obema pogodbenima strankama že v fazi priprave. Ko bo predlog potrdil delavski svet kot predlagatelj spremembe, ga bo obravnaval sindikat na seji izvršnega odbora, v pogajanjih bo sindikat sodeloval s svojo pogajalsko skupino. Sindikat je pomoč poiskal tudi na sedežu območnega sindikata za Gorenjsko in v priprave vključi pravnico gorenjskih sindikatov g. Lucijo Vuga. Ob članku A.Kužnika v prejšnji številki VSAKA STVAR IMA SVOJO MEJO! Predpogoj objektivnosti je resnicoljubnost, ta pa v prvi vrsti sloni na kritičnem odnosu do samega sebe. Kdor takega odnosa ni zmožen gojiti,se največkrat obrne navzven, začne vpiti in s prstom kazati na druge, češ da so krivi za vse, kar se je in kar se dogaja, najhujše pri vsem tem pa je dejstvo, da so trdno prepričani, da imajo prav, da so objektivni in da le oni govorijo resnico. oliko gornje ugotovitve 2*Xdržijo za g. Kužnika vodstvo ne ve, dejstvo pa je, da se jih je zdelo potrebno napisati, ker sc iz članka "Dobrota ne pozna meja" objavljen v 7 številki glasila Jelovica, prenckatere prav ponujajo. Sploh je citiran članek čustveno obarvan, konglomerat neresnic, pavšalnih obtoževanj vodstva in žaljivk, ki sijih lahko privošči le človek, ki je sam popolnoma brez napak. Epilog vsega lega pa bi se kaj lahko odvil zunaj Jelovice. Če je temu dodati še sarkastičen ton v katerem se članek prične, postane takoj jasno, daje po g. Kužniku sedanji položaj Jelovice posledica notranjih faktorjev, predvsem vodstva, ki je vse kar je naredilo ali ukrenilo, naredilo napačno, vsega tistega kar bi moralo narediti pa ni naredilo in to povrhu vsega hote! G. Kužnik tudi dobro ve kaj je bilo narobe ukrcnjeno in zakaj in kaj bi moralo biti sklenjeno, pa ni bilo. Velika škoda je, da svojih znanj in spoznanj v tem pogledu ni Jelovici ponudil že prej, saj je gotovo, da bi bila situacija v tem primeru povsemdrugačnakotje. NESREČE PRI DELU Lani manj nesreč Kljub temu se je v celem letu pripetilo skupno 58 nesreč pri clelu. Ne da bi se hvalili je to najmanj v zadnjih 5 letih odkar spremljamo in beležimo nesreče pri delu. Čeprav se število zaposlenih v lanskem letu še ni bistveno zmanjšalo, smo lahko veseli manjšega števila nesreč kar v prvi vrsti kaže predvsem na večjo disciplino in red pri delu. Tudi osveščenost delavcev do samega dela (varnega) kaže rezultat. Tako smo v Jelovici, glede števila nesreč pri delu na 1000 zaposlenih v lesni industriji pod republiškim povprečjem. To naj bi nam bilo vsem skupaj tudi vodilo in obenem spodbuda za še bolj varno in discipli- Kar se neresnic, drugače sc temu reče tudi laži, tiče, naj g. Kužnik pove, koliko denarja je bilo potrebno njemu ali kakemu drugemu zaposlenemu v Jelovici žrtvovati za dokup let? Govora je o dokupu let za december 1991. Kolikor je vodstvu znano je ustrezne izjave podpisalo 60 zaposlenih, prav za vse pa je v celoti dokupilo leta podjetja. Pri prodaji stanovanj so najslabše variante znane iz sredstev javnega obveščanja, saj nekatera podjetja stanovanj sploh ne prodajajo, kar pomeni, da bodo morali imetniki stanovanjskih pravic nakup iztožiti preko sodišč, druga zavlačujejo s postopki do zakonskega maksimuma, zato prodajajo stanovanja po revalorizirani vrednosti točke, resnici na ljubo pa so tudi nekatera podjetja, ki prodajajo stanovanja pod bolj ugodnimi pogoji, vendar ne ceneje, kot JELOVICA, kar je povsem razumljivo, saj je situacija po posameznih podjetjih raznolika, takšnim raznolikostim pa seje potrebno tudi prilagoditi in jih upoštevati. Očitno je nadalje, da ima ali je imela Jelovica v g. Kužniku razsodnika, ki si je vzel pravico ločevati ljudi na "goloroke" in "hrabre" in "mevže", na "koristne" in "škodljive", na "podirajoče" in konstruktivne, na "neo-madeževane" in omadeževane, na ravnodušne in neravnodušne, na tiste, ki "ne dajo na vago svojih grehov" in tiste, ki to dajo, na tiste, ki "težko prenašajo kritike" in tiste, ki to lahko prenašajo, na izvrstno plačane (mimogrede izplačilo direktorja za mesec dec. je znašalo 40.089,41 SLT), na tiste, ki vse kar počnejo, počno za "ceno lastnega obstoja" in tiste, ki se žrtvujejo in delajo samo za dmge, na tiste, ki so pri sebi "zreducirali delavce na minimum" in tiste, ki tega nikoli ne bodo storili in še najmanj na tiste "ki se hočejo znebiti imovine in delavcev" in tiste, ki tega nočejo. Gotovo je, da ni potrebno posebej poudariti, da spadajo v po- gomjih razsodbah pozitivne ljudi g. Kužnik in njemu podobni med tiste negativne pa zlasti, če že ne izključno, vodstvo. Takšne opredelitve morajo izvati komentar DS podjetja. Koliko je v žaljivkah g. Kužnika resnice, bo presodil čas in zaposleni v Jelovici. Vodstvu pa je žal, kerodhaja v pokoj nekdo s tako grenkimi spoznanji, ki so predvsem posledica velike zagledanosti v preteklost, ki je ni več in ki je nikoli več ne bo, pa če bi g. Kužnik še tako rad videl, da bi sc vrnila. Bodočnost Jelovice je namreč iskati v novih poslovnih potezah in novi organiziranosti, ki morata ustrezati tržnim pogojem poslovanja. Ukrepi, ki bodo podjetje popeljali tja so res boleči, a neizogibni, saj sedanja struktura Jelovice ustreza pogojem, ki jih ni več. Prej, ko se bomo zavedli tega dejstva vsi zaposleni v podjetju, hitreje in z manj bolečin bomo presegli sedanje stanje. Cilj, ki je sicer optimističen pa kljub temu realen,pa lahko dosežemo le vsi skupaj in s konstruktivnimi medsebojnimi odnosi, ne pa z medsebojnim obtoževanjem in žalitvami. V kolikor g. Kužnik misli drugače vodstvo upa, da je res osaml jen jezdec v tej temi. P.S. V kolikor je uredništvo mnenja, da je članek g. Kužnika korekten, kar je resnično nujen predpogoj vsakega javnega izražanja mnenj, pa je gotovo premalo upoštevalo dejstvo, da gre glasilo "Jelovica" v širšo javnost in da s podobnimi prispevki, pa če so trditve resnične ali ne, ugled podjetja pada. Če meni, da je tudi to prav, se po mnenju vodstva moti, če meni, da to ni prav pa ni usrezno reagiralo, vsled česar je pričakovati njegovo pojasnilo. Pri tem je še opozoriti, da pojma "demokracija v najširšem pomenu besede" ni zamenjevati s pojmom "anarhija". za vodstvo podjetja: Janez Kovačič nirano delo v novem letu. ,i ‘jh Čeprav smo se že krepko poglobili v novo leto, pa si naj-prvo zapišemo še 4 nesreče, ki so pripetile še v lanskem letu. Prvo nesrečo naj opišemo še v daljnem novembru in sicer 4.11.1991, ki seje pripetila delavcu Rupar P. na obratu v Gorenji vasi. Delavec je pri krpanju obdclovancev nesrečno zadrl leseno iver v prstanec na levi roki. Kljub temu, da je nesreča lažje narave, pa je zahtevala nekaj dni bolniške. Preselimo se v mesec december ali točneje 9.12.1991, pa se je lažja nesreča pri delu pripetila v proizvodnji MO, delavcu Bukovec B. Opravljal je delo pri sestavi stenskih elementov, ko je pri vgrajevanju mavčne plošče nerodno rokoval z rezilom in urezal seje v roko. Tudi Bond je nekaj časa počival. Dne 11.12.1991, pa seje pripetila že prva prava zimska nesreča. Nande Š. je tega dne že veselo odhajal z dela domov, ko sc mu je nenadoma postavila pokonci cesta. Seveda je bila vzrok poledica, poškodba pa na kolku desne noge. Za zaključek nesreč pri delu v lanskem letu pa je dne 16.12.1991, poskrbel Janez Z. na obratu v Preddvom. Janez sicer vešč dela v lakirnici je to nesrečno pot bmsil robove polken. Pa mu je pri enem od potegov ostala v roki poleg bnisnega papirja tudi iver v dlani leve roke. Pa tudi Janezu seje dlan že zacelila. V novem letu pa se je prva nesreča pri delu pripeli la že takoj na prvi delovni dan. Zato je poskrbel 6.1.92 Matjaž K. iz prire-zovalnice. Tudi zaščita, ki skrbi za varno delo na stroju je lahko vzrok poškodbi. Matjaž je razžagoval deske na večlistni krožni žagi, pri tem je z roko potegnil desko k sebi in s prstom zadel od zaščitno kapo na stroju. Tudi druga nesreča v novem letu se je zgodila prvega delovnega dne. Torej kaj "spodbuden" začetek za poškodbe pri delu, medlem ko smo se pri zaključku preteklega leta hvalili. Miha P. iz obrata notranjih vrat pri delu na stiskanju vratnih kril pa je to pot veselo prihajal na delo. Vidi se, da je letošnja zima ostrejša, kajti tudi Mihu se je postavila pokonci cesta in poškodoval si je nogo. Dne 13.1.92 se je prav tako pripetila nesreča pri delu delavcu z obrata notranjih vrat. Božo M., ki dela v liniji za brazdanje vr atnih kril je pri nakladanju tran- tiiiii iiiiilliililiilliiilliljilM jeiovicn športnega vozička, nenadoma bolečina v križu preprečila na-daljne delo. Božo je hotel privzdigniti kar cel voziček, kar pa je bilo seveda preveč za njegovo hrbtenico. Da zaključimo z nesrečami v mesecu januarju pa je poskrbel Tomaž D., pripravnik vprirezoval- nici. Ker se Matjaž še vedno usposobija za varno delo na strojih se je to pot soočil še z nesrečo pri delu. Pri transportiran ju po valjčni progi je pozabil svoj prst na desni roki na valjčni progi in povozila gaje paleta, ki jo je sam potiskal. Pripravil Jure Golob julij - čas dopustov avgust - skupna vaja vseh desetin september - praktične vaje po desetinah oktober - meddruštvene vaje po dogovom v Gradisu ali Gorenjski predilnici november - vaje gasilskih desetin po naših obratih december - delovni sestanek in zaključek leta operativni štab G D Jelovica NOVO VODSTVO GASILCEV V decembru smo se člani našega GD zbrali na rednem letnem občnem zboru. Pregledali smo delo v preteklem letu, si zastavili smernice za nadaljnje delo ter izvolili novo vodstvo društva. Dosedanjemu vodstvu društva je potekel mandat, tako da smo izvolili izvolili novo vodstvo društva: predsednik: Danica Miklavčič poveljnik: Stane Okorn podpredsednik: Jure Golob podpoveljnik: Anton Čemažar gospodar: Anton Čemažar tajnik: Polona Debeljak blagajnik: Mira Ažbe nadzorni odbor: Anton Kužnik, Stanislav Šink, Andreja Novak disciplinska komisija: Rafko Rihtaršič, Jože Okorn, Andrej Premru Podelili smo priznanja za dolgoletno sodelovanje in delo v gasilski organizaciji: za 10 let dela: Marija Fojkar za 20 let dela: Jože Okorn, Stane Okorn za 40 let dela: Valentin Sajevic Spominska darila smo podelili tudi članom, ki so letos slavili "okrogle" življenske jubileje: za 80 let: Valentin Sajevic za 60 let: Rafko Rihtaršič za 50 let: Florjan Novinc Operativni štab je na svoji prvi seji sestavil tudi mesečni terminski plan dela za leto 1992: Mesečni terminski plan dela za leto 1992 januar - praktična suha vaja v lakirnici na obratu Stari dvor februar - praktične vaje v zimskih razmerah |X) desetinah marec - predavanje - gašenje na novi tehnologiji april - meddruštvena vaja: GD Gorenjska predilnica; GD Gradis; GD LTH maj - priprava in sodelovanje na tekmovanju OGZ Škofja Loka junij - strokovna ekskurzija Vabilo ljubiteljem planin Pridružite se nam Planinska sekcija Jelovice ima dolgoletno tradicijo in vrsto lepih planinskih dosežkov. Običajno se njihovih poti v domače in tuje gore udeležuje peščica najbolj zagnanih gornikov. Ker pa je program j)ester, primeren za vse vrste ljudi in ga lahko izbirate po svojih željah in sposobnostih vamga objavljamo. Vi pa izbirajte. Morda bo v teh finančno težkih časih to edina oblika, da boste lahko sploh šli še v gore. Program vzponov planinske sekcije za leto 1992 MESEC VRH VRSTA VZPONA VIŠINA .* . januar Storžič Zimski tečaj 2132 m februar Kredarica Zimski vzpon 2515 m marec Kanin Turno smučanje 2200 m april Krn Turno smučanje 2226 m maj GrossVVenediger Turno smučanje/vzpon 3660 m junij Marmelada Turno smučanje/vzpon 3342 m julij Alphubel Visokogorski vzpon 4206 m avgust Triglav Trad. pohod 2864 m september Hafner Visokogorski vzpon 3050 m oktober Olševa Planinski vzpon 1923 m november Trupejevo poldne Planinski vzpon 1915 m december Križna gora Zaključek sezone 666 m Poleg navedenih planinskih vzponov naj bi v letošnjem letu izvedli tudi akcijo nabave planinskih čevljev. Vodja planinske sekcije Jure Golob JClOVICn ii KADROVSKE NOVICE Ob smrti sodelavca -STANETA KNIFICA Prvi delovni dan novega, 1992. leta smo izvedeli, da seje za vedno poslovil naš dolgoletni sodelavce Stane Knific. Trdno smo upali, da ho v neenakem boju premagal zahrbtno bolezen, ki gaje pestila dve leti. Še nekaj dni pred Božičem smo si z voščili segli v roke in zaželeli zdravo novo leto posebno Stanetu, ki nas je tedaj, ne da bi slutili, zadnjikrat obiskal v tovarni. Na pogrebu v Preski pri Medvodah seje zbrala množica prijateljev, sorodnikov in sodelavcev iz Jelovice. Pevci Okteta Jelovica smo mu zapeli v zadnje slovo. Simon Gregorčič, pesnik in duhovnik, je zapisal: 77» (e Lar vofeva mu stan, Lar more, to mož je storiti dotian! Tihi izvrševalec tega ukaza je bil naš pokojni Slane Knific. V Jelovici je zavzeto skoraj štiriintrideset let opravljal razvojna, tehnološka in operativna dela na področju montažnih hiš. Izšel je iz tistih generacij ljubljanske Tehniške šole, ki je vzgojila številne kadre, ki so kasneje pomembno prispevali k rasti slovenskega lesarstva. Stanc je bil stroki predan v vseh pogledih. Dosleden je bil pri racionalni rabi materialov in sredstev, vztrajal je pri dognan- jih, do katerih je prišel v potu lastnega obraza. Imel je smisel za koordinacijo del od zasnove in projektov do njihove realizacije. Upošteval je dognanja stroke, a nikoli da jih ne bi preizkušal in kot takšna lansiral v operativo. Uveljavljeno je kritično preizkušal, izsledke je smelo prakticiral. Nepozabna je njegova skrb za vzgojo kadrov svojega delokroga. Bil je mentor mnogim praktikantom, bodočim strokovnjakom. S tolerantno strogostjo je uvajal nove sodelavce. Stane je bil v stroki uspešen analitik, kalkulant, konstruktor in priznan inovator. Njegov delovni dan je bil nemalokrat OD ZORE DO MRAKA,OD MRAKA DO DNE, če si izposodim Prešernove besede. Kljub obilnemu znanju seje v stroki izpopolnjeval na svoj način skozi dostopno literaturo in v praksi. Znan je bil tudi po dejavnosti v zasebnem življenju na področju športa in pri varstvu narave. Kot razgledan izobraženec seje zanimal za zgodovino, politiko, književnost, umetnost in humanizem. Imeli smo priložnost zaznavati pokojnikovo človeško plat, ki je odsevala v pokončnem značaju, v človečnosti in v tolerantnosti do zmerne meje v vseh ozirih do sodelavcev. Obsojal je polovičarstvo, žigosal je usodne zablode, zavzemal se je za celovitost razkrivanja in odpravljanja nesporazumov. Tehten je bil v odnosu do podrejenih in odprt do vseh ljudi poštenih namenov. Bil je Jelovčan takorckoč do zadnjega diha, Jelovica je bila njegovo življenje, zato je pred leti prejel državno odlikovanje, čeprav tudi v Stanetovem primem delno velja pregovor, daje PRIZNANJE CVETJE, KI ZRASTE ŠELE NA GROBU. Spočije naj se torej v rodni slovenski zemlji. FJenko Zahvala Ob boleči izgubi naše drage lene in mame Pavline Herce, se zahvaljujem v svojem imenu in imenu naše družine vsem sodelavcem in prijateljem za podarjeno cvetje, izrečena sožalja in spremstvo na njeni zadnji poti. Posebna zahvala tudi bivšim očetovim sodelavcem. Albina Čebulj Zaposlili so se: JANI POTOČNIK, iz služenja vojaškega roka, v obrat prirezo-valnica KADUNC IRENA, v izvozno uvozni službi Z delom so prenehali: LEON MERJASEC, iz obrata MO, odpoved delovnega razmerja PETER ZORMAN, žaga Preddvor, zaposlen za določen čas PRIMOŽ ERŽEN, obrat prire-zovalnica, prestajanje zaporne kazni DAMJANA PLESTENJAK, iz obrata družbene prehrane, zaposlena za DČ IGOR MLAKAR, iz montaže MO, odšel na služenje vojaškega roka MIRSAD TRALJAŠIČ, iz skladišča SP, zaposlen za določen čas ANDREJ KOČEVAR, iz obrata notranjih vrat, odpoved de-lovn.razmerja Umrl je STANE KNIFIC, samost, konstruktor na mont. objektih Upokojili so se: PETER REHBERGER, iz obrata Preddvor JANKO OBLAK, iz obrata Sovodenj TILKA MEZEK, iz obrata vhodnih in garažnih vrat RAJKO BOGATAJ, iz skladišča žaganega lesa Sl.dvor MARIJA KUŽNIK, iz službe AOP ANTON KUŽNIK, služba vzdrževanja CIRIL KRIŽNAR, iz obrala MO MARJAN KOVAČ, iz skladišča žaga lesa Sl.dvor VALENTIN ŠPAROVEC, iz prototipne delavnice JOŽE DEMŠAR, iz obrata Gorenja vas F1 LIP JER AM, iz obrata prirezo-valnica MARIJA BEVK, iz obrata oken JAKOB DEMŠAR, iz obrata žagalnica Sl.dvor JANKO BURNIK, iz obrata Sovodenj ALOJZ KOŽUH, iz obrata notranjih vrat CIR1LTRČEK, iz obrata Gorenja vas ALOJZIJA RUDOLF, iz obrata prirezovalnica FRANC BERNIK, iz vzdrževalnega servisa Sl.dvor IVAN BREZNIK, služba za organizacijo in sistem nagrajevanja CIRIL RUPN1 K, iz obrata Sovo-denj JANEZ BOŽNAR, vratar na obratu MO HILDA PERŠA, iz obrata družbene prehrane ANICA ZIHERL, iz transportne službe FRANC G ANTA R, iz obrata Sovodenj ROKO JAKOVEC, vratar na obratu MO ANDREJ ŠUŠTERŠIČ, vratar na obratu Preddvor OLGA MIKLAVČIČ, družbena prehrana Preddvor STANISLAV ŠINK, iz kadrovske službe - gasilci ANICA REVEN, družbena prehrana Gor. vas ALOJZIJA KOŠIR, iz obrata družbene prehrane MARIJA BABŠEK, obrat prirc-zovalnica CILKA RAKOVEC, iz obrata notranjih vrat Nagrade za novoletno križanko JANEZ MARKELJ, iz obrata prirezovalnica MILOJE STANIČ, iz obrata MO ALBINCA ČEBULJ, služba za nadzor poslovanja poslovalnic GIZELA SVOUŠAK, iz obrata družbene prehrane HINKO MIKLAVČIČ, vratar na obratu MO BERTA DOLINAR, iz obrata Gorenja vas JOŽICA ŽEPIČ, iz razvoja izdelkov JAHIJA HARBAŠ, iz obrata MO ANA KOŽUH, obračunovalka na obratu Preddvor IVANA KOS, iz obrata Gorenja vas MILENA TRČEK, obračunovalka na obratu Sovodenj ANTON SEŠEK, iz prototipne delavnice PAVEL OBLAK, iz obrata Gorenja vas JOŽE MAR KUN, iz vzdrž. servisa Preddvor A DELA KOŠIR, administrator za tclin. področje CIRIL DOBNIKAR,iz obrata Kranj AVGUST DROL, iz obrata notranjih vrat JANEZ FOJKAR, sklad.žaga-nega lesa Trata ŠTEFAN MARTINJAK, iz žagalnicc Cerklje MIROSLAV KALAN, iz obrata Sovodenj ANTON ČARMAN, kurjač na MO MARINKA ZORMAN, iz obrata Preddvor GABRIJEL TRAMPUŠ, iz službe AOP Spoštovani, Ob smrti našega Staneta Knifica sle z nami delili žalost, darovali cvetje, ga pospremili na zadnjo pot s prijazno besedo in mu ob slovesu zapeli žalostinke. Za vse to iskrena hvala. Se zlasti pa smo vam hvaležni za vse, kar sle Stanetu dobrega storili v času njegove bolezni. Kako rad vas je imel tudi Slane pove to, da je bil njegov zadnji obisk namenjen prav vam. Iskrena hvala S spoštovanjem Družina Knific NEŽKA PUNGERŠEK, iz obrata Preddvor REZKA JEREB, iz obrata notranjih vrat MARIJA KRISTAN, iz obrata MO HELENA KALAN, iz obrata prirezovalnice MARIJA ZVER, iz obrata Preddvor ANA ROB LEK, iz obrata Preddvor TOMAŽ BOLKA, iz obrata žag. in sušilnica Preddvor PAVLA POTOČNIK, iz obrata Gorenja vas PINTAR PAVEL, iz obrata Gorenja vas MILOŠ ZALAZNIK, iz razvoja izdelkov Z dnem 31.12.1991 so prenehale poslovati poslovalnice: Sarajevo, Čapljina, Predstavništvo Tuzla, Doboj - odcepitev od matične organizacije - ustanovitev meš.podjetja JELOBO-SNA Zagreb, Nova Gradiška, Osijek, Pula, Crikvenica, Zadar, Šibenik, Split - odcepitev od matične organizacije - ustanovitev meš.podjetja JELOVICA Zagreb. poslovalnica Skopje - odcepitev od matične organizacije- ustanovitev meš. podjetja JELO - MAK poslovalnica Banja Luka - prenehanje poslovanja Rodili so se: Marjanu Gartner - sin Aljaž Miranu Drlink - sin Tadej Rudiju Kokelj - hči Karla čestitamo! Zahvala Ob boleči izgubi mame se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem za izrečeno sožalje in darovano cvetje. Mira Oblak 1. Vrtna garnitura 2. Pregradni pano kvadrat 3. Pregradni pano karo 4. Stol vrtni lesen zložljiv 5. Stol vrtni lesen zložljiv 6. Korito okrasno cvetlično tip 3 7. Korito okrasno cvetlično tip 3 8. Polica za dežnike s koritom 9. Polica za dežnike s koritom 10. Polica za dežnike s koritom v /|fe bi iskala tista, sicer manj 'kL'ali sploh nič cenjena teorija o umetnosti, ki je prepričana, da je začel človek posnemati okolico in človeško podobo zato, ker mu je bilo presamolno samemu, iz želje po družbi, da bi videl kak človeški obraz - če bi torej iskala ta teorija sama sebi dokazov, bi se morala zagotovo ustavili na loškem ozemlju - v tem ljubko in ostro, prijazno in odurno, na veliko in na drobno rezljanem svetu najrazličnejših hribovij in dolin, grap in robov, nepreglednih gozdov in gladkih zelenih krčevin. Kajti to je ozemlje, ki se je dolgo upiralo človeški naseljenosti; v dostopnejših legah je podleglo malo prej, v trših krajih so ga morali z muko osvajati naselitveni ešaloni skozi stoletja. Odkar je leta 973 cesar Oton II. daroval brižinskim škofom prva posestva in je ob sotočju obeh Sor, Poljanske in Selške, bila potrjena kot glavno mesto Loka, so novi gospodaiji nad Poljansko dolino, naseljevali tudi koroške Slovence - z znamenitimi in nc- Viktor Guzelj Igor Eržen Lucija Malovrh Drago Deržaj Kati Kamenik Boris Stojčcvski Andrej Eržen Matej Stare Olga Drabik Marijan Kovač kam svobodnjaško zvenečimi imeni Svobodin, Valjhun, Stojan, potem so kolonizirali odročnejše predele obeh dolin (16.st.), poljansko ozemlje je bilo tako docela kolonizirano šele v začetku 17.st. Celo na robu ravninskega in mnogo udobnejšega Sorškega polja so med slovenske staroselce dodajali svoje ljudi: vsakemu so podelili 50 m širok in okoli 2 km dolg pas takrat še gozdnatega sveta - iz tistih časov so se do danes tam ohranili značilni dolgi, ozki, njivski pasovi od posamičnih hiš globoko v ravnico. Prvotna samota je s takšnimi dejanji sicer po malem hlapnela, zginila pa le ni nikdar docela. Resda je svoj čas skozi Poljansko dolino, tekla tovorniška pot iz Ljubljanskega na Cerkljansko in naprej v Furlanijo, pa ni bila kaj zelo prometna: po Selški dolini je bilo tovrstne živahnosti še manj; tam se cesta, ki je sicer najkrajša in morda celo najlažja zveza med Gorenjsko in Posočjem, nad Železniki zoži v Prejeli smo 79 rešitev, od tega 43 pravilno rešenih. Pravilna rešitev: SALEM, TROHA, MORATORIJ, VESELO, ŠVED, ANIMIST, ELA, VRANEC, AKRON, VENERA, ANTIK-VA, ALOST, ARHAI K, STEVE, LOKVE, CI, DRAGO, AŽBE, BAAL, UK, ALASKA, DUEL, MAGNEZIT, KEPLER, ALA, TINA, AKROMAT, SRVOMOTOR, ATAKA, CEV, VD, GALVANI, TE-RENKA, TG, ANT, ATOL, ŠKOFJA, OLOVO, LOKA, NIKOTIN, PREŠERNIANA, TALEC, OSLAR. Neka| znamenitosti Iz zgodovine Loke z okolico LOŠKI SVET jeiovicn —__________________ _ _ ii strmo grapo in preval Petrovo bido, ki pa je od nekdaj slovel po svoje boguzahrbtni legi in posla-bih dostopih, celo prek Sorice; še dobrih 100 let nazaj je noviški verzifikator Svetiinčič o tem napisal razsežen pesmotvor, v kate- robu Sorškega polja (Valvasor poroča, da se še po stoletjih kmetje iste vasi včasih niso razumeli med seboj), Tirolci v hribih pod Ratitovcem pa tudi dmgod (vas Vinhaije npr., ki po imenu tako lepo zveni slovensko, naj bi 16.st. - z delavnico loškega slikarja Jerneja, pa malo kasneje, za baroka, kakor sploh na Slovenskem. Najimenitnejše cerkvene poslikave so seveda še starejše (Crngrob, Suha). Ko so vrli loški predniki prejšnje stoletje sklenili na Stari Loki namesto prejšnje, v posameznostih domala tisočletje stare farne cerkve sezidati novo, moderno, ve-ličastnejšo, so pri podiratrju pod starodavnimi beležji našli napis s sporočilom, da je bila cerkev prenovljena leta 1118, kot fanta pa se v listinah omenja že 1074.! Kakorkoli že, vsaj v 16. in 17. stoletju se je po loških bregih namrgolelo bogato, zanimivo poslikanih cerkev in cerkvic, skoraj vsako je danes spomenik! Grcjo v desetine, ne pa na prste ene roke! Človek pa, ki sije tod kot priseljenec iz dneva v dan s trdim delom trgal obdelavno zemljo iz divjine, je bil prestvaren, prci-lovnat, da bi ostajal potešen s samimi religioznimi alegorijami in izmišljotinami - hotel je bil estet tudi vsak dan, doma, za tukajšni svet. In si je rezljal, malal svoje svete Ferjane z ognjegasno golido nad vrati, postavljal znamen- naprimermož in žena skupaj kopata v kadi ali kako čisto gol možakar namaka lan, ali čarovnico v hudičevem objemu, veseljačenje v gostilni in podobne. Resda je čisto spodaj naslikano peklensko žrelo, ki bo vso to pte-grešnost na koncu požrio, ampak brez tega žrela slika pač ne bi mogla v cerkev: grehu brez sva-rilncga žuganja ni mesta v božjem hramu. Dnrgi veliki višek je loško slikarstvo doživelo s koncem realizma in z impresionizmom: takrat seje tudi njegova tiha, vase zaprta, speča moč razprla v vse slovenske razsežnosti. Iz velike slikarske dinastije Šubicev, tamizpol-janske - hotovoljske grape, so pritekle prve, preimpresioni-stičrtc, plcneristične pobude. Nekakšen mentalitetni slikarski substrat za kasttejše dozoretje in samoniklost slovenskega impresionizma. Vsi stari Šubici, današnjega Iveta kajpada nimamo v mislih, so bili predvsem cerkveni podobarji in poslikovalci, toda nepotešenost z izmišljenim svetom jih je kar naprej silila,kakor vse loške ljudi v vsakdanji dan; končno jih je pripravila do koraka, ki je bil gotovo eden naj- Kmečka noša v Škofji Loki z okolico sredi 19-st. (po akvarelu F.K. Goldensteina 1838) tem je med drugim brati tudi kako se tudi vije po soteski na Brdo Petrovo in dalje proti Savi preko Soriških planin. Tudi modeme prometne poti se loškemu ozemlju nekako izogibajo. Železnica je stekla 3 km proč od Loke; zoper monopol takoimenovane južne železnice z Dunaja preko Ljubljane v Trst so sicer načrtovali vzporedno zvezo Podljubeljem prek Škofje Loke do morja, pa je potem zmagala bohinjska in trbiška varianta; še pozneje so se tudi spomnili, da bi Štajersko povezali z morjem, preko Savinjske doline, Loke in Žirov, načrt je bil večkrat vroč, pa le ni bilo nič. Zelo podobno je bilo z večjimi cestami. In tako je nekakšne družabne samote še zmeraj kar precej. Dmžabne pravimo zato, ker seje v prostoru skozi stoletja na-mešalo vsemogočega ljudstva z enakovsemogočimi izkušnjami: ob prvotnih Slovencih, bržkone spočetka naredko pomešanih s staroselci, Bavarci ob zgornjem se poimenovala po priseljencih iz tirolskega Innichena: vaščani so bili za okolico Iniharji, če so jih šli obiskat, so se napotili v -inharje, pa so nastale Vinharjc; podobno velja za znameniti Crngrob, kije bil najprej nemški Ehrengmbe; ko so šli bavarski Soropoljci tja, so rekli, da grejo "zu Ehrengmbe" oz. v "c - eren - grub", Crngrob), koroški Slovenci nad Poljansko dolino; z razcvetom fužinarstva so se preselili številni Furiani; po 1. svetovni vojni, ko je po zahodnem loškem hribovju tekla državna meja, pa je s cariniki in vojsko tam ostal še ta in oni mladi mož s slovanskega juga. Vse to je povzročilo, da so loško ozemlje kljub njegovi osameli odmaknjenosti zmeraj znovi opljusko-vali valovi najrazličnejših evropskih kulturnih izročil. Že zelo zelo zgodaj sc je tako v območju obeh Sor začela oblikovati kultura, ki je enega do danes najbolje ohranjenih in zato opaznih viškov dosegla naprimer v ja, gradil in slikal hiše tudi po lepoti, ne le za rabo; v cerkvi pod božjim obrazom je hotel videti tudi samega sebe iz mesa in krvi, ne le kot grešno dušico v igro hudiču: Tako je v Crngrobu najznamenitejša freska tista, iz dntge polovice lS.stolctja, ki ob Kristusu trpinu razgrinja 47 upodobitev takratnega vsakdanjega življenja - tudi takšnih, ki v cerkev skoraj ne bi smele - kako se daljnosežnejših v novejši zgodovini slovenskega slikarstva! - iz javorskih Dolenjčic je prišel Ažbc z svojo veleznamenito slikarsko šolo v Muenchnu, kjer je mimo naših velikih Jakopiča, Stcrmena, Jame in Grohatja zorel - čeprav največ v ustvarjalni nepotešenosti in nezadovoljnosti - tudi eden največjih mož modeme evropske umetnosti Kan-dinsky. S selške Sorice je prišel [1:1111 I illllllllllllljniiliiijiiiiiiiilliiijjjllHljlljlulšjnjltiasiljiBillil jciovicn Grohar (tudi najprej cerkveni slikar). Sproščujoča se ustvarjalna moč, barva in svetlobe loških hribovij skupaj s slikovitostjo in samozavestjo ljubljanskih "mo-rostaijev" Jakopiča, Sternena in Jame z njihovo igro barjanske megle, obrisov, sonca in barv je vzpostavila prvi veliki sodobni slikarski prodor v svet: z znamenito razstavo v Miethkejevem salonu na Dunaju 1904. Medtem ko so jih doma podcenjevalno obkladali s "špinačarji" in "ko-zolčaiji", ker pač niso na ves glas kričali o narodu in domovini, marveč so svojo slovenstvo investirali v žlahtnejše bistvo umetnosti, jih je svetovljanski Dunaj sprejel z domala navdušenim priznanjem, kakršno se je potem še ponavljalo na razstavah v Beogradu, Londonu, Sofiji, Varšavi, Trstu in Zagrebu. V trenutku velikega uspeha in prve medsebojne velike navezanosti so si zahoteli še bolj dognati svojo slovensko samoniklost - in kje drugje naj bi še bil za to primernejši prostor kakor v Škofji Loki - na golem, opustošenem Kam-nitniku, ob slikovitih jezovih obeh Sor, ali pa karenako lepega, vse bolj cenjenega starega mesteca, z jedrom ki ne more in tudi noče skriti pradavne gotske kulture! Kakšna tri leta so se tod sestajali in vztrajno delali: obenem je prav tod dozorelo spoznanje, da mora Ljubljana, ki se je ob prehodu stoletij že močno potrjevala kot vseslovensko središče, postati tudi center slovenske slikarske dejavnosti, vsaj kar zadeva institucionalne oblike, slikarske šole, razstavišča in podobno; združevanje slovenske ustvarjalne moči, gospodarske, poli- tične in umetnostne pa vsakršne dmge bi jo krepilo v vlogi središča, kakršno smo z bližanjem narodne samostojnosti iz dneva v dan bolj potrebovali. Tako je Jakopič 1909 z velikim trudom postavil v ljubljanskem Tivoliju razstavni paviljon in v njem do 1923., ko je moral stavbo v stiski prodati, priredil blizu 25 različnih razstav! Od tistega časa naprej je razstavljanje pri nas redna in važna stalna oblika javnega obveščanja o likovnih dosežkih. Danes premore tradicija likovne kulture na Slovenskem vse narodne in mednarodne razsežnosti: z ljubljanskim grafičnim bienalom, z ljubljansko grafično šolo, s sloven-graškim razstaviščem, z brezštevilnimi drugimi galerijami in prireditvami. Škofja Loka s svojim obsežnim samotnim zaledjem, s svojim prostorom in časom, pa se tega dogajanja še naprej udeležuje s polnimi pljuči, z zmeraj novimi vspodbu-dami in dejanji: od ondod prihajajo številni žlahtni "naivci", kot so: Jovanovič, oba Peternela, Sedej, pa enako številni akademsko izobraženi umetniki Ive Šubic, Jesih, Novinc in dmgi. - Ni kaj -če govorimo o slovenskem slikarstvu, je tod edeu naših najro- dovitnejših krajev; usoda loškega slikarstva je usoda slovenske umetnosti, samosvoja samota na večnem prepihu! Kajti poglavitna modrost in naročilo, ki iz vsega davnega in bližnjega za ta del slovenski umetnosti obstaja, je, daje teško dajati iz izposojenega, daje treba biti predvsem in najprej iz sebe. Da je to tisto, kar bolj od vsakršnih izjav potrjuje izvirnost, samozavest in tujemu svetu zanimanje; prav v smislu neštetokrat ponovljene misli velikega poljanskega in loškega pesnika Tavčarja: "Bodi še tako zapuščen in osiromašen, trdna ve- riga te veže na nekaj, česar se vsak hip ne zavedaš; to nekaj je zemlja, na kateri si se rodil." -Slovenci smo večkrat precej pritlehno, pragmatično, mojstrsko ljudstvo, povrhu nas je dolgolet- na pridižna civilizacija k temu zmeraj izdatno spodbujala - vse bi radi spravili v čisto jasnost, v parole in gesla, z njimi uredili življenje. Zato je prodor sodobnega slovenskega slikarstva kot čisti vrelec iz manj vidnega bistva za nas toliko pomembnejša izkušnja, daljnosežnejše dejanje. Podobno velja za tistočasno glasbo z Lajovcem, Krekom, Ostercem in Kogojem, čeprav mogoče manj znamenito! Tako se poslavljamo od "Barbi-zona slovenske umetnosti", svojevrstnega, lepega rovtarskoa-tenskega sveta v najžlahtnejšem pomenu besede s prepričanjem, da bi v slovenski zakladnici zevala globoka praznina brez njega: nekakšen srebrn sentiment, kakršen je prestrt čez domala vse Tavčarjeve pripovedi, ga krasi in dela dragocenega.