Poitnlna plačana v gotovini
prezzo - Cena Ur 0.40
Stev. 289.
V Ljubljani, v tor eh, 10. decembra 1041-XX
Leto TI.
likliitn poobltHeilt is oglate vanje italijanskega ta tujega tovora: D n tone Pnbblicita Itaiiana S. A- Milana
| Urednlltvo la sprav«: lopitarleva 6, Ljubljana.
| Redazlone Amminutrazione: Kopitarjeva 6, Lobiana. |
Conoeuionarla udariva pet la pnbblidtA dl provenienca Itaiiana ed eatera: Uniona PubblicitA Itaiiana ti A. Milana
II bollettino no. 561:
Importanti vittorie nell’aria e sull mare
II Quartier Generale delle Forze Armaie co-
inunica:
La pressione nemica, continuata insistente nella regione di Ain El Gazala, ha urtato confro la tenace resistenza delle nostre iruppe, passate ovunque al contratlacco.
Puntate offensive su capisaldi di Sollum e Bardia sono State respmte; gli attaccanti hanno lasciato nelle nostre mani alcuni prigionieri.
L’aviazione delfasse ha validamente parteci-pato ai combattimenti mitragliando colonne av-versarie di attacco e disperando concentramenti di mezzi meccanizzati.
Risultano abbattuto venti velivoli nemici: 13 dalla caccia italo-germanica, sette dalPartiglieria contraerea, due nostri apparecchi non sono rien-trati.
In incursioni aeree sopra Dema e Cirene si sono avuti due morti e un lerito, nessun danno.
Durante operazioni nel Mediterraneo centrale due nostri incrociatori leggeri sono allondati in seguito a siluramento. Quasi tutti gli equipaggi sono stati salvati.
Un caccia neraico, dell’ex marina olandese, fe stato aflondato.
II sommergibile al comando del capitano di corvetta Torri ha attaccato e colpito con siluro un incrociatore inglese nel Mediterraneo orientale. II sommergibile comandato dal tenente di vascello Campanella ha silurato un altro incrociatore ne-mico nel Mediterraneo centrale.
Vojno poročilo št. 561:
Pomembne zmage v zraku in na morju
Angleški pritisk, ki se vztrajno nadaljnje ▼ pokrajini Ain el Gazala je naletel na žilav odpor naših fet, ki so povsod prešle v protinapad.
Nadaljevalni sunki na postojanke pri Solumu In Bardiji so bili odbiti. Napadalci so pustili v naših rokah nekaj ujetnikov.
Letalstvo Osi je krepko sodelovalo pri bojih in je z ognjem iz strojnic napadalo angleške vrste in razpršilo zbiranja angleških vozil. Dvajset angleških letal je bilo sestreljenih in sicer jih je 13 sestrelilo italijansko-nemško lovsko letalstvo, 7 pa protiletalsko topništvo. 2 naši letali se nista vrnili na svoja oporišča.
Pri letalskih napadih na Derno in Cireno sta bili dve osebi ubiti, ena pa ranjena. Škode ni.
Med boji na srednjem delu Sredozemskega morja sta bili torpedirani in potopljeni dve naši lahki križarki. Skoraj vsi Mani posadke so^ bili rešeni. Angleški rušilec, ki je pripadal bivši nizozemski mornarici, je bil potopljen.
Podmornica pod poveljstvom korvetnega kapitana Torrija je napadla in zadela s torpedom v vzhodnem delu Sredozemskega morja angleško križarko. Podmornica pod poveljstvom poročnika bojnega broda Campanella je torpedirala neko angleško križarko na srednjem delu Sredozemskega morja.
Vojna na Daljnem vzhodu
Japonski letalski napadi na Hongkong, Filipine in Birmo
Kanton, 16. dec. s. Številni valovi japonskih bombnikov so včeraj ves dan metali ploho hudo eksplozivnih bomb na milijonsko mesto Hongkong. Japonski opazovalci na otoku Kowloonu pred mestom trdijo, da so bili ti napadi strašno siloviti in da so bile angleške utrdbe hudo zadete. Japonski bombniki so gledali, da so se izogibali pri svojih akcijah obljudenih predelov in so merili samo in strogo na vojaške cilje.
Tokio, 16. dec. s. Japonsko vrhovno poveljstvo je objavilo navodila obalnemu prebivalstvu po vsej Japonski naj bo pripravljeno na morebitne napade nasprotnikovih podmornic. Izdali so navodila, kako naj se vede prebivalstvo in pa obrežno brodovje ob morebitnem takem napadu.
Saigon, 16. dec. s. Radijska postaja v Manilli poroča, da je japonsko letalstvo v zaporednih volovih silovito bombardiralo letališče Nichols in druge važne točke v omenjenem predelu. Po poročilu iz istega vira se japonska ofenziva zoper Filipine kaže zlasti v hudih letalskih napadih.
Šanghaj, 16. dec. s. Sporočilo radijske postaje v Singapooreju pravi, da so se japonska ojačenja izkrcala ob malajski obali in se bližajo angleškim silam. Potekajo hudi boji.
Saygon, 16 dec. s. Radijska postaja v Manilli sporoča, da je general Douglas Mc. Arthur, vrhovni poveljnik ameriških sil na Daljnem Vzhodu, v svojem prvem sporočilu včeraj razglasil, da so Japonci 14. decembra izvedli štirinajst letalskih napadov na Filipine. Poročilo pravi, da sta v pristanišču Legaspi bili dve prevozni ladji resno poškodovani. Hude bitke potekajo na severnem koncu otoka Luzona.
Buenos Aires, 16. dec. s. Tu poročajo, da je ameriški mornariški minister Knox priznal, da je bilo ob japonskem napadu na Pearl Harbour izgubljenih vsega šest edinic ameriške vojne mornarice.
Tokio, 16. dec. s. Japonsko vrhovno poveljstvo sporoča, da so v soboto veliki japonski letalski oddelki napadli angleška oporišča v Birmi in na
Posvetovanja med Italijo
S hrvaške stran! se jih udeležuje l italijanske pa grof
Trst, 16. dec. s. Včeraj zjutraj je iz Zagreba dopotoval v Trst hrvaški državni poglavar dr. Ante Pavelič. Poglavnik je potoval v spremstvu zunanjega ministra Lorkoviča, pravosodnega in finančnega ministra ter nekaj časnikarjev. Z njim sta potovala tudi italijanski poslanik in vojaški zastopnik pri poslaništvu v Zagrebu.
Slavnega gosta sta prišla iz Rima sprejemat hrvaški poslanik Perič ter comm. Fornari iz zunanjega ministrstva. Na tržaški glavni postaji so prišli Paveliča pozdravit vsi zastopniki krajevnih oblasti, prefekt, zvezni tajnik in poveljnik mestne obrambe. Pavelič je po prisrčnem pozdravu pregledal častno četo, potem pa je nadaljeval pot v Benetke.
Benetke, 16. dec. s. Hrvaški poglavnik je dopotoval v Benetke ob 11.30 v Spremstvu zunanjega ministra Lorkoviča, finančnega ministra Košaka, pravosodnega ministra Puka, na-
in Hrvaško v Benetkah
Pavelič z najvažnejšimi ministri, Ciano in grof Voipi
mestnika zunanjega ministra Brenčiča ter državnega podtajnika za obrambo Kvaternika.
Na beneški postaji ga je sprejel zunanji minister grof Ciano z grofom Volpijem, predsednikom mešane italijansko-hrvaške komisije. Po pregledu častne čete sta se poglavnik in grof Ciano podala v neki mestni hotel, kjer so so začela pogajanja.
Prvi razgovori med zunanjim ministrom Cianom ter med Paveličem so bili ob 16. Ob 18 so privedli v posvetovalnico tudi hrvaškega zunanjega ministra Lorkoviča, finančnega ministra Košaka, pravosodnega ministra Puka, hrvaškega poslanika v Rimu Periča, grofa Vol-kiju, ministra Pietromarchija ter italijanskega poslanika v Zagrebu Casertana. Posvetovanja so se zavlekla do 19.30 in so pri njih obravnavali vsa politična in gospodarska vprašanja, ki zanimajo obe državi, katere vežejo tesno prijateljstvo in zaupno sodelovanje.
Malajskem polotoku navzlic silovitemu protiletalskemu streljanju.
Bangkok, 16. dec. (Domei) Siamski notranji minister je uradno zanikal vesti, da bi se bile angleške čete izkrcale v več siamskih pokrajinah ter da bi pri tej priliki bil ubit tudi guverner ene izmed njih. V svojem poročilu poudarja siamski notranji minister, da siamske oborožene sile postopno zavračajo britanske čete, ki so prodrle na siamsko ozemlje od juga, zapada in s severa.
Seia zastopnikov trojne zveze v Berlinu
Italijanski in japonski zastopniki so se posvetovali o nalogah, ki jim jih
zastavlja vojna z Ameriko
Berlin, 6. dec. s. Pod predsedstvom nemškega zunanjega ministra von Ribbentropa so se včeraj sešli zastopniki velesil, ki so podpisale pogodbo o trojni zvezi. Namen te posebne seje je bil razpravljati v okviru stalnega sodelovanja o novih važnih vprašanjih, ki so se oglasila zaradi skupne vojne proti Angliji in Ameriki.
Italijansko vlado je na tej seji zastopal poslanik Alfieri, japonsko pa poslanik Ošima. Z nemške strani so bili navzoči; vrhovni po-
Novi veličastni uspehi italijanskih čet na vzhodnem bojišču
Nemci so spe* odbili vse krajevne napade
Hitlerjev glavni stan, 16. dec. Nemško vrhovno jx>veljstvo objavlja naslednje uradno vojno poro-
Na vzhodnem bojišču so bili na več krajih sovjetski napadi odbiti in je imel sovražnik velike izgube. Letalstvo je uspešno napadalo ruska zbirališča ob kolenu Donca in železniške cilje med Donom in Doncem. Močne skupine bojnih in str-moglavskih letal 60 v spremstvu lovskih letal zadale uničujoče udarce pripravljenim tankom in dovoznim sovjetskim kolonam na srednjem odseku bojišča. Tod je imel sovražnik posebno občutne izgube v težkem orožju in vozilih. Tudi v odseku pri Volkovu in ob murmanski železnici so bili napadi letalstva uspešni.
Obrambna vozila vojne mornarice so na Egejskem morju z globinskimi bombami poškodovala angleško podmornico in je treba računati z njeno izgubo.
Vzhodno bojišče, 15. decembra, e. Posebni dopisnik agencije Stefani poroča, da so ee vse sile italijanskega ekspedicijskega zbora znašle na črti, ki so jo dosegle po zavzetju številnih ciljev po razburljivih in zmagovitih akcijah preteklih, dni. Tako je zdaj zaključena ofenziva, ki jo je Italijanski zbor započel 6. t. m. kljub hudim težavam zaradi silnega mraza in kar moč zagrizenega odpora sovjetskih sil, ki jih je bilo treba Uničiti z vso silo. Ofenziva, sprožena pred osmimi dnevi, je bila torej z osvojitvijo neke železniške postaje in treh drugih postojank včeraj zaključena.
Najtežji boji so bili na ramah divizije »Torino«. Tej so pomagale čete divizije »Pasubio«, razdeljene v dve sporedni skupini, od katerih je ®na prodirala po hribovitih rebrih, druga pa po hudo blatni muljavi. Prišlo je do dvodnevnih vročih bojev in sovražnik, ki je branil ozemlje z vso Zagrizenostjo je tu pa tam začel celo napadati, "fcpadal je na raznih krajih z izrednim poletom ™ vnemo. Navzlic vsemu pa se je moral sovraž-lk prepričati, da so njegovi napadi neuspešni
in da padajo njegove utrjene postojanke v naše roke. Zato je vrgel v boj še čete divje konjenice. Druga za drugo so se konjenižke edinice zaganjale proti našim bokom in za hrbet našim oddelkom z jasnim namenom, da bi nas strle.
Toda sovražnik je povsod in vselej naletel na hiter in silen odpor naše pehote in topništva, ki so kljub premikanju zmeraj zavzele pripravljene postojanke ter s silo odbile divje napade konjenice, da se je morala urno umikati po vsakem praznem poskusu in pustiti na polju mnogo mrtvih in ranjenih ter seveda kopico vojnih sredstev. Ne manj ko dve edinici sta bili doceln uničeni. Doslej sovražnik še ni nikdar pognal v boj proti nam toliko konjenice. A že iz tega je vidno, kako malo je sovražnik zmogel proti italijanskim vojakom, ker je moral gnati svoje konjeniške sile kar naprej v borbo; nazadnje pa je morala pritisniti še pehota, ki jo je podpiralo topništvo.
Vendar tudi ta poskus ni mogel uspeti. Sovražna sila je bila strta, kakor vedno doslej, naš pohod proti severu pa je vendar le dosegel svoj cilj: železniško p>ostajo.
Hkrati pa je nezadržano prodirala tudi druga omenjena skupina, tako da je po zmagi nad znatnim odporom in zlomljenih protinapadih dosegla isto višino položaja ko prva. Italijanski ekspedicijski zbor se je torej ves zbral v isti črti na novih postojankah.
S tem, da so naše čete, ki jih je oviralo strahotno blato in gosta megla, prodrle nekaj desetin kilometrov globlje v obširno sovražno ozemlje, so dosegle nov pomemben uspeh, ki bo posebno važen v nadaljnjih bojih.
Vse čete divizije »Torino« in nekateri oddelki divizije »Pasubio« so se bile z običajnim junaštvom. V trdih borbah je hrabro padel general Ugo Decarolis, ki je poveljeval diviziji »Torino«.
1,700.000	tujih delavcev je bilo ob koncu novembra zaposlenih v Nemčiji, poročajo »z nemškega pristojnega vir«.
veljnik nemškega vojnega brodovja veliki admiral Raeder, načelnik generalnega štaba nemških oboroženih sil maršal Keitel ter državni podtajnik za letalstvo maršal Milch.
Zastopnike treh vlad so spremljali udje različnih komisij, ki jih določa pogodba o trojni zvezi.
Zastopnike je v imenu nemške vlade pozdravil zunanji minister von Ribbentrop. Po pozdravu je podal obsežno sliko o položaju, ki je nastal zaradi dogodkov v zadnjih dneh.
Vesti 16. decembra
Ameriške oblasti so do sedaj aretirale in
poslale v zapore 2541 italijanskih in nemških državljanov, poroča japonska agencija »Domei«.
Iz Buenos Airesa poročajo, da je Kuba zagrozila z ostrimi kaznimi vsem pripadnikom držav, ki so v vojni z Združenimi državami, če se pregreše zoper določila obsednega stanja. V republiki San Domingo pa so aretirali vse nemške in italijanske državljane.
Zajeto ameriSko topničarko »Wabe« so Japonci uvrstili v sestav jejx>nske vojne mornarice pod imenom »Tatara«.
Izraz »Daljni vzhod« bodo Japonci črtali iz vseh besednjakov, službenih ali neslužbe-nih objav in govorov, j>oroča DNB.
Vsaka politika razen politik-' nevtralnosti, bi pomenila samomor za Irsko, je dejal predsednik irske vlade De Valera na zborovanju v Corku Dejal je, da bo ostala irska politika spričo novih zapletljajev na Daljnem vzhodu nespremenjena.
Pri napada japonskih letal na Havajsko otočje je bila potopljena tudi norveška ladja »Havanea«, poročajo iz Washingtona.
V ameriški vojni vladi fco: vojni minister Stim-son, mornariški minister Knox. načelnik generalnega štaba Marshall in načelnik pomorskega štaba Stark.
Portugalska je odklonila angleško ponudbo, da bi Anjjlija prevzela varstvo njenih kolonij na Daljnjem vzhodu.
Na bojišču pred Sebastopoljcm je padel 45 letni Ernest Kretschmann, eden najbolj znanih slikarjev v novi Nemčiji.
Pojasnjeval je politične, vojaške in gospodarske naloge, katere mora obravnavati ta seja in poudarjal pomen tesnega sodelovanja med tremi velesilami za dosego skupnega cilja: končne zmage.
Za njim je povzel besedo maršal Keitel, ki je v imenu nemške vojske pozdravil japonsko vojsko kot novega zaveznika. Izrekel je živo občudovanje za velike uspehe, ki so jih na Tihem morju dosegle japonske oborožene sile.
Nazadnje sta govorila poslanika Alfieri in Ošima ter pojasnjevala stališče svojih vlad do novih nalog. Poudarjala sta, da se to stališče ujema 9 stališčem nemške vlade. Nato so določili podrobnosti pri načrtu za izpolnitev novih nalog.
Japonski ministrski predsednik o dolžnostih in ciljih v novi vojni
»Japonska ne bo vtaknila meča v nožnico, dokler ne bosta Amerika
in Anglija podjarmljeni«
Tokio, 16. dec. s. Na raredni seji japonske zbornice je ministrski predsednik Tojo imel daljši govor, v katerem je v začetku razlagal potek pogajanj z Ameriko, katerih polom je privedel do sedanje vojne. Namen teh pogajanj je po njegovem bil ustaviti ogražanje Japonske, gospodarsko blokado proti njej ter preprečiti razširitev vojne na Tiho morje. Združene države bo japonsko modrost in potrpežljivost vzele za znamenje šibkosti in niso marale upoštevati upravičenih japonskih razlogov. Postavile so Japonski naslednje zahteve:
1. Japonska naj umakne vse svoje vojaške, pomorske, letalske in policijske sile iz Kitajske ter iiz francoske Indokine.
2. Ne sme dajati nobene vojaške, politične ali gospodarske pomoči nobeni kitajski vladi, razen vladi v Cungkingu.
3. Odreči ee vsaki že sklenjeni pogodbi s katero koli tretjo državo, če bi taka pogodba nasprotovala utrditvi in ohranitvi miru na vtem Sredozemskem morju.
Teh zahtev seveda Japonska ne bi mogla nikdar sprejeti, saj hi potem 'vsa njena dolgoletna prizadevanja in žrtve bile zastonj, ogrožen bi pa bil tudi goli obstanek Japonske in pa njena čast, če bi se odrekla svojim zaveznikom, katerim hoče pomagati do obnovitve miru na svetu. Zato Japonski ni ostalo drugega, kakor zgrabiti za orožje.
Komaj je bil izdan cesarski odlok o vojni, so že japonske sile strle poglavitne sovražnikove postojanke, uničile večino ameriškega, vojnega brodovja in postavile i® boja večino angleškega vojnega brodovja na Tihem morju. Vse to pa je treba pripisovati feključno vzvišeni hrabrosti cesarskega veličanstva. Japonci morajo biti globoko hvaležni vojski in mornarici, ki sta se dolge mesece trdo pripravljali za ta dan .
Japonska vlada in japonsko ljudstvo pa morata zlasti na notranjem bojišču prevzeti trdo in resno odgovornost. Od izida te vojn? je odvisna usoda japonskega cesarstva. Skrivnost dobivati vojne je v nepodkupljivi veri v zmago. Japonsko ce-
sarstvo ni nikdar doživelo vojaškega poraza in ni bilo nikdar ponižano po kakem vojaškem polomu v šest in dvajsetih stoletjih svojega obstanka.
Zato bo tudi sedaj preneslo sleherno težavo in odpoved, ker ga bo ogrevala neuničljiva vera v trdno zmago. Zato bo na vseh področjih notranjega bojišča izpolnjevalo svojo dolžnost. Japonski nasprotnik so Zaružene države in angleško cesarstvo, ki imajo ogromna ozemlja in obilne gospodarske zuloge. Naloga Japonske je končati motnje v veliki vzhodni Aziji ter uničiti ta mogočna sovražnika.
»Pripravljeni smo na dolgo vojno. Pomniti pa moramo, da bo naša država odslej prihajala v mnoge težave. Nadaljevati je treba sijajne začetne zmage z rastočo silo, da se uničijo sovražnikove moči, hkratu pa je treba delati velika dela vseh vrst zaradi razširjenja spopada na jug. Zato je treba naglo izpopolniti gospodarski ustroj države, da bomo sposobni prenesti dolgo vojno. Naše ljudstvo naj se ne da zavajati po jx>saraičnih zmagah, temveč naj se oja-čuje. Odločeno naj bo doseči svoj vojni cilj, tudi če se moramo vsi žrtvovati za naše cesarstvo.
Zelo je obžalovanja vredno, da se kitajska vlada v cungkingu še naprej upira. Če pojde tako dalje, Japonska ne bo v ničemer zmanjšala svojega pritiska nanjo.
V živo zadoščenje nam je, da sta naši zaveznici Italija in Nemčija takoj napovedali vojno Združenim državam ter se pridružili Japonski v neomajnem sklepu, da bosta izdali kakršen koli potreben ukrep in da ne bosta povesili orožja vse do končne zmage.
Italija in Nemčija sta z Japonsko sklenili pogodbo, da ne bosta z Ameriko ali Anglijo sklepali premirja ali miru brez popolnega vzajemnega sporazuma med tremi državami in da oo*ta_ še tesneje sodelovali za pravičen nov red. Tudi japonsko cesarstvo je trdno odločeno, da ne bo vtaknilo meča v nožnico, dokler n« bosta Amerika in Anglija podjarmljen^
Seja ljubljanskega mestnega sveta
Obravnaval ja predvsem proračun za leto 1942
Ljubljana, 16. decembra.
Ljubljanski mestni Zupan dr. Jurc Adle&ii je na podlagi £1. 69 zakona o mestnih občinah sklical za včeraj popoldne sejo mestnega sveta, ki je
obravnavala predvsem letni proračun za leto 1942. Seja je bila v veliki dvorani mestnega magistrata.
V začetku govora se je župan spominjal umrlih ljubljanskih meščanov. Omenil je smrt predsednika Združenja trgovcev Viktorja Medena. Pokojnik je bil vreden predstavnik slovenske trgovine in gospodarstva. Bil je član najrazličnejših združenj. Tudi za zimsko pomoč je pri mestni občini požrtvovalno sodeloval in je bil njen blagajnik vse od njenega začetka. Drugi, ki je zapustil mesto, pa je bil zvonarski mojster Karel Krušič, ki je 55 let zvesto služil svojemu pokli.cu. Kot zvonar je vlil na stotine zvonov. V mlajSih letih je bil tudi pri prostovoljni gasilski četi. Za njegovo vestno delo mu je mesto podelilo leta 1931. tudi meščanstvo.
Govor župana dr. Adlešiča
V nadaljevanju pa je župan izvajal sledeče:
V minulih 6 letih smj imeli po njih značilnostih zelo različne proračune, vsi so pa odražali razmere v posameznih letih. Tako je tudi proračun za leto 1942. jasna slika svoje dobe.
Pri sestavljanju proračuna smo imeli pred očmi dvoje: da delo mestne občine ne bo obstalo in ne zaostalo v Škodo prebivalstva — dalje pa, da gledamo tudi za zboljšanje razmer delavstva in mestnega uslužbenstva, kolikor pač zmore naš davkoplačevalec.
Pač pa smo šli do skrajnih meja zmogljivosti davkoplačevalcev ter določili za napredovanje in povišanje prejemkov uradništva in za zvlsanjo delavskih mezd skupaj 4,500.000 lir ter tako prišli željam prav daleč naproti.
Primorani smo bili tudi socialni proračun zvišati za 35%, da pomagamo revnim v najhujši sili.
Mestna občina je pa največji konsument v Ljubljani in zato draginjo najbolj občuti. Med najtežjimi vprašanji naših gospodinjstev je kurjava.
Da smo ustregli socialnim potrebam in zagotovili nemoteno delovanje mestne občine, smo se torej odpovedali vsemu drugemu ter ostali proračun nima sprememb napram normalnim letom.
Mestni proračun v številkah
Mestni proračun za leto 142 je samo za 11% večji kakor druga leta, čeprav so se življenjske stroški podražili za celih 70%. Muoge koristne po. stavke so morale iti črtane, pa tudi vse druge postavke 60 bile znižane na najmanjšo mero. Bodoči proračun je odobrila tudi nadzorna oblast. Na zadnji seji je proračunski odbor povišal proračun za 2 milij. lir. 300.000 lir bo mestna občina dala Rdečemu križu za podporo, 300.000 za mlečno akcijo, tudi delavci bodo dobili povečane mezde. Za vse te izdatke pa ne bi bilo dovolj kritja. Ta denar bo mestna občina dobila s popravljeno uvozno in trošarinsko tarifo. Ves proračun znaša 69 milij. lir in je za 7 milij. lir večji kakor lansko leto. V proračunu je 27% namenjenih osebnim izdatkom in 73% pa materialnim. To razmerje odgovarja že običaju. Materialni izdatki so ‘UVBldaii povečani za 3 milij. lir.
Mestna občina skrbi za šlevilae družine. Letošnje leto je bilo pri mestu zaposlenih 1154 pragmatičnih in stalnih uslužbencev. Pri tem pa so všteti tudi upokojenci. Pri omenjeni številki pa ni všteto tudi razno pomožno osebje, oskrbniki mestnih hiš, katere tudi plačuje mestna občina. Če vštejemo tudi te, pa vidimo, da mestna občina skrbi za 2157 uslužbencev. Vsi aktivni izdatki uslužbencev znašajo 5,852.000 lir, za miloščine, pokojnine ln rente pa bo dala mestna občina še
1.618.000 lir. Za posebne nagrade, posmrtnine in razne podpore pa bo mest. občina izdala 79.000 lir.
Posebna pozornost socialnemu skrbstvu
Materialni del mestnega zaklada pa znaša
3.200.000 lir in je za 12% večji. Ti izdatki so se povečali za 727.000 lir ali za 36%. Velike so postavke v bodočem proračunu *a narodno zdravje, pa tudi la socialno skrbstvo. Ta postavka se je povečala za 1,171.000 lir ali za 34 A. Kljub temu pa za socialno skrbstvo Še ni dovolj poskrbljeno. Tudi odsek za TOI je dobil povečan kredit za 77%, kar bo šlo predvsem za strokovno nadaljevalno šolstvo. Subvencije so ohranile najnujnejše postavke, vse drugo razen pogodb in običajnih dajatev, pa je mestna občina črtala. Mestna občina bo seveda dala podpore Akademiji znanosti, gledališču, Narodni galeriji, protijetični zvezi in še nekaterim drugim, kakor so to dali druga leta. Ostalim društvom je mestna občina nakazala lir 38.000, dočirn so znanstvena društva dobila 19.000 lir. Za mestno telesno vzgojo pa je dala občina
50.000 lir. Mestna proračunska rezerva je dotirana z 2,340.000 lir.
Mestlii dohodki so znatno skrčeni zaradi tega, ker ni v mestu kakšnih večjih industrij, pa tudi iz okolice se je preselila ali pa ni več v mestnem območju. Občinske davščine'bodo ostale take kakor lansko leto. Odkup osebnega dela bo znižan za polovico. Dohodki od imovine bodo povečani za 9000 lir. Med raznimi dohodki je še ena postavka v znesku 1,030.000 lir, ki je dozdaj nikdar n! bilo v proračunu. Mestna podjetja se morajo boriti z izdatki, vendar pa zazdaj še vsako mestno podjetje krije svoje izdatke zase. Posebno mestna klavnica je hudo prizadeta zaradi zelo skrčenega obrata, pa čeprav se obseg ni nič skrčil. Letos bo morala mestna občina kriti svoj proračun z raznimi upniškimi dolgovi, da bo tako uravnovesila proračun. Vsi ti dohodki skupaj ne bi krili izdatkov, če ne bi občina mogla dobiti denarja od uvoznine in trošarine. To dvoje bo dalo 20 milij. lir in s teifl bo proračun uravnovešen. Za bodoče leto bo odpravljena trošarina na vino in pivo, za oboje pa je določena Zdaj posebna tarifa. Pri klavni živini no bo več dajatev od glave, ampak od vrednosti. Vsa mestna podjetja hodo imela 25 milij. lir izdatkov in so povečani za 2 milij. lir.
Tudi ostalih 11 mestnih fondov je uravnovešenih in za katere je potrebno 4 milij. lir.
Spremenjene so bile nekatere točke pravilnika. Tako morajo biti vse občinske nabave v vrednosti do 20.000 lir komisijsko nakupljene in nakup javno razpisan. Nabave do 1000 lir pa se lahko kupijo z neposredno nabavo. Tudi čl. 12. se spreminja tako, da bosta smela od 1. jan. 1942 biti le po dva družinska Člana v mestni službi. Sledile so nekatere manj važne točke In pa tajna seja personalnega odseka. S tem Je bil mestni proračun za bodoče leto sprejet.
športni drobiž
Amerikanci so te dni objavili svojo teniško ,rang-listo‘. Po tej listi je zasedel prvo mesto že
nekdanji prvak Riggs, na drugem mestu je potem Kovač. Šele na tretjem mestu je potem lanskoletni državni prvak McNeill, ki se je moral letos zadovoljiti šele s tretjim mestom. ,Rang-lista‘ pa izgleda takole: 1. Riggs, 2. Kovač, 3. Mc Neill,
4.	Schrfider, 5. Parker, 6. Sabin, 7. Kramer in 8. Mulloy.
V zasedenem belgijskem ozemlju bo 14. t. m. velika tekma. V Antvverpnu bo namreč igrala dunajska Vienna. Nastopila bo proti močni vojaški enajstorici. Za tekmo vlada veliko zanimanje.
GILL pripravlja Ducejevo Befano
Obdarjenih bo na tisoče otrok Iz vse Ljubljanske pokrajine
Ljubljana, 16. decembra.
Preteklo soboto ob petih popoldne je zvezni podpoveljnik ljubljanske liktonske mladine, prof. Ca£6ani po naročilu Visokega Komisarja, Zveznega poveljnika, imel posvetovanje z vsemi predstojniki ljubljanskih ljudskih šol ter jim pri tej priliki dal navodila za razdelitev daril revnim mestnim otrokom za praznik »Ducejeve Befane« za leto XX. fašiistovske dobe.
Kakor smo že pri neki drugi priliki povedali, je po6ta!l ta praznik, ki pade na 6. januar, na dan
Sv. Treh kraljev, tradicionalni otroški praznik, ko otroci dobivajo pričakovane darove od Duceja.
V letošnjem letu, ki je še prav posebno težavno za vse družine, zlasti pa še za revnejše, bodo otroci dobili za darila koristne 6tvari kakor razna oblačila, obleke, čevlje, torej darila, ki bodo zaradi tega, ker jih bodo otroci dobili zastonj, olajšala bremena tistih družin, ki so najbolj v stiski.
Na praznik »Befane«, čigar organizacijo je prof. Cassani razložil šolskim predstojnikom, bo obdarjenih na tisoče otrok iz V6e Ljubljanske pokrajine.
Intimni instrumentalno-vokalni koncert
Ljubljana, 15. dec.
Vrsti koncertov reprezentativnega značaja je sledil nocoj intimni instrumentalno-vokalpi večer, ik sta ga priredili ga. Dernovškova in gdč. Polajnarjeva, pod okriljem Glasbene Matice, mentorja slovenskih glasbenikov, v mali filharmonični dvorani.
Pogled na program nam je takoj povedal, aa leži težišče koncertnega večera v instrumentalnem delu. Ga. Emil. Dernovškova se nam je predstavila s tremi skladbami, izbranimi iz svetovne klavirske literature in to: Beethoven, Variacije v e molu; Novak, Pesmi zimskih noči; Kaan, Fantazija na Smetanov ciklus »Moja domovina«. Najbolj umetniško zrelo podana je bila Kaanova Fantazija, ki je izvajalki zelo, zelo blizu po umetniški koncepciji. Prav tako dovršeno nam je podala pianistka tudi Novakove pesmi, katerih najboljša je bila Karnevalska. Beethoven pa: bilo je nekoliko premalo sproščenosti, vsaj v začetku, čemur pa je naj-brže vzrok vigravanje. Go. Dernovškovo odlikuje predvsem solidna igra polna najčistefjšili
Novice z jugovzhoda
V Kragujevcu so preminuli: Inž. podpor. Velkavrh Janez iz Lukovice (prej v Boki Kotorski); Kuštrin Branko, maturant, roj. v Pod-melju na Goriškem; Jamšek Ivan, voj. uradnik iz Goč pri Vipavi; Imperl Ivan, ključavničar iz Sevnice; Bukovec Ivan, ključavničar iz Šmihela na Dolenjskem; Rajer Franc, ključavničar iz Šmihela na Dolenjskem; Kusterle Jerko, ročni delavec iz Boh. Bistrice; žužek Jernej, ključavničar; Šebenik Jernej struganr iz Borovnice; Keršulj Jerko, ključavničar iz Selc; Pre-šič Zdravko; IJdovč Marjan, ključavničar iz Tržišča pri Mokronogu.
Nove čevlje si lahko vsak nabavi v Bel-gradu, celo brez bonov. Moški čevlji so dobe že za 500 din. Podplati so leseni. Pa kaj hudo ne gredo v promet.
Prosvetna uprava v Belgradu je odločila, da zdaj dijaki pridejo samo enkrat na teden v šolo, da jim profesorji dajo nekaj navodil in nalog za delo doma. Sole so ipa sicer zaradi pomanjkanja goriva zaprte.
Narodne ibore prirejajo Srbi v osvobojenih krajih. Imeli so velik zbor v Užicah in v Užiški Požegi. Na teh zborih govore odlični vladni predstavniki.
Obsojen plačkag. Ko je bil Belgrad bombardiran, so začeli odnatati iz hiš, kar je kdo mogel Neki Svetozar Paši?, mašinist, je na prav originalen način ropal Oficirski dom. Na železnici je naročil enostavno kar vagon in natovoril inventar
umetniških stremljenj, ki jim daje izraza v svojem zrelem dognanju. Ustvarila je umetniško močnejši lik kot njena sokoncertantka. Na spontano zahtevo bbčinstva je morala programu še dodati.
Sopranistka gdč. Polajnarjeva nam ie zapela štiri na programu označene pesmi slovenskih avtorjev Pavčiča, Ravnika in Lajovica. Dodala pa je Pavčičevo Pastirico. Pevko poznamo in jo imamo v najboljših spominih še z njenih konservatorijskih produkcij, iz koncertne dvo-ranein iz opere, zato vemo, da je bila vzrok njeni hripavosti v glasu in ne najboljši vsebinski rešitvi pesmi le nerazpoloženost. Kljub temu pa je bila z razumevanjem nagrajena z odobravanjem in dolgotrajnim aplavzom.
Ljubljansko občinstvo se le premalo zaveda, visoke umetniške misije takih intimnih prireditev in zato je bilo tudi tokrat videti v dvoranici, ki še zdaleka ni bila napolnjena zadovoljivo, le one stalne obiskovalce koncertov in resnične ljubitelje umetnosti, ki so tudi danes zvečer užili vse lepote prave glasbe in zato niso štedili s priznanjem umetnicama.
Oficirskega doma, kar je bilo boljšega seveda. Imel je namen, da pobegne v tujino kakor izseljenec. Seveda so mu pravočasno stopili na prste in se je te dni zagovarjal pred sodiščem. Izjavil je, da je hotel imovino samo »zaščititi«.
Sto let je minilo, kar je bila v Belgradu prva
dramaLska predstava. Ta svojevrstni jubilej so letos v Belgradu v gledališki dvorani na Vračaru primerno proslavili. Tudi časopisje je mnogo pisalo o tem.
To so vsaj splača. 2e pred meseccm je Iz »Dirisa< (Direkcija za ishranu) zmanjkalo na lepem trideset lepo rejenih svinj. Kmalu nato je zmanjkalo iz skladišča tudi 1300 kg svinjske masti. To je lepa zaloga. Zdaj so prišli na sled tej bogati tatvini. Neki Dirisov uradnik je ponaredil nekemu trgovcu odobrenje, da sme toliko odpeljati. Tega uradnika so ie zaprli in seveda trgovca tudi.
Ribe namesto mesa so začeli deliti po Belgradu. Tudi ribe se dobe na karte, ki veljajo sicer za meso. Vsaka družina lahko dobi enkrat največ dva kilograma rib, ne more jih pa dobiti, kdor je sam v svojem gospodinjstvu. Ribe so večinoma iz Donave in jih seveda zmanjka kakor mesa.
Nekaj pekov so dobro privili, ker niso v Belgradu pekli kruha, čeprav so imeli moko in drva, ampak so »hranili« moko za špekulacijske namene, ljudem pa niso nudili dovolj kruha. Zaprli so jih in jim dali prav lepe globe.
Redni občni zbor
Ljubljanske dijaške in ljudske kuhinje
bo v torek, 30. decembra 1941 ob 5 popoldne v poslovnem prostoru Ljudskega doma, Streliška ulica 12.
Dn e v n i red:
1. Branje zapisnika zadnjega občnega zbora.
2. Poročilo načelstva in nadzorstva.
3. Odobritev sklepnega računa za poslovno leto 1940/41.
4. Volitev tretjine odbora.
5. Volitev nadzorstva.
6. Slučajnosti.
.Blagovni promet med Nemčijo in Italijo
Dne 16. decembra 1941 se odpre promet z robo in živimi živalmi med postajami nemških državnih železnic ter progami, ki jih upravljajo nemške državne železnice v Alzaciji, Loreni in v Luksemburgu, kakor tudi priključenimi privatnimi železnicami in češko-moravskimi železnicami, ter lokalno progo Otrokowitz-Zlin-Wisovltz na eni strani ter postajami ležečimi v Italiji in Ljubljanski pokrajini, kakor tudi onimi, ki leže na področju, priključenem na Reki na drugi strani, pri upotenju preko prehodov Ljubljana-Siška-(St. Vid-Vižmarje), Ljubljana-Siški-(Cmuče), Zalog-(Laze) in Tržišče-(Jelovec). Za ta promet veljajo določbe mednarodne konvencije o prevozu robe po železnici od 23. novembra 1933 (MKR) z enotnimi dodatnimi določbami.
Voznina se bodisi nakaže bodisi frankira.
Povzetja niso dovoljena. Predujmi ne smejo presegati RM 10— ali odgovarjajočo protivrednost v lirah.
S Hrvaškega
Slovaški ministrski predsednik dr. Tuka je zadnjo nedeljo sprejel odposlanstvo hrvaške usta-ške mladine.
V Prijedoru je bila te dni izvoljena nova mestna uprava.
Hrvaško ministrstvo za šole je dovolilo nekatere tečaje za nepismene pri Kninu, Vrbovškem, v Lepoglavi in blizu Brestovca.
Zadnji teden je po vsej Bosni zapadel debel sneg. Železniški promet je zelo otežkočen. Vlaki prihajajo v Sarajevo z veliko zamudo, pa tudi brzojavni razgovori so nemogoči, ker so žice pretrgane.
Popravili bodo zelo prometno cesto, ki pelje iz Metkoviča v Dubrovnik. Pred nekaj dnevi so začeli s prvimi deli.
Nova zakladna bolnišnica v Zagrebu bo, Imela 1200 postelj. Proračuu bolnišnice znaša nekaj £ea 24 milijonov kun.
V nezavisni hrvaški državi ne bo poedinec, pa najsi bo to kmet ali delavec, več predmet izrabljanja. V ta namen je bila izdana zakonska odredba, ki predpisuje, da bo vsak poedinec delal za dobro celote in pa samega sebe.
V Zagrebu bo kar 640 mestnih uradnikov razdeljevalo živilske nakaznice.
Hrvaško ministrovo za TOI je izdalo odredbo, po kateri je prepovedano klati nedorasle svinje in pa mlade telice
Ta teden razdeljujejo po Zagrebu mast po nakaznicah. Vsak poedinec bo dobil po četrt kg masti. Mast bodo razdeljevali po 800 obratih. Oblasti so strogo opozorile vse tiste, ki imajo doma zalogo, da naj masti ne vzamejo na karte. Prav tako je prepovedano, da bi kdor koli na vasi kupil prašiča za svojo korist
Obmorski veliki Jupi Vinodol in Podgorje sta izdali odredbo, po kateri morajo vsi, ki imajo doma soljene ribe, zaloge prijavili. Nasoljene ribe bosta župi kupili po maksimalnih cenah.
Hrvaška neretvanska pokrajina ie dobila važno kulturno ustanovo. Svečano je bila odprta državna strokovna ženska šola.
V hrvaških narodnih novinah je bil izdan dekret, ki vsebuje nova imenovanja v državni službi in pa napredovanje v državni službi.
Osješka velepodjetja to začela zidati velike delavske hiše.
V Banjaluki je bila ustanovljena delavska čitalnica.
V Ogulinu fe bilo pred dnevi silno vremensko neurje. Veter je razdiral strehe, dimnike in lomil drevesa.
Kakor poročajo hrvaški listi, je hrvaška država po bogastvu gozdov četrta v Evropi
Earl Derr Biggers
IRMJk
18
&11
la)
»Ali naj jaz poskrbim za to, Charlie?« se je ponudil Jimmy Bradshaw.
»Najlepša hvala,« je zagotavljal detektiv. Ko je Jimmy zapustil sobo, se je detektiv obrnil k drugim. »Ta čas pa se bomo mi še naprej zabavali s temi ne preveč veselimi navzkrižnimi vprašanji. Mr. Van Horn, vi ste igralec, kot se mi zdi?«
»Vašega mnenja sem,« se je zasmejal Van Horn. »Silno laskavo. To je torej rezultat trdega desetletnega dela.«
»Vi ste bili torej zadnjih deset let v Hollywoodu?«
»Deset let in pol sem izgubil v močvirju Hollywooda, kakor se je neki mr. Menken svoj čas nadvse ljubeznivo izrazil.«
»In poprej?«
»Oh, poprej sem pa živel zelo romantično življenje. Kar povprašajte mojega inenažerja.«
»Na vsak način bi rad slišal dejstva,« je rekel Charlie.
»V tem primeru pa vam bom moral povedati, da sem popolnoma nedolžen in izgubljenih oči prišel v Hollywood s tehnike. Imel sem namen graditi mostove, toda usodna lepota mi jc predrugačila usodo.«
»Ali ste bili tudi v drugih filmih' soigralec miss Shelah Fane?«
»Ne.« Van Horn je sedaj postal resen. »Spoznal sem jo komaj malo prej, preden so me za to vlogo najeli.«
»Prav za prav mi vas ni potrebno spraševati, kje ste bili dve minuti po osmi uri?«
»Ne, prav gotovo ne,« je pritrdil igralec.» Bil sem v isti sobi kot vi. Spomnili se boste, da sem pogledal na uro in pri-j pomnil, da je osem ura in d« bom odšel na v« čer jo. Dve minuti
čez osem sem gotovo moral biti komaj tako daleč, da ste me še s prostimi očmi lahko videli.«
»Ste prišli naravnost sem?«
»Da, šel sem peš. Nekaj urjenja, da se obdržim v formi. Prišel sem nekaj čez četrt, k6r nisem nič ipreveč hitel. — Z Jessopom, ki mi je od,prl vrata, sem imel kratek razgovor, potem pa sem šel pet minut kasneje k Mre. Ballouju, kakor ste bili že slišali.«
Jimmy Bradshaw se jc vrnil. »Dobil sem Fyfeja v gledališču,« je sporočil Chunu. »Moje sporočilo je ubožca očitno popolnoma strlo. Potem mi je rekel, da bo po drugem dejanju gotov in bo potem takoj tu.«
»Velika vam hvala,« je potrdil Chan. »Vi ste izreden pomočnik.« Potem se je obrnil k Martinu. »Vi ste tisti, ki vas imenujejo režiserja, ali ne?«
»Da, tako me imenujejo,« je ta odgovoril hladno. »Tako in tudi drugače.«
»Se s tem poslom že dolgo bavite?«
»Ne predolgo. Prej eem bil igralec v Angliji. Zanimal sem se za film in sem poskušal svojo srečo v Hollywoodu.«
»Ali bi mi mogli povedati točen dan vašega prihoda tja?«
»Brez nadaljnjega. Prijadral sem marca pred dvema letoma.«
»Takrat ste prvikrat videli filmsko mesto?«
»Da, se razume samo po sebi.«
Charlie je prikimal. »Kar se pa tiče dunašnjega večera, pa prav tako lahko izvzamem vašo osebo pri ugotavljanju, kje ste bili dve minuti čez osem.«
»Seveda. Bil sem z vami in z drugimi v hotelu. Kakor eem bil že rekel, sem kmalu potem po osmi odšel z mr. Jayneeom na teraso in ga poskušal vsaj nekoliko pomiriti, toda trud je bil zaman, ker je Jaynes obrnil hrbet in odšel dol proti obrežju. Potem sem približno kakih petindvajset minut sedel ob obrežni poti in občudoval okolico. Ko sem vas spet videl, sem ravno prišel iz svoje sobe, kamor eem šel iskat klobuk z namenom, d« grem na večerjo.«
Charlie je pogledal tja čez proti Allanu Jaynesu, ki je stal v kotu ves živčen m vlekel s.vojo cigaro. »Mr. Javnes,« je prosil.
Jaynes se je zganil, stopil bližje in vrgel pogled na svojo uro. »Da,« je rekel.
Charlie ga je resno ogledoval. »Mislim, da ste vi eden tistih, ki ga je novica o smrti najtežje udarila?«
»Kaj mielite s tem?«
»Pripovedovali so mi, da ste bili zaljubljeni v Miss Shelah.«
»Pripovedovali — kdo pa?« Jezno je pogledal larneverra.
»To ni važno,« je menil Chan. »Vi ste jo prosili za roko?«
»Res.«
»Torej ste jo ljubili?«
»Čujte me, ali morate o teh rečeh neizogibno začeti pravo javno razpravo?«
»Oprostite mil Sam čutim, da so moja vprašanja nekoliko indiskretna. Mr.. Bradshaw	mi je	rekel, da	ste	bili kmalu	po pol
osmi uri v tej sobi.«	'
»Da, prišel sem na večerjo.«
»In predvsem, da bi se z Miss Fane med štirimi očmi pogovorili.«
»Da, toda vsebina lega razgovora vas popolnoma nič ne briga.«
Chan se je mirno	zasmejal.	»Oh, žalibog	vem toliko	stvari,
ki me popolnoma nič	ne	brigajo. Vi	ste	jo	vprašali za	njeno
končno odločitev glede poroke z vami Miss Fane vas je zavrnila in vi ste bili prepričani, da je mr. Tarneverro za vse to odgovoren. Tako ste besno hiteli nazaj v hotel in ga poiskal;, da bi z njim obračunali. Tako ste stali dve minute po osmi uri besni v hotelskem preddurju, kar je za vas, moj dragi, velika sreča.«
»Razumem vas pravilno,« je rekel Jaynes, »če upoSlevam. da ste določili trenutek umora na dve minuti čez osem.«
»Tako je,« je odgovoril Chan.
Z globokim vzdihom olajšanja je vrgel Jaynes ostanek cigare v pepelnik. »Hvala Bogu! Imate še kaj vprašati?«
Dodatni predpisi za prodajo obleke in obutve
Kova pojasnila glede nakupa sukanca
1. Naknadno se k odd. VIII okrožnice Vis. komisariata z dne 24. 11. št. 4776-107 pojasnjuje, da bodo industrije neposredno dobavljale trgovinam nov« zaloge preje za Šivanje (sukanca) za prodajo občinstvu.
Na enak način se bodo dobavljale potrebne količine industrijskim ali trgovskim ali obrtniikim podjetjem.
Prodaja tem tvrdkam bo možna samo proti predložitvi bonov, izdanih po Trgovinsko-industrij-ski zbornici.
2. Zenske učiteljske šole. ženske strokovne Sole in ženske strokovne učiteljske šole morejo biti pooblaščene za dvig za ženska ročna dela učenk potrebnega tekstilnega materiala s pomočjo nakupnih bonov, izdanih po Trg.-industr. zbornici.
Za dosego nabavnih kart se bodo morale omenjene šole obrniti na Trg.-industr. zbornico s prošnjo in podrobno navedbo materiala, katerega potrebujejo' označujoč kakovost in količino za vsak razred in število učenk posameznih razredov. •— Zbornica bo izdala nabavne bone za tkanine in preje posebej in posebej za sukanec ter prejo za vezenje in krpanje, po navodilih Vis. komisariata.
Zbornica, ki bi dodelila kaki šoli nakupne bone za tozadevni material bo odštela že priznane količine od celotne količine, ki prltičejo šoli, na podlagi priobčenih odredb.
Potrebno je, da šole upoštevajo, da morajo prošnje vsebovati le najpotrebnejše, ker je treba varčevati pri kakršni koli potrošnU.
Proces v Trstu
Od devetih obtožencev je bila štirim smrtna kazen spremenjena v zapor
Trst, 15. dec. s. Kakor smo že poročali, je posebno sodišče za varnost države med drugim na smrt obsodilo obtožence Leopolda Čermelja, Viktorja Bobka, Antona Ščuko, Ivana Ivančiča, Franca Kavča, Simona Kosa, Teodorja Sardoča, Ivana Vadnala in Jožefa Tomažiča.
Na prošnjo za pomilostitev vseh na smrt obsojenin je bila smrtna kazen spremenjena v dosmrtno ječo Leopoldu Čermelju, Antonu ščuki, Francu Kavču in Teodorju Sardoču.
Smrtna obsodba Rlede ostalih: Viktorja Bobka, Jožefa Tomažiča, Simona Kosa, Ivana Ivančiča in Ivana Vadnala, ki so vsi komunisti-teroristi ter jim je bila prošnja za pomilošče-nje zavrnjena, je bila izvršena danes ob zori na nekem kraju v okolici Trsta.
•
Trst, 15. decembra. S. Včerajšnja razprava pred posebnim sodiščem v procesu proti 60 obtožencem zavoljo napadov na edinost in celotnost Države se je zaključila s sodbo. 2e od 9. ure dalje je bila razpravna dvorana nagnetena z občinstvom, ki je hotelo, pričakati zaključek razprav.
Predsednik Eksc. Tringali Casanova je takoj ob pričetku razprave vpra&al državnega pravnika, branilce in obtožence, če bi še radi kaj povedali, nato pa je zaslišal nekatere obtožene, ki so vztrajali, da so nedolžni.
Potem so se sodniki umaknili na posvet. Medtem so prihajali v dvorano razni predstavniki oblasti, častniki Kraljeve vojske, visoki sodni uradniki; prav tako so bili prisotni poveljnik krajevne obrambe general Corte, vodja prostovoljno milice za nacionalno varnost general Borghi, prefektov zastopnik, Zvezni tajnik in drugi odličniki. Ob 12.35 so spet pripeljali obtožence, ki so jih med odmorom odstranili. Nekateri so videti potlačeni. Ta ali oni, ki mu ^rozi smrtna kazen, se zdi do-Cela strt. Ob 12.45 se vrnejo v dvorano sodniki posebnega sodi&ča. Vsi stoje in dvignejo roko v .rimski pozdrav. Nato prečita Eksc. Tringali Casanova tole sodbo:
« V imenu Veličanstva Viktorja Emanuela III., po milosti božji in volji naroda Kralja Italije, Albanije in Cesarja Etiopije, so na podlagi zakonskih določb oproščeni zaradi nezadostnih dokazov: Rudolf Leonardo, Jožef Kos, Radivoj Bobič in Anton Babič od zločina, ki so jim bili prisojeni ter morajo biti na ukaz takoj izpuščeni iz ječe, če niso v njej iz kakega drugega vzroka. Od obtožb, naštetih pod B in C je oproščen Edvard Molussi, Franc Tončič je oproščen od obtožb pod C in D, Ferdinand Rukin od obtožbe pod črko D. Tončič, Melussi in Rukin pa so krivi ostalih zločinov, navedenih za druge obsojence. Razen oproščenih Di Leonarda, Kosa, Bobiča in Babiča, so odgovorni tudi za krivdo, ki je vsakemu izmed njih pripisana pod črko D po konfrontaciji s Sfiligojem.
Po členu 311 in 85 k. z. je olajšana kazen Alojzu Budinu, Zidariču, Abramiju, Uršiču, Do-miniciju, Gaspariju, Posareliju, Vati, Škrlju, Slugi, Semcu, Dlenu, Postojni, Brovcu, Rejcu, Prežel ju, Bizalju, Copiju. Klavori, Tuti, Dujcu in Zerniku. Oskar Carumora se obsoja na eno leto in šest mesecev vojaškega zapora. Melusi, Besednjak in Zidarič na šest let zapora vsak. Rukin na sedem let zapora. Urbančič na osem let. Stefani in Danieli na 10 let. Pahor, Cik, Udovič, Stanič in Mačkon na 12 let zapora. Šturm na 12 let in 20.000 lir globe. Kosovel, Lovrenčič, Slavič, Bolšič, Vrerner in Vuk vsak nn 15 let zapora. Kukanja, Tomčič in Colja na 16 let zapora. Sosič na 24 let in 20.000 lir globe. Ujčič, Sfiligoj, Budin, Abram, Uršič, Domeni-ci, Gaspari. Vata, Škerlj, Semec, Sluga, Dolenc, Postojna, Brovc, Rejc, Prezelj, Bizalj, čopič, Klavora, Tuta, Dujc in Zornik na 30 let zapora. Vsem, razen Caramori, je za vselej prepovedan
dostop do javnih služb in bodo pod nadzorstvom ter morajo skupno nositi stroške sodbe.
Na smrt so obsojeni: Leopold Čermelj, Bobek Viktor, Anton Ščuka, Ivan Ivančič, Franc Kanc,^ Simon Kos, Božidar Sardoč, Ivan Vadnal in Jožef Tomažič. Izvleček sodbe i. omembo izvršene sodbe mora biti nabit v vseh občinah kraljevine, zapleni se vse orožje, strelivo, eksplozivna sredstva in ostalo, kar je sodišče pridržalo. Ta sodba je pravnoveljavna po sedanji razglasitvi
Pod črko A so našteti sledeči zločini: Zarotniško druženje italijanskih državljanov slovenskega jezika, ki so privrženci skupin z različnimi političnimi stremljenji ter skušajo napasti edinost in celotnost države e sabotiranjem vojaških naprav, s političnim in vojaškim vohunstvom, i nagovarjanjem vojakov, naj se ne pokoravajo zakonom, z rušenjem in uporom proti državni oblasti.
Pod B: hujskanje prebivalcev v Beneški Juliji, naj se loti atentatov in zločinov, naštetih v prejšnjem poglavju.
Pod C so našteti zločini, ki so bili v resnici storjeni in po katerih je prišlo do uničevanja na državnem ozemlju.
Pod D je omenjeno, da so si obtoženci priskrbeli in razkrili v vohunske namene vojaška poročila.
, Pod E je omenjeno, da so na tihem odšli iz
domovine, da bi izvrševali zgoraj naštete zločine.
Ko je predsednik prebral sodbo, je zaključil razpravo.
Obsodba je med navzočim občinstvom in med množico, ki je čakala pred sodno palačo, izzvala manifestacije živega* odobravanja. Vsi so obsojali grozne zločine, ki so jih obsojenci zakrivili, zlasti pa so se zgražali nad strašnim poskusom, vzeti življenje Ducejevi osebi, ki se pa po čudežu ni posrečil. Nato je prišlo do velike manifestacije, za vodjo fašistične Italije, manifestacije, ki se je nato spremenila v velik pohod po mestnih ulicah. Po obravnavi je predsednik sodišča najprej sprejel branilce, od katerih je v imenu vseh govoril advokat Turola. Predsednik Je vzel na znanje njihove iskrene želje in se zahvalil branilcem ter izjavil, da so docela izpolnili svojo nalogo. Takoj nato je predsednik sprejel novinarje in se jim zahvalil 7.a verne in natančne popise ter usluge, ki so jih listi pokazali ob priliki te važne razprave.
Dodatni obrok kruha nosečim materam
Na pristojnem me&tu smo vedeli, da dobijo matere, ki so dovršile pett mesec nosečnosti, dodatni obrok dnevno 100 gramov kruha ali ustrezajočo količino krušne oziroma koruzne moke, vse do poroda.
Preskrbovalni uradi bodo izdajali nakazilo na ta obrok za ves mesec na podlagi posebnega potrdila, čigar obrazec se dobi brezplačno na vsaki občini (v Ljubljani v mestnem preskrbovalnem uradu, Mestni dom, II. nadstr., vhod iz Streliške ulice).
Potrdilo Izpolni babica ali zdravnik, potrdi pa ga okrajni zdravnik. To potrdilo velja potem za ves ča« do poroda.
GILL-ovo lutkovno gledališče v Ljubljani
Ljubljanska šolska mladina je v nedeljskem popoldnevu doživela prav lepo in prijetno presenečenje. Povabljena je bila k otvoritvi stalnega marionetnega gledališča, katerega je uredilo zvezno poveljstvo GILL-a v Beli dvorani hotela Union. Prijazno povabilo je še posebej razveselilo mladino, ker je bila v tem.gledališču otvoritvena predstava.
Marionetno gledališče je popolnoma predelalo zvezno poveljstvo GILL-a, ki je dobilo pač staro marionetno gledališče v precej slabem stanju. Preurejeno marionetno gledališče je zahtevalo precejšne stroške, ki so bili izdani za razvedrilo mestne mladine.
S pomočjo nekaterih tehnikov in igralcev je
bilo mogoče v najkrajšem času postaviti majhen laboratorij za pripravljanje in postavitev marionetnega gledališča. Kot prva predstava je prišla na vrsto lepa Grimmova pripovedka »Janko in Metka«. Sodelavci tega gledališča so se vidno potrudili in so poleg tega, da so končali svoje delo do določenega roka, zastavili ves svoj trud, da s svojim delom razvesele mladino.
Na ta način se je zopet ustanovilo nekaj lepega za mladino. Zahvala za vse to gre zveznemu poveljstvu GILL-a, ki si ni naložilo samo dolžnosti, vzgajati mladino telesno, temveč ji dati tudi duševnega razvedrila, predvsem tistim otrokom, ki zaradi slabih družinskih razmer ostanejo brez vsakršnih zabav.
Zvezni podpoveljnik prof. Cassani, ki ie zadnje dneve osebno zasledoval delo in razvoj gledališča, je prišel k otvoritvi s svojo ljubeznivo gospo in hčerkama. Na ta način je zadobila prireditev prijazen in prisrčen značaj in ja bilo čutiti domačnost, ki sc je še povečala z veselim vzklikanjem in navdušenjem mladine.
Podpoveljnik je prinesel otrokom pozdrav Visokega komisarja, zveznega poveljnika GILL-a ter povedal mladini, da v kratkem času po sv. Miklavžu in po otvoritvi šolskih kuhinj, mladinska organizacija zopet nudi novo ustanovo, ki je posvečena mladini, predvsem tisti, ki je najbolj potrebna. Vsega dobrega, kar nudi mladinska organizacija, bo deležna vsa mladina predvsem pa tisti, ki so vpisani v GILL, kajti oni bodo lahko smatrali marionetno gledališče kot svojo last, saj je last njihove mladinske organizacije. Dejal je, da se bo delovanje GILL-a razvilo po vsej pokrajini, da bodo tako vsi otroci združeni v veselju in se bodo lahko vzgajali telesno in duševno. Končal je s pojasnilom, da otvarja v imenu zveznega poveljnika stalno marionetno gledališče GlLL-a.
Začela se je predstava, pri kateri so prevzeli delo gospa Mlekuš-Pugljeva, gospod Novak, inž. Trtnik in drugi sodelavci, ki so dobrovoljno nudili svoje sodelovanje. Gospa Mlekuš je tudi predelala Grimmovo pripovedko za marionetno gledališče, za kar ji gre posebna pohvala. Trije prizori, v bajti revnega gozdarja, v gozdu in v hiši čarovnice so bili postavljeni z lepim okusom in dekorativnim efektom. Posebno navdušenje je zajelo otroke ob plesu živali in gob ter ob Silvestrovem plesu v mračnem gozdu, vse to s spremljavo godalnih in pihalnih inštruemntov. Na pravo začudenje je naletela scena, kjer izvrši čarovnica svoje vražje čarovnije.
Vsi otroci poznajo Grimmovo pripovedko »Janko in Metka« in zato je ta predstava naletela na tako veliko odobravanje in ploskanje, da ga ni hotelo biti konec.
To delo zveznega poveljstva GILL-a, ki je že s prvo predstavo kronano z velikim uspehom, je posvečeno otrokom, ki so že od nekdaj imeli veliko zanimanje za marionetna gledališča. S tem je GILL zopet dokazal, da je organizacija posvečena samo otrokom, ki se bodo pod njenim okriljem lahko razvedrili duševno in telesno in tako nabrali moči za delo, ki jih čaka v življenju.
Kaznovani prodajalci
Ljubljana, 16 decembra.
Policija za nadzorstvo nad živili je v zadnjih dneh izsledila, da so se pregrešili proti obstoječim predpisom, ker niso izobesili cenika, naslednji prodajalci:
Lovšin Amalija, mlekarna, Strossmajerjeva 14, Sfiligoj Antonija, knjigarna, Frančiškanska ul. 3, Marolt Marija, prodaja zelenjave, Kleče 12, Soršak Anton, prodaja zelenjave, Resljeva cesta 10, Purič Franc, prodaja zelenjave, Velika čolnarska -št. 10, Lovše Frančiška, prodaja zelenjave, Do-brunje 28, Žnidaršič Frančiška, prodaja sadja, Stožice 10, Lauter Albina, manufaktura. Sv. Petra 42, Vehovec Ivana, manufaktura, Kongresni trg 4, Zažigajev Teodor, prodaja živil, Miklošičeva 11, Pišek Marija, gostilna, Tyrševa 41, Soklič Franc, gostilna, Breg 20, Paškulin Peter, prodaja živil, Stari trg 21, Traun Pavla, trgovina s pleteninami. Mestni trg 14, Martinc Frančiška, mlekarna, Tyrševa 17.
Navedeni prodajalci so bili kaznovani z denarno globo. Poleg teh pa so bili ovadeni sodni oblasti zaradi previsokih cen še naslednji:
Levičar Ivan, poslovodja, Frankopanska II; Ivan Menart, prodaja sadja. Zidovska 2; Jo/.e-fina Vrhove, prodaja sadja in zelenjave. Velika Loka 9; Marjana Černič, prodaja zelenjave, Matena 37; Franc Petrič, prodaja zelenjave, Zaloška c. 3; Požar Jožefina, zasebnica, Žabjak _6; Anžič Terezija, prodaja zelenjave, Dobrun|e 21; Potrča Ana. prodaja zelenjave, Dobrunje 25; Mizcrit Desiderij, poslovodja. Gosposvetska 3; inž. Brusnik in Nikolaj, Pod turnoin 4 in Neža Župančič, prodaja živil, Cesta v Rožno_ dolino lt.
Eksc. Visoki Komisar je tudi odredil, da mora prenehati s prodajo in zapreti trgovino Franc Martinc zn dobo desetih dni in mora med tem časom svoje uslužbence prav tako plačati kot prej.
Nemška drsalna mojstrica Lydia Veicht je odšla te dni v Milano, kjer se bo podvrgla specialnemu treningu. Veichtova se bo pripravljala za nemško državno prvenstvo. V Milanu trenira skupaj z neko znano Italijanko.
Koledar
Danes, torek, 16. decembra: Lvzebij.
Sreda, 17. decembra: Kv. Lazar.
Obvestila
Nočno službo imajo lekarn'1: dr. Kmet, Tvrševa c. 43; mr. Trnkoczy ded., Mestni trg 4; mr. Ustar, Šelcnburgova ul. 7.
Rdečemu križu so darovali: Gospa Jelka dr. Bartlova in inž. Vladi Stare sta darovala v poča-stiev spomina pok. g. Viktorja Medena Rdečemu križu, sekciji za socialno pomoč 300 »ir. — Nameščenci in zdravniki Zavoda za socialno zavarovanje Ljubljanske pokrajine v Ljubljani so darovali v počastitev spomina blagopokojnega ravnatelja g. dr. Joža Bohinjca Rdečemu križu sekciji za socialno pomč 425 br — Rodbina Sunara iz Ljubljane i e daroval« v počastitev opomina svoje poslovod-tinje pok. gdč. Fani Križnič, Rdečemu križu, sekciji za socialno pomoč 200 lir. — Gospa Julka Silili iz Ljubljane je darovala v počastitev spomina pok. g. Josipine Tonije Rdečemu križu, sekciji za socialno pomoč 100 lir. — Rodbini Meden-Prebil sta darovali mesto cvetja na grob pok. Viktorja Medena Rdečemu križu, sekciji za socialno pomoč 100 lir. — Rodbina Lil.eg je darovala mesto cvetja na grob pok Viktorja Medena Rdečemu križu, sekciji za socialno pomoč 100 lir. — Rodbina Veter je darovala mesto venca na grob pok VFk*or: •> Medena Rdečemu križu, sekciji za socialno pomoč 100 lir. — G. dr. Ivan Pintar z rodbino je daroval v počashev &pomina pok. g. Josipnie Tomše plem. Samslcidol, Rdečemu križu, sekciji za socialno pomoč 100 lir.
Usnjeni nofezl, pisalne mape
Najiepše božično darilo !
Dobite v
Lfudshl hnllgarnl in trgovini MCinan
1 Če se preselite v drugo stanovanje, naznanite takoj svoj novi naslov tudi mestnemu preskrbovalnemu uradu zaradi dostavljanja živilskih nakaznic. Mestni preskrbovalni urad, kakor znano, 6edaj vsem strankam sam dostavlja živilske nakaznice na dom, zato pa mora vedet; tudi za vse spremembe naslovov, tla ljudje o pravem času dobe svoje živilske nakaznice.
1 Za mestne reveže je podarilo 300 lir Evangeljsko gospejno društvo v Ljubljani za zimsko pomoč ;v počaščenje pok. g. Andreja Šarabona pa sta nakazala: g. Maks Jeras z Miklošičeve este 34 200 lir in g. inž. Karel Orel iz Trdinove ulice 7 100 lir. Mestno poglavarstvo izreka vsein dobrotnikom mestnih revežev najtoplejšo zahvalo tudi v imenu podpiranih.
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■B
Najlepša knjiga za mlade in stare so »Pravljice« Božene Nemcove. — Dobite jih v vseh trafikah in knjigarnah po 5 lir.
Za izgubljene živilske in oblačilne nakaznice
ni nadomestila! Čeprav smo že večkrat objavili opozorilo mestnega preskrbovalnega urada, naj ljudje ne hodijo po druge živilske ali oblačilne karte, če 6voje izgube, 6e ljudje še vedno zanašajo, da bodo z utemeljenim ali neutemeljenim izgovorom, češ, da 60 karto izgubili ali da jo jun je zmanjkalo v mestnem preskrbovalnem uradu dobili drugo karto. Mestni preskrbovalni urad nikomur ne more dati druge karte, ker so taki predpisi, ki ne jx>znajo prav nobene izjeme in tudi nobenega, še tako upravičenega izgovora. Kdor rorsj ne pazi na svojo živiteko in oblačilno karto, mora pač tudi posledice svoje malomarnosti pripisati sebi. Vsa pota za nadomestilo živilske in oblačilne nakaznice so popolnoma brez uspeha ter naj zato ljudje ne tratijo časa niti sebi nit prezaposiemm uslužbencem mestnega preskrbovalnega urada.
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■B
Knjige »Slovenčeve knjižnice« v vsako hišo! Vsaka knjiga stane le 5 lir. Za božič bosta izšli dve knjigi istočasno.
LjubljaiiNko gledališče
DRAMA:
Torek, 16. decembra ob 17.30: »Doin«. Red Torek. Sreda, 17. dec. ob 17.30 »Bog z vami, mlada leta!« Red Sreda.
OPERA:
Torek, 16. decembra: Zaprto.
Sreda, 17. decembra ob 17:	»Prodana	nevesta«.
Red Premierski.
Igor Zagrenjen:
87
Zavetje v pečevju
Med takimi pogovori kreneta z ene i poti na drugo, spet lezeta čez, stopita čez novo in najdeta tisto, ki drži v Dobravo. Ožja je tod, z obeh strani molč »voje zaspane, nežne oblake cvetoče hruške in jablane. Tako tih je kraj. Nobene luči ni več v oknih, še noben pes 6e ne 6pomni, da bi zalajal, čeprav luna 6veti tak6, da noč ni malo podobna dnevu.
»Dobro 6va jo ukrenila, butic pa nimava neumnih, prav zares da ne!« reče Ogorelec Komarju, ko 6e oddahneta vrh griča v slemenu pred robidovo mejo.
»Lahko noč, Matičekl«
»Lahko noč, Jožek!«
Tako 6a voščita, ko se odsopeta.
V6ak mi6li zaviti v 6voj kraj.
Matiček je zgoraj, zadnja hiša, 6 holma 6veti sem, Jožek je pa čisto spodaj, skorajda že v grapi. Tam je bolj plavo, luna nima menda tiste moči, premalo zviška sveti, ta kraj, to je že kar skoraj v dolini, tam je V6aka noč, pa na] bo to poleti ali pozimi, zmerom bolj plava, lažje se spi. vsaj meseca se ti ni treba otepava ti kakor zgoraj, ko zmerom najde pot v kamro na posteljo, pa naj bo okno še tako majhno.
»No, pa lahko noč!« si še enkrat voščita.
»Lepo 6tojita!« šepne Gams Jernaču in Mihorju zadaj v robidovju. »Kar prčcejl«
Tri postave v plaščih 6e utrgajo izza tihe, mrtve stene, Id grozeče zašumi, ko se onima dvema zdi vse tako tiho — kakor nalašč za spanje po dobro opravljenem delu.
»Kaj pa...« zavpije Ogorelec, pa je že tiho. Počasi pade vznak kakor spodža-gano deblo.
Gams nikoli ne zadene napak.
Mih6r in Jernač prpidno sujeta, jeklo pobliekuie v tej nedolžni mesečini.
»Aaanl« zahrope, pa le prav tiho, Komar, ko že leži vznak, z glavo v detelji. To je edini glas, ki ga da.
»Zdaj pa brž k vodi!«
Urno pograbijo trupli in 6teko, ko drže Ogorelca ter Komarja za noge mimo detelje po ilovnatem lazu.
»Kraj je bij pa dobro izbrani« reče Jernač, ko se ustavijo »podaj ob vodi.
Majhen zat6k je tam, polno je gori zelenega žablja in zoprnih pen. Vrbovje zakriva kraj 6 treh strani.
Voda pljuskne, oni trije pa urno narežejo vej in napulijo praproti.
Tako dobro opravijo ukazani posel, da se lahko reče: ne samo danes, še dva, tri dni živa duša ne bo opazila trupel.
Pa saj gre itak samo za danes!
Dopoldne nemara ee bo že začel krvavi ples. Da jih Francozi le do tačas ne bi opaziti, tako je bilo ukazano! Ce jih že ne bosta pričakala v Pustem rovtu nad Tičkovim gruntom, potlej si bodo mislili, da jih čakata leje doma, da se nemara ni6ta mogla pravi čas izmuzniti in da bi kdo od sosedov oprezoval, če bi jim šla naproti. Tako pa, če gresta v gozd, živa duša ai ne bo utegnila misliti, da gre6ta koga izdajati In Francozi bodo šli brez hude slutnje naprej. Trave niso bili še toliko ne pomečkali, da 6e ne bi utegnila do jutra dvigniti. Kar lepo, zaupno bo spela truma naprej gor, do Pustega jarka pod Starim lazom, ker bodo mislili, da vedo za zasedo.
No, prav, kar le pojdite!
Dva sta že pred vsuni na poti, pa prav v tisti kraj sta prišla, kamor ste vi namenjeni, samo malo prej 6ta bila tam pripravila, da bo6te imeli kam položiti glavo!
Preveč 6ta bila pametna, to pa ni zdravo, ne za dušo, ne za tek)! Prvo vzame hudič, drugo pa umrtvf jeklo!
»Zdaj pa brž gor, moža, da ujamemo še kaj 6panca! Zjutraj nikar, da bi nas moral Lukec buditi!« pravi Gams, ko se jx> delu zadihani spet vzravnajo.
Po lazu 6e vzpno na pot Dolgo gredo po njej, pred mlinom, kjer tiho šumi voda, pa zavijejo v gozd.
Gams pozna pot, Gams skorajda vidi *udi v temi, kajti celo pod najbolj gostim
stropom vej in samopainih, široko razpredenih krošenj vodi varno kakor ob belem dnevu.
Mesec sije na praprot v onem bregu.
Kmalu 60 tam.
Brž čeznjo, pa v borovce!
Noge pa že pošteno bolč.
To se bo prilegel počitek!
Taki dve hudobi! Sam6 da 6ta v kraju! Kakšno škodo bi lahko napravila! Kaj ljudi bi brez potrebe paalo!
Dobro! Vendar si že tu, Stari laz!
Zdaj pa brž kam spat!
»Kar v tale senik!« veM Gams, ko opazi prvega. Jaz moram pa k glavarju!«
Ona dva si ne da6ta dvakrat reči. Kar brž se zapodita po bregu, čeprav sopeta kakor meh in čeprav se jima vdaiajo kolena.
Ko Oams 6 svetlega holma pogleda nazaj, 6ta že Jernač in Mih6r komaj za lučaj preč od 6enika.
»Z zarjo!« jima zakliče svareče.
»Z zarjo!« mu zavpijeta nazaj — kakor 60 bili vajeni v Beli.
Gams mine cerkev, se spusti po stezi čez pobočje, ki je kar belo od kronic — kako močn6 diše — in skoči z roba na 6podnjo pot. Zdaj, na ravnem, kar hitro bom tam.
Samo v eni hiši še svetijo.
K njej nameri korake.
Komaj odpre vrata, že zapiska nadenj znani glas:
»Kaj je?«
»Oba s pota! SpravljenaI« odvrne Gams.
»Dobro, dobro! Prav! Spat!« ukaže Kertuc.
»Lukec, si poslal ljudi naprej?« še vpraša.
»Veš, da 6em! Kaj sprašuješ?«
»S Kozmanom 6va se zmenila, ljudje eo tam, kjer sem ukazal, da naj bodo, kmetje so spravljeni, naši tudi, preža je pred nami kakor poveš — dobro, prav! Spat! Jutri bo malo bolj vroče! Dobro, prav! Spat!«
Gams pozdravi in že izgine med vrati, ko mu Kertuc spet migne.
Z Lukcem se odpravita po vegastih stopnicah na vrh. Rjuhe jima v mrzli izbi zadiše nasproti sveže kakor po snegu.
Zdaj je vsa vas tiha kakor ne bi bilo v njej živega Človeka.
Mesec pa razliva 6voio srebrno luč na polje, na trave, na Bistrico spodaj. Ju pa tam 6e zmoti petelin in zapoje k dnevu!	1	1
Tiha noč ogrinja Stari laz z mirom, čeprav menda nobeden ne spi preveč trd-dno, razen Kertuca, Gamsa, fernača in Mihorja. Lukec je pa itak s spam bolj na skopem, že od nekdai.
»T«k, tole. t6k!« zapoje na v ra i in Bledo je še jutro, komaj da se bude petelini.
il
rr;vŽalost in veselje: r.v.;
Risal Jože Beranek	Besedilo	priredil	Mirko	Javornik
m
A
250.
Previdni Lavrencij si je bil brž izmislil pametno zvijačo. Zamorec je njegovim resnim besedam verjel. Položil je roke križem ter častitljivo dejal:
»Alah je velik. Pripeljal vaju je v hišo vernega človeka, ki Vama pomoči ne bo odrekel. Potrpita, da vaju oglasim pri gospodu.
251.
Ko je črni mož izginil, je Lavrencij razložil Alešu, zakaj se je zatekel k zvijači. »Gospodar tu je najbrž glavar kake roparske drhali. Če bi se izdala za Evropejca, bi morda spet prišla v druščino, kakršno
sva imela na ladji. Tako naju bodo pa težko spoznali,
* .... samo korajžna morava biti.
252.
Šele čez dolgo se je na hišnem pragu prikazal človek vitke rasti, razmršene brage in svetlih oči. Oblečen je bil po arabsko, za pasom so se mu svetili samokresi in bodalo. Sumljivo je ogledoval popotnika, kakor da ne verjame zamorčevemu sporočilu. Lavrencij ga je pozdravil po arabski šegi in mu zatrdil, da sta nesrečna trgovca iz Meke.
Moč japonskega trgovskega brodovja
Japonska zavzema tretje mesto na svetu — Ima mnogo novih trg. ladij
Japonska trgovska mornarica Je sestavljena iz 2337 enot s skupaj 5,692.345 tonami. Od teh jih je vež ko 85 odstotkov, ki imajo preko 2000 ton vsaka. Glede starosti ladij pa moramo pripomniti, da jih je 535 s skupaj 1,550.000 tonami, torej 27.53 % celotne tonaže, ki so mlajše od pet let. 282 enot s približno 600.000 tonami je starih od 5 do 10 let, 197 enot z ve5 ko 371.000 ton je starih od 10 do 15 let, 348 enot z 911.000 tonami od 15 do 20 let, 460 enot z 1,277.000 tonami od 20 do 25 let in končno 468 enot z 926.000 tonami starih preko 25 let.
Kakor je razvidno iz tega seznama, je mnogo japonskih ladij bilo zgrajenih v poslednjih letih, kar vrednost vsega brodovja še znatno poveča.
Nova vojna, ki eta jo bogatejši državi Anglija in Združene države sprožili na Daljnem vzhodu in na Tihem morju, daje japonskemu trgovskemu brodovju prav posebno važnost. Še bolj ko do zdaj bo zaposlena s prevažanjem čet, vojnih sredstev in obilnim zalaganjem bojujočim se japonskim silam.
Po tonaži, ki je porazdeljena na številne različne enote, je japonska trgovska mornarica docela kos velikim nalogam sedanje nove vojne.
Malo pred njenim izbruhom so sestavili številčni seznam vsega trgovskega brodovja, po katerem je zdaj izkazano, da je Japonska na tretjem mestu na svetu, prednjačita ji samo Velika Bri-I'ivja in Združene države.
Zabavna zgodovina izstrelkov
Če ni bilo svinca, so streljali z zlatimi kroglami, z zobmi, s srebrnimi gumbi in celo s holandskim sirom
V zgodovini vojskovanja je posebno zanimivo poglavje tisto, ki govori o izstrelkih od najstarejših časov do danes. Nekoč so metali 6 posebnimi pripravami na sovražnika debelo kamenje, ki so ga nalašč v ta namen izbrali in obdelali. Potem 60 začeli izstreljevati na bojnih poljanah železne, in nazadnje svinčene krogle. Dostikrat pa so zlasti zaradi pomanjkanja svinca uporabljali v takšne namene še drugačna sredstva. Posebno značilen je primer iz časov portugalskega narodnega junaka Roderiga: Ko Roderigo v neki bitki ni imel na razpolago več nobenih krogel, si je izdrl zob in ga vtaknil v cev svoje puške. Ali si morete predstavljati sovražnika, ki je bil premagan od zoba!
Leta 1796 60 pri obleganju Krakova uporabljali namesto svinčenih krogel celo srebrne gumbe od vojaških uniform. Znani pa 60 tudi še drugačni zanimivi primeri, kako 6i je ta ali oni vojskujoči se tabor znal pomagat, če mu je zmanjkalo streliva. Večkrat 6e je na primer zgodilo, da 6o krogle delati celo iz dragih kovin. Veliki mogul je pri oblegamjn Amandanagarja zaradi pomanjkanja svinca izdal povelje, da se morajo pretopiti V6i zlati in srebrni predmeti in iz te raztopine narediti krogle za izstreljevanje. V Indiji 60 celo topovske granate delali iz zlata, ker drugih, manj
vrednih kovin ni bilo dovolj na razpolago. V bogati Indiji je kaj takšnega pač mogoče.
Leta 1859., ko je vojna med Montevideom in Argentino, je prišlo do pomorske bitke, v kateri 60 na argentinski admiralski ladji, ko je posadki zmanjkalo streliva, začeli basati topove kar s holandskim sirom!
Nič skrbi, če ni lune!
Ze odjstarejših časov so ljudje vedno mislili, da sta razvoj in plodnost človeka, živali in rastlin neposredno odvisna od vpliva lune. Zadnja raziskavanja pa so nasprotno dokazala, da luna na vse to nima nbbenega vpliva in da nam zato ni treba biti v skrbeh, če ne sije. Tako je znnn morski ježek, neke vrste črv, ki živi v južnih morjih na koralnih zgradbah, znan zlasti po tem, da se razmnožuje dvakrat na leto ob luninem svitu. Toda človek jih je ujel in jih zaprl v temne akvarije, da bi preskusil, če gornja trditev res povsem drži. Izkazalo se je, da ne, kajti živalice so se v temnem prostoru prav tako plodile kot tam doli ‘ v južnih morjih, ko je sijala polna luna.
In če zdaj preidemo na rastline, ali ni mar dnevna svetloba tista, ki je rastlinam predpo-
goj za njihov razvoj? Tudi to ni res, kajti rastlina raste tudi tedaj, če jo držimo dalj časa v
Sopolni temi. Iz tega moramo sklepati, da ima-o tudi rastline notranji, čisto samostojni nagib za svojo rast in razvoj.
Nenavadna morska bibavica
Ob zahodni francoski obali v bližini kraja Mont St Michel sta morska plima in oseka tako nenavadni kot menda nikjer drugod. Kadar je oseka, torej kakor morje vpada — in to je vsakih šest ur — se tnorje z veliko naglico umakne od brega za celih 12 km ter ta-ko_ razgali nad 150 štiri jaških kilometrov zemlje ob obali. Kadar pa se morje spet dvigne, voda z velikim šumom spet preplavi ves ta obrežni pas. Ljudje morajo biti na tem kraju še prav posebno previdni, da jih plima ne iz-nenadi, seveda če ne znajo plavati.
Živali, ki nikdar ne pijejo
Poznamo nekaj vrst živali, ki žive kljub temu, da nikdar ne pijejo. Po pijači tudi ne čutijo_ nobene potrebe. Tako n. pr. lama iz Patagonije ali neke vrste gazela z Daljnega vzhoda yse življenje ne pokusita nobene vode. Potem so v nekem živalskem vrtu imeli celo papagaja, ki vseh 55 let, kolikor ie bil star, ni nikdar poskusil niti kapljice voae. V Franciji pa imajo neko posebno pasmo krav, ki zelo redkokdaj pijejo vodo in še tedaj jo takorekoč le pokusijo. Kljub temu pa nihče ne more trditi, da bi imele te vrste krave kaj manj mleka kot pa druge.
Že devet mesecev
čisto nove vrste spalna bolezen, ki
26 letno Amerikanko Mac Guice iz Oal Parka v državici Illinois se je polotila čudna bolezen, ki so ji zdravniki dali ime »ameriški 6panec«. Precej so 6e že ukvarjali 6 tem zanimivim primerom, pa ga dozdaj še niso znali razložili.
Omenjena Američanka 6pi že celih 6.000 ur ali devet ' mesecev neprenehoma in nikomur ne uspe, da bi je prebudil. Bilo je konec letošnjega marca, ko se je gospodična Guice ravno oblačila, da bi šla v cerkev, pa jo je pri tem prevzela nenavadna utrujenost. V trenutku je zaspala in se še dane6 ni zbudila. Ce jo hočejo ohraniti pri življenju, jo morajo umetno hraniti. Dajejo ji 6ama redka jedila, ki jih ji vlivajo kar med spanjem v usta, poleg tega pa ji morajo da-
Z razstave Debenjak-Jakac—Mihelič
Riko Debenjak: Ob pokopališkem zidu.
neprenehoma spi
je dozdaj še niso znali pojasniti
jati (udi posebne injekcije. Zdravniki so dozdaj že poskušali na nešteto načinov, kako bi to čudno »zaspanko« prebudili. Dajali so ji v ta namen že razne injekcije, s silo gibali njene roke in noge, jo izpostavljali različnim zračnim tokovom in podobno, pa je bilo dozdaj še V6e zaman. Te vrste spanje je takšno, da se ne da primerjati z običajnim, niti s takoimenovano spalno boleznijo »beri-beri«. Je nekaj čisto svojevrstnega, novega, in so ji zato tudi dali 6voje posebno ime.
Ker Mac Guice že devet mesecev ničesar ne spregovori in verjetno tudi ničesar ne sliši, 6eveda m mogoče od nje ničesar zvedeti, kaj je jx> njenem lastnem mnenju moglo povzročiti ta nenavaden pojav.
DOBRI
V resnici pa so vsi ti pobožnjaki lovili linje in nobena skriv-katero je skrivnostno naznanila mala plutovina, kadar se je za-katero je skrvnostno naznanila mala plutovina, kadar se je začela premikati rahlo, potem vedno živahnejše in postala končno vsa zmedena, kakor da bi jo obsedel hudi duh. Po raznih sunkiih, ko je zatrepetala zdaj naprej, zdaj nazaj, se je končno v zmedi obupno odločila, da se potopi v globino z glavo naprej. Take prikazni so bile pa zelo redke in nekateri razmišljajoči so prebili včasih tako pol dneva, ne da bil opazili najmanjši nemir na plutovini. Ne da bi odmaknil oči od plavajoče plutovine, je vsakdo lahko šel za nevidno nitjo svojih mislil, ki je bila vzporedna z nitjo na traku.
Tako se je zgodilo včasih dobremu višjemu duhovniku, da je v duhu lovil na trnek škofijski stolček; »velikemu gospodu«, da je lovil gozd, ki so ga imeli njegovi predniki, kuharju, da je lovil nekega rožnatega in svetlolasega linja; Ciistantu, da je lovil naročilo vlade, naj popleska vrh Cressogna. Kar se pa tiče Carlascla je njegova drnga vrvica imela navadno političen značaj. In to bo tem lažje razumeti če veš, da je vzbujala tudi glavna vrvica, to je vrvica na trnkn, često v njegovi zmedeni glavi določna politična razmišljanja, ki mu jilh je vdihnil komisar Zerboli.	/
»Vidite, dragi carinik,« mu je rekel n.'1 koč Zerboli, ko je nepremišljeno razpravljal o milanskem uporu 6. februarja. »Vi, ki ste ribič, to lahko dobro razumete. Naša velika monarhija lovi s trnkom. Obe združeni vabi sta Lombardija in Benečija, dva lepa okrogla, vabljiva grižljaja, z dobrim železom v sredini. Naša monarhija ju je vrgle predse, prav pred brlog te neumne ribice, ki se imenuje Piemont. Oseminštiridesetega leta je vzgriznila
ribica v vabo Lombardijo, katero je potem mogla izpljuniti in se rešiti. Milan je naša plutovina. Če se Milan zgane, je to znamenj'-, da je spodaj riba. Preteklo leto se je plutovina premak. nila, a zelo malo; ljuba ribica jd samo zavohala vabo. Počakajte, prišel bo velik sunek, in mi bomo udarili. Sicer bo malo ropota in boja, bomo pn krepko potegnili in ujeli ribico, ki nam ne bo več ušla, ta svinjica, belo, rdeče, zelena!«
Biancon se je glasno zasmejal, in ko je ribaril, j,? večkrat znova premišljeval zgolj v svojo nedolžno zabavo to čudno primero, iz katere so se navadno rodile še druge nežne in globoke politične misli. To jntro je bilo jezero mirno in ravno pripravno za razmišljanje. V strmi globočini je stal glavni mah pokonci, znamenje, da ni 'bilo tokov. Vaba, precej daleč vržena, je počasi padala za svincem.
Vrvica se je bolj in bolj napenjala pred plutovino, ki je plavala za njo in večkrat s kolobarčki pokazala, da se sukajo okoli nje mali lipani, pa se je na to spet umirila, znamenje, da je vaba prišla do dna in da jo llpančki več ne dosežejo. Ribič je prislonil palico na zid in začel premišljevati o inženirju Riberi.
Biancon je imel, ne da bi se zavedal, precejšnjo mero pohlevnosti na dnu svojega srca. Svet se je o tem lahko prepričal leta 1859, ko je ljuba ribica požrla vabo Lombardijo s trnkom, vrvico, palico, komisarjem in vsem drugim vred. Biancon pa je začel vdano saditi narodno in ustavno zelje v Precottu.
Pri vsej tej svoji skrivni pohlevnosti pa je občutil posebno zadovoljstvo, ko je prislonil palico ob zid in pomislil, da gre za ujetje ubogega, starega inženirja Rilbera. Ni občutil tega zadovoljstva v srcu, ne v možganih, niti v kakem drugem običajnem čutilu, temveč v nekem posebnem čutilu, prav cesarskem in kraljevem. Kot carinik na mali obmejni carinarnici se je smatral za košček nohta na prstu države; kot policijski priganjač pa se je smatral za mikroskopično očesce pod tem nohtom. Njegovo življenje je bilo življenje monarhije. Če so ji Rusi žgečkali kožo na Galiciji, je njega srbelo prav v Orio. Veličina, moč in slava Avstrije mu je vdahnila neizmeren ponos. Ni pripoznaval, da je Brazilija obsežnejša kot avstrijsko cesarstvo, ne, da je Kitajska bolj obljudena, ne, da bi nadangel Mihael lahko zavzel
Peschiero in Bog Verono. Njegov pravi Bog je bil vladar. Boga v nebesih je častil kot zaveznika vladarja na Dunaju.
Doslej mu niti na misel ni prišel sum, da bi bil višji inženir slab cesarjev podanik. Komisarjeve besede pa, ki so bile zanj evangelij, so ga o tem popolnoma prepričale. In misel, da je v njegovi neposredni bližini nezvesti služabnik, je užgala gorečnost tega kraljevega očesa in cesarskega nohta. Jezil se je nase, tepca, ki ni tega že prej spoznal. No, pa bil je še čas, da ga bo lepo ujel: dobro, dobro, dobro, dobrol »Le prepustite to menil Le prepustite to meni, gospod...«
Pretrgal je stavek in zgrabil za palico. Plutovina je naredila v vodi prav majhen kolobarček, komaj da se jo premaknila? znamenje, da je linj tu. Biancon je zadržal dih in stisnil palico. Spet se je plutovina premaknila, okoli nje se je naredil večji kolobar. Plutovina se je počasi premikala po vodi. Bianconiju je srce burno utripalo. Plutovina se je za hip pokazala na površini, potem pa se je potopila. Pljusk! Biancon je potegnil in palica se je zakrivila v loku. Skrivna teža jo je vlekla navzdol.
»Pepina, ga že imam!« je kričal Carlascia ves zmešan, in že ni več razločil ribe od višjega inženirja. »Mrežo, mrežo!« Finančni stražnik se je zavistno obrnil: »Kaj imate, gospod carinik?« V Ciistantu je vse vrelo, a se ni premaknil, niti ni obrnf-’ svojega cilindra. Rati je pritekel, pritekla pa je tudi gospa Pe-pina in prinesla »mrežo«. Bil je to dolg drog z veliko mrežo na koncu, da bi se spravil vanjo linj v vodi. Da bi ga potegnil kar s trnkom iz vode, bi bilo preveč nevarno. Biancon je prijel vrvico in jo prav počasi vlekel k sebi. Linj se še n^ prikazal, a zdelo se je, da je velik. Vrvita se je prikazala iznad vode za nekaj pedi, potem pa jo je potegnilo nenadoma nekaj navzdol. Potem se je spet prikazala, prihajala vedno višje in višje, in v vodi se je zasvetilo vsem trem pr”d nosom nekaj rumenega, ogromna senca. »Joj, ta je lep!« je hitro rekla gospa Pepina, Rati je zaklical: »Marija, Marija!« Biancon pa je molčal ter vlekel z največjo previdnostjo. Lepa, velika riba je bila, kratka, debela, na hrbtu rumena, pa trebuhu pa temnejša. Prihajala j? kvišku Iz globočine, skoraj vznak, proti svoji volji.
tt> LJodsko tiskarna * Ljabljanli Jote Kramarič — Izdajatelj; Inž Sodja — Urednik; Mirko Javornik — Rokopisov ne vračamo — »Slovenski rtom« izhaja rtak delavnik ob 13 Mesečna naročnina Je t lir, ta inozemstvo 10 Ur - Uredništvo] KoDlt»-feva »tira 1,111 - Upravni Kopitarjeva ulica 6, Ljubljana - Telefon štet. «0-01 do «00» -
Podrotnlcai Novo mestom