Leto XXXI. Vjgtanovitelji: občinske konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka tu Trti« - Izdaja C P Glas Kranj. Glavni Urednik Igor Slavec — v. d. odgovornega urednika Andrej Žalar GLASI KRANJSKA GORA -OBILO SNEGA, DOLGE VRSTE - Letos je zima radodarna ob pravem času, saj je na smučiščih dovolj snega za prijetno smuko. Če se že jezimo na sneg in na komunalo v mestih in na cestah, so bele zime nadvse veseli smučarji, ki čakajo v repih pred žičnicami in vlečnicami Kranjske gore in drugih središč. Prav čas okoli novega leta in šolskih počitnic zanesljivo dokazuje, kako tesna in pretesna so naša smučišča. — Foto: F. Perdan Kranj, torek, 17. 1. 1978 Cena: 3 din List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. ZA G O R E N J 8 K O Črne gradnje v tržiški občini Nedovoljena igra z okoljem v tržiški občini ugotavljajo več kot 80 počitniških hišic, zgrajenih brez dovoljenja, vendar se z uvedbo redne inšpekcijske službe položaj zboljšuje — Vedno več nedovoljenih gradenj pri že obstoječih stanovanjskih in gospodarskih objektih Tržič — Tržiška občina ni imuna nedovoljene gradnje, ki niso tako frogoste pri stanovanjskih in gospodarskih objektih, temveč se pojavljajo predvsem pri počitniških hišicah. Ugotavljajo, da je nedovoljenih gradenj počitniških hišic nekaj nad 80. Mogoče jih je več, vendar so za *daj še vedno »skrite«. Nedovoljene gradnje niso najnovejšega datuma, temveč so bile začete ali dokončane V preteklih ietih, ko je bila v občini **a. tem področju šibka družbena Kontrola. Od lani naprej, ko imajo tudi v tržiški občini urbanističnega *nŠpektorja, so nedovoljene gradnje ^ačele upadati. Vedno več pa je poskusov občanov, da nadzidujejo ali Nedovoljeno razširjajo že zgrajene stanovanjske ali gospodarske objek-Takšna igra z okoljem je že mar- sikje skazila videz naselja ali poslopja. K zmanjševanju nedovoljenih gradenj pa je prispevala tudi strožja kaznovalna politika in lani dopolnjena urbanistična dokumentacija občine, ki je določila območja, primerna za zidavo počitniških hišic. K večjemu redu pa lahko prispeva tudi dosledna davčna politika. Tržičani so nedovoljene gradnje razdelili v tri kategorije. V prvo, ki obsega polovico na nedovoljen način zgrajenih objektov, sodijo predvsem počitniške hišice, ki bodo legalizirane. Investitorji namreč nimajo urejene dokumentacije. Malo manj je nedovoljenih gradenj, ki jih bo težko legalizirati in sodijo v drugo kategorijo. Mogoče bodo sicer izjeme, vendar večina gradenj krši urbanistične in predvsem zemljiške ter V spomin na revolucionarje Jesenice — Občinski odbor Zveze ^druženj borcev NOV Jesenice je Pted nedavnim predlagal občinski J^onferenci Socialistične zveze, da v krajevnih konferencah SZDL po J^rajevnih skupnostih ugotovijo, ko-**ko društev, šol, družbenih objektov |^osi nazive padlih borcev in revolucionarjev. Akcija, ki naj bi jo z vso zgovornostjo pripravili po krajevni ih konferencah SZDL, naj bi potekala tako, da bi se predvsem šole po-*nenovale po zaslužnih ljudeh naše Pretekle revolucionarne zgodovine. Akcija, ki jo je Socialistična zveza ^koj in povsem podprla, je deležna /•Udi v samih krajevnih skupnostih *se pohvale in vse resne zavzetosti. /Hevilne šole jeseniške občine, vzgoj-5*ovarstvene ustanove, športna dni tva bi lahko prevzele imena hrab-*h, pogumnih in zavednih ljudi. Jeseniško športno društvo, ki danes združuje številne mlade športnike, bi upravičeno in z vsem ponosom lahko nosilo ime nekdanjega jeseniškega revolucionarja in športnika Jožeta Gregorčiča, prav tako bi se tudi vse šole, katerih pionirski odredi sicer že nosijo imena borcev, poimenovale. Osnovna šola v Mojstrani se že imenuje osnovna šola 16. december, v spomin na zgodovinski mejnik v zgornjesavski dolini, mejnik upora in zavedne vstaje. Tudi osnovne šole v Kranjski gori, na Koroški Beli, v Žirovnici naj bi nosile ime po borcu, partizanu ali po posebno pomembnem datumu krajevne zgodovine. Vsekakor je pobuda zelo umestna in potrebna in prav bi bilo, ko bi jo povsod upoštevali in uresničili. D. S. Prehod na celodnevno šolo terja širšo družbeno akcijo Kranj — V petek, 13. januarja, je ^asedal izvršni odbor skupščine izobraževalne skupnosti Kranj. Obravnaval je predlog samoupravnega sporazuma o ustanovitvi sodišča združenega dela za področje izobraževalnih skupnosti Slovenije, ki ^•o začelo delati 1. septembra letos, ^»kupščini izobraževalne skupnosti Priporoča, da ga sprejme, s čemer bi ^kupnost postala članica tega sodišča. ^ Izvršni odbor predsedstva RK ^ZDL Slovenije ugotavlja, da se ^elodnevne osnovne šole v Sloveniji razvijajo po začrtanem programu. Delno so vzrok za to premajhna finančna sredstva, delno f*a premalo usposobljenih kadrov. V ^ranjski občini so možnosti za izvedbo celodnevne šole najboljše na posebni osnovni šoli, ki bo predvidoma prešla na celodnevno šolanje že naslednjem šolskem letu, saj je že ^daj veliko otrok vključenih v podaljšano bivanje. Kasneje je predviden prehod na celodnevno šolo tudi ^a Primskovem, v Šenčurju ter vsaj j eni od šol na Planini. Razmisliti pa treba tudi o podružničnih šolah Jezer Ivni in v Zalogu, ki sta potrebni večje družbene vzgoje in pomoči. Glede na to, da je za rešitev teh načrtov potrebna širša družbena akcija, izvršni odbor predlaga izobraževalni skupnosti, da se vanjo vključijo vse družbenopolitične skupnosti in organizacije v kranjski občini. Na seji so sklenili, da bodo predlagali skupščini tudi sprejem družbenega dogovora o izvajanju družbene akcije za organizirano preskrbo s šolskimi potrebščinami in učbeniki za osnovne in srednje šole ter postopnem zagotavljanju brezplačni učbenikov za učence osnovnih v Sloveniji. Ob tem pa se pojav-„ vrsta težav, ki naj bi jih rešili skupaj s šolskimi delovnimi kolektivi. Računajo, da bo družbeni dogovor moč uresničiti v treh, štirih letih. Ob koncu so člani izvršnega odbora sprejeli še program začasnega financiranja izobraževalne dejavnosti v kranjski občini za prve štiri letošnje mesece. Sredstva so ob nespremenjeni prispevni stopnji zvišali za 7 odstotkov v primerjavi z lanskim letom. H. J. nih šol kmetijske predpise. Pod posebno označbo bodo vpisane v zemljiško knjigo, za vsakega posebej pa bodo strokovnjaki ugotavljali, ali škoduje kmetijskim in gozdnim površinam. Le petim odstotkom nedovoljenih gradenj grozi najhujše. Če tega lastnik ne bi bil voljan sam narediti, bo nujna odločba upravnega organa. Tudi pet vikendov na Planincah sodi v to kategorijo. Ponovno bodo Tržičani ugotavljali, če res ogrožajo kvaliteto pitne vode pri Žegnanem studencu. Će bo temu tako, predlaga izvršni svet občinske skupščine druge, načine sanacije pitne vode in bi bila rušitev le skrajni ukrep. Brez dvoma pa kaže upoštevati priporočila, da se je treba pred gradnjo temeljito prepričati, ali je neka parcela zazidljiva ali ne. Bili so primeri, da so lastniki zemljišč kupce »potegnili« in zemljišča prodali, čeprav so vedeli, da gradnja na njih ni dovoljena. Pa tudi kupci so bili pretirano »vztrajni« in kupovali in zidali kljub prepričanju, da to ni dovoljeno. Kakorkoli že bo, je menil marsikdo, gradil bom, saj je rušenje vedno najskrajnejši ukrep in so bile pogosto legalizacije. Prav tako nameravajo za to področje odgovorni organi nadaljevati z dosledno politiko in bolje sodelovati s krajevnimi skupnostmi ter posamezniki, katerih zemljišče je zanimivo za gradnje počitniških hišic. Priporočljivo je tudi ponovno seznanjanje z urbanistično dokumentacijo, ki je bila razgrnjena po vseh skupnostih, pa je marsikje tudi »uradni« predstavniki krajevnih skupnosti ne upoštevajo, j Košnjek Organizatorji mednarodne skakalne turneje treh dežel, Julijske Krajine -Benečije - Koroške — Slovenije — so v vseh treh dneh imeli pri pripravi skakalnic v Beljaku in Trbižu obilico težav z novo zapadlim snegom. Le v Mariboru ga ni bilo. Zato so organizatorji morali tekmo pripraviti v Planici. Tudi tu so imeli težave pri pripravi 90-metrske skakalnice, vendar je bila za sobotne skoke nared kot vedno doslej, (h) - Foto: F. Perdan SEZONSKO ZNIŽANJE CEN 30 LET .////'• ten"1 srdi0' sije za družbenoekonomske odno* in ekonomsko politiko, komisije t organiziranost, razvoj in idejnopot tično usposabljanje, komisije za idev nopolitične odnose prosvete, kultur in znanosti, komisije za mednarodc ekonomska in politična vprašanji komisije za uresničevanje stališč ZJi med mladino, komisije za inform* tivno in propagandno dejavnost komisije za ljudsko obrambo ir družbeno samozaščito in komisije u vprašanja zaposlovanja delavce v tujini. Jutri bodo imenovali tud sekretariat aktiva delavcev komuni stov in razpravljali o predlogu, da h bila Anton Bajuk in Pepca Jež člani sveta medobčinskega študijskegJ središča politične šole CK ZKS u Gorenjsko. J. Košnjek Izobraževanje komunistov Jesenice — Poleg več oblik izobraževanja članov Zveze komi nistov so pri občinski konferenc ZKS Jesenice med prvimi pripravil tudi inštruktažo za vodje idejnopo-litičnega izobraževanja pri osnovnii organizacijah Zveze komunistov. V dveh dneh so se slušatelji izobraževali in razpravljali o knjigi Edvardi Kardelja Smeri razvoja političnega sistema socialističnega samouprav ljanja, predvsem o poglavjih, k obravnavajo delo in metode deh Zveze komunistov. Prišli so iz vseh osnovnih organizacij, tako iz osnovnih organ iz acr Zveze komunistov v delovnih kolek tivih, v krajevnih skupnostih in I interesnih skupnostih. Vsi, ki so £ udeležili inštruktaže, bodo pripravi po osnovnih organizacijah razprav in skupaj z ostalimi člani zve» komunistov obravnavali Kardeljev študijo. Ob tem bodo spregovori tudi o razmerah, problemih if dilemah v svojih sredinah. V. Grb občine Kranj Na osnovi 219. člena statuta občine Kranj (Uradni vestnik Gorenjske, št. 13-77) je skupščina občine Kranj na sejah zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 7. decembra 1977 sprejela sklep o ustanovitvi in izvolitvi komisije za pripravo odloka o grbu občine Kranj. V komisijo so bil izvoljeni mag. Janez Sušnik, Fedja Klavora, Slavko Malgaj, Franc Puhar, Vinko Tušek, Črtomir Zoreč in Majda Žontar. Komisija bo zbirala in preučevala zamisli o določitvi grba občine in bo pripravila predlog odloka o grbu občine Kranj za razpravo v zborih občinske skupščine. — V okviru svoje naloge bo spodbujala razpravljanje občanov in organizacij o najprimernejših rešitvah v zvezi z določitvijo grba občine. — Komisija bo razpisala nagradni natečaj za predložitev predlogov za določitev grba. — Pripravila bo javno razpravo prejetih predlogov; hkrati pa bo zbirala pripombe občanov o razstavljenih osnutkih. Zaradi javnosti našega dela pričakujemo pripombe, predloge, sugestije o najpomembnejši rešitvi, obliki, vsebini novega grba. Gre namreč za dolgoročno odločitev — zato naj bi bila ta skrbno pretehtana in vsestransko podprta od občanov. Ne glede na komisiji predložene osnutke, ki bodo itak ustrezno prikazani javnosti na razstavi, so komisiji že sedaj dobrodošle pripombe in sugestije. Naslove naj se na komisijo ali pa jih bo posredoval le-tej naš časopis, če bodo pisma naslovljena na naše uredništvo. Seveda pa je naloga lahka le na prvi pogled: preprosto naj bi se obdržal grb mesta Kranja, že znani enoglavi orel z razprtimi perutmi. — Toda stvar se brž zaplete, kajti načrtujemo grb za vso občino. Na njenem področju pa so bili znani in veljavni še drugi grbi, ne le kranjski. Tu je bila cela vrsta gospoščin (velikih in fevdnih posesti), ki so imele vsaka svoj grb (Brdo, Šempeter, Strmol, Turn, Hrib, Preddvor, Velesovo). Pa še ti grbi so se s primožitvami in priženitvami menjavali ali dopolnjevali. Gre pa tudi za področje, ki v zgodovini nikoli ni sodilo pod Kranj. V mislih imam Jezer- m 1 4t AJJTl ti sil Orel v grbu dežele (vojvodine) Kranjske (po Valvasorju); orel v zgodovinskem grbu mesta Kranja je bil podoben ■— le brez krone na glavi in brez polmeseca čez prsa. sko, ki je bilo do leta 1918 del ko-ro&ke dežele So kraji, kjer je ostalo vse lepo po starem (npr. dolenjsko mestece Višnja gora); tam zlahka ostanejo pri svojem zgodovinskem grbu. Kranj, in z njim vsa občina, pa je v času med obema vojnama, še bolj pa po osvoboditvi, doživela toliko revolucionarnih sprememb in skokovitega razvoja iz skoro srednjeveškega podeželskega mesteca trgovcev in obrtnikov v sodobno industrijsko središče z močnim gospodarskim potencialom. Torej bi kazalo pri načrtovanju novega grba misliti ne le na zgodovino, pač pa tudi na današnjo stvarnost. Pa še ob tem bi bilo treba misliti tudi na bodočnost. Kaki dimniki, ki so še pred kratkim bili simbol industrije m So prišli celo v grbe nekaterih naših republik, so po današnjem in naj brž tudi po jutrišnjem pojmova^ nju le grozeč simbol onesnaževa-^ nja zraka - kljub vsem nevidnim filtrom. ,. Dosti lažja stališča so imeli snovatelji grbov novih mest, predvsem takih, ki so vzcvetela šele po osvoboditvi. To sta npr. Velenje in Nova Gorica (le-ta ima sedaj pač najlepši grb, kar jih poznam: na čistem, svetlem ozadju razcvela, rožnata vrtnica - in nič drugega!). Zaradi vsega tega bo sodelovanje čimširšega kroga občanov zelo koristno. Sugestij komisija za zdaj ne namerava dajati - morda tiči rešitev naloge prav v domiselni pobudi občanov. Seveda veljajo tako tekstovne pripombe kot risane skice. O rezultatih tega poziva bomo poročali v eni od prihodnjih številk Glasa. cz" Združena vzgoja in izobraževanje Na Jesenicah so med prvimi vzgojnoizobraževal-ni zavodi združili delo in sredstva — Kakšni so rezultati združitve po treh letih? Jesenice — Prvi v Sloveniji so se delavci jeseniških šol in vrtcev pred tremi leti z referendumom združili v Vzgojno izobraževalni zavod, v delovno organizacijo, ki jo sestavlja deset temeljnih organizacij in delovna skupnost skupnih služb. Vsaka temeljna organizacija ima svoj lastni žiro račun, vse temeljne organizacije pa združujejo sredstva za stanovanjsko izgradnjo pri občinski izobraževalni skupnosti skupaj s Centrom srednjih šol Jesenice. Delovanje Vzgojno izobraževalnega zavoda je pestro in različno in zajema predšolsko in osnovnošolsko vzgojo in izobraževanje ter del srednješolskega izobraževanja z razširjenimi in spremljajočimi dejavnost- Jesenice - Čeprav je zima in mraz delavci Splošno gradbenega podjetja Gradbinec nadaljujejo z gradnjo poslopja nove osnovne šole na Plavžu. De lavci Kovinarja in IMP Ljubljana pa so do tega prostora napeljali tudi toplovod. Doslej so položili sto metrov cevi, ostaja jim še okoli 300 metrov napeljave. B. B. Pomembno posvetovanje sekretarjev Tržič — Pomembni posvetovanji sekretarjev osnovnih organizacij in svetov Zveze komunistov je v torek, 10. in v sredo, 11. januarja, pripravili komite občinske konference ZKS Tržič. V torek so se zbrali sekretarji osnovnih organizacij in svetov, ki delujejo v družbenih dejavnostih, v sredo pa sekretarji organizacij in svetov iz gospodarstva. Oboji so se najprej seznanili z nalogami občinske konference ZKS Tržič letos in v prihodnjem letu. Lete bi lahko razdelili v štiri glavne skupine, ki obravnavajo uveljavljanje vodilne idejnopolitične vloge Zveze komunistov, uresničevanje ustavnih družbenoekonomskih odnosov v združenem delu, uravnavanje družbenoekonomskih gibanj in organizacijo novih odnosov v družbenih dejavnostih. Za sedanji čas pomemben pa je bil l>ogovor o načrtu obravnave in študija Kardeljeve knjige Smeri razvoja političnega sistema socialističnega samoupravljanja. Za uresničitev Kmetijska zadruga Škofja Loka objavlja prosta dela in naloge za prodajalca v trgovini zadruge v Selcah Pogoji: za opravljanje dela je potrebna dokonča'na šola za prodajalce. Prošnje z dokazili o strokovnosti sprejema sekretariat zadruge do zasedbe del. načrta je zadolžena komisija za idejna vprašanja in usposabljanje članstva pri komiteju, prav tako pa bo važna vloga koordinacijskega odbora za družbeno izobraževanje. Uvod v študij Kardeljeve knjige, ki naj je ne bi obravnavali le komunisti, temveč tudi najodgovornejši v drugih družbenopolitičnih organizacijah in društvih ter kar največ delovnih ljudi in občanov, je seminar za vodje razprav. Za njegovo organizacijo odgovarjata komite in Delavska univerza. Kasnejša akcija pa se bo razširila v vse osnovne organizacije ZK, v vodstva sindikalnih, mladinskih in borčevskih organizacij, v vodstva organizacij SZDL in v družbene organizacije ter društva. Članstva vseh omenjenih ne bi kazalo zapostavljati. Vsebina Kardeljeve knjige pa prav tako vključena v vse druge oblike partijskega izobraževanja v tržiški občini: v partijsko politično šolo, v tematiko seminarjev za člane konference, komiteja in komisij ter v izobraževalne oblike, namenjene članom najrazličnejših aktivov. Delegatski sistem in delovanje subjektivnih sil sta področji iz Kardeljeve knjige, katerima nameravajo posvetiti v Tržiču največ pozornosti. Oblikovanih bo šest grup, ki bodo temeljito preučile delovanje SZDL kot fronte organiziranih socialističnih sil, delovanje delegatskega sistema in njegovo povezovanje z družbenopolitičnimi organizacijami, delovanje družbenopolitičnega zbora, organizacijo in Ndelovanje strokovnih služb, uprave, samoupravnih interesnih skupnosti in izvršilnih organov, obveščanje delegatov in javnosti ter delovanje družbenih organizacij in društev. Grupe vodijo Marjan Jaklič, Milan Ogris, Anton Kramarič, Edo Roblek, Štefan Brezavšček in Ludvik Perko. Konec marca naj bi bila tako zasnovana razprava končana. J. Košnjek mi. V dejavnostih zavoda je skupaj 350 redno zaposlenih delavcev, ob dejavnosti temeljne organizacije Delavska univerza pa sodeluje tudi okoli 200 zunajih sodelavcev. Posamezne temeljne organizacije so po Številu zelo različne. Majhno število delavcev v temeljnih organizacijah pa že predstavlja oviro v samoupravnem in delegatskem delovanju organizacij. V skupnih službah je devet delavcev. Vsa dejavnost je namenjena 900 predšolskim otrokom in 3000 učencem osnovnih šol, 200 slušateljem glasbene šole in 2000 slušateljem Delavske univerze. Vsaka temeljna organizacija ima svoje samoupravne organe, vzgojno izobraževalni zavod pa svet in izvršni odbor sveta ter komisije. V zavodu so v minulem letu zaživeli tudi strokovni aktivi, med katerimi je najbolj delaven aktiv ravnateljev, uspešnosti pa ne gre oporekati tudi aktivom razrednih učiteljev ter drugim aktivom. V jeseniškem zavodu za vzgojo in izobraževanje so ustanovili tudi družbenopolitične organizacije in svojo dejavnost s samoupravnimi sporazumi in dogovori prilagodili zakonu o združenem delu. In v čem se danes kaže ta kvalitetni premik, za katerega so se delavci odločili? Pravijo, da se kaže zlasti pri enotnih osnovah za vse šolske novince, v boljših učnovzgojnih uspehih samih osnovnih šol, v zmanjšanju osipa ter v kvalitetnejšem vzgojnoizobraževalnem delu. V vrtcih so zaposlili več varuhinj, v intenzivno celoletno ali skrajšano pripravo na šolo so vključeni vsi šolski novinci, ki so pred vstopom v šolo preskušeni s testom šolske zrelosti, zavzeli so se tudi za intenzivnejše poklicno usmerjanje. V okiru Vzgojno izobraževalnega zavoda so lahko uspešneje in širše organizirali razna strokovna in družbenopolitična predavanja ter nasploh delo in sredstva skupno namenjali tako, kot so se vsi skupaj samoupravno dogovorili. Zavod prek delegatov temeljnih organizacij deluje tudi v samoupravnih interesnih skupnostih, vendar je prav tu še vrsta pomanjkljivosti. Delegati premalo iščejo stališča v svoji sredini, v temeljni organizaciji in prihajajo na seje brez njih, premalo pa se zavzemajo tudi za to, da bi sklepe kasneje posredovali svoji temeljni organizaciji. V okviru zavoda in komisij skrbe tudi za kadrovsko politiko, za stanovanjsko politiko in za planiranje. D.Sedej Ne število, kvaliteta je važna Izobraževanje bodočih učiteljev ni le stvar kranjske gimnazije, zato je potrebno čimprej zagotoviti potrebne prostore — Sklepi VIL kongresa ZKS so uresničeni le številu vpisanih učencev pri Pred dvema letoma in pol so bile v skladu s sklepi VII. kongresa ZKS v Kranju, Škofji Loki, Radovljici in na Jesenicah ustanovljene pedagoške gimnazije. Po dveh letih šolanja naj bi se bodoči učitelji prešo-lali v Ljubljano. Zal pa republiška izobraževalna skupnost ni izpolnila naloge in zagotovila dovolj prostora za tako povečano ljubljansko — osrednjo pedagoško gimnazijo. Tako je lani junija skupščina gorenjskih občin morala na hitro rešiti problem šolanja stotih dijakov tretjega letnika, ki so pravzaprav ostali na cesti. Poiskali so najboljšo rešitev v sili in v skladu s predlogom mreže pedagoških šol, ki ga je pripravila republiška izobraževalna skupnost, sklenili, da se pri gimnaziji v Kranju organizirata tretji in četrti letnik pedagoške gimnazije s tremi usmeritvami: za učitelje razrednega pouka ter predmetne učitelje narovoslovno-matematične in družboslovno-jezikovne smeri. Štiriletna pedagoška šola pa je odprla vrsto organizacijskih, kadrovskih in prostorskih težav. Na prvem mestu je prav gotovo pomanjkanje prostora. Kranjska gimnazija je bila zgrajena pred osemdesetimi leti za 10 oddelkov, letos pa jih ima 24. Četrtino pouka mora organizirati izven matične šole, kar ustvarja dodatne stroške, podaljšuje delovni dan učencev do večernih ur, niža pa se tudi kakovost pouka. Prihodnje šolsko leto bodo na šoli še štirje novi oddelki. Na šoli tudi opozarjajo, da so sklepi VII. kongresa o pospešenem šolanju učiteljev uresničeni le pri številu vpisanih učencev. Niso pa v pedagoški gimnaziji najboljši učenci, ki imajo veselje do pedagoškega dela, pogosto celo učenci, ki jim je bila pot v redno gimnazijo zaradi slabšega uspeha zaprta. Vse" bolj pogosto že učenci sami ugotavljajo, da so se prehitro ali po sili razmer odločili za učiteljski poklic. Popolnoma je zanemarjena tudi zahteva, da je treba učence sproti spremljati in jih preusmeriti drugam, če se ugotovi nesposobnost ali nemotiviranost za določeno smer. Pri sedanji generaciji bodočih šolnikov so spremljali le učni uspeh in ga primerjali z uspehom v osnovni šoli, skratka spemljali so jih le statistično, pozabljena pa je bila vsebina. Le tako se je lahko zgodilo, da se je le 30 učencev od 103 tretjega letnika odločilo za učitelja razrednega pouka, 19 za naravoslovno-matematično smer in kar 54 za druž-boslovno-jezikovno smer. Slednjih je že sedaj preveč in se morajo učitelji družboslovnih in jezikovnih usmeritev zaposlovati izven pro-svete, učiteljev razrednega pouka pa primanjkuje. Vse te ugotovitve dovolj zgovorno nakazujejo, da bo treba v prihodnje poskrbeti za boljše kadrovanje, poklicno usmerjanje, preverjanje odločitev in poklicno preusmerjanje; predvsem pa je nujno potrebno zagotoviti prostor za delo pedagoške šole. Nikakor pa to ni naloga kranjske gimnazije, temveč vse gorenjske skupnosti. To so poudarili tudi na posvetu, ki ga je pretekli teden sklical svet staršev kranjske gimnazije in so nanj povabili predstavnike vseh gorenjskih občin in izvršnih svetov, družbenopolitičnih organizacij, republiške in občinskih izobraževalnih skupnosti. Predlagali so, da se sklene družbeni dogovor o zbiranju sredstev za gradnjo prizidka pri gimnaziji. Najhitreje bi potrebni denar dobili, če bi se SIS odpovedale viškom dotoka sredstev za lansko leto in bi lahko prizidek zgradili že letos ali v začetku prihodnjega leta. Medobčinski svet ZK pa naj bi čimprej razpravljal o vsebini dela pedagoških gimnazij in o kadrovanju bodočih učiteljev. L. Bogataj Ni bilo malo storjenega za duševno in telesno invalidno mladino, toda ... š e so vrzeli Jesenice - Komunalno podjetje Kovinar je zgradilo naplavškem travniku vesemce - Aom« r kateri je žica za predelavo. Skladišče so irlZTdnJu t?'Ha\!cane bi navela in izgubljala na kvaliteti. Pokrito skla- Potrebovali zato, da žicane bi rjavela ()fio" Iz Živinorejsko veterinarskega zavoda Gorenjske — Kranj Mastitis (vnetje vimena) Zadnje čase se zelo veliko govori in piše o mastitisih krav — vnetjih mlečne žleze. Tudi v časopisju smo brali, da je v Prekmurju v zasebni reji okuženih več kot 22 odstotkov krav. Mikrobni povzročitelji mastitisov pri kravah so različni in dokaj številni. Razen v bolnem vimenu jih najdemo še v stelji in gnoju, na rokah molznikov in gumijevih tulcih molznih strojev. Stafilokoki (posamezne kroglice v grozdastih gručah), ki so zelo razširjeni v naravi, so nevarni tudi za človeka, izločajo hude strupe, ki škodijo človekovemu zdravju. Zelo hitro se razmnožujejo v mleku, ki po molži ni bilo dovolj ohlajeno ali pa je stalo čez noč pri sobni temperaturi. Strupene snovi, ki jih stafilokok izloča, povzročajo nagla zastrupljenja pri človeku. Koli bacili so zelo razširjeni v naravi. So tudi normalni prebivalci v debelem črevesju ljudi in živali. Povzročajo zelo hude in nagle masti-tise, zaradi katerih krava celo pogine. Kako pridejo mikrobi (povzročitelji) v vime? Največkrat od zunaj z umazanih rok molznikov ali iz nerazkuženih gumijevih tulcev molznih strojev skozi sesek po seskovem kanalu v vime. Lahko pa pridejo v seskov kanal tudi iz stelje ali iz gnoja. Druga pot, po kateri pridejo mikrobi v vime, pa je krvni obtok. Po krvi lahko pridejo mikrobi v vime iz črevesja itd. Pri akutnem (naglem) mastitisu se bolna četrt poveča, koža je napeta, zardela in vroča. Živinorejci pravijo takemu vimenu, da je »vovčičevo«. Izmolženo mleko je polno sivih kosmičev (štrenasto), lahko pa je mleko tudi vodeno, krvavo in kar je glavno, manj ga je. Krava je včasih pobita, nima teka, ob dotiku vimena pri molži dviguje nogo, neredkokrat pa se ji dvigne vročina nad normalo. Tudi vremenske prilike in prepih v hlevu lahko pospešijo nastanek mastitisov pri kravah. Tudi rane na koži so vdorna mesta za mikrobe. Pri kroničnem mastitisu vseh teh zunanjih znakov v glavnem ni, vendar krave izločajo kužne klice in le z laboratorijskim pregledom to ugotovimo. Posledice mastitisov so suha vimena. Žlezno tkivo počasi zamenja brazgotinsko tkivo, četrt postane trda in se zmanjša. Bolne krave zdravimo z antibiotiki. Teh je več vrst in le strokovnjak lahko določi, kateri je najprimernejši. Po zdravljenju z antibiotiki je mleko neužitno za ljudi pet dni po zadnjem zdravljenju. Za tiste, ki bi tako mleko dali v promet, so predvidene zelo stroge kazni. V vzorcih mleka se da točno ugotoviti, če je »antibiotično«. Kako preprečujemo mastitise? Ležišča morajo biti dobro nastlana. Molznik si mora umiti roke po molži vsake krave ali pa si jih vsaj razkužiti. Najbolj primerna razkužila, ki ne razjedajo kože, so Cetav-lon in Tego. Tudi vime je treba pred molža oprati z razkužilom ali vsaj s toplo vodo. Molznik mora imeti dovolj brisač za brisanje vimena in rok. Dobro se obnesejo papirnate brisače, ki jih po uporabi zavržemo. Nikakor pa ni primerno brisati vsa vimena z eno brisačo, saj je le-ta polna bakterij. Gumijeve tulce je treba po molži splakniti v topli vodi in razkužiti v razkužilu, šele nato lahko molzemo drugo kravo. Mleka iz bolnega vimena ne smemo molsti na tla, pomešamo ga z razkužilom in odstranimo iz hleva. Bolne krave moramo molsti zadnje. Vsaka okužena krava ima od 10 do 15 odstotkov manj mleka, zato so gospodarske škode z mastitisom ogromne zlasti še, če mora krava zaradi tega predčasno iz hleva. Pri Živinorejsko veterinarskem zavodu Gorenjske Kranj se bavita dva veterinarja predvsem s kroničnimi mastitisi, eden za področje Kranja in Tržiča, drugi za Škofjo Loko. To službo financirajo Kmetijska zadruga Škofja Loka, Gorenjska kmetijska zadruga in Kmetijski živilski kombinat Kranj - TOZD Mlekarna. Sredstva bi bilo treba poiskati tudi za ostali dve občini — Jesenice in Radovljico, da ne bo prepozno. Da so mastitisi tudi na Gorenjskem prisotni, imamo dokaze: v letu 1977 je bilo pri zavarovani živini zdravljenih 50 do 60 odstotkov krav zaradi mastitisa. Poprečno zdravljenje ene krave (vsaj trije obiski) pa ne more biti cenejše od 600 do 700 dinarjev. Na koncu pa še to: uživanje mleka krav, ki so bile zdravljene z antibiotiki, škodi; pa tudi mlekarne imajo težave pri izdelovanju raznih mlečnih izdelkov s takim mlekom. Benulič članic novoustanovljenih temeljnih bank, v katerih je zaposlenih preko 800.000 delavcev. Poleg teh članic -organizacij združenega dela, samoupravnih interesnih skupnosti in drugih družhenopravnih oseb — združuje oziroma hrani sredstva v teh temeljnih bankah še 20.21b' deponentov in preko 2,200.(XH) varčevalcev. V temeljnih bankah, ki so se združile v Ljubljansko banko, je združeno in zbrano preko 148 milijard 682 milijonov dinarjev, kar predstavlja pomembno materialno podlago za uresničevanje tekočih in razvojnih potreb članic, za uresničevanje njihovih srednjeročnih programov. Takšna združena denarna moč bo zagotovila uspešno ohranjanje likvidnosti vseh temeljnih bank, prevzem rizikov in odgovornosti iz njihovega poslovanja ter nadaljnjo utrditev v mednarodnem poslovanju. > Med razpravljalci na tem velikem zboru je bil tudi predsednik IS skupščine SRS Andrej Marine, ki je poudaril, da je to združenje bank le eno dejanje v nadaljnjih prizadevanjih, da delovni človek dobi svoj odločujoči vpliv tudi na to vrednost. In to je ena od pravic, ki jo je delovni človek pridobil z novim zakonom o združenem delu. Banke in tudi nekatere druge velike organizacije so v preteklem obdobju predstavljale centre odtujene moči. S to novo reorganizacijo pa smo napravili pomemben korak proč od takih odtujenih centrov. Za predsednika zbora Ljubljanske banke — združene banke je bil izvoljen Ivan Ahlin, delegat Gospodarske banke Ljubljana, za podpredsednika pa Rino Medvešček, delegat Splošne banke Koper. V izvršilnem odboru združene Ljubljanske banke pa bodo Temeljno banko Gorenjske predstavljali Franc Balanč iz tovarne SAVA, Vinko Bogataj iz begunjskega Elana ter Vitomir Osoj-nik iz ISKRE Elektromehanike Kranj. D. Dolence IZ GLASIL DELOVNIH ORGANIZACIJ 2ELEZPR NAJVEČJA PROIZVODNJA V HLADNI VALJARNI JESENICE - Delavci temeljne organizacije združenega dela hladna valjarna Bela so v zadnjem mesecu lanskega leta po več težavnih prejšnjih mesecih, ko so bili v izgubi, dosegli doslej najvišjo mesečno proizvodnjo in sicer 6303 tone in tako za 600 ton presegli proizvodnjo oktobra. S tem so se približali mesečnim planskim obveznostim. V temeljni organizaciji tudi ugotavljajo, da se zavest posameznikov in samoupravnih delovnih skupin v tem obdobju odraža v boljšem delu in v pripravljenosti za delo ter v boljši delovni disciplini. LANI 20 MILIJONOV INOVACIJSKEGA DOHODKA JESENICE — Jeseniški novatorji in racionalizatorji so v minulem letu uvedli v proizvodnjo in predložili v oceno 44 zelo koristnih in kakovostnih inovacij. Avtorjem so odobrili in izplačali 577.000 dinarjev spodbudnih odškodnin, akontacij in rent ali 2,78 od ustvarjenega dohodka. V preteklem letu so inovatorji in racionalizatorji ustvarili in prihranili 20 milijonov 827.000 dinarjev, kar je lep prispevek k stabilizacijskim prizadevanjem in boljšim poslovnim rezultatom tako posameznih temeljnih organizacij kot vse železarne. Skupnost za zaposlovanje Kranj Pred vpis v srednje šole i Z i Polovica šolskega leta je za nami in zelo hitro se bliža čas poklicne odločitve letošnjih osmošolcev. Predvpisi v srednje šole, ki so bili vpeljani lansko Jeto, bodo tudi letos. Določen je že tudi datum, do katerega morajo biti predvpisi zaključeni in sicer je to letošnji 24. februar. Čeprav to ni dokončna prijava za šolo ali poklic, pa je vseeno pomembno, da se učenec že sedaj prijavi za tisto šolo, kamor se želi vpisati meseca junija, sicer se mu lahko primeri, da ob rednem vpisu njegove prijave ne bodo upoštevali. Namen predvpisov je namreč prav v tem, da bi pravočasno ugotovili, kam se želijo vključiti mladi, da bi lahko prilagodili kapacitete šol željam mladine, seveda če je to smiselno glede ha kadrovske potrebe naše družbe. V nasprotnem primeru bodo učenci seznanjeni, na katere šole in poklice je prevelik naval, na katere smeri torej ne bodo mogli biti vsi sprejeti in bodo zato potrebne in nujne preusmeritve, prav tako pa tudi, kje je vpisanih premalo, kam se torej lahko osnovnošolci preusmerijo. Ob rednih razpisih za srednje šole, ki naj bi bili v letošnjem letu objavljeni prej kot pretekla leta, predvidoma že v začetku maja. bo razvidno, koliko učencev bodo sprejele posamezne šole in kakšni bodo pogoji za sprejem. Tako bodo osnovnošolci pravočasno seznanjeni, kdo ima slabše možnosti za sprejem in bodo imeli dovolj časa za razmislek, kam naj se preusmerijo. Tudi strokovne službe na osnovnih šolah in pri skupnosti za zaposlovanje, ki se ukvarjajo s poklicnim usmerjanjem, bodo informirale učence, ki si bodo izbirali manj primerne smeri, o drugih, ustreznejših možnostih v ključitve. Lanski predvpisi so bili ugodno ocenjeni, čeprav vseh niso zadovoljili. Največja pomanjkljivost je bila v tem, da so bili prepozno znani rezultati predvpisov in kapacitete šol. Oasa za preusmeritve učencev, ki niso ustrezali kriterijem za sprejem, je bilo zato premalo. Ker želimo te pomanjkljivosti odpraviti, bodo v letošnjem letu predvpisi izvedeni nekoliko prej kot lani, s tem pa bomo dosegli, da bodo učenci pravočasno seznanjeni, kdo ima realne možnosti za sprejem in kdo ne. Tisti, ki se bodo morali preusmeriti, bodo deležni pomoči strokovnjakov, ki jim bodo pomagali pri vključitvi v tisto šolo oziroma poklic, kjer bodo imeli večje možnosti za sprejem in uspešno delo. Kam in kako so se vpisovali osmošolci lanske gene racije oziroma kako so spreminjali poklicne želje, pa bomo prikazali v naslednjem sestavku. Branka Košič Na podlagi 162. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 21-224/74, 39-468/74, 5-180/76, 10-381/76 in 31-1393/76) izdajajo davčne uprave skupščin občin Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka in Tržič POZIV k vložitvi napovedi za odmero davkov občanov za leto 1977 za zavezance, katerim se odmerjajo davki po preteku leta in za leto 1978 za zavezance, katerim se odmerjajo davki vnaprej za tekoče leto. Napoved je treba vložiti do vključno 31. januarja 1978. Napoved za odmero davkov morajo vložiti: Za leto 1977 1. Zavezanci davka od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, katerim se davek odmerja po dejanskem dohodku, o dohodkih doseženih v letu 1977; 2. Zavezanci davka od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja intelektualnih storitev, katerim se davek odmerja po dejanskem dohodku, o dohodkih doseženih v letu 1977; 3. Zavezanci davka od osebnega dohodka iz avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav, katerim se davek odmerja po dejanskem dohodku, o dohodkih doseženih v letu 1977; 4. Zavezanci davka na dohodke od premoženja in premoženjskih pravic o dohodkih doseženih v letu 1977. Pod navedeno obliko davka spadajo tudi dohodki, doseženi z oddajanjem stanovanjskih ali poslovnih prostorov oziroma zgradb v najem ter dohodki od podnajemnin, dohodki od oddajanja opremljenih sob pa ]e, če doseženi dohodek presega 3000 dinarjev; 5. Zavezanci davka od premoženja — na posest gozdnega zemljišča za leto 1977, Napoved morajo vložiti občani, ki se po določbah zakona o. kmetijskih zemljiščih ne štejejo za kmeta, če posedujejo več kot 0,5 ha gozdnega zemljišča i« ce njihov dohodek v letu 1977 presega 20.000,00 dinarjev oziroma skupni dohodki vseh družinskih članov presegajo 10.000,00 dinarjev letno na družinskega člana; 6. Zavezanci davka iz skupnega dohodka občanov o dohodkih, prejetih v letu I977, Napoved morajo vložiti občani, katerih skupen čisti dohodek v letu 1977 presega 110.000,00 dinarjev; 7. Zavezanci posebnega prispevka po 23. členu zakona o pokojninskem in invalid-skem zavarovanju za leto 1977, če so njihovi dohodki iz naslova pokojnine skupno z dohodki iz delovnega razmerja, samostojne dejavnosti ali dela na podlagi pogodbe o delu v letu 1977 presegli 110.000,00 dinarjev in pod pogojem da so v skupnem dohodku ostali dohodki brez pokojnine, udeleženi z vec kot 14.644,80 dinarja. Napoved vložijo: — zavezanci iz 1. točke, ki imajo poslovni prostor, pri davčni upravi občine, na katere območju je poslovni prostor; ostali zavezanci, ki nimajo poslovnega prostora, pa pri davčni upravi občine, v kateri imajo stalno prebivališče, če pa zavezanec nima stalnega prebivališča na območju občine, na katerem ga imajo njegovi družinski člani, pa pri davčni upravi občine, na katere območju imajo stalno prebivališče njegovi družinski člani; — zavezanci iz 2. in 3. točke pri davčni upravi občine, v kateri imajo stalno prebivališče, če pa zavezanec nima stalnega prebivališča na območju občine, na katerem ga imajo njegovi družinski člani, pa pri davčni upravi občine, na katere območju imajo stalno prebivališče njegovi družinski člani; — zavezanci iz 4. točke, če gre za dohodke od nepremičnin, pri davčni upravi obči ne, na katere območju nepremičnina leži, če gre za dohodke od premičnin, pa pri davčni upravi občine, v kateri imajo stalno prebivališče; — zavezanci iz 5. točke pri davčni upravi občine, na katere območju leži gozdno zemljišče; — zavezanci iz 6. in 7. točke pri davčni upravi občine, na katere območju so imeli v letu 1977 najdalj stalno prebivališče. Za leto 1978 1. Zavezanci davka od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, katerim se odmerja davek v pavšalnem letnem znesku za leto 1978; 2. Zavezanci davka od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja intelektualnih storitev, katerim se odmerja davek v pavšalnem letnem znesku za leto 1978. Napoved vložijo: - zavezanci iz 1. točke, ki imajo poslovni prostor, pri davčni upravi občine, na katere območju je poslovni prostor; ostali zavezanci, ki nimajo poslovnega prostora, pa pri davčni upravi občine, v kateri imajo stalno prebivališče, če pa zavezanec nima stalnega prebivališča na območju občine, na katerem ga imajo njegovi družinski člani, pa pri davčni upravi občine, na katere območju imajo stalno prebivališče njegovi družinski člani; - zavezanci iz 2. točke pri davčni upravi občine, v kateri imajo stalno prebivališče, če pa zavezanec nima stalnega prebivališča na območju občine, na katerem ga imajo njegovi družinski člani, pa pri davčni upravi občine, na katere območju imajo stalno prebivališče njegovi družinski člani. Napoved za odmero davkov je treba vložiti na predpisanem obrazcu, ki se dobi pri davčni upravi občine. Pozivamo zavezance, da napovedi vložijo v roku, določenem v tem pozivu, ker bo za nepravočasno vložitev napovedi odmerjeni davek povečan za 10 % oziroma najmanj 100 dinarjev, zavezancem, ki ne vložijo napovedi, pa za 20% oziroma najmanj 200 dinarjev. Davčna uprava skupščin občin: Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka, Tržič Obetavna igra niti V galeriji Prešernove hiše razstavlja zanimive tapiserije Škofjeločanka Silva Bernik, ki predvsem s svojimi narodnimi motivi veliko obeta Glas — 5. stran Kranj — Sedemnajst tapiserij Silve Bernik v galeriji Prešernove hiše nam je v prvem ogledu in pogledu zanimivih zato, ker so tapiserije v galeriji in nasploh dokaj redek, izjemen gost. v Kranju so na ogled šele drugič in tudi sicer je sodobna tapiserija v slovenskem prostoru maloštevilna, čeprav je — spet zanimivo — v mednarodnem svetu dosegla izredno priznanje. Mimo ateljeja Etelke Tobolke v Novem Sadu, ki izdeluje tapiserije po usnutkih avtorjev, pri nas vzbujajo med drugim vso pozornost prizadevanja ljubljanske Dekorativne. Silva Bernikova je po končani srednji tehniški tekstilni šoli v Kranju že dest let desinaterka v Dekorativni, s tapiserijo pa se ukvarja šele od leta 1976. Silva povsem upošteva vse značilnosti tehnološkega področja, tako polno vozlasto ali striženo strukturo, izreze, sestavljanje posameznih delov v smiselno celoto, barvne prehode, predvsem pa povzema iz narodne motivike. Ostaja zvesta tradicionalni tapiseriji in sodobnim slikarskim spoznanjem, tako, da njena tapiserija ohranja svojo moč, z njenim lastnim stilom, posebno v narodnih motivih, Mlada Silva Bernikova, ki ji je galerija v Kranju prvi razstavni prostor, je s tapiserijami navdušila, predvsem pa pokazala, da je na pravi poti, da je njena igra niti privlačna, zanimiva in obetavna. »Sama tehnika mi pač ni delala težav,« pravi Silva Bernikova, simpatična in skromna ter bržkone nekoliko presenečena nad navdušeno pozornostjo obiskovalcev razstave, »ker že več let delam v Dekorativni ter so tako tapiserije zelo povezane z mojim rednim delom. Poznam strukture tkanja in so mi bile v zadnjih dveh letih tapiserije pravo popoldansko razvedrilo in počitek ter obenem delovno dopolnilo. Kaj posebnih zgledov nisem mogla imeti, ker je sodobna tapiserija več ali manj še v povojih. Privlačili pa so me predvsem naši narodni motivi. Tisti, ki so se tkali po vaseh, ter seveda geometrijski liki, ki jih vsebuje marsikatera moja tapiserija. Za vsako tapiserijo napravim osnutek in barvno predlogo ter se odločim za način tkanja, ki pa ga včasih tudi spreminjam. Delam na ročnih statvah, popolnoma po svoji predlogi in v tem, ter seveda še v marsičem drugem, se tapiserija loči od gobelina. Delo je zamudno, terja veliko potrpljenja in časa in le resnična navezanost in želja po izpopolnitvi in napredku, ljubezen do niti in oblikovanja pripelje do končnega izdelka. Vem, da je tapiserija danes Mino moderna in je zanjo izredno zanimanje, vendar vsaj za zdaj delam le zase.« D. Sedej Gostovanje Prešernovega gledališča v Novi Gorici Kot že vrsto let bo tudi letos v organizaciji Primorskega dramskega gledališča potekalo Goriško srečanje malih odrov, ki poleg Borštnikovega srečanja v Mariboru in Tedna slovenske drame v Kranju delovno zaokrožuje podobo našega sodobne-ga gledališkega trenutka. Jesenice — v mau dvorani delavskega doma na Jesenicah so člani likovne sekcije DOLIK pri DPD Svoboda Tone Čufar organizirali prvo letošnjo razstavo. Jeseničanom so se tokrat predstavili 8 kolektivno razstavo gorenjski likovniki, ki so prej že razstavljali v Kranju, v Domžalah in v Radovljici. — Foto: F. Perdan Lepa pevska prireditev Kranj - V soboto, 14. januarja, so v galeriji Prešernove hiše odprli razstavo tapiserij Silve Bermkove iz Škofje Loke. - Foto: F. Perdan Četrtkov pesniški veCer Klub kulturnih delavcev in Zveza kulturnih organizacij Kranj zopet prirejata v četrtek, 19. januarja, pesniški večer. Večer bo kot navadno v renesančni dvorani mestne hiše v Kranju ob 19. uri. Ta četrtek se bo občinstvu predstavil kranjski pesnik Marijan Štancar-Monos. Njegove pesmi bo recitiral član Prešernovega gledališča Cveto Sever, s kitaro pa bo recital glasbeno spremljal Milan Batista ml. B.Grlj Hrušica — Člani dramskega odseka DPD Svoboda se priprav Ijajo na drugo premiero v letošnji gledališki sezoni, ki bo v začetku februarja. Sezono so začeli najmlajši člani odseka, ki so v okviru praz novanja dedka Mraza pod vodstvom Stanke Hazingerjeve uprizorili igro Dedek Mraz in škratje. Za drugo predstavo so ubrali komedijo Raj potepuhov, ki jo bo režirat Janko Veber. Mladi bodo torej lahko pokazali, kaj znajo, saj z njimi nastopata le dva starejša igralca. -Na sliki: člani dramskega odseka med vajo: drugi ^ leve je režiser Janko Veber. Qr) - Foto: J. Rabič koncert pevskih zborov Jesenice — Komisija za kulturo pri izvršnem odboru sindikata železarne Jesenice je pripravila v soboto, 14. januarja, v dvorani amaterskega gledališča Tone Cufar na Jesenicah koncert pevskih zborov. Koncert so organizirali v okviru srečanja pevskih zborov sestavljene organizacije slovenske železarne. Na koncertu so sodelovali Šentanevski pavri iz Raven, mešani pevski zbor Prežihov Voranc iz Raven, moški oktet Veriga Lesce, molki pevski zbor Fužinar Ravne, komorni moški pevski zbor Stan«- Žagar iz Krope, moški pevski zbor Vintgar in ženski pevski /bor Jesenice. - I). S. KLAVIRSKI KONCERT Škofja Loka - V petek, 20. januarja, ob IH uri bo v galeriji na loškem gradu klavirski koncert mladega pianista Toneta Potočnika z Bukovice. Na račun bodo prišli ljubitelji klasične glasbe, saj ho mladi umetnik igral dela Bacha, Beethovna. Brahmsa, Liszta in Skerjabina. L. B k. Prizor iz kranjske Čarobne noči — Foto: Milan Pajk Pred leti je Prešernovo gledališče prvič nastopilo z uspešno uprizoritvijo SALTO MORTALE na tem festivalu. Letos pa je festival ponovno vključil v svoj repertoar uprizoritev Prešernovega gledališča. Prešernovo gledališče bo v okviru srečanja 17. januarja 1978 uprizorilo izredno uspešni enodejanki Slavomira Mrož- ka: Čarobna noC in na odprtem MORJU. Uprizoritev obeh enodejank poljskega satirika in dramatika v svojih izhodiščih prav gotovo sodita na to srečanje. Povabilo na to gledališko manifestacijo pomeni veliko priznanje kranjskemu gledališču, ki je plod kvalitetne uprizoritve in poglabljanje delovnega sodelovanja med obema gledališkima manifestacijama in obema gledališkima hišama. M. L. FILM OBSEDENOST V kinu Center so sedaj lahko ogledamo zelo dober film mladega ameriškega režiserja Hriana de Palme Obsedenost. Film, ki tnalce spominja na Hitchcockove filme, je res mojstrsko voden pohvalo zaslužite! Seveda pri GLA SU upamo, da tudi med letom nt boste mirovali. Jeseni bi pa radi akcijo ponovili in resno računami spet na vašo pomoč. Boste pa malo rajone premenjali . . . Nande Udir, Kamna gorica, 28 novih naročnikov 15 let je pismonoša in ima to srečo, da že vseh 15 let nosi pošto na istem terenu: Kamna gorica, Zg. Dobrava, Mišače, Sp. in Zg. Lipnica in Kam niča. »Pri letošnji akciji je bilo vreme zelo naklonjeno,« pravi Nande. »pa se je dalo delati. Če pa je dež ali sneg, se te vsak boji, če mu siliš moker in ves blaten v '-7T.-^ Žal ne moremo objaviti vseh pismonoš, ki so se trudili v naši akciji, čeprav bi to zaslužili. Ostalo je le toliko prostora, da povemo, koliko je bilo pri po. samezni pošti zbranih naročnikov. Kar po abecedi jih poglejmo: Begunje 17, Zg. Besnita 5, Bled 146, Boh. Bistrica 10, Sr. vas \ Bohinju 15, Brezje 8, Cerklje l>S Duplje 4, Golnik 12, Gorenja vas 19, Zg. Gorje 16, Gozd Martuljek 9, Jesenice 54, Zg. Jezersko 6. Kamna gorica 28, Kranj 234, Kr gora 10, Kropa 15, Mojstrana 10. Naklo 4, Podnart 7, Poljane 1 Preddvor 13, Radovljica 49, Ra. teče-Planica 5, Selca 21, Sorica 1, Sovodenj 6, Boh. jezero 8, Šenčur 17, Škofja Loka 150, Tržič 84, Vodice 10, Zabnica 11, Železniki 17, Ziri 18 in Žirovnica 20. Besedilo: Danica Dolenc Slike: Danica Dolenc, Jože Zaplotnik Marcator Svet za medsebojna razmerja v združenem delu delavcev Mercator — Rožnik n. sub. o., TOZD Preskrba b. sub. o., Tržič, Trg svobode 27 objavlja delovno mesto: prodajalca tehnične stroke na oddelku opreme v blagovnici Potrebna šolska izobrazba: KV prodajalec Pismene prijave oddajte splošni službi TOZD do vključno 25. januarja 1978 oziroma do zasedbe delovnega mesta. ABC Pomurka Trgovsko proizvodna organizacija Golica Jesenice Razpisna komisija razpisuje v skladu s 137. členom Samoupravnega sporazuma o združitvi v delovno organizacijo T PO Golica Jesenice delovno mesto individualnega poslovodnega organa DIREKTORJA DELOVNE ORGANIZACIJE Kandidat mora izpolnjevati z zakonom predpisane pogoje in še naslednje zahteve: — da ima visoko ali višjo šolsko izobrazbo ekonomske ali komercialne smeri — da ima najmanj 5 let uspešnih delovnih izkušenj — da ima moralnopolitične kvalitete ter aktiven odnos do raz-vijanja samoupravljanja. Vloge z dokazili o strokovni izobrazbi ter življenjepisom z navedbo dosedanjih zaposlitev naj kandidati pošljejo v 15 dneh od objave na naslov: ABC Pomurka - Trgovsko proizvodna organizacija Golica Jesenice - Kadrovska služba - Jesenice, Titova \t v zaprti ovojnici, z oznako »za razpisno komisijo«. Glas — 7. stran POPOTNI POGOVORI O MORAVSKI DOLINI, LIMBARSKI GORI IN O ČRNEM GRABNU ZAPISUJE ČRTOMIR ZOREČ Kako je uglašen sekstet gorenjskih študentov (fanta sva bila v manjšini) prekrižaril našo sosedo od Benetk do Sicilije T*0 VfcOČ/ž/ TTRfH Stisnemo se tesno skupaj. Toplota nas greje. Nahrbtnike potisnemo pod vzglavje, osebne predmete in dokumente pa poskrijemo v spalne vreče. Z Branetom obljubiva, da jih bova stražila. Izmenično, po dve uri. Da bodo brez skrbi spale, najine gracije. Okrog levega prekata me stiska. Z vseh strani se valijo pobesnele črne pošasti. Otipavam nož. Oleandri šelestijo, pinijeve krošnje se pozibavajo, sestradani mački lazijo okrog naših ostankov večerje. Spanec naju kmalu premaga. Spiva. Dekleta pa se zbujajo. Njihovega cirkusa ne slišiva. Sanja se mi o haremu brhkih Amazonk. Zaprtega me imajo v železni kletki kot gorilo (moško samoljub-je?), plešejo okrog, se pozibavajo . . . premetavam se z boka na bok ... potapljam se v vse globlji spanec, dokler Amazonke dokončno ne izginejo! Okrog osmih me zbudi zoprno ščegetanje v nosnicah. Nekdo se spet poigrava z mojo potrpežljivostjo. Zvalim se iz spalne vreče. Groza! Kot bi vstajal iz groba. Poležan vrat, razbolele kosti, grlo suho, brez sline. Toplo sonce pa greje. Boeing 727 se elegantno spušča na rimsko letališče. Tako nizko, da vidim potnike, kako si privezujejo varnostne pasove. V prividu? Morda. Brane izbrska kuhalnik in skuha lonec prave kave. Za dobro voljo. Tibera, Angelski grad, Vatikan, Spomenik združene Italije ... Rim nas pričakuje SREĆA SE NASMEHNE Po močnem zajtrku se spet otežimo z nahrbtniki. V vročem bojnem posvetu smo sklenili, da moramo čimprej najti drugi kamp, nekje ob Vatikanu, se pravi, na drugem koncu Rima. Zaupanje v moje vodenje vidno plahni, razgoreva se sitnarjenje in sumničenje. Vendar — drži se nas sreča. Najdemo Italijana, prijetnega, luštnega, mladega, črnega (ženske ocene), ki nas dve debeli uri vodi po zavozlanih rimskih ulicah, trolejbusih, kjer kot tujci ničesar ne plačamo (dobro, da ni kontrole), dokler ne prisopihamo do začetne postaje trolejbusa št. 244. »Izstopite na A vreliji, pred kampom!« reče, pomaha in se odpelje. Groza prejšnje noči ostane samo nepozaben spomin. Mravljišče ljudi se pretaka skozi kamp. Utaborimo se v prijetni senci za ograjo iz pletenega bambusa, postavimo platneni ponjavi, se načofotamo pod mrzlimi tuši (za toplo vodo je treba odriniti 1(X) lir, teče pa toliko časa, da se človek, če je seveda uren, komaj namili). Meglice se love nad kampom, ko pripravljamo bojni načrt ogledov za naslednje štiri dni. RIM. Tri milijone zaskrbljenih obrazov. Skrivnosti. Presenečenj. Mesto joka in smeha. Umetnin, bogastva, da človeku jemlje sapo, na drugem pločniku — revščina. Deset tisoč družin životari v revnih četrtih na robu mesta, okrog petnajst tisoč barakarjev pa se je vselilo v za rušenje označene hiše. Nitka sreče v brezkončni stiski! Rimljanom trenutno primanjkuje pol milijona stanovanj! Bolezni se epidemično širijo. Podatek, da ima RIM v enem letu več obolelih za infekcijskimi boleznimi kot vse ZDA, pove vse. Italijani pa se še kar naprej razdajajo za posvetni dobiček. Reka avtomobilske pločevine polzi mimo Amfiteatra, ki ga obnavljajo Hrup, strupeni plini in stresi podzemeljske železnice načenja to dve tisočletji staro znamenitost antičnega Rima. Italijani vozijo brezobzirno in nasilno. Njihov vročekrvni temperament se kaže na zdrobljenih lučeh, ukrivljenih blatnikih, zvitih odbijačih, zlomljenih vratih ... pravi kaos na cestah. Semaforov vseeno če ne bi bilo. RIM - KDO IN KAJ SI? Potepanje po Rimu začnemo z ogledom trga in cerkve sv. Petra. Se prej pa mi dovolite kratek sprehod po zgodovini Rima — od nastankov do danes — za lažje razumevanje in plastičnejšo predstavo o tej zibelki evropske kulture. (Podatke povzemam iz angleškega vodnika po Rimu in knjigi dr. a. Laha »Naš«- sosedne države«; seveda vse osebno predelano in skrajšano do največje možne mere.) RIM je nastal v 8. stoletju pred našim štetjem, na levem bregu Tibere. Pastirska plemena so zasedla vseh sedem rimskih gričev: Palatin, Kapitol, Kvirinal, Vimi-nal, Eskvilin, Caelius, Aventin. Pripovedke o Romulu in Remu so znane in so plod fantazije, čeprav hoče etruščanska volkulja iz 4. st. v kapitolskem muzeju dati tej legendi navdih resničnosti. Močvirno obrežje pred Palatinom so Etruščani izsušili, zgradili kanalizacijsko omrežje pod površjem in sprva tukaj pokopavali in še prej sežigali svoje mrtve, potem pa so zgradili Forum, ki je postal središče rimskega življenja. Do našega štetja so zgradili vrsto svetišč, vodovod, tržnico ... Številni cesarji so oblikovali Rim, umetniki in arhitekti so ustvarjali zanj čudovite umetnine, sužnji pa so iz marmorja gradili, kar niso mogle uničiti ne vojne, ne požari in ne čas. Julij Cezar, Avgust... Neron da požgati Rim ... Kolosej in gladiatorske igre . .. Hadri-janov Angelski grad kot nesmrtna grobnica .. . Karaka-love terme . . . Dioklecijanov Viminal . . . Drug za drugim so cesarji gradili veličastne spomenike svoje dobe in moči. V četrtem stoletju, ko je bil Rim v razcvetu, je stalo v njem 10 bazilik, 11 akva-duktov, 856 javnih kopališč, 1352 fontan, na stotine kipov, slik . . . V 5. stoletju pa je nepričakovano razpadel. Od milijonskega mesta je ostalo samo okrog tisoč Rimljanov. Sledi obdobje papeške graditve Rima. V 15. stol. so zgradili vatikansko palačo in Sikstinsko kapelo z znamenitimi freskami Michelangela (Poslednja sodba), v 16. stol. zgradili cerkev sv. Petra po Michelangelovih načrtih in ideji. Cvet svetovnih umetnikov je delal in ustvarjal za Vatikan. Obdobje papeških gradenj od 11. stol. do 18. stol. prekinejo revolucije, francoska okupacija ... do Združene Italije. Vsako obdobje je pustilo svoja pričevanja. Težko bi jih vse naštel. Prepletali se bodo med samim zapisom. Rima pa ne boste doživeli v popolnosti, če boste gledali nanj samo ob sončnem zahodu s Pincia: takrat, ko se zadnji sončni žarki podijo po sivkastem kamnu palač in bazilik, po ruševinah Foruma, na stotinah kupol, po cipresah vzdolž Tibere, po parkih in meglicah v daljavi. Pristno in iskreno ga lahko vpijate vase samo med reko ljudi, po tržnicah, revnih delavskih četrtih, zvečer na zakotnih ulicah okrog Piazze Venezia, ko se mladoletnice prodajajo za denar - tudi po petnajstkrat v eni sami noči, na Piazzi Navona, posebno med študentskimi demonstracijami, po polnoči, ko se vrstijo racije, ko plinske bombe votlo bobnijo, takrat, ko divja po ulicah endemično nasilje, študentski revolt, brezposelnost . . . Kriza je pošastna. FOTOAPARAT IZGINE Mi pa se sončimo na Berninijevem trgu pred cerkvijo sv. Petra. Nad nami se dviga mogočen obelisk iz enega samega kosa rdečega granita, težak 327 ton, pripeljan iz Heliopolisa v Egiptu. Fontani na levi in desni dajeta z mavričasto barvo razpršene vode trgu veličasten, svež in živahen poudarek. Morje turistov. Fotoaparati brnijo. Nad Rimom pa visi oblak tropske vročine. 33 stopinj v senci. Ljudje si hladijo čelo s koščki ledu in strupeno mrzlo limonado. Opazujemo skupino Američanov, zbrano okrog simpatičnega vodnika, kako z bedekerji v rokah, tiho kot miške, vpijajo vase, goro zgodovinskih podatkov o Mi-chelangelovi PIETA. Vstavljeno zaščitno neprebojno steklo pred kipom neocenljive vrednosti lovi šope svetlobe močnih reflektorjev. Fotocelice v varnostnem sistemu neprestano prežijo, skrita kamera na marmornatem stebru tipa po zamaknjenih obrazih. Morda išče kladivo, trd predmet ... s katerim bi blaznež hotel poškodovati ta Michelangelov kip iz belega marmorja. Kot pred tremi leti. Ekipa svetovno znanih restavratorjev se je leto dni trudila, da bi vsaj zabrisala poškodbe na Marijini desnici in plašču. Kip spet stoji na starem mestu, zavarovan, enkraten, vendar — na njem lahko vidimo pečat človeške neuravnovešenosti, omejenosti, škodoželjnosti, norosti - s kladivom nad dragulj, last vsega človeštva -blaznost! Med odlitkom, ki sedaj stoji razstavljen v vatikanskih muzejih, in originalom, je brezmejna razlika. Kot med smrtjo in življenjem. Pa čeprav je prvi natančen posnetek dela takrat 25-letnega Michelangela. Slišijo se vzkliki občudovanja, posamezniki negibno stojijo cele ure, preden se naužijejo enkratne lepote. Spet drugi po bežnem preblisku drsijo naprej. »Krvaviremlduš! Moj fotoaparat!« Marta živčno mečka Ni ga! (11. zapis) Ker sem se že v dveh zapisih mudil na Tuštanju, moram tudi povedati, da se je prav v tuštanjskem gradu rodil eden od znamenitih sinov Moravske doline — Makso Pirnat, poljudno znanstveni pisatelj, po poklicu pa profesor — slavist in klasični filolog (latinščina in grščina). PROFESOR MAKSO PIRNAT Rojen je bil 24. septembra 1875 očetu Luki Pirnatu in materi Ani rojeni Resnik. Ker je bil fant izredno nadarjen, ga je oče poslal v ljubljanske šole, ki jih je končal z odličnim uspehom. Potem je nadaljeval študij na dunajski (nekaj let tudi na graški) univerzi. Službo profesorja je nastopil leta 1900 in sicer na realki v Idriji. Celih 16 let (1905-1922) je potem služboval na gimnaziji v Kranju. Starejši šolani Kranjčani se spominjajo originalnega gimnazijskega učitelja, izrazito vehementnega in temperamentnega človeka. Sicer pa delovnega in družabnega moža, ki je bil dobeg govornik, oster debater in sposoben organizator kulturnih manifestacij. Znal pa je tudi pisati. Najbolj zapleteno snov je znal poljudno razumljivo povedati. Kot takega ga je sprejela slovenska literarna zgodovina. Pisal pa je profesor Pirnat zelo veliko. Njegove spise so priobčevale skoro vse slovenske revije in časniki njegove dobe. Tako je pisal v Ljubljanski Zvon, Dom in Svet, Slovan, Planinski vestnik, Izvestje muzejskega društva za Kranjsko, Koledar Mohorjeve družbe, Slovenec, Slovenski Narod, Jutro in v razna šolska izvestja. Pisal je o pesniku Jovanu Veselu Koseškem, o matematiku Juriju Vegi, o pesniku Gojmiru Kreku, geografu Blažu Kocenu, glasbeniku Benjaminu Ipavcu idr. Zanimivi so njegovi zapisi o življenju pisatelja Janeza Mencingerja v Kranju, o Gajevi slavnosti v Kranju, o zgodovinskih napisih v Idriji itd. Tako je Makso Pirnat pisal tudi o Prešernu. S svojim spisom, ki ga je objavil v reviji Ljubljanski Zvon leta 1904 na straneh 111 — 115, je otel pozabi zanimivo epizodo iz pesnikovega življenja. Del Pirnatovega zapisa (jezikovno in oblikovno nekoliko prirejenega) v naslednjem poglavju obnavljam: PREŠEREN V MORAVČAH Sedela sva s starim Martin-kom, najstarejšim možakom v Moravski dolini in kramljala pred njegovo hišo. Beseda je nanesla na govorico o veselici, ki smo jo dijaki pripravljali v Lukovici — v prid postavitve Prešernovega spomenika v Ljubljani. Ko omenim Prešernovo ime, se Martinki razjasni lice; vidi se mu, kakor, da bi se vtapljal v davne, davne spomine. Potem pa iznenada pravi: No, tega, imenitnega pesnika pa sem jaz osebno poznal. Brž vprašam Martinko: o, to me pa zanima. Kje pa sta zadela vkup? Stari Martinka mi prične pripovedovati: Tukaj v Moravčah je bil Prešeren in tukaj sem se tudi seznanil z njim. Bilo pa je takole. Tega bo že šestdeset let, ko se pripeljeta nekega poletnega dne dva gospoda s kočijo iz Ljubljane. In obstaneta v tedaj najbolj sloveči gostilni na Moravškem in daleč na okrog, na Mlaki. Tam je sedaj Klopčarjeva gostilna. Pri nas doma že ne vem, kakšno delo smo imeli, doma pa sem bil. Kar dobiva z bratom od gostilničarja z Mlake sporočilo, naj kar brž prideva tjakaj. Tam sta dva gospoda, ki bi rada, da bi jima midva zapela kake domače fantovske pesmi, katere onadva zapisujeta. Po naju sta zato poslala, ker sva bila z bratom tedaj najboljša pevca v celi Moravski dolini. Nisva se dolgo obotavljala in šla. Prej sva se še nekoliko preoblekla. Radovedno sva stopila proti Mlaki, kjer je tedaj stregla domačim in tujim gostom prijazna in zgovorna domača hči Pepca. Vstopiva v gostilno. V kotu, pri beli javorjevi mizi, sedita tista dva gosposko oblečena Ljubljančana. Prijazno naju pozdravita in povabita, naj prisedeva k mizi. Bila sta zelo prijetna možaka, stara tako okoli štiridesetih let ali kaj čez. Zato smo se tudi hitro razumeli in spustili v živahen pogovor, posebno ko nam je dobro vino, ki se je točilo na Mlaki, razvezalo jezike. Gospoda sta kmalu napeljala pogovor na domače pesmi, katere smo v onih letih fantje prepevali. Rečeta tudi, da naj pokličeva še nekaj drugih moravskih fantov, ki umejo peti. Rada sva to storila, saj nas je vedno več, če je treba kaj zapeti. Zdaj je bil naš pevski zbor v gostilni kar močan. In tako veselo in dobre volje pojemo eno za drugo, vse, kar smo jih znali, vse so prišle na vrsto. Tisti gospod ki se je že prej med pogovorom izdal za Kastelica, pridno zapisuje naše popevke in nas večkrat vpraša, če kaj dobro ne razume. Drugi gospod, kateri se nam je tudi naposled razodel, da je pravdarski doktor Prešeren iz Ljubljane, nas zamišljeno posluša in včasih tudi malo pritisne k našim glasovom. Pesem se je vrstila za pesmijo, vmes pa je prihajal na mizo liter za litrom. Prešeren je od gostilničarja že prej zvedel, da jaz tudi sam kakšno pesem zapišem in ji zložim napev — tedaj sem bil še kampeljc, da malo takih — zato je zahteval, naj tudi kako svojo zapojem. Prav posebno mu je bila všeč pesem, ki sem jo zložil vrh Grmač, ko sem. od ondi zagledal prelepo Moravsko dolino. Tako nam je hitro minil dan in napočil večer. Ljubljančana sta se morala posloviti in odriniti. Za slovo smo jima zapeli še eno, posebno ganljivo. Pred odhodom pa mi je naročil Prešeren, naj zapišem še katero od pesmi, ki danes niso prišle na vrsto in da naj mu ta zapisek prinesem v Ljubljano. Rad sem doktorju izpolnil njegovo željo. Ob prvi priložnosti, ko sem šel v Ljubljano, sem vzel s sabo zapiske nekaterih pesmi, katerih nismo oni večer zapeli na Mlaki. Poiskal sem Prešerna v Crobathovi pisarni in mu izročil svojo reč. Doktor je povedal Crobathu, kdo da sem in nato me je Crobath z doktorjem vred povabil k sebi na dom, na kosilo. Spočetka sem se branil, kajti med tako visoko gospodo jaz kmečki človek ne bi rad jedel, a naposled sem se le moral vdati. Imeli smo se pri kosilu prav dobro. Pili smo izvrstno vince. Dobra kapljica in pa prijaznost gospodov, vse to me je spravilo v zidano voljo. Pozabil sem, da sedim med gospodo in se prav tako dobro imel, kakor če bi sedel doma med svojimi vrstniki v gostilni na Mlaki. i ssssssssis fiifgfli :« ««•»«•*§«] Michelangelova Poslednja sodba nad oltarjem Sikstin ske kapele. Človek je tu vsaj nekaj trenutkov večen v minljivosti SOZD Alpetour Škofja Loka Komisija za izobraževanje razpisuje štipendijo za študij na višji šoli, in sicer: 1 štipendijo na VEKŠ, i. stopnja za TOZD Hoteli Simonov zaliv Izola Izbirali bomo samo kandidate med prosilci, ki so doma ali stanujejo v Izoli. Višina štipendije^se izplačuje na podlagi določil samoupravnega sporazuma o štipendiran ju učencev in študentov v SR Sloveniji. Vloge na obrazcu (DZS št. 1,65) s prilogami: — spričevalo o učnem uspehu oziroma potrdilo o opravljenih izpitih — izjava, da ne prejemajo štipendije pri kaki drugi organizaciji prejema kadrovski oddelek v Škofji Loki, Titov trg 4 b ali v Kranju, Koroška c. 5 sedem dni po objavi v časopisu. 8. stran — Glas Torek, 17. januarja 19 Pred svetovnim prvenstvom v alpskih disciplinah Jože Kur alt: med dvajsetimi uspeh KRANJ - Le Se enajst dni nas loči do slovesne otvoritve svetovnega prvenstva v alpskih disciplinah. Od 28. januarja do 6. februarja bodo oči ljubiteljev alpskega smučanja uprte v Garmisch-Partenkirchen. Gledalci doma pred televizijskimi sprejemniki in pa tisti, ki se bodo odločili, da tekmovanje gledajo v livo, bodo občudovali drsno vožnjo najboljših smukačev ter tistih, ki se bodo med veleslalomskimi in slalomskimi vrsticami borili za vsako stotinko sekunde. Vsi bodo željni, da bi čim-preje orisi i na cilj in si nadeli zlato, srebrno ali bronasto kolajno. Občudovali bomo Stenmarka, C. rosa, Heideggerja, Thoenija, Phila Mahreja, Klammerja, Planka in druge v moškem delu tekmovanja, med ženskami pa Anne-Marie Proll, Morerojeve, Kasserjevo, Evi Mittermajerjevo, Seratovo itd. Vsi in drugi bodo imeli svoje navijače in občudovalce. Med svetovno smučarsko smetano bomo tudi Jugoslovani držali pesti za nase fante: Križaj a. Strela, Magušarja, K ur al ta ter morda Ziblerja ali Toneta ter Andreja Koželja. Medtem ko so prvi štirje že skoraj zanesljivi potniki za GA-PA, je vprašanje o petem in tudi šestem potniku še vedno odprto. Moški del reprezentance je več ali manj poznan, medtem ko je ženski se vedno pod vprašajem. Največ upanja imajo seveda Tometova, Dornikova, Zavadljajeva, Kokličeva in morda se katera. Torej fantje Križaj. Strel, Magusar in Kuralt so skoraj že zanesljivi potniki za svetovno prvenstvo. Vsi Štirje z Janezom Ziblerjem so v nedeljo nastopili na tekmi za svetovni pokal v slalomu v Wengnu, včeraj pa so startali za točk v tem pokalu tudi v veleslalomu v Adelbodnu. Med tistimi, ki bodo odšli v Garmisch, je tudi član Škofjeloškega Alpetourja Jože Kuralt. Skromni fant, rojen 28. novembra leta 1957 pri Sv. Duhu, je med reprezentante prišel šele pred dvema letoma. Prej je dve, tri sezone vozil za drugo našo garnituro. Jože je bil med tistimi Jugoslovani, ki so za sezono 1977/78 začeli s pripravami na snegu v Argentini. Kot vsem našim je ta trening koristil tudi temu Ločanu. Kuralt je namreč sezono začel dokaj dobro, saj je na močni tekmi v Franciji zasedel odlično šesto mesto in si s tem precej popravil FIS točke. Nato je padel v formi, saj je le malokatero tekmo odpeljal kot jo zna. Neuspehi so se vrstili kar po tekočem traku. Čeprav je Jože tak tekmovalec, ki vozi izredno napadalno, je kar prevečkrat moral v sneg. Toda ujel se je že na Vitrancu in pozneje še na nekaterih tekmah. Kot sam pravi, se v »plesu« za svetovni pokal ni preveč dobro znašel, saj je prej več dajal na tekme v evropskem pokalu. V tej sezoni bi rad svoje FIS točke v slalomu popravil pod 20 točk in v veleslalomu pod deset. Od svetovnega prvenstva si ne obeta veliko. Vseeno bo Jože ponovno med tistimi tekmovalci, ki bodo vozili na vse ali nič. In če mu bo uspelo, da bo v obeh nastopih prikrmaril do cilja, bo zanj uspeh, če bo v obeh disciplinah med prvimi petindvajsetimi. Tak kot Jože je, in s tako vožnjo, kot jo ima, in če ne bo nesrečnih voženj v »garažo«, ga lahko uvrstimo med tiste nastopajoče, ki bodo morda tudi med dvajsetimi. To pa bi bilo zanj že lepa uvrstitev. Vsi mu uspeha še kako želimo! D. Humer Zmagoslavje Avstrijcev Na 10. Turneji treh dežel od naših najboljša Kranjčana Bogdan Norčič pri članih in Miro Bizjak pri mladincih — oba tretja Beljak - Jubilejna 10. skakalna Turneja treh dežel se je v nedeljo končala s popolnim zmagoslavjem Avstrijcev. Avstrijska ekipa za nastop na svetovnem prvenstvu v Lahtiju skače vedno bolje in kaže. da bodo prav sredi februarja, ko se bo v Lahtiju na Finskem začelo svetovno prvenstvo v klasičnih disciplinah, v najboljši formi. Zmagali so v ekipni in v posamični konkurenci. Najboljši je bil prepričljivo Lipbur-burger, ki je že na novoletni turneji opozoril, da je najresnejši avstrijski kandidat za nastop na Finskem. Vedno boljši je Zahomčan Kari Schnabl, ki je v Kranjski gori dejal, da je še dovolj časa do popolne forme, da bi se lahko spet potegoval za eno izmed kolajn. Olimpijski zmagovalec iz Innsbrucka upa, da se bo uvrstil v Lahtiju med prvih pet, medtem ko po zlatem odličju najverjetneje ne bo posegel. Zaradi poškodbe v oktobru je v pripravljalnem obdobju precej zamudil. Na mednarodni turneji treh dežel je največ uspeha imel Avstrijec Alois Lipburger. Lipburger je zmagal na vseh treh skakalnicah. Bil je najboljši v Trbižu, Planici in Beljaku in z dokaj veliko prednostjo zasedel tudi prvo mesto v generalni uvrstitvi, (-h) - Foto: F. Perdan Poraz Alpine — Gorenjske v Žireh ŽIRI — I. ZKL — ženske Alpina-Gorenj-ska : Jugoplastika 69:73 (36:45), telovadnica OS, gledalcev 400, sodnika Lotrič, Plev-nik (oba Ljubljana). Alpina-Gorenjska: Drmota 6, Ovsenk 19, Malacko 8, Ržen 14, Vrdoljak 10, Kavčič 8, Bal-derman 4. V najboljši predstavi v Zireh v tej sezoni so domačinke morale priznati premoč višjim gostjam. I^e-te so tekmo dobile že v prvem delu, saj so domačinke preveč spoštovale nasprotnice. TUDI GORENJSKA BREZ TOČK CELJE - SKL - Ženske Celje : Gorenjske 64:46 (33:23), telovadnica TSC, gledalcev 50, sodnika Kobilica, Lilik (oba Ljubljana). Gorenjska: Mlinar 6, Katarevič 2, Kolenc 17, Gantar 6, Oblak 2, Vavpotič 13. Tudi selekcija Gorenjske je v Celju morala priznati premoč domačinkam. Celjanke so bile boljše v obeh delih igre, vendar je gostjam šele v finišu uspelo, da niso doživele še hujšega poraza. LOKAINVEST PREMAGALA BRANIK ŠKOFJA LOKA - SKL - moški Loka-invest : Branik 109:96 (51:41), telovadnica OS Podlubnik, gledalcev 150, sodnika Stricberger, Pezdirc (oba Ljubljana). Lokainvest: Tomažin 24, J. Habjan 8, Eržen 24, I. Dolenc 8. Sesek 16. F. Habjan 2, Balder-man 12, Strekelj 15. V kvalitetni in požrtvovalni igri je domačinom uspelo, da so spravili na kolena vodilne Mariborčane. Fo uvodni enakovredni igri so nato Ločani igro prevzeli v svoje roke in pot do zmage ni bila več vprašljiva. TRIGLAV USPEŠEN NA VRHNIKI VRHNIKA - SKL - moški Vrhnika : Triglav 87:89 (49:46), telovadnica OS v Dolenjem Logatcu, gledalcev 100, sodnik Frelih (Medvode), Zajec (Ljubljana). Triglav: Erlah 10, Strniša 12. Zupan 25, Lipovac 25, Urlep 4, Benčan 6, Stefe 7. V zanimivem in izredno izenačenem srečanju so v zaključnem delu več uspeha imeli gostje i/. Kranja. Triglavanom je uspelo, da so v finišu te tekme nadigrali nasprotnika in obe točki sta bili njihovi. Pari prihodnjega kola — ženske: Jezica : Alpina-Gorenjska, Gorenjska : Litija, moški: Triglav : Obala. Fructal : Lokainvest. -dh XXXII. prvenstvo SRS v slalomu in veleslalomu Težave pri pripravi prog BOHINJSKA BISTRICA - Vreme organizatorju 32. članskega in mladinskega republiškega prvenstva v slalomu in veleslalomu na smučiščih Koble SK Olimpiji iz Ljubljane ni bilo naklonjeno. Oba dneva so imeli težave z vremenom, saj je prvi dan, ko je bil na programu veleslalom, namedlo preveč snega, v slalomu pa je skozi vso tekmo močno snežilo in vlekla se je megla. Vendar je Ljubljančanom, čase so merili sodniki SK Triglava iz Kranja, kljub vsem težavam le uspelo, da so spravili pod streho to prvenstvo. Za naslove se je v štirih konkurencah — člani in članice, starejši mladinci in mladinke — potegovalo 120 tekmovalcev in tekmovalk iz dvajsetih slovenskih smučarskih kolektivov. Drugi dan prvenstva so se nastopajoči pomerili za slovenske naslove v slalomu. Gosta megla, snežni metež in mehka proga je vsem tekmovalcem dajalo izredno težavno nalogo, saj so morali pokazati vse kar znajo. Čeprav so bili pogoji za tekmo skoraj nemogoči, so vendarle vsi, od prvega do zadnjega, pokazali izredno borbenost in dobro vožnjo. Šahovsko prvenstvo Kranja KRANJ - Šahovsko društvo Kranj bo v četrtek, 23. februarja, ob 16. uri v hotelu Creina v Kranju priredilo šahovsko prvenstvo Kranja za moške za leto 1978. Na prvenstvu imajo pravico nastopiti mojtrski kandidati, prvo-kategoriki in zmagovlaci polfinalnih skupin. Predvidoma bo sodelovalo na turnirju 20 šahistov. Prijavljanje in žrebanje bo v petek, 20. januarja, ob 17. uri v prostorih Šahovskega društva. Po žrebanju bo odigran hrzoturnir. Igralni sklad znaša 2000 dinarjev. Vodja tekmovanja bo B. Drinovec, sodnik pa L. Djordjevič. Šahistom pri organizaciji prvenstva pomaga hotel Creina, ki je za prvenstvo brezplačno odstopil prostor. N Pavlin Mlade alpske tekmovalke so pokazale, da dosti ne zaostajajo za moškimi, saj so v drugi vožnji dokazale, da neuspehi v mednarodni konkurenci niso pravo merilo njihovih sposobnosti. Naslov je osvojila Anja Zavadlav, ki je tako organizatorju priborila še eno zlato odličje. Rezultati: člani — 1. Franko (Olimpija) 1:38,39, 2. A. Koželj (Branik) 1:38,51, 3. Kankelj (Železniki) 1:39,40, 5. S. Kavčič 1:39,50, 5. Jurjec (oba Olimpija) 1:40,50: članice - 1. Jež (Fužinar) 1:47,64, 2. Što-kelj 1:49,47, 3. Podgoršek (obe Olimpija) 1:54,47, 4. Dvoršek (Izletnik) 1:57.32, 5. Že-rovnik (Akademik) 1:59,27; mladinci - 1. Virk 1:35,60, 2. Forte (oba Olimpija) 1:35,65, 3. Valič (Aipetour) 1:39.01, 4. Sitar (Branik) 1:40,96, 5. Šter (Aipetour) 1:41,18; mladinke — 1. Zavadlav 1:44,44, 2. Dor-nik (obe Olimpija) 1:45,06, 3. Kolenc (Aipetour) 1:48,83, 4. Zaje (Olimpija) 1:50,90, 5. Likozar (Aipetour) 1:51,18. Tudi v veleslalomu organizator ni imel sreče. Med tednom je naneslo toliko novega snega, da je bilo smučišča skoraj nemogoče usposobiti za tekmo. Tako so se odločili, da pripravijo samo en veleslalom. Tu je v članski konkurenci zmagal Braniko-vec Tone Koželj, lepo drugo mesto pa si je pi-ismučal Kankelj iz Železnikov. Članica Izletnika iz Celja Jezernikova je bila najhitrejša med članicami, pri mladincih je zlato osvojil Forte, Pintarjeva pa pri mladinkah. Rezultati - člani - l.T. Koželj (Branik) 1:29,49, 2. Kankelj (Železniki) 1:29,78, 3. Gorišek (Radovljica) 1:29,92, 4. A. Koželj (Branik) 1:31,24, 5. R. Hdlcl (Fužinar) 1:31,55; članice - 1. Jezernik (Izletnik) 1:36,93, 2. Stokelj 1:37,73, 3. Podgoršek (obe Olimpija) 1:40,46, 4. Zerovnik 1:46,33, 5. Velej (obe Akademik) 1:50,58; mladinci - 1. Forte 1:30,01, 2. Franko (oba Olimpija) 1:30,55, 3. Sitar (Branik) 1:31.24, 4. Oberstar 1:31,72, 5. Virk (oba Olimpija) 1:32,32; mladinke - 1. Pintar (Aipetour) 1:34,32, 2. Dornik (Olimpija) 1:35.86. 3. Tome (Aipetour) 1:36,70, 4. Jerman (Olimpija) 1:37,90, 5. Klanjšček (Branik) 1:38,10. I). H u run članica državne reprezentance v alpskem smučanju in članica loškega Alpetourja Nuša Tome je na republiškem prvenstvu V veleslalomu na Kobli zasedla tretje mesto med mladinkami. V slalomu pa je bila zaradi napake v drugem nastopu ob lepo uvrstitev. V članski konkurenci je v odsotnosti re-prezentantov Križaja, Strela, Magušarja, Kuralta in Ziblerja v članski konkurenci slavil član ljubljanske Olimpije Mladen Franko. Mladenu je uspelo, da je z dobro vožnjo v obeh nastopih opravil z ostalimi. Pri članicah je slavila Ravenčanka Irena Jež, ki ni imela težkega dela, daje opravila še s preostalimi petimi konkurentkami. Pri mladincih je bil najhitrejši Tomo Virk (Olimpija). Tomo je s to svojo zmago dokazal, da se razvija v izredno nadarjenega tekmovalca. Na startu starejših mladink se je pojavila vsa ženska A reprezentanca. Od naših je bil po pričakovanju najboljši Kranjčan Bogdan Norčič, ki je bil med našimi edini resni konkurent najboljšim Avstrijcem. Podobno kot Schnablu se tudi našemu najboljšemu skakalcu pozna, da se še ni povsem znašel po poškodbi. Upamo, da bo že na bližnji švicarski turneji v boljši formi, predvsem pa v drugi polovici februarja, ko bodo imeli skakalci letošnjo najpomembnejšo prireditev. Dobra sta bila Logatčan Loštrek in Bogataj. V naši nekoliko okrnjeni mladinski vrsti je bil najboljši Kranjčan Miro Bizjak. Razveseljivo je, da je po nekajletnem primatu ljubljanske Ilirije v naši vrsti spet nekaj gorenjskih skakalcev povsem enakovrednih Ljubljančanom. To velja predvsem za Kranjčana Mira Bizjaka in Braneta Benedika ter Jeseničana Bogdana Jemca. Vsi trije so bili skupaj z Bajcem v naši vrsti najboljši na letošnji Turneji treh dežel. Jubilejna prireditev je potekala v neugodnih vremenskih prilikah. Še najbolj ugodno je bilo v soboto v Planici, ko je tekmovalce ovirala le megla v zadnji seriji. Letošnja udeležba je bila dokaj številna, saj so nastopili skakalci iz 11 držav. Avstrija, Italija, Jugoslavija, Francija, Madžarska, Švedska in Španija so nastopili s trenutno najboljšimi skakalci, ostale ekipe ČSSR, SZ, Švica in ZDA pa z mladimi ekipami, predvsem z mladinci, ki bodo nastopili na evropskem mladinskem prvenstvu v Murau v Avstriji, 12. marca. Rezultati: TRBIŽ: člani: 1. Lipburger 220,5 (81-79), 2. Schnabl 213,9 ( 79,5 - 79,5), 3. In-nauer (vsi Avstrija) 210,0 (67,5 - 76) 4. Norčič 204,1 (76 - 77,5), 5. Bogataj 201,9 (77 - 77), 7. Loštrek 185,8 ( 74,5 - 73,5). 12. Berčič 180,6 (74,5 - 73). mladinci: 1. Inganer 184,1 (74 - 74,5), 2. Steiner (oba A) 173,0 (71 - 71.5). 3. Baje 166,8 (72 - 68,5), 4. Bizjak 165,7 ( 69, - 68), 9. Jemc 139,8 ( 62,5 - 65,5), 10. Benedik 136,6 (62 - 64) PLANICA - člani: 1. Lipburger (A) 248,7 (89 - 91), 2. Schnabl (A) 224,4 ( 80 - 88), 3. Norčič (J) 223,1 (80,5 - 83), 4. Tuchscherer (A) 218,7 (80 - 80), 5. Innauer (A) 215,6 (81 - 77), 7. Loštrek 199.1 (76 - 75), 9. Berčič 190,4 (74,5 - 76), 11. Bogataj, 14. Finžgar, 16. Anžel, 20. Čimžar(J). mladinci. 1. Ingemar(A) 186,2 (74,5 - 75.5), 2. Koch (A) 181.0 (73.5 - 71), 3. Baje (J) 173.1 V mladinski konkurenci so Jugoslovani po zaslugi Mira Bizjaka za Norčičem dobili še eno tretje mesto turneji treh dežel. Miro je bil na tretji v mladinski generalni uvrstitvi, (-h) — Foto: F. Perdan (72 - 69). 5. Bizjak 160,7 (70 - 66). 9. Benedik 155,2(70 - 65) BELJAK: člani: 1. Lipburger 204,6 (74 -76), 2. Millonig 195,7 (70 - 71), 3. Norčie 1910 (66 - 73), 4. Bogataj 187,5 (68 - 71), 7. Loštrek 179,3 ( 65 - 69,5), 17. Velikonja 156,2(63 — 631 20. Finžgar 154,6(62,5 - 58), mladinci: 1. Lengauer (A) 162,4 (63 — 65) 2 Hutter (S) 161,5 (63,5 - 65,5), 3. Steiner (Ai 151,3 (59,5 - 62), 4. Bizjak 148,1 (62,5 - 575) 6. Tepež 146,4 (62 - 58,5), 8. Jemc 142,5 (5g'_ 61), 9. Benedik 137,0(59 - 60) Generalni vrstni red: člani — posamezno: 1. Lipburger (A), 2. Schnabl (A), 3. NortHe (J; 4. Innauer (A), 5. Tuscherer (A), 6. Bogataj (J) 7. Loštrek (J). 11. Berčič (J), 20. Finžgar (J) ekipno: 1. Avstrija I, 2. Jugoslavija I & CSSR, 4. SZ, 5. Italija, 6. Jugoslavija II mladinci — posamezno: 1. Lengauer (A), 2. Steiner (A), 3. Bizjak (J), 4. Hutter (Švica) 5 Baje (J), 11. Benedik (J) ekipa: 1. Avstrija I., 2. Jugoslavija I., 3. Avstrija II, 4. Jugoslavija II. J. Javornik TO j I Najuspešnejši Jugoslovan na turneji treh dežel je bil po pričakovanju A>a#^ čan Bogdan Norčič. Bogdan je bil tretji v generalni uvrstitvi, (-h) - Foto F. Perdan Izredna igra prvakov "a j* Jesenice — V prvi zvezni hokejski ligi je moštvo Jesenic izredno visoko premagalo Kranjsko goro z 18:5 (5:1, 4:3, 9:1). Kljub visokemu rezultatu je bilo srečanje borbeno, na trenutke enakovredno in dinamično. Mlada ekipa Kranjske gore je igrala odprto in zamudila lepe priložnosti pred jeseniškim golom. Jeseničani pa Hokej Za hokejski naraščaj se ni bati Jesenice — Jeseniški hokejski delavci so se v jubilejnem letu, ko praznujejo na Jesenicah 30. obletnico organizirane hokejske igre, odločili za akcijo vključevanja najmlajših v hokejsko igro. Akcija se začenja pri predšolskih otrokih in cicibanih. Ze lansko jesen je Hokejski klub Jesenice pripravil tečaj za vzgojitelje in vzgojiteljice, ki ga je poldrugi mesec vodil Boris Svetlin. Dokončalo ga je 18 vaditeljev, ki so spoznali osnove drsanja in vadbe na ledu. Le-ti sedaj že poučujejo na ledeni ploskvi dvakrat tedensko več kot 200 predšolskih otrok, v hokejsko šolo pa je vpisanih 70 pionirjev in cicibanov, kar je v primerjavi s preteklimi leti lep uspeh. V republiških ligah sodelujejo dve pionirski in dve mladinski ekipi. Hokejski delavci ob tem pozabljajo, da morajo biti mladi hokejisti tudi dobri učenci. Trenerji redno obiskujejo šole in se zanimajo za učne uspehe svojih varovancev. Na trening smejo le dobri učenci. S tem klub ne vzgaja le dobre hokejiste, temveč tudi dobre državljane. Jeseničani torej postajajo pobudniki vzgoje mladih hokejistov. Na njihovo pobudo je letos prvič organizirano tudi mladinsko tekmovanje za Pokal Karavank, načrtujejo pa tudi tovrstno pionirsko tekmovanje. Če bi povsod ravnali tako, se za razvoj in usodo jugoslovanskega hokeja ne bi smeli bati. Jeseniški primer je vzpodbuden in je eden najposreče-nejših prispevkov k praznovanju 30. obletnice hokeja v železarskih Jesenicah! F. Benedičič so proti pričakovanju zaigrali izredno resno in dobro in niso dovolili presenečenja. Razpoloženi in iznadljivi napadalci so se izkazali z lepimi goli- Gole za Jesenice so dosegli: Tomaž Košu- 5. Suvak 4. Foljanšek, Klemene in Jan po 2. Pirih Smolei in Medved pa so dosegli po en gol. Strelci za Kranjsko goro pa so luli Golja 2, Lah, Ra-zinger in Horvat pa so po enkrat zatresli jeae niško mrežo. _.. <$§3 V drugem srečati ju je ljubljanska Ohmpijt s težavo odpravila moštvo zagrebškega Medve* ščaka z 6:3. S to zmago so si Ljubljančani že zagotovili drugo mesto v letošnjem državnem prvenstvu. BLED LE S TEŽAVO DOBIL Jesenice - Začelo se je tudi tekmovanje v republiški hokejski ligi. Na Jesenicah sta zaigrali moštvi Bleda in Prevoj. Za oba so zaigrali kar trije nekdanji državni reprezentantje ir, sicer za Bled Viki Ravnik in Janez Pipan, za Pre voje pa trener Olimpije Bogdan Jakopič srečanje je bilo zanimivo in borbeno m se je končal* z zmago Blejcev 7:5 (2:0. 3:3, 2:2). Bleja bi 1 ležerno igro v zadnji tretjini zmago kmalu zapravili. „ . Gole za Bled so dosegli hndlihar l, Urštf. Ulčar. Pipan. Furar in Ključanin pa so dosegli po en gol. KRANJSKOGORCI ZABILI 21 GOLOV Jesenice - Mladinci so nadaljevali tekmovanje v republiški mladinski hokejski ligi. N» Jesenicah sta igrali moštvi Kranjske gore i* Jesenic. Prvi so katastrofalno z 21:11 prernagail Jeseničane. Prvo tretjino so dobili z MU, arugos 5:0. tretjo pa z 8:1. F. Benedičič Brane Kankelj iz Železnikov je z drugim in tretjim mestom v članski konkurenci na republiškem prvenstvu za člane in starejše mladinke ter članice in mladinke v veleslalomu in slalomu dokazal, da se razvija v obetajočega tekmovalca. Občna zbora kolesarjev Kranj - Ob zaključki' uspešne dva£ sete kolesarske sezone bo V tore*. 17. januarja, ob 18.30 v dvorani šole Luci-Jana Seljaka občni zbor KK »«v« Kranj. Na koncu bodo prikazal. Se nim o dirki Po Jugoslaviji. ,t.ri.. Občni zbor bodo imeli tud. y**U* • Kokrice. in sicer v petek, 20 £nu«£». ob 18. uri v dvorani kulturneg« do« Vabijo vse, ki bi se jim želeli prikijutiti. da se občnega zbora udeležijo- " -1. - t ■ Vroči sneg c Smučarski teki Novo je in privlači Hot-dog, svobodno smučanje Še lani so nam bile posamezne svobodne interpretacije smučarskega spusta ob kranjskogorskih vlečnicah ali spakovanje ali prevzetnost ne čisto bistrih mladih glav, mladostna neugnanost, zaletavost in Želja opozarjati nase. »Vozička« se, smo zamahnili ob spretnem in kot blisk hitrem vijuganju, gibčnem in mehkem kot pršič. Ce pa je prostovoljnemu inovatorju smučanja spodletela noga ob hipnem nepazljivem prenosu teže, smo se zakrohotali na ves glas, prav privoščljivo. In zanesljivo bi nas spravil v še bolj ne-ugnan in škodoželjen smeh, če bi nas, zanesenjak novega smučarskega vijuganja razveselil z gromkim padcem, da bi telebnil kot klada. Pa ni, kar nam je bilo še najbolj presenetljivo. Le podrsal je, se izvijugal iz hitrosti in nerodnega položaja ter neumorno nadaljeval. »Važič,« smo rekli malo bolj potiho, kajti treba je bih le nekako priznati, da smučati pa presneto dobro zna. Zdaj, ko se nam je temeljito predstavila vsa novatorska smučarska svetovna elita, so najmlajši vsi iz sebe in vsi zanje, starejši pa tradicionalno načelno že za, konkretno pa komaj. Najbolj navijaško mladež ne bomo ugnali, da ne bi poskušala, Še prepričevati se je ne splača. Le strah nam bo pod kožo zlezel, ko bo naš Janezek eksperimentiral po grbinah in skakalnicah in v baletu, ki nujno vsebuje takšne elemente, da se najbolj trmastim, a manj izkušenim prikazuje in končno tudi prikaže najbližja mavčarna. Pa ni, da bi zdaj strašil in zganjal načelni pesimizem, ki ti ga tihota- pijo leta in dvom v vse novo, ki ti bo za vedno dosegljivo le navidez. Ni, da bi kranjskogorsko svetovno prvenstvo v svobodnem smučanju nesramno poimenoval v cirkus, čeprav mladina na teh kratkih, posebnih, hot-dogarskih smučeh ob skokih v zrak prešerno vriska, da odmeva pod Prisank, zadovoljno prepeva, ko zapleše smučarski balet, vzkipi in prekipeva, se prevrača naprej in nazaj. Cirkus pa niso, ti veseli smučarji novega; svoj svetovni pokal imajo, zaradi katerega je vredno dneve in dneve trenirati: salto nazaj, helikopter, prismuknjeni skok, stojo na krivinah, mulino brco, kolo, charleston, wongov seskok in tako naprej. Še brez smuči ni to nikakršno igračkanje, kaj šele z dilcami, ki hočejo venomer uiti. Ce so večinoma profesionalci, nič zato: tudi njim ni bil salto v iztegnjeni drži že v zibelpoložen. Vzdihovali smo, zajemali sapo, se odobravajoče čudili. Spravljali so nas v smeh in v priznanja, korenjaki z vsem, kar znajo in zmorejo na tem svojem novem, vročem snegu. Stopil bi se, ko bi ga topila hot-dogarska hitrost in okretnost, smučina te nove smučarske svobode. Videli smo. In gledali bomo vedno bolj: ob žičnicah bodo švigali mimo nas naši novi smučarji, ne še tako blesteči in ne tako atraktivni. In ne bomo se več posmihali, rekli bomo, da so to novi smučarji vročega snega. Ni, da bi jih podcenjeval in se norčeval. D. Sedej Pred selekcij sk a tekma za cicibane KRVAVEC - Pod pokroviteljstvom Ik osh Je bjl SK Triglav organizator predselekrij.ske občinske tekme v veleslalomu za cicibane in cicibanke. Namen tega tekmovanja je bil, da smučarski klub spozna, na katere mlade tekmoval lahko v prihodnje računa, in v katere se Im> splačalo vlagati, da bodo v bližnji prihodnosti ponovno dvignili alpsko smučanje na tako raven, kot je bila nekoč. Iz teh vrst naj bi prišli »a«ledniki Zupančičeve, Ankeletove, Šumija in Janeza Jenka in drugih. Na veleslalomu je nastopilo petinšestdeset najmlajših alpskih smučarjev, ki so že na začel «u svoje tekmovalne poti pokazali, da bodo / »"esnim pristopom do dela kaj kmalu lahko zapolnili vrzel, ki seže nekaj let vleče, Pot in politika kluba je sedaj na taki ravni, da mora roditi Uspehe. Rezultati: cicibani (letnik 1969/70). I Marko Ponikvar 34,0, 2. Bojan Sušnik .14,-', 1. Edo Staroverski 36,3, 4. Jam Bohinc t-r>A Sgso Vehovec 36,6, 6. Žiga VVeisseisen 37.9, 7 Bcris Sirk 38,3, 8. Janez* Šumi 40,8, <> Matei Kejžar4I,l, 10. Matjaž Oberstar 41,8; cicibanke — 1. Barbara Markun 41,5, 2 Ko liana Vitas 42,3, Nina Šilar 42,9, 4. Mateja Ze-leznik 43,1; mlajši cicibani in cicibanke: I. Miloš Krampi 35,7. 2. Marko Žeicznik 45,0, 3. Rok Po likvar 52,4. 4. Matija Bežek 57.0, 5 Ana-Marija k>.i*ar65.0 -dh Odbor za medsebojna delovna razmerja Osnovne šole Davorin Jenko Cerklje na Gorenjskem objavlja prosto delovno mesto učitelja za delo v oddelku podaljšanega bivanja Pogoj: učitelj razrednega ali predme!nega pouka Nastop dela: I. leluuaija lf)7H Prijave sprejemamo 10 dni po objavi. Milena Kordež spet odlična REIT IM WINKEL - V izredno dobro pripravljenih smučinah se je s soloteki končalo tekaško tekmovanje za tekaški svetovni pokal. Na štirinajstem mednarodnem tekmovanju smo najboljši dosežek Jugoslovani dobili v teku žensk in mladincev, medtem ko so bili člani slabši, vendar že z manjšim zaostankom za prvim kot v Casterllotu. Najboljšo uvrstitev smo dobili v ženskem teku na 5 km. TU se je ponovno izkazala Jamničanka Milena Kordež, ki je v močni mednarodni konkurenci zasedla izredno šesto mesto. Dosti manjši uspeh pa ni zabeležil mladinec kranjskega Triglava triglava Ivan Čarman, saj je bil med svojimi vrstniki odlični štirinajsti. Rezultati - ženske - 1. Dahl 17,09, 2. Boe (obe Norveška) 17:25, 3. Zuehlke (ZRN) 17:27, 6. Kordež 18:01, 19. Munih 19:23, 28. Moder (vse Jugoslavija) 20:10, mladinci — 1. Jurič (Avstrija) 49:53, 2. Ponomarev (SZ) 50:52, 3. Loubet (Francija) 51:17, 14. Čarman 52:56, 34. Mrak 55:09. 39. D. Djuričič (vsi Jugoslavija) 57:15. člani: 1. Lundbaeck (Švedska) 47:25, 2. Eriksen (Norveška) 47:48, 3. Repo (Finska) 47:56, 68. Jelene 51:34, 73. Tajnikar 52:23, 76. T. Djuričič (vsi Jugoslavija) 52:36.- -dh Keglja č i Triglava četrti in šesti KRANJ - Na kegljišču v Medvodah in Maksa Perca v ljubljani za ženske in za moške v Preboldu ter Trbovljah se je končalo drugo kolo v obeh republiških keglja-ških ligah. Pri ženskah vodijo Celjanke, triglavanke so šeste, pri moških pa je najboljši ljubljanski Gradiš, medtem ko so Krančani četrti. VRSTNI RED - ŽENSKE - 1. Celje 4938, 2. Brest 4884, 3. Konstruktor 4832, 4. Krka 4671, 5. Rudar 4621, 6. Triglav 4612; MOŠKI: 1. Gradiš 10 786, 2. Rudar 10 466, 3. Celje 10 376. 4. Triglav 10 373. -dh Na mednarodni tekmi v teku mladincev na 15-kilometrov je član kranjskega Triglava Ivo Čarman zasedel ponovno odlično štirinajsto mesto. Kopica novih rekordov TRBOVLJE - V tukajšnjem 25-metr-skem bazenu je bil dvodnevni plavalni miting, na katerem se je 80 plavalcev iz osmih plavalnih kolektivov borilo za »Plavalni pokal PZS.« V ekipni konkurenci so imeli največ uspeha plavalci organizatorja, saj so osvojili pokal, pred kranjskim Triglavom. V obeh dnevih je bilo doseženih v vseh konkurencah več novih državnih in slovenskih rekordov. Med posamezniki je bil ponovno najboljši Kranjčan Borut Petrič, ki je nastopal v vseh disciplinah in v teh tudi zmagoval. Razpisna komisija pri Iniciativnem odboru za ustanovitev skupnih strokovnih služb Samoupravnih interesnih skupnosti v občini Tržič razpisuje na podlagi določil Samoupravnega sporazuma o ustanovitvi skupnih strokovnih služb Samoupravnih interesnih skupnost« vodilno delovno mesto vodje skupnih služb SIS za dobo 4 let Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati Se tele pogoje: 1. imeti morajo visoko strokovno izobrazbo in najmanj 3 leta ustreznih delovnih izkušenj na odgovornejših delovnih mestih ali višjo strokovno izobrazbo in najmanj 5 let ustreznih delovnih izkušenj na odgovornejših delovnih mestih; 2. organizacijske in vodstvene sposobnosti ter smisel za delo z ljudmi; 3. ustvarjalen odnos do samoupravljanja, zlasti na področju interesnih skupnosti; 4. izpolnjevati morajo ostale družbenopolitične in moralne pogoje po 7. točki družbenega dogovora o izvajanju kadrovske politike v občini Tržič. Kandidati morajo prijavi na razpis priložiti: — zadnje šolsko spričevalo (diplomo), — dokazila o dosedanjih zaposlitvah, — kratek življenjepis, — okvirni program dela skupnih služh Samoupravnih interesnih skupnosti. Prijave je treba poslati v zaprtih ovojnicah in z oznako »za razpisno komisijo« na naslov: iniciativni odbor za ustanovitev skupnih skužb SIS - Občinska konferenca SZDL Tržič, v 15 dneh od dneva objave. Učenci in dijaki na smučeh Kranj — Zbor vaditeljev, učiteljev in trenerjev smučanja pri telesnokulturni skupnosti Kranj bo tudi med letošnjimi počitnicami organiziral začetne in nadaljevalne smučarske tečaje, za katere je vedno več zanimanja. Na šolah, bodisi osnovnih ali srednjih, povsod nimajo možnosti organiziranja takšnih tečajev, zato je odločitev kranjskega zbora vaditeljev, učiteljev in trenerjev smučanja dobrodošla. Pionirski tečaj se bo pričel v ponedeljek, 23. januarja, in bo trajal do petka, 27. januarja. Tečajniki, skupno jih bodo sprejeli 45, se bodo vsak dan zbirali pred kinom Center v Kranju in ob osmih zjutraj odhajali v Kranjsko goro ali Planico. Tečaj bo veljal 620 dinarjev. V ceno je vračunan smučarski pouk, enolončnica, avtobusni prevoz in delno tudi uporaba žičnice. Tudi srednješolski smučarski tečaj bo med 23. in 27. januarjem, Zborno mesto bo pred hotelom Creina, od koder bodo odhodi ob osmih zjutraj. Vadba bo na Krvavcu. Cena tečaja dosega skupaj z dnevnimi kartami in enolončnicami 760 dinarjev. Vpisovanje v tečaje bo danes, 17. januarja, in jutri, 18. januarja, v kleti stavbne kranjske občinske skupščine, soba 58. Danes bo vpisovanje med 16. in 18. uro, jutri pa med 10. in 12. uro ter med 16. in 18. uro! -jk Odbor za medsebojna razmerja osnovne šole Stane Žagar Kranj objavlja prosto delovno mesto kuharice SMK Pogoj: KValiPK kuhar Poskusna doba 3 mesece. Delo se združuje za nedoločen Nastop dela po dogovoru. Pismene prijave z dokazili o strokovnosti pošljite v 15 dneh po objavi na gornji naslov. čas s polnim delovnim časom. Svet Vzgojno varstvene organizacije Tončke Mokorelove Tržič objavlja prosta dela in naloge 1 VZGOJITELJICO za nedoločen čas Pogoj: vzgojiteljska šola 2 ADMINISTRATOR - TAJNIK - BLAGAJNIK za nedoločen čas Pogoj: upravno administrativna šola ali dveletna administrativna šola z najmanj desetletnimi izkušnjami. Ponudbo, življenjepis in dokazilo o izobrazbi pošljite v 8 dneh od objave na naslov: Vzgojno varstvena organizacija Tončke Mokorelove Tržič, Koroška 24. Alpsko smučanje Prvi poraz Stenmarka WENGEN - Četrti slalom za točke v svetovnem alpskem pokalu je imel sila presenetljiv vrstni red. Zmagal je Avstrijec Heidegger, drugo mesto, kar je še večje presenečenje, pa je zasedel Bolgar Peter Popangelov. Najboljši slalomist in velesla-lomist na svetu S ved Stenmark se je tokrat moral zadovoljiti šele s petim mestom. Jugoslovana Bojan Križaj in Mišo Magušar sta zaradi odstopa bila ob lepo uvrstitev. Magušar je moral v sneg že v prvi vožnji, Križaja pa je izločila druga. KRIŽAJ TRETJI V PARALELNEM SLALOMU GRINDEV/ALD - Pred odločilno vožnjo v VVengnu sta Mišo Magušar in Bojan križaj za konec tedna nastonila še v paralelnem slalomu. Tu je zmagal Švicar Uonnet, pred predstavnikom SZ Andrejevim, Križaj je bil tretji, Magušar pa peti. KURALT DEVETI RUHPOLDING - Na mednarodnem FIS tekmovanju v veleslalomu pred tekmo v veleslalomu v Adelbodnu, startali bodo danes, je zmagal Reichart iz ZRN. Jugoslovan Jože Kuralt pa je bil odličen deveti. -dh Največ zmag Jeseničanom Kranjska gora — V Kranjski gori je bilo tekmovanje v veleslalomu za mlajše in starejše pionirje iz gorenjske in primorske tekmovalne' regije. Na 1100 metrov dolgi progi z 38-vratci je nastopilo 129 tekmovalcev iz 15 klubov, ki je bila kljub slabemu vremenu izredno dobro pripravljena. Trasiral jo je trener jeseniških mladih smučarjev Janez Smitek, na njej pa so imeli največ uspeha prav njegovi varovanci. Rezultati — starejše pionirke (19): I. Ve-sek (Jesenice*. 2. Benedičič (Jesenice), 3. Poren-ta (Aipetour), 4. Blažic (Triglav). 5. Kalan (Aipetour); starejši pionirji (45): I. Peternel (Aipetour). 2. Presterel (Jesenice), 3. Oblak (Jesenice), 4. Knific (Aipetour). 5. Lavtižar (Kranjska gora); mlajše pionirke (24): 1. Kune (Jesenice), 2. Cesnik (Aipetour), 3. Hafner (Aipetour). 4. Klinar (Jesenice), 5. Dežman (Triglav); mlajši pionirji (41): 1. Naglic, 2. Žan. .). Ravnik. 4. Pogačnik 5. Pire (vsi Jesenice); CICIBANI SMUČALI V KRANJSKI GORI Kranjska gora — V nedeljo, 15. januarja, je bilo v Kranjski gori tekmovanje v veleslalomu za cicibane iz vseh slovenskih klubov, na katerem je nastopilo 229 tekmovalcev. Proga je bila dolga 800 metrov in je imela 29 vratic. Najmlajši so pokazali veliko borbenost in precej znanja, kar kaže, da pri nas ne manjka talentov. Rezultati — cicibanke: I. Kuhar (Novinar), 2. Dežman (Triglav), 3. Sinko (Olimpija), 4. Cunder (Olimpija), 5. Novak (Jesenice); cicibani: I. I.ikozar (Aipetour), 2. Galjot (Kamnik). 3. Rojnik (Jesenice). 4. Doplikar (Kamnik). 5. Kuhar (Snežinka); -bef Kegljanje Elektro brez konkurence Kranj — Po krajši prekinitvi se je nadaljevalo občinsko kegljaško tekmovanje v A ligi. Najboljši sta moštvi Elektra in Borca, ki sta premagali vse nasprotnike in zasluženo vodita. Dobro se drži tudi ekipa Krvavca, ki doma še ni okusila grenkobe poraza. Preseneča moštvo Sava A. V treh kolih je osvojilo štiri točke in ni manjkalo dosti, da ne bi premagali tudi moštvo Elektra. Razočarali so kegljači Simona Jenka, ki so bili lani občinski prvaki in so morali celo doma priznati premoč Borcu in Elektru. Sava B in Merkur sta najslabša. Nista še zmagala in ostajata brez točk na zadnjih mestih. Izidi 5. kola - Krvavet : Iskra 2440:2341, Simon Jenko : Borac 2461:2510, Sava A : Sava B 2486:2440, Merkur : Elektro 2432 : 2534 Vodi Elektro z 10 točkami in s pozitivno razliko 339 kegljev. Drugi je Borac z 8 točkami in osmimi pozitivnimi keglji, tretji in četrti pa sta Krvavec in Simon Jenko s po 6 točkami, vendar ima Krvavec večjo pozitivno razliko v kegljih. Tudi Iskra ima šest točk, vendar znaša negativna razlika v podrtih kegljih 60. Sava A ima štiri točke, Sava B in Merkur pa v petih srečanjih še nista osvojila točk, njuna negativna razlika v kegljih pa znaša 213 oziroma 465. L. Glavač \M-«©3-3im - Te-fifonjT ,l.vni ■"*#L4!d«E33: urednik in upr.v« f.3:^."™?' štvo »1-8*6, novinarji tl-M 0. m a lo o*l.-ni in naročniški oddelek SS"' _ N-rocnina. letna 200 din. SStoa 100 din, cen. *• 1 «jrUko »A I« .H*. - Oproščeno prometne-*SS& PO pristojnem mnenju 4*1-1/72. POSEBNO OBVESTILO DRUŠTVOM! Društvo računovodskih in finančnih delavcev Kranj organizira v četrtek, 19. januarja, ob 9. uri v konferenčni dvorani delavskega doma Kranj — vhod 6 POSVETOVANJE ZA SESTAVO SKLEPNEGA RAČUNA - BILANCE za društva in ostale uporabnike družbenih sredstev. Poleg tega bo na tem posvetovanju obravnavana tudi problematika v zvezi z novim kontnim planom za društva. Posvetovanje bodo vodili sodelavci Službe družbenega knjigovodstva podružnica Kranj. Kotizacija je 200 din za osebo in prosimo, da nakažete na žiro račun društva 51500-678-80443. Neposredno pred posvetovanjem vam bo tudi razdeljen ustrezni material. ALPETOUR SOZD Aipetour Škofja Loka DO Creina DS Skupnih služb objavlja prosta delovna mesta za 3 TRANSPORTNE DELAVCE Pogoji za zasedbo: — NK delavec, odslužen vojaški rok. Poskusno delo 30 dni. Delo se združuje za nedoločen čas. Rok za sprejem prijav je 7 dni po objavi. Prijave sprejema kadrovski oddelek Kranj, Koroška 5. Kupim rabljene dobro ohranjene SMUČARSKE ČEVLJE. 43-44 številko. Cerklje 54. 322 Kupim suhe smrekove DESKE, debeline 80 mm. Trček Jože, Nova vas 92, Žiri 304 Kupim velik volovski KOMAT nov ali rabljen. Roblek Anton. Ba-šelj 15, Preddvor 305 stanovanja Iščemo eno in polsobno STANOVANJE — najemniško, lahko brez centralne kurjave za dobo dveh let. V poštev pride Primskovo, Kranj ali Zlato polje. Plačilo po dogovoru. Naslov v oglasnem oddelku 80 Mlajša zakonca, intelektualca, potrebujeta MANJŠE STANOVANJE v Škofji Loki ali okolici za 5 let. Ponudbe pod »Čimprej« 269 Iščem solidno SOBO v Kranju za pet mesecev. Plačam vnaprej. Pišite na naslov Križanič, Rožički vrh 37, 69244 Videm ob Ščavnici 306 posesti Prodam 2,64 ha GOZDA v Sovod-nju v Poljanski dolini. Informacije More. Trebija 26, Goren ja vas 307 Naprodaj je PARCELA 1900 kv. m s praznim gospodarskim POSLOPJEM, primerna je za zidavo v bližini Šenčurja. Poizve se pri Oblak, Grad-nikova 3, Kranj 308 GARAŽO v Kranju - Planina, oddam v najem najboljšemu ponudniku. Ponudbe poslati v oglasni oddelek pod šifro »Garažna hiša G-J« 309 zaposlitve Iščem SLUŽBO NA GOSTILNI v okolici Kranja. Pod šifro »Po dogovoru« 310 Iščemo KVALIFICIRANEGA MIZARJA z nekaj let prakse. Ponudbe poslati na Servisno podjetje Kranj, tajništvo. 311 obvestila CANI)Y SERVIS, Hajko Knific, Kranj, obvešča (('njene stranke, da bivša telefonska številka ni pristojna za naročila, ampak p. p. 157. Kranj 8712 ROLETE IN ŽAL UZI JE naročite v Kranju, telefon 24-957, popoldne po 16. uri 276 vozila Prodam ZASTAVO 750, letnik «9. Mlinar, Moste 66. Žirovnica 261 Prodam K 4, letnik 1973. Radovljica. Serverjev« 1. 262 Prodam ZASTAVO 750. letnik 1970. Slave, Preddvor 125 293 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1974. Ogled Tavčarjeva 41 (pri hišniku) 294 Prodam TRAKTOR Ferari 24 s kosilnico. Božič. Mlaka <>. Begunje 295 Poceni prodam FIAT 1300. letnik 1968. Ogled vsak dan od 15. do 19. ure. Rozman, Orehovlje 2 pri Predosljah. Kranj 296 Prodam karamboliran FIAT 124, letnik 69. Kern. Praprotna polica 28, Cerklje 297 POPRAVEK Pri objavi osmrtnice za pokojnega VENCELJNA HRIBER-NIKA, objavljeno 13. januarja 1978 se pravilno glasi: Žalujoči: žena Ana, sinovi Ivan, Rudi, Milan in Simon z družinami ter sestra Johanca in ostalo sorodstvo. Prodam FIAT 750, letnik 1974. Pogačnik Franc, Zg. Besnica 112 298 Prodam dobro ohranjen enoosni TRAKTOR 10 KS s prikolico. Pogon na štiri kolesa. Nosilnost 1000 kg. Prevc Vinko, Selca 73 nad Škof jo Loko. 299 Prodam NSU 1200 celega ali po delih. Čeme, Krnica 14, Zg. Gorje 300 Dve KOLESI za ZASTAVO 750. novi z radialkami, ugodno prodam. Kličite po 16. uri 22-354 301 Kupim LADO SPECIAL ali FIAT 124 lahko karamboliran. Telefon 064-60-817 302 Prodam ZASTAVO 101, 1972, karamboliran. Jesenovec. Novi svet 15, Škofja Loka 303 Odbor za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu Tovarna elementov za avtomatizacijo KLADIVAR ŽIRI objavlja naslednja prosta dela in naloge VODJE VZDRŽEVALCEV Pogoj: srednješolska izobrazba strojne smeri, 3 leta delovnih izkušenj 2 TEHNIČNA RISARJA Pogoj: tečaj za tehnično risanje, 1 leto delovnih izkušenj 2 SNAŽILKI Pogoj: NK delavke 6 STRUGARJEV Pogoj: K V strugar, 1 leto delovnih izkušenj ali priučeni stru-garji z 1 letom delovnih izkušenj 5 NK DELAVCEV Pogoj: končana osemletka Vsa objavljena prosta dela in naloge so za nedoločen čas. Interesente vabimo, da pošljejo pismene vloge ali se osebno zglasijo v splošnem sektorju v 15 dneh po objavi oglasa. ZAHVALA Ob kruti, boleči izgubi ljubljenega moža, očeta, sina, brata, strica in svaka Pavla Končana izrekamo prisrčno zahvalo vsem sorodnikom in znancem, sosedom; vsem dobrim ljudem, ki so nam stali ob strani v teh težkih in krutih trenutkih. Posebna zahvala tov. Petričevi, tov. Darji Zabrod-nik, tov. Dragu Tavčarju za poslovilne besede ob odprtem grobu, gospodu župniku Pogačniku, godbi in pevcem. Prisrčna hvala vsem. Ostajamo v globoki žalosti! Žena Sonja, otroka, mama, brat, sestri, svaki in ostali Kranj, 30. 12. 1977 ZAHVALA Ob smrti dragega moža, očeta, brata, strica in starega očeta Venceljna Hribernika strojevodje v pokoju se iskreno zahvaljumtmo vsem, ki so nam v teh težkih dneh kakorkoli pomagali, darovali cvetje, izrazili sožalje in ga spremili na njegovi zadnji poti. Najlepša hvala vsem sosedom, znancem, prijateljem in sorodnikom. Posebno dr. Hriberniku za dolgoletno zdravljenje in skrb. Žalujoči: žena Ana. sinovi Ivan, Rudi, Milan in Simon z družinami ter sestra Johanca in ostalo sorodstvo. Sp. Bitn je, Zelenika, Voglje. Peklenika, Luže, Hraše, 16. januarja 1978 ZAHVALA Ob smrti naše drage mame Valentine Petač iz Vogelj se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam izrekli sožalje, darovali cvetje in jo spremljali na njeni zadnji poti. Posebno zahvalo dolgujemo sosedom, duhovniku za pogrebni obred. Zahvaljujemo se tudi sodelavcem DO Iskra, Merkur in Planika Kranj. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: mož Jože, sinova Anton in Jože. hčerki Jožica in Marinka z družinami in ostalo sorodstvo. Voglje. 11. januarja 1978 V spomin na legendarno draž-goško bitko in množični odhod mož in fantov v partizane januarja 1942 praznujejo prebivalci krajevne skupnosti Železniki krajevni praznik. Proslavili so ga s športnimi in kulturnimi prireditvami. V petek, 13. januarja, pa je bila slavnostna seja sveta KS in družbenopolitičnih organizacij. Na seji so podelili priznanja krajevne skupnosti najboljšim društvom in najbolj zaslužnim krajanom. Prejeli so jih: muzejsko društvo za ureditev prostorov in zbirk in za organizacijo raznih prireditev, gasilsko društvo za vzgojo mladine in za dopolnjevanje opreme ter vključevanje v delo civilne zaščite, Ladica Trojar za delovanje v kulturi in prosveti, Franc Demšar iz Cešnjice za delo v KO SZDL in Franc Dem šar iz Davče za vzorno kmetovanje. Po seji smo se pogovarjali z dvema nagrajencema in predstavnikom gasilskega društva o njihovem delu. Franc Demšar-Žbontar je kmet iz Davče: »Naša kmetija leži na višini 880 metrov in je bila med vojno popolnoma uničena. Po vojni so najprej obnovili le hišo, da so mati živeli v njej. Ko sem leta 1958 prevzel kmetijo, smo najprej naredili cesto do hiše, potem smo zgradili nov, sodoben hlev za 20 glav živine. Pri tem je veliko pomagala kmetijska zadruga Škofja Loka in to z načrti in krediti. Poseben problem naše kmetije je bila voda. Vedno smo jo morali voziti na kmetijo. Zato sem 300 metrov pod kmetijo zgradil rezervoar in postavil močno črpalko, ki vodo poganja do hiše. Šele z izgradnjo vodovoda je kmetija dobila možnost, da se razvija še naprej in zato tudi upam, da bo hčerka, ki je že končala kmetijsko šolo, prevzela kmetijo in da moje in ženino delo ni bilo zastonj« Ladica Trojar je učiteljica na osnovni doli v Železnikih: »Moje veliko veselje je delo z otroki in skušam jih navdušiti za kulturno dejavnost. Moram povedati, da se učenci zelo zanimajo za igro in recitacijo. Letos, oziroma v letošnjem šolskem letu, smo prijetno dočakali dedka Mraza. Za najmlajše smo pripravili igrico Dedek Mraz prihaja, za otroke od 1. do 4. razreda Pepelko in za večje Velikansko norost. Poleg dramskega imamo tudi recitacijski krožek in nikdar ni problem, da bi imeli za kakšno igro premalo igralcev. Letos bomo pripravili še igrico Kristine Brenkove Modra vrtnica in mogoče tudi Bevkovega Tončka. Čeprav bi se morda zdelo, da preveč posegamo po pravljicah oziroma starih besedilih, moram povedati, da sodobnih dramskih del, primernih za amaterske igralce, skoraj ni.« Filip Blaznik, predsednik gasilskega društva Železniki: »V zadnjih nekaj letih načrtno dokupujemo opremo. Imamo avto TAM-2100, aparat za gašenje s peno, novo motorno brizgalno, aparate za obveščanje, zaščitne obleke in drugo opremo, vendar nam še veliko manjka. Letos praznujemo 80-letnico društva in visoki jubilej je prilika, da bomo zbrali še kaj denarja in kupili, kar nam še manjka. Nekaj denarja je že obljubila občinska požarna skupnost. S svojo dejavnostjo in opremo se vključujemo tudi v program civilne zaščite in sodelujemo v pripravah na splošni ljudski odpor. K delu bi radi pritegnili čim več mladih, da bi imeli pionirsko, mladinsko in člansko četo.« Krvavec za 10.000 obiskovalcev Železniki — V petek, 13. januarja, je bila slavnostna seja sveta krajevne skupnosti in vodstev družbenopolitičnih organizacij. Na seji so podelili priznanja krajevne skupnosti in priznanja in pokale najboljšim ekipam, ki so zmagale v športnih tekmovanjih, organiziranih v počastitev krajevnega praznika. — Foto: J. Zaplotnik Akofia Loka - V gneriji na gradu je odprta razstava, ki prikazuje težko loti\ gZp*t odredov prek Gorenjske in Koroške na Štajersko. Hude boje so %Lh naGabrški gori, Blegošu, kjer so se bili skupaj s Poljansko četo iz I. imeli na w«w &>™> * Razstava, ki so jo pripravili v sodelovanju z i^mNOB Satrti** do konca meseca. - Foto: J. Zaplotnik S samoupravno interesno skupnostjo za izgradnjo rekreacijsko-turističnega središča Krvavec že dobiva področje Krvavca drugačno podobo - Z novimi žičnicami na visokogorskih smučiščih bo smuka tudi do šest mesecev na leto Kranj — Zadnja leta smo in še vedno ugotavljamo, da so slovenska smučarska središča pretesna, kar dokazujejo repi pred vlečnicami in žičnicami, obenem pa razen snega skorajda ne nudijo ničesar drugega. Ponudba daleč zaostaja za popraše-vanjem, čestokrat pa je silno nekvalitetna, skopa in se niti približno ne more primerjati s smučarsko ponudbo v svetu. Vzroki za takšno stanje na smučarskih središčih so le deloma v neiz-najdljivosti in nezainteresiranosti turističnih delavcev, zaostajamo tudi, in predvsem zaradi tega, ker delovni kolektivi ob žičnicah in turistične organizacije finančno ne zmorejo kvaliteno obogatiti ponudbe, je ne razširjati, povečati, čeprav imajo obilo naravnih možnosti. Prav zato so se v središčih ustanavljali konzorciji, ki so načrtovali razvoj in hoteli poskrbeti za nadaljno turistično prihodnost in mnogokje so tudi uspevali. Rodile so se nove pobude in spodbude, ki so se lahko uresničevale ob združevanju dela in sredstev, tako da smučarska središča le niso zabeležila popolne stagnacije. ZDRUŽENI INTERESI Konzorciji pa ob našem vsesplošnem družbenem in samoupravnem napredku počasi niso več ustrezali kot oblika združevanja interesov, zato so se začele ustanavljati interesne skupnosti, na Gorenjskem se je z vso resnostjo in odgovornostjo ustanovila interesna skupnost za izgradnjo Krvavca. Prav ta interesna skupnost, ki je na svoji nedavni skupščini pokazala, da beleži že izdatne uspehe, je lahko vsem ostalim zgled in vzor. Delovni ljudje iz Kranja in Ljubljane, ki jim je Krvavec dostopno visokogorsko smučišče, so sami izrazili željo po nadaljni izgradnji smučarskega središča. Zmogljivosti Krvavca so bile premajhne, s štirimi žičnicami je bil na sedmem mestu med slovenskimi smučarskimi središči. Kolektiv krvavških žičnic je bil v izredno slabem položaju, v izgubi, zato ni bilo pričakovati, da bi sam lahko kakorkoli prispeval k izgradnji Krvavca. Ob pomoči in ob sodelovanju so sanirali izgubo, z reorganizacijo pa je nastala tudi delovna organizacija Krvavec. Delovni kolektivi — do zdaj jih je 65 — pa so se odločili, da se vključijo v samoupravno interesno skupnost za izgradnjo krvavških smučišč in za povečanje zmogljivosti. V KORAK Z NAJBOLJŠIMI Vsa zbrana sredstva letos znašajo 10 milijonov 800.000 dinarjev, ki jih bodo namenili za vzdrževalna dela in za nove investicije delovni organizaciji Krvavec. Že do zdaj so lahko veliko investirali in bo imel pomladi Krvavec, ko bodo uredili še nekaj smučišč, veliko več hektarjev smučarske površine. Z dvanajstimi nicami in z 88 hektarji urejenih smučišč, tudi na višje ležečih predelih, kjer bo mogoče smučati do segt mesecev na leto, se bo uvrstil med naša najbolj uspešna središča. Zmogljivosti bo povečal kar za 36 odstotkov. Ce bodo urejene §e gostinske zmogljivosti in bo ponudba nasploh ugodnejša in kvalitetnejša bo Krvavec lahko sprejel tudi do 10.000 ljudi na dan. Ob tem pa bo z dodatnimi naložbami postopoma beležil tudi poletne obiskovalce. Resno in vestno delo iniciativnega odbora in skupščine interesne skup nosti, v katero vstopa vedno več delovnih organizacij, je obrodilo prvi sad. Še boljši pa bodo uspehi, ko se bo še več delovnih organizacij odločilo, da samoupravno združijo svoje interese za izgradnjo središča, s katerimi so povezani tisoči smučarjev in prijateljev množične zimske rekreacije. D.Sedej Na sprejemu, ki ga je v četrtek, 12. januarja, priredila tovarna Elan iz Begunj za povojne tekmovalce v vseh treh smučarskih disciplinah, so predstavniki razvoja smuči v Elanu predstavili tudi novo kolekcijo za sezono 1978/75. Vseh dvainštirideset povabljencev je nato lahko izbralo smuči iz nove proizvodnje. Naši tekmovalci in vsi tisti, ki vozijo, skačejo in tečejo na Elanu, bodo s temi smučmi že nastopali na svetovnem prvenstvu v alpskih disciplinah v Garmisch-Partenkirchnu ter na svetovnem prvenstvu v klasičnih discipli-nah v Lahtiju. (h) - Foto: F. Perdan Slovo od dolgoletnih sodelavcev — Uprava javne varnosti iz Kranja je pripravila v petek, 13. januarja, na Črnivcu tovariško srečanje, na katerem so se delavci uprave in postaje prometne milice poslovili od sodelavcev, ki so odšli v pokoj ali na nove dolžnosti. Ob tej priložnosti so jim izročili spominska darila. Vinko Martinčič, Lojze Semolič in Mirko Derlink so odšli v pokoj, Marjan Čemažar, Brane Celar, Friderik Novak in Franc Grmovšek pa so bili razporejeni na nove delovne dolžnosti. Ob slovesu jim je spregovoril komandir postaje prometne milice Jože Šolar, Jože Piskernik (na fotografiji) pa jim je izročil spominska darila, (jk) — Foto: F. Perdan Varnejši pred snežnimi plazovi Kanin — Slovenski gorski reševalci, ki delujejo na področjih, kjer najpogosteje groze snežni plazovi, so se zbrali v soboto, 14. januarja, na Kaninu, da bi opravili vsakoletno obnovitev praktičnega in teoretičnega reševalnega znanja. Na Kaninu so se zbrali tudi predstavniki civilne zaščite, republiškega sekretariata za notranje zadeve in Jugoslovanske ljudske armade. Ob tej priložnosti so vadili in preskušali najrazličnejše načine reševanja izpod plazov in preskušali s pomočjo vojakov in miličnikov sodobne oblike proženja snežnih plazov. Udeleženci vaje na Kaninu so menili, da kaže čim prej na najbolj izpostavljenih in nevarnih območjih oblikovati komisije za varstvo pred plazovi. Še posebej pomembno pa je, da so bili na Kaninu tudi zastopniki nekaterih naših smučišč, med njimi tudi krvavškega. -jk JEZ URNI NOVINAR telefon 21-860 Herci'jjnovi - Predsednik republike I sip Broz-Tito je včeraj v Hercegnovem sprejel podpredsednika predsedstva SFRJ Stevariii Doronjskega, ki odhaja na r><• t \ Burmo. Indonezijo in druge dežele Dahne ga v/.h(Hla. Beograd - Danes se lio zaceli) sklepno zasedanje konference <> evropski varnosti m sodelovanju. Zasedanje je zelo pomembno, ker morajo na njem spreleti dokument o krepitvi evropske varnosti. Kranj — Čeprav je včeraj snežilo, ko bile popoldne vse ceste prevozne. Nekai zasto jev je bilo le na mejnih prehodih, vendar so delavci Cestnega podjetja le do 12. ure očistili ceste. Hujših prometnih nesreč zaradi snega ni bilo, bilo pa je več manjših prask. Pri Zavodu za požarno in reševalno službo so že dopoldne morali »pomagati« petini vozilom. V Poljanski dolini je med Logom in Zmincem zapeljal čez rob ceste voznik osebnega avtomobila in pristal več kot dvajset metrov niže na bregu Sore. Na srečo ni I »i I nihče ranjen in tudi na vozilu ni veliko škode. Krvavec - Na vseh gorenjskih sum čiščih je dovolj snega za smuko in naprave povsod obratu jejo Na Krvavcu je bilo včeraj 75 cm snega, na Kobli od .!() do <>(), na Zatrnikll SO cm. v Kranjski gori 7(1 cm m v Bohinju -'to cm. b. Bogat aj r POPLAVLJENI PODVOZI Radovljica - Obilo snega in dežja, zastoji na cesti in poplave v svetu in pri nas. Pri nas sicer ne katastrofalne, so pa vendarle z obilo škode. Nastopajo na cestah in v — podvozih. Na Gorenjskem je eden takšnih in ne edini podvoz od odcepa magistralne ceste proti Radovljici, na cesti od Zapuž proti Radovljici. Vem, da je težko iz teh podvozov izčrpati tekoče vso vodo, ki se stalno nabira, grajam označbe na cesti, ki so tako malomarno postavljene, da pravzaprav ne veš, če je cesta resnično zaprta. . Zadnjič sem se peljal iz Kranja proti Radovljici in ugledal tisti prometni znak za prepoved vožnje; ob cesti je ven molel. Ker pa imam krasne izkušnje s temi znaki - na Jesenicah pred Partizanom stoji znak za omejitev hitrosti zaradi popravila ceste že mesece in mesece kljub moji intervenciji in kljub temu, da so cesto že zdravnaj popravili - sem peljal naprej. Zaustavil bi me bil edinole tako, če bi bil smiselno postavljen sredi ceste ali vsaj nekaj metrov stran od roba cestišča. In pripeljal sem pred mlaku-žo in čisto zadnji hip ugotovil, da je meter visoka in da sem v neiZ. ogibni katastrofi. Zavrl sem kot obseden, da je vrglo vse naprej v sprednjo šipo in zaklel, m alo, nazaj, do Lesc m tako v Radovljico. . , Bodo rekli: prav ti je; pa bodi dober in vzoren voznik- Pa pravim jaz, da je prvič kaj malo dopustno, da se voda v teh podvozih zadržuje v nedogled in resno ovira promet in da je drugič ena sama malomarnost, da se znaki postavljajo tako, da ob številnih slabih izkušnjah komaj veš, ali je cesta res zaprta ali So znak tamkaj samo spet pozabi^ ___I \