Stev. 168 MMia plačava v nlotlil (tati arati ta U »rtB V Trstu« v iMCtello 17, lullja 1921 Posamezna Številka 20 stotink Letnik XIV! tlzbaja — izTzemš! ponedeljek — vsak dan zjokaj. — Urednlftvo: ulica Fren«Žka AsiSkega žter. 20, L nadstropje. — Dopisi naj se pošiljajo ured-Blitvu. — Netrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. — 'Izdajatelj in odgovorni urednik ŠtefanOodlna. — Lastnik konaordj listi Edinosti — Tisk tiskarne Edinost. — Naročnina znaša na mesec L 7.—. pol leta L 32.— in cen leto L 60.—. — Telefon uredništva In uprave Stev. 11-57. Ob skl@py kongresa Posamezne Številke v Trstu In okolici po 20 stotink. — Oglasi se računajo T firokostl ene kolone (72 mm). — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 40 sto K osmrtnice, zahvale, poslanice ln vabila po L 1.—, oglasi dena.ni'i zavodov mm po L 2. — Mali oglasi po 20 stot beseda, najmanj pa L 2. — Oglasi naročnina in reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv Frančiška Asiškega štev. 20,1. nadstropje. — Telefon uredništva in uprave 11-57^ Shod III. fnternacionale je zaključen. 13. julija opolnoči je 3. kongres III. in* tcrnacionale končal svoje delo. Ako naj izrečemo svo;o sodbo o po« menu zborovanja v Moskvi, si moramo predočiti današnji mednarodni položaj delavskega gibanja. Potrebno je, da si predočimo vse velike spremembe, ki so se izvršile tekem enega leta v socialnem življenju sveta. Koje zboroval pred enim letom 2. kongres tretje internacionale, je stalo svetovno gibanje komunizma na višku svoje močL Zmagovita armada ovjefcske ljudovlade ije bila porazila poli? ,vv vojsko in je prodirala proti Nemčiji. ( ' kapitalistični svet je stal pod globo* !c..a vt'som tega dogodka. Zapadne dr? ihive so gledale s skrbjo na rastočo moč komunističnega gibanja. V vseh državah sveta je delavstvo prihajalo do zavesti svoje moči, njegovo razpoloženje je bilo bojevito in samozavestno, zdelo se je, da se prav naglo bliža Čas, ko bodo delavci vzeli vajeti sveta v svoje roke. Toda s porazom ruske rdeče vojske se je začel svetovni položaj spremiš nja ti. Velike zapadne države so zašle v gospodarske krize, Ameriki in Anglilji so se začeli zapirati svetovni trgi, nju* nim bogatim industrijam so priman j ko« vali odjemalci. Preveliko bogastvo teh dežel je pognalo njihovo valuto na tako "no, da revnejše države niso mogle ] r>ovati dragih angleških in amerika-Ti-fkih izdelkov. Cela srednja Evropa in neizmerne pokrajine v Aziji so bile tako izločene iz svetovnega gospodarstva. Ogrcmna ruska država, ki je bila prej važen odjemalec zapadne industrije, ie bila itak izgubljena za svetovni trg; V tovarnah zapadnih držav se je začelo gromaditii blago, skladišča so bila prena* polnjena, odjemalcev ni bilo nikier. Po* djeti.a v Ameriki in Angliji so morala krčiti svoj obrat, tovarne so se zapirale, nepregledne vrste delavcev so bile čez noč na cesti. Število brezposelniih ie za* čelo dosegati miljone. Za Ameriko in Anglijo so prihajale na vrsto druge dr* žave. Mi vsi se spominjamo, kako se je začela razvijati gospodarska kriza v Ita* liji. Tudi v tej državi so začeli- podjet* niki krčiti obrat v svojih tovarnah, tu* di tukaj je bila zaprta dolga vrsLa pod? jet; j. Število brezposelnih se je dvignilo na strahotno višino. Vse te okolnosti so oslabile moč de? lavstva. Delavstvo se je pogrezalo v ve* dno večjo gospodarsko, odvisnost, nje* gova t eda, pekoča, skrb za vsakdanji kruh ga je moralno tlačila. Kapitalisti so začeli položaj izrabljati, začeli so izko* riščiti stisko delavcev. Silili so brezno* e. da lomijo stavke svojih tovarišev ?r c i omogočijo s tem vsak uspešen n..-dni boj. Znano je na pr., da je celo na Angleškem, v deželi najmogočnejših delavskih organizacij, število stavk oka* zov zavzelo naravnost presenetljiv ob* seg. Ta okolnost, v prvi vrsti pa gospo* darske razmere so bide vzrok, da so -o* stajale stavke vedno težje, da so postale -:1:e naravnost nemogoče. V zad* mar nje:-: i su so se skoro vse velike stavke na svetu končale s porazom delavstva. Živo nam je še v spominu, kako se je največja stavka svetovne zgodovine, zadnja stavka angleškega proletariata, končala žalostno za angleške delavce. Pomisliti pa moramo še vrbui tega, da se te stavke niso vršile za zboljšanje de* lavskih plač, temveč le zato, da se plače delavcem ne znižajo. Bile so to le obrambne stavke. Plače delavcev se pa niso znižale le v Angliji; temveč tudi v Ameriki, na Nizozemskem, v Belgiji v Švici, v Španisji in drugih deželah. V Italiji se je izjalovila stavka turinskega delavstva in se je udušilo v kali mezdno gibanje uradnikov. Iz vsega tega je razvidno, da se je med drugim in tretjim zborovanjem III. in* tcrnacionale svetovni položaj znatno spremenil. Svetovni kapitalizem se je okrepil, nahaja se povsodi v ofenzivi. V Italiji je bil napad kapitala posebno su* rov ki brezobziren. Organizacije oboros ženega fašizma uničujejo še danes z og* niem in mečem naprave italijanskega proletariata. Že leto in dan razsvetljuj jejo požari delavskih domov širno Italijo. V tej dobi1 vsesplošnega kapitalistične* ga naskakovanja se je vršil 3. shod tret* je internacionale v Moskvi. Temeljito spremenjeni svetovni položaj je vtisnil temu zborovanju in vsemu njegovemu delovanju svoj pečat. Iz besed, ki jih je spregovoril na shodu Lenin, iz govorov Trockega, Radeka, Zinovjeva in celo iz izvajanj najbolj radikalnega komuni* stičnega voditelja Buharina izhaja jasno, da se komunistični politiki spremenjen nega položaja zavedajo in da spremi* njajo po tem položaju svojo taktiko. Važno jie sicer, da je na tem kongresu b'1a izključena iz III. internacionale rao gočna italijanska socialistična stranka. Ta izključitev je za proletarsko gibanje srednje Evrope velike zgodovinske važ* nosti. Zato spada ta tilzključitev med najbolj! pomembne dogodka tega kon* gresa. Nova taktika, ki jo bo začel^ ubi* rati komunizem po sklepih tega shoda, se nam vendar zdi še b o1 j važen in še bolj odločilen dogodek kakor iz* kljiiatev Italijanov. Če so na prej* šnjem kongTesu komunistični voditelji klicali neruske komunistične stranke k naskoku, če so jih pozivali k revoluciji, — ker se italijanski socialisti lani temu pozivu niso podvrgli, so bili letos izkljiu čeni —, so voditelji ruskega komunizma to pot obrnili ostrino svoje kritike protii preradikalnim in preveč napadalnim stru jam komunizma Pozivali so k pre* vidnemu in premišljenemu nastopu, za* biča vali, da je treba dobro preceniti mo* či nasprotnikov, preden pade odločitev za revolucijo. KHcali so skrajnežem v za* vest, da se vsi nepremišljeni in pre* nagljeni koraki maščujejo, da se je tre* ba v 'interesu revolucije večkrat prema* govati in brzdati. Iz razprav kongresa izhaja velika res* niča: prva razvojna doba komunizma je zaključena, taktika, ki je bila preraču* njena na skorajšnji izbruh svetovne res volucije, se je končala in komunizem je začel iskati nova pota in nove oblike svojega uveljavljanja. Jugoslavija Francija darovala Jugoslaviji e*io oklop* nico. — Zavist italijanskega časopisja BELGRAD, 15. Francoski poslanik v Belgradu je naznanil jugoslovenski vla* di, da je francoska vlada sklenila daro* vati Jugoslaviji oklopnico »Vedette«, ki se bo odslej imenovala »Aleksander«, in sicer v spomin na ponesrečeni napad na regenta Aleksandra. Na tej oklopnici se je regent Aleksander odpeljal 1. 1915. po umiku skozi Albanijo s Krfa v Francijo, kjer je izposloval pomoč francoske vla* de za vojne operacije na solunski fronti. RIM, 16. Vest, da je Francija darovala Jugoslaviji oklopnico »Vedette«, je pov* zroeila v italijanskem časopisju veliko zavist. Zdelo bi se, da je manjkala Ju* goslavrii samo še ta oklopnica, da posta* ne njena bojna mornarica kos italijan? ski bojni mornarici. Tako vsaj piše »Messaggero«. Važna toda ne presenečajoča vest — pravi list — bo naredila gotovo vtisek, če se pomisli na tri dejstva, ki jih bo morala upoštevati italijanska vnanja po? 11 tik a: 1. Jugoslavija začenja sestavljati svo* jo vojno mornarico na Jadranu in to stavlja na laž vso ono zagrizeno miro« Ijubno strujo Italijanov in drugih, ki so sledili Wilsonu, kateri je zanikal Jugo* slavij i, kot odškodnino za naše žrtve na Jadranu možnost in tudi pravico do voj* ne mornarice, ki je orodje vojne politi* ke: Jugoslavija ima dalmatinsko obal izredno za/arovano. Oklopnica je orož* je za napadanje in ne za obrambo. 2. Francija je tista, ki začenja poma* ga ti Jugoslaviji v njenih vojaških pri? pravah na Jadranu, kar dela položaj Italije popolnoma drugačen. 3. Ta čudni čin Francije se je izvršil le malo dni po Hardiogovem povabilu na konferenco za razorožitev. Torej Francija oborožuje tujo državo ob J a* dranu, katera meji z Italijo. Pred vojno in po vojni je b3a Francija prijateljica Avstrije. Po razpadu cesarske Avstrije, je ta njena druga, čisto protii talijanska misija prešla na Jugoslavijo in ss je me* todično razvila Francoska vnanja poli* tika ima v nasprotju z italijansko poli* tko vedno točno določene, čeravno več* krat dvomljivo nipraviSene cilje. Fi«ncl* j a je hotela veliko Jugoslavijo ob Jadranu ; hotela je, da bodi ta pod njenim vplivom in čim manj mogoče p-jatelji* ca Italije. Francija je v bistvu hotela, da bi na ruševinah Avstrije vstala enako* vredna politična moč z istim ciliem za protiutežo na Jadranu. Ni torej čuda, če s svojim velikodušnim in nenavadnim darovanjem »Vedette« začenja izpopol* njevanje svojega programa in stavlja Jugoslavijo iz njenega dosedanjega po» ložaja na pot do praktične udejstvitve nove sile.« Protić Pašičev naslednik ZAGREB, 15. Protičevemu potovanju v Hrvatsko in Slovenijo se pripisuje ve* lika važnost. Smatra se, da ima bivši ministrski predsednik namen, ustvariti enotno parlamentarno opozicijo, ki naj bi' v ugodnem času prevzela vlado. Bel* grajska radikalna »Epoha« piše z ozirom na to, da ni izključeno, da sedanja vlada odstopi in da prevzame vlado Protič, to* da ne še tako kmalu. »Obzor« objavlja medtem izjave nekega Protičevega prijatelja o stališču, ki ga namerava Protić zavzeti v zakonodaj* ni skupščini »Protič se bo začel čim prej aktivno udeleževati političnega življenja. Ni pa še gotovo, ali se bo to njegovo delovat nje vršilo v parlamentu aH zunaj. Protić smatra, da je ustava nesreča za državo, ker bo povzročila nered in korupcijo, namesto da bi pospešila hkro czenače* nje raznih delov države. Jaz smatram — je dejal Protičev prijatelj —, da se bo Protič udeležil zakonodajne skupščine in da bo tam razvijal odločno opozicij isk ovalni mi oblastvi izpovedal, kateri dan je bil končnovel javno sklenjen atentat na zahtevo izvršilnega odbora v Belgradu. Atentat je bil določen 26. ju» nija v neki kavarni v Novem Sadu. Iz Belgrada so prišli na sejo komunistični poslanci Kovačevič, čopič, Filiipovič in Trebinjac. Seje se je udeležilo 15 oseb. Poslanec Kovačevič je soudeležnike pozval, naj bi se kateri javil, da bo iz* vršil atentat, nakar se jih je več javilo. On pa je določil samo Juhača in Stejiča. Podroban nalčrt o izvedbi atentata jiima je sporočil šele kasneje. Stejiću in Ju* haču je bilo naročeno, naj na vsak na> čin skušata priti v skupščinsko dvora* no, kjer bi atentat najbolje uspel. M a* rfja, sestra Lazarja Man oj lovi čar je iz« povedala, da ji je bilo dvakrait naroče* no, naj nese neka pisma v Belgrad. Ugo* tovljeno je, da sta prenašala pošto med izvrševal nim odborom in komunisti v Novem Sadu I&ja in Julka Lazarovič. Tudi delavec iz Novega Sada Mihalovič potrdil Moizesovo izjavo glede seje 26. junija in glede oseb, kil so se udele* žile te seje, nakar je bilo izvršenih več aretacij. Danes dopoldne so pripeljali v Belgrad aretirane osebe in jih takoj za* slišali Nekateri- so že priznali, da so se udeležili priprav za atentat. Vsi zališan* ci izpovedi!ietk> obremenjujoče za zaprte poslance, ki so postopali v soglasju med seboi- Glavni iniciaitor je bil poslanec Kovačevič. Železniška zveza Romunije z Jadranom skozi Jugoslavijo RIM, 16. »La CkMTispondenza« javlja, da se je začel prouič&avti načrt za zgrad* bo velike železniške mreže, ki b3 omo» gočila hiter promet med Romunijo in Jadranom skozi Jugoslavijo. Gre za zgradbo mosta čez Donavo in železniške proSe do Jadrana. Romunsko časopisje smatra, da bi postali na ta načita gospo* darski stiki med obema državama bolj tesni in da bi se tako niuno gospodar* sko stanje stalno izboljšalo. Bolgarska Število bolgarske vojske BELGRAD, 15. Bolgarski zastopnik v Belgradu zanika vest »Daily Tele* grapha«, češ da ima Bolgarska mnogo več moštva pod orožjem, nego bi ga smela imeti po mirovni pogodbi Za* stop~ik izjavlja, da znaša danes število bolgarske vojake ne 60.000 temveč 20.000 mož in 9.300 orožnikov. To je danes vsa bolgarska vojska, čeravno dovoljuje mi* rovna pogodba, da sme Bolgarska imeti pod orožjem 35.000 mož. Glede vesti, da Bolgari žele povrnitve Ferdinanda, je Izjavil bolgarski zastotp? nik: »Ni Bolgara, ki bi želel povrnitve Ferdinanda. Kar pa se tiče drugih očit* kov, izjavljam, da se Bolgarska ni nikdar pogajala ne s sovjetsko ne z angor* sko vlado.«__ tehoslovaSka Odnošaji med Čehoskvvaško in Rusijo PRAGA, 16. Čehosiovaska vlada je poslala v Rusijo poslanstvo, da izvidi, ali je mogoče obnoviti trgovske odno* šaje z Rusijo. Osemurni delavnik na Čehoslovaškem PRAGA, 16. Parlamentarna komisija za izvršitev zakona o osemurnem delav* niku, ki je na Čehoslovaškem v veljavi od 1.' 1919., je sklenil, da se omenjeni za* kon ne bo izvajal pri poljedelskih pod* jet jih ob času žetve, mlatve in spravlja* nja sladkorne pese._ Italija Boji med fašisti in socialisti se nadaljujejo RIM, 16. Izgredi se nadaljujejo po vseh italijanskih mestih. V Treviso se je vrnil mir, ker je vojaštvo zasedlo mesto. Toda do hudih spopadov je pri* šlo v Breaci, v Penugi, v Ortanovi in po drugih mestih. Tekom spopadov je bilo tudi veliko ljudi ranjenih. Grška ^ Grfta ofenziva napreduje ATENE* 16. Grško uradno poročilo od 14 t nt prwfc Naše čete, ki so za* čeie prodirati od Ttfti Bunarja proti se« veni, so prekoračile refco Cynaria, so za* sedle EnnauK Gag ter so napadle £užno Kutabj« eomžnikovo pokaiafo ki so zelo utrjeni Francija Francija in Zedinjene države. — Novi ameriški poslanik Herrick prišel v Pariz PARIZ, 16. Novi noslanik Zedinjenih držav v Parizu je izročil danes predsed* niku Millerandu) svoja poverilna pisma. Pri tem je imel novi poslanik govor, v katerem je rekel, da ga zelo veseli, ker se zopet nahaja med francoskim ljud* stvom, katerega hrabrost je imel priliko opazovati od bliizu ob času borbe za svo* bodo Francije in celega sveta. Ob za* kliučku je rekel, da mora v imenu ame* riške vlade in ljudstva Zedinjenih dr* žav izraziti Franciji zagotovilo, da go* ji jo Zedinjene države čustva prisrčnega prijateljstva za Francijo in odkritosrčno željo, da bi obe države sodelovali pri reševanju vseh vprašanj, ki se tičejo uredbe svetovnega miru. Predsednik francoske republike Mil* lerand je rekel v svojem odgovoru, da ga zelo veseli, ker se je g. Herrick, ki je L 1914. delil s parišldm prebivalstvom vse nevarnosti, zopet povrnil v Francijo. Zaključil je rekoč, da se mirovni načrti Francije popolnoma ujemajo s stremlje* nji ameriškega ljudstva, s katerimi je bil navdahnjen predsednik Hardiaig, ko je dal spodbudo za konferenco o razorožit* vi. Francija si bo štela v veliko čast se udeležiti te konference. Francija in Hardingov predlog. — Kriti« ke in intrige. — Vloga Anglije. — H ar* dingov nastop in Zveza narodov PARIZ, 15. julijia- Predlog pred* sednika Hardinga, naj se sestane v shi-gtonu svetovna konferenca, na kateri bi se dosegel sporazum za- omejitev obo> roževanja po vseh važnejših drŽavah širnega sveta, je naletel na opozicijo ne» katerih ameriških političnih krogov. Po* sebno med senatorji jih je nekoliko — toda k sreči gre le za manjšino — ki Hardingov predlog silno kritizirajo. To so predvsem tisti senatorji, ki so na* sprotni vsaki zvezi s kako evropsko dr* žavo, predvsem s Francijo. Vsled tega so ti »neodnehljivi« senatorji kruto zakrnelih Hardintf" da je povabil k name* ravani konferenci tudi francosko repub* liko, dasii je očitno, da je ta država naj* bolj militaristična med vseani. Te in dnuige kritike so v zvezi z nazi* raniem, da bi bilo treba razlikovati med povabljenimi državami dve vrsti »priza> detiih«, posredno in neposredno o riza* dete države. Temu naziranju so ~e"lo na* klonjeni tudi londonski! kro«; in Llovd George je v svojem govoru o Hardingo* vem predlogu razločno novedal, da so neke države pri vprašaji jih, ki bodo na dnevnem redu vvashm^+^^ke konfe* renče, prizadete prav od blizu, dočim zadevajo druge dotična vprašanja bjlj od daleč. Vsled tega je bila tudi spro* žena misel, da bi se vrJHli dve konfcren> ci, katerih prva bi bila nekako priprav* 1 jalno posvetovanje »neposredno pri*za> detih« držav, t. j. Anrtliie Zedinienih držav in Japonske, dočim bi se pozneje vršisla rmva konferenca, nri kateri bi biUo navzoče tudi »posredno prizadete« države, t. j. Francija, Italija in Kitajska. Gotovo gre tu za irrtrige, ki imajo kak gloiblji pomen, ki: pa so očividno naper* jene proti konferenci kot takšni. Vlada Zedinjenih držav pa je šla mimo teh kritik in je dala uradno Tazumeti, da ni-ma v načrtu nikake predhodne ali pri* pr avli al ne konference in da se ne bo de* lala nikaka razlika med »neposredno in posrdno prizadetimi« dTŽavami. V neki poluradni noti gre vvashingtonski držav* ni urad za zunanje zadeve še dalje in naglasa, da imata Francija in Italija na Daljnem vzhodu interesu, ki so zelo v dobni interesom Zedinjenih držav. de očitanja, da Francija ne kaže posebno dobre volje glede razorožitve na suhem, odgovorna vlada Zedinjenih držav veda ne more zavzemati istega stalisča, kot ga zavzemajo posamezni senatorji, katerih naziranja so lahko popolnoma svobodna. Predvsem naglaša vlada Ze* din j enih držav, da bo šlo na vvashmg* tonski konferenci v glavnem za to, da se doseže sporazum o omejitvi oboroževa* nja na morju, ddčtim bi bilo na drugI strani bolj neprijetno za Ameriko samo kot pa za Francijo, ako bi sc stavil Franciji predpogoj, da mora skrčiti svo* jo armado. Znano je, da sta Lloyd Ge* orge in \Vilson stavila ob času mirovne konference Francijo pred mučno izb ero: aK naj se zadovolji z Alzaciljo in Lota* ringijo s tem, da ji bosta Anglija m Amerika jamčila za nedotakljivost nove meje, ali naj sii vzame nemško ozemlje do Rena, toda s tem, da se obe omenjeni državi ne bosta brigali za nedotakljivost te meje. Francija se je uklonila. Zado* voljila se je z Alzacijo in Lotaringijo in obenem je bila sklenjena defenzivna zveza med Francijo, AngKjo in Ameri* ko. Ta ztveza pa je postala vsled odpo* ra in popolnega poloma NVilsonove poli* tike v Ameriki le kos papirja in Franci i a je danes, kljub temu da se je zadovoljila z Alzacijo in Lotaringijo, naverana sa* ma nase. Kljub velikim težavam, ki so in osta* nejo na poti splošni razorožitvi na. su* hem in na morju, je program aiueriske vlada precej izčrpen. Glasom neke brzo* javke iz Washingtona ima washington* ska vlada pred očmi sledeče cilje: 1. odpraviti vse vzroke mednarodnih spo* rov, kar bi bilo potreben uvod za dejan* sko razorožitev; 2. raztegniti načelo raz* orožitve povsod, kjer bo mogoče, pre* povedati zaduši j ive pline, oostrelje* vanje iz zraka in druga bojna sredstva; 3. določiti glede Sibirije načelo »odprtih vrat« kakor za Kitajsko. Vprašanje Daljnega vzhoda bi bilo na prvi točki dnevnega reda, ker je to vprašanje naj* kočljivejše med vsemi. Kljub temu, da Francozi ne skrivajo velikega zadoščenja nad tem, da je vva* shingtonska vlada uradno nastopila pro* ti »poniževalcem« Francije, se vendar dobro zavedajo, da bodo imeli na vva* shingtonski konferenci le podrejeno vlo* go, dočim bo odločilni delež v rokah An* glije. Včerajšnji »Temps«, L'st, ki je ve* dno tolmač naziranja in mnenja Quai d'Orsay*a, priznava to brez ovinkov. »Usoda polna sijaja in odgovornosti je hotela, da je v sedanjem h'l]>u odvisno od angleške vlade, ali se bodo največja svetovna vprašanja obrnila nasproti miru ali nasproti vojni. Od Lloyda Ge* orgea ni odvisno samo pomirjenje Irstke. Vojna na bliižnjem vzhodu bi prenehala takoj, ako bi on samo namiignil s svojim prstom, kajti grška ofenziva bi se ne mo* gla nadaljevati, ako bi bila AngDja proti njej, in neodvisnost Turške bo zagotov* Ijena samo tedaj, ko bo Anglija zanjo. Odnošaji med Francijo in Nemčijo bi se tudi spremenili, ako bi zavladal med Anglijo in Franciijo popoln sporazum, kajti angleško * francoski nesporazum, ki spodbuja onstran Rena duh maščeva* nja, bi znal nekega dne prav lahko pov* zročiti novo vojno med Francijo in Nemčijo. Vprašanja Tihega oceana ne bo mogoče rešiti«, ako ostane zvezda med Anglijo in Japonsko v veljavi, cJočim se bo dalo to vprašanje lahko rešiti, ako se ta zveza pretopi v sporazum med drža* vami, ki se nahajajo ob obalah Tihega oceana. Nikdar morda ni bilo od An* glije odvisnih toliko žiivljenj in toliko do* godkov. Naj bi bila njena modrost tudi sedaj, kakor je bila že čestokrat, enaka njenii moči.« Presojanje Hardingovega nastopa je v francoski prestolnici na sprošno polno izrazov simpatij.' za ameriško republiko. Najznačilnejša stran tega važnega kora^ ka Zedinjenfh držav pa je ta, da so raz* glasile in razposlale svoj predlog ravno v hipu, ko se vrši angleška držaivna kon* ferenca, ki ima odločiti, ali naj se zveza med Anglijo 2n Japonsko podaljša ali ne. Gre li tu za kako potezo predsedni* k a Hardinga, katere namen bi bii pre* prečiti obnovitev omenjene zveze? Ho* če li Aimerika zares doseči trajlno pod* lago za trajen mir na Tihem oceami in na Daljnem vzhodu? AH pa hoče Wa* sh in g t on izrabiti nameravano konferenc co le za to, da bi se na nji samo poka* zalo, katere države so prijateljice Ame* rike katere njene nepomirljive nasprot* niče. Odgovor na ta vprašanja je zsa sedaj nemogoč, kajti vse to se bo očitno po* kazalo še le na konferenci sami. Za se* daj je popolnoma očitna le ena stran Hardingovega nastopa. Predsednik Ze* din j enih držav je s svojim predlogom popolnoma potisnil v ozadje in »užalil« Zvezo narodov. Komisija Zveze naros dov za razorožitev je imela imeti 16. t. m. svoj prvi sestanek pod predsed* niš tvom Francoza Vivianija. Vsled Har* dingovega predloga je bil ta sestanek odpovedan. Kdo ve, ali se ne bo na wa* shingtonski konferenci, ako se uspešno konča, celo zapečatila usoda sedanje Zveze narodov?__ Rusija Spomenica ukrajinskega narodnega ods bora proti Petljuri in za edinstvo ruske države PARIZ, 16. Predsednik ukrajinskega narodnega odbora g. Markotun je izro^ Čil vladam sporazuma in poljski vladi sledečo spomenico: »V Tam ovu na Polj* skem je organizacija ukrajinskih izse* Ijencev, katere predsednik je pustolo* vec Petljura, ki se je na svojo lastno ro^ ko proglasil za »ukrajinsko vlado« in ki ustanavlja javne oddelke ukrajinskih be«= guncev, da bi z njimi vpadel prihodnjo jesen v Ukrajino. Ukrajinski begunci ostajajo v vrstah armad pustolovca Pet* ljure, ki dobiva od poljske vlade podpo* ro (okoli 15,000.000 mark), samo iz stra* hu pred lakoto in nasilji. Jasno pa je, da se bo večina teh vojakov razpršila, čim bi prišla na ukrajinska tla in čim bi ukrajinski kmetje zapodili nazaj Petlju* ri zvesto manjšino. Ukrajinski kmetje se borijo za svojo svobodo protii boljše? vikom kakor tudi proti vsem tistim, ki bi s pomočjo tujine hoteli ustanoviti v Ukrajini separatistično vladavino po zgledu poljsko * petijurovske navale iz 1. 1920. Petljturovi oddelki so tako*le razpostavljeni na poljskem ozemlju: 3500 mož pri Aleksandrovem, 2000 mož v Petrokovu, 2000 mož v Kališu, 800 mož v Vadovicah, 3000 mož v Lanzutu in 3000 mož v Pikulicih. Glavni starn te aro made se nahaja v Censtohovu. Oborože* ni so samo častniki, dočim je orožje vo* jakov shranjeno v skladiščih. Vojiaki imajo orožje samo pri vajah, paradah itd. Petljura je prosil poljsko vlad<* naj odredi prisilno mobilizacijo kozakov, ki so po riški mirovni pogodbi potrt ali poljski državljani, z drug3mi besedami, naj i odredi mobilizacijo kmetov v PetUuno* gtraa n.__ VO armado. Ukrajinski nanxinj odbor protestira t imenu ukrajinskega ljud* stva proti tem pripravam ukrajinskih separatistov in nje same proglaša xa iz* dajnike ukrajinskega ljudstva. Ukrajto* ski narodni odbor misli, da se bo dal vzpostaviti trajen mir v vzhodni Evro* pi in doseči jamstvo proti nemški impe* rialistični politiki samo potom tebne zveze med neodvisno Poljsko in rusko federacija, katere en del bo Ukrajina, in prosi poljsko vlado: 1) na> končno raz* pusti Petljurovo vojaško organizacijo, ki je neporabna in tudi škodljiva, ker bi znala poslužiti sovjetski vladi1 kot pre* ■ tveza za nove napade; 2. naj ukrajinske begunce osvobodi od političnega in gmotnega izkoriščanja s strani Petljuro* ve organizacije in naj ustanovi zanje čisto človekoljubno organizacijo brez vsake politične barve, ki bi skrbela za ukrajinske begunce; 3. naj bi bila polj* eka vlada spričo borbe med posamezna mi strankami v Ukrajini popolnoma nev* tralna. Ukrajinski narodni odbor je pre* pričan, da bi si poljska vlada s taksno politiko zagotovila simpatije m sposto* vanje ukrajinskega ljudstva, ki so ne* obhodni predpogoj za mirno ooaotncst tega dela Evrope.« BBBB—BBM m v Hali Aziji Zapadna Mala Azija je igrala v zgo* doviaii stare Grčije važno vlogo. Salj je to domovina Anaxagora in Diogena in je dala ta zemlja stari Grčiji: dolgo vrsto velikih mož, filozofov in držav* nikov. Pa ne le preteklost, tudi sedanjost veže Grčijo na Malo Azijo. Od 4 mi* ljonov Grkov, ki; žive izven kraljestva, jih prebiva jdobra* polovica jpo otokih, druga polovica je pa rastresena po ceh zapadni obaE. Največ jih stanuje v smimskem vilajetu, v nekdanji Lidiji. Ti Grki, v katerih živi še živa zavest nek* danje skupne slave, so vedno hrepenele gledali v Atene. Toda Grčija si ni u* pala začeti boj proti Turkom; vedela je, da bi s pohodom v Malo Azijo zasia na negotova pota svetovne politike, kier se križajo interesi velesil. Treba je bilo šele svetovne vojne, v kateri so se podirale stare države in zidale nove, ko so vstajali davno pozabljeni narodi k noremu življenju in se je urejevala Evropa na narodni podlagi, da. je Grčija smela misliti na odejstvitev svojih želja. Ob začetku svetovne vojne je Nem* čiji prijazni Konstantin takoj proglasil nevtralnost Grč$e. Ko se je pa svetovni požar vedno bolj širil in je postajalo jas* no, da ententa ne bo nehala, dokler ne razbije osrednjih držav, je tedanji gr* ški ministrski predsednik Elevterij Ve* nizelos takoj spoznal, da moTa tudi Gr* čija v vojno, ako noče izgubiti turške dedščine. Povzročil je di-žavni prevrat in Konstantin je moral iz dežele. Toda Venizelos je vedel tudi, da mora Grčija biti močna, ako hoče stopiti na mesto Turčije. Zato je zviti lisjak tako spretno vodil državno ladjo — sedaj je povzro* čil ministrsko krizo, potem, zopet upor v armadi) — da Grčija skoro do konca vojne ni segla v boj. Sele ko so Srbi s zadnjimi silami in z brezprimerno hra? brostjo razbili balkansko fronto, je gr= ška armada vdrla v vrste razsule bol= garske armade. Ko je tedaj Venizelos prišel na mi* rovno konferenco v Pariz, je imel vse predpogoje, da doseže svoj cilj. Armada je bila nedotaknjena in celo, po lahki zmagi opogumljena,, gospodarsko stanje države, ki se je bila vsled svoje dvo* rezne polit'ke v vojni obogatela, je bilo izvrstno. Pa tudi tedanji svetovni polo* žaj je bil ugoden Grčiji. Rusija je bila v zmedah revolucije, Turčija pa je stala še ped vplivom mož, ki so jo bili posta* vili v službo vsenemškega programa. Močna Grčija se je zdela tedaj najbol ši porok miru na vzhodu. Ko se je bila vsled znano Wrilsonove poslanice o re* škem vprašanju; Italija oddaljila s kon* ference, je dosegel Venizelos od vrhov* nega sveta dovoljenje, da vojaški zase* PODLISTEK de Smirno in cme kraje, Id JA je Gr&fr zahtevala zase. S 100.000 možmi je takoj zasedel vse važne strategičoe točke. 5 sevreskkii mirom je bila potem večina teh krajev stalno priklopljena grški dr* žavl At«*e so vriskale, Venizelos je triumfiraf; Toda veselje je bilo kratko. Turško ljudstvo ni hotelo priznati se* vreskega miru, ki ga je podpisa U sul* tanova vlada v Carigradu. Ustanovilo je pod energičnim vodstvom Kemal paše lastno vlado in skupščino v Angori in jelo organizirati splošen upor proti Gtr* kom. V Garigraidtu so bili v začetku raz* jarjeni, toda kmalu so začeli skesano obračati oči v London. Anglija je rada poslušala nove glasove, ki so prihajali cd Bospora. Saj je Turčija najboljša cu* varica Dardanel — vrat Rusije na sve* tovna morja. Pa tudi miljonL njenih mo* hamedansk>h podanikov so energično zahtevali, naj se sevreski mir popravi. Postajala je tedaj gkiha za poročila iz Aten, ki so govorila o uporih v Mali A_* ziji in ki so celo očitala Angliji, da_to gibanje podpira. Spopadi so se množili Turški pritisk je rastel od dne do dne. Grško ljudstvo, ki je mislilo, da mu se* vreska pogodba prinese mir, je bilo ra* zočarano. Vajeno lahkih zmag, je jelo očitati Venizelosu nezmožnost. Kcnštan* tin naj se vrne. On, zmagovalec v bal* kanski vojni, naj pride; on naj z molč* nim udarcem uniči turške tolpe in naj vkoraka v Carigrad, kjer bo kronan z bizantinsko cesarsko krono. Ob nepo* pisnem navdušenju atenskega prebival* stva se je proti Veniizelosovi volji res vrnil. Toda Konštantiin je še bolj otež* ko čil že itak težki položaj Grkov v Mali Aziji. Francija je takoj nastopila proti njemi-i, ker je bil v svetovni vojni na strani Nemčije, in jela očitno podpžrati Turke. Anglija, ki je bila nekako v sredi med Grčijo in Turčiijo, je povabila oba nas* protnika v London na pogajanja. Toda Konštantinova vlada ni mogla pristati na revizijo sevreske pogodbe, ker s tem bi trpel ugled komaj vrnivšega se kra* Ija. Meč naj tedaj odloči. Z velrkim šu* mom pričeta grška ofenziva se je že po enem tednu ustavila in grška vojska se je morala poražena vrniti na svoive pr* votne postojanke. Od tedaj ima Kemal vajeti v rokah in potiska grške jčete po* lagoma proti obali V zadnjem času, od* kar se je bila Angora pobotala z Rusijo, je prišla sicer Grčiji Anglija na pomoč, toda le v toliko, v kolikor gre za njene interese. Kakor Moskva tako tudi An* gora ne sme imeti mriu; kajti Kemal postaja nevaren. Mož že razvija v An* gori vseizlamsko zastavo, v katero zre 250 miljonov Mohamedancev z nadčlo* veš k o« vd&nostjo. In kakor je morala svoječasno Poljska v boj proti ruskemu ljudstvu, tako mora danes Grčija v boj proti turškemu narodu. Dobička od tega ne bo imela. Nakopala si bo le sovra* stvo celega mohamedanskega sveta, kar zna postati v bodočnosti usodepoLno. Tako vidimo, da se je Venizelosovo delo, ki' je šlo za tem, da ustanovi na razvalinah Turčije zgodovinsko Veliko Grčijo, žalostno končalo. Grške sanje so se razblinile ob neizprosni realnosti današnjih dni. Minili so časi, ko so Gr* ki iz Aten obvladovali celo Malo Azijo. Danes živi tu tutrški narod, ki se zaveda svoje moči. Vloge so se zasekale. Ono iitudstvo, ki je skozi sto in stoletja re* d:!o grške obalne kraje, zahteva danes te kraje zase, da lahko živi samostojno življenje. Turčija rabi Smimo, ki je edi* no moderno pristanišče Male Azi»:e. Od tu vodi železnica v bogato anatolsko žitnico, preko katere gre ves promet v Malo Azijo. Pa še nekaj nas uči Grčija Hoteč iz* rabiti mrtve točke križajoči h se interes sov velesil se je spustila šibka grška lad* jica na široko morje svetovne politike. Zašla jte med viharne vetrove in se o* bupno bori proti valovom, ki jo hoičejo požreti. Sledeč Poljski na severu, bo tu* di ona morala kmalu; obrniti krmilo v varnejše vode. Predvsem je treba, da dobi krmarja, do katerega bo imelo, zla* sti sosedno ijsugoslov. ljudstvo zaupanje. Potem pa lahko mirno priplove v edini pristan, ki ji- lahko nudi varno zavetje kakor vsem malim državam srednje Evrope, — v slovansko malo entento. za z DomaČe vesti SHOD PRI SV. IVANU. V ponddjek, 18. L m. ho priredil poslanec Vlrgilij S č «k skod v NarodMm dom* pri Sv. Ivan. Shod. sc bo otvorit ob 8L «ri in pol rrečor. Pcabnec Šček bo poročal o parlamentarnem položaju ter gospodarskih razmerah v naši deželi* Varnost je od oblastev absolutno zapamćena. Jug oslov eai iz mesla in okolice, v pondeljek f»i na shod ▼ srstoivanskem Narodnem domnl Združenim odborom slovanskih drašie? prireditev v pomoč Istri! Udarili so nas okrutnim bičem, bičem suženjstva. Ostali smo molčeči, vdani v svojo žalostno usedo in ni prišlo iz naših ust drugo nego samo klic: Pravico nam dajtef In naše roke, krvave, tep en v. ranjene, so se dvignile proti nebu in naše udnt: oči so se obračale, da bi videla pravico — a m je bilo! Okrutni bič je udaril po našem izmo-ganem telesu, naše hiše so bile požgane, nase kri, naša sveta kri je orosila rodno gruclo! Bratska društva! Ne najdemo besed; s katerimi bi se Vam zahvalili. Zahvala Vam bodi nepričakovani uspeh Vašega truda v prid n srečnim, do smrti izmučenim bratem Istranom! Zahvala Vam bodi pogled brezštevilnih sirot, oni hvaležni pogled s solzami ginjenosti v; očeh, ki pove več nego beseda! Zahvala naj Vam bodo one žrtve, ki jih je doprinesel nas istrski brat, mučenik! Zahvala Vam bodi ko-nečno to, da ste bili prvi in da bodo druga dru štva posnemala Vas požrtvovalni zgled! # Odsek za pomoč Istri- Er&tiel Pred nami stoji napis iz časov vojne; .. koliko življenj... simbol tevtonske civilizacije ... Koliko Življenj, koliko krvi, koliko žrtev ... Bratje! , „„. 0 V duhu vidimo dan 15. maja 1921. Spominjamo se še živo — saj rana ni še in ne bo nikdar zaceljena — prvih plamenov, ki so pordečili večerno nebo, prve krvi. ki je^orosila rodno grudo! Imen: Andrej 2erjul. Ivan Bcnmm Josip Sabadin ne pozabimo mkdarl Njih g«, mile os nam svete, spomin nanje, ki so zrtvo^ vali za nas vse, kar so imeli — svojo kri —, nam ostane drag, nam ostane neozbnsljiv, dokler bo še kako slovensko srce. , Slovansko srce! Ti vir bratstva, usmiljenja, ljubezni! Pri spominu na one, ki so .. okrutne roke nasilneža umrli zate, pri njihovih še svežh gomilah, pri vseh onih ruševinah, ki nemo štrle v nebo, vpijoč po pravici, kLcoc po pomoči, pri vseh onih sirotah in vdovah, ki so, oropane svoje opore, pri vsem, kar Ti jc dra^o i in ljubo, pri Tvojem obstanku m rešitvi le| rotimo: Spomni sc Istre- nesrečne nase Istre! Odsek za pomoč Istri. Kdor govori slovenski, je — nacionaBst! V neki gostilni na periferiji mesta je bila zbrana večja družba — komunistov. Govorili so samo italijansko. Le eden je govoril dosledno slovenski. Iznenada ga je nahrulil nekao iz dražbe: «Ti si — nacionalist!* — «Zaka]?» — ^Zato, ker govoriš slovenski!- — Tako torej! ie bil vsaj odkritosrčen- Ce hočeš bm komunist* če hočeš biti <;mednaroden», ne smes go- | v oriti slovenski, tudi če te je rodila slovenska mati!! Ne snieš v družbi komunistov govoriti, svoie^a materinega jezika! In ti ljuaje itnee v ; enomer, o enaki pravici za vse, le oni. edmo oni morejo poravnati narodne spore in pra-, vično rešiti narodno vprašanje! Cehi imajo pre-, govor: Kdor Čeh, ta Sokol! Nekateri komunisti j pa imajo geslo: Kdor komunist, ta Italijan! Slo-j venec, ki govori svoj materin jezi*, je —- na-, cionalistf Mi nevedni siromaki pa smo mislili, j da je pojem ^mednaroden« istoveten s pojmom! enakosti, enake pravice m narodne svobode!, Vendar pa ostanemo nepoboljšljivi grešnih, ; vstrajati hočemo v svoji zmoti in ne odnehamo j od borbe za pravice svojega materinega je-; zika. V tem zimslu ostanemo neomajno — slo-, venski nacionalisti. _ , Mladina nas kliče dnes v Bar ko v: je. Preo dvema tednoma smo slišali barkovljanske otro-čiče peti. Ne moremo si misliti nekaj cisiejse-ga kakor je duša otroka in kje se nam vse njeno neizmerno bogastvo bo j razodeva kakor ravno tedaj, kadar stopi pred nas otrok z vedrim obrazom in jasnimi očmi ter nam s svo-jim žvrgelečim glaskom zapoje pesmico, iedaj vsi, ki ljubite mladino, danes v Barkovlje kjer se bo ponovila ob 5. uri in pol v Narodnem domu prireditev šolske mladine z bogatepim sporedom, kakor je bil pred stirmajstuni ^ dnAprovizacija bo razpečavala ta teden brcz: izkaznice: testenine oo 2*S0 lin kd: n- po , 0 liri kg; sladkor po 6'20 lir kg; koruzno moko po 1'25 liro kg. . —* Natečaj za trafiko. Finačno nadzornistvo razglaša, da se začasno podeli razpecevalnica monopolov (trafika) štev 161 v Trstu v Roco-ul, ul. Molin a vento, 43. Osebe ki se potegujejo zato, da bi jim bila podeljena, morajo predlo-žiti odnosno prošnjo finančnemu^ ravnateljstvu. do 14. avgusta 1921.Prednost imajo voj; invalidi ter vdove in sirote po padlih vojakih. Kdor; želi podrobnejša pojasnila, na) se obrne na finančno nadzornistvo na telcalisču Cavour s t. 6. in. — Trst. 13. julija 1921. j Mladinski krožek «Prosveta» pri Sv. Jakobu i ima danes ob 10. uri reden sestanek v navadnih prostorih. Ker so na dnevnem redu izredno j važne točke, je dolžnost vsakega člana, da se odzove pozivu. Gostovanje dramatičnega odseka tržaške ientjakobse «Čitalnice» v Sv. Križu pri Trstu. Pjd okriljem svetokrižkega orkestra nastopi danes dram. odsek šentj. »Čitalnice» v Sv. Križu z veseloigro «Pri belem konjičku* v dvorani «Konsumnega društva*. Ta igra, kt se je igrala pri Sv. Jakobu v Trstu in žela obilo uspeha, bo ugajala gotovo tudi našim Križanom. Saj nastopijo v njej postave ki so tako drage našemu ljudstvu. Slavni Bucek s svojim narodnim milom ter nerodni Jerina bosta gotovo tudi v Sv. Križu nudila našemu cbčlnsivu par uric razvedrila. Igra ima dosti lepih potez. Dejanje se vrši na domačih tleh. Orkester bo spremljal predstavo z raznimi glasbenrmi točkami. Igra se prične ob pol 6. zvečer K obilni udeležbi vabi navedeni orkester. Čisti dobiček je namenjen spopolnitvi orkestra. Svetokrižki orkester. Preiavcnja krožka «Sc?eaza cd Arle». Ta teden se bodo vršila sledeča predavanja v dvo rani krožka v ulici Ugo Foscolo 2, I.: V oonde-ljek, 18. t. m. ob 20. uri: Fizični načrt (ieoso-fija); v sredo, 20. t. m. ob20. uri: KaLaliza in asimilacija (blologiaj); v četrtek, 21. t. m. ob 20. uri: Kovin (kemija); v petek, 22. t. m. ob 20. uri: astronomično predavanje. c Delavsko podporno društvo* naznanja svojim članom, da se nahaja društveni urad od dne iS. t. m. dalje v ulici Romagna št. 26 II.! levo. Uradne ure so iste kot orej in sicer cd 8. do 12. in od 15. do 18. ure. Klavirski lirični večer Kumarjeve glasbene j šole. Imam prijatelja, izkušenega moža, z gio-! bokim spoznanjem in jedrnatim načinom izra-; žanja. Študira že 20 let harmonijo vsemirja — in pravzaprav ni muzik, ker ne igra nobenega inštrumenta, in tudi teorija glasbe mu podrobneje ni znana. ^ _ Vendar — poslušala sva, in pri tej priliki mi j je tožil, da se dandanes ne poučuje več glasba, marveč da se učencem celo na konserva- 1 torjih natrpavajo v prste le matematično pra-! vilna razdalja in se učenci vadijo v igranju,! agogiČno in dinamično, odgovarjajočem aritmetičnim vrstam, prav po vzorcu ranfkih pruskih gardnih godb. In tožil je, da se niti profesor-stvo niti neprofesorstvo ne zaveda, da ni med njimi in onimi pruskimi vojaki večje razHke,1 kot med muho in komarjem, ki se brezmiselnu j zaletavata v zaprto okno, da bi prišla v zaže-ijeno svobodo. Od vsega človeškega, kar jim je dano, so za glasbo uporabili Ie vseh šest — posnemajoč muho in k temu so pridali le prvi j dve strani računice, ki jo šolarček nosi prvo leto ... Zadnja vera v zboljšanje teh razmer naju je zapustila, ko sva po vrsti prerešetaia, kar se nam je misli vsiljevalo, in premišljevala sva o «očiščenju in pomlajenju.» Dva dni zatem sva prisostvovala prvemu nastopu učencev glasbene šole pianista Srečka Kumarja v Skednju. 2e naslov «Klavirski lirični večer iz mladin-; ske literature® je prekršil rumenokoščene akademske predpise. Nastopili so učenci v starosti od 6. do 14. leta. Igro posameznih je razločeval le njih talent, ker vse, kar so nam zaigrali, je bilo Kumarjevo. V 5—10 mesecih jih) je seveda naučil brati notno pisavo in enako-merno pokladati prste in m in . . . . | Igrane skladbe so bile pro£ramne, naslovljene na pr. «Otrok in kuharica», «V kovač-! nici», «Nedeljsko jutro», «BoIna punčka», «Za-snivaj&či otrok» itd. Če bi povedal — no saj veste, kaf bi povedal o vsaki izmed teh — a ta večer smo vse doživeli, podano v najpripro-stejši glasbeni obliki, na novo oživljeni od otrok učencev-začetnikov. Kar ni nič manj važno pri oceni glasbenega pouka, a spada po svoji naravi na drugo mesto, namreč njegova tehniška stran, je bila ta večer živ dokaz, da je stara tehnika nezadostna in da je le z novo tehniko (Gewichtstech-nik) možno približati se idealu — zapetemu glasu. i | Prijatelj mi je že po prvih točkah zaupal, da je prezgodaj tožil, da zaman išče dandanes, glasbene vzgoje. «Čudno, je rekel tako blizu sva našla, kar sva pogrešala!» «In po tej poti 10 let» sem dejal jaz. Zagledala sva zlate Matjaževe časa M. L. Izgubi! je listnico z večjo svoto denarja reven kmet, ki je prišel kupovat potrebščine v Trst. Listnico je izgubil bržkone v Oenierjevi trgovini ali na tekališču V. E. III. v bližini omenjene trgovine. Ni pa izključeno, da jo je izgubil na poti od tekališča V. E. III. do trga Oberdan. Pošteni najditelj je naprešen, aa odda listnico proti nagradi v upravništvu «Edi-nosti* v ulici S. Francesco d'Assisi 20, I. V Hrrta. dne 17. Jchja 19ZE bil nekaj trenutkov v zadregi, končno pa jer zakril svojo zadrego s tem, da je ponudil knezu kavo. j «Hvala, ne bom pil kave, — je izjavil knez kljub temu, da se mu je delala pajčevina v želodcu — »ravnakar prihajam iz kavarne.* Po dolgem nagovarjanju je knez vendarle sprejel ponudbo, zakaj želodec je včasih tudi pri knezih močnejši. Knez je takole ugibal: Glava/ pravi «ne»t želodec pravi < ja»; glava je pamet-, nejša od želodca; pametnejši se pa uda, torej pijino kavo. - Ko je stala pred njim dunteča bela kava, so mu silile kar sline v usta. Hlastno je se£cl po žlici in kruhu zahvaljujoč sc Antonu za uljudnost. Knez je med jedjo molčal kakor tropist ter srebal in cmokal. Ko se je knez napasel, je postal čezdalje bolj zgovoren. S svojo gu^ vorniško spretnostjo je razlagal Antonu, da ima v Neaplju kakih 10 palač in več dvorcev, katere pa t»o najbrž prodal in se preselil v drugo mesto, ker mu Neapelj ne ugaja. Njegove dostojanstvene bssede so Antona tako diraile, da ni vedel, ali bi knezu vse to verjel ali ne. Sam s seboj je premišljeval, kako je mogoče, da so knez tako ljudomil in domač, da so prišli k njemu na stanovanje. Čemu neki? To je pa kmalu izvedel. Knez je začel nr.mrcč po ovinkih milo tožiti, da ne najde v Gorici prenočišče in končno je vprašal Antona, naj mu da za nekaj dni prenočišče. G. Infanti je sprejel ponudbo in vzel kneza pod streho, "I a je pa dva dni pozneje prosil Infantija, naj ma posodi nekaj porila, češ da svojega r.i dobil 5e po pošti. Infanti je uslišal tudi to prošnjo in posodil knezu več kosov perila v vrednosti 1200 lir. Drugi dan je zopet prosil knez potom brzojavke nekega Simonettija, naj mu posodi 4000 lir, nekega drugega je zopet prosil za posojilo 19.000 lir itd. Tri dni pozneje se jc namenil «knez > odpotovati v Trst. Pred odhodom je naročil IcJanti-ju, da bo dospel v Gorico Simonetti, ki bo prinesel s seboj 23,000 lir, katere bo izročil Simonetti Infantiju, in ta naj si obdrii najemnino, ostalo naj mu pa pošlje v Trst, Tako je odjadral «knez» v Trst, ne da bi plačal Infant^u hrane in stanovanja. Napovedanega dne je Šel čakat Infanti Simonettija, katerega pa ni bilo od nikoder. Čakat je šel Še drugi in tretji dan, toda Simonettija zopet ni bilo od nikoder. V Trstu je začel knez slepariti kar se je dalo. Nekega želežničarja je osleparil za kakih 300 lir. Drugega nevedn^ža je zopet opilil za 1000 lir itd. Toda dolgo ni užival teh dcbrofc in sladkosti. O tem knezu je izvedela tudi policija, ki ga je aretirala v starem mestu, ko je iskal nove žrtve. Pri njem so našli več listir., samokres in več drugih stvari, «Knez», ki je bil osleparil po Goriškem in v Trstu več oseb, se nahaja sedaj v hotelu «Coronco», kjer ima preskrbljeno stalno stanovanje in brezplačno hrane-. Kar se pa tiče palač in dvorcev in da je on inženir in Eo<* si ga vedi. kaj, je izvedel? policija, da je «knez» močno pretiraval. _ Bunu?! m Rgsre&e žrtss o jsfri Čisti dobiček Sv. Ivanske prirc it"*- 2 0 lir, — Tolminska hranilnica in j" - 300 lir, — Kevla, učenka 5, razreda i- :c ^ v Rojanu L 40. — Josip Gruntar, -- , L 110. — C-ojenci otroškega vrtca p'i Sv. Jakobu po 1 liro in sicer: Pokojna Tomči iic-pu-žlan, Danči Cretnik, Olga Ivančič, Mina Golti-bič, Nada Ujčič, Bogomira Renko, Rozi Lužat, Anica Jančar, Lavr- Križman, Anica Likar, Marija Orel, Brumilda Tercinar, Emilija Sre-bot, Zorka Vatovec, Alma Kiun, Josipina Bre. zovec, Karel Batič, Vladi Deško, Fridi Furla-nič, Edi Merhar, Nazarij Stugavs, Ervin Velušček, Rudi Žižmund, Danilo Furlan, Vladi Može, Danilo Sluga, Anton Stare, Dora Gustinčič, skupaj 23 lir. Zadnji izkaz 97.847*20 L, 1291*40 din. in 1 dolar; skupaj 1G6.718'15 L, 1291*4^ in 1 doiar. ZEVi Gospod knez, inženir in višji nadzornik državnih železnic. Pred kakima dvema tednom« se je predstavila v stanovanju g. Antona Infan tija, v Gorici, elegantno oblečena gospodična, domačinka po imenu Marija Budai, katero je spremljal eleganten gospod, ki se je predstavil g. Inlantiju z največjo vljudnostjo: «Dovolite, gospod, da se vam predstavim; pišem se Feliks De Simone, knez Pollicastrell-ski, inženir v Neaplju in višji nadzornik državnih železnic.» «Čast mi je Vas poznati, gospod knez* je odgovoril Anton ves razburjen, ko je vendar stala pred njim tako odlična oseba. Anton je i-^tfarsfvo m pipe Počasi začenjamo. Kakor kaže, pojde. Začetek je dober. Spomnili so se svoje dolžnosti napram pip-čarjem: Kovacič 50.— (č. čl.), Lavrenčič (č. čl.) oba za nazaj; Zobčeva 5.—, Štekar 1.—, Len-ček 1.—; skupaj L 107.— Denar v TOZ. Is asf^a Iz Doline. Nekatere zlobne osebe v Dolini me obrekujejo, da sem v zvezi s fašisti in da sem celo «hud fašist«. To je podlo obrekovanje. Vedno in povsod sem bil pravi narodnjak in nikdar ne odpadnik; vsikdar sem prispeval v narodne namene. Tako tudi sedaj za nesrečne žrtve v naši Istri. Poživljam zato dotične zahrbtneže, naj mi povedo v obraz — sicer jih bom smatral za lažnjivce in obrekovalce. Za vsa morebitna nadaljnja obrekovanja bom iskal zadoščenja potom sodnije. Fran Adamič. V. F. B. V malem svetu <84) Mislil je na razgovor z materjo in na bodočnost, ki jo je omenjala ona. Vsa ta bodočnost mu je bila jasno pred očmi: njeno borbo za krajcar* z mučnim učenjem, da si pridobi skorjo kruha, z bedno družbo zamazanih gladnih dijakov, z bornim stanovanjem v tisti stari hiši. Vse to po sijajnih veselih dneh, ki jih je užival doslej! Hodil bo zopet v zakrpanih Crvljih in hlačah, prepiral se desetkrat z očetom in materjo, predno Szprosi novo kravato ali desetico za najpriprostejši tobak. Pa njegovi fini prijatelji, ki ga ne bodo hoteli več po-znatf, Blanušič, ki ga je brezobrazno gledal od gori doli; veseli večeri v gledališču, na koncertih in v plesnih dvoranah, s frakom na sebi Sn z belo veliko krizantemo v gumbnici; razkošne noči pri šampanjcu in žvenket denarja, njegov bosanski vranec s sijajno lakiranim 2igom, svileno perilo in ogrtači od prvega krojača — vse to z Bogom za vedno! A mesto vsega tega siromaštvo in beda, črno pomanjkanje na vsem! In k vsej tej nevolji« strašni Je sami na sebi, še ta nesreča, da nima So- S spominom na to izgubo se bo vezal odslej vsakokrat spomfn na današnji^ doživljaj: dvojni laaiofflor v Frankopanski ulici, bolniški množica in dve mrtvi trupli, zamotani v plahte. V hipih največjega obupa, ki ga bo vedno pogostejše in hujše napadal, mu bo ta dogodek ostajal pred njegovim duhem kakor vizija in se mu bo narinjal z grozno veličastnostjo tragike življenja, ki tudi če ruši mala življenja brez velike in bučne inscenacije, ene povzroča nič manje boli in obupavanja. In to mlado življenje se je stresalo v krčih svoje tragike, ki je bila zanj tem bolestnejša, ker ni nahajala in ni mogla najti sočutja, ker fe bila tako samosvoja, tako daleč od razumevanja, da jo je mev gelsvet smatrati le za smešno. To je tudi slutil Dragan, a ta slunja ga je zagrenevala še bolj in ga če gotovejše izročala v roke usode. Misel na smrt, ki jo je danes srčal v dvo-stroki priliki, se ni dala več ločiti od misli na izgubo Sofije. Spominjajoč se, kako sta ona dva ljubimca danes umrla skupno, je sklepal, da mora biti taka smrt po velikem obupavanju istotako sladka kakor objem tn poljub, ki se potapljati v njem dve bitji Ta spomin na poljube, ki jih ni več, je povzročil, da se je stresal v mučni boli ter je, skočivši od mize začel naglimi koraki hoditi po sobi, nemiren in ve* tresoč se od razburjenosti Nervozno je potegnil iz žepa listnico, s tresočimi se prsti izvlekel iz nje fatografijo ter gledal nekaj časa nanjo z navdušenjem in obupom v istetn času. Sofija je stala pred njim s svojim bledim obrazom, mirnim izrazom Sfinkse. . Napravila se je cesta iz gubi do* movina. S tem se je koneeno in za vedno zru* šil steber, na katerem je slonela avstrij* ska politika napram Srbiji! Politika pre* ziranja naroda in njegovega čustvo* vanja! „ , .. Narod v Bolgarski pa je Stambuljeva o sovražil tako, da so ga na javni ulici v Sofiji pobili do smrti! Kako so se razvijale stvari pozneje, je znano. Radi svoje balkanske politike je biia Amstrija v neprestanih konfliktih ne le z balkanskimi državami, ampak tudi z Rusijo. Da je Avstro * Odrska za* sledovala drugačno in ne izkljlueno nem* ško * madžarske politike, da je modro računala z narodom in njegovim čustvo* vanjem, ne bi bila tudi zašla v zadnji strašni evropski spor in bi živela še danes! Vse to bi mo^li doznati italijanski državniki iz zgodovine Avstrije. Dobili bi pouk, da je v današnji dobi, ko so narodi dogoreli, ko se tako živo zave* dajo svojega bistva, svojega dostojan* stva, svojih pravic in zahtev, DolHika preziranja nereda in njegovega čustvo* vai3ja — najnesrečnejša politika! Naj se tudi ne zanašajo na dejstvo, da je drugorodna manjšina v njihovi državi le mala po številu! Kajti vedeti morajo in računati z dejstvom, da spajajo danda* žakeij pretrga ali pri meri izgubi. So varčno delali: z dovozom in tu z razde* Ktvijo je precej žita ostalo zastonj in to je pripadalo njemu, nekaj' tudi uradni* kom, kii so imeli pri tem opraviti. Po novi pogodbi bi on ta prispevek zgubil. Filipič bi bil pa tudi imel neomejeno oblast čez vsa skladišča, torej oskrbnik bi bil nekako od njega odvisen ali vsaj ukazovati ne bi smel. S tem je pa trpela veljava — avtoriteta — predstojnikova, kar zopet gre. Načelnik rudnika je pa le Prvi v Idriji, njemoz se mora vse klanjati, on edini uka* zuje. To tžrja tudi enotnost uprave. Prošnja ali ugovor je šel do cesarja in čudo, bila je odbita. Celo neke dese* tine od žita, katero je tudi do sedaj do# bival, so mu odvzeli To je moža zelo bolelo. Vnovič se je pritožil in prosil ce* sarja, naj ščiti pravice idrijskega pred* stojnika. Stara pravica je že, da on dobi skladiščni) kalo; tudi nakupovanje žita je preskrboval vedno erar oziroma na* čelnik rudnika. Le tako je mogoče imeti vse v redu in skrbeti, da se nobenemu rudarju krivica ne godi. Sploh je pogod? ba s FUipičem vsem na škodo. lalje prih.) nes narode mogočne etične vezi, vsled česar more tiudi mal odlomek ka* kega naroda padati težko na tehtnico ve* like politike. Zato želimo iskreno, da bi se i tali j an* ski državniki učili iz zgodovine Avstri* je. Želimo iskreno, ker se zgražamo nad možnostjo novih spopadov! Če pa itali* janski državniki sodijo, da se jim ni tre* ba meniti za tak pouk, če mislijo, da morejo posnemati grehe Avstrije in pre* zirati narod in njegovo čustvovanje, potem naj le smatrajo kakega nemške* ga aristokrata za zastopnika Jugoslove* nov na anektiransm ozemlju! DR. ALOJZIJ RES: m BKnkPiolskl w žkS ■iS i SLšs? Ko je po svetovni vojni nastal na na* šeni jugu nov drža vnopolitični položaj, stopa pred jugoslavensko dijaštvo na* loga nove kulturne orientacije. Doslej pod premočnim in v mnogočem škodi j i* vim germanskim vplivom, mora jugoslo* vensko, osobito slovensko razummštvo spoznati tudi romanski svet, predvsem se bo moralo naše visokošolsko dijaštvo dodobra seznaniti s staro italijansko kulturno in politično zgodovino, prou^ čiti posebnosti italijanske narodne psihe, kar nam je vse — razen par imen — ža* Ubog popolnoma tuje. V ta namen se mora predvsem dijaštvo Julijske Beno čije odločiti za študij v Italiji in se tako usposobiti za del važne kulturne naloge, da namreč seznani in obogati naše pleme in potom njega ostali o'bgcslovenski svet z velikimi, resničnimi dobrinami bogate italijanske kulture, ki nam je veliko bli* žja in sorodnejša kot pa francoska. A tudi obratno bi naši akademiki v pri* vatnih pogovorih, s predavanji v dru* štvih itd. seznanjali italijanske tovariše s kulturno in politično zgodovino slo* vanstva in vršili- tako važno 'kulturno poslanstvo. Nekoč je bila Italija središče znanosti in umetnosti cele Evrope. V srednjem veku so zaslovele italijanske univerze v Bologni, Partiji, Padovi in drugod da* leč preko alpskega pasu in od vseh stra* ni so se zgrinjali sholarji raznih narod* nosti v kulturnih središčih itajskega polotoka. Toda s propadanjem politične in gospodarske moči razsvih neodvisnih državic v drugi polovici XVII. stoletja je pričelo z zasužnjen jem italijanskega naroda hirati in propadati tudi ume t* niško in znanstveno življennje. Ž njim so izgubljale univerze vedno bolj svoj evropski sloves in pomen, dokler niso v XVIII. itn pričeticom XIX. stoletja imele komaj še narodno, večinoma pa le pokrajinsko veljavo in važnost. Šele po ujedinjenju italijanskega naroda v dnu* gi polovici XIX. stoletja se je pričel vse* učiliški študij v Italiji znova oživljati. Vse univerze (in teh je še preveč) so dobile enotno obliko, enoten učni na* črt, medtem ko je imela: prej vsaka svoj lastna statut in svojo lastno uredbo. Ve* čina univerzitetnih profesorjev vseh strok se je izpopolnila v Franciji "Sn posebno v Nemčžji en s tem veliko pripo* mogla k dvig njen j u in poglobljenju znanstvenega življenja. Univerz je v Italiji 21, od teh jih je 17 državnih, in sicer v sledečih mestih. Nespelj, Tnjirin, Rim, Padova, Palermo, Bologna, Pavia, Genova, Pisa, Catania, Messina, Parma, Modena, Macerata, Ca* gliari, Siena m Sassari. Poleg teh so še 4 deželne: Picrugia, Camerino, Ferrara in Urbino. Da je število vse preveliko za 38 mil jonski narod in^ velika ovira za osredotočenje najboljših učinih mo* či, je očiviidiio. Večina naštetih univerz le životari an samo zgodovinska prete* klost in stara sporočila, na katera so po* samezna mesta hudo ljubosumna, bra* ni j o vladi, da si jih ne upa odpraviti. Za resen univerzitetni študij prihaja za nas v poštev le 5 univerz in visoka šola v Florenci. Te bi bile: 1. Univerza v Padovi. Ena izmed naj? starejših (ustanovljena 1. 1222) s slavno tradficiljo, kjer so študirali prvi slaven* ski sholarji. Fakultete: 1. Faco-lta di Giurisprudenza; 2. F. di Medicina e Chirurgia; 3. F. di Solenze fisiche, mate* matiche e naturali. 4. F. di Filosofia e Lettere. Univerzi so priključene še: Scuola dli Farmacia; Scuola di applica* zione per gl' Ingegneri; Corso di Perfe* zionamento per i Licenziati delle Scuole normali. Univerzitetna knjižnica šteje 136.000 zvezkov in 2500 rokopisov. Po* leg te je vsakomur dostopna tudi knjiž* niča škof. semenišča s 95.000 zvezki in 800 rokopisi (tudi Danteja). 2. Univerza v Rimu (ustanovljena 1. 1303, po 1. 1870. preurejena). Poleg 4 fa* kultet in številnih instituov so univerzi dodeljene še: Scuola di applicazione per gl' Ingegneri; Scuola di Farmacia; Corso complementare di Scienze appli* cate ali'Agricol tura; Scuola Italiana di A*rcheolo0a; Scuola Orentale; Scuola di Perfezfcmamento neg H Studi deKa Storia deirArte medievale e moderna; Corso di Perfezionamento per i Ličen* zLati dalle Scuole normali. Za izobrazbo ženskih učnih moči na ženskih srednjih šolah se nahaja v Rimu tudi kr. višji institut ženskega učiteljišča (R. Istituto Superiore di magistero femminile). Uni* verzitetna knjižnica: 260.000 zvezkov m 400 rokopisov; Vatikanska z nad 300.000 zvezki in 34.000 rokopisi!; Centralna na* rodna biblioteka »Vilttorio Emanuele« z nad 500.000 zvezki in 6000 rokopisi. 3. Univerza v Bologni Our. fakulteta, ustanovljena začetkom 11. stol.), ena najboljših v Italiji, z bogatimi instituti, kabineti ki laboratoriji, z geološkim In anatomičnitn zavodom, zveždarno in bo» taničnim vrtom. Poteg $1irih fakultet so še: Scuola superiore tH Agraria; Scuola di Farmacia; Scuola di Medicina veteri* naiia; Scuola d* applicazione per gl* In« gegneri in Akademija lepih umetnosti. Knjižnici: vseueiliška a 300.000 zvezki in 5000 rokopisi, mestna z 200.000 zvezki. 4. Univerza v Turmnn (ust. 1412) s far* macevtsko in živinozdravnišk o šolo. Važna za tehnike, ker je tu tehniSka vi* soka šola (R. Politecnico), najboljša v Italiji, združena z velikim industrijskim muzejem. Knjižnice: Biblioteca nazio* nale z 270.000 zveki in 5000 rokopisi; mestna z 80.000 zvezki. 5. Univerza v Neaplju (ust. 1224), naj* večja v Italija, ki šteje okrog 10.000 slu* š atelje v. Poleg fakultet, od katerih slovi predvsem filozofska (Benedetto Croce) in medicinskoskirurgična, je dodeljena šc Scuola di Farmacia in R. Scuola su* periore di Medicina veterin ari a. Tu se nahaja tudi Institut za orientalske je* zike in pomorsko trgovino in zoološka štaci j a (Stazione zoologica). Poleg 10 javnih knjižnic je najbogatejša R. Bi* bKoteca Nazionale s 450.000 zvezki in 7900 rokopisi. Astronomski in meteoro* loški observatorij. 6. Visoka šola v Florenci (R- Istituto di Studi Superiori Pratici e di Perfezio* namento), ki ima značaj iln veljavo uni* verze. Tri fakultete: filozofsko^filološka; prirodoslovna in medicin sko*kirurgion a s farmacevtsko šolo. Poleg Akademije lepih umetnosti se nahajata v Florenci »Kr. višji1 institut ženskega učiteljišča« (R. Istituto Sup. di Magistero femminile) in pa »Kr. institut za socialne vede« (R. instituto di Scienze sociali »Cesare Al* fieri«) za uradniška mesta zunanjega ministrstva, poslaništva, konzulate itd., s triletnim študijem. S tem zavodom je združena tudi; »Pravniška šola« (Scuola di Giuirisprudenza) za notariat, proku» raturo in nižja uradniška mesta. Knjiž* niče: poleg one filozofsko*filološke in medicinsko*kirurgične fakultete še Cen* tralna narodna knjižnica z nad 500.000 zvezki, 19.000 rokopisi in 357.000 pismi; »Biblioteca Mediceo*Laurenziiana« z 12.000 zvezki in 9676 rokopisi; »Biblao* teca Ricardtena« s 34.000 zvezki in 3900 rokopis*; »Biblioteca Marucellian:a« s 160.000 zvezki in 1500 rokopisi in »Vieus» seux Gabinetto Scientilf(ico*letterario« z 260.000 zvezki. Prirodoslovna in medi* cinska fakulteta razpolagata' z več kabi* neti, laboratoriji' in klinikami. Za visokošolski študij v Italiji bi po* leg navedenih univerz prišle v poštev še: R. Istutsuto tecnico superiore in znan* stveno*literarna akademija (R. Accade* mia scientifico*lette.raria —« z značajem in veljavo filozofske fakultete) v Mi* Janu. Ždvinozdravniške visoke šole v Rimu, Milanu, Neaplju in Bologni. Tehnike v Rimu, Bologni, Neaplju, Milanu in Turinu. Višja obrtna šola v Tunintir. Tehnična šola za učitelje na tehničnih zavodih univerz. Višje trgovske šole v Trstu, Benetkah, Genovi in Turinu. Trgovska univerza v Milanu. Višje poljedelske šole v Milanu, Por* tiči in Pisi. Višja ženska učiteljišča za ženske srednje šole v Florenci m Riimu. Umetniške akademije v RimJui, Neap* lju, Florenci, Turinu, Benetkah in Mi* knu. Glasbeni konservatorfj v Milanu, Ne* aplju, Palermu in Parmi. Nastaja vprašanje, kam naj se naše dijaštvo poda v s vrh o priičetka ali pa nadaljevanja že pričetih visokošolskih študiij. Pni tem bi bilo treba razlikovati med izobrazbo za svobodne poklice in izobrazbo za državne službe. A. svobodni poklici: 1. medicina: na naštetih petih unilver* zah; 2. advokatura: istotam, predvsem Pa* dova, Turin, Rim in Bologna; 3. tehnika: na tehnikah v Rinru, Bcm logni, Milanu, predvsem v Turinu; 4. trgovstvo: na trgovskih šolah v Tr* s tu, Genovi, Turinu, na trgovski uni* verzi v Milanu; 5. na vtika: v Trstu, Benetkah; pred* vsem v Genovi; 6. agrikultura: Milan, Padova, Piisa; B. Poklici za državne službe: 1. profesiira: na naštetih petih uni« verzah in na visoki šoli v Florencii; 2. politična, in upravna služba: isto* tam, predvsem Rim, Bologna, Firenze, Turin; 3. gozdarstvo: Vallombrosai (pri! Flo* renči); 4. sodstvo: predvsem Padova in Bo« logna. Kakšen je notranji ustroj italijanskih univerz? Po letu 1870 so bale večkrat preurejene po francoskem tiptu in imajo le štiri fakultete: 1. juristično (FacoM di Giurisp denza); 2. filozofsko, ki je razdeljena v dve neodvisni sekciji; a) slovstveno (Facoiti di Lettere) m b) filozofsko (Facolta di Filoeofia); 3. prirodoslovno (Facolti cfi Scienza naturali, fisiche e matematiche) ita. 4. medicinskorfkirurgična (Facolta me« dico*chfrurgica). Ostali dve fakulteti* teološka in teh* niška, ki ju imamo na slovanskih in nemških univerzah, n£sta vključeni v takozvani univerzitetni študij. Obe sta popolnoma samostojno oddefteni, prva na cerkvenih imivenali v Rimu, druga pa na tehnikah in polilrfmikah Prvo« doslovne vede, ki so na slovanskih in nemških univerzah vdeljeoe pod fik» zofitjo, kot n. pr. kemija, mineralogija m petrografija, geologija in paleontologija, fizaka, botanika, zoologiija in matema* tika, ilmajo na italijanskih univerzah svojo »prirodoslovno« fakulteto (Facol* ta di Scienze naturah). 2^emljepis in zgo» dovina pa spadata k slovstveni fakul* teti (Facolta di Lettere). Razdelitve v se* mestre italijanske univerze ne poznajo in imajo samo letne tečaje od oktobra do j>ulija. (Dalje na IV. strani) IZJAVA. Podpisani izjavljam, da moj brat Josip Semolič, mesar in trgovec z biči, ni v nikaki zvezi z bratoma Alojzijem in Avgustom, ter obžalujem, da sem postopal proti njemu. Rudolf Semolič 577 trgovec z bič'. *) Za članke pod tem naslovom odgovarja uredništvo le toliko kolikor mu zakon veleva. ŽIVNOSTENSKA BANKA PODRUŽNICA v TRSTU Rta Issra vogal bL Mim. — Lastna paMa. Delsiilca glavnica in rezervni zaklad K Č. SI. 223,009.030 I zvrk je kiflsiitBfl m banrns ia mssjaleičss transakciji ===== Usrac»« uro od 9-13 - omL se računajo po 20 stotink beseda. — Najmanjša pristojbina L 2'—. Debele črke 40 stotink beseda. — Najmanjša pristojbina L 4'—. Kdor išče službo, plača polovično ceno. SOBA in hrana se odda dvem osebam v ulici Chiozza 51, L vrata št. 4. 1237 ŠIVALNI STROJ se proda v ulici delle Mura št 5. 1238 NA PRODAJ je hiša pol ure oddaljena od mesta Celja na Štajerskem, z dobro vpeljano gostilno in trgovino ter 12 do 14 oralov zem Ijišča. Cena zmerna. Pojasnila daje Jakob Košak, Leve, pošta Petrovče 59. Štajersko. 1233 MOKA in kruh za prašiče se proda- Via Conti 40, vratar. 1234 SLUŽKINJA za dve osebi se išče. Dobra plača. Ulica Coroneo 13, III. vrata 9. 1240 POSTELJA se odda poštenemu mladeniču. Via S. Maurizio 2, III. vrata 20. 1255 GOSPODIČNA se prinoroča za krpanje perila. Via S. Maurizio 2, III. vrata 20. 1236 HARMONIKE, Plonarjev sistem, dve vrsti, 12 basov, prodam. Ulica Pasquale Revoltella 463, mlekarna. 1241 PRIDNO SLUŽKINJO za lahka domača dela išče mala slovenska družina. Nastop takoj ah po dogovoru. Via Ruggero Manna 22, III. vrata 9. 1232 POSLOVODJA za trgovino jestvin se išče. Eventuelno bi se dala trgovina v najem proti kavciji. Ista se nahaja v glavni ulici mestu. Ponudbe pod «Poslovodja» na upravništvo. 1239 KLEPARSKI MOJSTER Ferdinnd Renčelj v Tomaju se priporoča svojim sovaščanom in onim iz bližnjih vasi. Delo točno in solidno. 1203 NAZNANJAM slavnemu občinstvu, da sem poleg delavnice odprla tudi salon za izgotovljene zimske obleke in letne plašče ter raznovrstne obleke. Priporočam se za obilen obisk. A. Mer-molja Rieger, oKca Commerdale 3. 586 KROJAČNICA Avgust Štular, uL S. Francesco D Assisi št 34, III. nad. je edina dobroznana' krojačnica v Trstuu 231 PRIPOROČA se dobroznana brivnica Josfp1 Jerman, Trst, ul. XXX. Ottobre 14. (37 UBIRALEC in popravljalec glasovirjev in harmonijev. Pečar Andrej. Trst, via Coroneo 1,! V. nad. 40 POZOR! Srebrne krone in zlato po najvišjih cenah plačuje edini grosist Bclleli Vita, Via Madonnina 10, J. 38 Odvetnik ^liHrPi uljudno naznanja, da se je preselil s pisarno mi 1.: (vogal ulice Mazzirii) sso1 Sumo u ulici P ef L H ilJ li POSOj vpisana zadruga z omejenim jamstvom Gorica - Corso Verdi št 37 - Gorica* vabi k v ki se bo vršil v nedeljo, dne 24. t. m. v uradnih pro sterih Corso Verdi št. 37ob 9. uri zjutraj, s sledečim dnevnim redom : 1. Poročilo načelnistva. 2. Poročilo nadzorništva. 3. Od britev računov 4. Sprememba pravi1. 5. Nadomestne volitve nadzorništva in načel niši va. 579 NAČELNIŠTVO. Nagrajene Tržaške di tilerije Vermouth — likerji — sirupi. Ravnatel stvo in uradi v ul. Miraniar štev. 7, I. Tovarni v Barkcvijali in v prosti luki št. 3?. Absolutno konkurenčne crne ra podlagi zadnjh znižan . 8 KRONE, srebrne, zlate plačam po najvišji ceni Pertot S. Francesco 15, II. nad. 1224 POSTELJE iz trdega lesa po 130.-— lir, vzmeti po 75.— lir, žimnice po 55.— lir, ponoćne omarice, omare, umivalniki po izrednih cenah. Fonderia 12, I. na desno. 1218 KOVAŠKI MEH, okrogel, dvojen, malo rabljen, se proda. Via Giulia št 15, pritličje, Gorjup. 1229 z zelenjadnim vrtom in stavbinsko parcelo* Stavba se nahnja ob g?avn« cesti tik železniškega sklad šča in postaja pripravna za trgovino, gostilno ali kako drugo obrt. — Ponudbe na M. Doir.icelj, Jesenice-Gorenj-sko. Jugoslavija. 578 DEČKA za trgovino jestvin iščem. Trgovina! Kobal, via Giulia št. 25. 123G BEĐNJE, sode in dve stekleni vrati proda po nizki ceni Scheimer. Barko vije 769. 1231 KNJIGOVODJA, tridesetleten, oženjen vešč 4 jezikov išče primerne službe. Ponudbe pod «Notranjec» na upravništvo «Edinosti». DOBRO VPELJANA brivnica je na prodaj na Opčinah pri Trstu. Pojasnila daja J. Kolako-vic, Ajdovščina. _1221 POSESTVO, obstoječe iz hiše, vinograda, njiv, gozda in travnikov, se proda v Kaldirju j)ri Motovunu. Anton Božič. 1202 17 LETNA gospodična, vešča slovenskega, italijanskega in nemškega jezika v govoru in pisavi, želi vstopiti kot praktikantinja v večjo pisarno. Naslov pri upravništvu. 1216 VSAKEGA 26. se vrši v Divači velik konjski in živinsk semenj itd. Divača, dne 11. julija 1921. _Načelništvo občine Divača. 1214 MALO POSESTVO, ležeče tik postaje Petrovče pri Celju, jako pripravno za trgovino, zlasti tudi lesno, se proda. Informacije daje profesor Jos. Kožuh, Celje, S. Gregorčičeva ul. it. 3. M* ZLATO is srebrne krone plačam več kot drugi kupci. Albert Povh. urar, Matzini 46 (» feliiini drvenoga trga). _^ 2GANJE na drebno in debelo, posebno pristen divovec, dobite v Jgaajarni, ulica Trento 18. Fran S z olik, lastnik. 33 ŽGANJARNO v ulici Media 3t. 22, kjer se dobi vsakovrstno pristno žganje in razni likerji po mernik cenah, priporoča lastnica Marija Szolik. ZLATO IN KRONE plačuje po najvišjih cenah F. Pertot, vla S. Francesco 15, IL 1189 FOTOGRAF ANTON JERKIC, TRST, ulica Roma (postna ulica) 24, Gorica, Cono Verdi (vrtna dkt) it 36 priporoča se svojim sorojakom. J35 Velika zaloga in tovarna pohištva — Trst Tovarna ulica sv, Martirl štev. 21 Zaloga ul. sv. Lucija 5 in ul. del Fabbri 19 Velika zaloga spalnih in jedilnih sob, kuhinjskega pohištva kakor tudi drugih predmetov. Delo solidno. Gene zmerne. m niim mmm Lastnik UGO de VIS1NTINI Trs! fcla Kor^a 38 (blizu Poste Telefon 198) Delavnica za popravljanje koles. Zaloga mot. koles in potrebščin. — Pnevmatiki za kolesa, 31 motorna kolesa in avtomobile. — Zastopstvo kol^i „STUCCH1" — MM pši? zb Mm za konje, rogato živino ovce, in prašiče, se rabi z najboljšim uspehom: ako živina ne more jesti, slabo prebavlja, zboljSuje pri kravah mleko in je dobro varovalno sredstvo proti kuž. boleznim Prašek proti kašiju za konje. Sigurno sredstvo proti kašlju in pljučnemu katani pri konjih Priporoča in razpošilja: 543 Lekarna v Vipavi Iščem dobrega, skrbnega, zanesljivega, popolnoma samostojnega 576 spretnega v poljedelstvu, sadjerejstvu, živinoreji in gozdarstvu, ki je sam dober pred-delavec in organizator za večje prsestvo r Jul. Benečiji. — Ponuube na upravništvo«, Stran IV. »EDINOST« V Trstu, cfne 17. juH}a 1921. Oiuc]kn aaj sc tu le na splošne opazke glede učnih načrtov. Za matrikulacijo je treba gimnazijskega matu rit etnega »pričevala ali pa odhodndco kake uni* verze in krstni list. Izpiti se delijo v specialne (vsako leto), odhodne in dU plomske. Komisija sestoji tz profesor, jev dotičnega predmeta, ki se jaro pn* kl j u čita še eden ali dva eksaininator j a* suplenta. Predpogoj za priistoip k izpitom ie potrdilo o frekvenci celoletnega te* čaja. Siromašne slušatelje more fakul* tetni svet oprostiti vseh taks, Tazen pri* stojbin za diplomski izpit, ki ga morejo kandidati polagati le, če so obiskovali predpisano število ur in predložili vse ^nfecr.ašne izpite ^obligatnih ^predmetov. D.plomski izpit (»laurea«) obstoji iz disputacije, disertacije (»tesi di laurea«) in eventualno iz ene aH več praktičnih nalo£ z naravoslovja. Ves vseečiHški studij na filozofskih In prirodoslovnih fakultutah iitalijanskih univerz stremi va tem, da nudi slušatelju ne strokovne, pač pa splošno naobrazbo. Zato razde* iitve v glavne 2n stranske predmete ka* kor na nemških univerzah ne poznajo, p ič pa le dve ali tri skupine: klasično In moderno filozofijo, zem*:,eip»ts in zgodovino in čisto filozofijo. Poleg teh slavnih skupin pa je treba istočasno po= slušati še več drugih predmetov, ki so z davno skupino morda le v oddaljeni zvezi. To velja predvsem za dve sekciji. filozofsko in nekoliko tudi za pri* rodoslovno fakulteto, medtem ko za dve ostali fakulteti, medicinsko^kilruTgično m j mistično velja v klavnih obilsih .icmški, torej tudi slovanski učni! načrt, ki se omejuje na strokovno naobrazbo, kar ie tudi edino pravilno. Vsled teža stremljenja osobito slov* stvenih in filozofskih fakultet, da nrud;):o predvsem splošno ždca, na kar naše akademike že zda-opozarjam. Književnost in umetnost «Izmi.» Zadnje čase smo parkrat slišali besedo futurizem. Brskal sem «Mladiko» in «Jadranko», nazadnje še celo «Novi rod*, misleč, da se je celo «Novi rod», misleč, da se je celo med nežno deco prikradel kak futurist. Ničesar nisem našel. Ker pa vem, da naši ljudje na splošno ne bero Marinettija, sem videl, da so besede proti futurizrau pri nas plod dolgočasnih ur. Vendar pa je beseda «futurizem» ostala temu in onemu v spominu in ne ve kam ž njo. Nemci, ki so znanstveniki in njim sorodni ljudje imajo namreč navado, da narede za vsako slvar, ki se rodi, posebno škatlico, v katero jo potem položijo. Tako ustvarijo struje, dobe.. Tako imamo klasicizem, romanticizem, simbolizem, naturalizem, realizem, impresijonizem, ekspresijonizem, futurizem, dadaizem, kubi-zem ... in še polno drugih izmov. V slednji struji so se rodili veliki možje in mali epigončiči, ki so izginili. To je bilo v klasiki in v romantiki itd. Vsaka nova stvar vz budi pri duševno lenih ljudeh odpore že iz principa, ki jim leži v krvi, pri drugih ljudeh pa zanimanje in oporo. Niti eno niti drugo ni pravično. Dober sodnik je edino le čas. Včasi je nova stvar neumna, a ker vzbudi pri konservativnih ljudeh odpor, si misli mladenič, to je dobra stvar in ta se rsnicno vzdrži vse dalje, kot bi se sicer. V nasprotnem slučaju ima mladina mnogokdaj prav. Navadno ljudje obsodijo človeka že po struji, h kateri pripada, dasi ga niti ne vedo, kam uvrstiti, vsaj pravilno ne. Pred par tedni me je vprašal mlad pesnik: «Kaj sem.» Ljudje mi pravijo, da sem impresi-jonist, ekspresionist, futurist, dadaist. .. Ničesar več ne vem.» «Pravi umetnik ne spada v nobenega teh * izmov*. On je pesnik ali ni pesnik, to je vse. Na on tu radi dobe, on sam je doba in struja. Nikjer ni zapisano, da bo 50 let vladala ta in Gospodarstvo — Dražba bombaža v Trstu. Pred nekoliko; dnevi se je vršila v Trstu javna dražba 28001 bal bombaža. Ta bombaž je bil natovorjen naj ladji »Pilsna«, ki je havarirala. Povprečno se je dosegla cena 8000 do 9000 lir za loto približno 50 bal. — Razpečava italijanskih tkanin v Jugoslaviji. Ker so letos izostali glavni odjemalci italijanske industrije tkanin Anjentiri ia, ^ F-ari-lija in Egipt, je prišla za izvoz tkanin iz Trsta v prvi vrsti v poštev Jugoslavija, v jugosiiiviji pa delajo italijanskim tkaninam francoski in angleški proizvodi občutno konkurenco. Vsled tega je prišlo tam do sunkovitega in močnega znižanja cen. Nekateri italijanski grosisti so svoje zaloge v Jugoslaviji razpečali z veliko izgubo. K temu jih je prisilil njihov kočljiv položaj v trgovini. Če so hoteli svoje plačilne obveznosti izpolniti, jim ni kazalo nič drugega, nego blago čim prej vnovčiti. Trgovci s tkaninami so mnenja, da cene v Jugoslaviji ne bodo več padale, ker je opažati, da je postalo v zadnjem času povpraševanje v nekaterih krajih Jugoslavije nekoliko živahnejše kakor doslej. Zlasti se bodo trgovci na deželi morali že v avgustu preskrbeti z zimskim blagom. — Zapovedani tečaj za male bankovce ▼ Jugoslaviji. Jugoslovenski minister za finance je izdal naredbo, ki določa, da se morajo v zasebnem občevanju sprejemati enodinarski bankovci do zneska 50 dinarjev, poldinarski do zneska 25 dinarjev, četrtdinarski pa do zneska 10 dinarjev. — Nova carinska tarifa v Jugoslaviji. O novi uredbi carinske tarife v Jugoslaviji smo doznali sledeče: Carina bo razdeljena v tri skupine. Najvišja bo carina na luksusne predmete, in sicer iz valutno-političnih razlogov. V drugo kategorijo spadajo proizvodi onih industrij, katere potrebujejo v Jugoslaviji še zaščito. Tudi te carine bodo razmeroma precej visoke. V tertjo, najnižjo kategorijo spada blago, ki ga v državi potrebujejo. Za trgovino z državami, ki imajo slabo valuto, veljajo posebne določbe, da se domača proizvodnja ščiti. — Kriza v izvozu vina iz jngc-slovenskc Dalmacije. V jugoslovenski Dalmaciji leži 300.000 hektolitrov vina, ki je določeno za izvoz, se pa ne more razpečati. Avstrija in Čehoslovaška kupujete italijanska vina v Trstu, Ogrska pa, ki je doslej kupovala velike množine dalmatinskega vina, je ustavila uvoz. V Jugoslaviji sami pa se vino razpečava le z veliko težavo, čemur so kriva slaba prometna sredstva in visoki stroški za prevoz. Vsled velike vročine se vino lahko skazi. Zato nameravajo prizadeti kuhati iz odvisnih količin vinsko žganje ter so prosili vlado, naj oprosti te količine od davka na konsum. Minister za poljedelstvo je prizadetim obljubil, da bo odposlal na Cehoslovaško in v celo vrsto drugih držav strokovne komisije, da se ustvari možnost za razpečavo dalmatinskega vina. _ iHov trgovinski zakonik v Jugoslaviji. V belgrajskem ministrstvu za trgovino izdelujejo načrt za nov trgovinski zakon, ki bo veljal za celo jugoslovensko državo. Za podlago služi obstoječi srbski trgovinski zakon. _ Občinski davek na vozila v Zagrebu. Občina Zagreb je vpeljala davek na vozila vseh vrst. Temeljna taksa se je po vrsti in namenu vozila enkrat za vselej določila. Doplačila pa koleba jo ter se zaračunajo pri osebnih avtomobilih in motociklih po konjskih silah, pri tovornih avtomobilih po močanosti, pri avtobusih po številu sedežev, pri vozovih po številu vprege. Davkov prosta so vozila javnih oblastev in uradov, dalje taka, ki so v službi javnega zdravstva, vozila požarne brambe, pocestne železnice in službena vozila vojske. Spor med Anglijo in Ameriko radi petroleja. Anglija je v zadnjem trenutku podobna Buri-danovemu oslu, ki se ima odločiti med dvema snopoma slame. Na eni strani je potrebno, da ohrani najboljše prijateljsko razmerje z Zedi-njenimi državami, ki so njen največji upnik, na drugi pa se ne bi hotela odreči velikih u-godnosti, katere ji nudi zveza z Japonsko na Daljnem vzhodu. Iz zagate se skuša potegniti s tem, da dela za ameriško-japonski sporazum. So pa še druge diference med Anglijo in Ameriko, in sicer predvsem na gospodarskem polju. Nedavno se je vrnil v Washington admiral Chester iz Mezopotamije in je predsedniku Hardingu sporočil, da si je Anglija zasigurala petrolejske koncesije v Mezopotamiji, ki predstavljajo 1000 miljonov dolarjev vrednosti, in vrh tega kupila perzijske petrolejske vrelce in sicer z denarjem, ki si ga je med vojno posodila od Amerike po 4%\ To je tem hujše, ker Amerika meni, da je te koncesije zasigural že Roosevelt za A-meriko. Harding je precej sklical konferenco, zakaj ameriški kabinet tvorijo sami »petrolejski kralji«, ki so v tej stvari hudo interesiram. Slično se godi v Mehiki. General Car-ranza se prizadeva, da iztisne inozemski kapital iz dežele, in Anglija je svojčas skupaj z Ameriko protestirala zoper te namere. Medtem pa se je baje Anglija baš na podlagi Car-ranzovih dekretov pogodila z Mehiko, in sicer na škodo Amerike, tako da baje znaša zdaj vsota angleških kapitalov, vloženih v mehi-kanske petrolejske vrelce, dvakrat več nego nese kapitalizacija ameriških družb. Angleška nes od 3,750.000 ton na 21,000.000 ton in je danes Mehika največji petrolejski producent na svetovnem trgu sploh. Od te produkcije se 80% izvaža v ameriške rafinerije. Zato je neosnovano, Če se napada Anglija. Dolgovi Čehoslovaške. Čehoslovaška ima okrog 15 miljard notranjega dolga in približno 22 miljard zunanjega dolga. 40 zlatih mark carine za uvoz 100 kg sladkorja na Nemško zahteva Društvo nemških proizvajalcev kakor tudi zakonito odredbo glede odprave vezanega gospodarstva s sladkorjem. 800 miljonov dolarjev posojila išče Nemčija v Ze din jenih državah. Posojilo bi bilo krito z nemškim premoženjem, ki je bilo med vojsko' v Ameriki sekvestrirano in bi s zdaj upravljalo potom kuratorjev. Amerika je baje pripravljena dovoliti to posojilo, da doseže izvoz blaga, ki je v Ameriki nakopičeno in povzroča veliko ekonomsko krizo. 750 miljonov mark primanjkljaja ima Berlin. Da bi se velikanski primanjkljaj vsaj deloma pokril, bodo uvedli nove visoke davke na vsa. vozila na vodi in na kopnem ter na vsako vprežno žival (konji bodo imeli posebne ke kakor psi), omejili bodo omrežje pouličnih železnic in črtali dve tretjini proračuna za mestne nasade. Neaeske reparacije. Da izpolni obveznosti člena II. a plačilnega načrta reparacijskega odseka, je komisija nemškega državnega zbora za vojna bremena izročila reparacijskemu- odseku 1. julija zadolžnico za 12 miljadr zlatih mark, k ise bodo od 1. maja 1921. naprej obrestovale po 5%. Trgovska pogodba med Jugoslavijo in Francijo. Kakor poročajo ljubljanski listi, se bodo pričela tekom tega tedna pogajanja za sklep trgovinske pogodbe med Jugoslavijo in francosko republiko. Ta pogajanja bodo v početku vodili posebej določeni delegati jugosloven-skega trgovinskega ministrstva in francoski o-pravnik poslov v Belgradu. Pozneje ko bo zbrano vse potrebno gradivo, bosta jugoslo-venska in francoska vlada določili posebne delegate za pogajanja. msamam Kdor želi imeti krasno sliko po nizk ceni, naj se obrne samo na FetoMčnI 2B30d DA6UERRE Corso Vittorlo Enmnuele il 39 -- Razglednice od 10 lir naprej -- USNJ1 ter vsi v čevljarsko obrt spadajoči predmeti lilim Mm Št. (prej Belvedere) Priporoča se (27) F. CINK u Neovrgljivo dejstvo Je, da je oljno milo „Pristno zeleno" - ako je dobro izdelano -najboljše milo za perilo, ker je obvaruje in vzdržuje mehko Poskusita ie 1 Zahtevajte ©d Vašega prodalaka Perite perilo s tem milom in prepričali se bodete, da bo Vaše perilo posebno belo in mehko. fl. MM I C.0, Tomo mila - Trs! Telefon 430 del ^mrSandaio 1 VELIKO SKLADIŠČE KLOOUKOO dežnikov, belih in pisanih, žepnih robcev, možkih nogavic itd. H. (MU Trst, Corsa I. L 11L Ite?. 24 k De Masi & G. Mm Mavricija Wackvitza nasledniki Trst, uL Torre Manta 32. Telefon 23-33 Velika izbira majoličnili in železnih peči, ekonomskih ognjišč in štedilnikov. — Izbira majoličnili plošč za kuhinje, kopeli in closet Velika zaloga plošč iz litega (tirol-lskega ali navadnega) železa in pečic za ognjišča. Zaloga cementa, cementnih plošč, pečic, ražnjev, vratic iz litega železa vsake velikosti 13 o v Yrsty registrovana zadr, z neomejenim jamstvom Ulica piar Luigi da Pcisstrina šl. 4,1. sprejema hranilno ulo§ od L 1 dalje. Navadne vloge obrestuje po 1 o; 2 O večje po dogovoru Trgovcem otvarja tekoče čekovne račune. — Posoja hranilne puŠice na dom. — Rentni davek plačuje iz svojega. Daje posojila po najugodn jših pogojih na vknjižbe, na osebno poroštvo, na zastave vrednostnih listin. Uradne ure vsak dan izirzemši nadeli in praznikov od 8 do 1. ALOJZIJ POVH Trst, telefon štev. 3-29 Piazza Garibaldi 3 fprci Uarrian) Največjo izbero dari! za birmo dobi*e samo v trgovini Piazza Garibaldi št. 3, (prej Barriera) Samo na debelo za preprodajalce! Trakovi, moške in ženske nogavice, robci, čistilo za čevlje Brili, Ecla, Uft, različni glavniki, šp-ga, dišeča mila, kratače, vzmetne zaponke, igle in sukanec, žensko perilo, gumbi, cigaretni papir, pismen papir i. t. d. po dnevnih cenah. S. Nicolo 19 G1ACOMO LEVI S. Nico o 19 m iai ili IIBSSS« — TVRDKA — iihiiu umi Podrulnica v Trsia, Centrala v Ljubljani. Podružnice: li\\2, Borovlje, Mu Saraj., SpliUrst, Mir Piaj, Dslsčka glavnica K 50.GSa.Q39. Rasarci K 45.903.033 Obavlja vse v bančno stroko spadajoče posle. — Sprejema vloge v lirah na hranilne knjižice proti 3',// h f . f na žiro-račune proti 370 0Br25lflW3ia Za na odpoved vezane vloge plača obresti po dogovoru. Izvršuje borzne naloge in daje v najem varnostne celice. Tel. št 5-18. Blagaj na je odprta od 9-13 0 velik lokal z vsemi stranskimi prostori in z vsem inventarjem, kjer se nahaja sedaj gostilna in trgovina z delikatesami, za vsako drugo podjetje jako ugoden, na jako prometnem mestu v Mariboru. — Dopisi na anončni zavod 572 L Sušnik, Maribor. Slovenska ulica št. 15. Ka prodaj ie lepo posestvo o Sloveniji J 5 minut oddaljeno od Celja, obstoječe iz 571 1. moderno zidane hiše (6 sob, kuhinja, jed. shramba, pralna kuhinja, kleti, vse na novo popravljeno. 2. gospodarskega poslopja (dva hleva, svinjski hlevi in drvarnice). 3. poslopja za delavnico, pripravnega za vsako obrt (4 betorirani prostori). Nadalje: čebelnjak, vrtna utica, zelenjadni vrt, sadonosnik z 150 sadnimi drevesi, vozovi in živina. Vselitev takoj. Ponudbe na podružnico „JUGOSLAVIJE" v Celju, Slovenija. gggsagES?.....^gaaBHMBBBgBaBMMMF' D«Bf%f|Kafj| n I^Mpil^jJ** h ; — ———^—gaMangs-- vrnreMMiHTiT^gBE 1 i 111111 min■■ LDIMSID Jf OOllCmš p^^^ae^i^si^^asgs^saaigg^^sa^s^sesEOii^^ieBS^^ Trst, ul. Coroneo 13, tel. 12-34 priporoča svojo zalogo ICESKE STEKLEHIHE!i ORTOPBDIČNI LABORATORIJ 39 Frodaja na debelo. Porcelan, lončevina, raznovrstna steklenina. — Najrazličnejše vrste korazarcev za pivo, vino, likerje itd., steklenice, svetiljke, cilindri, šipe IV2—2mm debele za stavbo v zabojih, na željo tudi po natančnih merah. » Via Czrcneo št. 13, I. n. —■ Trst — Via Coroneo št. 13, I. n. ■ Izdelovanje in prodaja kilnih pasov, Trebušni podpasi, moderci, vzravnalni aparati, no gavice za krfne žile itd. itd. S vnetne, kir^rgiena in higijenične potre&Sčins. Sprejemajo se pošiljatve na deželo in v Jugoslavijo mlm ulsae na hranilne Knjižice, žiro In tfrase vlose pod naiutfefslnii Prevzema vse bančne posle pod najugodnejšimi pogoji I Beašrafl, Celje. OafirouniK, Rotor, Kranj, UuU-_ _ i usna, Murltior, MetMt, Opatija, Sarnjeuo, pogoji. S Split Zadar, Zasreft, Trst, ©len. ^H I Posloone zoezezuseml uecllmi kra]Iuta-In Inozernstou^ iibU